PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 143 (13.081)
Trst, sreda, 6. julija 1988
h Zaliva prihajajo presenetljive vesti o nestrokovnosti vojaškega osebja
Zagata Amerike po sestrelitvi iranskega potniškega airbusa
Reagan poslal v Zaliv preiskovalno komisijo - Američani jemljejo resno grožnje o iranskem maščevanju - Ali bo administracija revidirala svojo politiko?
Italija ostane v Zalivu
UROŠ LIPUŠČEK
NEW YORK V Perzijski zaliv je včeraj na ukaz predsednika Reagana pdpotovala posebna vojaška delegacija, vodi jo viceadmiral VVilliam Fogar-ty, ki bo v naslednjih 14 dneh poskušala na licu mesta ugotoviti zakaj je osebje ameriške križarke Vincennes, ki je v nedeljo sestrelila iransko potniško letalo vrste Airbus 300, civilno letalo zamenjalo za vojaško.
Predsednik Reagan je po vrnitvi s Počitnic v Čamp Davidu, kjer je bil ob 4; juliju, dnevu "ameriške neodvisnosti", izjavil, »da je šlo za tragični incident, ki pa ga je mogoče razumeti, saj Je kapitan Vincennesa mislil, da ga napada nek iranski vojni avion, ki je letel proti ameriškim ladjam vse hitre-j® in na vse nižji višini«.
Zaenkrat ostajajo glavna vprašanja v zvezi s to tragično nesrečo še vedno brez odgovora.
, Eno izmed ključnih vprašanj je, zakaj posadka ameriške križarke ni ugotovila iz voznega reda poletov civilnih lotal, ki jih objavljajo vsako leto v ZDA, da je bil v istem času napovedan Polet Iran Air iz Bandar Abasa v Du-
bai. Na tej liniji opravijo iranska potniška letala vsak teden 14 poletov, oziroma po dva na dan. Kot piše del ameriškega tiska je dežurna posadka ameriške križarke sicer preverjala vozne rede, vendar ni našla omenjenega poleta.
— Drugo vprašanje je zakaj ameriška križarka ni identificirala sporočil, ki jih oddaja tako imenovani "transpon-der", s katerim so opremljena vsa potniška letala in ki omogoča njihovo identifikacijo. Kot trdijo nekateri predstavniki administracije je iransko letalo oddajalo »zelo zmedene podatke«, ki jih ni bilo mogoče pravilno razbrati. Ali je posadka iranskega letala nepravilno ravnala z omenjeno aparaturo ali pa na ameriški križarki niso pravilno dešifrirali podatkov, ki jih je oddajalo' iransko potniško letalo?
Naslednje vprašanje je zakaj posadka iranskega potniškega letala ni reagirala na 7 opozoril, (3 na civilni in 4 na vojaških frekvencah), ki so jih oddajali z ameriške križarke. Slišali so jih na primer na neki italijanski bojni ladji, ki je plula po zalivu. Kot sodijo
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Sestrelitev iranskega potniš-
kega letala nad Perzijskim zalivom je
še dokaz več, da mora nad dogajanjem
v Zalivu prevzeti nadzor OZN. To je sinteza misli, ki jih je med svojim posegom v Montecitoriu izrekel zunanji minister Andreotti, ko je včeraj odgovarjal na vprašanja raznih parlamentarnih skupin. Andreotti je odločno zagovarjal dosedanje napore OZN in predvsem soglasno sprejeto resolucijo št. 598, ki jo je že pred časom sprejel varnostni svet. Pri tem je tudi poudaril, da bo novembra Italija prevzela predsedstvo VS.
V svojem posegu je Andreotti tudi izrazil željo, da iranska vlada ne poseže po maščevalnih ukrepih, ker s tem ne more vrniti življenja žrtvam airbusa, niti ne more preprečiti novih podobnih katastrof. Maščevanje lahko po njegovem mnenju da le nov zagon mednarodnemu terorizmu. Tragedija nad Zalivom tudi dokazuje, je dejal Andreotti, da je varnost sveta odvisna
od politične želje po nadaljnjem zmanjšanju oborožitve.
Zunanji minister je nato spregovoril o prisotnosti italijanskih vojnih ladij v Zalivu. Tu je opozoril, da je njihova naloga zaščita italijanskih trgovskih ladij v mednarodnih vodah. In prav glede prisotnosti italijanske mornarice se je razvnela živahna razprava. Tako je komunist Giorgio Napolitano dejal, da se ne more več opravičevati prisotnosti italijanskih vojnih ladij v Perzijskem zalivu. Zahteval je, da se ladje vrnejo v domovino, glede rešitve spopada med Iranom in Irakom in s tem povezanih zapletov v Zalivu pa je bil tudi Napolitano mnenja, da mora nadzor prevzeti OZN, ki pa naj bi sprejela nove ukrepe, ki bi zagotovili prenehanje sovražnosti in omogočili varno plovbo po Zalivu, kar danes ni mogoče, saj ameriška prisotnost samo slabša položaj.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Moskovska Pravda odločno obsodila ameriški zločin
MOSKVA — Pravda objavlja komentar, ki na začetku označuje sestrelitev iranskega letala kot zločin, ki je dobil mednarodne razsežnosti. Komentator Tomas Kolesničenko se sprašuje, kam vse lahko še pripelje takšna agresivna politika ZDA v Zalivu.
»Svet je potegnil svoje zaključke. Pa Američani? Kajti do kakšnega absurda je mogoče priti, če bi pritrdili predsedniku Reaganu, ki neumorno zatrjuje: »Edino, kar ZDA hočejo v Perzijskem zalivu, je mir, ta tragedija pa da potrjuje, kako nujno je boriti se za to, da bi ta smoter čimprej dosegli«. »Postavlja pa se vrsta drugih daljnosežnih vprašanj. Denimo vprašanje o tem, ali je mogoče zaupati računalnikom in drugi ameriški "zanesljivi" tehnologiji. Če najsodobnejša elektronska oprema ni mogla razpoznati veliki tiho leteči aerobus od nadzvočnega lovca, kje so potem sploh še jamstva za to, da v prihodnosti ne bi toliko opevani su-perkompjuterji SDI naredili prav take napake, ki pa bi imela nepredvidljive posledice. Jasno je tudi to, da bi Amerika že morala uskladiti meje svojih oboroženih sil s svojim ozemljem. Za zdaj pa lahko še v vsakem območju sveta, kjer so razmeščene vojaške baze ZDA, po tej logiki pričakujemo nove človeške žrtve, eksplozije novih nevarnih spopadov in zaplete mednarodnega položaja v celoti.
In še poslednje, kar je treba reči, je to, da ljudje več ne verjamejo v kav-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
0 splavu odobrena skupna resolucija laikov in KPI
RIM Poslanska zbornica je včeraj s 372 glasovi za in 92 proti odobrila resolucijo v zvezi z abortusom in pravico do življenja, ki so jo vložili Predstavniki laičnih strank in komunisti. Za resolucijo so glasovali tudi Paslanci Krščanske demokracije. Pobudniki skupne resolucije so bili 0rnynisti in kot je povedala njihova Predstavnica Livia Turco so pred gla-vanjem v poslanski zbornici tudi „ , Predlagali, da podpiše skupno re-u<:^0' Načelnik demokrščanske nnrPIr!? * * * v Poslanski zbornici Martinu r pa.ie ta skupni predlog zavrnil, , ,na/ bi bilo po njegovem mne-strnn,Sta,iščih ND in skupine laičnih Kljub iter premalo stičnih točk. kasnejp6 w Predhodni zavrnitvi pa so sovaj/ za^dkrščanski poslanci gla-tov in it-,skupno resolucijo komunis-V zh Čnih strank.
no tor?rnici Pa 80 odobrili tudi veči-zaščito žfvH1U<tiie' ki sta ’0 v zvezi z
ska nnJm’enla vložila demokrščan-
Casim k nca Maria Martini in Carl°
Posebnih ukrJe zavzela za sprejem Področin , eP°v na zdravstvenem storitve Dnve?°Sebei kar zadeva vse lve Povezane z materinstvom.
Spet stavke v Armeniji
EREVAN — Položaj v Armeniji in v Gorskem Kara-bahu se nikakor noče umiriti. V Erevanu, prestolnici Armenije, in v Stepanakertu, glavnem mestu Gorskega Karabaha, so spet začeli stavkati, da bi osrednjo vlado prisilili k združitvi Gorskega Karabaha z Armenijo.
Kot poroča sovjetski dnevnik Izvestija, so v nedeljo na ljudskem zborovanju v Erevanu sodelovali tudi nekateri armenski delegati na nedavni vsezvezni partijski konferenci v Moskvi. Ti so pozvali demonstrante, naj ublažijo svoj protest vendar brez pravega uspeha.
Posebni stavkovni odbor, ki so ga ustanovili pred časom, je namreč zbrano množico pozval k splošni stavki in postavil ultimat vladi, da upošteva odločitev karabaškega sovjeta, ki se je zavzel za priključitev k Armeniji.
Kot poročajo iz neuradnih virov, je imel poziv k splošni stavki precejšen uspeh tako v Erevanu kot v Stepanakertu. V ponedeljek in včeraj naj bi namreč obstale številne tovarne, na glavnih trgih v obeh mestih pa so bila protestna zborovanja.
MOSKVA - Vsezvezna konferenca KP Sovjetske zveze je še naprej med osrednjimi temami zahodnih političnih komentarjev. Največji poudarek dajejo demokratizaciji volilnega sistema v notranjosti partije in dejstvu, da je Gorbačovu spodletel predlog o novi, vsestranski predsedniški funkciji. Analitikom ni še povsem jasno, zakaj je'Gorbačov uspel v vsem razen v zamisli, da bi dosedanji sovjetski parlamentarni sistem spremenil v neko vrsto socialistične predsedniške republike. Bržkone so se delegati zbali koncentracije oblasti v rokah enega samega človeka. Izkušnje iz preteklosti so jih namreč izučile, da so premočni "očetje" skrajno nevarni.
Sovjetski tisk pa je včeraj objavil resolucijo o ustavni reformi, vendar se ni spuščal v podrobnejše podatke. Ljudski poslanci bodo kot napovedano lahko odločali na širokem političnem področju, tajna glasovanja bodo postala praksa, pri imenovanju predsednika Vrhovnega sovjeta bodo lahko soodločali tajniki partijskih odborov, izvolili pa ga bodo ljudski poslanci, prav tako ga bodo lahko samo oni odstranili. Generalnega tajnika KPSZ pa bodo volili člani centralnega komiteja.
Tako generalni sekretar partije kot predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta bosta lahko to
f \/\s»
svoboščin
nalogo opravljala vsak za dve mandatni dobi, ki bosta trajali po pet let. V svetu je vladalo veliko zanimanje tudi za resolucijo, ki govori o zakonski reformi v SZ in ki je eden od glavnih ciljev perestrojke. Prav ta reforma naj bi bila temelj, na kateri bodo osnovali pravno državno ureditev. Človekove pravice bo odslej mogoče obravnavati javno, zakonska reforma pa bo krepko spremenila tudi delovanje tajne službe. Resolucija vsebuje tudi več novosti v zvezi z vojaško službo in sodstvom, večji vpliv pa bodo imeli posamezni zakonodajni organi. Osebno svobodo bodo morali obravnavati z večjo odprtostjo, ljudstvu bodo morali zagotoviti tudi večje politične, gospodarske in družbene pravice. O demokratizaciji sovjetskega ustavnega in političnega sistema pa bo Vrhovni sovjet razpravljal še pred koncem julija. Med sovjetskim ljudstvom pa so se že razširila razna gesla, med katerimi je morda najbolj pomenljivo geslo, ki pravi, da bo odslej dovoljeno vse, kar ni po zakonu prepovedano.
Mihail Gorbačov pa se ta čas že pripravlja na nova potovanja v tujino. Prihodnji teden bo odpotoval v Varšavo, kjer se bo udeležil vrha držav varšavskega pakta, v Krakovu in Ščečinu pa se bo srečal s predstavniki delavskih organizacij.
