štev. 17. >oveiu inoHtu 1. septembra 18^6. XII. letnik. Novice. Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Oêiia jim je za Kdor žťli kako oznanilo v „Dolenjske Nfivice" načelo 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročuino sprejema tisniti dati, plača za dvostopiio petit-vrslo 8 kt, za J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. llviyiicitletnica prostovoljnega giisilmigii društva v Xôveiii mostu in zborovanje Zavezo kraigskih pisilnili dnii^tov. Na predvečer slavnosli dvajeetltUnice priredilo je g-asilno druMvo [lovomeèko svojemu zawiuženeiuu iiařeluiku gosp. Gustina bakijado s sodelovanjem meščanske godbe; sprevod vriil s« je po celem mestu, ter so se pred liiio nairlnika med užigan-jem bengalične luči svirale izbrane točke. V jutro slavnostnega dne 15. avgusta klicala je budilica meščane iz spanja ; obetalo je biti po dolgem deževju zopet enkrat lepo vreme. Raz vseh biá po Tseni mestu vihrate so zastave, mestna hiša na Velikem trga okrašena je bila izborno, krasna slavoloka postavljena sta bila „Na vratih" in nad mostom. Novomeški gasilci sprejeli so najprve došle goste, topliške Šentjernejske, kreke, leskovŠke in črnomaljske. Vsa ta društva odkorakala so ob 9. uri z novomeško in črnomaljsko godbo na kolodvor, da sprejmíí goste, katere je pripeljal vlak iz daljne Kranjske. Nebrojno ljudstva odlič- Strokovuo poroi'ilo k nařrtu vodovoda za Novo mesto. (Konec.) Pri določitvi števila ljudi, iia katere se je ozirati, da bodo vodovod vživaU, vpoštevalo se je Novo mesto, Brsljin, Kandija, Žabja vas, Šmihel in Gotna vas, kar znaša z prirastkom ki se sme pričakovati, okroglo 4000 prehfvalcev. Po mnogih skušnjah se je pokazalo, da potre-biye prebivalec na dan 100/ vode, znašala bode torej skupna potrebščina na dan 400.0001, to je poprečno 4.0 ř v jedni sekundi. Dne 11. avg. 1894. merila se je po dolgi suši obilnost izvirov Težke vode; in dognalo, da priteče pri prvem mlinu B\ Kosak-a 230 i v sekundi, pri drugem mlinu pa le 196 4 dasi se jeden izvir doteka; ta primankljaj razlaga se s tem, da ostane veliko vode neporabljene, ter da se raz-gubi po razpoklinah. nega kakor priprostega je bilo ua kolodvoru, kakor tudi na celem potu v mesto, kamor so v četvero-stopu z godbo na čelu in z zastavami prikorakali gasilci, ter se naravnost podali v frančiškansko cerkev k sv. maši, katero je daroval g. P, Oto kar. Po cerkvenem opravilu uvrstila so se društva pred mestno hišo, načelniki došlih društev vstopih so se z zavezjtim odborom pred županovega namestnika g. dra. Pozni k a, kateri je v jedrnatih besedah v imenu mesta pozdravil goste, želeč jim dobre zabave na domaČih tleh. Sledil je potem sprevod po trgu in glavni ulici nazaj na trg. Pri sprevodu, kakor uže pri dohodu obsipale so novomeške go-spice gasilce z nebrojnimi Šopki. Sprevoda udeležila so se naslednja društva : Bizovik (z zastavo). Bled (z zastavo), Bob. Bistrica, Borovnica, Črnomelj (z zastavo in godbo). Dolenja vas pri liib-nici, Dolsko, Domžale, Dovje, Ig, Kamnik, Kočevje (z zastavo), Komenda, Kranj, Krško, Leskovec, Litija, Ljubljana, Mengeš, Mojstrana, Novo mesto, Postojna, ttadoljica, Ribnica, St Jernej, St Peter na Krasu, SiŠka, Skofja Loka, Šmarje, Šmartno liazyidno je torej, da znaša največja množina vode, katera se hoče odtegniti potoku, V50 izvirnih dotokov. To je tedaj malenkost; da se pa tudi to nadomesti, namerava se, kakor je v načrtu razvidno, struga s cementom obzidati v daljavi 15 'ffi, s tem se doseže, da več studenČnine iz skal prikipi, kar jo je pa na površju, se veČ razgu-bili ne more. Poleg tega namerava se še na naslednji način mlinom preskrbeti dovolj vode, katera bi seveda najprvo v korist prišla vodovodni pumpi. To bi bila namreč naprava nabiralnika, ki bi vsprejel 2.000 hub. metr. one vode, ki mliuom preostaja, in katera bi se porabila ob času suše. Ker bi bil nabiralnik 105 m nižji od izvirka, bi se dobrota vode nič ne zmanjkala. Prvi studenec, ki je v načrtu s Štev. 1 zaznamovan, se tudi po dolgem dežju ni niČ skalil, drugi močnejši studenec Stev. 2. pa je po dežju precej kalen postal. Gosp. prof, B. Knapii v Ljubljani je po znanstveni preiskavi vodo za nameravan namen za izvrstno pripoznal. pri Litiji (z zastavo). Toplice (z zastaro), Trebnje, Trži5, Vetke LaSièe, Vi6-Olince in ViSnja Gora. Nastop in vaja iioTomeBkeg'a druSStva, h kateri 80 se društva zopet na glasnem trgu zbrala, vràila fle je t sploSno pohvalo in zadovoljiiost. Razšli so se potem gosti v različne gostilne k obedu, oziroma na odkazane jim stanovanja. Vsi 8o hvalili prijaznost, ter dobro in ceoo postrežbo novomeških krèmaijev. Veliko gasilcev udeležilo se je z zaveznim odborom slavnostnega banketa na Tuèkovem vrtu. Istega so se udeležili tudi gg. e. kr. okrajni glavar vitez pl. Vesteneck z vsemi uradniki okrajnega glavarstva, dež. poslanca gg, dr. I. Ta vi ar in cesarski svetnik Murnik, županov namestnik dr. Poz nik z mestnimi svetovalci, poveljstvo mesijanske garde in še već odliénib gostov in meěčanov; bilo je Čez 200 udeležencev. Načelnik novomeškega druStva g. U u á tin. govori prvi ter nazdravi presvitlemu cesarju. Zaigrala je godba cesarsko himno in gromoviti „Živio" in „Na po-moí" klici SO pretresali krasno okineani vrt. Na-ôelnik g. Doberlet nazdravi zastopnikom vlade, osobito gasilstvu po.'iebno naklonjenemu dež. predsedniku goap, baronu Heinu. Okrajni glavar se zahvali za napitnico, ter želi gasilstvu najboljšega uspeha. NovomeŠčanom napil je tajnik zaveze g. Trošt. Dr. Tavîar povdarjal je vzorno slogo mej gasilci ter napije oíetn gasilstva g. Dober-letu. častni člani podarili so novonieiíkemu dru-Stvu lej) srebern rog, gosp. dr, TavČar znaten denarni dar 100 gld. Sledilo je ňe mnogo napit-nic, toda