Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 135. Izvcn Ljubljane 8 vin. y LjOMjADl V poMIlek, 16, Mla 1913.
Leto xli.
Velja po pošti: =
Za oelo leto nipre] . , K 26'— sa en meseo „ . > „ 2'20 sa Nemčijo oeloletno . „ 28'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en mese. „ . . » 2'—
V	opravi prejeman mesečno „ 1*70
s Sobotni izdaja: s
sa celo let ...... 7'—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo lnosemstvo „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ sa trikrat .... „ 10 „ sa večkrat primeren popnst.
PA oznanila, zahvali, ismrtilce lit:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
Poslano: J enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lsvzemil ne-delje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
itsr Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi oliol št. 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
sc vzdržuje slejkoprej prijazno razmerje kljub temu, da mora Nemčija podpirati Avstrijo. Čeprav je državni kancler dejal, da so dogodki na Balkanu svetovnopolitični položaj Nemčiji v kvar izpremenili, jc v resnici tako, cla bo izprememba na Balkanu Nemčiji le koristila, ako ostane z Rusijo v prijateljstvu in njena industrija in trgovina bosta nove razmere v Orientu le izkoristili,
V	notranjepolitičnem oziru se je za vladarstva Viljema II. veliko izpremenilo. Enotna sodba pa tu ni mogoča. Na eni strani so sc razmere konsolidiralc, nemška zvezna država sc je pod Viljemom II. sama v sebi utrdila, na drugi strani pa se je silno pomnožila socialna demokracija, deloma Nemčiji v kvar, deloma pa tudi v dobro. V slednjem oziru sc jc precej oslabil vse-nemški imperializem, ta vir vznemirjanja cele Evrope. Da ta agresivni sistem kljub temu ni čisto ponehal, temu je vzrok to, da stoji nemškemu državnemu zboru z njegovo protiimperialistično večino (iz ccntra, socialnih demokratov in Poljakov) nasproti junkerska politika pruskega državnega zbora, kojega vpliv jc včasih merodajnejši, nego oni centralnega parlamenta, katerega pa paralizuje poleg tega šc zvezni svet. Pruska zbornica pa tira tudi skrajno reakcionarno politiko in s tem zelo otežuje zla- 1 sti socialnopolitične namere skupnega dr- j žavnega zbora, ki sloni na splošni in enaki volilni pravici. V Prusiji pa je tudi središče brutalne protipoljske politike.
V	tem oziru kolcba Viljem II. med tradicionalnim pruskim absolutizmom in med zavestjo, da zahteva napredek Nemčije moderno mislečega vladarja. Vsled tega napravlja cesar velikokrat vtis človeka, ki sam sebi nasprotuje, toda v obstoječih razmerah bi se pač vsak drugi na njegovem mestu nahajal v enakem položaju. Ena plat Viljemovcga značaja pa je ostala vedno ista: njegova odkritosrčna religioznost, njegova vdanost do krščanskega svetovnega naziranja, njegov pogum v tem oziru, glede katerega more nemški cesar služiti za vzor vsem vladarjem Evrope. Tu je omeniti še cesarjevo tolerantnost, kar sc tiče katolikov, do katerih je bil on kot oseba in večinoma tudi kot vladar pravičen in vsled česar uživa njihovo neomejeno spoštovanje, zaupanje in ljubezen.
Na Viljemu II. je še rnnogokaj simpatičnega. Predvsem se Viljem II. ne skriva, neprestano je na potovanjih po svojem cesarstvu, se za vsako stvar zanima, izreka o vsem svoje mnenje, hoče povsod biti zraven in bi rad veljal za protektorja na vseh poljih človeškega delovanja. Pri tem se mu njegovo nagnjenje do sijaja, donečih fraz in dramatičnih efektov lahko odpusti.
Viljem II. sc rad zaleti, a ni trmast. Dobra beseda najde pri njem vedno dobro mesto in Viljem II. se ne pomišlja priznati svojih hib in napak. Takih vladarjev je malo.
Če se končno ozremo po razmerju Avstrije do Nemčije, kakor se je za časa vladarstva Viljema II. razvilo, postaja slika seveda temnejša. Zveza z Nemčijo je, kakor se danes posebno jasno vidi, Avstriji več škodovala nego koristila. Ta zveza, kakršna je v resnici, vzdržuje umetno hegemonijo nemštva nad ostalimi narodi v monarhiji, nas je privedla do tega, da smo morali žrtvovati svojo zgodovinsko nalogo na Balkanu in nam v koncertu velesil od-kazuje vlogo zvestega sekundanta Nemčije, nc da bi od tega imeli drugega dobička, kakor da smo varni pred kakim za-vratnim napadom od severa ali juga. Viljem II. se je za časa Badenija osebno angažiral za variha nemške premoči v Avstriji. Nemški cesar more biti vsem kot energična individualnost simpatičen, politika moderne Nemčije v njenem razmerju do habsburške monarhije pa ob vladarskem jubileju Viljema II. med avstrijskimi Slovani ne vzbuja ravno preveselih čustev.
Od 23. clo 27. junija zboroval bo na Dunaju državni železniški svet. Kot zastopnik Kranjske kmetijske družbe v tem svetu imam več za tovorni promet važnih referatov, vložil sem pa tudi lastne sarao-stalne predloge, da se državni železniški svet o njih posvetuje in sklepa.
Med drugimi mojimi predlogi se nahajajo tudi oni, ki sem jih podal s potrebnim utemeljevanjem ministrstvu in ki sem jih stavil po nasvetu in želji deželnih poslancev kamniškega okraja gg.: dr. Grego-riča in dekana Lavrcnčiča, katera sta mi poslala dobro utemeljeno peticijo vseh občin kamniškega okraja. To peticijo sem izročil državni železniški upravi ter ponovil svoj žc večkrat stavljeni predlog, da sc vendar že ugodi in zadosti žc toliko let pereči zahtevi po odredbi, da bi vlaki kamniške proge prihajali na južni kolodvor v Ljubljani in odtod odhajali v Kamnik. S tem bi nc bilo ugodeno le potnikom te proge, ampak ustreženo tudi tujskemu premetu. Kdor ve, kako jc osobito v zimskem, pa tudi v deževnem času potnikom iz kamniškega vlaka tavati po zelo slabi cesti, pri revni razsvetljavi iz državnega kolodvora v Šiški v mesto, oziroma iz mesta na ta kolodvor ter da pogostoma ni dobiti na tem kolodvoru voza, mora pritrditi, da presega ta brezbrižnost uprave vse meje. Prva leta, ko sem tudi v držav-
Današnja številka obsega 6 strani.
Viljem II.
Tc dni slavi nemški ccsar petindvaj-setletnico svojega vladarstva. Izredno zanimiva osebnost Viljema II. in pomen njegovega cesarstva v svetovni politiki dajeta temu slavlju pomen, ki sega preko meja nemške zvezne države.
Ko je cesar Viljem II. zasedel hohen-collernski prestol, je štela Nemčija 39 milijonov prebivalcev, danes jih šteje 66 milijonov. Država sc jc mogočno industrializirala in v mnogih panogah tekmuje danes Nemčija zmagovito z angleškimi in ameriškimi produkti. Kmetijstvo je vsled tega sicer padlo, kar sc tiče števila ljudi, ki sc z njim bavi, povzdignila pa se jc intenziteta in racionabiliteta obdelovanja zemlje ter kreditna organizacija poljedelskega stanu. V takih razmerah se jc seveda tudi trgovinstvo do nepričakovane višine povzdignilo. Da je ta napredek bil v splošno korist, za to je skrbela izvrstna nemška carinska politika. Ko je Viljem II. vladar-stvo prevzel, sc je izseljevalo iz Nemčije vsako leto okoli 200.000 ljudi, lani samo še 18.000! To kaže, kako se jc v Nemčiji splošno narodno premoženje povzdignilo. Na Nemškem se, cla nc omenjamo vzorne preskrbe delavstva za onemoglost in starost, plačujejo primeroma visoke delavske plače, vsled česar ostaja domače delavstvo doma in se vseljuje tudi tuje — okoli milijona delavstva iz tujine se v Nemčiji stalno nastanja.
Pustivši v nemar druge vzroke, je k temu veliko pripomogla mirovna politika Nemčije. To je pa v nemajhni meri zasluga Viljema II. In tu sc nam najbolj drastično prikazuje zanimiva plat cesarjeve osebnosti. Kolikor namreč Viljem II. včasih rož-lja s sabljo in meče v strmeči svet bojevite fraze, da se prestrašijo njegovi lastni ministri, toliko je cesar na drugi strani nasprotje lega, kar govori — on dejansko ljubi mir in ga pospešuje. Nemčija je prišla zaradi Maroka v navskrižje s Francijo in njena kolonizatorična politika ter njena svetovno-gospodarska ekspanzija jo je pri-lirala do ostrega nasprotstva z Anglijo, toda Viljem je v danem momentu rajši odnehal, nego da izzove vojsko. Viljem II. je namreč sam svoj zunanji minister in kot tak je vedno izpregovoril odločilno besedo v prilog miru, naj je preje še tako pretil in grmel. In čc si politiko Nemčije od te strani ogledamo, ima tudi v splošnem zaznamovati uspehe. Njena afriška posest je zasigurana, v Orientu je prišlo prav zadnji čas do kompromisa z Anglijo, z Rusijo pa
Skrivnostno zasirupijenje.
Lea Fatur.
V elegantno opremljeni sobi tržaške via Gerolamo je odlagala dolga, rmenopolta in suha gospa Fedcnvcis-sova klobuk in rokovice, si popravljala precl zrcalom lase in stokala iiiapram mladi šivilji, ki je spenjala pri stroju ob oknu delcc male obleke:
»Pomisli, Cornelija mia! Žc smo celo leto v Trstu, mi, rodbina Z\vider-vvurz, Hochstein in šc drugi Nemci, a šo no znajo branjevke nemško- Si, pa si! Come? Quanto? Zakaj nismo ostali na Dunaju! Kuharica so ne nauči, jaz se nc naučim, mož se ne nauči — vsi imamo sitnosti — vsi moramo plačevati dražje kakor domačini. Draginja, draginja! Blaženi Dunaj! Vse najdeš, vso dobiš, vse jc solidno, vse govori (nemško. Tukaj pa jo tak Babilon, da se Bogu usmili! Perica gov.ori svoj jezik, mlekarica svojega, pekarica svojega. Predno kupim kaj, so zmučini in razburim; ali je to za mojo živce? O moja glava! Trude, daj mi vode in prašek!« . . . Seseclla se jo v fotel in si stiskala z rokami sence. — »Bo žc bolj-
ši,« jo tolažila mlada šivilja, »gospa se nauči s časom razmer in jezika.«
»Naučim sc?!« se nasmeji nervozno Fedcnveissova, povžije prašek in iz-pijc kupico vodo. »Lahko vam tukaj; ko se naredite, znate že tri jezike. A nam Dunajčanom, nam Nemccm — kaj jo nam tega treba?«
In tožila jc naprej o neugodnostih tržaškega življenja, hvalila jo dunajsko šiviljo in krojače, čevljarje in peke, stanovanja in gospodarje, hišnike in natakarje, zabave iu šolo.
Kornelija pa jc merila širino in dolžino obleke, pogledala na ulico in zapela: Cho nuova, che nuova, oho nuo-va sior paron.« Kaj bi poslušala vodno listo lamentacijo- Čemu pa silijo Nemci tako v Trst, če jim jc tako neprijetno tam? Tržačani žo obstanejo tudi brez njih . . .
Kornelija jc mlado vzneseno deklo. Na nji vso kipi zdravja, pričakovanja. Po materi, slovenski okoličanki, jo podedovala živordeča lica in ustne, obilno kostanjevo lase, njej ni treba rde-čila no riževe moke. In ko gre v elegantni gladki obleki, zibajo se v polnih bokih, po trgu, kličejo kočijnži, sc ustavljajo mladi kavalirji: La bella sartorella!
Sartorolla! Poetična, mnogo opevana oscbica. Marsikatera sc vozi zdaj
v lepi lastni kočiji, ki jo hodila prej po dninah v hišo. Sreča hodi po korzu in po pristanih ... Pa jo naglih kril sreča, dobite jo Samo urino mlade noge — zato ni kam čakati, treba jo jc iskati, hoditi za njo — siccr postane hitro mlada prikupljiva sartorolla sitna sar-tora. La bolla sartorella . • . Povsod jo čakajo, zjutraj in zvečer. Nuja jo ji spremstvo, vstopnico v gledališča, toaleto, stanovanje, brezposelno življenje. Ona odbija smehljaje tako ponudbe. Rada posluša poklone, so igra s pahljačo, zakriva smeh. Rada naredi v družbi prijateljic izlet v Poreč, v Pulj, v Milje. I taci a. posluša milozvočne operne napove, rada čita povesti. A svojega poštenja ne da v zabavo. Njena lepota jc njena dota, njena lepota ji more priskrbeti brezskrbno starost. »Mantenu-ta« noče biti. Dobra poštena partija, to jo njen cilj. Zato sc ozira Kornelija vprašajo v vse tiste vsiljive moške prikazni, iščo obraza, ki bi razodeval odkrito ljubezen, pošten namen. A težko jc dobiti takega poštenjaka v velikem obmorskem mestu, kjer toži vso po uživanju- Bos jo spoznala Kornelija marsikoga, ki l'i jo odvedol raje danes ko jutri za vodno v svoj dom — a kaj, ko jo tak dom pod streho ali pod zemljo . . . Za take može pa so dobro starejša, nc-Icpa dekleta, Kornelija mora imeti spo-
nem zboru stavljal tozadevne predloge, se je ugovarjalo, da južna železnica preveč zahteva za dovoljenje ohajanja oziroma prihajanja vlakov na ta kolodvor. Ko sem jim pa dokazal, da prav ta proga spada med one redke lokalne proge, ki donašajo državi lepe dohodke, se je glasil odgovor, kakor tudi še sedaj, da, dokler ne bo južna železnica dovršila razširjenja svojih tirov, sc tej, siccr priznano opravičeni zahtevi ne more ugoditi.