Vrhovni sovjet bo še obravnaval demokratizacijo sistema
Resolucije vsezvezne konference KPSZ zagotavljajo ljudstvu več
Številne demonstracije v Lombardiji, Toskani in Venetu
Delavsko gibanje terja davčno reformo
RIM Italijansko sindikalno gibanje je usmerilo vse svoje napore v boj za davčno reformo. »Pravična davčna politika je v tem trenutku glavni in odločilni problem za razvoj države«, je poudaril glavni tajnik sindikata CGIL Antonio Pizzinato pred več kot tridesettisočglavo množico, ki je napolnila trg v Firencah in iste besede so uporabljali drugi predstavniki sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, ko so se oglasili z govorniških odrov v Milanu in v raznih drugih mestih Toskane, Lombardije in Veneta, kjer je sindikalna zveza oklicala štiriurno splošno stavko. V Milanu se je treh sprevodov, ki so se zlili na veliki trg pred milansko stolnico, udeležilo štirideset tisoč stavkajočih. Stavke, množični sprevodi in bojevito vzdušje stavkajočih, ki se bodo v prihodnjih dneh po napovedih sindikatov še stopnjevali v drugih italijanskih mestih, so potrdili, da stopamo v sorazmerno vroče sindikalno poletje.
Pizzinato je v svojem govoru med drugim dejal, da nekateri vladni predstavniki (in pri tem je imel v mislih izjave ministrskega podpredsedni-
ka De Michelisa) pozivajo sindikat, naj se ravna po zgledih, ki jih je dal januarja leta 1983. Toda prav ta poziv dokazuje, da je šlo tedaj za prevaro. Od takratnega sporazuma vlada ni spoštovala ravno tistega dela, ki je predvideval povračilo davčnega grabeža delavcem, medtem ko so šlč tisoči milijard državnega proračuna raznim podjetjem. Za korektno in pravično davčno politiko se je zavzel tudi glavni tajnik Marini, ki je včeraj govoril na skupščini v Brindisiju ter poudaril,, da je rešitev davčnega vozla temeljnega pomena za razvoj Juga.
Medtem ko so delavci demonstrirali, se je finančni minister Emilio Colombo sestal s sindikalnimi predstavniki Creo, Vigevanijem in Ben-venutom, ki so mu obrazložili svojo platformo zahtev za davčno reformo. Minister zaenkrat ni povedal, kakšne namene ima vlada. To bo verjetno obrazložil na prihodnjem srečanju, ki bo prihodnji ponedeljek.
Na sliki (telefoto AP): prizor z delavske demonstracije v Milanu
Košarka: kvalifikacije za OI
Italija s težavo Jugoslavija gladko
Nogomet: prestop v 1. B ligo
Koper igra danes odločilno tekmo
□ □ □
Atletika: mladinske igre
M. Macchiutova četrta v Rimu
• Zagata Amerike po sestrelitvi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nekateri tukajšnji civilni piloti je zelo mogoče, da posadka ni ujela teh opozoril, saj samo na področju Perzijskega zaliva oddajajo takšna sporočila na 30 do 50 različnih kanalih.
—	Vprašanje je zakaj kontrole poletov v Bandar Abasu in v Dubaju niso prenesle opozorila posadki iranskega potniškega letala, kar je bila doslej redna praksa. Iranski airbus je letel približno 4 do 5 milj zahodno od glavnega koridorja, medtem ko je ameriška križarka plula vzhodno od koridorja. Ali to pomeni, da se je posadka zavedala, da leti v bližini področja kjer so le malo prej potekali spopadi med ameriškimi in iranskimi vojnimi ladjami? Dejstvo, da airbus ni letel po koridorju, je poveljnik ameriške križarke ocenjeval kot dokaz, da ne gre za civilno, temveč vojaško letalo. Kot trdijo nekateri tukajšnji izkušeni piloti so lahko takšni koridorji široki tudi do 10 milj, zato letenje 4 do 5 milj stran od glavnega koridorja ni mogoče šteti za "nenavadno", še posebej če so pod glavnim koridorjem prej potekali spopadi. Postavlja se tudi vprašanje zakaj je kontrola poletov v Bandar Abasu sploh dovolila omenjen polet, saj so ameriške vojne ladje plule skoraj pod glavnim koridorjem.
—	Kot trdijo v Pentagonu je kapitan ameriške križarke Vincennes dobil dovoljenje za sestrelitev iranskega letala, ki so ga pomotoma zamenjali za iranski fantom, ko bo v radijusu manj kot 20 milj od ameriških vojnih ladij. Kapitan ameriške križarke se je za izstrelitev raket odločil, ko je bilo iransko letalo, po podatkih, ki so jih objavili v Pentagonu, še približno 9 milj oddaj eno od ameriških ladij. To naj bi dokazovalo, da je odlašal z ukazom za sestrelitev do trenutka, ko bi iransko letalo (če bi seveda šlo za fantom) lahko prišlo v položaj, da napade ameriške vojne ladje.
Iranski veleposlanik v OZN Mohamed Mahallati je sicer v pogovorih za ameriško TV nekajkrat izjavil, »da se bo Iran za ta hladnokrvni uboj maščeval z vsemi sredstvi« vendar pa je pristal na to, da bi v okviru mednarodne organizacije Agencije za civilno letalstvo opravili neodvisno preiskavo te tragične nesreče. Izjave iranskih voditeljev jemljejo Američani skrajno resno, saj so na vseh svojih veleposlaništvih okrepili varnostne ukrepe, v stalni pripravljenosti pa je tudi osebje ameriških oporišč. Američane obenem moti, da prihajajo iz Zaliva nespodbudne vesti, kako je križarka Vincennes že v preteklosti povzročala težave civilnim poletom, ker je z grožnjami silila linijska letala, da spremenijo smer. Prav tako hude so vesti, da so baje radaristi z neke druge ameriške vojne ladje jasno ugotovili, da je šlo za neko civilno letalo in ne za lovski bombnik.
Eden izmed demokratskih predsedniških kandidatov, črnski voditelj Jesse Jackson pa je pozval administracijo naj Iranu in svojcem žrtev, izplača "pravično" odškodnino.
Po njegovem mnenju v tem tragičnem primeru »ni šlo za tehnološko napako, temveč za napako v ameriški politiki na področju Perzijskega zaliva«, obenem pa je poudaril »da ni nobenih dokazov, da je bil napad na ameriško križarko Vincennes v teku«. Neuradni demokratski predsedniški kandidat Michael Dukakis pa je izjavil »da bo nevarnost ponovitve tako tragičnih incidentov trajala, dokler se ne bo končala iransko-iraška vojna«.
Republikanski predsedniški kandidat Georghe Bush pa je poudaril »da je kapitan križarke upošteval pravila in je storil vse,' da bi zavaroval svojo ladjo«. Will Rogers, kapitan križarke Vincennes je včeraj poslal predsedniku pismo, v katerem pravi »da bo boleče posledice tega dejanja čutil vse življenje, vendar je to akcijo sprožil zato, da bi zavaroval svojo ladjo in mornarje«.
Predsednik Reagan je predvčerajšnjim izjavil, »da se ameriška politika na področju Perzijskega zaliva tudi po tem tragičnem incidentu ne bo spremenila«. V Pentagonu pravijo, da so ameriške vojne ladje v zalivu zato, da bi varovale "svobodno plovbo" (ameriške ladje so lansko
leto prevzele varstvo 7 kuvajtskih tankerjev) in, da bi preprečile širjenje sovjetskega vpliva na tem območju.
V enem izmed zadnjih analiz o položaju na področju Perzijskega zaliva je senatni odbor za zunanje zadeve prišel do ugotovitve, »da sedanja politika na področju Zaliva lahko ZDA mimo svoje volje vplete v vojno v Perzijskem zalivu«. Član tega odbora senator Brock Adams pa sodi »da trenutno v Perzijskem zalivu nimajo nobene strategije«. Podobna mnenja so včeraj izražali tudi drugi ameriški politiki. V načelu sicer vsi podpirajo potrebo po ameriški vojaški navzočnosti v tem strateško izredno pomembnem delu sveta, vendar pa številni vplivni kongresniki obenem postavljajo tudi vprašanje »kako dolgo bodo ameriške vojne ladje še ostale v tako velikem številu v Perzijskem zalivu«. Tragična nesreča iranskega airbusa bo brez dvoma postavila na dnevni ponovno proučitev ciljev, ki jih ameriška politika poskuša uresničiti na področju Perzijskega zaliva. S tem v zvezi je eno izmed pomembnih vprašanj, na kakšen način je mogoče končati iransko-iraško vojno. Omenjeno vprašanje postaja tudi ena izmed najpomembnejših zunanjepolitičnih tem, predvolilne predsedniške kampanje.
•	Italija
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Z Napolitanom so glede vrnitve ladij v domovino soglašali demoproletarec Ron-chi, radikalec Rutelli, poslanec Zelenih Andreis in predstavnik neodvisne levice Mašina. Zato pa sta se za nadaljevanje italijanske misije v Zalivu zavzela neofa-šist Pazzaglia in liberalec Battistuzzi.
Z nadaljevanjem misije pa so se strinjali tudi socialisti, ki pa so se ob tem zavzeli tudi za odločno diplomatsko akcijo na osnovi resolucije OZN št. 598, ki zahteva od Iraka in Irana prekinitev sovražnosti. Podpredsednik socialistične poslanske skupine Cardetti je pri tem še dejal, da so italijanske ladje svojo nalogo vedno opravljale korektno.
Zanimivo je, da se krščanski demokrati in republikanci včeraj v posegih sploh niso dotaknili italijanske prisotnosti v Zalivu. Toda ve se, da je Krščanska demokracija za nadaljevanje misije, proti vrnitvi v domovino pa so tudi republikanci, kar je bilo jasno razvidno iz obširnega članka o tej problematiki v uradnem glasilu republikanske stranke Voce repubblicana.
G.	R.
•	Moskovska Pravda
NADALJEVANJE S 1. STRANI
bojsko načelo "selfdefense", nekakšne "samoobrambe", ki jih imajo ZDA za gesla, da bi z njimi delale zločine proti popolnoma nedolžnim ljudem, ženskam in otrokom. Uničeno ni torej le potniško letalo, marveč tudi krinka, za katero se skriva vojaška doktrina ZDA.«
ANTON RUPNIK
Komemoracija za jugoslovanskimi žrtvami v Zalivu
TEHERAN — Ob tragični smrti šesterice strokovnjakov jugoslovanskega podjetja Ivan Milutinovič, ki so bili žrtve sestrelitve iranskega potniškega letala, so Jugoslovani, zaposleni v Iranu, priredili spominsko svečanost.
Med tem poročajo, da imajo v Teheranu velike težave z identifikacijo trupel. Poročajo, da bodo ostanke štiridesetih ponesrečenih tujcev danes prepeljali v iransko glavno mesto.
Vojaške akcije v Zalivu, katerih žrtve so tokrat tudi nedolžni tujci, so na včerajšnji seji obsodili tudi na predsedstvu jugoslovanske mladinske organizacije. Svoj protest pa je izrazila tudi jugoslovanska liga za mir.(dd)
Nenavadni val vročine zajel domala vso Evropo
Visoka temperatura in vlaga mučita ljudi močan jugo in požari pa uničujejo naravo
RIM, BEOGRAD — Italijanski polotok in domala vso Evropo je zajel val vročine, kakršnega v prvem tednu julija ne pomnijo že desetletja. Največji temperaturni porast so zabeležili na Siciliji, kjer je jugo pihal z več kot 90 km na uro, živo srebro pa se je dvignilo do 40 stopinj Celzija. Vročina je terjala tudi prvo smrtno žrtev, in sicer v Palermu, kjer je umrla priletna ženska. Sicer pa so postaje prve pomoči v bolnišnicah cilj številnih ljudi, ki jim soparna vročina povzroča najrazličnejše težave.
Poletna vročina pa povzroča poleg splošnega slabega počutja ljudi tudi celo vrsto drugih nevšečnosti. Na prvem mestu so to požari, ki so v zadnjih dneh izbruhnili v različnih krajih. Rimska postaja službe za civilno zaščito se je letos kar dobro organizirala, saj razpolaga z več posebnimi letali, ki stalno krožijo nad najbolj kritičnimi območji. Vendar ni le samovžig tisti, ki povzroči ognjene zublje. Iz statistik je namreč razvidno, da se v poletnem času nezdravo izživljajo z ognjem piromani, ki se podajo tudi na težko dostopna mesta in podtikajo ogenj. V okolici Trapanija so letala civilne zaščite posegla tudi včeraj zjutraj, saj so se ognjeni zublji, ki so izbruhnili na gričevnatem področju,
nevarno približali turističnemu središču v kraju Mastogna Eriče. V okolici Pomezie pri Rimu pa je včeraj ogenj ves dan zaposlil kakih 200 mož rednih in prostovoljnih gasilskih služb. Kljub naporom niso bili kos ognjenim zubljem, ki so uničili več kot 20 hektarov hrastovega gozda, zato so ' jim pozno popoldne priskočile na pomoč posebne enote s helikopterji. Močan veter in suho podrastje pa so tudi opravili svoje uničujoče delo.