ias je bil potekel, tako, da so se oni gosti, kateri so se vračali domu že ta dan, morali odpraviti na kolodvor. Gasilci in mnogo ljudstva spremilo jih je z godbo na čelu. Potem razšli so se ostali v okolico novomeško. Ob 5. uri po-poludne spustil je gosp. Dr else dva velika, lepa zrakoplava. Zvečer zbralo se je na Tučkovem vrtu toliko odličnega občinstva, da je bil tudi zadnji kotiček zaseden. Pri koncertu sodelovala je res neutrud-Ijivo meščanska godba; gg. člani „dol, pevskega druStva", gospice tambur^šice in gg tamburali so kar očarali poslušalce 8 prekrasnimi točkami. Onkraj Krke užigali so umetalni ogejij. Zabava bila je pozno v noč jako živahna. Nedeljo, 10. avgusta je bila zopet budnica, ob iO. uri pa zborovanje zaveze v dvorani „Narodnega doma", ker je bila magistralna dvorana premajhna. Delegati imeli so skupni obed pri Schwarzů. Ob 4. uri pa so odkorakitli zadnji ljubi gosti v spremstvu ŇovomeščanoY na kolodvor. Lepe ure so minile, in sivo nebo je zopet škropilo na nas. Od dolciûske železnice. Iz ljubljanskega uradnega lista poizvemo, da se nameravajo pri dolenjski železnici nektere pre-memhe uvesti, ktere bodo po eni strani vstregle potrebam prometa in uradovanja, po drugej strani pa se bo doseglo bolj varčno ravnanje. Dolenjsko železnico Čakajo v bližnjem času velikanski stroàki za vzdritavanje, in to sosebno zaradi potrebnih novih pragov (švelarjev). Za pokritje teh velikih stroškov pa ni pričakovati primernih dohodkov, in je torej treba skrbeti, kje in kako bi se toliko prihranilo, brez da bi se resnične potrebe ljudstvu prikrajšale, ali varnost za voi.njo v nemar pustila. Treba je na kak način v okom Toplota vode, mej skalami merjena, Knašala je 12. avg. 1894, 8 stopinj R Po načrtu v mesto napeljana voda bi imela 9V2 stopinj R. Z omenjenega nabiralnika bil bi napeljan kaoal K vodo, kolikor jo je za pumpo treba, po levem bregu do tja, kjer se križati poti iz StopiČ na Spodnjo Težko vodo ; tam bi se napravila hiŠa za turbino, ki bi gonila pitno vodo po cevih do „Božjega groba", v nalaSô naprayljeno shrambo. Da bi mlinarjem ne bilo v škodo, je preskrbljeno v načrtu s tem, da se v 12 urah potrebno vodo 400 i»!) v shrambo pritira ; Če se torej po noči voda za vodovod rabi, ostaja 12 dnevnih ur mlinarjem s polno množino vode ; odpeljana pitna voda bi se na prej povedani naČin prihraiiila. V hiši za turbino in pumpe bila bi soba za strežnika teh naprav. Tja bi bil napravljen telefon iz mestne hiše, pa tudi iz vodne shrambe bi po žici dohajalo električno znamenje o množici vode. Za razsvetljavo bi mali stroj za šestero električnih svetilk zadostoval. Poleg hiae za tur- bino nahaja se tudi v načrtu stanovanje za strežnika, obstoječe iz dveh sob iti kuhinje. Ostali ograjeni in nepozidani prostor imel bi strežnik v svoj užitek. Daljava od pumpe do shrambe pri „Božjem Grobu" znaša 4120 m, visoČina pa 27V2 m Čeví iz vlitega železa imajo 15 cm votline in morajo biti 1 05 m globoko zakopane. Kjer pridejo cevi Čez potok, (to je vselej najnižja točka,) tam imajo napravo da se voda izpušča, kadar se cevi očiščajo ; na najvišjih točkah na gričih pa zopet ventile, da se izpušča zrak ; vsakih 500—700 m napravo, da se poišče tem potom kje je kaka napaka. Cevi se pokladaio mimo Črmošnjic in Gotne vasi naravnost ita grič pri „Hožjem Grobu" k shrambi. Ta grič se je za shrambo za to izbral, ker je v ravni potezi iz Stopič, in ker je ravno dosti visok. Shramba razdeljena je v 2 oddelka, katerih vsak obsega 200 /cu6. meirm, torej skupaj ravno 400 kub. meírov, kar je za vsak dan potrebna množina vode. Zidala se bode shramba po naj- priti preteči nevarnosti, da bi naSa dežela, ki je že itak v stiskah, doplačevati morala k dohodkom, Ea ktere je vzela poroštvo. PriStediti se dá s tcin, da se vožnjo onjeji na toliko vlakov, kolikor jih je res nujno potrebno, in sicer po dva vlaka tje dva nazaj. Vsied te^a postane mnogo in drago plačanega železníČnega osobja odveč, ktero se lahko pri drugih î^eteznieah nastavi, brez da bi s tem to osobje oškodovano bilo. Žal, da 80 se že koj od začetka po trije vlaki vpeljali, in po neopravičeni želji celo samo osobni Tlaki. Oni. takozvani opoldanski vlak se ne splačuje. Že sostfano od popotnikov ne, in se je torej na pristojnem kraju določilo, ta vlak v mežani vlak sprenieniti že koj prihodnji mesec. Ako l)i taka vporaba tega vlaka, sosebno na piogi Straža-Grosuplje, ne bila vspežna, bi se ta opoldanski meâani vlak celo popolno opustil. Dalje namerava vodstvo železnice, da bi manj stroèkov imelo, na nekterih postajali brez načelnika postaje uradovali z vozečim se uradnim osobjem. Vse to naj bi imelo namen, deželo bremena obvarovati, ali breme vsaj po mogočnosti olajšati. Vspeh pa je le mogoč, ako občinstvo to premembo 2 razumom sprejme in samo pripomore k javnemu mnenju. Ako bo tedaj občinstvo to potrebo uvidevalo, neopravičene zahteve samo zadržavalo ali zavrače-vato, potem ni dvoma, da se bo korist dosegla, za ktero se upravni odbor in ravnateljstvo državnih železtdc trudi. Toliko tedaj iz „Laib. Ztg." O tej stvari hočemo še kasneje spregovoriti. novejlih izkušnjah, rabil se bode le cement, in bode vsa deloma v skali, deloma l o m z zemljo pokrita, tako da se ne bode bati upliva zunanje toplote na vodo. Električnim potom naznanjevala se bode grafično v mestno hiáo in v postajo za pumpe, visočina Vode v shrambi. V mesto bode pritekla voda iz shrambe po glavni cevi, debeli 150 «m do državne ceste kjer bode odhajala voda za Šmihel Jii Grm, 150 mm do odtoka vode za Kandijo in Žabjo vas, naprej pa 100 mm debeli, in sicer skozi Krko na Glavni trg, in po Ljubljanski cesti; v posameznih ulicah tekla bode voda v 80—60 mm debelih cevih. Napravilo se bode 20 mestnih vodnjakov in se voda napeljevala tudi po želji hiaiiih posestnikov v hiae. Izven mesta napravili se bodejo trije vodnjaki za živino. Stroški znašajo za ves vodovod skupaj sto in dvajset tisoč goldinarjev. Največ stanejo cevi, stroji in njih postavljaiye namreč 48.459 gld. 20 kr., Kaj Je novega po avHtrijNkeiu cesarstvu? Ruski car in carica prišla .