Ker sta me gospoda poslanca nujno pozvala, da se v državnem železniškem svetu potegnem za rešitev te pereče zadeve, šel sem v Trst na ravnateljstvo državnih železnic ter osebno urgiral to rešitev. Prejel sem pismen odgovor zopet v gornjem smislu; a smatral sem za potrebno, da sem vzlic obljubi stavil predlog, ki je od železniškega ministrstva tudi sprejet v dnevni red državnega železniškega sveta, ki bo sedaj zboroval. Svoj nujni predlog utemeljujem s tem, da sc ta zahteva žc dve leti z isto pretvezo zavlačuje; zato zahteva moj predlog, da železniško ministrstvo prisili upravo južne želcznice, da brez odloga skrbi za to, da sc omogoči prihajanje in odhajanje kamniških vlakov na južnem kolodvoru.
Gosp. deželni poslanec dr. Gregorič mi je vposlal prošnjo občin tržiških, da bi sc vpeljal vlak, ki bi imel zvezo z nočnim, iz Ljubljane ob 10. uri zvečer odhajajočim vlakom, tako da bi imeli prebivalci trži-škega okraja možnost, zvečer dospeti domov. Tudi na to mi je gospod ravnatelj državnih železnic v Trstu dal žc 15. maja pismeno obljubo, da bo z mesccem julijem vpeljal ob nedeljah in praznikih za po-skušnjo tako zvezo. Ker pa sem se iz peticije tržiških občin prepričal, da je ta zveza zelo potrebna in koristna, stavil sem vzlic obljubi samostalcn predlog, ki ga je železniško ministrstvo tudi postavilo na dnevni red, tako da bom imel priliko, utemeljiti ga in skušati, da dosežem soglasen sklep državnega železniškega sveta za vpe-ljavo tc potrebne zveze.
Tretji želji navedenih dveh gg. dežel nih poslancev pa, da bi kamniški vlaki hitreje vozili, kar sem tudi zahteval, za sedaj ni mogoče dobiti ugodne rešitve, ker po pojašnjenju uprave pri sedanjem stanju železniške proge ni možno pospešiti hitrejše vožnje. Z ozirom na dobro rentabiliteto tc proge pa moramo v bodoče zahtevati, da se proga tudi za hitrejšo vožnjo primerno preuredi in pripravi.
Stavil sem nadalje zahtevo po končni, že davno obljubljeni napravi kolodvora na postaji Št. Vid—Vižmarjc. Načrti so vsi žc nc lc gotovi, ampak tudi odobreni, in ravnateljstvo jc že stavilo za to preuredbo po-
doben okvir svojo lepoto. Tako stanovanje kot ga ima gospa Fcclervveissova, tako bi žo bilo — in šc zraven tak lju-beznjiv in lep mož . . .
Nevoljna, kor sartorella no ovažuje njenih tožba o Trstu, odide gospa h kuharici, cla ž njo zabavlja čez tržaško branjevke. Kornelija pusti delo, sc ozira po sobi. Tu jc vse kakor si želi ona . . . A kaj, ko je gospodinja, toga razkošja lo šo bolj rumena v okvirju zelenih plišastih zagrinjal, kaj ko odbiva zrkalo njeno nelopo koščeno postavo, čmeri-kavo lice, kaj ko sc odbija od štukatimj stropa njen neprijeten, vodno razdražen glas. O gospod Fedcnveiss! Obžalovanja si vreden • . . Lepe postave in obličja jo, ljubeznjivega obnašanja. Uljuden jo proti vsakemu. Mnogo trpi vsled ženine sitnosti. Od koder pride, ga čakajo tožbe. Otroci, posli, glava in Trst! Zakaj da jo jc. spravil z lepega Dunaja v nečedni Trst? In ko gre Fc-denveiss z rodbino na zabavo, mu jo krati žena. Ona ve, da jc njen mož lep, zato jc ljubosumna, pazi na vsako njegovo besedo. Otroci — l)ina in Fina in Nancll so nagajivi, neubogljivi. On jih hoče vzgojiti strogo, ona jih razvaja. Čc jih pokara oče, ugovarja mati. Gospod Federweiss ni srečen. On dela sicer lepo dobičke s kupčijo — ali žena! Takemu možu bi bilo treba, cla ga
Irebna sredstva v proračun. Tudi za to meri moj predlog, da skleni državni želez-niški svet, da ministrstvo brez odloga dovoli v to razširjenje potrebni denar,
Istotako sem stavil predlog, da se preračuna tarif za osebno vožnjo Ljubljana— —Vižmarje, ki ni pravičen, ker jc previsok, in se tako odpravi krivica, ki se godi potnikom na tej progi.
Z drugim predlogom sem zahteval, da se prebivalcem v Savski dolini Ljubljana— Zidanmost, ki leže ob malih postajah, na katerih se brzovlaki ne ustavljajo, vendar že nudi možnost, pred pozno nočjo dospeti v glavno mesto, s tem, da se vsaj dovoli, da vlak, ki ob dveh prihaja v Litijo, preloži na poznejši čas, tako da bi v Ljubljano prihajal proti 5. uri.
Naravnost krivično in tudi neverjetno brezobzirno je, da od opoldne do 9. ure zvečer te štacije nimajo vlaka, da bi potniki mogli priti v Ljubljano.
Istotako sem stavil predlog, da bi potniki mogli priti v Ljubljano.
Istotako sem stavil predlog, da bi brzovlak, ki odhaja z Dunaja ob 11. uri 25 min. opoldne in prihaja v Maribor ob 4. uri 32 min. popoldne in ki vozi poleti naprej v Beljak, vozil tudi v Ljubljano, oziroma v Trst. Če žc to ni mogoče, naj bi imel pa osebni vlak, ki sedaj ob 4. uri 58 minut odhaja iz Maribora v Ljubljano, takojšnjo zvezo naprej proti Ljubljani; če bi se ustavljanje na nekaterih postajah skrajšalo in uredila brzejša vožnja, bi tak vlak bil v veliko korist potovalcem proti jugu, obenem pa bi tudi razbremenil skoro vedno prenapolnjene brzovlake.
Velika krivica se godi kmetovalcem po Primorskem osobito Goriškem, ki se trudijo s pridelovanjem zgodnjega krompirja, pa jim dela hudo konkurenco južno-italijanski krompir, kojega import v Avstrijo pospešuje južna železnica s skrajno širokimi olajšavami voznih tarifov, tako da znaša tarif za dvojno daljšo progo do Dunaja le malo kron več kakor za Goriško blago. S tako tarifarno politiko se ubija domače kmetijstvo, namesto da bi se podpiralo naše južne kmetovalce, ki se bavijo s to produkcijo.
Končno sem sjyavil na dnevni red še predlog, da se vendar že napravi toliko potrebna postaja v Ž 1 e b i č u ; osobito sedaj, ko se bo proga Dolenjskih železnic sploh predelala za boljši promet, naj se ludi tej opravičeni potrebi prebivalstva radosti, O uspehu razprave bom poročal.
Posl. Fr, Povše.
No polu k mirni poravnavi.
V kratkem se ministrski predsedniki balkanskih držav snidejo v Peterbur-g u. Rusija želi očividno, da sc balkanski premieri sami sporazumejo v zmislu, v katerem bi razsodil car, ako bi do tega prišlo, ili pa dajo caru podlago za razsojo, katera bi potem bila le formalnega značaja.
Dunajski nemški listi se trudijo doka-žovati, da sc spor med Bulgarijo in Srbijo kljub carevi depeši ni nič izpremenil. Toda to časopisje se je še zmiraj zmotilo, topot se pa bo prav posebno. Bulgarska in srbska vlada sta medseboj v glavnem že na čistem, na kakšni podlagi — to pa vedo najboljše v Peterburgu, kjer pa seveda ne bodo pred časom ničesar izdali.
Vsak pesimizem v tem oziru je kljub nekaterim izjavam, s katerimi diplomati po svoji navadi mečejo javnosti pesek v oči, Dopolnoma neopravičen. Chi vivra, vedra.
XXX
sprejme, ko pride domov, lepa žena v dolgi svileni halji, ki bi kar šumela okrog nje. A ta Dunajčanka, kako se oblači doma in se vrti po kuhinji! Sama pripravlja jedi. katere njen mož rad je. Mar bi ga sprejela v lepi toaleti na pragu budoarja, ga skrbno vpraševala, kako gre kupčija, čc je imel sitnosti ta dan, mar bi mu pogladila lase, ga vedla v obednico, klicala otroke . . • Pa kaj bo ta nerodna Nemka! Saj se ne zna prikupiti. — Taka žena kot jc Kornelija, taka bi se podala Fedenveissu ..
O sartorella! Tako je prihajalo, počasi, neopaženo ... In nakrat ji je postajalo vroče, kadar je prihajal Feder-weiss, in nakrat je bledela« kadar jc polj uboval ženo v pozdrav in slovo. O sartorella! Čuvaj se! Praktična Dunajčanka, ki premeri in porabi vsako krpico, ljubosumna, ostrogleda, ugane tvoje misli in želje — skrij svoj trepet, svojo rdečico, sartorella. Šiviljo jemlje na dom umna gospodinja. Vse se porabi, vse se predela doma, pravi. Cene šivilj so nesramno pretirane. Čc so tudi dnine precej visoke, če je treba tudi paziti in mazati razvajeno sartorello, vendar se izhaja bolje tako. Zato jemlje jospa Fedenveissova šiviljo na dom, o« pa, da se zagleda v njenega moža-
In sartorella je pela, rezala in šila, se podila z otroci, poslušala tožbe gospe, ji pravila svoje. Kajti razdražena in nevoljna jc postajala sicer tako lali-
ODGOVOR KRALJA FERDINANDA NA CARJEVO BRZOJAVKO.
Soiija, 14. junija. (Uradno.) Besedilo brzojavnega odgovora kralja Ferdinanda z dne 11. t. m. na carjevo brzojavko slove: »Prejel sem brzojavko, v kateri Vaše Veličanstvo v skrbi za mir in slovansko stvar neposredno name apelira radi težke krize, katero napravljajo naši odno-šaji z našimi zavezniki in katero so žalibog provzročili ravno ti sami. Resnici na ljubo moram Vaše Veličanstvo opozoriti, da je moja vlada, globoko sc zavedajoč odgovornosti, katero bi prevzela, če bi krenila na drugo pot, žc v naprej ugodila čutstvom Vašega Veličanstva. Že dne 13. aprila t, 1, se je faktično obrnila na gospoda Sazonova s prošnjo, naj napravi konec razburjenju na obeh stranej meje in pozove obe stranki, nai se podvržeta razsodbi, o kateri govori žc pogodba. Ta poziv se je tudi izvršil in moja vlada se je takoj odzvala. Kar se tiče srbske vlade, le nadaljuje ona s politiko, katere zadnji pojav, izjava ministrskega predsednika Pašiča v skupščini, je izzvala v moji deželi tem večje ogorčenje, ker je bila prečitana ravno v trenotku, ko se je pripravljal sestanek ministrskih predsednikov. Vaše Veličanstvo bo torej gotovo priznalo ,da je Bulgarska ostala pri svoji besedi, ker še vedno pričakuje, da tudi Srbija na isti način in po njenem zgledu sprejme razsodbo in da je ravno srbska vlada ona, ki s tem, da se izogiblje razsodbi in množi sovražne pojave proti Bulgarski, le pospešuje nevarnost bratomornega boja. Ta boj bi jaz in moja vlada bolj obžalovala, kakor kdorkoli drugi. Mi sc mu hočemo iskreno izogniti, vendar pa se ne moremo ustavljati soglasnim čutom ogorčenja, katero povzročajo po tolikih naporih in sijajnih zmagah mojemu narodu poizkusi naših zaveznikov, ki ga hočejo pravici in poštenosti v zasmeh oropati svetih sadov teh naporov in zmag. Bulgarija nima samo pravice do Makedonije, ampak tudi neizogibne dolžnosti do prebivalstva, ki je bilo vedno bulgarsko in tudi hoče vedno ostati in Vaše Veličanstvo se gotovo spominja, da je te dolžnosti vsa leta priznala tudi Rusija,«
BRZOJAVNI ODGOVOR KRALJA PETRA NI ZNAN.
Belgrad, 14. junija. V nekaterih listih objavljeni brzojavni odgovor kralja Petra na ruskega cara je apokrifen, ker se odgovor kralja Petra ni in ne bo objavil.
RUSIJA Z ODGOVORI BALKANSKIH VLADARJEV ZADOVOLJNA.
Pariz, 15. junija. »Agence Havas« poroča iz Peterburga: Ruska vlada smatra odgovora bulgarskega in srbskega vladarja na carjevo depešo za zadovoljiva in je zato ruski zunanji minister Sazonov ministrske predsednike zveznih balkanskih držav povabil, naj pridejo prej ko mogoče h konferenci v Peterburg.
DVE PAŠČEVI IZJAVI.
Dunaj, 15. junija. Srbski ministrski predsednik Pašič je dopisniku ^Neue Freie Pressc« izjavil, da je stališče Srbije napram Bulgariji ostalo isto kakor jc je razložil Pašič v skupščini. Jaz sem predlagal Bulgariji po tem ekspozeju sestanek vseh štirih ministrskih predsednikov v Solunu, ta se je pa odgodil, ker je v Bulgariji izbruhnila kabinetna kriza; javno mnenje pravi, da nalašč. Mi smo Bulgariji predlagali de-mobilizacijo, med tem pa je dospela carjeva depeša, Pasus v depeši, ki pravi, da bo car razsodil o vsakršnem sporu, izvira-jočemu iz pogodbe, daje upanje, da sc bo razsodba izrekla na najširšem temelju.
koživa lepotica. Čemu ji je lepota, ko ni moža v visokem cilindru, v moderni kočiji? Nesramneži samo tiščijo vedno za njo -- poštenjaka, ki bi odcl sartorello v svilo, jo odičil z dragulji, ni in ga ni. — Začudena jc poslušala gospa Fedenveissova take izbruhe, dokazovala je deklici, da nc obstoji sreča v svili in nakitu, pač pa v vzajemnosti src. Srečna postane Kornelija lahko ob strani solidnega moža, če tudi ni bogatin. Fedenveiss ima prav marljivega knjigovodjo, tega ji priporoči in priko-mandira gospa, — Raztreseno in užaljeno se je zahvalila Kornelija.