S soparno vročino pa se otepajo tudi v tistih evropskih mestih, ki so tradicionalno hladnejša tudi v poletnih mesecih. V Moskvi so včeraj namerili 30 stopinj, v Beogradu pa kar 34, medtem ko so v Larnaki in Tunizu zabeležili nekaj manj kot 40 stopinj. Vročina povzroča hude preglavice tudi Makedoncem, kjer že nevarno primanjkuje pitne vode, riževa polja se iz dneva v dan bolj sušijo. Prav tako preti suša trtam, sadovnjakom in poljščinam. Kot poroča Tanjug, so se na plaže Ohridskega jezera zgrnile pravcate množice tujih in domačih turistov, ki iščejo osvežitve. Kakšnega posebnega hlada pa tudi tukaj ni, saj je voda v jezeru dosegla 25 stopinj, zračna temperatura pa se suče okrog 32 stopinj Celzija.
Pet borcev iz F-J K prejelo plakete ZZB ob dnevu borca
LJUBLJANA — V Klubu delegatov v Ljubljani je bila včeraj dopoldne kratka, a občutena slovesnost, s katero so se, kot vsako leto na dan borca, spomnili najzaslužnejših bivših borcev, aktivistov, vseh, ki so delali, delajo in bodo delali za ohranjanje spominov na preteklosti s sedanjostjo, ki se ne oddaljuje od tistega prvotnega cilja in idealov - zagotovitev svobode, miru v svetu.
Tudi tokratna slovesnost je bila povezana s podelitvijo plaket Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije, ki jih je tokrat prejelo 19 posameznikov, štiri borčevske organizacije in osem društev, ustanov, oziroma organizacij, ki so se s svojim delom za nadaljevanje tradicij NOB in povezovanjem le-teh s šolo, taborniško organizacijo, pisanjem knjig in drugimi dejavnostmi, še posebej uveljavile.
Med tokratnimi prejemniki visokih priznanj je bilo tudi pet bivših borcev, oziroma aktivistov, slovenske in italijanske narodnosti iz naše dežele, dva
pa sta bila iz Koroške. S tržaške pokrajine so prejeli plaketo ZZB NOV Jugoslavije: Roža Božič, medvojna in pobojna aktivistka doma v predmestju Sv. Sergija, Boris Bandi bivši partizanski borec iz Bolj unča in Bruno Černigoj bivši garibaldinec iz Kolonkovca. Za svoje zasluge v času boja proti na-cifašizmu in za povojno delo v korist miru in dobrih odnosov med demokratičnimi in antifašističnimi silami, sta prejela plaketo še Adriano Fontanot iz Tržiča in Primo Muzzin iz Vidma, medtem ko sta iz Koroške prejela priznanji Milena Grdblecher in Anton Sluga.
Slovesnost so simbolično začeli mladi pionirji, ki so lepo zapeli dve borbeni pesmi in povedali še recitacijo. Njim je sledil govor članice zveznega odbora ZZB Jugoslavije Atene Urlih, ki je strnjeno, a zelo prepričljivo nakazala povojno delovanje borčevske organizacije in tudi njene naloge v sedanjem težkem političnem in gospodarskem trenutku. »Vi, ki danes preje-
mate naj višja priznanja borčevske organizacije Jugoslavije, ste s svojo preteklo borbo pokazali, da se v polni meri zavedate nalog, ki ste si jih v času vojne zadali in jih hočete sedaj tudi uresničiti. Prepričani smo, da ne boste popuščali in da boste v svojem boju nadaljevali, ne glede na težave in ovire. To ste dolžni vi, kot smo dolžni mi vsem, ki so v te ideale verjeli in zanje dali tudi svoje življenje.« Visoka priznanja z obrazložitvijo je odlikovancem izročil predsednik komisije Stane Koman. Prireditev je začel in zaključil predsednik republiškega odbora ZZB Slovenije Bojan Polak, ki se je zahvalil za udeležbo številnim gostom, med temi predstavnikom deželnega odbora VZPI - ANPI, Zveze borcev Koroške, Zveze vojnih invalidov NOV in Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja tržaškega zemlja, kot tudi številnim predstavnikom družbenopolitičnih organizacij in predstavnikom Jugoslovanske ljudske armade.
(N. L.)
Protestni shod delavcev Borova
VUKOVAR — Več kot 2000 delavcev usnjarskega kombinata Borovo se je včeraj z zastavami in Titovimi slikami (kar je zadnje čase redni dekor jugoslovanskih protestnih shodov) napotilo v središče Vukovarja. Protest se je začel že v soboto v drugi izmeni, ko so delavci zahtevali, da jim omogočijo koriščenje dopustov v juliju, ko tudi sicer večina delavcev Borova v drugih obratih odhaja na oddih. Zahtevali so tudi izplačilo regresa za dopust in cele plače za junij, namesto v dveh delih, kot so jim obljubili.
Parada je le delno zalegla: vsi gredo lahko na dopust v juliju, danes bodo dobili regres, pa še 70 odstotkov junijske plače, medtem ko bodo preostalih 30 odstotkov dobili po vrnitvi z dopustov. Toda delavci niso bili zadovoljni z rezultati pogajanj in so se v dolgi koloni ter ob vzklikanju parol napotili po mestu. Zahtevajo višje plače ter zmerjajo napake v družbi. Čez dan se je delavcem Borova pridružilo še enkrat toliko "somišljenikov", ki so pomagali us-tvarjati protestno vzdušje pred občinsko skupščino.
Živahno je bilo včeraj tudi v Varaždinu, kjer je prekipelo delavcem Vartilena, ki je zabredel v težave po zloglasni menični aferi. Po krajšem zborovanju v mestu so se delavci vrnili v tovarno, (dd)
Maloprodajne cene
\S	f	\s \s •
se vedno naraščajo
BEOGRAD — Junija so bile temperature na jugoslovanskem tržišču veliko višje kot v zraku. Maloprodajne cene so se takoj, ko so oznanili začetek sprostitve, silovito dvignile in so z rekordnimi 21,1 odstotka presegle majsko rast. Napovedi so tudi v sedanjih razmerah nehvaležne, strokovnjaki pa menijo, da bo skok cen v juliju, ki mu bo botroval najnovejši val podražitev izdelkov z obveznostjo napovedi trideset dni vnaprej, nekoliko blažji od tistega v mesecu juniju. Omenjajo približno 10-odstotno rast, kar potrošnikov gotovo ne bo razveselilo.
Tudi mesec julij bo očitno zelo pospešil nezaželeno, četudi ne bi mogli reči nepričakovano približevanje k ciljni stopnji letošnje inflacije. Prvi in največji val cen je "porabil" nekaj več kot polovico prostora za njihovo letošnjo rast.
Cena in stopnja inflacije naj bi bila med 90 in 95 odstotki, za kolikor naj bi se maloprodajne cene do decembra lahko dvignile v primerjavi z decembrom lani. Dejstvo pa je, da so že junija te cene za 55,8 odstotka višje od decembrskih.
Da ciljne stopnje ne bi preskočili, bodo morale cene na drobno v drugem polletju povprečno mesečno narasti le za največ 3,9 odstotka. To praktično pomeni, da bodo ob umiritvi cen nujno potrebne tudi nekatere pocenitve, (dd)


Anglikanska Cerkev se odpira ženskam
LONDON — Ženska se neustavljivo uveljavlja na vseh področjih javnega življenja. Kot vse kaže, bo kmalu padla tudi ena najtrdnejših pregrad, ki je še zastirala ženski pot do popolne enakopravnosti z moškim — to je duhovniški poklic. Sveta sinoda anglikanske Cerkve je namreč po več kot trinajstih letih ostrih debat prižgala zeleno luč za duhovniško posvečenje žensk. Mnenja so sicer tudi v okviru anglikanske Cerkve zelo deljena in odločitev najbrž ne bo zanjo brez travmatičnih posledic, vendar prvi korak je storjen. Zadnja beseda sedaj pripada angleškemu parlamentu in kraljici. Sinodo, ki se je z 299 glasovi proti 216 izrekla za to potezo v korist ženske, sestavljajo tri skupščine - škofov, klera in laikov - ki so volile ločeno. Zanimivo je, da so bili ženski - duhovnici najbolj naklonjeni škofi, najmanj pa laiki.
SZDL Slovenije o vlogi in ciljih RTV Ljubljana v okviru slovenskega informacijskega sistema
LJUBLJANA — Kakšna naj bi bila vloga in pomen radia in televizije v okviru slovenskega informacijskega sistema, kot ju narekuje in zahteva družbeni razvoj? Mnenja razpravljalcev na včerajšnji seji Predsedstva RK SZDL Slovenije so bila o tem zelo različna. Medtem ko so nekateri vztrajali pri razvoju izhodišč nacionalne RTV, so se drugi zavzemali za ustanavljanje lokalnih in regionalnih radijskih in televizijskih programov, del razpravljalcev pa je ponovno poudril pobude za ustanovitev ATV (avtorske, avtohtone, avtonomne televizije kot samostojne produkcijske enote) ter za razširitev signala Radio Študent.
Delovanje ljubljanske RTV slabo ocenjujejo ali celo kritizirajo (bili so tudi očitki, da gradivo za to sejo temu ne daje dovolj vsebinske osnove) predvsem tisti, ki še vedno na določenih področjih Slovenije (severna Primorska, kraji onstran Mure, Obsotelje itd.) ne morejo gledati ali poslušati nekaterih programov ljubljanske televizije in radia. Prav zato vidijo nekateri osnovno usmeritev oziroma osnovno vodilo nadaljnjega razvoja RTV v nujno potrebnem odpravljanju teh sivih lis. Če je finančni kolač pretanek celo za razširjanje RTV mreže po
vsem slovenskem prostoru, so denarne zagate še večja prepreka za ustanavljanje lokalnih in regionalnih postaj, medtem ko so nove pobude (ATV, RŠ) ostale dobesedno pred vrati, ker jim je zaprt sistemski način financiranja.
Izražena je bila tudi dvojnost pogledov na sam razvoj samostojnih produkcijskih enot: nekateri vidijo v tem nujno kaotičnost in skomercializiranost programskih znakov in ciljev, drugi spet zdravo konkurenco obstoječi trdnjavi konservativizma in političnega oportunizma, kot je ljubljansko RTV imenoval Mile Šetinc.
In kako v obstoječo realnost vmestiti potrebe in zahteve po kabelski televiziji?
Glede komercialnosti RTV je del razpravljalcev menil, da bi morale družbene dejavnosti, med katere sodi tudi RTV, začeti poslovati po tržnem sistemu in da bi morale tako kot gospodarstvo vsebovati ekonomske parametre.
Različna so bila tudi mišljenja o podružbljanju RTV medija: nekateri vidijo njegovo realizacijo v strogem izpolnjevanju v okviru SZDL dogovorjenih stališč in programov, drugi v uresničevanju družbeno nujno pogojenega pluralizma interesov. Prišlo je
tudi do pobud, da naj bi pluralizem v programih RTV pomenil tudi več verskih oddaj. Jože Smole je na koncu poudaril, da je potrebno pri opredeljevanju pomena, vloge in razvoja RTV izhajati iz ugotovitve, da je RTV naredila velik napredek, v SZDL pa se morajo lotiti vprašanja idejnega in političnega pluralizma ter določiti njegove demarkacijske črte.
Na seji predsedstva so obravnavali tudi informacijo o stanju v TOZD Delavska enotnost, katere izgube so se povzpele na vrtoglavih 6 - 7 milijard. Očitno je, da je to zamajalo tudi finančno strukturo ČGP Delo (DE je ena od 12 tozdov te delovne organizacije), duhove pa še posebej buri prepočasno reševanje stvari, predvsem pa ugotavljanje odgovornosti. V razpravi je prišlo tudi do različnih pogledov in pobud, predsedstvo pa je sprejelo sklepe, da se v celoti zagotovi izdajanje časopisov oziroma revij, katerih (so)ustanovitelj je RK SZDL (Naša žena, Naš delavec, Delavska enotnost), da je potrebno nemudoma sprejeti ukrepe za preprečevanje nadaljnje škode (tudi s strokovnjaki "od zunaj") in da pristojni organi v TOZD Delavska enotnost in ČGP Delo začnejo ugotavljati odgovornost.