^ta 27. avgusta t. 1. na Dunaj, da obiščeta našo vladarsko hii^o. Priprave za njih sprejem bile so velikanske; oaobito pot iz kolodvora k cesarskemu dvuru je bil čarobno okrašen, 40.000 vojakov iiapravilo je spalir. Vsi listi trdijo, da obisk carja je zopet trden pojav prijateljskih razmer med obema državama. V Galiciji se je vnela zopet huda «gitacija za prihodnje deželnozborske volitve; posebno kmetska stranka se vzdiguje, tako da je poljska žlahta (pleirstvo) v velikih skrbeh, kako se ji bo godilo, kajti do sedaj imela je ona veliko veČino. Ogri branijo se na vse kriplje proti povišanju kvote. Šopirijo se si; svojo razstavo in svojim napredkom, priznati pa nočejo, da jim je potem tudi treba več plačevati za skupne državne stroške, kakor do sedaj. Ki\j j« noToga po âirokem svetu f V Carigradu zopet vrč. Armenci napadli so otomansko banko ter poslopje dobili v svojo oblast. Vojaki in policija niso nič branili. Ustali usmrtili 00 več Turkoy. Vse prodajalne eo zaprte. Avstrijski konzul prosil je pomoči za varstvo avstrijske poste. Krečani se še vedno bojujejo za svojo oprostitev iz turškega jarma in sicer že pod zastavo Grške. Toda velevlasti ëe niso govorile zadnje besede. Spanjci imajo smolo; kakor na Kubi, vzdignili 80 se tudi na Filipinskih otokih ustaši zoper vsa zidarska dela skupaj 20.896 gld. 30 kr., kopanje za cevi skorej 9.(>20 gld., sestavljanje tistih, 5.G00 gld. 50 kr., stroâki za nakup zemljišč in odškodnina 17 000 gld., 1000 gld. računa se voz-nina, telefon 2000 gld., stroški za projekt 3000 gld., slučajnosti, vodstvo 3.424 gld. Vsakoletni stroski za vzdrževanje vodovoda znašali bodejo 3.600 gld. ; preračunjeno, spada na lOOO litrov 2-5 kr. stroškov (7 kr. v Ljubljani, 5 kr, v Kočevji) ; vendar bode v prvem času treba računati 1000 litrov 5 kr,, pozneje ko bode kapital amortiziran, pa le 1'3 kr. Ta projekt llrasky-ga ne oskrbuje le mesta in zgorej navedene občine, tenaveč omogoči tudi, da se preskrbi z vodo druga skupina, katera bi se zvezala s to prvo tako, da bi se napravila le že jedna vodna shramba, za Stopiče, Zgornjo in Spodnjo Težko vodo in Plemberg; ti kraji (500 prebivalcev) dobili bi potem dobro vodo prav po ceni, ker bi najdražje, namreč naprava pumpe, odpalo. àpanjsko vlado. Na Kubi prepovedali so mroi^o Tsako obdelovanja polja, in sicer Spaiijoi kakor uataši kaznujejo v.^akega strogo, kdor seje ali žanje žito. Laški prestolonaslednik poro&il se bode z črnogorsko princezijo Heleno. Srbski kralj pa uamerava snubiti njeno nilaj.^o se^ïtro Piše se nam; iz Metlike, dné 24. avguBta. — Mno^o let že volimo T deželni zbor, imeli smo sedem poslancev, in ie nobeden nam ni poročal o delovanji deželnega zbora sploh in posebej o svojem delovanji. Storil je to včeraj sedanji poslanec, radovišlci žiipnik, g. Schweiger. Kivt, politiéno drnátvo za Dolenjsko je priredilo javen sbod. Zbralo »e nns je gotovo 300 mož, ki Kmo pazno posluđali g. Nadraha. ko je a znano avojo zgovornostjo razlagal krsiansko-socijalno ozganizacijo. Vse se organizuje, drugi stanovi si snujejo društva v medsebojno pomoč, le kmetovalec samotari, je sam za-se. G. deželni poslanec nam je pa razložil deželnozborsko delovanje in zlasti omenil, kaj je v korist kmetijstvu storila konservativna stranka, kakor predlog o zadrugah, legalizaciji, iSumberkn, deželni zavarovalnici. Čudom smo se čudili, kako so se slovenski liberalci vstavljati mali drobtinici, polajšavi pri legalizaciji, ki naj t>ride kmetu v korist, Ees, liberalec pozna le iamega sebe. Isto velja gledé deželne zavarovabiice, lopei" katero ima jeden liberalen alovensk poslanec toliko besed kakor letos nebo dežnih kapljic. Najbolje bi bilo, da bi vse kmetske občine prošnjo poslale za deželno zavarovalnico, in dati se bo moralo, kar je deželi ia njenim prebivalcem v korist, K» zložil nam je g. poslanec tudi nekoliko o deželnem proračunu, o stioŠkiU in dohodkih, Konečao je omenil, kaj in kako je on sam deloval za nas, zlasti gledé na vinorejo. Priporočal nam je, da pridno sadimo novo trtje; vendar pa, da ne delajmo preveč tje v en dan in mislimo na gnojitev, škropljenje, Žvep-Ijanje. Sme se reči, da en oral novega trtja rodi za dva orala starih vinogradov, G. Bajuk iz Božjakovega se je v imenu vseh zahvalil g. poslancu za današnje poročilo in za njegov trud ter mu priporočil, da tudi zanaprej dela za Belo Krajino. Ko se je g. poslancu jednoglasno izrekla zaupnica, je sklenil predsednik shod s trikratnim živijo na cesarja in papeža Iz Čmomija. — [Popravljanje farne cerkve — pogreb.] Kakor so že poročale „Dol. Novice", bo dobila naša farna cerkev sv. Petra v kratkem prijaznejše lice, kakor jo je imela do sedaj. Meseca jnnija so pričeli zidarji svoje delo, katero so dokončali «adnji teden; nesreča se ni pripetila nobena, čeprav je bilo delo v nekaterih krajih zelo nevarno. Cerkev napravi sedaj na gledalca od zunaj prav prijeten utia, le barva bi smela biti malo svitlejsa. Tudi znotranje stene so z nekaterimi izjemami prav Učno popravljene. Umetnih slikarij seveda iščeš zastonj bodisi v kupoli, bodisi na slavoloku ali na drugih stenah ; na kaj taeega se ui moglo misliti, ker bodo stroški že tako znaš^ okoli 8000 goldinarjev. Splošno rečeno, ladija je priprosto, p» vendar lično prebeljena v dveh barvah; nekaj več pa vidimo pod kupolo, katera je slikana ualik nebu, po katerem so posejane zvezde. Barva nebesna ni jednakomerna in zvezdam