Bilo je v jeseni. Posili sta za Dino, Fino, Nandlna in gOspo, se zmenila, da pride sartorella zopet na pomlad. Poslovila sc je in odšla v druge hiše. Fedenveissova jo je povabila, da pride o praznikih k nji. Smililo se ji je zapuščeno dekle, ki je bilo že več let brez matere in ki ni poznalo nikdar očeta, ki je bilo še dobro, pošteno, tocla koliko časa? — Ob novem letu je čestitala Kornelija Fedenveissovim. Našla je tam moža ozkih ram, plešaste glave, a poštenega obraza, odkritega pogleda. Vse na njem je bilo suhoparno, dolgo-ča.i io, vse je kazalo, da je prebil mnogo hudega. In tisto hudo, skrbi življenja, so mu vtisnile tak pečat, da je bil mlad na letih, star po duhu- Fedenveissova jc nalivalo čaj, seznanjala lopo sartorello z lesenim knjigovodjo. Oživel mu
Kralj Peter je na depešo odgovoril, odgovor sc pa ne objavi in zato so vse verzije, ki o njem krožijo* izmišljotine. Srbska vlada nasproti carjevemu pozivu še ni zavzela stališča, ampak čaka odgovora Bulgarije glede demobilizacije, ker sc bodo šele potem mogla začeti pogajanja.
Praga, 15. junija. Belgrajski dopisnik Časa' sc je razgovarjal s Pašičem, ki je med drugim izjavil: Predlagali smo de-mobilizacijo, dn zvezni Bulgariji in Evropi dokažemo, da ne nastopamo izzivajoče in da sc skrbno trudimo doseči mirno spo-raztunljenje z Bulgarijo. Če Bulgarija ne demobilizira, tudi Srbija števila svojih vojakov ne more znižati in to temmanj glede na izzivalno postopanje posameznih bulgarskih oddelkov ob meji, kjer jc bilo že več spopadov. Kar tiče demarše zastopnikov velesil, je Pašič se skliceval na svojo tozadevno izjavo, da hoče Srbija vsa mirovna sredstvo poizkusiti, da se doseže sporazum in da je Srbija s predlogom o demobilizaciji tako nasproti balkanski zvezi kakor Evropi pokazala, da hoče sporna vprašanja mirno rešiti. Kar pa tiče stališča, ki ga zavzema Srbija glede revizije pogodbe, je izjavil Pašič: Naše stališče je neizpremenjeno tako, kakor sem je obrazložil v svojem ekspozeju v skupščini. Pač je pa v podrobnostih mogoča transakcija, a tudi za nas obstojajo življcnska vprašanja, ki jih nikakor nc moremo opustiti. Dosledno moramo zahtevati, da se naša prvotna pogodba z Bulgarijo popolnoma izpremeni in da sc primerno ozira na uspehe vojske. Pašič je končno izjavil, da se sestanejo štirje balkanski ministrski predsedniki v Peterburgu.
BULGARSKO MNENJE O POSREDOVANJU RUSKEGA CARJA.
Sofija, 14. junija. Oba bulgarska vladna dnevnika, »Mir« in Blgarija«, z veseljem pozdravljati posredovanje ruskega carja. Bulgari so že davno želeli razsodbe Rusije in so zelo obžalovali, da se je razsodba toliko časa odlašala. Po mnenju bulgarske vlade je pogodba dosti jasna; pogodba sama določa ruskega carja za razsodnika ter daje podlago za razsodbo. Sploh ima ruska razsodba le potem svojo pravno podlago, ako se pogodba ohrani; torej je jasno, da more ruski car razsojati le o takoimenovanem spornem ozemlju, glede na drugo ozemlje pa ni nobenega dvoma. »Mir« naravnost izjavlja, da je carjev telegram v prvi vrsti namenjen Srbiji, ker je Srbija hotela revizijo pogodbe in ni hotela ničesar slišati o ruskem razsodništvu, ki se določa v srbsko-bulgarski pogodbi. Srbija je izzivala novo vojsko, ker se ni hotela držati pogodbe in jc zahtevala ozemlje, ki po pogodbi pripada Bulgariji. Bulgarski vladni krogi so prepričani, da bo Rusija razsodila v bulgarskem smislu. Bulgarija bo le potem demobilizirala, ako bodo Srbi zapustili ozemlje, ki po pogodbi pripada Bulgariji,
KOMPROMISNI PREDLOG GLEDE NA
SRBSKO - BULGARSKI SPOR.
Belgrad. 15. junija. Dobro poučeni »Odjek« poroča, da se v peterburški konferenci ministrskim predsednikom predloži kompromisni predlog, po katerem naj tvori mejo črta Kriva Palanka za Bulgare, Kratovo se pa prepusti Srbom. Štip se prepusti Bulgarom, Veles pa polovica Bulgarom, polovica Srbom. Nadaljno mejno črto naj bi tvorila reka Vardar do planine Selca. Bitolj ostane srbski. Del železnične črte od Bitolja, ki je večinoma bulgarska, se intcrnacionalizira,
je obraz: To mlado, sveže dekle bi mu lahko olepšalo trudapolno, osamelo življenje. In govoril je, da se hoče ženiti. Da ne zahteva ničesar od ženske, razen lepote in prijaznosti. Kornelija je gledala Fedenveissa. Moj Bog! Kako bi so podal lopi Dunajčan nji, in nerodni knjigovodja gospe . . . Res da je gospa vkljub svojim sitnostim blaga duša, silno vdana možu in otrokom, vendar, vendar bi se morala vezati lepota z lepoto. Illadno se je poslovila od knjigovodje in ni se oglasila ves pustni čas pri gospe. A vsak večer je srečavala Fedenveissa. On sc ji je nasmihal, ji klical že od daleč svoj pozdrav, jo nagovarjal. Dan za dnem. In jel jo je voditi v slaščičarno, kjer ji je dvoril in nagajal s knjigovodjo, ji prinašal njegove pozdrave- Nič hudega ni mislil lahkoživi Dunajčan. Delo mu je dobro, da žari Korneleija ocl veselja v njegovi družbi, delo mu je dobro, gledati lepo cvetočo sartorello. Polagoma pa je začel primerjati svojo nervozno sitno ženo z zdravim mladim bitjem — in postajal je siten doma, niso mu tigajali domači — žena no otroci. Opuščal je večerjo, pohajal po zabavah. Žena ga je sprejemala z očitki in sunmičenji, ki so mu jemala vsako dobro voljo; bil ie na potu, cla se izneveri svoji ženi.
(Konec sledi.)
BALKANSKA ZVEZA OSTANE.
London, 15. junija. Nek bulgarski delegat je dopisniku »Piccola« izjavil: »Mi se bomo pogajali. Še več, mi se bomo sporazumeli. Balkanska zveza bo sedanji konflikt v interesu vseh preživela.«
KONDOMINIUM V VSEM OKUPIRA-NEM OZEMLJU.
Belgrad, 14. junija. Srbska vlada je svoje poslanike v inozemstvu obvestila, naj se pri velesilah zavzamejo za to, da se v celem osvojenem ozemlju, dokler se o njegove definitivni pripadnosti ne odloči, osnuje rusko - bulgarsko - grški kondo-minium.
VSE SE RAZVIJA KAKOR JE MIŠLJENO.
Belgrad, 14. junija. Resni politični krogi trdijo, da je Rusija dobila tako od Srbije, kakor od Bulgarije trdnih garancij, da bosta obe državi pristali na mirno rešitev spora, naj se odloči car tako ali drugače. Ni res, da je careva depeša belgraj-ske kroge deprimirala, nasprotno, so je bili veseli, In če bi Pašič demisioniral, bi se vse tako razvijalo, kakor je že določeno. Sicer so pa vesti o Pašičevi demisiji prenagljene.
XXX
OSTALE BALKANSKE ZADEVE.
Novi bulgarski kabinet.
Soiija, 14. junija. Kabinet se je tako-le sestavil: Danev, predsedstvo in zunanje zadeve; Madjarov, notranje stvari; Pejev, nauk; Todorov, finance; Abrašev, pravo« sodje; Kovačev, vojska; Burov, trgovin« stvo; Ljudskanov, poljedelstvo; Jablanski javna dela; Kristov, železnice.
Gešov odlikovan z redom sv. Cirila ia Metoda.
Soiija, 15. junija. Car Ferdinand je sprejel sinoči zvečer odstopivšega bulgarskega ministrskega predsednika Gešova v poslovilni avdienci in mu podelil insignije reda sv. Cirila in Metoda za njegove velikanske zasluge. Gešov je edini Bulgar, ki jc s tem najvišjim bulgarskim redom odlikovan.
Praske na bulgarsko-srbski meji.
Belgrad, 14. junija. Glasom vesti ia Vranje so bulgarske čete zasedle pozicije pri Musulju na srbsko-bulgarski meji.
Bulgarski vojaški delegat iz Skoplja odpoklican.
Soiija, 14. junija. Bulgarski vojni pooblaščenec pri srbski vrhovni komandi v Skoplju je bil odpoklican.
Srbski dementi.
Belgrad, 15. junija. Uradno se izjavlja, da so izmišljena vsa poročila gotovega časopisja, češ, da so Srbi s silo uvrstili prebivalstvo novih ozemelj v srbsko armado, da so uvrščenci pobegnili iz armade in da so Srbi aretirali in mučili bulgarske žene in otroke.
Črna gora za Srbijo.
Dunaj, 14. junija. Črna gora je koncentrirala v Peči 3 brigade, katere bi bile, ako bi bila Srbija morala začeti z Bulgarijo vojsko, zasedle Sandžak.
Grški princ Nikolaj v Belgradu.
Belgrad, 15. junija. S posebnim vlakom se je sinoči ob 6. pripeljal grški princ Nikolaj iz Soluna v Belgrad in je ob 10. zvečer nadaljeval svoje potovanje z orientnim ekspresom. Izmišljena so poročila, da je princu poverjena kaka politična misija.
Rumunija ne mobilizira.
Bukarešt, 15. junija. Agcnce Telegra« phiquc Roumaine poroča: Oficiozna »Po-litique« dementira poročilo, da namerava vlada mobilizirati tri armadne zbore.
Rumuni in Bulgari.
Bukarešt, 15. junija. Agence Telegra« p'niquc Roumaine poroča: Rumunska in bulgarska komisija za določitev meje se sestaneta v torek ali v četrtek v Silistriji.
Konferenca poslanikov.
London, 14. junija. Prihodnja konferenca poslanikov se vrši v sredo. Na programu je zopet južna meja Albanije in albanski statut. V teh vprašanjih Se dozdaj še ni dosegel noben bistveni napredek.
Burney.
Dunaj, 14. junija, »Reichspost« trdi, da tripelententa propagira imenovanje skadrskega mednarodnega poveljnika admirala Burneva za generalnega guvernerja provizorične Albanije. To pa je bržčas le poizkus, kaj bi trozveza na to rekla. Avstrija o Burneyu noče ničesar slišati, ket mož v Skadru baje avstrijski vpliv, kjer le more, izpodriva.
Velesile imenujejo v Atenah mornariške atašeje.
Atene, 15. junija. »Agence d'Athenes« poroča: Večina inozemskih vlad jc izrazila željo, da imenuje pri grški vladi mornariške atašeje. Nemčija je že naznanila v Atenah, da imenuje mornariškega atašeja.
25 letnico Društva za zgradbo delavskih stanovanj v Ljubljani.
»Društvo za gradnjo delavskih stanovanj« v Ljubljani je včeraj prisrčno slavilo 251etnico svojega obstanka. Za Bežigradom, na »Hranilnični cesti«, se dviga deset prijaznih hiš. katere je zgradila človekoljubnost plemenitih mož možem dela, cla jim olajša njihove rodbinske skrbi. Možje, ki so delavstvu zasnovali za Bežigradom veliko socialno delo, zaslužijo, da jim je Ljubljana brez razlike hvaležna. Ondi že 25 let blagonosno delujejo naprave, katerih pri naši mestni občini zaman iščemo (zato je g. župan včeraj raje šel v Spodnjo Šiško, kot pa k slavlju takega za mesto koristnega socialnega dela), tu vživa okolu 400 oseb (med najemniki je 86 odstotkov Slovencev in 14 odstotkov Nemcev) dobroto socialne naprave, dočim so v naši občinski upravi bile žc oh cesarjevem jubileju določene znatne svote za gradbo delavskih hiš, pa so stanovanja ostala na papirju, za kaj se je denar porabil, pa javnost še nc ve. Razloček mecl frazo in delom smo pri včerajšnji slavnosti prav živo čutili.
Vsa delavska naselbina za Bežigradom jc bila včeraj prepletena z venci, odeta v zastave in slavoloke- Veselo so sprejemali slavnostne poste najemniki in številna mladina. Kamorkoli si pogledal, videl si samo zado-voljnost, ki te je gledala iz rož, ki jih je polno vsako okno v naselbini, iz dobro obdelanih vrtov, ki se razprostirajo za hišami in ki pričajo o pridnih rokah gospodinj.