SONJA H. VOGRIČ
Pogajanja na Deželi: sinoči srečanje med tajnikoma KD in PSI
VIDEM — Sinoči sta se v iurlan-skem glavnem mestu sestala deželni tajnik KD Bruno Longo in nje-9ov socialistični kolega Ferruccio Saro, ki sta skupno ocenila volilne izide na deželni ravni ter s tem dejansko pričela pogajanja za sestavo nove deželne vlade. Srečanje je nilo neformalnega značaja, tudi u3*0'. ^er stranke nekdanje deželne koalicije, z izjemo KD, niso še jasno z®£rtale svojih povolilnih političnih gledanj in torej predlogov za oblikovanje novega deželnega odbora. Demokristjanski sekretar je vsekakor na srečanju s Sarom napovedal, da bo stranka relativne večine na formalnih pogajanjih, ki bodo pričela prihodnji teden, odločno zagovarjala potrditev dosedanje šeststrankarske večine s predsednikom Biasuttijem na čelu. J-ongo se je pri tem naslonil na politični dokument, ki ga je deželno vodstvo KD soglasno odobrilo na svoji ponedeljkovi seji ter je ob tem podčrtal, da je treba pohiteti s Pogajanji in zato po možnosti dose-ci sporazum še pred prvo sejo novoizvoljenega deželnega sveta, ki bo 20. julija.
, Deželo Furlanijo-Julijsko krajino Je v pretekli mandatni dobi vodila seststrankarska politična večina Kp, PSI, PRI, PSDI, PLI in SSk, svoje odbornike pa so imeli le demokristjani, socialisti, socialdemokrati in Republikanci. Edini svetovalec PLI bolimhergo je bil predsednik dežel-?ega sveta, svetovalec SSk Štoka pa Je predsedoval najprej komisiji za izvajanje Osimskega sporazuma, bato komisiji za šolstvo in za kultu-
KD je imela v deželni vladi poleg Predsednika še osem odbornikov, trije odborniki so bili socialisti (vključno s podpredsednikom Car-bonejem), dva sta bila socialdemokrata, eden pa je bil član republikanske stranke. Če bo potrjena ista koalicija se bo sedaj moralo nujno bekaj spremeniti, začenši z dej-?.tv°m, da so socialdemokrati izvotlil samo enega svetovalca, in sicer dosedanjega odbornika Renata Ber-t°iija. PRI, pli, SSk in PSDI imajo v bovi deželni skupščini po enega Predstavnika. Govori se, da bosta kD in psi Spet ponudili liberalcem Predsedstvo skupščine, vprašanje Pa je, kakšno politično stališče bo “a svoji petkovi seji zavzelo dežel-®o vodstvo SSk.
Komunisti so medtem na včeraj-?b]i tiskovni konferenci v Vidmu Predstavili javnosti "belo knjigo" o Ppteku nedavne volilne kampanje, ki vsebuje podatke o denarju, ki so ga nekatere stranke in nekateri Jddni kandidati potrosili za prido-tJev konsenza volilcev. KPI je binenja, da je v mnogih primerih s>o tudi za javna finančna sredstva, ?ai med volilno kampanjo ni manj-kalo uradnih otvoritev tega ali ?bega deželnega ali občinskega ob-i^kta ter uradnih slovesnosti, ki so /bele čisto volilni značaj. Deželni °biite KPI je omenjeno belo knji-"v vednost" poslal tudi deželne-b načelniku finančne intendance.
SANDOR TENCE
Inšpektorji poostrili nadzor pred turistično sezono
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pavel Stranj__________
»Potopljene« skupnosti novih priseljencev
PIRAN — V času pred turistično sezono sta sanitarna in tržna inšpekcija na območju piranske občine še posebej poostrili nadzor, da bi tudi po tej poti pomagali pripraviti* turistično sezono. V predsezoni so koprski sanitarni inšpektorji samo v tej občini pregledali 55 večjih objektov družbenega in zasebnega sektorja in izdali 11 odločb, s katerimi so tudi prepovedali delo posameznim delavcem ali uporabo oporečnih prostorov.
Posebno pozornost so namenili razmeram na kopališčih, ki morajo poleg varnosti skrbeti tudi za najnujnejše ureditvene pogoje in za ustrezno kakovost vode. Za zdaj velja podatek, da je na vseh kopališčih piranske občine voda primerna za kopanje, seveda si bodo morali upravljale! priskrbeti predpisano opremo, da bodo lahko vsak dan sproti spremljali kakovost vode.
Sanitarni inšpektorji so pregledali tudi prodajalne v piranski občini in ugotovili, da so razmere v mestu Piran večkrat nesprejemljive. Živila so neprimerno skladiščena, tržnica ni ustrezno opremljena in vzdrževana, ne perejo je po tleh vsak dan, kot bi to morali početi, tu ni na voljo dovolj skladišč, tudi nadzor nad kakovostjo sadja in zelenjave ni takšen, kot bi pravzaprav moral biti. Sanitarni inšpektorji so opozorili tudi na pojave salmoneloz, ki so posledica neustreznih higienskih razmer (v nekaterih restavracijah, v nekaterih kuhinjah so bili zaposleni tudi taki delavci, ki niso opravili vseh potrebnih formalnosti za delo z živili).
Neurejen je tudi kanalizacijski sistem na območju Seče, saj so se še nedavno fekalije razlivale na zemljišču, kjer so bile pod zemljo vodovodne cevi. Zanimiv pa je podatek, da so lani sanitarni inšpektorji med drugimi ukrepi izrekli tudi 42 mandatnih kazni v skupnem znesku 121 tisoč dinarjev, to pa pomeni, da je znašala kazen za enega kršilca v povprečju borih tri tisoč dinarjev.
Tudi tržni inšpektorji so imeli v tem predsezonskem času polne roke dela.
BORIS ŠULIGOJ
Večer
kraške
folklore
SEŽANA — V soboto, 9. julija, prireja folklorna skupina Vinakras Sežana na sejmišču Lipov list v Sežani (Živilski plač) večer kraške folklore, ki se bo pričel ob 18. uri in nadaljeval z vrtno veselico. Skupina, ki deluje pod pokroviteljstvom DO Vinakras Sežana dve leti pod vodstvom Andreja Butina iz Portoroža in mentorstvom Kvirine Žvablin združuje 20 kmečkih fantov in deklet, se bo predstavila z bogatim spletom primorskih pesmi in plesov. V program so vključili tudi moški pevski zbor Avber Ponikve, ki ga vodi Miloš Pegan Žvokelj. Kot gost večera bo nastopil zamejski narodni ansambel Zvezde z Opčin. Pozno v noč bo sledila zabava s plesom ob zvokih domačega ansambla Težka mehanizacija.
Obiskovalci bodo lahko okusili dobrote kraške kmečke kuhinje, ki slovi zlasti po pečenih in kuhanih štrukljih, domačem kruhu in kraškem pršutu. Manjkalo pa ne bo pristne domače kapljice (terana). Poskrbeli so tudi za žrebanje vstopnic in bogate nagrade, kot prvo nagrado pa bodo poklonili kraški pršut.
Novinarji F-JK zavračajo pogodbo
TRST — Deželni odbor Sindikata novinarjev Furlanije-Julijske krajine zavrača pred tednom dni v Rimu sklenjeni okvirni sporazum med vsedržavnim vodstvom Sindikata in Zvezo italijanskih založnikov o novi delovni pogodbi novinarjev. Kot je znano je prejšnja pogodba zapadla 31. decembra lani. V letošnjih prvih šestih mesecih so novinarji stavkali 17 dni. Po mnenju deželnega vodstva njihovega sindikata doseženi okvirni sporazum ne odgovarja zahtevam in pričakovanjem novinarjev.
Vodstvo Sindikata se ni hotelo izreči o denarni plati doseženega sporazuma dokler ni bilo seznanjeno z normativnimi točkami. Te sploh ne odgovarjajo, meni sindikalno vodstvo, še zlasti tam kjer je govor o novih sistemih dela, o tehnologijah, še zlasti o sinergijah, o katerih je trenutno veliko govora v italijanskem založniškem ter novinarskem svetu. Deželno vodstvo Sindikata ostro graja vsedržavno vodstvo istega, ki da je opustilo vrsto uvodoma postavljenih zahtev.
Vsedržavno vodstvo je sklicalo referendum, na katerem naj se novinarji izrečejo o osnutku sporazuma. Ker pa je vsedržavno vodstvo odločilo, da na referendumu lahko glasujejo tako poklicni novinarji kot praktikanti in tudi publicisti, tudi taki, ki niso v odvisnem delovnem razmerju, torej taki, ki jih nova delovna pogodba direktno ne zanima, deželno vodstvo Sindikata novinarjev FJK vabi svoje člane naj bojkotirajo referendum. Ta naj bi bil v prvih treh dneh prihodnjega tedna. Jutri in v petek bo v Rimu zasedalo vsedržavno vodstvo Sindikata novinarjev.
Na obzorju italijanske etnično-na-rodnostne kulture se pojavlja stari duh rasne nestrpnosti, ki ga oživljajo in krepijo problemi v zvezi z vedno številnejšimi delavci iz oddaljenih dežel. Tisk je poln mučnih dogodkov na to temo, vendar obstajajo tudi pozitivni, vzpodbudni dogodki, ki jih je vredno podčrtati.
Tak dogodek je bil nedvomno posvet na temo »Novo priseljevanje in njegove kulture«, katerega je organiziralo odborništvo za kulturo milanske pokrajine 6. in 7. novembra lani. Kot pove že sam naslov, je posvet želel preseči običajni pristop k obravnavanju položaja tujih delavcev (glede težav, ki jih imajo pri vključevanju v novo okolje) in pregledati dogajanje tudi z druge strani: z vidika obrambe njihove kulturne identitete. Misli, ki so bile izrečene na tem posvetu, zadevajo tudi nas Slovence v Italiji, pa čeprav posredno. Kot rečeno, gre namreč za širši odnos nekega naroda do »drugačnih«; za spoštovanje in sprejemanje te drugačnosti.
Današnji pritisk delavcev iz revnejših dežel na Evropo se uokvirja v novo fazo svetovne selitvene in demografske dinamike.
V	prejšnjem stoletju se je iz Starega kontinenta izselilo 70 milijonov prebivalcev. Ta odliv in dve svetovni vojni niso minili brez posledic: Evropa, ki je še leta 1950 predstavljala 16% svetovnega prebivalstva, bo po zadnjih ocenah leta 2.000 štela le še 6% zemljanov. Tuji delavci in njihove družine imajo torej določeno težo in vlogo v bodočnosti našega kontinenta.
V	Italiji je po raznih ocenah od
1.200.000	do 1.500.000 priseljencev, ki se jih lahko razdeli na deset glavnih skupin (Arabci iz severne Afrike, Filipinci, Eritrejci...). Italija se od bolje organiziranih evropskih dežel razlikuje po tem, da nudi tem delavcem manj možnosti za urejeno vključevanje. v
zaposlovanje; zato jih večina najde prostor le v »špranjah« in v »potopljenem« delu gospodarstva. Načelne izjave glede reševanja tega stanja so bile na omenjenem posvetu usmerje-. ne v iskanje poti, ki bi se izogibale nasilju in ohranjale kulturni stik priseljenca z domačim krajem. V poročilih o kongresu ni zabeležena misel, da se priseljenca tudi najlaže rešimo, ko je odveč, če je ohranil dober stik z izvornim okoljem in če njegovi otroci niso »izgubili« materinega jezika, brez katerega ne morejo nazaj.
Priliv novih kultur in načinov življenja bi lahko pospeševal sposobnost prvotnega prebivalstva, da bolje razume svojo lastno identiteto, čeprav to nikakor ni lahko in izkušnje kažejo, kako pogosto se stik sprevrže v konflikt, ne pa v medkulturno vzgajanje. Zato se je na posvetu izrazilo potrebo, da se bolje spozna prostorsko razširjenost priseljencev, da se pride do »etničnega zemljevida Italije«. Poudarjena je bila tudi potreba po temeljitejšem proučevanju pojava, zlasti na socio-lingvističnem področju. Predlagana je bila ustanovitev »Kulturno-jezikovne opazovalnice« pri rimski univerzi, posvečeni ravno priseljencem.
Najbolj občutljiva in najbolj izpostavljena komponenta priseljencev so zelo mladi otroci, zlasti če doživijo vključitev v družbo, ki jih ne sprejema. Predavatelji na posvetu so podčrtali, da imaja matere najpomembnejšo vlogo posredovalca med novo in staro kulturo. Vloga mater je tem pomembnejša, ker se vse večje število žensk upa podati v novo okolje same; ker uspeva tam dalj časa ohranjati svojo izvorno kulturo in jo prenašati na otroke, hkrati s »filtrirano« novo kulturo.