tudi nedostaja prave oblike. Še bolj pa vznemirjajo oko okraski in arabeske v štirih trikotih pod kupolo; barve lo pre-temne in nekako surove. Pilaatri ob štirih slopovih, ki nosijo kupolo, so marmorirani, pa tudi ta slikarija žali oko, ker je pretežka in ni v soglasju s temeljno barvo. Nad slavolokom je naslikano božje oko, pod njim pa oblaki, ki ne napravijo ugodnega utiša, zdi se človeku, ki jih gleda, da so hudourni. Lahko rečemo, da se slikarija, čeprav priprosta, ni posrečila. Vsa čast odboru za popravo cerkve, ki se je veliko trudil, da bi se cerkev dostojno prenovila; ali vendar — slikarija bi bila lahko boljša. V ladiji motijo tudi stara okna, v vrhu barvana, prijeten ntis, kar bi se tudi dalo z malimi troški popraviti. Zidarsko in slikarsko delo je torej dovršeno ; cerkev pa dobi sedaj se dva nova stranska altarja, katera bodeta prav krasna, kukor kaže načrt goap, Vnrnika, kateri ju bo tudi napravil. Veliki altar bo samo prenovljen in bo še ziuiaprej kazil prezhiterij, ker je previsok in preširok za mali prostor, na katerem stoji. Morebiti se čez kaj let nadomesti z novim, bolj primernim. Tudi stara prižnica in križevi pot se bodeta umaknila novemu del«, katero pa je v zanesljivih rokah g, Vurnika in slikarja g. O grin a. Treba bo pa še marsikaj druzega, da se cerkev v notranjščini dostojno okrasi in opravi. Dobili smo že od vis. nem. vit reda 6 lepih svečnikov za veliki altar; daroval jih je ces. visokost nadvojvoda Evgen v spomin na lanski obisk ; po prizadevanji preč. gosp. župnika smo dobili se krasno svetilnico za večno luč iu lestenec, iz iste dobrotne roke. Pa takih rok potrebujemo se več, ker domače ljudstvo je revno; dá, kolikor more; soaebno zunanji farani so v tem hvale vredni — ali kmečke moííi ne morejo zmagati vsega, in kar je starega v cerkvi, je nerabljivo — treba bo novih svečnikov, prtov itd., za nove stranske altarje; morda nam pomagajo dobrotni ljudje — začetek je že storjen; soproga tukajšnjega g. notarja, g, Kup-Ijenova je pričela zbirati v dolenjskih Toplicah in nabrala svotico 4 gld. 10 kr. Bodi izrečena na tem mestu srčna zahvala, darovalcem kakor tudi dobrej gospej ; naj bi našla veČ posnemalcev, zlasti med ženskim spolom ; ali bi ne bilo lepo. Če bi gospe in dekleta preHkrbele celo opravo za Marijin altar, ki bo pravi kras v dosedaj tako zapuščeni cerkvi ? Naj bi ne ostala ta prošnja: glas vpijočega v puščavi I Še nekaj žalostnega! Pretekli petek 21. avgusta smo pokopali dijaka-osmoš(dca g. Emila TončiĆ, ki je prišel semkaj zdravja iskat iz Karlovca, kjer je študiral. Sprevod je bil prav lep; udeležila se ga je tukajšnja odrasla mladina in drugi meščani, ki so pri tej priliki pokazali, da vedo ceniti nadebudnega dijaka, ki je moral v prezgodnji grob. Lahka mn zemljica! Naj počiva v miru! Iz Ajdovca. — Znabiti bo zanimalo tudi koga cenjenih bralcev „Dol. Nov,", da sporočim nekaj iz naše okolice. Omeniti moram prviČ veseli dan za naŠo župnijo, t. j. 26, julija na sv. Ane dan, ko je opravil prvič slovesno presveto daritev veleč. g. novoraašnik Janez Gnidovec iz Vel. Lipovca. Zbralo se je 12 duhovnikov-sosedov in rojakov, da počasté slavljeuca. Bile so prijetne urice, katere smo radostno skupaj prebili. Bil je ta dan pa tudi v veselje celej župniji. Pomladil in poživil se je starček ter prišel ob palici v cerkev, ostal bo v spominu pa se pozna leta ta dan tudi malemu dečku, ki je prišel sè svojo materjo semkaj, da prejme blagoslov novomasnika-rojaka, Slavnosóai govornik bil je g. Mih, B o g u 1 i n, poprej tú službujoči župnik. UaojHi« se najuljudneje naznaniti, da sem prtsvzel v torek dné 28. julija vodstvo od Steinfelilske pivovarne bratov Reiningiiaus v Gradcu v najem vzete, starorwiomimne © m sli SI. Malsa P V KTovem mestu- pr J n i. Potrudil se hodem kot zastopnik imenovane pivovarne s pozorno postrežbo, ukU3-nimi jedili, izborniml vini, poselmo s pristnimi dolenjskimi vrstami, kakor tudi z najboljšim RBininghauškim marčnim pivom p. n. goste najbolje zndovoljiti. Ot> enem se usojam opozoriti uh temeljito popravljeno kegljišče z novimi kroglaiui. Za prijazen obisk prosi z velespoštovanjem Fric Novak, (lfi'1—ilj glavni natakar v Mtelii „Lloyd" v Ijuliljaiii. Zaloga piva pivovarna Reininflhaus je v isti hiéi, kjer »o se povekšale lede-nièke kleti, in se vabijd g' spodje gustilničarji pi'ijnziio na odjemanje wploSno znanega izbornega maririega m uležanega piva v sodih ter se zagotovlja izredno pozorna postrežba. 2a prav nizko ceno proda se iz proste roke hiša v 2užeiiitierku št. U3 z dvema kletima, hlevom in iJvema svinjakoma ter zemljiščem v površji okoli 11 oralov ter s prostorno pristavo. — Natančneje pri laatnikn (179-3) Josipu Žusteržiču. V Gotni vasi, tik ceste, pol ure od Novega mesta ]e na prodaj kjer se gostilna nahaja, obstoječa iz liiše z vrtom, gospodarskimi poslopji in zemljišča. — Več povó iastmk Jože Klemenčič, (1()8_2) Gutiia vna 5t. 31. iinsta Novo m us to. . S-2) oavotiiUt ď'^ Vladimir Žitek otvorll le ^ Hvojo pisarno "^^ig 5 dné 12. avgusta t. I. y Xovoiii uresili v liiši šl. 91 na glavnem trgn I. nadstropje. Pisarniške ura: Od 8—12. ure dopoludne in od 2—6. ure pop. îî/Jh^J^.. jn tut. G/ primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. l>obi « poTioii, pol kile ïn î6 ItT, Ovnrno'. Zunu» niÙTTsdnih po-HiTojMiih itilBlkoT je trebs paiiti d* wrlrnB «avojo ■ imBnom; Kathretncr V Novem mestu je hiša v Ozki ulici âtey. 191, radi premembe gospodarjevega bivališča na prodaj. Ve6 pove gosp. Vinko Umak v Novem mestu. (175-3) IVA/NAMJ.O. Slaviieiim p. d, občinstvu naj ulj udu oje naznanjam, ila sem iloliila (fovuljeujc za posreilovaajG vsaiovrstalli slu!!, ter oil sedaj ziiiiaprej (n tared njem vfialwmtne alužbe la v mestu kakor