Ob 4. uri popoldne je otvoril slavnost društveni predsednik g. podpolkovnik Kari Kasti pl. Traunsatt, katerega spoštuje naselbina kot svojega očeta, z govorom, v katerem je načrtal pomen in blagolvorno delovanje društva: Skromna jc slavnost, ki smo jo o priliki 251etnega delovanja društva za napravo delavskih stanovanj priredili tu stanujočim družinam. Pred petindvajsetimi leti jc nekaj dobro čutečih mož vstanovilo društvo z nalogo, da se poštenim delavcem in malim obrtnikom priredijo cenena in zdrava stanovanja. Ti možje so vstanovili dobrodelno društvo, kakor ga te vrste ni v celi Avstriji, društvo, ki je zlasti za-raditega velikanske važnosti, ker so v praksi sprejeli določilo, da si tu stanujoče najemniške stranke po petnajstletni najemni dobi pridobijo pravico, cla smejo stanovanje, v katerem bivajo, ne da bi nadalje plačevale stanarino, rabiti do smrti. Po moževi smrti preide pravica do brezplačnega stanovanja na soprogo. Samo davke in pristojbino za vodo morajo plačevati; to pa znaša za stanovanje, obstoječe iz sobe, sobice, kuhinje, kleti in soporabe vrta na mesec lc približno 5 kron. Naše društvo zahteva ocl strank, ki stanujejo v njegovih hišah, le veliko snažnost in strog red, kajti lc tako je mogoče, da toliko ljudi drug poleg drugega zadovoljno živi. Zdaj je med 81 strankami že 35 takih, ki nc plačujejo več stanarine, in vsako leto se to število zviša za nekoliko novih takih strank. Da so stanovanja v teh delavskih hišah zdrava in da se stanovalci tu dobro počutijo, se razvidi deloma iz okolnosti, cla sc v teh hišah bolezni še nikoli niso pojavile epidemično in cla so težke bolezni tu sploh redke. Pri tej priložnosti naj omenim, cla je društvo za tukajšnje stanovalce ustanovilo bolniško blagajno, v katero mora vsaka stramka na mesec plačati 40 vinarjev, in da prispeva društvo iz dohodkov najemnine od Jožefa Luckmana hiše vsako leto 150 kron- Iz te blagajne dobivajo potrebne družine v slučajih bolezni ali smrti podpore do 50 kron. Čez nekaj let, ko bo pokrito prekoračenje stavbenega proračuna, se porabijo vsi dohodki iz najemnine te dobrodelne hiše v dobrodelne namene za. tu stanujoče delavce. Žalibog so ustanovitelji društva, ž njimi tudi ustanovitelj in prvi načelnik Jožef Luckmann se že preselili v večnost; njih imena po hočemo vselej visoko častiti in njihovim manom ohraniti hvaležno zvest spomin za vedno. Navzočega gospoda župnika p. Hugolina Sattnerja si dovoljujem prositi, cla bi bila našemu društvu in tu bivajočim delavskim družinam po možnosti naklonjena. — Gospoda predsednika Kranjske hranilnice, O t o m a r j a B a m b e r g a in njene gospode člane pa prosimo, da bi naše društvo tudi zanaprej dobrotno podpirali, da bo tako mogoče nadaljno delovanjen v zmislu članov-ustanovni-kov v blagor in prid tu stanujočih rodbin in v čast našega društva, ki ne pozna nobenega strankarstva in zasleduje dobrobit svojih hišnih najemnikov. Govornik je končal s »Slava!«-klici ua
cesarja, katerim se je ončinstvo navdušeno odzvalo, godba pa je zasvirala cesarsko himno.
G. tovarnar Peter K o s 1 e r jc po načelnikovem govoru nagovoril delavce: Ljubi delavci! Mecl največje skrbi, ki jih ima delavec spada gotovo skrb za stanovanje. To čutijo posebno delavci v mestu Majhna in vlažna sia-novanja brez zdravega zraka in svetlobe so njihova stanovališča po večur-nem trudapolnem delu. Da sc izboljšajo te razmere v prid ubogemu delavstvu, se je ustanovilo precl 25 leti društvo za gradnjo delavskih hiš. Skoro nemogoče bi bilo premagati vse ovire in doseči popoln uspeh, ako bi ne bila te izvršitve omogočila slavna Kranjska hranilnica, ki je v teku let darovala nad 140.000 kron v ta plemeniti namen. Tu vidimo danes 81 zadovoljnih delavskih družin z 250 otroci, ki bivajo v lepih in zdravih stanovanjih Odvzeta jim je težka skrb in njih družine zro mino v bodočnost. Ako jim je ugrabila nemila smrt reditelja, ima družina šc vedno brezplačno uporabno pravico do stanovanja za vse svoje življenje. Ob tej priliki se moram spomniti onih mož, ki so s plemenitim namenom, požrtvovalnostjo in nese-bičnosjo omogočili izvršiti to človekoljubno napravo. Bili so to sledeči ljubljanski meščani: Bankir Jož. Lu okni a n n , ravnatelj Kranjske hranilnice clr. Jožef S u p p a n , in še mnogo drugih, ki danes ne bivajo več med nami — njih trud in blago misel plačaj Bog! Alcd ustanovitelji ki so še pji življenju, so bili še sledeči gospodje: Anton p 1. G a r i b o 1 d i, predsednik Henrik Maurer in knjigovodja Leon S u p p a n t s c i t s c h in ravnatelj A r t h u r M a h r, katerim izrekamo chvies najtoplejšo zahvalo. Vreden naslednik teh blagih dobrotnikov jc sedaj naš načelnik gospod polkovnik Kari p 1. Kasti. On po očetovsko skrbi za vse potrebno. Prepričan, da ste z menoj ene misli, mu v Vašem imenu za njegov nesebični trud in ljubcz-njivost izrekam vso zahvalo! Končno Vas poživljam, da ostanete še nadalje marljivi in vzorni delavci, ki ljubijo svojo domovino in so zvesti državljani, in prosim, da se združite z menoj v klicu: Bog živi .našega presvetlega vladarja, cesarja Franca Jožefa I., pospešitelja neštetih dobrot v korist ljudstvu, in posebno delavstvu! Živijo! — Zopet je godba zaigrala cesarsko himno, kar je občinstvo navdušeno aklamiralo.
V imenu najemnikov se jc zahvalil g. VV e i n b e r g e r, povclarja joč, da ima delavstvo zdrava stanovanja ter je želel v zahvalo, da bi vsi navzoči, ki so sodelovali pri teh napravah, še dolgo let živeli v zadovoljnosti. Posebno se je zahvaljeval navzočim: g- polkovniku pl. Kastlu, ravnatelju Kranjske hranilnice Otornarju Bam-bergu in ravnatelju Kranjske hranilnice g. dr. vitezu S c h o e p p 1 u.
Predsednik Kranjske hranilnice g. Bamberg jc izražal veselje, da sc je naselbina tako lepo razvila, spominjal se je časov, ko sta s pokojnim g. Jos. Luckmannom snovala načrte in si v zraku snovala delavske naselbine do Savo z lastno bolnico in drugimi potrebnimi napravami. Ti idealni načrti se vresničujejo, ker ima društvo krepko in delavno vodstvo in ker društvo Kranjska hranilnica krepko podpira.
G. podpolkovnik pl. Kasti sc je ginjen zahvaljeval za številna priznanja njegovega delovanja in prosil za blagohotno vsestransko podporo.
Po slavnostnih govorih so si gostje ogledali praktična zračna stanovanja, nakar se je razvila ob pogrnjenih mizah ljudska veselica, pri katerih so bili najemniki in njihove rodbine pogoščeni. Ob tej ljudski slavnosti, ki je bila res ljudska slavnost v pravem pomenu, ker je navzoče ljudstvo res kaj dobilo od slavnosti, je svirala vojaška godba. V Luckmannovi hiši so se zbrali povabljeni slavnostni gostje, da zaključijo slavnost s posebnim slavnostnim aktom: s podelitvijo slavnostnih diplom za brezplačna stanovanja onim 35 najemnikom, ki so si doslej pridobili to pravico- Imena teh najemnikov so: Jožef Keller, Jožef Kopač, Oton Tut-ta, Carli Jernej, Vodnik Viktor, Kržiš-nik Janez, Marschner Marija (vdova), Stočck Jožef, Bučon Franc, Marinče Vinccnc, Beck Jožef, Osterman Janez, Zaje Jožef, Lotrič Andrej, VVernig Jožef, Vrenik Martin, Plcško Franc, Pil-ler Marija (vdova), Ločniškar J., Vidmar Jožef, Kralj Henrik, Weinbergcr Friderik, Rudel Franc, Feigl Filip, Plestenjak Josip, Lukas Peter, Vertač-nik Franc, Tesar Jakob, Ježek Matija, Peterlin Anton, Obrekar Avgust Rainer Jožef, Česen Franc, Ložar Anton. Miho c Matevž.
Povodom slavnosti je izšla slavnostna brošura \ slovenskem in nemškem jeziku, katero je spisal društveni zapisnikar g. Leon Suppantschitsch. Kakor smo čuli bo društvo z zgradba-m nadaljevalo. Kot prvo zgradbo namerava zgraditi naselnikom udobno kopališče. Društvu želimoprinjegovem socialnem stremljenju za povzdigo stanovanjskih razmer našega delavstva vsega božjega blagoslova!
umor Mel peše.
Carigrad. 16. junija. Policija je izvedela kje da se skriva morilec Zia. Skrivališče sc nahaja v mestnem delu Bešiktaš. Zia je obvestil oblasti, da se hoče udati. Policisti so ga aretirali in odvedli v poslopje carigrajskcga vojaškega guvernerja.
Carigrad, 16- junija. Poročila, ki so jih razširjali, ko je bil Mahmud Šefket paša umorjen, češ, da namerava del čataldške armade pod poveljstvom Abucl jiaše vdreti v Carigrad, da strmoglavi mladoturško vlado, so izmišljena. Vlada je marveč obveščena, da armada umor zelo obsoja in da podpira vlado. Listi poročajo, da so v Peri aretirani trije častniki nrav.no propalc osebe, ki nimajo nič skupnega z zdravimi sloji armade. Izjavearctovancev, da jim pribiti Čez en tedem na pomoč 50.000 mož čataldške armade, so izmišljene. Med aretovanci se baje nahaja tucli neki državni svetnik in neki višji računski svetnik vodstva vojaških tvornic.
Carigrad, 16 junija. Neka Carnana iz hiše na cesti Mir Mehmed je izpovedala. da so se nahajali Šcfke.e Kjasim in Ali ob napadu na Mahmud Šefket pašo doma.
Pariz, 16. junija. »Agcnce Havas« poroča iz Carigrada: Policija je v soboto ob 10. uri zvečer obkolila neko hišo v stambulskem mestnem delu I Di-nan Joli, kjer sta se nahajala dva so-kr ivea umora Mahmud Šefket paše.
Carigrad, 16. junija- Topal Tevfik je delno priznal svojo krivdo in je izdal imena sokrivcev. Preiskovalni sodnik Samuel je izjavil, da je Topal Tevfik priznal, da je streljal na Mahmud Šefket pašo. V Carigradu se trdi, cla bodo morilce sumarično obsodili in usmrtili.
Dnevne novice.
-f- Izjava. Občinski odbor v Št. Vidu nad Ljubljano jc v svoji občinski seji dne 15. junija 1913 soglasno sklenil: Nizkotni napadi, ki se pojavljajo v zadnjem času v izveslncm časopisju proti osebi preblagorodnega gospoda deželnega glavarja clr. Ivan Š u s t e r-š i č a nam dajejo povod, cla izrekamo preblagorodnemu gospodu deželnemu glavarju slovesno svoje spoštovanje in neomajeno zaupanje, proseč ga, naj prezira klevete, ki njega, stoječega visoko nad podlimi obrckovalci, no morejo doseči. Užaljeni v dno duše po tako ostudnem početju stranke, ki sc imenuje slovenska, in njenega časopisja, ki zlorablja naš mili materni jezik za to, da ponižijjo našo ljubeznivo domovino med širnim svetom in blati najuglednejšega našega rojaka, ki po volji Njih Veličanstva in temelji v brezmejnem zaupanju ljudstva stoji na najvišjem mestu naše dežele, izrekamo tej stranki in njenemu časopisju naše najglobokejše zaničevanje. Zupani, svetovalci in odborniki stojimo tesno združeni za glavarjem naše dežele v skalnati zvestobi in da nizke klevete nasprotnikov ne držijo druzega, kot da sc s šc večjo ljubeznijo oklenemo svojega izkušenega in nad vse požrtvovalnega vodja. V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 15 junija 1913. — Podpisi 23. svetovalcev in odbornikov-
-f Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 14. junija 1913. Deželni glavar naznani, da je deželni odbernik dr. Triller odložil svoj mandat v deželnem odboru. Deželni glavar poroča, da je skušal dr. Trillerja pripraviti, cla bi preklical svoj odstop, kar se mu pa ni posrečilo. Dr. Triller je bil ves čas svojega poslovanja v deželnem odboru vesten in natančen in si je s svejim taktnim postopanje vkljub temu, da je odločno zastopal strogo opozicionalno stališče svoje stranke, pridobil simpatije vseh tovarišev v deželnem odboru. Ob pritrjevanju vseh članov deželnega odbora izjavi deželni glavar, da obžaluje odstop dr. Trillerja. Ta soglasna izjava se zabeleži v sejnem zapisniku. — Nato deželni glavar predstavi deželnemu odboru naslednika dr. Trillerja, deželnega poslanca dr. Novaka, ki sedaj kot njegov namestnik vstopi v deželni odbor. — Provizornim strokovnim učiteljem na kmetijski šoli na Grmu se imenuje Fran Malasek, suplen-lom pa Josip Gollmajer. — Zastopnikom deželnega odbora v upravnem svetu dolenjskih železnic se ukaže, da z vso ener-žijo podpirajo v upravnem svetu prošnjo
lokalnih faktorjev za napravo postaje v Žlebiču. — Vsled regulacije Save se je talna voda pri Sneberjah in Zadobrovi ponižala, vsled česar so usahnili vodnjaki in trpe tudi travniki. Izdela se načrt in proračun za namakanje travnikov iz struge Save. — Sestavi se poučna knjiga za poslovanje posredovalnih uradov z zgledi. —-Pritožba Frana Matjana in tov. proti sklepu občinskega odbora v Št. Vidu nad Ljubljano radi nakupa župnišča se zavrne. — Z okrožnico se naroči županstvom, da opo-zorc vsa društva na to, da plesna veselica s tem šc ni dovoljena, ako se je okrajnemu glavarstvu predložil program, ampak da je treba za godbo in ples dovolitve od županstva. — Ker potniki Rafaelovi družbi kar splošno naznanijo, da gredo v Ameriko, nc da bi natančno označili kraj, se potom županstev potniki pozovejo, da naj Rafaelovi družbi naznanijo natančen cilj svoje vožnje. — Oddajo se ustanove prosilcev za zdravljenje v morskem kopališču v Gra-dežu. — Korektura deželne ceste Ivančna gorica—Muljava sc odda prvi, kranjski podjetniški družbi za 2'i popusta od pro-računane svote. — Ker delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu dobiva na leto žc čez četrt milijona doneskov iz Kranjskega, nc da bi en vinar na Kranjskem naložila, sc zavarovalnici v tem oziru ponovno dopiše in opozori vlado na ta način gospodarstva pri tej zavarovalnici. —• Samostojnemu konjerejskemu odseku c« kr. kmetijske družbe se dovoli deželni prispevek pod pogojem, da k svojim prireditvam povabi tudi zastopnike deželnega odbora.
