Na Balkanu. Bolgarija je v vojski največ trpela, kajti proti _njej je bila obrnjena glavna moč turške armade. Žrtvovala je najvec vojaštva in največ denarja. Srbija in Grška sta doprinesli primeroina malo žrtev, vec kot te dve državi, je trpela še Crna gora. Razumljivo je potemtakem pa6, da si Bolgarija želi skorajšnjega miru. Je res, da je sedaj že premirje in je minilo prelivanje krvi, toda pod orožjem mora vendar imeti vse svoje vojaštvo. In koliko to stane, vemo letos tudi mi v Avstriji. A ni samo denarne škode pri tem, ampak tudi gospodarska, kajti hiše in cele vasi so brez moSkih in se ne morejo opraviti težja gospodarska dela. Srbija in Grška noeeta podpisati rairovnih pogojev, kakor so jih predlagale velesile, ki jih je sprejela Turčija in na tihoma tudi balkanske države. Sedaj zahtevata Srbija in Grška nekatere izpremerabe v pogojih. Od teh je najvažnejša ta, da naj bodo zastopniki balkanskih držav imeli na mednarodni financni skupščini v Parizu iste pravice kakor zastopniki velikih držav. Ta skupščina v Parizu bo rešila vprašanje vojne odškodnine in razdelitve turškegadržavnega dolga. Bolgarija kot zvesta zaveznica mora seveda te zaliteve podpisati, vendar bi danes rajši sklenila mir nego jutri. Vendar je upati, da se velesile tem izpremorabam ne bodo ve6 dolgo upirale in jih bodo kmalu dovolile. Potem se podpiše začasni mir in začno pogajanja za sklep končnega miru med Turčijo in balkanskimi državami. Napetost med Bolgarijo in Srbijo ter med Grško traja naprej. Prihajajo tudi vesti o tajni zvezi med Srbijo in Grško proti Bolgarski, toda danes še ne moremo reči kaj je na teh govoricah resnica in kaj ne. Bojl med Grki In Bolgari. Napetost med Grki in Bolgari radi razdelitve zavzetega ozemlja se je razvila tako daleč, da so se že začeli med njimi bojni spopadi. Boji se vrše med grškiini in bolgarskimi četami severovzhodno od Soluna. Bolgari pošiljajo dan za dnevom nove čete proti Grkom. Pretečeni teden sta se vršila dva velika spopada grških in bolgarskib. čet. Pri Angisti blizu Seresa je trajal boj celo 2 dni in 2 no&i (21. in 22. maja). Bolgari, ki so vedno dobivali pomoč in so se zelo brabro borili, so Grke premagali in jih pognali v beg. Na bojišču je ostalo baje 2000mrtvih in ranjenih. Bolgari so zavzeli po kratkem boju tudi mesto Nigrito, ki leži med Seresom in Solunom. Na bolgarski strani se je borilo 60.000 mož. Bolgari prodirajo vedno dalje proti Solunu. Vecji boji so se vršili tudi pri Rasolinosu in Sohosu. Povsod so bili Bolgari zmagovalci. Domneva se, da imajo Bolgari namen, obkoliti s svojo armado Solun in tako prisiliti Grke, da ga odstopijo Bolgarora. Grki so poslali svoje bojno brodovje pred mesti Kavala in Dedeagač ob obali Egejskega morja, da bi Bolgare prestrašili. Ko je dne i25. maja križarilo nekaj grških ladij pred pristaniščem Kavala, so Bolgari iz obrežnih topov začeli streljati na grškfe ladje, katere so pa takoj odplule, ne da bi odgovorile na ogenj. — Grški kralj Konštantin se nahaja v Solunu in bo sam prevzel poveljstvo nad grškimi četami. Tajne zveze. Bolgari so imeli v vojski s Turčijo velike izgube. Po zanesljivih poročilih je na Bolgarskem padel vsak četrti mož na bojnem polju ali mrtev ali pa ranjen. Desetletja bo bolgarski narod trpel te hude rane. In sedaj mu preti nevarnost, da mora zgrabiti za orožje proti lastnim zaveznikom. Predvojno so se namreč balkanski