tinli za zvunaj, v kar ae ii. «. ji^. (jus loiliiijftni, Kř;. go H (P i) il a rj m 11 in slnžlje iskiijiwini uljnilim [ir puroi'iaiii. Nadalje tuili imziianjaiii, lia nwven tiieue tu v niestu iiiliia -2) V hiii àt. 243, Stara cesta v Novem mestu ae takoj odda (197-a) Sprejmem štiri íili pet dijakov v hrano in stanovanje. Ivan (xlihii, (208) Ndvo mesto át. 224 kajiiteljske ulice. Na ]>rod:ij jt^ ]>o jako nizki ceni mr blia "mi obstoječa iz dveh sob, kuhinje, dveh kleti, s poleg spa-dajoèim vrtom. Hiša stoji poleg furne cerkve ter je pripravna za kako obrt ali malo trgovino. Ako kupec želi, proda se tudi lep gojzd; — Več pove vredništvo „Dol. Novic"._(iiOT-l) Na prodiij jo Iz proste roke m^wm Mia z dvemi kleti, svinjskim in živinskim hlevom, vrtom, dvema njivama in hosto. — Cena se izvé pri lastniku Jakob Vcvko, (20U—2) v (lotni vMi Ster. 36. Na prodaj je turbin za 40 konjskih sil, velika pumpa z dvema cilindroma, katera dvojno vleie in žene, z roko ali silo za gnati, in velika skoriij nova clrkiilama žaga za tiivolete. — Vse to in §e druga železnina se dobi prav po nizki ceni pri (180~3) Jan. Lenardu v RajfienburQU ob Savi. Franc Bobnar, kovač v Novem mestu, uljudno naznanja, da ostane v novo zidane] kovačiji poleg pokopali^č^ -— in se priporoča slav. občinstvu v najraznovrstneja kovaSka dela, ker se je po večjih fabrikah v delu izuril, ter je povoljno z orodjem preskrbljen, lahko vse prevzame. — Tudi sprejme krepkega in pridnega deÈka v poduk. (186-8) v Novem mestu, najraje zakonskim Ijndem na dobrem glasu. — Več se izvé ravno tam. (201 .-2) LODOVICO VISENTINI, Trst, ulica S. Nicolo it. 12 řO kupuje suho gobe za jesti, maslo In drnge iiV domačo pridelke ter plačuje po najboljših cenah, — Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na prej omenjeno registrováno tvrdko. (157—3) Srečni smo bili mi, želimo srečo pa tuđi g^ospodu alavljencu, đa bi se ure!*ni6ile besede, katere smo brali pri vhodu v Ajdovec: O naj bi te roke, kjer bi bile, Bi blagoslov in mir delile! Polje je pri uas lepo obrodilo, tako, da smo lahko Bogu prav hvaležni; tudi po vinogradih je vse lepo kazalo, le puliti ae ie jelo perje po nekaterih vinogradih vkljuh temu, da so ákropili z galico — brâkone vsled prevelike moÈe. Poleg tpga sta pa dvakratna naliva v preteĚenem mesecu tudi precej poplavila po vinogradih; pridi'UŽiU se je temu Še toča, katera je bila posebno drugu pot, t, j. 1. avgusta precej poškodovala v vinograda „Hrib". To je posebno občutljivo, ker ima nekateri poserttnik glavne pridelke vedno iz vinograda. Zares ne prosimo brez vzroka Boga, da bi od nas odvrnil hudo uro; priganja nas to, da se iskrenejše prosimo Vsemogočnega: Treska in hudega vremena, reâi uas o Goitpodî Vi'eraenski preroki so vsi odpovedali svojo službo, tako imamo največkrat dež, dasiraviio bi v navadnih slučajih pričakovali lepega vremeia. Tudi sedaj, ko pišem, lije dež, in deževalo je vso uoČ iii sinoÉi se je tudi bliskalo in gromelo. S Ůateža. — V prepričanji, da boste gospod urednik blagovolili spr«]eti nekaj vrstic iz mojega peresa v Vaš cenjeni list, posebno pa zato ker pišem aamo z namenom, opozoriti starišé dolenjskih krajev na zavod, ki zasluži podpore in občudovanja, piiem kar sera videl dne 14. julija 1836. leta. Dolgo časa imel sem željo viiiti zavod gluhonemih v Šmihelu. Obljubil sem šolskim otrokom, če bodo pridni, da jih popeljem po leti enkrat sè siibo v Novo mesto, da si ogledamo zavod za gluhoneme in deželno kmetijsko šolo na Grmu Ko se je zvedelo, da bo imela deska ljudska šola H. julija šolsko veselico, podal sem se ta dan v Novo mesto. Po priporočilu preblagorodnega g. c. kr. okr. glavarja dovoljen nam je bil vstop v zavod šolskih sester. Kak tihi mir vlada tu! Povsod snažnost, vljudnost in izvanredna prijaznost. Podal sera se z otroci najprvo v flobo gluhonemih. Pozdrav glasan, če tudi trd me je usupnil. Šolska sestra prične spraševati. Branje, računstvo šlo je popolnoma gladko, a vrhunec občudovanja do^-^egli 30 odgovori in pravopisje hčerke mojuga g. kolege nadučitelja v Čateži. Kedo bi ne bil ginjen? Sestra pravi: „Zapiši koliko si stara"! V najlepšej pisavi zapiše: „Jaz sem stara 11 let." Potem vpraša; „Poznaš li tega gospoda"? Odgovor je bil: „Ne poznam gospoda." Sestra pravi: „Ta gospod so učitelj 8 Čateža." Deklica: „Ne, ker moj ata so učitelj v Čatežu." Takrat zvedel sem iz ust deklice, da je hčerka g. nadučitelja Gantar-ja iz onega Cat,eža pri Krški vasi. V dveh letih bode jo gospod lahko slišal Čisto pravilno govoriti. Tudi v raznih razredih smo bili. Oi»Čndovanja vreden je ta zavod. Poalu.iali smo računstvo in petje. Vse gladko, glasno in precizno. Ne bo mi pozabljen dan, in užitek tega dne. Stariši! pošiljajte v ta zavod svoje hčere. Za tako plačo otroka duševno in telesno preskrbeti drug-jej nikjer ne morete. Veselico deške ljudske šole in njen vapeh je z besedami označen: otroci so pokazali, da je deika ljudska šola v Novem mestu akoro najboljša čveteroraz-rednica. Petje izvrstno, deklamovanje pa neverjetno pravilno. — P. — Iz Sv. Križa pri Litiji. — [Občai' žbor ktae-tijskfl podružnice, vinska letina^ volitve.J Zadnjič smo imeli občni zbor c. kr. kmetijske podmž-iiix:e. Prišlo je zelo malo udov, tako da se je komaj izvolil novi odbor. Prejšnji ničelnik M. Benedek H« je odpovedal načelništvn, treba je bilo torej voliU novega načelnika. Dolgo časa se niso mogli zediniti, kdo bo načelnik. Nazadnje je bil voljen a par glasovi večine g. nadnčitelj Janko Jeglič, ki je pa takoj izjavil, da ne more zbog velikega dela prevzeti, čei da ne bo mogel iioditi v G-objek, kjer ima kmetijska podružnica uro daleč svoje posestvo, da bi se zasadil vinograd. Le na prigovarjanje njegovih pristašev ja načelništvo