— Razdelitev referatov v kranjskem deželnem odboru od 16. junija 1913 dalje. Deželni glavar dr. Ivan šusteršič: vse per-
sonalije, umetništvo, gospodinjske šole in gospodinjske tečaje, ustanove. — Deželni odbornik g. Josip Anton grof Barbo: železnice; deželna kultura, in sicer: vinarstvo, ribarstvo, gozdarstvo, sadjarstvo, živinozdravništvo, kmetijska družba, pod-kovska šola, šola na Grmu, posestvo na Robežu; obramba poljščine; stanovske stvari; prisilna delavnica; oskrba za zanemarjeno mladino v deželni prisilni delavnici; pospeševanje tujskega prometa. — Deželni odbornik g. dr. Evg. Lampe: deželne finance; živinoreja; zboljšanje hlevov; mlekarstvo; sirarstvo; deželna banka; ceste; melioracije in vodovodi; izkoriščanje vodnih sil za električne naprave; zadružništvo, agrarske operacije. — Deželni odbernik g. dr. Vladislav Pegan: občinske stvari; gasilnostražni zaklad; slavbinske stvari; pritožbe v cestnih zadevah izvzemši administrativno tehnične zadeve; deželno-zborske zadeve; lovske zadeve; deželna poslopja; rekurze zoper odmero davščine od vrednostnega prirastka. — Deželni odbornik g. dr. Fran Novak: vojaške zadeve; priprega: deželni muzei; bera; statistika, deželni teritorij; odgon; konsignacije in računi oskrbnih stroškov za izven kranjske bolnice. — Deželni odbornik g. dr. Iv. Zajec: šolstvo; trgovska šola; deželni dobrodelni zavodi iti javr.e bolnice izvzemši konr-ignacij in oskrbne stroške za izven-kranjske bolnice; ccipis bolniških oskrbnih stroškov, zdravstvo; obrt; visokošolske podpore; oskrba za zanemarjeno mladino v Salezijanskem zavodu; ubožne zadeve in deželno gledališče.
Odlikovanje. Iz Gorice se nam piše: Ekscelenca prevzvišeni kneznadškol goriški dr. Frančišek S e d e j je imenoval znanega učenjaka p. Stanislava Š k r a b c a , frančiškana na Kostanjevici, radi njegovih zaslug v cerkvi, šoli in znan« stvu za konzistorialnega svetovalca.
Vendar je postnk glavarica. Pri« kupljiva dunajska gospodična Kamila Theimer v sobotnem »Narodu« določuje liberalni, stranki taktiko, in sicer se postavlja na stališče dr. Trillerja, katerega brani proti mladinom. Mladini niso zadovoljni z nauki svoje nove matere in »Dan« piše: »Kamila se je previsoko vsedla in bilo bi žalestno za nas, da bi prejemali njene nauke. — Glavarica kranjske dežele torej Theimerica ni mogla postati, dasi v sobotnem »Narodu« sklicuje deželni zbor kranjski, kateremu na dnevni reci prve seje določa razpravo o odkritjih gospodične Kamilc Theimer. Posrečilo pa se je gospodični, da je postala glavarica in faktična voditeljica narodnonapredne stranke. Mladini, ki se sedaj še upirajo novemu režimu, se bodo kmalu podali, ker so starini priznali Thcimerico v »Narodu« za svoja voditeljico. Dična devojka ni torej prišla zastonj z Dunaja na Kranjsko, njen plemeni li duh jc našel odziva v enako plemenitih srcih. Upajmo, da bo pod poveljstvom Kamilc Theimer liberalna armada slavila vedno večja zmagoslavja — v svojih izvršilnih odborih.
- Pogozdovanje Krase. Minolo soboto je imela v Ljubljani sejo komisija za pogozdovanje Krasa. Predsednik pl. D e -t e I a jc v imenu komisije čestital vitezu Laschanu in pl. Rubbia povodom imenovanja za dvorna svetnika. Dvorni svetnik pl. Rubbia jc ob 25 letnici pogozdovanja Krasa sestavil obširno strokovno poročilo, za kar mu jc komisija izrazila zahvalo in priznanje, kakor tudi za slike in načrte, ki
«o razstavljeni v razstavi »Adrije« na Dunaju, kjer vzbujajo pozornost. V minolem letu so si ogledali nasade na Krasu razni strokovnjaki, profesorji na gozdarskih šolah z učenci iz Zagreba in Dunaja. Dvorni svetnik pl. Rubbia je poročal o tekočih stvareh. Obširna jc bila razprava o mnogih požarih, ki so uničili obširne nasade in povzročili veliko škodo. Ob Južni železnici zanete požare iskre iz strojev. To škodo je železnica večinoma poravnala. Mnogo požarov pa nastane vsled neprevidnosti. Tako je nad Ilirsko Bistrico bilo uničenih nad 100 ha lepih nasadov, ker je neki domačin položil pod suknjo še gorečo pipo in je burja razpihala ogenj. Komisija je sklenila, naj politične oblasti strogo izvršujejo določbe gozdnega zakona proti požarom, in sprožila vprašanje, ali bi ne bil umesten primeren deželni zakon. Škoda v bistriških nasadih znaša nad 26.000 kron, ki se bodo deloma pokrili s prispevki države in dežele. Stroški pogozdovanja v I. 1912. so znesli 34.827 kron 23 vin. Proračun za 1. 1914. izkaže potrebščine 46.200 kron, in sicer za dela pogozdovanja 31.200, za napravo in vzdrževanje varnostnih zidov in jarkov 3200, za vzdrževanje gozdnih drevesnic 2100, za gozdno varstvo 5500, za pogozditveni kataster 600, prisarniški stroški 1700 kron itd. Poročevalec z zadovoljstvom konstatuje, da se je prebivalstvo skoraj povsod sprijaznilo s pogozdovanjem, ker vidi lepe uspehe. Skupine in mnogi zasebniki sami ponujajo obširna neplodna zemljišča za pogozditev. Ponavljajo pa se pritožbe, da vojaki na strelnih vajah
iv	vipavskem okraju in na Vlačnem pri Št. Petru delajo precej škode v nasadih. Kor-no poveljstvo v Gradcu je sicer izdalo strogo povelje, da morajo vojaki varovati nasade. Ker pa se navzlic temu povelju ponavljajo poškodbe, je sklenila komisija, da zopet opozori na ta nedostatek komo poveljstvo.
—	Knezoškof v Novem mestu. Dne
<13. t. m. ob treh popoldne se je pripeljal iz Prečne v Novo mesto presvetli knezoškof. Sprejeli so ga okrajni glavar Rechbach, predsednik okrožnega sodišča Garzarolli, ravnatelj Brežnik in profesor Triller, dohod, referata uradniki, stotnik meščanske garde in načelnik veterancev, tudi vinorejski nadzornik Skalicki in višji inžener Wanuš ter uč(»nci in učenke ljudske šole in Marijina družba. Ta in učenke ter učenci so mu podali šopek cvetlic. Župana z mestnimi očeti nismo opazili.
—	Redi — Lipovščak. Vspričo neverjetno obzirnega postopanja vojaških obla-stev napram generalnemu vohunu Redlu, ki so mu dali priložnost, da se je s samoumorom odtegnil sodbi na tem svetu, vzbuja pozornost strogo postopanje istih činiteljev proti zaslužnemu generalnemu majorju Hrvatu L i p o v š č a k u, ki je bil, ko je dosegel že s 40. letom čin generala in veljal za izredno sposobnega častnika, nenadoma umirovljen. Zakaj? General Lipovščak je bil dodeljen glavnemu štabu armadnega poveljstva v Sarajevu ter jc imel nadzorovati tudi čete ob srbski meji in poročati o gibanju srbske vojske. Dočim sta bila armadno poveljstvo in generalni štab poučena, da je Srbija ob meji združila mnogo vojaštva, je general Lipovščak na podlagi lastnega opazovanja poročal, da to ni res, ter se izrazil, da naši ukrepi ob srbski meji niso bili potrebni. Predstojniki pa se na njegovo strokovno mnenje niso kar nič ozrli. Nato je Lipovščak kabinetni pisarni cesarjevi sami poročal o resničnem položaju na srbski meji;
v	zahvalo za to, da jc storil svojo vojaško dolžnost, jc dobil — piavo polo. Ni pač zastopil naše modre zunanje politike! V tej zadevi bi malo luči prav nič nc škodovalo!
—	Bojazen pred vohunstvom. Častniki nekega polka v Sarajevu so opazili, da nosi neki rezervist, ki služi že delj časa v polku, vsak drugi dan na pošto večji ali /nanjši zavoj. Vsled tega so sumili, da so morda prišli na sled vohunu, tatu ali podobnemu, in nekega dne je čakala vojaka pred pošto cela vojaška komisija, z majorjem in stotnikom na čelu. Ko so mu bili zavoj vzeli in odprli, so na svoje začudenje našli v njem skorje komisa, koščke mesa in pa 12 vinarjev. Vse to si je bil vojak prihranil od ust, pobiral pa je tudi ostanke hrane svojih tovarišev in to je redno pošiljal svoji ženi in otrokom. Dogodek je častnike globoko pretresel. Zbrali so nekaj denarja in ga poslali rezervistovi ženi. Zdaj pa zopet novi križi in težave. Žena se je zelo razburila, kako bi ji mogel mož poslati tolikajšnjo vsoto, rezervist sam pa na njeno pismo tudi ni vedel, pri čem da je. Šel je na pošto, kjer pa ni mogel zvedeti, kdo je denar poslal. Ker se je bal, da bi ga ne okrivili tatvine, se je podal k stotniku, ki ga je pomiril in mu rekel, naj lc gre zopet k svoji stotniji. Čez nekaj dni so revnega rezervista spustili domov.
—	Bo) plemiške rodovine z državo. V četrtek so vložili državni poslanci Masaryk, Tresič-Pavišič, Biankini in drugi zgodovinsko in politično znamenito interpelacijo, ki so jo podpisali mnogi nemški poslanci. Namenjena pa
je interpelacija kar petero ministrom naenkrat: predsedniku, notranjemu, justičnemu, finančnemu in poljedelskemu: L. 1691. je kupila rodbina pl. Vidovičev v Dalmaciji od beneške republike par posestev, pri čemer je republika obljubila, da poskrbi za večne čase, da bodo Vidoviči mirno uživali svojo last, ki jc jim ne more nikdo vzeti, dokler jih nc odškodujc za izgubo. Ko je Avstrija nato Dalmacijo okupirala, ie Vidovičem priznala pravice, a leta 1815. je uvedla desetino, ki je prizadela i to rodovino. Pa še pozneje je bila omenjena rodovina prizadeta, .najhuje leta 1852., ko so potom davčnih odredb postali kmetje lastniki Vidovi-čevih posestev. Takrat je bila oblast kratkomalo izjavila, da ni več desetine in da jc uveden zemljiški davek, vsled česar tudi prenehajo pravice Vidoviče-vih na dohodke iz njihovih »len«. — To je, kakor pravi interpelacija, edin-cat slučaj svoje vrste v evropski zgodovini. Vidoviči se že od leta 1852. bojujejo za svoje pravice in zahtevajo šest milijonov kron odškodnine. Sedanji glavar rodovine jc 901etni grof Bona-ventura Vidovič, ki bi bil z vsoto zadovoljen, dasi obsegajo posestva nad 100 km- ia živi na njih nad 6000 ljudi. Resnica je, da bi šlo Vidovičem kakih -40 milijonov, a kdo ve, kako izpade boj z državo.
—	Volitev občinskega odbora za
novoustanovljeno občino Velesovo pri Kranju se vrši dne 23. junija t. 1. od 9. do 11- ure dopoldne. Vsak volilni razred voli štiri odbornike in dva namestnika. Volitev se vrši v hiši posestnika Franceta Gašperlina na Trati.
—	Vodovod za občino Hrastje pri Kranju se prične graditi v najkrajšem času. Deželni odbor je oddal posameznim podjetnikom vsa tozadevna dela. Skupni gradbeni stroški so proračunje-ni na 66.000 K. K stroškom prispeva država 40 odstotkov, t. j. 26.100 K, dežela 30 odstotkov, t. j. 19.800 K in občani ostanek 30 odstotkov, t. j. 19-800 K.
—	Umrl je posestnik in bivši župan v Trzinu g. Bok F 1 o r i j a n č i č, star 59 let. — V Suhadolu je umrl v 88. letu svoje starosti J e r n e j P e -t c r c a.
