SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	I Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija v
mesec 1 gld. 40 kr.	^	„Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2.
V administraciji prejeman velja:	©	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.	*
V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamne številke po 7 kr.
Vredništvo je v Semeniških ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 47.
V Ljubljani, v torek 27. februvarija 1894.
Letnik XXII.
nedeljski počitek.
Poročilo poslanca Fr. Povše ta v deželnem zboru.
Upravni odsek posvetoval se je o nasvetu, oziroma predlogu g. poslanca Hribarja in tovarišev, ki meri na to, da se pozi vije visoka c. kr. vlada, Iz-poslovati na pristojnem mestu k § 2., lit. 13, točka 10. ministerske naredbe z dne 27. maja 1885 dodatek, vsled katerega bode prodajalcem špecerijskega in kolonijalnega blaga in delikates v vsem obsegu vojvodine kranjske zapovedano, da ob nedeljah zapirajo svoje prodajalnice opoludne. Ne da se prikrivati, daje trgovinsko minister-stvo pravice, dane mu v §75. obrtne novele iz leta 1885, le prezdatnose posluževalo ter določbi, da se ima po nedeljah sleherno delo prenehati, toliko izjem n a r e d -benim potom dovolilo, da od prvotnega načela le malo ša preostaja.
Ne da se ugovarjati, da so trgovske razmere v mestih različne od onih po vaseh. Vendar pa je tudi tu, kakor povsod, nedeljski počitek, bolje nedeljsko posvečevanje, potrebno toliko iz verskega, kolikor iz zdravstvenih in izobraževalnih ozirov.
Tendenca prejšnjega zakonodaj-stva bila je vedno na to obrnjena, da je nedelja ne le v počitek, ampak tudi v posvečevanje namenjena iu z radostjo pozdravljam, da je gosp. predlagatelj v svojem utemeljevanju rabil pravo besedo „posvečevauje nedelje".
Do leta 1860 veljalo je v naši državi posvečevanje nedelj, katero pa se je moralo umakniti modernega časa značaju ter se sme glasiti le še nedeljski počitek.
Pregoreči osrečitelji ljudstva v jedno mer kričijo, da se ne sme ubogemu zabraniti, tudi po nedeljah zaslužiti si kaj, zato zahtevajo, da
naj se ne zabranjuje delo ter da se z nedeljskim počitkom pogubi milijoni ljudskega premoženja.
Zopet drugi t r d 3 , da sploh ni mogoče, osobito v trgovini, zabraniti dela oziroma trgovine ob nedeljah in dokazujejo, da'ljudstvo mora tudi ob nedeljah živeti; osobito kažejo, da na kmetih je navada, da ljudstvo ob nedeljah, ko pride v cerkev, tudi potrebno blago kupuje. Res je to, pa ne more se zanikati, da ne bi bila to nekaka razvada.
In če se že dovoli, vsaj pa ni treba celega dne v to, in prav je predlagatelj utemeljeval, da se to navadno pri prvi maši, sploh pred-p o I u d n e vrši, ne pa popoludne. In če pogledamo v druge države, u. pr. v Prusijo, tam počitek velja za prodajalnice po kmetih od zjutraj do 9. ure in od 12. do 3. ure popoludne. Kaznovani so tudi tisti, ki se zasačijo v gostilni! Sicer pa le dobre volje pomanjkuje pri nas 1 Na Angleškem pričenja se nedeljski počitek že ob 4. uri popoludne v soboto in to nas pač spominja na našo lepo navado, da ob 4.'uvi popoludne zvoneuje — večernice — nas opominja, da se pripravljamo na posvečevanje Gospodovega dne. In vendar je Angleška silno bogata, napredna v obrtu vzlic temu, da tako strogo izvršuje posvečevanje nedelj, da celo gostilne zapirajo in tovorni vlaki se ustavijo ter še le v ponedeljek zjutraj nadalje vozijo. Prav jednako je v Ameriki, kjer se res kaj lepo posvečujejo nedelje.
Zanimivo je za nas, kar je sklenil glede nedeljskega počitka veliki shod trgovskih pomočnikov dne 7. septembra 1890 na Dunaju, kjer je bilo zbranih zastopnikov skoro od pol milijona trgovskih pomočnikov.
Resolucija se glasi: Nedeljski počitek naj se vredi, in sicer: a) v mestih z vač od 10.000 prebivalcev imajo
trgovine, ki nimajo pečati se s prodajo živil, po
nedeljah popolnoma mirovati, one pa, ki prodajajo živila, imajo vsaj ob 10. predpoludne zapreti prodajaluice; b) v manjših mestih in v trgih ter vaseh po deželi imajo se vse prodajalnice, tudi z živili, zapreti še ob 11. uri predpoludne. Ker pa je važno, da trgovski pomočniki zamorejo zadostiti tudi verskim svojim dolžnostim, potrebno je, da se tudi po kmetih prodajalnice vsaj ob 10. uri za-tvorijo. V Ljubljani navadno mesarji ob 10. uri z a p r o in vendar si vsak oskrbi meso do te ure. Torej le razvada je, da ne rečem lenoba, da so prodajalnice ob nedeljah odprte. Sicer pa mi bo gospod predlagatelj pritrdil, da glavna služba božja, t. j. sveta maša, vrši se predpoludne, ne popoludne!
Iz resolucije trgovskih pomočnikov, osobito pa v izjavi trgovskih pomečnikov, zbranih v Kolinu na Češkem, izrekli so se kar najodločnejše, soglasno in slovesno za celotno pravo posvečevanje nedelj. In mladočeški poslanec dr. Kaizi izrekel je v državnem zboru besede: »Posvečevanje nedelje odgovarja že od davno sera priznani in po verskem čutu posvečeni potrebi!"
Kolike važnosti je nedeljski počitek tudi za iz-obražbo človeštva, izrekel je veliki državnik Mon-talembert v francoski zbornici, ki je imenoval kot največjega sovražnika ljudske izobražbe ravno nedeljsko delo!
Kar najhuje se pa godi pomočnikom v trgovskih prodajalnicab, osobito pa v onih, ki imajo tudi trafiko za tobak. Pravi sužnji so, celo leto dan za dnem morajo od ranega jutra do pozne noči do 10. ure biti v službi, to zaradi tobaka, smodk! Štacunarji na Vrhniki bi kaj radi zapirali vsaj ob petih ter so prosili v to dovoljenja pri finančnem
LISTEK
Fr. Smetana, in njega glasba.
(Konec.)