prevzel. Vinska letiua je kazala zelo dobro, pa je dvakrat toča pobila, in sicer najbolj po Orešjii, v Moravsko goro pa ni prišla. Grozdja je vse polno, toda Če n^ bo lepega vremena, bo zelo kislo. Močno je tudi rj« (palež) ožgala trtje, pa saj ni čuda, ker je tako vreme, da se vedno hitro menjava dež in solnce. Ôe bo međ mašami le;.o vreme, tie bo Še veliko popravilo. V kratkem bomo imeli tudi volitve v državni zbor, treba bo skrbeti, da kmetje izvolimo odločne, katoliške može za. volilne može, in nikar ne poalušajmo krivih naukov kakega liberalčka, ki se nam bo morda priliznjeno hlinil in hvalil, kako dela za narod, xs ljudstvo. Iz Loke. — Vesel praznik je imelo naše meato 23. avgusta. Naše vrlo društvo rokodelskih pomočnikov je dobilo novo zastavo. Ker vem, da ima Vai list malo prostora, hočem le ob kratkem poglavitno omeniti. Povabljena so bila vsa prijateljska društva; in res so prišla katol, rokodelska društva iz Ljubljane, Novega mesta in 8t. Vida z zastavo; isto društvo ii Vrhnike in Knmnika, kons. obrtniško društvo, đelalsko kat. di'nštvo iz Ljnbljane, bralno društvo iz Železnikov, Čitalnica iz Loke, itito iz Šent Vida z zastavo. Pi'ekrasen je bil sprevod v župnijsko cerkev. Ekscelenca knezoškof so zastavo blagoslovili, imeli prepoineuljiv govoi' in av. mašo. Pri obedu, kojega se je vdeležilo nad 160 oseb, je bilo vse jako zadovoljno in veselo, isto tako pri ve.seliei na Šte-marjili. Zlasti so navzoči navdušeno pozdravljali domaČi pevski zbor rokodelskih pomočnikov in par pesmic ljubljanskega pevskega kora rokod. (Iruštveiiikov ; tudi Novomeščane so preprijazno pozdravljali, ki so imeli najdaljšo pot, ali vendar prišli v številu desetih mož. Ločani Si) se skazali, da ui bilo boli raogoČ«; mesto v zastavah, pok možnarjev, vse navdušeno. Pokazali so, da imajo srcé za dobro stvar, za blage namene. Da, bil je dtm, kakorànih je malo v človeškem življenju. Škoda le, da nam je vreme nekoliko nagajalo. Bog živi pošteno rokodelstvo! Domačo vosti. (Spremembe v frančiákanskem redu) v pokrajini sv. Križa pri kongregaciji dné Li6. t. m. so naslednje : Iz Trsta gre P. Hobert D o 1 i n a r za gvardijana v Pazin, na Trsat pride P. Joabira S v e t i Č iz Nazareta. Iz Gorice gredó lektorji bogoslovja: P. Angelus Mlejnik, vikarij ; P. Hijeronim Knob-lehar in P, Ecehijel JuriniČ v Kamnik, kjer bo 1. ia 2. leta za domače klerike. V Gorico pridejo: P. Efrem Turk iz Novega mesta, P. Gavdeucij GorSe iz Pazina in P.Kajetan Kogej iz Kannnika. V Novo m«8t() prideta P. Nikolaj Traven in P. Be-nigen Snoj iz Kamnika. Iz Novega mesta gre P. Matej Vidmar v Kamnik. V Nazaretu je nastavljen P. Adolf Ča dež. (Izredni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske) bode 16, oktobra 1.1. v Novem mestu. Pri tem zborovanju se imajo zediniti naši Tinorejeij kako jim je z ozirom na dosedanje izkušne dalje ravnati pri napravi novili vinogradov. Na dnevnem redu so sledeča važna vpraSanja: I, Kakega pomena 80 direktno produktivne ameriške trte za obnovitev naših vinogradov? 2. Ktere ameriške trte so po sedanjili izkušnjah % ozirom na spstavo zemlje še najbolj pripravne za podlagt^? 3. Ktere doniače trte kaže pred vsem pomnoževati in cej>iti na ameriáke podlage? 4. Kteri najin cepljenja sb najbolj spouaša? 5. Po kterera načinn se naj lotijo naši vinorejci naprave novih vinogradov z ameriškimi cepljenkami, Će morajo trte sami cepiti? 6. O pomenu in napravi pripravnih trtnic za pcidružnice iii občine. 7. Predlogi, tiioči ae pospeševanja vinoreje. (Vinarska razstava v Novem mestu.) Kmetijska podružnica novomeška namerava prirediti o priliki izrednega zborovanja e. kr. kmetijske drnžbe kranjske v Novem mestu malo vinarsko razstavo, ki ima trajati od 16. do vštetega 20. oktobri 1.1, Namen razstavi je, pokazati vinogradnikom različno orodje in druge priprave, ki so potrebne za olmovitey vinogradov. — Vsi predmeti imajo biti razstavljeni v treb oddelkih, in sicer tako-le: I. oddelek: a) Razstava orodja potrebnega za rigoianje in zasaditev vinogi'a-dov in trtnic, h) razstava orodja za cepljenje tit, c) razstava trtnih škropilnic, d) razstava orodja za žveplenje trt. 11. oddelek: a) Razstava modre galice, žvepla in drugih takih potrebščin, b) razstava umetnih gnojil za vinograde in trtnice. 111. oddelek: a) Razstava uzornih načrtov za ameriške trtnice, h) razstava priprav za preiskovanje zemlje gledó apna, za boni-tiranje zemlje itd. ~ Nataučneja določila priobčena bodejo prihodnjič. (V Smihelu pri Novem Mestu) se bo v Bamostann preč. šolskih sester lf>, oktobra t, 1. otvoril noy tečaj za poduk gluhonemih deklic. Kdor ima tacega otroka, pa ne more zanj sfim plačevati, naj se obrne kmalu do deželnega odbora, oziroma do deželne vlade, da dobi ustanovo ali saj primerno podporo. (Neznani tatovi) ulomili so pretečeni petek pri Rohrmanu na Malem blatniku ter pokradli možko in žensko obleko, namizno in postejjsko perilo, žlice, uože in vilice. Kdor bi kaj o tem zvedel, veliko dobroto stori, da naznani ali gospodarju ali pa žandarmeriji, kajti tatvine se tako pogosto ponavljajo, da vsak sebi koristi, kdor pomaga tako golazen v kraj »praviti. (Nesreča.) Dné 30. avgusta padla je na Mai-tina S lobod nik a iz Bojanje vasi bukev in ga ubila. — Utonil je v Kolpi devetletni Franc SimčiČ iz Kadovič pri Metliki. Do sedaj ga še niso našli. Bil je priden deček. (Poslanec g. Vilj. Pfeifer) je bil odposlal pred dvema mesecema finančnemu Diinisterstvu prošnjo take vsebine: Ker sta strupena rosa in trtna uš v aodnijskih okrajih Novo mesto. Krško, Metlika, Črnomelj in Kostanjevica, katere okraje on zastopa, skoraj popolQoiua uničili vsak dohodek, in je t zadnjem času razširjana v teb okrajih tudi svinjska kuga, in je vsak izvoz in uvoz prašičev prepovedan, in