Predsodki in druge oblike odpora s strani ustaljenega in večinskega prebivalstva imajo kot učinek preprečevanje nastajanja večkulturne- družbe. Nasilje nad priseljenci jih vsiljuje v kalup, kjer naj bi bilo nevzdržno ohranjati v posamezniku in v družbi sožitje različnih kultur. Pritisk v smeri asimilacije ali v smeri izločanja ima seveda tudi močne učinke v razbiva-nju solidarnosti med posameznimi skupinami in podskupinami priseljencev, v rušenju njihovih izvornih vrednot in notranje trdnosti. Pod pritiskom je težko graditi in ohranjati dve lestvici vrednot in še težje je svobodno prehajati iz ene na drugo.
Vse to se nas tiče, vsaj kolikor obstaja precejšnja »kolonija« Slovencev v Milanu in v njegovi širši okolici. Bilo bi zgrešeno primerjati te priseljence s Filipinci, a ravno tako površno. bi bilo predpostavljati, da že samo ime »Slovenci« ustvarja neko skupnost ali homogenost. Slovenska prisotnost je kljub številčni skromnosti precej razčlenjena: po dobi priselitve lahko ločimo vsaj predvojne priseljence, ki jih je izkoreninil fašizem in povojne posledice. Med tema skupinama so velike razlike po starostni in izobrazbeni strukturi in seveda po stopnji asimilacije, saj starejši »ved« pozna že drugo in tudi tretjo generacijo potomcev. Novejši, povojni val, pa ima predvsem dve komponenti: tržaško (in goriško) ter benečansko.
O tej »četrti« komponenti Slovencev v Italiji (poleg treh pokrajin v naši deželi) slišimo še kar pogostoma drobce novic (o slovenski maši, o gostovanjih...), manjka pa še en temeljit in celovit pregled.
Stečaj z optimizmom
SEŽANA — Še dobra dva meseca in znan bo razplet stečajnega postopka za delovno organizacijo Astra - Steklarna Hrpelje. Za. 7. september je namreč na temeljnem sodišču v Kopru sklican narok, na katerem se bodo upniki odločili, ali pristanejo na prisilno poravnavo in odpišejo 40 odstotkov terjatev (skupaj z zapadlimi obrestmi) ter počakajo, da jim dolžnik preostali dolg vrne po dveh letih, v tem času pa naj bi obresti mirovale. Skupen dolg Steklarne je le malo manjši od 4 milijarde din, pri tem okrog 1,89 milijarde odpade na koprsko Splošno banko.
Delegati sežanske skupščine so včeraj brez razprave sprejeli poročilo začasnega organa (v Steklarni imajo družbeno varstvo), ki je opozoril na to, da se v delovni organizaciji še naprej spopadajo s finančnimi težavami, a da jih s pomočjo Astre zaekrat uspešno premagujejo. Proizvodnja poteka le v ročni in polavtomatski proizvodnji, srečujejo pa se s problemom izkoriščenosti peči, ki dnevno proizvede okrog 5,5 tone steklene mase, žal pa v soboto in nedeljo ni povsem izkoriščena. V Steklarni namreč menijo, da bi lahko število brigad s pihalci stekla povečali s 13 na 17 in tako polno izkoristili peč, saj bi delali tudi ob sobotah in nedeljah. Žal jim to zaenkrat ne uspe, saj jim primanjkuje kvalificiranega kadra. V Steklarni se trudijo, da bi delavce pridobili, da kvalificirani ne bi odhajali in da bi v ročni in polavtomatski proizvodnji nemoteno delali. Če bo namreč ta proizvodnja motena, potem so tudi možnosti, da upniki pristanejo v prisilno poravnavo, zelo majhne.
Ob težavah, ki jih premoščajo v sedanji proizvodnji, pa razmišljajo tudi o možnostih, da bi obnovili avtomatsko proizvodnjo, saj na trgu je povpraševanje po izdelkih (embalaža za kozmetično proizvodnjo), ki so jih izdelovali v Hrpeljah. Ponoven zagon avtomatske linije, ki je zdaj konzervirana, zahteva novo peč, ki trenutno stane od 400 do 500 milijonov din (je iz uvoza) ter seveda še nekaj drugih izboljšav. Predstavniki Steklarne se z nekim jugoslovanskim pa tudi dvema tujima partnerjema dogovarjajo o možnostih, da bi to proizvodnjo obnovili. Tujci so za to menda zainteresirani, saj so proizvodi steklarne zanje 20 do 50 odstotkov cenejši kot drugod, cena pa je ugodna tudi za Steklarno, saj je za tujega kupca za 15 do 20 odstotkov višja od cen, ki jih dosegajo na domačem
tr9u-	DUŠAN GRČA
Prevedla Breda Konte
COLLEEN
McCULLOUGH
21.
mkar se ga ne boj, Mary,« jo je prosil Tim tako al nežno gladil škržata. »Poglej, kaj ni lep,
tako ves zelen m ljubek, kot metulj?«
strm it0 u3 9lava se J6 sklanjala nad škržatom. Mi In ® a v °j !n nenadoma jo je obšlo močno sočutje nnm i •'e'	nekako povezan s tem bitjem,
val na njegovi dlani brez strahu. In škržat je bil n eP' ce 81 Pozabil na njegove tipalke, ki so spominj; iarsovce in na njegov oklep. Imel je živo zeleno iesce, dolgo kake štiri centimetre, za katerega se je sv/fii ,]e Potreseno z zlatim prahom. Oči pa so s trle kot dva velika topaza. Na hrbtu je imel z) knhT,ki sta bili kot lista prepredeni z živo ru:
odtenkihmiNph3™' in ki sta se svetili v vseh niavi takn r!ih' N5d n]ln? pa se ie sklanjal Tim, ki je bil n^aden m čudovit, enako živ in bleščeč.
Tim in J noces' df blvga nbil, kaj ne da ne ?« je mole s® z nenadno žalostjo v očeh zazrl vanjo.
njegoy grnvTinL«nila “ 56 °brnil3 Stran- >>Daj 93 nj
Do kosila je pokosil trato pred hišo. Mary mu je postregla z dvema hamburgerjema in velikim kupom ocvrtega krompirja, potem pa je dodala še vroč puding, prelit z vročo bananino kremo.
»Zdi se mi, da sem končal, Mary,« je dejal Tim, ko je popil še tretjo skodelico čaja. »Joj, kakšna škoda, da delo ni trajalo dalj časa.« Široko razprte oči so jo gledale z zamegljenim pogledom. »Všeč si mi, Mary,« je začel. »Bolj kot Mick ali Harry ali Jim ali Bill ali Curly in Dave. Raje te imam od vseh, razen očeta, mame in moje Dawnie.«
Potrepljala ga je po roki in se mu ljubeče nasmehnila. »To, kar si povedal, je zelo prijazno od tebe, vendar se mi zdi, da ni resnica. Saj me ne poznaš še dovolj dolgo.«
»Nič več trave ni, da bi jo kosil,« je vzdihnil, ne da bi se oziral na to, da ni hotela sprejeti njegovega komplimenta.	«
»Trava bo spet zrasla, Tim.«
»Eh?« To kratko vprašanje je bilo znak, da mora govoriti z njim počasneje, da je nekaj rekla ali storila, česar ni mogel doumeti.
»Ali znaš pleti na vrtu tudi tako dobro kot kositi?«
»Mislim da. To ves čas počenjam za očeta.«
»Bi hotel potem prihajati vsako soboto in skrbeti za moj vrt, kositi travo, kadar bi bilo potrebno, saditi sadike, pleti grede s cvetlicami, zalivati grmovje, obrezovati živo mejo ob potokih in gnojiti z umetnimi gnojili?«
Zgrabil jo je za roko in jo s širokim nasmehom na ustih močno stresel. »Oh, Mary, kako si mi všeč. Prišel bom vsako soboto in skrbel za tvoj vrt. Obljubljam ti, da bom skrbel za vrt!«.
Ko je tistega popoldne odhajal, je bilo v njegovi ovojnici trideset dolarjev.
DEVETO POGLAVJE
Tim je prihajal k Mary Hortonovi že pet tednov, ko je nekega poznega četrtkovega večera poklicala njegovega očeta. Ron je sam dvignil slušalko.'»Ja?« je vprašal.
»Dober večer, gospod Melville. Tukaj Mary Hortonova, Timova sobotna prijateljica.«
Ron je takoj napel ušesa in namignil Es, naj se mu pridruži in posluša skupaj z njim. »O, lepo da ste se oglasili, gospodična Hortonova. Kako gre Timu delo od rok, dobro?«
»Prav v veselje mi je, kadar pride, gospod Melville. Zelo uživam v njegovi družbi.«
Ron se je nekoliko v zadregi nasmehnil. »Po tem, kar mi pripoveduje, ko pride domov, si predstavljam, da vam izprazni celo hišo, gospodična Hortonova.«
»Ne, sploh ne. Z veseljem ga gledam, ko je, gospod Melville.«
Nastal je neprijeten premor, ki ga je prekinil Ron, ko je dejal: »Za kaj pa gre, gospodična Hortonova? Tima ta teden ne potrebujete?
»No, potrebujem ga in ga ne, gospod Melville. Dejansko moram ta konec tedna v Gosford, da vidim, kako je z mojo poletno hišico. Doslej sem jo žalostno zanemarjala, ker sem se vsa posvetila vrtu okrog domače hiše. Hotela sem vas torej vprašati, če bi imeli kaj proti, če bi vzela Tima s seboj, da bi mi pomagal?
Knjiga bo v kratkem izšla	-
pri ZTT v zbirki »Prevodi«	
Včeraj so se začeli ustni zrelostni izpiti na trgovskem zavodu
Prva svetovna vojna naj bi trajala 30 let in še druge »domislice« naših maturantov
Če je na vseh drugih slovenskih višjih srednjih šolah potekel čas izpitov in če so v učilnicah, kjer je potekalo spraševanje, utihnile maturantske »cvetke«, pa je na trgovskem zavodu Žiga Zois še čas, da prisluhnemo odgovorom naših maturantov. Tu so se ustni zrelostni izpiti začeli prav včeraj, medtem ko so na drugih šolah že zaključili izpraševanja (na učiteljišču šta bili včeraj na vrsti zadnji dve dijakinji) in večinoma že objavili izide izpitov.
Za zunanjega opazovalca je dijakova trema pred izpitom že nekaj običajnega, za dijake same pa je čakanje na izpit prava mora. Prav zadrega in napetost (ob tem pa v nekaterih primerih tudi nepripravljenost ali le približno poznavanje predmeta) botrujeta včasih res neprimernim izjavam in pravim »cvetkam«, ki v poslušalcu zbujajo smeh ali ogorčenost nad neznanjem dijakov, hkrati pa tudi sočutje in željo, da bi pomagal nesrečnežu, ki sedi pred komisijo. Tako se na primer zgodi, da se ti prej vtisnejo v spomin slabi nastopi kot tekoč in uglajen razgovor. Odličnjaki — če ne bi taka trditev zvenela skoraj nenavadno — so dolgočasni, saj ti znajo odgovoriti
na vsako vprašanje. Povprečni ali nepripravljeni dijaki pa lahko vedno pripravijo presenečenje. Tako tudi na trgovskem zavodu Zois: ista napetost, isto mrzlično čakanje v veži, ki smo ju v teh dneh lahko doživeli na vsaki šoli, in podobna vprašanja (vsaj iz predmetov, ki jih imajo na vseh šolah, kot sta slovenščina in italijanščina) ter podobne »cvetke«.
Dijakinji, ki je vsa šolska leta uspevala z visoko srednjo oceno, je bilo dovolj le pol ure, da se je znebila zadnjih višješolskih muk. Na vsako vprašanje je odgovarjala sproščeno in brez težav, med razgovorom o slovenski književnosti je pristavila tudi svoje osebno mnenje (saj je na koncu tudi povedala, da bi rada študirala književnost). Povedala je na primer, da ji je veliko bolj všeč proza od lirike, ker prva razkriva tudi socialne probleme. Lepo je opisala življenje v Prekmurju, ki ga je spoznala iz Kranjčevih romanov, in kulturne značilnosti te najbolj vzhodne slovenske dežele, kjer se prepletajo tri kulture: slovenska, nemška in madžarska. Po Kranjcu pa je spregovorila še o drugih dveh pisateljih, ki sta bila močno navezana na svoje
kraje, o Prežihovem Vorancu in Cirilu Kosmaču. Ko je profesorica pohvalila slovensko pisno nalogo, pa je dijakinja prisedla k profesorju trgovinstva, ki jo je najprej vprašal, naj razloži, kaj so aktivni, pasivni in stranski bančni posli. Ko je spregovorila še o blagovnem in podpisanem kreditu ter o ban-comatu, je dijakinja razkrila komisiji skrivnosti bančnega in zunanjetrgovinskega poslovanja, saj je razložila, kaj je terminska in kaj gotovinska kupčija.