„Nu, kaj pa Tomašek?" vpraša zopet Smetana. — »In glasbena nadarjenost češkega naroda? Ne veste li,da je vaš narod prvi pojmil Mozarta, ko je bil na Dunaju nepoznan, iz hvaležnosti do tega naroda je spisal zanj svojega »Don Juana". — Na to vstane Liszt, vzame z mize sešitek not, rekoč: „Do-volite, gospfida, da vam zaigram najnovejšo čisto češko skladbo" ; usede h glasovirju in preigra Smetanove skladbe, nazivljene „Morceaux caracteristiques". Te skladbe so učinile na vse poslušalce velikanski vtis, češka glasba slavila je zmago. Na to prime Liszt Smetano za roko, rekoč: „To je oni pristni češki skladatelj", ter ostavi družbo. A tudi Herbeck je bil tako navdušen, da je podal Smetani roko, proseč ga odpuščanja. Domov prišedši Smetana, sveto priseže, da bode vse življenje posvetil zaniče-vanemu češkemu narodu, zanj živel in tvoril . . .
Na to se povroe Smetana iz Vojmira v Prago, založi glasovirno šolo, ter se oženi z gospode. K. Kollilrovo, izborno pianistinjo. Da bi pa poznal on
Mu r vi v
malo svet, in se proslavil na tujem, vzprejel je mesto ravnatelja filharmonije v Gothenburgu na Švedskem. Tu je preživel nekoliko srečnih in blaženih let, ljubljen in spoštovan od njemu podrejenih glasbarjev in vsega mesta. Toda radosti so na tem svetu malokedaj brez žela in trpljenja. Tudi Smetanova blaženost se je brzo premenila v bridko žalost, umrla mu je 1. 1859 soproga, ostavši mu hčerko, toda leto na to se je oženil v drugo.
V tej dobi se je mnogo pisalo po novinah o ustanovitvi novega češkega gledišča, in ker je tudi soproga hrepenela po svoji domovini, vrne se zopet v Prago. Leta 1862 otvorilo se je zatem češko gledišče, toda Smetana ni bil imenovan kapelnikom. Založil je tu glasovirno šolo. Z mirnim svojim značajem pridobil si je na Češkem mnogo prijateljev, no, za neprijatelje mu ni bilo skrbeti. Ti ljudje so begali ljud z lažmi, da Smetana ponemčuje češko glasbo in so v istini dosegli, da Smetana ni postal kapelnik novemu gledišču, imenovan je bil stoprav I. 1866. Zdaj jo bil v svojem življu. Skrbel je z nepopisno požrtvovalnostjo za procvitanje iu uspevanie opere, ter je v to svrho ustanovil dramatično glasbeno šolo. Toda neprijatelji niso mirovali ter so mu i nadalje grenili življenje, kjer so le mogli. L-ta 1872 je postal Smetana vrhni ravnatelj opere. Zd*|
so ga stoprav začeli napadati neprijatelji, in Smetana sklene, da se bo odpovedal službi, vrhu tega je pa še oglušil 1. 1874. Smetana je bil prisiljen odstopiti. Sola dramatična je propadla, in gledišče, koje bi bilo narod prešiujalo z veličajnimi idejami, je propalo s prejšnjega vrhunca in v njem se je zagnezdila plitva in zmiselna opereta.
Smetana je živel še. nekaj časa v Pragi, potem se pa preseli k svoji omoženi hčeri v Jakbenice, kjer je ostal do konca svojega življenja. Tu je preživel naš mojster skoro devet let. Rojaki njegovi so se trudili, da poprave, kar so prej opustili. Tako je bila stota predstava opere »Prodana nevesta" (leta 1882) pravi triumf prisotnemu mojstru. Tega leta izdala se je njega opera „Certova stena", a ne tako, kakor je želel Smetana. To ga je pa jako žalostilo. Poleg tega se ga poloti težkomiselnost; mučile so ga halucinacije in konci je — zblaznil. Dne 20. aprila 1884 so ga pripeljali v praško blaznico. Tri tedne se je tu mučil, in 12. maja je izdihnil Jsvojo veliko dušo. Pogreb mu je priredilo mesto Praga, toda tako veličajnega, kakor malokomu. Pokopan ie na Višegradu. Zvečer na to se je v .Narodnem gledišču" predstavljala »Prodana nevesta". — »Bilo je ondi — pše E i«ka Kriisnohorskii — kakor bi bil črni zavoi zakrival oder, vzduh bil je težak, iu
ravnateljstvu. Toda zastonj! Vsled konkurence pa potem vsi imajo odprte prodajalnice. Slab vzgled daje država sama, da tako strogo pazi na svoj interes, tobačni monopol.
No, lahko si vsakateri priskrbi v soboto s sinod-kami. Kaj pa na kmetih v hribskih vaseh, kjer imajo ure hoda do tobačnih trafik, zato si pa moder mož kupi celi zavitek tobaka za cele tedne. Naj ga tudi tržan in meščan posnemata!
Izrekel sem besede: I)a bi pač država bila v prvi vrsti poklicana, dati dober vzgled, saj ji mora ob takih časih, kakor so današnji, pač na tem biti, da je ljudstvo verno, ker le tako veruje tudi na posvetno oblast. In kako država ravna? Ne le v tobačnih trafikah, ampak tudi v uradih pred-poludne, ko se vrš4 službe božje, sveta maša in propovedi, morajo uradniki biti po uradih!
Povsem tedaj opravičen jetapred-1 o g , in ker je naša dežela ne le eminentno katoliška, ampak skoro izključno katoliška, delovati morajo ljudski zastopniki, da se tudi naši prazniki posvečujejo. Žalibog, da §7 5. obrtne novele glede posvečevanja praznikov ima leto določilo, da se ima o praznikih službujočim obrtnim pomočnikom dati prilika, da zadostijo svojim verskim dolžnostim.
Upajmo, da se bo tudi v državnem zboru obrnilo na bolje v tem oziru in želeti je, da iz ljudstva samega izhajaj sklep posvečevanja nedelj in tudi pražnikov.
Za sedaj pa naj bi c. kr. oblasti vsaj na to pazile, da bi se sedanje naredbein postave natančno i z p o 1 -novale in da bi se osobito na to pazilo, da se ob času božje službe po cerkvah v bližini cerkev ne kruši zakon, kakor se ne malokrat. Dobre volje manjka in marsikaj druzega mauj važnega se zasleduje, to pa ne.
Veljati bi moralo v vsaki stvari in zadevi, naj je merodajna beseda strokovnjakov in tako navajamo obrtno enketo, kjer so se vsi izrekli za nedeljski počitek, oziroma posvečevanje, tako tudi kranjski veščaki. Tako sta se dva izrekla za popolno posvečevanje nedelj in praznikov, drugi za nedelje, in med temi g. stavbeni mojster Filip Zupančič za popolni celdanski počitek nedeljski tudi za prodajalnice z živili.
Tudi na državni zbor došlo je nad tisoč peticij z nad 300.000 podpisi, ki vse merijo na to, da se jim tudi omogoči nedeljski počitek.