zavezniki že domenili, kje bo šla nova meja med posameznimi državami, 6e se posreči premagati Turčijo. Mesta: Bitolj, Veles, Ohrida, Florina, Solun in še nekatera druga mesta na desnembregu Vardarja bi naj pripadla Bolgarom. Toda Srbi, oziroma Grki, so vsa ta mesta in pokrajine nižje od Vardarja si samovoljno med seboj razdelili ter sklenili nekako tajno zvezo ter se hočejo podpirati v morebitnem boju proti Bolgarom, ki vstrajajo pri prvotni pogodbi. Med tem pa, ko se Grki in Srbi vežejo proti Bolgarom, se je tudi Bolgarija ozrla okoli za pomo6nike ter je baje sklenila tajno zvezo z Rumunijo in Avstrijo. Ce je na teh vesteh kaj resnice, bo pokazala bodocnost. Silistrija. Kakor poroeajo iz Bukarešta, je imel izvršilni odbor liberalne stranke_sejo, v kateri je strankin načelnik Bratianu razvil vsebino peterburškega zapisnika bolgarsko-rumunskega dogovora radi odstopa Silistrije, ki določa: 1. Silistrija z okolišem 3 km se odstopi Rumuniji; 2. Rumunija ima pravico, vzdrževati rumunske šole in cerkve v Macedoniji; 3. Rumunija ima pravico, utrditi svojo mejo proti Bolgariji, do6im Bolgarija tega ne sme; 4. Rumunija prizna odškodnino tistim silistrijskim prebivalcem, ki se hočejo izseliti. Odškodnino bo določala posebna komisija, obstojeca iz Bolgarov in Rumuncev. — Rumunski ministrski predsednik Majorescu je v zbornici razložil politiko Rumunije za easa balkanske vojske in je dokazal, da Rumunija ni mogla zaceti vojske z Bolgarijo, ker bi bila Rusija v tem slucaju potegnila z Bolgarijo. Hrvaški orožniki za Skader, Ogrski domobranski minister je izdal okrožnico, da naj se javi do 150 orožnikov, ki so zmožni hrvaškega jezika in bi bili pripravljeni, iti služit v Skader. Ako se toliko orožnikov ne oglasi prostovoljno, bodo ostali s silo doloeeni. Avstrijska patrulja prestopila (SrnoRorsko mejo. Iz Gorkovca v Krivošiji ob črnogorsko-avstrijski meji, kjer se nahajajo avstrijske vojaške barake, se je podala dne 15. maja patrulja na črnogorsko mejo, da jo obhodi (rekognoscira). Patrulja je obstojala iz rezervnega poročnika Knolla, rezervnega kadeta Mainca in 6. mož trdnjavskega topničarskega polka št. 5. Patrulja je šla na goro Berčina (ki je znananašim vojakom iz 1. 1878); severovzhodno od Gorkovca. Vsled lmde megle in dežja je patrulja zgrešila pravo pot ter je prestopila črnogorsko mejo. Zašla je 2 km dale6 v Crno goro. Pri Jardinovem dolu se prijele patruljo črnogorske čete. Patruljo so odvedli Crnogorci v biižnjo črnogorsko garnizijo. Po pojasnilu od strani Avstrijcev je črnogorsko ministrstvo določilo, da se avstrijska patrulja izpusti. Dne 16. t. m. se je ceta zopet vrnila v Gorkovac. Rezervisti na dopustu. Kakor smo že zadnjič porocali, se je vojaška uprava v očigled razpravam v državnem zboru vendar odločila, da bo odpuščenih 50.000 rezervistov. Le rezervisti, ki službujejo v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, za enkrat še ne bodo odpušeeni. Vendar pa je vojaško poveljstvo dovolilo, da sme pri četah v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji menjavaje se dobiti po 8% vojakov 14dnevni dopust. — Dodatno se še poroca, da je vojni minister izjavil nekemu odposlanstvu kmeckih poslancev, da od omenjenih 50.000 odpuščenih rezervistov pripade 30.000 mož letniku 1909. Nadalje je vojno ministrstvo tudi dolocilo, da se odpustijo rezervisti pri 15. in 16. koru, in sicer letniki 1910 in 1911.