Nekoliko bolj napeto je bilo z naslednjo dijakinjo, ki je bila že od samega začetka tako zmedena, da se je le s težavo zbrala in se dokopala do svoje zaloge znanja. Takoj na začetku je bleknila, da sta Cankarjevi deli Kratena Betajnovi in Pohujšanje v dolini Sentflorjansld romana in da je Na klancu zbirka črtic (ne pa drami in roman). Ko jo je profesorica popravila, je le nekaj povedala o vsebini Cankarjevih del, takoj zatem pa je dokazala, da ima zelo medlo predstavo o zgodovini. Profesorica jo je namreč vprašala, kateri avtorji govorijo o prvi svetovni vojni. Ker dekle ni odgovorila takoj, ji je profesorica pomagala, s tem da je skušala uokviriti zgodovinsko obdob-
je, o katerem je bil govor. Na vprašanje, kdaj se je začela in kako dolgo je trajala vojna, "je dijakinja odgovorila, da je prva svetovna vojna trajala trideset let (!). Po mučnem spraševanju slovenščine pa se je nekoliko bolje odrezala pri izpitu iz blagoznanstva, pri katerem je odgovorila skoraj na vsa vprašanja. Po splošnem opisu raznih skupin sladkorjev je spregovorila še o načinu ugotavljanja deleža sladkorjev v raznih živilih ter praktično prikazala, kako se uporablja tehnična tehtnica.
IZIDI IZPITOV NA ŠOLI ZA VZGOJITELJICE
Izidi matur na učiteljišču Anton Martin Slomšek bodo znani v petek dopoldne, v ponedeljek pa so že objavili izide usposobljenostnih izpitov na šoli za vzgojiteljice. Od sedmih kandidatk jih je šest uspešno opravilo izpite, medtem ko bo ena dijakinja morala jeseni opraviti dva popravna izpita. Zaključne izpite so opravile: Deborah JELOSCEK (srednja ocena 7), Vlasta NOVAK (7,58), Ljudmila PUNTAR (6,75), Vojka RACMAN (8,08), Sabrina SCHIULAZ (8) in Marisa VILLER (8). (bg)
Ob veliki pozornosti gledalcev
Na miljskem festivalu predstave brez prestanka
Po sklepu ministrstva za javna dela
Končno vendar zelena luč za projekt »Marina Muja«
Poljsko gledališče Lalek iz Wrocla-wa je v ponedeljek zvečer že drugič nastopilo na 11. mednarodni miljski prireditvi Gledališče za otroke (ki pa je seveda namenjeno tudi mladini in odraslim). Tokrat je bil pogled na Marconijev trg veličasten, saj so tribune in stole pred odrom napolnili številni gledalci, ki so lahko prišli na svoj račun po nedeljskem neurju. Poljaki so občinstvo nadvse zabavali.
Igra Mačka, pes in jazz je namreč izjemno dinamična in barvita, v poskočnem ritmu rocka in »oblečena« v živali, ki se šopirijo z razkošnimi maskami in zanimivo zgodbo. To bi lahko opisali s temi besedami: dva ameriška časnikarja obiščeta Poljsko, da bi napisala knjigo o ljudski glasbi in plesih te države. Povsod pa naletita na rock, ob njem pa še na vrsto drugih protagonistov, s katerimi se zvežeta v dostojen gledališki spektakel, v katerem ne manjka gagov, ljubezni in neizbežnih porok, kot se za vsako pravljico za otroke spodobi.
To je bila torej središčna ponedeljkova predstava v Miljah, ki so ta čas nekakšna prestolnica mladinskega teatra. Dogajanje se namreč začenja že v jutranjih urah in traja do polnoči, brez prestanka se vrstijo predstave, gostujejo posamezniki in skupine, v vsaki uličici diha ustvarjalnost, tako da Milje s svojim festivalom za nekaj dni spremenijo lastno podobo. Da je tako res, moremo z lahkoto dokazati že s tem, da navedemo današnji spored. Že ob 10.30 bosta dve predstavi, ena v telovadnici Pacco, kjer bo skupina iz Astija ponovila projekt Bale-na, druga pa v šoli De Amicis, kjer bo gledališče La Contrada uprizorilo Microzoo za najmlajše (ponovitev ob
17.30	v Ulici Pancera). V šoli De Amicis bo ob 17.15 predstava Imagerie, ob
18.30	na Puccinijevem korzu zanimiva pravljica gledališča Burattini del Sole, ob 21.30 pa na Marconijevem
trgu glavna predstava dneva. Skupina Granteatrino iz Barija bo dala na ogled Pulcinellabirintus. Drevi ob 23.15 pa bo nastopilo tudi še zagrebško Kazalište lutaka z Mozartovim Singspieglom Bastien und Bastienne. Ob vsem tem dogajanju velja opozoriti še na glasbeni del letošnjega festivala, predvsem na opero enodejanko Italian Comedy, ki jo bo ob 20.30 na Marconijevem trgu posredovalo združenje Arniči del Conservatorio v sodelovanju s tržaškim Tartinijem in videmskim Tomadinijem.
Na koncu še ugotovitev, da je letošnjo miljsko prireditev podprlo precej ustanov in javnih uprav, pa tudi zasebnih sponzorjev je kar nekaj. Med slovensko prisotnostjo najdemo opensko Hranilnico in posojilnico, Tržaško kreditno banko, Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel in Slovensko stalno gledališče, (mč)
Vsedržavni svet za javna dela v Rimu je včeraj dokončno odobril varianto regulacijskega načrta tržaške Avtonomne pristaniške ustanove, ki zadeva gradnjo miljskega turističnega pristana ."Marina Muja". S tem sklepom je ministrstvo za javna dela dejansko prižgalo zeleno luč za pričetek del za gradnjo tega zelo pomembnega turističnega objekta. Miljski občinski svet je že zdavnaj odobril ustrezno varianto občinskega regulacijskega načrta, do birokratskih težav in zapletov pa je prišlo pri obravnavi urbanističnega plana, ki zadeva gradnjo valobranov ter razvoj nekaterih pristaniških objektov, ki naj bi zrasli na zemljiščih Avtonomne pristaniške ustanove. V Rimu so sedaj vendarle premostili te težave, tako da bodo lahko gradbena dela končno stekla. Pri tem pa kljub
vsemu ne moremo mimo ugotovitve, da je bilo zamujenega veliko dragocenega časa za uresničitev projekta, ki bi lahko Miljam in vsej tržaški pokrajini prinesel novega kisika na vse bolj usihajočem gospodarskem področju.	'V
Miljska občinska uprava je v tiskovnem poročilu izrazila veliko zadovoljstvo nad sklepom Vsedržavnega sveta za javna dela in se s tem v zvezi izrecno zahvalila predsedniku Pristaniške ustanove Micheleju Za-nettiju in poslancu Willerju Bordonu, ki je bil, kot znano, dolgo let miljski župan in ki se je v Rimu stvarno in, kot kaže, uspešno angažiral pri ministru za javna dela. Birokratske težave so torej sedaj dokončno mimo — beremo v tiskovnem sporočilu miljske Občine — začetek del pa bo odvisen od lastnikov površin projekta "Marina Muja", to se pravi od istoimenske delniške družbe, ki ji predseduje pordenonski podjetnik Azzano. Slednji je bil svojčas tudi predsednik družbe "Sis-tiana Golfo", nekdanje lastnice Ses-Ijanskega zaliva.
Turistični objekt "Marina Muja" bo zrasel na površini bivše miljske ladjedelnice Sv. Roka. Občinska uprava je splošno varianto urbanističnega načrta odobrila že leta 1981, Dežela pa jo je formalno potrdila nekaj mesecev kasneje in jo vključila v splošni deželni urbanistični načrt (PUR). Družba "Marina Muja" je za izvedbo prvega dela projekta investirala petnajst milijard lir, pri tem pa je tudi računala na izdatno podporo deželne vlade in deželne finančne družbe Friulia. Dosedanji podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Carbone je pokazal zanimanje za ta projekt, konkretni razgovori pa bodo očitno stekli po izvolitvi nove deželne vlade.
Jutri se konča vpisovanje na slovenski tečaj »150 ur«
Sindikat slovenske šole obvešča, da so v teku vpisovanja na tečaj »150 ur« za dosego diplome nižje srednje šole v slovenščini. Brezplačnega tečaja se lahko udeležijo vsi delavci in odrasli, ki so dopolnili ali bodo dopolnili do 31. decembra letos 16 let starosti (za tiste, ki še niso dopolnili 23 let, je obvezna diploma osnovne šole). Tečaj bo trajal eno leto, od septembra 1988 do maja 1989, skupaj več kot 350 ur. Po uspešno opravljenem izpitu dobijo dobijo
udeleženci diplomo nižje srednje šole.
Vpisovanja potekajo vsak dan na nižjih srednjih šolah Ivan Cankar, Ul. Frausin 12 (TS), tel. 774046, in Simon Gregorčič, Dolina 210, tel. 228132. Interesenti se lahko vpišejo tudi na sedežu Sindikata slovenske šole v Trstu, Ul. Carducci 8, in sicer ob sredah od 10. do 12. ure in ob torkih, četrtkih in petkih od 16. do 17. ure. Rok za vpis zapade jutri, 7. julija 1988.
Na šolah Srečko Kosovel in Sv. Ciril in Metod
Učni izidi dijakov nižjih srednjih šol
Nadaljujemo z objavo učnih izidov dijakov slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem. Danes sta na vrsti državni nižji srednji šoli Srečko Kosovel z Opčin in Sv. Ciril in Metod od Sv. Ivana oziroma s Kati-nare.
SREČKO KOSOVEL - OPČINE
Izdelali so:
1. A raz.: Patrik Berzi, Martin Carli, Peter Carli, Walter Doglia, Maksimiljan Grgič, Alen Possega, Matteo Ravbar, Sebastian Ražem, Katerina Kalc, Milena Kovacich, Ingrid Krizmancic, Mojca Milič, Elis Miliani, Ksenija Stopar. Dva dijaka sta bila odklonjena.
1. B raz.: Janko Andolšek, Leo Brai-ni, Miloš Cink, David Grisonič, Aleksander Puric, Iztok Spetič, Martin Stopar, Primož Stranj, Valentina Ferluga, Damijana Gomizelj, Darja Radetti, Rezana Skerlavaj, Barbara Toros. Dva dijaka sta bila odklonjena.
1. C raz.: Massimiliano Clari, Jernej Danev, Marko De Giorgi, Danjel Gregor!, Elvis Guštin, Diego Ivancich, Se-bastiano Lokatos, Adriano Plehan, Aljoša Puric, Peter Raseni, Maurizio Vidali, Manuela Budal, Manuela Carli, Daniela Ciocchi, Sabina Cuk, Lina Furfaro, Valentina Mahnič, Sara Peri-
ni, Valentina Suber. En dijak je bil odklonjen.
2. A raz.: Dimitri Brundula, Paolo Canciani, Emil Oblak, Jan Pontari, Mitja Sossi, Massimo Vrše, Lara Agel-li, Alenka Bisiacchi, Eva Ciuk, Alenka Gojca, Alenka Hrovatin, Tanja Kalc, Sara Mahnič, Barbara Ravbar. En dijak je bil odklonjen.
2. B raz.: Tomaž Ban, AIex Bratos, Saša Carli, Kristjan Mesar, Samo Mi-jot, Daniel Radetti, Katja Crissani, Valentina Destri, Claudia Ferluga, Tanja Race, Alenka Spetič, Barbara Škabar, Patina Škabar, Darija Vitez, Donatella Vrše.
2.	C raz.: Martin Calzi, Peter Ferluga, Alessandro Galoppin, Kristjan Mahnič, Aliaz Vaupetič, Boris Vidali, Marilyn Bertoli, Cristina Bogatez, Daniela Bogatez, Metka Brišnik, Tamara Komar, Maja Kosmina, Sara Micalessi, Romina Pauluzzi, Marina Petaros, Martina Škabar, Tanja Spacal, Loreda-na Tensi, Katja Svagelj, Megi Uršič-Calzi. En dijak je bil odklonjen.