Več kot opravičena je taka zahteva in ker se tudi pri nas godi jednaka krivica in ker je osobito iz verskega ozira v naši vseskozi katoliški deželi na to delati, da se značaju in verskemu prepričanju slovenskega prebivalstva primerno tudi v javnem življenju ravna, je ta predlog povsem umesten ter ga razširim, in sicer na podlagi izreka shoda trgovskih pomočnikov, ki se je vršil na Dunaju dne 7. septembra 1890. leta ter predlagam:
Visoki deželni zbor naj sklene:
1. Visoka c. kr. deželna vlada se pozivlje, iz
vsem so pri najdražestnejših melodijah solze rosile lica"____
*
Naj navedem še Smetanove skladbe. Smetana je bil iu je še doslej največji operni skladatelj, zložil je opere: „Brauibiri v Cechach" (1863), »Prodani nevesta" (1866), „Dalibor" (1867), „Libuše" (1872), „Dve vdovy" (1874), „IIubička" (1876), „Tajenstvi" (1878), „Certova stena" (1882). Zložil je dalje mnogo velikih orkestralnih skladb, na pr. ciklus „Vlast" (ta obseza „Vyšehrad, Vltavo, Š&rko, „Z českych luhuv a h&jfi, T&bor, Blanik"), zložil je mnogo zborov; zapustil je prekrasni kvartet „Z mdho života", v katerem nam riše vse svoje življenje, in tudi glasovirnci slovstvo je obogatil z marsikaterim biserom.
Deset let je minulo od Smetanove smrti. Zdaj ni poznat Smetana samo v svoji domovini, temveč po širnem svetu. Baš lani je slavila njega „Prodana nevesta" na Dunaju sijajne zmage, iu slava njegova vzrašča baš slednje dni v srcu Slovenije in v tujini nepopisno, a tudi po zasluženju. Smetana je iu ostane prvi in največji, v istim češki narodni skladatelj!
A. S.
poslovati na pristojnem mestu k § 2., lit. B, točka 10. ministerske naredbe z dne 27. maja 1885, državni zak. št. 83 dodatek, vsled katerega bode prodajalcem špecerijskega, kolonijalnega blaga, delikates, prav tako prodajalcem tobaka in smodk ter loterijam v vsem obsegu vojvodine Kranjske zapovedano, da ob nedeljah zapirajo svoje prodajalnice ob 12. uri predpoludue.
2.	Visoka vlada naj strogo pazi na to, da se sedanje določbe obrtnega reda natančuo izvršujejo ter tudi, da se službujočim v obrlih in trgoviuah omogoči, udeleževati se predpoludanske službe božje tudi ob praznikih, kakor veli § 75. obrtnega reda.
3.	Ker se vrše v državnem zboru, oziroma v od tega izvolienem obrtnem odseku obravnave, ki merijo na to. da se obrtni red predela, iu sicer osobito tudi v tem. da se nedeljski počitek povsem vpelje, oziroma razširi iu vpelje tudi v prodajalnicah za špecerijsko blago, kakor tudi za tabačne trafike, naroča deželni zbor deželnemu odboru, da obvesti visoko c. kr. deželno vlado, da želi deželni zbor vojvodine Kranjske, da se v nameravanem novem obrtnem redu strogo zaukaže posvečevanje ne le nedelj, ampak tudi praznikov, in sicer za vse panoga obrta, tudi za prodajalnice živil in tobaka.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27 februvarija.
Staročehi se še nikakor ne mislijo umakniti iz javnega življenja. Kakor se dii iz nekaterih govorov v staročeškem klubu posneti, se mislijo takoj začeti pripravljati za prihodnje deželnozborske volitve. Nadejajo se pa, da se Mladočehi razkrojijo in bodo Staročehi mogli z jednim delom Mladočehov vzajemno postopati. Staročehi se nadejajo, da zanje zopet pride čas, ko ljudstvo prihaja do spoznanja, da mladočeška politika ne rodi najboljšega sadu. Mi ne vemo, če Staročehi položaja preugoduo ne sodijo. Da pride prevrat je gotovo, ali ne ve se, če že drugo leto. Na razkol mej Mladočehi nimajo preveč računati. Jedini Mladočehi mej seboi že dolgo niso, ali kadar je šlo proti Staročehom, so pa vendar dosedaj vselej pokazali najlepšo slogo. Tako bode najbrž tudi pri novih volitvah. Pač bi se pa Mladočehi tudi na voliščih pobijali, ako bi Staročehi se umaknili političnemu delovanju.
Ženitve v vladarski rodbini. Ogerski pravosodni minister je na neko priganjauje opozicije bil obljubil, da se ženitve v vladarski rodbini vrede s posebnim zakonom. S tem se je pa vlada le zamotala v nove zadrege. Grof Szapary je ministra prisilil, da se je izjavil, da on ni izrazil le svojega mnenja, temveč se je vsa stvar obravnavala poprej v ministerskem svetu. Tako je vsa vlada v to stvar zamotana. Ministerski predseduik Wiudisch-graetz iu pa grof Kalnoky sta bila poprašana o tej stvari iu sta se izrekla, da za ženitve v vladarski hiši ima veljati le domač rodbinski zakon in torej ni umestno, da bi se to stvar vrejevalo s kakim drugim državnim zakonom. Tudi drugi vladni mero-dajni višji krogi so tega mnenja. Knez Windisch-graetz se je baje celo izjavil, da odstopi od svojega sedanjega mesta, ako bi ogersko postavodajstvo jelo mešati se v take stvari. Zaradi tega je pa gotovo, da v tej stvari vlado ogersko čaka jedino blamaža.
Italijanska zbornica. V italijanski zbornici poslancev je interpeloval Badaloni zastran izjemnega stanja na Siciliji. Utemeljujoč svojo interpelacijo, je naposled predlagal, da se ministerstvo toži, ker s svojim postopanjem proti prebivalstvu krši ustavno svobodo. Colajanni je pa vlado interpeloval zastran rušenja ustave s tem, da so zaprli poslanca Giufifrido. Utemeljujoč interpelacijo, je trdil, da je slaba občinska uprava največ kriva nezadovoljnosti na Siciliji. Temu zlu je treba od-pomoči s političnimi in gospodarskimi reformami, ne pa z vojaško silo. Ministerski predsednik Orispi je zagovarjal vladno postopanje in posebno hvalil sodnijske uradnike. Collajanniju je očital, da bi s svojo interpelacijo le rad napravil kake spletke. Si cilijske zmešnjave pa pač s tem še niso odpravljene, temveč se bode o njih še večkrat razpravljalo v parlamentu, uaj je že to vladi ljubo ali pa ne.