—	Smrten padec s črešnje, Primožič Ignacij iz Žirov, popravljalec ur in žag, je včeraj bil v rudniški občini pri posestniku Francetu Tomejcu. Primožič je zlezel na Tomejčevo črešnjo in obiral črešnje. Pri tem se mu je zlomila veja in Primožič je priletel na zemljo s toliko močjo, da si je zlomil nogo in pretresel možgane, Primožiča so prepeljali v deželno bolnico, kjer je umrl.
—	Avtomobilska tekma. C. kr- avstrijski klub priredi tucli letos, in sicer v času od 22. do štetega 29. junija vožnjo v preizkus avtomobilov za ture pod označbo »Avstrijska vožnja čez planine«. V soboto, 28. junija, vozijo avtomobili skozi kranjski okraj, in sicer pridejo iz Cerknega na Goriškem ter vozijo skozi vosi Trata, Gorenja vas, Poljane v Škofjo Loko in odtod čez Kranj, Tržič, Sv. Ano in Ljubelj. — Vožnje sc udeleže tudi člani cesarske hiše. Kranjsko glavarstvo poživlja prebivalstvo, da ne dela vozečim se avtomobilom ni-kakih zaprek, temveč jih, če treba, podpira in da se ta dan saj zjutraj in dopoldne promet na omenjeni deželni in državni cestni progi kolikor mogoče omeji in kar najprevidneje vozi. Strogo se je držati cestnopolicijskega reda, zlasti kar se tiče izogibanja. Vozniki naj, ko zapazijo avtomobile, stopijo z vozov in konje primejo za uzde. Prebivalstvo naj se nikar ne zbira na cesti, ker bi bilo to nevarno in bi moglo motiti tudi avtomobilno vožnjo. Zlasti pa je paziti na otroke in na živali, da ne zaidejo brez nadzorstva na ccsto-Okrajno glavarstvo vabi dalje prebivalstvo, da v pozdrav avtomobilistov razobesi raz hiše zastave.
—	Umrla je v Ribnici na Dolenjskem zelo priljubljena, ugledna in vob-če spoštovana gospa K o r d u 1 a K r i ž m a n, rojema G e 1 s e, po dolgi mučni bolezni v visoki starosti 86 let. Pogreb se vrši jutri v torek dne 17. t. m. ob 6. uri popoldne na pokopališče v Ribnici. Bodi ji blag spomin in žemljica lahka!
—	Profesorski Izpit jc napravil na graški univerzi suplent gosp. M a t k o Rav ter z goriške gimnazije.
—	Mrtvega so našli dne 6. junija okoli petih zjutraj na poljski poti med Pivko in Naklem 57 let starega užitkar-ja Janeza Kuharja s Pivke. Kuhar je šel malo prej od doma. Ker jc bil epi-leptičen m je ležal na obrazu, se sodi, da ga jc napadla ta bolezen in ker je padel na obraz, se je zadušil.
—	Otrok utonil. Ana Zarn iz Dol. Aplenka je imela v oskrbi dveletnega
i Franceta Žarn. Ta jc zašel v precej globoko lužo in utonil. Ana Zarn bo imela pa sedaj pota in sitnosti, ker je otroka za nekaj časa pripustila samemu sebi.
— Umrla je v soboto opoldndi v Kranju g. Terezija Prešeren, rojena Gollmayer, tašča g. Antona Šlamber-gerja, c. kr. notarja v Kranju. Pogreb se vrši danes ob petih popoldne.
MORAVSKE VOLITVE.
Brno, 15. junija. Pri ožjih volitvah za deželni zbor je b ilo včeraj iz splošne kurije izvoljenih šest socialnih demokratov, dva člana ljudske stranke, dva krščanska socialca in dva agrarca.
HRVAŠKO VPRAŠANJE.
Zagreb, 15. junija. V madjaronskih krogih zatrjujejo, da sc Tisza resno bavi z rešitvijo hrvaške krizo in da bo vprašanje tekom poletja popolnoma dozorelo. Resnica je, da je oddelni predstojnik Unkelhauser že nekaj dni v Budimpešti in je Tisza z njim večkrat konferiral- Prihodnje dni gre več inadjarskih političarjev, ki so že bili na odločilnih mestih, v Budimpešto. Grof Teodor Pejačevič ima postati hrvaški minister.
SIN DRŽAVNEGA TAJNIKA IZDA-JALEC?
Strafiburg, 15. junija. Preiskovalni sodnik je povabil poročevalca pariškega »Alatina«, Boursona, k sebi in ga pozval, naj pove, kdo mu je izdal nameravane izjemne zakone za Alzacijo-Loreno, da s tem odvrne splošni sum od osebe, ki je morda nedolžna. V Straflburgu je namreč že dalj časa razširjena govorica, da je izdal tajnost sin državnega tajnika. Zorna za 25.000 frankov. Bourson ie z vso odločnostjo odklonil zahtevo preiskovalnega sodnika.
SPOR MED RUSKO VLADO IN DUMO.
Peterburg, 15. junija. Napetost med vlado in parlamentom se je poostrila in zadnji ministrski svet je sklenil, da vlada toliko časa iz^iane ocl sej državne dume, cla dobi zadoščenje za napade v proračunski razpravi in zagotovilo. da se žalitve v bodoče več ne ponove. (V proračunski debati je namreč poslanec desnice Markov ostro kritiziral celokupno upravo in izrekel načelo: »Krasti se ne sme!«) Včeraj je imel ministrski predsednik Kokovcev daljši razgovor s predsednikom državne dume.
BOJI V MAROKU.
Barcelona, 15. junija. Vsled rastočih homatij v Maroku je španska vlada pozvala zadnji letnik rezerve pod zastavo.
Primorske vesli.
p Pritisk tujcev v "&rst. V Trst in v primorska kopališča tišči letos toliko tujcev, cla v hotelih — vsaj v tržaških — skoro ni dobiti sobe, če ni bila že dolgo prej naročena. Društvo za promet s tujci v Trstu išče sedaj za tujce privaipih sob.
p Razstava goved. Poljedelski svet istrski priredi s pomočjo države dne 21. junija pri Sv. Nedelji pri Labinju deželno razstavo goved z običajnimi darili.
p Hlapec kot Don Juan. Franc Sokol iz Dobrlevasi je šele 23 let star, pa je že skvarjen zapeljivec. Služil je za hlapca pri Petru Hvali v Zaplazu na Tolminskem, kateremu je zmotil in odvedel ženo, ki mu je potem pomagala krasti in sc z njim vred potepati. Sedaj sta morala oba precl sodiščem zagovarjati svoje čine, a šlo jima je zelo slabo. On je dobjl 15 mesecev težke ječe z raznimi »priboljški«, ona pa štiri mesece s potrebnimi posti.
Štajerske novice.
š šolske vesti. Sv. Trojica v Slov. goricah. Vesela vest se nam javlja, cla so dosedanji štajercijanski krajni šolski svet pokopali. Žalost trojičkih nem-škutarjev je brezmejna. Novemu kraj-nemu šolskemu svetu načeluje vrli katoliški mož .T. Repa.
š Profesor na potovanju. V Ljubnu na Gorenjem Štajerskem so 11. t. mes. aretirali moža, ki se je naziva! Alfonz T h e i 1 , profesor francoskega in angleškega jezika ter je na podlagi očividno ponarejenega spričevala »nemške šole v Carigradu« ljudem izvabljal podpore. To je isti »profesor«, ki je bil žc 25. maja na ovadbo okrajnega živinozdravni-ka Bohmeja v Murzzuschlagu aretiran, pa samo zavoljo vlačugarstva obsojen.
š Zverinsk nmor. 12- t. m. so izročili okrožnemu sodišču v Celju -40 let starega vpokojenega rudarja Jožefa Kregar j a iz rogaške okolice, ki je osumljen, da jc umoril Julijo Topišek, s katero je baje imel ljubavno razmerje. Umorjena je bila mati dveh nezakonskih otrok; zdaj je bila zopet, baje m Jožefom Kretrariem mati- Eden od
otrok pravi, da sta vdrla v sobo, kjer je mati spala, dva moška; eden da je imel leseno nogo, drugi pa sabljo in vojaško obleko. Oni z leseno nogo da je morilec. Seveda je treba pripovedovanje otroka sprejeti s previdnostjo.
Razne stvori.
Lov na dekleta. Kakšnih sredstev in zvijač se v svojem zločinskem rokodelstvu poslužujejo trgovci z dekleti, pričajo naslednji zgledi, ki so seveda le majhen del vseh zločinov. — V Londonu je šla neka gospa s svojima dvema hčerkama kupovat v eno velikih tamošnjih trgovin. Tu so sc ločile, preje so se pa domenile, kje se snidejo. Prvi sta bili na domenjenem mestu hčerki. Ko sta par minut čakali na mater, pri-hiti k njima kot bolniška strežnica oblečena ženska in jima vsa razburjena pripoveduje, da se je mati v dvigalu poškodovala in so jo morali takoj prenesti v bolnišnico. Njo so pa poslali, da obvesti hčerki in ji pripelje k materini postelji. Prestrašeni deklici sta z navidezno bolniško strežnico takoj sedli v pripravljeni avtomobil — in. od tedaj sta izginili brez sledu. — V neki elegantni londonski brivnici se oglasi telefon. Prosi, naj gospica N. nemudoma pride k madami X., da ji splete lase. Cez nekaj minut se žc vstavi pred briv-nico avtomobil, da odpelje gospodično. Nič hudega sluteče dekle res sede v avtomobil in ocl tedaj je ni nihče več videl. Telefoniralo se je bilo iz javnega telefonskega urada, ime in naslov do-tične dame seveda nc eksistirata. — Neko dekle potuje v London v službo. Malo pred prihodom v London ji neka sopotujoča dama ponudi biskvit. Na postaji v Londonu ji pomaga spraviti prtljago, nato pa pokliče izvoščka, češ, cla se peljeta skupaj. Damo je opazoval neki redar in ker se mu je zdela sumljiva, je stopil k dekletu in jo opozoril, naj ,ne hodi s tujo žensko. Nato je poklical damo. ki je vršila misijo na kolodvoru, in ji izročil dekleta. Dama je odpeljala dekleta v čakalnico in jo za hip pustila samo; ko se je pa vrnila, je našla dekle v globoki omedlevici: pecivo, ki ga ji je bila dala neznana ženska v vlaku, je vsebovalo omotna sredstva. — Majhno dekletce gre iz šole domov. Ustavi jo neznan moški in jo prosi, naj nese pismo v neko gotovo hišo. Deklica je vzela pismo in hitela, cla izvrši naročilo; vendar ji je pa na vso srečo med-potoma padlo v glavo, da bi nesla naj-preje knjige domov. Ko je materi povedala o oismu, jc mati postala neza-upna in odprla pismo; v njem so stale besede: »Zaprite prinašalko pisma in jo omotite, dokler iie pridem.« — Neka Švicarka se je z vlakom pripeljala v Genovo. Na kolodvoru sta ji prišla nasproti neki gospod in dama s telegrami v roki, kakor da sta čakala na njo. Peljala sta jo k pripravljenemu vozu. Toda ves prizor so opazovali nekateri sprevodniki, ki se jim je zdel slučaj sumljiv; zato so hitro pristopili k dekletu in jo izročili v pravo varstvo. — Jasno je zlasti iz zadnjega slučaja, da imajo kupčevalci s človeškim mesom na vse strani razširjene svoje mreže in svoje poročevalce, ki jih obveščajo o dohodu izbranih žrtev v velika mesta.
Samoumor hramlničnega ravnatelja. Ravnatelj hranilnice v Ovčacu, Martin Duič, se je obesil. Ravnatelj je živel v dobrih denarnih razmerah, vsled česar je vzbudil samoumor največjo pozornost in ugibanje, ker dva samomorilčeva sinova služita v armadi kot častnika in sta pri-deljena generalnemu štabu.
Beduinski deček generalni major. Poveljnika kraljevske ogrske žrebčarne v Ba-bolni generalnega majorja Mihaela Fadl-allaha el Hedada je cesar na lastno prošnjo vpokojil. Vpokojeni generalni major je napravil v naši armadi izredno kariero. Ko se je leta 1857. nahajala v Arabiji avstrijska komisija za nakup konj pod poveljstvom polkovnika Brudermanna, je polkovnika spremljal od oaze do oaze neki živahen arabski deček, ki sc je polkovnika tako oklenil, da sc ni hotel ločiti od njega in ga qe prosil, da naj ga vzame s seboj. Polkovnik je dečka, 1, 1843, v Betsabi v Siriji rojenega Mihaela Fadlallaha res vzel seboj, ga v Babolni poslal v šolo, ga skrbno vzgojil za krepkega častnika naše kavalerije. Fadlallah el Hcdads se je tako izborno na konje razumel, da so ga koj pri-delili k žrebčarskemu oddelku, kamor pri-dele le najboljše kavalerijskc častnike. Pri-
Srosti arabski deček Mihael Fadlallah el iadad jc bil za svoje zasluge večkrat odlikovan in je postal general.
Polet avijatika Brindejonca iz Peter-burga v Pariz. Avijatik Brindejonc je v Varšavi izjavil, da sc bo tudi iz Peterburga v Pariz vrnil po zraku, in sicer poleti čea Moskvo ali pa čez Skandinavijo.
Pobegli bankerotni trgovec. Žitni tr> govec Izidor Braun v Centi na Ogrskem je pobegnil in zapustil 400.000 K nepokritih dolgov.
Žalostna usoda madžarske učiteljice.
V Pečuhu na Ogrskem je policija 8. junija zasačila boljše oblečeno žensko, ko je beračila. Do.gnalo se je, da so prijeli državno ljudskošolsko učiteljico iz Kisdarde, ki je bila že pred sedmimi meseci imenovana za učiteljico s plačo letnih 1000 kron, a še do danes ni prOjela niti vinarja plače, vsled česar je bila prisiljena prosjačiti!
LManske novice.
lj šentjakobsko prosvetno društvo.