3.	A raz.: Davor Berdon, Alessandro Ciacchi, Iztok Čuk, Marko Ferluga, Ivo Križman, Damjan Krizmancic, Marko Natalicchio, Martin Ravbar, Robert Renčelj, David Simonettig, Ro-
berto Škabar, Marco Suber, Alessan-dra Del Coco, Antbnella Fabi, Valentina Gojča, Elena Magagnato, Neva Martelanc, Anna Palcich, Mathilda Puri, Tamara Riccobon, Katja Taucer, Erika Zenic.
3. B raz.: Danjel Guštin, Martin Kre-vatin, Omar Jožef Marucelli, Mitja Možina, Andrej Pavatich, Kristjan Sig-noracci, Aleks Unussich, Jan Volčič, Tanja Bratos, Jana Calzi, Ivana Canzi-ani, Martina Carli, Irena Čač, Erika Doglia, Martina Gojca, Matejka Grgič, Nataša Grisonič, Nataša Krizmančič, Vitamaria Moltedo,* Tamara Operti, Lorena Ravbar, Eva Sosič, Ksenja Žerjal. En dijak je bil odklonjen,
SV. CIRIL IN METOD
Izdelali so:
1.	raz.: Kristian Čufar, Gabriele Franco, Moreno Granzotto, Dejan Riz-zo, Paolo Rustja, Aleksij Sartori, Dušan Skerk, Fabio Valenti, Luciano Tenee, Anna Bersan, Maria Crapesi, Petra Crapesi, Antonella Faimann, Katarina Fischer, Gaia Galvani, Alenka Giugo-vaz, Sabina Legovich, Samantha Maz-ziero, Maja Mezgec, Francesca Simoni, Nataša Zubalic. En dijak je bil odklonjen.
2.	raz.: Davide Bartoli, Peter Canciani, Devan De Paolis, Andrea Fabris,
Michel Grbec, Martin Skerk, Nikolaj Visentin, Sara Balde, Mojca Carli, Nataša Cossutta, Mateja Fachin, Barbara Franco, Asja Jurkic, Mojca Kovač, Ivana Marc, Paola Marconi, Lara Posega, Maja Vecchiet.
3. raz.: Luka Carli, Aljoša Cok, Daniele Giovannini, Mitja KokorOvec, Marco Rizzo, Deo Savi, Danilo Strani, Luciano Stubelj, Barbara Bassa, Tania Bonanno, Ivana Leuz, Ingrid Marc, Martina Mosetti, Michela Mosetti, Katja Race. En dijak ni bil pripuščen k zaključnemu izpitu.
1.	raz. - Katinara: Maurizio Creva-tin, Aleksander Grizonic, Alex Maver, Borut Pipan, Marco Poropat, Nadia Bellazzi, Breda Cok, Deborah Košuta, Katerina Pečar. Dva dijaka nista izdelala.
2.	raz. - Katinara: Franco Giacomi-ni, Max Maver, Alessandro Moreu, Marco Orfano, Katja Lorenzi, Barbara Makovic, Sonja Rojac, Lara Stanco, Verena Švara, Valentina Triolo.
3.	raz. - Katinara: Boris Bartol, Mirko- Brus, Borut Colja, Stefano Gec, Erik Sancin, Emanuela Crevatin, Petra Grizonic, Vesna Kranjec, Lara Musina, Martina Oppelli, Cinzia Ravasi, Monika Sancin, Liv Veljak. Dva dijaka nista bila pripuščena k zaključnemu izpitu.
Zapustil nas je Stanko Andolšek naš nekdanji delovni tovariš
Predvčerajšnjim zvečer nas je globoko užalostila vest, da nas je za vedno zapustil, bivši delovni kolega Stanko Andolšek. Preminil je v 82. letu starosti, zapustil je ženo Ando in vrsto spominov, ki so postali del naše zgodovine.
Andolškovo življenjsko usodo sta zaznamovali globoka in trmasta ljubezen do slovenskega naroda in iskrena vera v svobodo in napredek. Zaradi svoje ljubezni in upanja je bil »kaznovan« s fašističnim preganjanjem, z begunstvom, z aretacijo, s koncentracijskim taboriščem v Gonarsu in Arezzu. Temni strani usode se je Andolšek uprl tako, da je delal v prid svojega naroda do skrajne mere tveganja in do konca svojih dni.
Stanko Andolšek se je rodil pri Fer-lugih nad Trstom 2. januarja 1906. Po opravljeni osnovni šoli se je odločil za učiteljski poklic, vendar je dokončal samo tri letnike učiteljišča. Leta 1923 se je moral umakniti fašističnemu preganjanju in je kot mnogi drugi Primorci odšel k sorodnikom v Maribor. Tu je lahko dokončal učiteljišče, prvo službeno mesto pa je dobil v Logatcu. Učiteljska pot ga je potem vodila v Kočevje in nato v Kamnik, kjer je poučeval polnih 16 let. Po tem daljšem obdobju službovanja se je tudi Andolšek znašel v uničujočem vojnem vrtincu.
Leta 1941 so zažgali kamniško šolo, Stanko Andolšek pa se je vrnil v Logatec in se kmalu nato vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Deloval je kot aktivist do aretacije. Najprej so go kot talca odpeljali v Ljubljano in tam zaprli, leta 1942 pa so ga italijanske okupacijske oblasti odgnale v koncentracijsko taborišče v Gonars, nato pa še v Arezzo. Tu je dočakal kapitulacijo Italije in se po njej vrnil najprej v Trst, nato pa ponovno v Logatec.
V prvih povojnih letih se je Andolšek poročil z Ando, sestro znanega narodnega borca in političnega preganjanca Zorka Jelinčiča. Tudi ona je skoraj čudežno preživela grozote nemških koncentracijskih taborišč.
Po osvoboditvi je bil Stanko Andolšek do marca 1946 član okrajnega izvršnega odbora na Rakeku, potem se je vrnil v rodni Trst in deloval pri prosvetni komisiji Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora. Od septembra 1946 do novembra 1949 je služboval pri Slovensko-hrvaški prosvetni zvezi, nato je ponovno menjal službo in pričel delati kot korektor Primorskega dnevnika. Dobro je obvladal slovenščino, pri našem časopisu so potrebovali solidne korektorje in izbira je padla na Andolška, ki je tako zapustil učiteljski poklic. Korek-torsko službo je opravljal do leta 1971, vendar je tudi kot upokojenec še veliko delal. Bil je korektor Jadranskega koledarja, revije Dan, številnih publikacij, knjig, brošur itd. Sam je večkrat povedal, da ima po tolikih letih korektorskega in lektorskega dela pravo poklicno bolezen: »Tudi ko berem že natiskano knjigo,« je pravil, »si ne morem kaj, da ne bi iskal napak. To mi včasih že jemlje užitek do branja.«
Kdor je poznal Stanka Andolška, se bo nanj spominjal kot na skromnega človeka, ki je veliko znal, ki je opravljal svoje delo izjemno vestno, ki se tudi na stara leta ni velikokrat skliceval na svojo preteklost, saj sta ga živo zanimali sedanjost in prihodnost: takšen je bil pač njegov živahni duh. Ko pa je spregovoril o preteklosti, je nanjo gledal zelo trezno kot aktivist in hkrati pronicljiv opazovalec. •
Delovni tovariši smo ga cenili, kef ni uporabljal samo rdečega svinčnika za najrazličnejše spodrsljaje, ampak je opozarjal tudi na večje napake in na slabo napisane stavke in odstavke-
Zapisali smo, da je Stanko Andolšek delal do konca svojih dni, bil pa je aktiven tudi na drugih področjih. Med drugim je vrsto let deloval v Društvu slovenskih upokojencev, kjer je opravljal pomembne naloge.
S Stankom Andolškom nas je zapustil pokončen človek, odličen delovni tovariš, intelektualec in Slovenec, na katerega smo lahko ponosni;
Po nedavnih izjavah tržaškega podžupana Segheneja
Prve precej ostre polemike med socialisti in KD
Pogajanja za oblikovanje politične večine na tržaški Občini in Pokrajini se bodo začela verjetno šele po prvi seji deželnega sveta, ki bo 20. julija in zato je pričakovati, da se bodo zavlekla če že ne do septembra, vsaj do druge polovice avgusta. V pričakovanju razčiščenja in konkretnih predlogov smo medtem priča običajnim povolilnim polemikam, pri katerih so najbolj glasni demokristjani in socialisti. Polemike je pred nekaj dnevi sprožil tržaški podžupan in bivši pokrajinski tajnik PSI Augusto Seghene, ki se je javno zavzel za neke vrste preferenčno Politično os med tržaškimi socialisti in nstarji, ki naj bi se skupno pogajali s Krščansko demokracijo. Segheneju je Prvi odgovoril tajnik LpT in župan Staffieri, ki je podčrtal, da mora Lista najprej resno oceniti hudo volilno nazadovanje ter šele nato razmisliti o sestavi nove večine. Staffieri je bil precej piker do socialistov in je celo govoril, da se utegne LpT povezati ne s socialisti, ampak z njihovimi "tekmeci demokristjani. Za uradno politično stališče melonarskega gibanja bo tre-pa vsekakor počakati do 23. julija, ko je Staffieri sklical skupščino članov. Očitno hoče vodstvo LpT počakati na fazplet političnih in upravnih dogajanj na deželni ravni.
Tržaškemu podžupanu pa je polemično odgovoril tudi tržaški tajnik KD Sergio Tripani na skupščini, ki se je je udeležil tudi minister za javne soudeležbe Fracanzani. Tripani je dejal, da se bodo demokristjani prvenstveno potegovali za upravno stabilnost na Občini in na Pokrajini ter za jasne in učinkovite programe novih uprav, ne bodo pa pristali na "preferenčne sporazume", ki bodo imeli za cilj osamitev stranke relativne večine. KD kandidira za tržaškega župana Franca Richettija, v pričakovanju raz-
čiščenja pa bi morda tudi pristala na "vmesno politično obdobje" in na izvolitev župana poizvedovalca", ki bi lahko bil liberalec Sergio Trauner.
To je vsekakor za sedaj samo hipoteza, tudi zato, ker bo marsikaj, kot že omenjeno, odvisno od razpleta (ali zapleta) dogodkov na deželni ravni. Z izvolitvijo tržaškega župana je tesno povezan tudi položaj v rajonskih svetih, ki se bodo sodeč po razvoju dogajanj sestali šele v prvi polovici septembra. Novoizvoljeni rajonski sveti bodo imeli kot prvo točko izvolitev novih predsednikov.
PSI o odnosu med Trstom in Deželo
Tržaško pokrajinsko tajništvo PSI je včeraj izdalo tiskovno sporočilo, v katerem je zapisano, da se socialisti zavzemajo za to, da bi čimprej sestavili tržaški občinski odbor in izvolili župana. Večji del sporočila pa je namenjen odnosom med Trstom in Deželo. Socialisti predlagajo, da se morajo stranke, ki bodo sestavljale večinsko koalicijo na Občini in Pokrajini, dogovoriti za to, da bi bil novi predsednik deželnega odbora Tržačan. PSI izraža mnenje, da bi bilo pravično, če bi bil predsednik socialist, hrati pa poudarja, da to ni predpogoj, bistveno je, da bi po 25 letih, odkar je bila ustanovljena Dežela, postal predsednik človek, ki prihaja iz njenega glavnega mesta.
PSI nato omenja Gianfranca Carboneja in poudarja, da je v Trstu prejel največje število preferenc. Takoj nato pa izraža pripravljenost, da podpre kandidata KD ali pa predstavnika katerekoli krajevne politične stranke, ki lahko v sedanjem političnem razmerju sil predlaga predsednika deželnega odbora.