Anarhisti na Francoskem. To, da policija hudo preganja anarhiste, je provzročilo razkol v anarhističnem taboru. Najprej so anarhist zatajili vsi radikalci in socijalisti, ki so jih nedavno zagovarjali. sedaj se pa hoče jeden del anarhistov odločiti. Tako imenovaui teoretični anarhisti, mej katerimi je več mož, ki se prištevajo razumništvu, od
svetujejo napade, ker se ž njimi dosega nasprotno, nego se namerava. Priporočajo, da bi se anarhistične ideje drugače razširjale mej narodom. Teoretični anarhisti hočejo v posebnem manifestu opomniti svoje tovariše, da naj mirujejo. Najbrž je pa vse to le neka zvijača, s katero slepe policijo. Boje se namreč, da bi jih ne zaprli, zato so pa kar nakrat postali taki zagovorniki reda, v resnici so pa baš mej temi teoretičnimi auarhisti pravi provzročitelji sedanjega gibanja in vodje.
Belgija. Dne 14. juniia poteče sedanji belgijski zbornici svoj mandat in razpisati bi se morale volitve. Ustava je premen.jena iu se torej po starem volilnem zakonu več voliti ne more, nov pa še ni sklenjen. Pri znani počasnosti belgijske zbornice bode morda do 14. junija jedva volilni red sklenjen; ali koliko bo pa dela potem s sestavljanjem volilnih listin. Ker se je število volilcev tako pomnožilo, bode treba vse delo z nova izvršiti. Težava je tem večja, ker vsi volilci nimajo jednakega števila glasov. Tudi bode prvi pot gotovo veliko reklamacij. Vlada je zatorej že mislila, da se sedanji zbornici podaljša mandat za jedno leto. Opoziciia pa temu odločno ugovarja, češ, da bi tako postopanje bilo protiustavno, ker ustava izrecno predpisuje. da se zbornica vsake dve leti za polovico premeni. Ce bi ne bilo volitev, bi bili vsi sklepi zbornice neveljavni. Kdo ve, kako se še vsa stvar razmota?
Razgled po slovanskem svetu.
Vesele novice s Češkega.
Na Muravi, koder zaradi vnetega delovanja duhovniškega še ni tako silno prodrl liberalni duh, kakor na bratskem Češkem, se je vzbudila letos nova lepa misel — katoliškega vseučilišča. V „HIasu" jo je sprožil neki župnik dne 14. jan. in brž se je razširila po celi Moravi. Neizmerno korist takega vseučilišča priznavajo vsi katoliško misleči možje. Bes je sicer tudi na praškem vseučilišču več učiteljev, ki so jako dobrega duha; saj je čeških realistov glasilo nedavno zatrjevalo, da je pravniški oddelek še bolj nazadnjaški, nego bogo-slovski; a to mišljenje ni niti stalno, niti splošno. Zato .je misel postaviti si lastno katoliško vseučilišče že dovolj zrela. Tako trde.
Lepa ie ta misel in to gibanje je v vseh ob-zirih veselo. Toda mi menimo, da je neizvedljiva. Za celo vseučilišče je potreba najmanj osem milijonov goldiuarjev glavnice, četrt milijona stane povprek na leto; vrh tega pa moramo računati na zgradbo z vsem potrebnim vrejeno — na dva milijona. Toliko pa katoliški Cehi pri vsi svoji požrtvovalnosti ne spravijo skupaj. Saj vidimo pri solno-graškem vseučilišču, kako počasi napreduje in koliko čudnih pomislekov se kroži v vlastnem taboru gled^ njega. Skupne katoliške zavesti manjka na vseh kouceb. Zaspani smo v vseh obzirih in popolnoma po krivici se vsaj katoličanom očita, da so — radikalni ali celo fanatični. In to ne velja najmanj za Cehe.
A vkljub temu, da si Čehi ne bodo uresničili misli katoliškega vseučilišča, bo vendar ta ideja oživela skrb vseh zavednih katoličanov za visokošolce. Iu v tem obziru jim je že pot začeta. Katoliško dijaško društvo „Arnošt s Pardubic" v Pragi, o katerem smo že pisali v svojem listi, se krasuo razvija iu uprav sedaj pričenja neko novo dobo. Ustanoviti uamrečmisli — lastni kolegij — lastno burzo. Predsednik društvu č. g. dr. K. Vondruška je nabral že 50.000 gld., ki pokrijejo stroške tega znamenitega dela. V tem kolegiju dob^do akademiki stanovanje, hrano, knjižnico, s kratka vse, česar mladenič na visokih šolah potrebuje. Vrh tega pa imajo v ti hiši zavetišče, katero jih obvaruje uravnemu propadu. Jasno je, da mora biti vzgoja velikošolcev vse drugačna, nego otrok ali dečkov, toda tudi oni še potrebujejo vzgoje, tudi oni še potrebujejo vpliva na njihovo osebo, ki z nekim gotovim namenom vodi njihovo življenje. O tem uči skušnja. In žalibog ne tožijo samo Cehi, da jim vseučilišče, kateremu oddajajo toliko nadobudnih sinov, vrača le malo zdravih iu temeljitih mož. Zato je ustanovitev posebnega dijaškega doma neprecenljivega pomeua.
Take domove je imel srednji vek na svojih vseučiliščih. Tudi tedaj so bili že ločeni po narodnostih, zato je to načelo tem važnejše v naših časih. Imajo jih še katoliška vseučilišča na Francoskem. V Lillu so u. pr. trije »jnaisons de famille"
(rodbinski domovi) imenovani, namreč: „La maison Albert le Grami", „St. Louis", »St. Michel". Pro-fesorji-duhovniki z ravno istega vseučilišča vodijo te zavode. Vsak ima tam svojo sobico. Sobe za glasbo, za risanje, čitalnice, igralnice itd. so posebe. Dijaki se morajo učiti in izpolnovati krščanske dolžnosti. Toda domači red je jako svoboden ; posamne točke se poljubno izpolnujejo. Mejsebojno velikošolsko življenje nikakor ne hira, marveč tem bolj se krepi in oživlja. Zanimivo pa je, da stariši radi plačujejo na leto veiiko svoto, ki jo zahtevajo zavodi in ki znaša 1200 frankov, t. j. 500 gld. In vse hiše so vendar polne!