Sestanek za gospodične. Danes v ponedeljek zvečer ob 8. uri imajo v Šentjakobskem prosvetnem društvu sestanek gospodične iz šentjakobskega okraja. Vabimo še posebej tudi gospodične, ki stanujejo na Mestnem trgu, v Stritarjevi ulici, Pred škofijo in na Francovem nabrežju. Sklepalo sc bode o zelo važnih zadevah, zato pričakujemo prav obilne udeležbe.
lj Dr. Karel Triller je obdržal svoj deželnozborski mandat, da tako že letos ne povzroči nove deželnozborske volitve v Ljubljani.
lj Naglasovo hifco podere j o, ker so se pokazale radi vneditve Ljubljanice razpoke, ki so se zadnji čas tako razširile, da morajo hišo podreti. Podirati so pričeli hišo danes. Zalogo pohištva so preselili v Lavrenčičevo hišo na Kongresnem trgu.
lj Umrli so v Ljubljani: Karel Huda-biunigg, zavarovalni višji nadzornik v p,, 77 let, — Ljudmila Ham, roj. Marinko, poštnega sluge žena, 30 let. — Štefanija Blatnik, hči pekovskega pomočnika, pol leta. — Viktor Stalowsky, sin postajnega mojstra, 9 let. — Marija Ma\rinšek, dnina-rica, 72 let. — Marija Bogataj, postrežnica, 60 let. — Anton Činkole, dninar, 41 let.
lj S trga. Danes so ženske prinesle na ft-g nekaj prvih letošnjih gob (lisičk) in so jih prodajale malo merico po 10 vinarjev ter so jih tudi naglo spravile v denar.
lj Ljubljanski javni nasadi in parki so ravno sedaj v najlepšem cvetju. Zlasti park pocl Tivolijem in oni na Slovenskem trgu pred justično palačo nudi sprehajalcem najmičnejše prizore. Vse plava v pegtrobojnem cvetju-Vrtnice so zastopane v vseh barvah in vrstah. Prijetno vonjavo razširja jas-minovo grmičje, ki jc vse belo, kakor bi je zapadel sneg. Tudi Trubarjev park ima zelo lične nasade. Mnogo cvetja se vidi tudi v zasebnih vrtovih, samo po balkonih, na oknih in pomolih je z redkimi častnimi izjemami vse prazno in pusto. In vendar daje ravno cvetje mrtvemu in dolgočasnemu zi-dOvju najlepši kras in življenje. Vreme je za gojitev cvetja ravno sedaj najugodneje. Torej na okna in pomole kar največ zelenja in cvetja!
lj Društvo odvetniških ln notarskih dradnikov za Kranjsko je vložilo na odvetniško in notarsko zbornico kranjsko utemeljeno prošnjo za uvedbo nepretrganega uradovanja od 8. ure dopoldne do 2. ure popoldne in to ob sobotah in dnevih pred prazniki vsaj za čas poletnih mesecev, oziroma sodnih počitnic.
Zadnje vesti.
PREOSNOVA VLADE ?
Praga, 16. junija. »Prager Tagblatt« poroča, da se namerava deloma vlada pre-osnovati in da so se stavili češkim agrar-cem po posredovalcih predlogi. Sodelujejo baje tudi nekateri krščanskosocialni vodilni politiki.
JUBILEJ VILJEMA II.
Dunaj, 16. junija. Cesar je ob priliki jubileja cesarja Viljema II., ki je maršal avstro-ogrske armade, izdal armadno povelje. — Grof Stiirgkh je včeraj nemškemu poslaniku Tschirschkemu k jubileju nemškega cesarja v imenu avstrijske vlade čestital.
SPOJITEV OGRSKE OPOZICIJE V ENO STRANKO.
Budimpešta, 16. junija, V soboto zvečer so zborovale posamezne neodvisne stranke o programu, po katerem naj se vse neodvisne stranke spoje. Program zahteva splošno volivno pravico, poostritev zborničnega poslovnika, obnovitev prekršene, ustave, odredbe proti volivnim zlorabam, zagotovitev zborovalne, društvene in tiskovne svobode s postavnim jamstvom, očiščenje javnega življenja, primeren vpliv na zunanjo politiko, samostojne gospodarske ustanovitve, ojačenje samouprave mest in stolic, izboljšanje položaja državnih uradnikov, socialne preosnove itd. Ob 7. zvečer so sc zbrali v hotelu »Pannonia« Košutova stranka, Justhova stranka in poslanci na temelju ustave iz leta 1848., ki nobeni stranki ne pripadajo, Franc Ko-ssulh, Julij pl, Justh in Geza Polonyi so v imenu svojih strank izjavili, da so raz-puščene in da so se v eno stranko spojile. Nova stranka se naziva: -Združena neodvisna in stranka 48-nikov«. Kandidatno * •
listo za predsedstvo nove stranke bodo sestavili grof Mihael Karoly, grof Albert Apponyi in grof Teodor Batthyani.
ZBOROVANJE ČEŠKIH DEŽELNIH POSLANCEV.
Praga, 16. junija. Češki listi poročajo, da bodo te dni zborovali češki deželni poslanci. Namerava se izjava, da se prekli-čejo vse dosedanje koncesije Nemcem.
RUSI PROTI ŠIKANAM ZOPER RUSKE VSEUČILIŠČNIKE V NEMČIJI.
Peterburg, 16. junija. Tu zborujoči kongres zdravnikov je sklenil protest, ker se delajo sitnosti ruskim dijakom v Nemčiji. Kongresu se zdi čudno, ker v Nemčiji miren študij ni zagotovljen in bodo zato ruski zdravniki in izobraženci vse storili, da se ruskim dijakom v Rusiji študij omogoči.
CARIGRAJSKI DOGODKI.
Carigrad, 16. junija. Izzet paša, gene-ralisimus turške armade, je sprejel vojno ministrstvo. — Talaat beg je prevzel notranje ministrstvo, bivši notranji minister Hadži Adil pa postane predsednik državnega sveta.
NEMIRI V PERZIJI.
Teheran, 16. »junija. Pcterburška brzojavna agentura poroča: Vlada je dobila vznemirljiva poročila iz Luris-tana, kjer so sc dvignili nomadi in vznemirjajo severne kraje. Tudi v deželi Ivermanšah jc nastalo razburjenje, ker je javil svoj dohod perzijski pretendent Salar Etl Dauleh.
Tebris, 16. jumija. Pcterburška brzojavna agentura poroča: Salar Ed Dauleh, ki je krenil iz Kalkala proti Kurdistanu, je bil v Ghelurju obkoljen. Vnel se je boj, v katerem je bil Salar Ed Dauleh ranjen, a se mu je posrečilo pobegniti in se je zopet pojavil v Kiz-lowem.
STRAŠEN POTRES V BOLGARIJI.
Sofija, 16. junija. Po Bulgariji je divjal strašen potres- Najhujše je razsajal v okraju Tirnovo, kjer sc jc 'podrlo več poslopij, druga so pa poškodovana. Tudi ljudi je veliko ubitih. Podrobnosti še niso znane, ker so s Trnovo prekinjene brzojavne zveze.
NEZGODE V GORAH.
Dunaj, 16. junija. Učitelj Franc Ma-tusehka je padel s Snežnika in bil takoj mrtev.
Inomost, 16. junija. Magister farmacije Maks Schnablegger je na gori »Wilder Kaiser« ponesrečil in ostal na mestu mrtev.
REVOLVERSKI STRELI V CERKVI.
Bolcan, 16. junija- Baron A. Sor-deau iz Levica jc vdrl v kapucinsko cerkev, kjer je streljal iz revolverja na kapucine. Barona so prijeli. Sodijo, da se je Sordeauu omračil um.
SMRTNA OBSODBA V BOLCANU.
Bolcan, 16. junija. Po dvednevni razpravi je bil dninar Jožef Stokič obsojen na smrt, ključavničar Jožef Ne-tich pa v dvanajstletno ječo. Obsojenca sta napadla, oropala in ubila voznika Rombaldija.
Nemeblovana, mesečna, gorka, svetla
sob
z dvema oknoma in z lončeno (ne železno) pečjo se išče počenši z mesecem septembrom v Spodnji šiški v bližini šole. Ponudbe naj se pošljejo uprav-ništvu .,Slovenca" pod štev. 1857. 1857


L ne ordinira
do zopetnep obrni. J
vdovo brez otrok, ki ima svojo hišo brez dolga, ali poštno upraviteljico. Starost 30 do 35 let. — Državni uradnik, prijazen, gro kmalu v pokoj. Ponudbe pod »Zvonimlr«, Glavna pošta, Trst.
sc pod prav ugodnimi pogoji proda. Potrebna pojasnila daje France Res« man, posestnik na Gorici, p. Radovljica.
Izredni občni zbor
..Vzajemnega podpornega društva" v Piani
se vrši	1847
dne 1. Julija 1913 ob 5. nr! popolndne
v društvenih prostorih Kongresni trg 19.
Dnevni red:
1.	Poročilo o računskem zaključku XIV. odseka.
2.	Poročilo načelstva o XIV. odseku.
3.	Poročilo nadzorovalnega sveta o XIV. odseku.
4.	Sklepanje o zaključku XIV. odseka (§§ 16. in 24. lit. b. pravil).
5.	Sprememba nekaterih določb pravil.
6.	Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 16. junija 1913.
Načelstvo.
V slučaju, da se ne doseže sklepčnost, vrši se v smislu določil § 27. društvenih pravil dne 4. julija 1913 ob 5. uri popoludne drug občni zbor v istem času, na istem kraju in z istim dnevnim redom.
»Vzajemno podporno društvo" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
s tremi ali štirimi sobami in kopalnico za takoj ali avgustov termin. Ponudbe na upravo ..Slovenca" pod štev. 1860.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja ob bridki izgubi našega dobrega brata, svaka in strica, gospoda

izrekamo tem potom naj-prisrčnejšo zahvalo. 7
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za prisrčne dokaze odkritega sočutja ob bolezni in smrti naše iskreno ljubljene matere, tašče, staro matere in prababice
Terezije Zupančič
izrekamo vsem svojo srčno zahvalo.
Posebej se pa še zahvaljujemo prečastiti duhovščini in profesorju dr. Janežiču, godbi in pevcem izobraževalnega društva pod vodstvom gosp. kaplana Tomca in cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom gospoda ravnatelja škerbinca.
Bog plačaj vsem!
Višnja gora, 15. junija 1913. Žalujoči ostali.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 14. junija 1913.
Pšenica za oktober 1913 Rž za oktober 1913 . . Oves za oktober 1913
11-23 8-96 8-67
Koruza za julij 1913.....795
Koruza za avgust 1913 Koruza za oktober 1913 .
8-03 7-51
postaja južne železn.
Začetek sozono: začetkom maja,
CHTAJARSKI GASTEEV.)
Najbolj zdravilen, radioaktiven akratov vroleo Stajarske, .lepilo 37-1 stopinj Celzija; nuinkujo kol Gustein, Toplico, Piilifery proti trganju, revml, ženskim in živčnim boleznim, slabosti, ranjenju, lnfluenoi in njenim posledicam. — Milo podgorsko podnebje. Moderni komfort. Cena oskrbnina. Zveza z brzovlaki Dunaj b, Trst 5 in Budimpešta !> ur. — Prospekte zastonj pri
Kopalisčnl direkciji
BIMSKE TOPLICE (Štajersko).
Sanatortum Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgično bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik In šef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. kir. odd. dež. boln«
eden popolnoma nov in drugi malo rabljen, se ceno prodasta radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi plačiln. pogoji. Vprašanja do srede pod »Auto 1826« na upravo lista. 1826
Mesto vsakega posebnega naznanila
^mMBI'	-m®**
Jloboko potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu do-padlo poklicati k Sebi našo nad vse dobro in preljubo soprogo, mamico oziroma staro mamico, teto gospo
Kordulo Križman, roj. Gelse
danes v ponedeljek 16. t. m. ob 3. uri zjutraj, prevideno s sv. zakramenti, po dolgi mučni bolezni v starosti 86 let.
Pogreb predrage nepozabne rajnke se vrši jutri v torek dne 17. t. m. ob 6. uri zvečer iz hiše žalosti v Ribnici v cerkev sv. Štefana in nato na domače pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v. domači župni cerkvi.
Predrago rajnko priporočamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem v pobožno molitev in blag spomin.
Bibnlca na Dolenjskem, dne 16. junija 1913.	ZaiSljOČi OStalL
Čudo tehnike.
Da tehnika čedaljebolj sprejema človeško delo na svoje — rame, je znano; zadnji čas pa jc začela konkurirati s človeštvom že celo na poljih, kjer je treba samostojno misliti. Lokomotiva brez vodnika je najnovejši tak izum. Lokomotiva se ustavi na določenih točkah, gre zopet sama od sebe naprej in postoji, ako na tračnicah naleti na kako oviro ali če proga ni prosta. Vse to dela električna moč, ki se pa uporablja v tem slučaju precej enostavno. Da se lokomotiva ustavi pred oviro, se zgodi na primer tako-le: Mala električna lokomotiva za prevoz blaga nosi pred seboj nekoliko nad tračnicami precej dolg ločen — liki tipalnica žuželk — ki se ob vsaki najmanjši oviri, tudi če mu pride človek ali žival na pot, skrči in tako stroju za-pove: Stoj! Ločen, ki je pritrjen na zaviti vzmeti, se v takem slučaju dotakne s svojim zadnjim koncem cdbijalne plošče ter s tem pretrga električni tok. Istodobno pa se spoji druga električna zveza ter nastane nov električen tok, ki stroj zavre, oziroma žene lokomotivo v nasprotni smeri. Torej zavora! Kakor hitro je ovira odstranjena, se ločen zopet sam od sebe raztegne — s pomočjo spiralnega vzmeta seveda — in gleda zopet veselo v svet, pazeč na nove nevarnosti, vlak pa nadaljuje svojo začrtano mu pot. Pravijo, da so vsi ti aparati neverjetno občutljivi in da se lokomotiva ustavi pred najmanjšim — sovražnikom. Vkljub temu pa lokomotiva opravi pošteno precej hudo delo. Če jo enkrat napolniš s čudapolnim eleksirjem, elektriko, ti teče deset kilometrov daleč. V osmih urah ti preplje 70 tonelat 1000 kilometrov daleč. Vleče pa 10 do 16 vozov. Zlasti jo rabijo v temnih premogovnikih, kjer kakor krt, toda malo hitrejše, rije po grozotnih predorih, pri čemer se je že toliko »izobrazila«, da si razna predušna vratica sama odpira in zapira.