so ustavljeni vsi svinjski sejmi, je za dultnjskega kmeta sedaj nemogoče dobiti iz česa gotov denar, in iztirjavanje davkov bi napravilo vsem davkoplačevalcem veliko, veliko škode: Vis. c. kr. finančno ministerstvo naj torej blagovoli ua podlagi poizvedeb, ki se bodo brez dvoma skladale s podatki te prošnje, takoj ukreniti, da se ne bode iztirjeval zemljiščni in hišni razredni davek z dokladami pred, kakor v jeseni, ko bodo pridelki pod streho, oziroma ko se odpravi prašičji koiituniac. — Kakor jiosnamemo iz zanesljivih virov, je ta prošnja imela tak vspeh, da se omenjeni davki ne bodo iztirjevali potom rubežni pred 1, oktobrom t. 1. Torřj se nobenemu davkoplačevalcu v omenjenih sodnijskih okrajih ni treba ustrašiti, Če bi eksekutor prinesel npominovalni list: zarubljen ne bo pred 1, oktobrom tega leta. (Deželni odbor kranjski) bo koncem meseca septembra t. 1. za polovico nakupnih stroškov in pod drugimi nnvadiiiiiii pogoji oddal 8 do iJ bikov muricodolske (sive) iu pa muriske, bolj svetiopšenične barve in sicer v prvi vrsti občinam, potem pa tudi drugim živinorejcem. — Dotične prosn e naj se pošljejo do 15. septembra t, 1. deželnemu odboru v Ljubljani. (V rient Jarneju ua Dolenjskem) je bila 22, avgusta popoldne strašanska nevihta, podobno kakor v Lesikovcu. Vihar je izruval in podrl najmočnejša drevesa, razdejal kakih 16 kozolcev. Po nekaterih vaseh je sla ludi toča. Kaj bo to? Bog se nas usmili ! (Kolesarja — biciklista), kakoršnih zdaj vedno po cestah mnogo vidimo, imela sta grozno nesrečo. Na Glincah, pol ure od Ljubljane, trčila sta di'Ug v druzega tako silno, da je eden nju takoj mrtev obležal, drugi pa se je hudo poškodoval. (Grozna nevihta) razsajala je po krški okolici dué 22. avgusta; vihar podri je več kozolcev. Neki topnićar Pipan po imenu, ki je vedril pod kozolcem, je pod padlim kozolcem mrtev obležal. Tudi je sla grozna toča, ki je trtje znabiti deloma tudi za prihodnje leto poškodovala. Največ so poškodovane Brezje, Drenove, Gora, Libelj, Leskovec, Selce, Volovnik. Nevihta se je vlekla daleč čez Savo na Štajersko, ter je Starovas in Libno jako poškodovala, (Iz Š t a n g e) se nam poroča : Pretečeni teden zgodili sle se tù dve strašni nesreči. Mladenič J. Z. padel je pri vasovanji tako nesrečno iz podstrehe v vežo, da je na potu kmalu mrtev obležal. Drugi dan za tem ubila je pa strela cerkvenega pevca J. Sku-bica, ki je na mestu mrtev obležal. — Letina je tukaj slaba, kajti sadja ni skoro nič, krompir pa močno gnije. (Hranilnica in posojilnica y Št. Vidu) pri Zatičiai, registrovaná zadruga z neomejeno zavezo, s sedežem v Št, Vidu pri ZaiiČni, vpisala se je v zadružni register pri c. kr. okrožni sodniji v Rudolfo-vem. Zadruga ima namen, razmere svojih članov v nravnem in gmotnem oïiiu zboljàati, v to evrho prejema denar na obresti, dobiva denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom in daje posojila. Prvi načelnik je Ivan Kristan c. kr. poštar in posestnik pri sv Roku. — Tudi v Stari Loki snovala se tje posojilnica, kot zadruga z neomejeno zavezo. (V Brežicah) vršila se je 15. minolega meieca velika slavnost. Povabili so brežki Slovenci Slov. pevsko društvo, da je ondi priredilo svoj letošnji veliki koncert; obiskal je ob tej priliki mesto tudi „Ce^ski Sokol." Vsa slavnost vráiia se je 7 najlepšem reda z Yelikaiiskira uspehom. Pred malo leti še mislilo se je da 80 Brežice zgubljene za Slovence. A omikani Slovenci v mestu delali so v zadnjem desetletju previdno in variio pa tudi vstrajno za narodno stvar; polagoma so ustanovili pevski zbor, čitalnico, tamburaški zbor, podružnico Ciril-Metodovo. Ustanovili so T zadnjih letih posojilnico in komaj eno leto je tega kar imajo tudi Narodni Dom. Naj bi ta vstrajnost v branu zoper potujčevanje spodbujala vse Slovence ob mejali. (Ne v Ameriko!) Zadnji list „Amerikanske?a Slovenca" svari rojakp, da zdaj ne v Ameriko hoditi, ker je po mnogih rudiukili po sto in se več delalcev odpuščenih. Kedar se razmere zboljšajo, bodo zopet poročale. (Dež in zopet dež,) dau na d^n; ob Ěasu, ko smo vajeni snše imamo veliko vodo kakor spomladi, ko se sneg topi. Bati se je, da po polju ves pridelek, ki sicer lepo kaže, konec vzKitie, revščine pa imamo že sedaj zadosti. Zato je bilo přetečeno nedeljo po-poludne v kapiteljski cerkvi Najsvetejše razpostavljeno mej tem, ko so rožni vt?nec uolili in litanije opravili za lepu vreme. Uddfžilu a*-, je prav mmigo občinstva. („Zbirka lepili iigletlov"), priloge duhovnega pastirja, je do sedaj ušli 5 snoiiičev (L zvezek), obsegajoči „Angeli — Oud^^ži". Ti .^noi»ÍČi se dobé tudi posamezni, za naročnike po 30 kr., za druge po 60 kr. (Današnji liât) obsega 10 atranij. Bazne ventl, * (Ameriško bo^aUvo). V Novem Jorku ima John Rockefeller 125 mil i^nov dolarjev, Viljem Astor 120, Jav Gimld 10, biunsel Sage 90, Kornelij Vanderbilt 80, Henrik Flagler 60, Viíiem Rockefeller 60, Jiihn Ađtor 50. Moies Taylor 60. Fndr. Vaniler-Dilt 35, Jurij Vanderbilt 30, Pine iiO milijonov dolar ev. Dalje ata dva reveža s 2ň iiiilijDiii, trinajst z 20, eden 8 16, jeden z 10. Tacili, ki imujo pnd 10 mili-oni, ne prištevajo bogatinom. — Ni Oudo torej, da je )ila Korneliju Vanderbiltu z 80 milijoni, nevesta s tremi milijoni prerevna; ta je namreč svf>jega sni» razdedil (odrekel mu dedščim» po sebi), ker je vzel nevesto, ki ima samo tri milijone. No, pa sinko ima vža sam toliko, da ne bode stradal. * (Djanako usmiljenje.) Amerikauec je sedel v Evropi pri mizi svojega prijatelja, li katerim je bil v kupčijskili zvtíMh. Tudi drugi gosti .so bili pri mizi, in med njimi učenec latinskih šol, ki je pri gospodu dvakrat v tednu hrano zastonj dobival. Mladenič ja bil jako žalosten in dejal je: „Danes sera Videl toliko bede, da se mi prav nič ne ljubi jesti" -Amerikanec ga poprosi, naj pripoveduje. Povedal je jako žalostno dng.idbo. — V hiši, kjer je stanoval, 8ta bivala tudi zakonska a peterimi otroci. Pošteno so se živili, dokler ni mož pal s strehe, katero je pokrival, si zlomil obe nogi ter po^tal nezmožen za delo. Začetkoma je žena srčno prena.