V Pragi je tedaj že oživotvorjena lepa ideja, katera je tudi za nas vredna najskrbnejšega premisleka. Tudi našim slovenskim dijakom bi bil tak dom jako potreben, tem bolj, ker so večinoma ne imovitih starišuv, ki nikakor ne zmagujejo ogromnih stroškov. Koliko naših vrlih mladeničev se na Dunaju doslovno izstrada, koliko se jih pogubi po advokatskih pisarnah sli v domačem u č i t e 1 j e v a n j u. In kar je najpoglavituejše za nas, koliko jih propade v leni skepticizem in gnjiii materijalizem, ker nimajo nobene nravne opore? Menihov ali eremitov seveda ne smejo imeti namena vzgajati taka zavetišča, toda mej menihom iu pro-palico je še velika prazna vrsta. Časih bi že pomagalo dijaku, da bi mu kdo osebno zavrnil njegove dvome, ali da bi mu nasvetoval kako knjigo, v kateri bi si poiskal soveta. Toda če tudi tega ni, kaj čuda, če vesla vedno bolj proti pečinam »brez jadra, brez krmila!*
Brezbožno leposlovje, brezbožna veda hodi tako rekoč po ulicab in se ponuja, o krščanskem slovstvu, o krščanski vedi ne izveš iz lepa nikoder. In počasi se duh tako ostrupi, da mu je že krščansko ime ali vsaka zveza z vero od daleč zoperna. Križa se že pred knjigo, koder sluti kaj jednacega. In zato se ne smemo čuditi, če ne pozna izobraženstvo tako izšolano — duhovitega apologetičnega slovstva katoliškega, če so mu nezuani krščanski estetiki, zgodovinarji, naravoslovci. Veronauk se je kmalu iz-kadil, ko je pribrila burja novodobne verske brezbrižnosti in brezbožnosti. Gotovo je tedaj: tudi nam Slovencem je potrebno lastno zavetišče za veliko-šolske dijake. Na Češkem je sedaj javno mnenje dijametralno nasprotno katoliškim idejam, no, vendar so v tern burnem času nabrali naglo 50.000 gld. Mi ne potrebujemo toliko, a Bog daj, da bi se kasneje, ko bo že prepozno, ne spomnili, kaj smo zamudili!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. februvarija.
(»Rimski Katolik".) Včeraj doštl je v Ljubljano
1.	zvezek „R. Katolika" za 1. 1894, ki se odlikuje s posebno izbrano, času primerno in duhovito raz-pravljauo tvarino. Tolle, lege I — V tej številki razpisuje dr. A. Mahnič do konca julija za gg. bogo-slovce in vseučiliščnike slovenske dve vprašanji: 1. Kako pogubni so pesimistični nazori v slovstvu in
2.	kako potrebna je složnost mej duhovnim in svetnim razumništvom. Za najbolji spis določuje nagrade 50 gld., za drugi 25. gld. Z veseljem ob tej priliki tudi omenjamo, da se je dr. Mahnič prav čvrsto opomogel od svoje hude bolezni ter da bode, ako je božja volja, tudi v prihodnje z isto zasluž-nostjo vrejeval „R. Katolika" kakor je to storil do sedaj. Razumništvu slovenskemu imenovani list naj-iskreneje priporočamo v obilno naročoo.
(Doktorjem medicine) je bil promoviran v soboto na Dunajskem vseučilišču g. Peter Košen i na, dosedaj sekundarij v ljubljanski bolnici.
(Slovensko gledališče.) „Kean", tako se imenuje glavni junak v A. Dumas-ovem igrokazu, v katerem pisatelj spretno riše in karakterizuje življenje umetnika — gledališčuega igralca. Najslavnejši igralec, največi ženij tedanjega časa v Londonu je Edmuud Kean. Vse ga občuduje, vse govori le o njem in med igro gleda vse le nanj. Princ Wal-leski zove ga prijatelja, nemški poslanec v Londonu
—	grof Koefeld vabi ga k sebi. Ne le plemstvo, ljubi ga i prosto ljudstvo; Kean rad zahaja v navadni mornarski obieki v priproste kreme, da se
—	kakor pravi sam — seznani z vsemi strastmi življenja. Na nesrečo svojo pa se nuš junak zagleda v lepo grofico Koefeldovo; če jo med igro ugleda v loži, zre le nanjo in govori le zauio. Ko nekoč zapazi pri njej princa Walleskega in v n|em misli le tekmeca svojega, polasti se ga hipna blazuost in
pozabivši na igro in vlogo »Hamleta, začne sramotiti princa in lorda Mewilla; občinstvo pa sika in iu tirja, da se Kean vrže iz odra. Vsled tega slava njegova hipoma ugasne. Ljudstvo terja zadoščenja, hočejo ga zapreti, dokler princ Wi»lleski od vladarja ne izprosi pomilošČenja pod tem pogojem, da Kean ostavi London in odpotuje v Ameriko. To vlogo rešil je g. Borštnik zbirno. Sicer mesto vsake daljše hvale zadostuje, če omenjamo, da je občinstvo z burnim odobravanjem in opetovalnim pozivanjem na oder odlikovalo umetnika. Ugajali so tudi: gospa Danilova, gospici S 1 a v č e v a in N i g r i n o v a, in gg. Danilo ter Lovšin; samo da hi prvi ne vtikal vedno v svoj govor nepotrebnih samoglasnikov a — e, radi česar postane njegov govor preveč zategnen. Druge vloge bile so manjše iu večinoma v rokah začetuikov, mej kakerimi kaže največ spretnosti g. Černiko;gg. Podgrajski in Orehe k govorila pa sta preveč v nionotonu in rekel bi — prezaspano. Gledališče bilo je do malega razprodano. — V nedeljo, dne 4. marca bode benefica g. Borštnika iu se bode igrala prvikrat drama »Prognanci".
(Pijanist Anton Forster ml. v Zagrebu in v Trstu.) Na posebno povabilo Hrvatov priredi pijanist Forster v soboto due 3. marca koncert v Zagrebu v hrvaškem glasbenem domu. V ponedeljek 5. marca pa igra v Trstu, istotako povabljen od Schiller-jevega društva. Razven tega priredi v Ti slu še svoj poseben koncert v sredo dne 7. marcija. — Prav zelo nas veseli, da umetnik tudi v teh mestih pokaže svoje izredne zmožnosti in želimo mu tudi tukaj prav obilnega priznanja.
(Izpred porotnega sodišča.) Včeraj je stal pred porotniki zidarski delavec Ant. Jenko iz Podrečja, ki je dne 1. jan. v Mavčičah z nožem ranil Jak. Burgerja in 8. jan. blizu tam Jož. Gabra z nožem sunil v vrat, da je ta na mestu umrl. — Izgovarjal se je obtoženec, da je bil popolno pijan in ni vedel, kaj je delal. Porotniki pa mu tega niso verjeli ter ga spoznali krivega uboja. Sodišče mu je prisodilo ječe osem let, vsaki mesec post in vsako leto temnico dne 8. jan. — Druga je bila na vrsti 25letna dekla Frančiška Kernel zaradi detomora. Obtoženka ni tajila hudodelstva. Dobila je pet let ječe poostrene s postom vsaki mesec in s temnico vsako leto 22. novembra.