Toda to je še malenkost proti »poštnemu uradniku na vzmetih in kolescih«, ki zdaj že precej časa opravlja v Berolinu svojo službo v splošno zadovoljnost »predstojnikov«. Vrzi mu pisma ali dopisnice v žrelo, pa ti sam prilepi nanje potrebne poštne znamke, ti znamke in pisma, ki pa morajo biti enako velikega obsega, pošteno prešteje in naznani njih število, obenem pa tudi, koliko moraš plačati. To boš kot poštenjak seveda storil. Ta »poštni uradnik« odpravi na ta način 400 pisem v minuti. Nikdar se še ni zmotil, ni treba, da bi ga kdo nadzoroval, ker je skrajno pošten, in kar je najboljše, nikdar ne godrnja zaradi nove službene pragmatike, oziroma zavoljo draginje in prepičle plače. Živi pa samo od malih porcij elektrike.
izpred sodijo.
Beguncu pomagal. Dne 24. marca t. I. fe sedel Jože Kristan v Spodnjih Pirničah v Bačnikovi gostilni Jožefa Robosa. Naslednjega dne so orožniki Kristana arelo-vali in ga vklenili. Med tem pa, ko so se vršile v dotični gostilni zadevne poizvedbe, se je posrečilo Kristanu pobegniti. Z zvezanima rokama je bežal mimo doma Jožefa Merjasca, tovarniškega delavca. Ta je takoj opazil, da je Kristan ušel orožnikom. Na njegovo prošnjo je šel ž njim v gozd, kjer mu jc verižico na rokah, prepilil in ga popolnoma osvobodil. Merjasec, ki tega ne taji, je bil na en mesec ječe obsojen.
Nespodobno vedenje v cerkvi. Matevž Podbevšek, 20 let star, iz Zlatopolja, je prišel na sveti dan popoldne v farno ccr-kev v Podgori k litanijam. Vsedel se je v zadnjo klop ter svojega soseda po vojaško pozdravil. Nato se je parkrat pokril in odkril, se oziral nazaj, ljudem pest in fige kazal, vslecl česar so ga ljudje iz cerkve potisnili. A Podbevšek se je zopet povrnil in pri petih litanijah tako glasno in napačno pel, da je bila cela cerkev motena. Izgovarja se s popolno pijanostjo, kar pa ni bilo resnično, ter bo moral zato 14 dni sedeti v strogem zaporu.
Nepošteni vajenec. Pri črevljarskem mojstru Francetu Rode v Kranju se je obrta učil 15letni France Triller. Kakor sam priznava, je večkrat, včasih tudi iz zaklenjenega predala vzel svojemu mojstru denar, skupaj okoli 100 kron. Prisodili so mu za kazen 2 meseca težke ječe.
Skrajna malomarnost. Dne 24. aprila t. 1. popoldne so šli vsi domačini Logarjeve hiše v Studoru razun užitkarice Helene Logar na polje. Tej so izročili 1 leto in 9 mesecev starega sinčka gospodarjeve sestre v varstvo. Kako malo se je pa ta brigala za otroka, kaže dejstvo, da je otrok zašel v komaj 23 korakov od hiše oddaljeno plitvo mlako, kjer je utonil. Sodišče je obsodilo malomarno varuhinjo na en teden strogega zapora.
Kolesarja napadel. Franc Ropotar, posestnik v Zgornjem Berniku, in njegov stričnik Andrej sta gnala iz Ljubljane tri vole domov. Od vasi Skaručna naprej je privozil za njima s kolesom Andrej Križ-
man. Vzlic zvonenju, da bi se mu spredaj gredoča izognila, se to ni zgodilo, Križman je bil primoran stopiti raz kolo. Na vprašanje, zakaj se mu nista izognila, omenil jc France Ropotar, da se takim smrkovcem ne bode izogibal. Takoj nato je dobil Križman udarec, da mu je klobuk odletel na tla. Ko ga je pobiral, je bil udarjen z nožem s tako silo v čelo, da mu je bila prebita kost ter jc Križman izgubil mnogo krvi. Franc Ropotar je tajil začetkoma, da bi bil on storilec; da bi bil odvrnil sum ocl sebe, je svoj jopič na več krajih prerezal, češ da je bil on napaden. Vse to mu ni pomagalo nič, ker je Andrej Ropotar resnico povedal. Sodišče ga je obsodilo v šestmesečno težko ječo.
Gospodarstvo.
g Državna konjerejska darila za kobile in žrebice. Na Kranjskem se bodo I. 1913. delila državna darila za konjsko rejo: a) za kobile z žrebetom, ki še sesa ali jc že odstavljeno; b) za mlade zasko-čene kobile, in c) za žrebice v naslednjih trinajstih konkurenčnih postajah: dne
17.	junija 1913 ob 8. uri dopoldne v Postojni za konje žrebčarniškega plemena,
18.	junija ob 9. v Cirknici za konje žrebčarniškega plemena, 19. junija ob 8. v Kranju za konje mrzlokrvnih plemen, 20. junija ob 9. v Mengšu za konje mrzlokrvnih plemen, 24. junija ob 10. v Bohinjski Bistrici za konje mrzlokrvnih plemen, 25. junija ob 9. v Lescah za konje mrzlokrvnih plemen, 26. junija ob 10. v Dovjem za konje mrzlokrvnih plemen, 19. avgusta ob 10. v Ribnici za konje žrebčarniškega plemena,
20.	avgusta ob 1. uri popoldne v Novem mestu za konje žrebčarniškega plemena,
21.	avgusta ob 8. v Velikem Gabru za konje žrebčarniškega plemena, 26. avgusta ob 8. v Škofeljci za konje žrebčarniškega in mrzlokrvnega plemena, 27. avgusta ob 8. v Moknonogu za konje žrebčarniškega plemena, 28. avgusta ob 8. v Št. Jerneju za konje žrebčarniškega plemena.
Šestnedeljska pobožnost k sv. Alojziju.
Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 20 vin.
Ta knjižica, ki obsega za našo mladino tako priporočljivo pobožnost k sv. Alojziju, je izšla ravnokar v novem (tretjem) natisu. Da bo mladina kdaj srečna in hvaležna staršem in vzgojiteljem, jo je treba vzgajati v verskem duhu. Brez vere ni prave ljubezni in hvaležnosti. Koliko duhovne koristi in dobrih sklepov je rodila v naši mladini pobožnost k angelsko čistemu Alojziju. Ohranjenje nedolžnosti, razsvetljenje pri volitvi stanu, ljubezen do Marije, obilen blagoslov pri učenju — to so krasni sadovi te pobožnosti, ki je mladini samaobsebi tako priljubljena.
Ta knjižica naj se vedno bolj širi; blagodejni uspehi ne bodo izostali.
* Salomonovi rudniki. (Spisal J. R. Haggard, poslovenil .1. M.) Afrikanska povest. Cena broš. 1 K 60 vin., v platnu 2 K 40 vin. — Le malo povesti imamo Slovenci, ki bi nudile čitatelju poleg izredno zanimive vsebine tucli možnost spoznavati tuje dežele in seznanjati sc s čudnimi šegami in običaji nam neznanih divjih narodov. Slavni angleški pisatelj Haggard je postal ravno radi tega svetovnoznan, ker sna v svojih čudovitih potnih povestih, ki so skozin-skoz prepletene s čudovitimi dogodki, tako i zborno naslikati tudi čuda pokrajin in prebivalcev, mimo katerih pelje čitatelja. Njegova nad vse bujna domišljija mu povsod pomaga , najti sredstva in pota, po katerih se izogne tisočerim nevarnostim ter svoje junake srečno pripelje do zaželjenega smotra. V tej povesti s čudovito spretnostjo odgrinja čitatelju skrivnosti Afrike ter ga seznanja najpreje s strašnimi težavami, s katerimi je zvezan prehod skozi puščavo črez gore, pokrite z večnim snegom in ledom. Nato pa pripelje svoje junake, kolikor jih lic pogine mecl potom, v deželo, kjer se nahajajo bajni rudniki, iz katerih jc črpal kralj Salomon svoje dijamante in dragoeen-nosti in kjer jc dobil slonovo kost za svoj slonokoščeni prestol. — Povest jc pisana z redko pisateljsko zmožnostjo in jc izredno zanimiva, zato jo priporočamo. Dobi in naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljublani.
Novosti
111
-- v veliki izbiri -
768	pri
R. MIKLAUC
LJubljana, Stritarjeva ulica št. 5.
eII
Trgovski pomočnik
Špecerijske stroke, vešč slovenskega, nomškega in laškega jezika, jjjnn rliiilin takojSnji 7. dobrimi .spričevali IJUU JlliiUu ali poznejši nastop. - Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 1831.	(Znamka za odgovor!)
Dva dobro izurjena, solidna
kolarska pomočnika
se sprejmeta takoj v trajno delo, eden za izdelovanje vozov, drugi za fina dela. Prednost imajo taki, ki so žc vajeni pri strojih. Anton Sedlar, kolarstvo na stroje, Kandija na Dolenjskem. 1827
V najem se da ali proda :; :: ::
B^T I m sm
v bližini kolodvora z dvema koncesijama (gostilna in prodajalna) v Zeleni jami št. 141 pri Ljubljani, pošta Moste. Več se izve istotam. 1811
Zaradi nujnega odpotovanja se prodasta za vsako ceno
2Neckarsulm motorja 6\ttP
r. dvojno prestavo in priklopnim vozom in Hi/jHP. Ogledata se lahko pri mehaniku 1844
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem. '?.°2ir
Postaja dolenjske železnice Straža—Toplice. Akratov vrelec 38° C, ki daje nad 30.000 hI radioaktivne termalne vode na drm. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, rovmi, neuralgiji (trganjfu), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Elektrotera,pija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremli/ene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka u,prava. 976 66
Kupi se že rabljena
Ponudbe z naslovom iu ceno pod „Werthein7ierica št. 1822"
na upravniš'cvo Slovenca.
Odda se v prometnem kraju na Gorenjskem vslod smrti gospodinje, stara, jako pripravna
restavracija
pod prav ugodnimi pogoji takoj v na-„	, jem. Kje, pove upraništvo tega lista
faraest bpeiiu. 1 pod št. 1825. (Znamka za odgovor.)
ne n 1
pri
>
v zvezi s posebnim izletom v svetovno sloveči kopališči Biarica in S, Sebastlan (Španija) pod duhovnim vodstvom čč. gg. Karola Schwaitzer-ja iz Waasen-Leoben in
Karola Pollltsch-a iz Gradca. Pričetek potovanja: 16. avgust.
Cene za udeležene«: Od Dunaja do Dunaja: 0(1 Gradca do Gradca: I. razred .... K 535 I. razred .... K 520 II.	...... 430 II. „ .... „ 420 !
III. „ .... „ 255 ! III. „ ...... 250 I
Potovalo se bo skozi Tirole, Švico (čez Št. Gofcard) Italijo, Francijo in Nemčijo, (čez bodensko jezero) ter bo s prvim namenom potovanja kot romanjem združena tudi udobnost in mnoge zanimivosti in vslecl tega le omejeno število udeležnikov.
Obširni načrti so dobe pri preč. gosp. Karoln Schweitzerju, mestnem župniku Waasen Leoben iu preč. gosp. Karoln Pollitschu, stolnem kaplanu v Gradcu, Burg-gasse 3., kamor naj sc ppSiljajo prijave.	1838
gST Priglasila se sprejemalo do 31. {ulifa.
Doba potovanja 15 dni,
Od Llnca do Llnca: I. razred .... K 505 II. „ .... „ 410 III. ;...... 240
Proda se veleposestvo deželne deske
KrupaT poŠta Gradac, okraj Metlika na Kranjskem
ki obsega 300 oralov, od lega okolu 132 oralov lzbornega polja (njive, travniki) ter do 168 oralov 20 do 80 let starega gozda, vse v enem kompleksu v bližini grada, 130 do 150 m nad morjem. Kraj je topel. Železniška postaja Gradac 10 min. oddaljena, železnica je že zgrajena. Iz gozda se more napravili po izsekanju zelo rodovitno polje, loke ln vinogradi. Grad obsega 36 prostorov v 1. nadstropju. Pod gradom mlin na 5 tečajev, vodna sila za veliko žago. Prospevala bi tovarna za parketa ali pivovarna, ker so pri roki mrzle kleti. Cena z bogatim inndusom vred K 250.000. Proda se Istotam zelo do-bičkauosna opekarna za K 15.000. Ponudbe sprejema Pozemkova banka v Pragi, od 16. do 30. junija po nje zastopniku v Krupi.	1802
1672
Potrebščine Z3 telovadce
hlače, majice, čevlje, kakor tudi za uniformiranje, srajce, čepice, peresa, kokarde, monogrami, pasovi, vrvice za zurko, sponke, vrvice za trobke in rog, trak za odznake, rokavice za zastavonoše, narodne zastave, trakovi in znaki vse vedno v skladišču v modni in športni trgovini za gospode
agdif, Ljubljan
KRAPINAT0PLICE mm
Pojasnila in prospekte poSilja f evmatizem, gratis ravnateljstvo lSChiaS*
Naznanjam, da sem otvoril z današnjim dnem
zobozdravniški atelje v Metliki
f jer se zalivajo in vstavljajo zobje in nare-jajo cela zobovja po najnovejšem načinu in = zmerni ceni. — 1 —.—
ZE WEIBL, okrožni zdravnik
v Metliki na Dolenjskem.
1832
Izdaja konzorcii »Slovenca«.
-Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.