šala nesrečo, ter si pomagala s pridnim delom ; sedaj pa jo je stresla mrzlica, in grozna je stiska v prej srečnej družini. Otroci hočejo kruha, ali stariši ne morejo druzega, kakor da 2 njimi stradajo. — Molče je vse poslušalo, ko pa je dijak nehal pripovedovati, so drug za drugim kazali svoje sočutje rekoč: — „Oh, kako žalostno!" — Kako pomilovanja vredni so ubogi ljudje!" — „Oh, koliko nesreće je vendar na zemlji!" — Ko lo tako vsi nekako storili svojo dolžnost, so jeli zopet govoriti o druzih rečeh. Tu pa je vstal Amerikanec, potrkal as knpico: „Jaz milujem abogo družino s 100 markami" je dejal položivši 100 mark na krožnik. „S kako svoto milujete Vi družino?" se je obrnil na gostilničarja. — Molče je položil ta ravno toliko na krožnik; potem je prasal Amerikanec dalje omizje in glejte vsak gost je „pomiloval" nesrečneže ne z besedami ampak z dejanjem. V malo trenotkih je izročil Amerikanec mlademu našemu prijatelju lepo avoto za nesrečno družino- V Novo Mesto vračujoča se pisma: V mesecu juliju: Josef Gaz voda, Križevac — Rossi Angelo, Domžale — Franca Katina, Vavtavas P Toplitz — Giuseppe Venchiarutti, Stuttgart — Franc Jutras, Si. Louis Min. — Franc Ehrlich, Wien — Betriebs Dion Siidb, Triest — Franc Klabufiar, So-dersic — Franc Ogriuec, St. Peter b. Oraz — Markus Oajsky, Laasktrchen Matija KoČevar, Hteltan N. A. — Jožef Sodja, Butte Citti — Jurij Stepan, Ely Min. — Ana Bartoloni, Triest — Sava Bečič, Chicago — Johann Kastelic, Kingston Mich — Johana Pleskovič, Bistop — Jnre Šukle, Cornwall — Danid Wujčift, New York — Franc Peščica, Vrbovsko? ~ Fanika Zupančič, Metlika — Jera Juršife, Zagreb (rec ) — Graf Rumerskirch, Wien III. — Fr&nčiik» Fink, Nnid Bl.iff — Mak» Malick, ť. 6. Box. — Miko Pavlin, Mmesotta — Marko Stubljar, Stonton — Johann Šukije, Valtonville — Matilda Simanič, Zagreb — Wiuki) Peskar, Breg P. Treffen — Vincenc Peskar, Breg P, Trefft^n — L. Eng. Schiffer, Wien — Christop Jiska, Rotterdam (rec.) Kristina Buzala, Miittiing. V mesecu avgustu: Martin Miktaučič, Lichten-wald — Marija Vgmajer, Ljubljana — Ana Kaiser, Idrija — Martin Logar, Center Anwe N. A. — Frank títurem, Montana — Franc Urbas. N. Amerika — Stefan Luzar. Steelton — Katarina Vizvary, Wien — Aliis Plut, Rieg — Vincenc Bertoli, Sevnica — Terezija Hužga, Triest — Johann Predarič, Mering — Jakoii Jnreš, Gradac — Barbara Videtič, Ljubljana — Jožef Poleno, Ljublana — Anna Blasch, Triest — Jože Hrovatič Št. Peter b. Graz — Matilde Jaruscar, Judfiidorf b Leoben — Pouše Franc. Oiirz — Ida Ćerčik?, Budi - Maria Kriesche, Brooklyn — Franc Steruisa, Chicago — Franc Šterger, Kočevje — Markus Damjanovič, Zeli a. See — Ana Kaušek, Triest — Ivan Hrovat, Lož ~ Ludwig Wiudisch, Wien. Darovi za kapelica Božjega groba: Ouspa Žiir«, líústilničarica 1 glđ. ; gosp. Krajei!, trgovec ▼ Kniidiji 1 gM. ; gtisp. Fraue iitupica, žuimik pri 3v. Heleni 2 gli Bog povrni! Loterijske številke. Trst U. avgusta 23 81 46 44 64 Gradec 22. „ 46 10 1 31 6 Trst 29. _81 69 89 9 55 Zaradi slabega vremena in poškodovanja niy-boljSib goric po toči ne bode letos razitave na Bt-zeijskem. BIZELJ3K0, dné 23. avgnsta 1896. ^209) Odbor razstave. 140 Btrati DOLENJSKE NOVlCt. ŠIPV 17. Kmetijska podružnica na Ďatežu izreka prisrčno Mhvalo za dobrohotno priporočilo pri veleslavnej c. kr. 4eželnej vladi v dosego podpore 200 goldinarjev go-ipodoraa preblagorodnemu c. kr. okr. glavarju vitezu Otonu Véflteneçku in Bohuslavu 8kalícky-ju, tehničnemu vodji proti trtni nši. ČATEŽ, dné 28. julija 1896. (804) Peter Pogačnik, tajuik. Anton Zagorjafi, yrodBeiliiik. /ah valil. Oaailiio društvo v Novem mestu zahvaljuje se Taein, ki so pripomogli k slavnosti praznovanja dvajsetletnega njenega obstanka, in sicer vaem gusilnim društvom, imenno áe Črnomaljskemu društvu, ki je z lastno godbo doSlo; p. n. g, baronu Apfaltrernu iti g. Kresetn za poklonjeni lepi rog. Gosp. poslancn dr. Tavčarju za podarjenih 100 gld ; gosp. c. kr. okr. glavarju pl. Vesten ecku za lepi spodiandajoèi govor, g. načelniku železnice za prijazno prepustitev perona in vzorni red, g. Dr else-tu za velik briljantea ognjemet in velika zračna balona; si. ineatni gardi za udeležbo (po deputaciji); si. „Dol. pevskemu drultvu", tamburasicam in tamburašem za sodelovanje pri koncertu; vsem, kteri so stanovanja v brezplačno porabo prepustili; p. D, gosp. županu in si. mestnemu zastopu za prijazni sprejem; prec. frančiškanskemu samostanu za sveto maňo; mestnim dâiuain za poklonjene šopke in si. občinstvu sploh za okinčanje hiá; vsem, kteri so k lepi slavnosti pripomogli, vaem topla z;ihvala. Novo mesto, dné 20. avgusta 1896. _ODBOR. Oznanilo. v splošno znanje se objavi, da bo priliodiiji "WŘ sejm r Gruomlji v četrtek, dné 3. septembra 1896, na katpreça se vabijo [)iO(iajalci in kupci. v Mestno županstvo V Crnomlji, dné 2f). avgusta 1896. Schtveiger, v« reše za grozdje, ter tudi raz-liěno liišno opravo. (213) v starosti U. let se sprejme takoj v poduk v prodajalno špecerijskega blaga in železnine. — Kje? pnvé vrednistvo „Dol. Novic". (Jli-l) Cebe )(> na nja J l>r(] k z dz rzofiov m pan iiliij v Kanrtljl h. St. 15 > t ■ Hinno ter kuhinjsko orodje, oljnate slike in vsakovrstno starinstvo se proda V Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 243. Gostilno v najem ali pa na račun "VI želi dobiti gostilničar z dobrimi spričevali. — Kdo, pove opravniátvo tega lista, WWW! niil.ie v prilogi.