(Duhovnik iu dijaki.) Glede na članek „Duhovnik in dijaki", priobčen v »Slovencu" štev. 45. od dne 24. februvarija t. 1., prosim sklicujč se na § 19. tiskovnega zakona, da priobčite ta le stvarni popravek : 1. Ni res, da bi bili dijaki lansko leto ravnateljstvu naznanili čas, kraj in predmet svojih shajališč, katera so imeli počenši od meseca maja nekje v Trnovem, — toraj tudi ni res, da bi imeli za taka shajališča kako dovoljenje. Res pa je, da je začetkom drugega polletja prišlo par petošolcev v imenu več drugih ravnatelja prosit dovolienja, da bi se smeli v večjem številu med seboj učiti feščine. Ravnatelj njim je to dovolil le pogojno, in sicer da ne smejo imeti rednih shodov, da jih sme skupaj priti le majhno število (3—5), da šolskih predmetov ne zanemarjajo ; nekaterim oglašencem pa se je tako dovoljenje sploh odreklo, ker v šoli niso d>bro napredovali. Kakor je poznejša preiskava dognala, sešli so se dijaki radi učenja češčine le 2—3krat, potem so pa stvar opustili. — Njih shodi počenši od meseca maja so stali na čisti drugi podstavi, ter niso bili naznanjeni, tem meni pa dovoljeni. Pri teh shodih so bili govori, predavanja, bila je udeležencem na razpolago posebna knjižnica, o čem poprej ni bilo nobenega govora. — 2. Ni res, da bi bila izleta pod nadzorstvom duhovnov ravnatelju že lansko leto znana, ampak res je, da je ravnatelj o teh izletih prejel prvo poročilo v tem šolskem letu nekoliko dnij popreje, nego se je pričela na zavodu znana disciplinarna preiskava. — 3. Ni res, da bi ravnatelj učiteljskemu zboru, ko je določeval rede v nravnosti, prikril le najmanišo stvar, -- res pa je, daje ravnatelj pri koif^renc^h učiteljskemu zboru objavil ves materilal, koji mu je bil znan in kojega je dognala preiskava. — 4. Ni res, da bi dobili nekateri dijaki v nravnosti red »minder eutspre chend wegen verbotener Versammlunjjeu", nekateri pa »minder eiitspn-chend wegen Theilnahme au unerlaubten AiisfliUen", — marveč je res, da je dobilo nekoliko dijakov nrawiostni red »minder entsprecheud Wrgeii unerinubter The>lnahme au Ver-sainmlunge.il uud Ausflttieu". — 5. Ni res, da bi dijak, ki je drugim d«-hl ..RimsKe^a Katolika", to delal v zavesti, da je ta list d j >kom dovolj, n brt-z
vsakega zadržka, — ampak res je, da je ta dijak pri preiskavi sam izpovedal, da mu je bilo dobro znano, kako se pred letom dnij nekatere številke »Rimskega Katolika", ki so dijakom došle po pošti, tem niso dostavile z opombo, da ta list za dijake ni primerno berilo. — Res je dalje, da od tistega časa dijakom »Rimski Katolik" ni več dohajal po pošti v gimnazijsko poslopje. — V Ljubljani, dn^ 26. februvarija 1894. — Za ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije: A. Senekovič, ravnatelj.
(V Planini) je včeraj, 26. t. m., umrl gospod Janez Juvanec, učitelj v pokoju. Rojen je bil 4. aprila 1816 v majhnem selu Hrustovo, župnije velikolaŠke. Služboval je kot učitelj v svoji rojstni župniji Velike Lašče, potem na Uncu, v St. Vidu n d Cerknico, v Planini in v Logatcu. V pokoju je živel v Planini, kjer je, dokler so moči dopuščale, opravljal službo občinskega tajnika: bil je zelo spreten v uradovanju. Leta 1852 se je v Laščah poročil s svojo bivšo učenko Marjeto Stritar, katera mu je povila 7 sinov iu 5 hčeri Živela sta vseskozi v najlepši slogi in ljubezni, prav kakor vstvarjena drug za druzega ; ko je leta 1892 Bog nenadoma k sebi poklical gospo Juvančevo, se je bilo bati, da pojde kmalu za njo vsled te zgube silno potrti zakonski tovariš. Umrl je vsled starosti, brez bolečin, do zadnjega pri zavesti, pobožno prejemši svete zakramente, ves udan v voljo Najvišjega Bolezni ni poznal v svojem dolgem življenju, še le dva dni pred smrtjo se je vlegel na bolniško in ob jednem smrtno posteljo. Rajnik je bil vesten učitelj, vnet za svoj poklic, zvest sin svojega naroda in svete katoliške cerkve, skrben oče svojim otrokom, katere je neiz-recno ljubil iu razven jednega — dijaka — vse pošteno preskrbel. Zadnja tri leta je bil zelo opešal, čital je le še časnike in molil. Vsak dan si videl blagega starčka, snežno-belih las, s povešeno glavo, mašuo knjižico v žepu, hiteti v cerkev. Ni mu Bog dal učakati vžselja, da bi sina Jos pa, bogoslovca, videl kot novomašnika pred oltarjem, kar je tako željno pričakoval, pač pa je dosegel to radost, ki je njegovo umirajoče oko razjasnila, da je tega sina pred smrtjo še videl in ž njim govoril. Žalost otrok, ki so tako imglo zaporedoma zgubili preblago mater in milega očeta, je nepopisna, pa opravičena. Naj jih tolaži resnica naše svete vere, ki nam veselo svidenje pri Bogu zagotavlja. Duša blazega rajnika pa na veke vživaj zasluženo plačilo !
(Iz Sanobora pri Colu na Vipavskem) se nam piše: Za našo poddružnico je mlad pa nadarjeni podobar A. Repič iz Vrhpolja, ki je sedaj vsled podpore deželnega odbora na dunajski akademiji, izdelal dva lepa kipa sv. Antona in sv. Neže. Delo je tako, da upamo še velikokrat kaj čuti in brati o nadepolnem umetniku. — Pri nas imamo še mnogo prav prijetnega naturnega vina, katero se priljubi vsakemu, ki je dosedaj bil navajen Dolenjca ali Hrvata. Ker naša vas leži v sredi med Coiom in Vipavo torej bolj v hribih, naše vino nima prav nič onega vipavskim vinom lastnega okusa. Kdor ga kupi jedenkrat, ga bo tudi pozneje rad kupoval. Vino se tudi obdFŽi. Cena je nizka, po 13 hI. se dobi lahko.
(Iz Vipave.) Na prijazno povabilo g. dekana smo se 22. t. m. popoldne zbrali vipavski duhovniki v vipavskem župnišču. Tukaj nas je vrli gosp. dekan presenetil, ko nam je pokazal nov lep harmonij in ga izročil v porabo ovi dekanijski duhovščini. Po nasvetu g. dekana smo sklenili se poučevati v koralnem petju vsak četrtek popoldne. Vodstvo pouka je radovoljno prevzel za pravo cerkveno petje navdušeui župnik g. Arko.
(Umrl) je v Ronkah na Goriškem msgr. Janez Krstnik de D o 11 o r i, častni kanonik goriške stolnice in apostolski protonator, star 80 let. Vnet delavec v vinogradu Gospodovem živel je ves svojemu stanu, kateremu se je posvetil dne 30. nov. 1838. Svoje premoženje volil je večinoma v dobrodelne namene. R. I. P.
(Z Gori>kega.) Tolminska moška podružnica sv. Cirila iu Metoda izvolila si je sledeči odbor: predsednik preč. g. dekan J. Kragelj; blagajnik g. učitelj A. Vertovec; tajnik c. kr. sodnijski pristav g. dr. Turna; namestniki: J. Carli, 0. Gabršček, A. Devetak. — V Tolminu jelo je goreti v hiši nekega kovača. Hira pomoč spretnih ognjegascev je ogenj takoj udušila ter preprečila razširjenje ognja.
(Akademiški slikar) g. Gosar izdelal je lepo sliko s. Fiorijuna za cerkev v Sterezjanu. Delo hvitli moža.
(Sobotni »Corriere di CJorizia") rešeta delovanje letošnjega goriškega deželnozborskega zasedanja in neusmiljeno maha po slovenskih zastopnikih v deželnem zboru. Od tacega gradiva se živi in redi. V slast! Utegnejo kljubu neslogi Slovencev napočiti časi, ko bo „Corrier"-u prešlo veseljes ro-gati se Slovencem.
(f Oktav Pietrnski) poslanec strijskega volilnega okraja je umrl dne 23. t. m. Bajni se jo nad trideset let v deželnem zboru potegoval za poljsko avtonomijo. Bojeval se je vzlasti proti germanizaciji; z večine vsi načrti, na temelju katerih so si Poljaki pridobili svoje pravice, so njegovo delo. Przeglftd piše, da morda ni nikogar mej poljskimi javno de-luječimi možmi, ki bi se bil tako brezobzirno in izključno posvetil delu za gališko deželo. „2ivljenje indelovanjeOktavaPietruskega mora imeti v zgodovini gališke avtonomije poseben in prepomenljiv oddelek. In sedaj, ko je duh tega delavca odšel od nas, da se vekomaj opočije od pozemskih trudov, ponavljajo vsi ljudje dobre volje iz globine srca: čast njegovemu spominu !"
(Kandidat za zeta.) Pet tisoč dote vam dam takoj. — Čujte, to je premalo za sedajne hude čase. — Po moji smrti dobite vse. — Ali bo to kmalu ?
(Proti grščini) je govoril v gališkem deželnem zboru poslanec Rey, trdeč daje v naših časih učenje grščine vsaj na nižjem gimnaziju popolnoma nepotrebno. Dejal je tudi, da sedaj ne dosega pouk v klasičnih jezikov svojega namena, kakor ga je dosegal v 16. in 17. veku, ko je bil ves pouk oprt na klasicizem in koder so bili klasični jeziki jeziki izobražencev in znanstvenega slovstva. Sedaj dijaci iz gimnazij ne umevajo niti klasičnih jezikov, niti duha klasičnega. S slovnico se trati obilo dra-zega časa. Učenje na gimnazijih ni samo učenje iz znanstvenih namenov, marveč je praktično, ki mora pripraviti mladeniča, da dobi pripravno mesto, koder lahko uporabi svoje znanje domovini v prid. Izmej vseh ljudij. katere pozna Key, bereta samo dva grške knjige. Vsi drugi so se tedaj vsaj grščine zastonj učili. »Napačen je tok naše dobe, ki hoče uvesti jezik skoro popolnoma abstraktnega značaja v prakso življenja. Priznali moramo, da se v časih dobi profesor gršč ne ali latinščiue s širšim obzorjem, ki se osvobodi od starega slovničnega sestava in ustavlja za nekaj časa dolgočasni slovniški pouk ter pripoveduje dijakom o vodilnih idejah grškega naroda, o ustrojstvu njihovih držav, o pomenu političnih bajk in jim obširno tolmači epos in tragedije njegovih mojstrov. Komur je srečna zvezda dovolila, da posluša takega profesorja, ta gotovo prizna, da tako oddaljenje od starega sestava navdušuje mladino, jo izvanredno zanimlje in v njih vzbuja lepa čustva in ljubezen do idejalizma; mladina kar obožuje takega profesorja. Toda taki profesorji so žalibog le izjeme; večina naših šolnih jezikoslovcev je okostnela v slovničnih oblikah, da jih tudi najostrejši ukaz višje gosposke ne vzmore oživiti z drugim duhom".
Društva.
(Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani) ima v torek dne 27. febr. t. 1. ob 2. uri popoldne v magistratni dvorani javno sejo z nastopnim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. poročilo o dopolnilnih volitvah. 3. Volitev zborničnega predsedništva za I. 1894. 4. Poročilo o načrtu naredbe glede uvrstitve potovalnih pisarn mej dopuščane obrte. 5. Poročilo o vprašanju, ali se morajo uvesti znamke za peneče vino. 6. Predlog, zadevajoč imenovanje trgovinskih prisednikov za c.
kr. okrožno sodišče v Novem Mestu. 7. Poročilo o dovolitvi prispevka, da se podpirajo učitelji, kateri obiskujejo petmesečni tečaj na c. kr. državni obrtni šoli v Gradcu v ta namen, da bi bili vsposobljeni učitelji v risanju ua obrtnih nadaljevalnih šolah. 8. Poročilo o zastopanju zbornice v onih šolskih odborih za obrtne nadaljevalne šole, katere zbornica podpira. 9. Poročilo o vprašanju, ali je konjsko mesarstvo smatrati za prosti ali rokodelski obrt. 10. Poročilo o prošnji občine Ežiše za semnje.
(Slov. hranilno in posojilno društvo v Celovcu) je imelo dne 22. t. m. v Celovcu svoj letni občni zbor. Poročilo in računski sklep za peto upravno leto 1893. kaže, da je imelo društvo 71739 gld. 24 kr. denarnega prometa (2714 gld. 54 kr. več, kakor 1. 1892). Med letom je pristopilo 46 udov, izstopilo 6 ; sedaj jih j« 262, kateri imajo v deležih 4043 gld. 76 kr. Hranilnih vlog se je vložilo 19.430 gld. 69 kr., izplačalo 10.12,9 gld. 50 kr., ostalo koncem leta 62.669 gid. 37 kr. Posojil se je dalo 19.531 gld. 25 kr., vrnilo 5321 gld. 82 kr., ostalo koncem leta 63.847 gld 87 kr. Upravnih stroškov je bilo 151 gld. 67 kr., čistega dobička 226 gld. 68 kr.
Telegrami.
Dunaj, 26. februvarija. Danes je predložil finančni minister Plener tri načrte zakonov v nadaljevanje vrejenja valute. Po prvem načrtu se v zmislu sporazumljenja z Og«;rsko zamenja 200 milijonov državnih bankovcev, namreč vsi bankovci po goldinarju in nekaj petakov s tem, da obe vladi izdasta za 40 milijoov goldinarjev srebrnih kron in dobita od avstro-ogerske banke srebrnih goldinarjev in bankovcev proti temu, da jej izročita cekinov po 20 kron v največjem znesku za 160 milijonov goldinarjev. Banka ima zlato porabiti le za pokritje izdanih bankovcev. Jednogoldinarski bankovci se bodo zamenjavali do dne 31. dec. 1899.1. Drugi načrt prepušča finančnemu ministru za 112 milijonov goldinarjev že kovanih cekinov po 20 kron, kolikeršna svota je potrebna za zamenjavanje denarja v tej državni polovici. Tretji načrt pooblašča finančnega ministra, da konečno pomanjša viseč dolg v parcijalnih hipotečnih nakaznicah za 80 milijonov goldinarjev, kadar se mu bode zdel čas ugoden, pridobiti plačilna sredstva z največ štiriodstotnim rentniin dolgom.
Dunaj, 26. febr. Ministerski predsednik Windischgriitz je danes načelnikom klubov naznanil vodilna načela o volilni reformi in jih povabil na razgovore, ki se začno prihodnje dnij.
Dunaj, 26. februvarja. Shod kacih 1000 ljudij, ki so brez dela, je bil jako buren. Po dovršenem zborovanju peli so po ulicah puntarske pesmi, ali jih je policija kmalu razgnala.
Dunaj, 27. februvarija. Cesar je danes nastopil svoje potovanje v Mentone.
Dunaj, 27. februvarija. Načelnikom poljskemu klubu izvoljen je Benoe, njega namestnikom pa Zaleski.
Že 2o let se premovana želodčna tinktura lekarja Piceolija v Ljubljani rabi zaradi blagodejnega vpliva in jo zaradi nizke cene (steklenica 10 kr.) lahko rabijo ubožci m bogatinje.	584 10 10-6
Svileno blago za plese
meter — potem črno, belo in barvasto svileno blago po 45 kr. do 11 gld. 65 kr. meter — gladko, progasto, kri. žasto, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 baž in 2000 različnih barv, desinov itd.), Vožnjine in carine prosto. Vzorci na željo. Pisma stanej 10 kr., dopisnice pa 5 kr. v Švico. 12 5—2) 4
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(c. in kr. dvorni založnik) v Curihu (Ziirich).
Umrli bo:
V bolnišnici:
24.	februvarija. Amalija Tekavec, hišina, 26 let, jetika. — Helena Rebol, delavka, 39 let, jetika.*
25.	februvarija. Franc Avsenek, gostafi, 63 let, plučni emphysem.
Tujci.
23. februvarija.
Pri Maliču: HofTmann, prokurist; Martinelli, Fackler, Mahler, Ehrenstein z Dunaja. — Bribil iz Linca. — Brilej z Vrhnike. — Kail s Češkega. — Julij Rettich iz Beljaka. — Franc Fajdiga, posestnik, iz Sodražice. — Adolf Wagner c. kr. profesor, iz Prage, — Obach, nadinženSr, s soprogo,, iz KoCevja.
Pri Slonu: Adolf Prasch, Hitti, Glaser, z Dunaja. — Bezlaj, oskrbnik, iz Postojine. — Topfer iz Linca. — Gopfert s Češkega. — Dittmar iz Ratenova. — Skali, Stampf, Weiss-berger iz Prage. — Wilche!m iz Gradca.
Pri Južnem, kolodvoru: Detoni iz Trsta. — Lukas, uradnik, z Dunaja.
Pri avstrijskem caru: J. Hromeč in A. Golob iz Št. Jurja.
Vremensko sporočilo.
J Cas	Stanje		Veter	Vreme	1 Mokrine ! na 24 ur v mm
opazovanja	zrakoniera T mm	toplomera po Celziju			
17. u. zjut. 26 2. u. pop. j 9. u. zvee.	735 8 733	0 734	2	—10 70 35	brezv. zm. jzap. si. jzap.	oblačno del. jasno jasno	000
Srednja temperatura +3'2 . za 2'9 nad normaloin.
Stanje avstro-ogerske banke
dnč 23 februvarija 1894.
(Brzojavno poročilo.)
Bankovcev v prometu
gld. 409,350.000 (—	7,855.000»
Kovinski zaklad „ 278,539.000 (—	23.000)
Listnica „ 106,867.000 (.+	25.000)
Lombard „ 25,654.000 (—	1,413.000) Davka prosta bančna
rezerva gld. 88,061 000 (+	4,737.000) Državnih bankovcev je
v prometu gld. 354 421.000 (—	4,307.000)
lzborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritili
lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu tvrdka
Fr. Šiške dediči
Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani.
Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni.	81 6-6
Koverte s firmo
priporoča
Katoliška Tiskarna
po nizkej ceni.
Dunajska borz
Dn6 27. februvarija.
Papirna renta 5%, 16* davka . . ,98 gld. 20 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ... 98	,	15 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....120	r	20 „
avstrijska kronina renta, 200 kron . , 97	„	65 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . 1010	„	— ,
Kreditne akcije, 160 gld....... 364	„	50 „
London, 10 funtov stri....... 125	„	20
Napoleondor (20 fr.)........ 9	„	93>/,
Cesarski cekini.......... 5	,,	91 „
Nemških mark 100........61	„	20 „
Dne 26. februvarija.
Ogerska zlata renta K% Ogerska kronina renta 4%, 200 kron 4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke
i% kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke, 100 gld. St. (Jenois srečke. 40 gld.
117 «ld. 60	kr.
95 25	
149 —	
160 50	
200 —	
98 50	
97 „ 60	n
197 . —	„
70 „ 50	-
a.___
4 °io srečke dunajske parobrodne družbe	144	gld. —	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	75	„
Rudolfove srečke, 10 gld..........24	,	50	.
Salmove srečke, 40 gld..........72	„	—	„
Waldsteinove srečke, 20 gld. . .	48	.	50	.
Ljubljanske srečke...... . .	24	„	50	.
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld, . .	158	.	75	,
Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2955	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	106	„	75	.
Papirnih rubeljev 100 ............133	„	25	„
SI* Nakup ln prodaja "£2X> vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmatiigeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.

Meniarnična delniška družba
MEHC1J 11"
Vfollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
JUT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednos;ih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti gaV naloženih glavnic, '•d