Strokovni izlet za vinogradnike
Tržaška Trgovinska zbornica prireja jutri popoldne (7. julija) v sodelovanju s Pokrajinskim kmetijskim nadzorništvom in s krajevnimi kmečkimi stanovskimi organizacijami strokovni izlet za vinogradnike, ki so se pred tedni udeležili tečaja o vinogradništvu in vinarstvu v centru ERSA na Proseku. Izletniki si bodo lahko ogledali zasebno klet v Ron-kah in zadružno klet v Krminu. Vodil jih bo Marceilino Pilon, ki je sploh vodil ves tečaj. Izlet bo brezplačen, avtobus pa bo odpotoval ob 14. uri izpred sodnije v Trstu ter se bo nato ustavil na Opčinah (ob 14.15 pred Prosvetnim domom), na Proseku (ob 14.20 pred Društveno gostilno), v Križu (ob 14.30 pred gostilno Verena), v Nabrežini (ob 14.35 na avtobusni postaji) in v Štivanu (ob 14.40 pred restavracijo). Kdor se želi udeležiti izleta, naj se takoj prijavi Trgovinski zbornici (tel. 67011) ali Kmečki zvezi (tel. 361389).
V petek v Zgoniku občinska seja
V petek zvečer se bo v Zgoniku sestal krajevni občinski svet, ki ima med drugim na dnevnem redu odobritev zapisnika zadnje občinske seje, poročilo župana Miloša Budina ter vprašanja občinskih svetovalcev. Na petkovi seji v Zgoniku bo tekla beseda tudi o pravilniku občinske smetarske službe.
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Začel se je včeraj v dolinskem otroškem vrtcu
Trije tedni razposajenosti za otroke poletnega centra
Včeraj zjutraj se je v Dolini, v Prostorih tamkajšnjega otroškega rtca živahno začel poletni center, 9a prireja Občina Dolina. Letos se J® pobudi odzvalo kar petinpetdeset i‘rok- Le-ti prihajajo iz slovenskih ...'telijanskih osnovnih šol. Po lan-1 Pozitivni preizkušnji se bodo na--.roč na teh svojevrstnih triteden-sw, skupinskih počitnicah spet rii!l^no mudili otroci, ki jim je mate-ia ik slovenščina oziroma itali-D nscina. Vzgojiteljice in njihove s-PročnicB pravijo, da jim to ne bi neto ustvarjati prevelikih težav. ai. 'grl, smehu in zabavi, na morju ot v.Prijetni senci kostanjev bodo q ”c*. gotovo uspeli najti skupno °rico, ki jim bo omogočila, da se
prijetno kratkočasijo v »dvojezičnem vzdušju«.
Dolinski poletni center ponuja dokaj pester dnevni red: otroci se bodo zbirali že ob 8. uri, odhajali bodo na krajše, pa tudi daljše izlete, risali, peli in se igrali vse do 16. ure. To seveda vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, ko bo na vrsti krajši oddih za vzgojiteljice. Že prvi dan je ena od skupin šla na ogled jutranje predstave v okviru miljskega festivala Gledališče za otroke, do konca tedna pa se bosta zvrstili še ostali dve. Za otroke bo vse te dni poskrbljeno za odlično kuhinjo, v teh treh tednih pa bodo doživeli še oddajo na openski radijski postaji, (dam)
Umrl je zgleden Slovenec in aktivist Danilo Pilat
Človeka lahko neka žalostna vest prizadene, vendar le lahno, površno. Vest o smrti Danila Pilata pa me je prizadela tako, kot bi mi umrl eden mojih najdražjih, nekdo, ki mi je bil vedno blizu, na katerega sem lahko vedno računala, ki ni znal lagati, hliniti, ki je bil človek in tovariš z veliko začetnico.
Nisem brskala po njegovem arhivu, po podatkih o njegovem življenju, po njegovi premočrtnosti v času fašizma, v času narodnoosvobodilnega boja. Dovolj mi je bilo to, kar sem o Danilu kot človeku, tovarišu, borcu in antifašistu vedela, da sem lahko v nekaj vrsticah strnila bol, žalost in nemoč, ki v teh trenutkih obhajajo vse, ki smo ga poznali in spoštovali.
Nanj smo lahko vedno računali, nikoli ni rekel "da" in pri tem mislil "ne", nikoli ni omahoval, vedno je vedel, kje je njegovo mesto, kje je mesto bivših aktivistov, kje je mesto tudi povojnih aktivistov, kje je mesto poštenega Slovenca, kje je mesto dobrega tovariša.
Za vse, ki smo ga poznali, cenili in imeli radi, je to res velika izguba, ki se je bomo morda v celoti zavedli šele čez nekaj časa. Sedaj je bolečina prevelika.
Da je bil premočrten Slovenec v času boja proti fašizmu, da je vedel, kje je njegovo mesto, ko se je začel neusmiljen boj proti nacistom in fašistom, ni treba posebej poudariti. Ko se piše in se bo še pisala zgodovina osvobodilnega boja med primorskimi Slovenci, med Tržačani in med tržaškimi Slovenci, potem bo prav gotovo na prvih mestih prav ime Danila Pilata, ki ga ne sme pozabiti nihče — ne mi, njegovi prijatelji in tovariši, niti mladi, ki bi se morali ob takšnih ljudeh učiti in zgledovati, kaj pomeni človeku ljubezen do svojega naroda, do lastnega prepričanja, kaj vse je
Drevi na Gradu nastop slovite črnske pevke Miriam Makeba
Miriam Makeba, ki je skupaj z tuo Fitzgerald in Sarah Vaughan ena od kraljic sodobne črnske 9lasber bo drevi nastopila na Grajih sv. Justa. Pevka, ki se že vrsto let zagnano bori za človekove pra-vice in proti rasnemu razlikovanju v Južni Afriki, tako da so jo celo poimenovali za Mamo Afriko, bo nastopila v okviru mednarodne turneje z naslovom »Paul Simon Graceland tour group«. Z Miriam Makebo, ki je pred leti zaslovela z ^spešnico »Pata pata«, bodo igrali *n peli kitarista John Selowane in Stanley Todd, klaviaturist Tony Gedras, bobnar Vusi Vangua, Francis Fuster (tolkala), basista ®akhiti Kumalo in pevci Sonti Mndebele, Thoko Mdlozi in Feli-cia Marion.
Miriam Makeba bo danes dopoldne gost Krožka za politične in družbene vede Che Guevara, ki bo tudi priredil tiskovno konferenco, ®a kateri bo črnopolta pevka obrazložila namene in cilje svojega “,?ia proti apartheidu v domovini. Tiskovna konferenca bo ob 11. uri v Časnikarskem krožku.
Spodrsnil je in padel s kuhinjskega okna
V poznih večernih urah je v ponedeljek izgubil življenje 63-letni Francesco Zadnik iz Vicola Castagneto 9. Pokojnik je padel s kuhinjskega okna svojega stanovanja v tretjem nadstropju. O dogodku smo okvirno že poročali, včeraj pa smo izvedeli za podrobnosti te skorajda neverjetne nesreče. Kaže, da gre izključiti možnost samomora.
Ko je rešilec RK prispel do Zadnika, mu zdravnik ni mogel več pomagati, saj je ponesrečenec izdihnil že pred njegovim prihodom. Nad njim se je sklanjala njegova 59-letna žena, ki še ni mogla razumeti, da je to, kar se je zgodilo, res. Zaprepadena je agentom letečega oddelka povedala, da je v trenutku nesreče obešala perilo na balkonu. Prepričana je bila, da je mož v spalnici. Nenadoma je zaslišala krike sosedov. Poklicala je moža, ker pa ni odgovoril, ga je začela iskati po stanovanju. Končno je pogledala skozi kuhinjsko okno in tedaj je z grozo zagledala njegovo truplo na cesti.
Preiskovalci domnevajo, da je Zadnik hotel pogledati skozi okno. Ker so kuhinjska tla zelo gladka, mu je nenadoma spodrsnilo. Pokojnik je bil visoke postave, zato nizko kuhinjsko okno ni moglo preprečiti njegovega padca.
Opekla sta se med sežiganjem trave
Nenavadna nesreča na delu
Rešilec RK je včeraj zjutraj pripeljal v glavno bolnišnico hudo opečena dvaindvajsetletna delavca Emilia Vesnaverja iz Doline 18 in Roberta Levacha iz Ul. Pasteur 22. Za oba so si zdravniki pridržali prognozo. Fanta sta se ponesrečila pri delu.
Mladeniča sta prav predvčerajšnjim dobila zaposlitev pri nekem tržaškem gradbenem podjetju. Naročili so jima, naj pokosita travo na zemljišču v Ul. Giarizzole 32. Ker sta mislila, da bosta prihranila na času, sta travo polila z vnetljivo tekočino in jo nato zažgala. Nenadoma pa ognja nista mogla več nadzorovati. Plameni so se pritaknili njunih oblek, začela sta kričati, tako da sta opozorila nase in da so mimoidoči priklicali zdravniško pomoč.
Mladeniča sta se opekla po vsem telesu. Oba so po nesreči odpeljali na oddelek za oživljanje glavne bolnišnice, čez nekaj ur pa so ju prepeljali na oddelek za zdravljenje hudih opeklin videmske bolnice. Prognoza je še sinoči bila strogo pridržana.
tak človek pripravljen žrtvovati za te svoje ideale, za svoj narod — za svobodo.
Danilo, ne bomo te pozabili!
NEVA LUKEŠ
Hudo ranjen Ljubljančan
Miljski gasilci so sinoči okrog 22.45 povsem nemočni prisostvovali prometni nesreči, ki se je pripetila prav pred njihovo kasarno v Tržaški Ulici št. 10. Renault 4 gtl s koprsko registracijo 145-406, katerega je upravljal 36-letni jugoslovanski državljan Miroslav Repic iz Ljubljane, je vozil proti Trstu, ko je nenadoma zavozil na levo stran cestišča in tam silovito treščil v obcestno drevo. Gasilci so bili v hipu pri ponesrečencu, ki spočetka ni kazal znakov življenja. Medtem ko so mu gasilci nudili prvo pomoč, je proti Miljam hitel rešilec RK z dežurno zdravnico na čelu. Ko je zdravstveno osebje prišlo na kraj nesreče, je Repnič že dihal, čeprav zelo težko. Med potjo do katinarske bolnišnice mu je zdravnica že nudila strokovno pomoč, ki je nujna v takih primerih. Ko so ga sprejeli v bolnišnico - s pridržano prognozo - je njegovo zdravstveno stanje že izgleda-lo manj dramatično. Zdravniki so mu ugotovili udarce po vsem telesu, vendar kazalo je, da hujših poškodb ni utrpel.
Sporočamo, da bo pogreb
Stanka Andolška
jutri, 7. t. m„ ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev sv. Jerneja.
SVOJCI
Ferlugi, 6. julija 1988
Ob smrti dragega Stanka izrekamo ženi Andi in vsem sorodnikom iskreno sožalje Marija, Jakomina in Roža z družinami.
Ob smrti Stanka Andolška izreka svojcem iskreno sožalje Slovenska kulturno-gospodarska zveza.
t
Danilo Pilat
Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo žena Regina, hči Sonja in sin Danilo z družinama ter drugo sorodstvo.
Posebna zahvala dr. Marjanu Nabergoju za izredno požrtvovalnost.
Trst, 6. junija 1988
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu se klanja spominu svojega dolgoletnega tajnika Stanka Andolška ter izraža ženi Andi in ostalim sorodnikom najgloblje sožalje.
Ansambel TPPZ P. Tomažič izreka globoko sožalje družini Černigoj ob izgubi sina Sergija.
Žalovanju se pridružuje družina FELIČE KOSMAČ
Ob bridki izgubi dragega očeta Danila Pilata izrekajo sinu Danilu in svojcem iskreno sožalje upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu se spominja svojega bivšega odbornika Danila Pilata ter izraža svojcem občuteno sožalje.
Ob nenadni izgubi tov. Danila Pi-•uta, našega dolgoletnega odbornika, se hvaležni klanjamo njegovemu
spominu in izražamo svojcem iskreno sožalje
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Prijatelju Danilu Pilatu in svojcem izrekava iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Anka in Sergij
ZAHVALA
Ob izgubi naše
Elvire Bavčar por. Ušaj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Križ, 6. julija 1988
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
6. 7. 1986
6. 7. 1988
Viljem Berdon
Ob izgubi svojega dolgoletnega zvestega pevca in prijatelja Sergija izreka moški pevski zbor Tabor z Opčin najgloblje sožalje družini Černigoj.
Drugo leto je minilo, odkar te ni več, dragi Viljem.
Z ljubeznijo se te spominjajo mama Mariza, brat Igor z družine ter drugo sorodstvo.
Ricmanje, 6. julija 1988
6. 7. 1985
6. 7. 1988
Ob tretji obletnici smrti dragega
Svetka Križmanciča
se ga z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Bazovica, 6. julija 1988
Na dvorišču Doma Alberta Sirka
Glasbeni večer sklenil sezono kriškega KD Vesna
šolske vesti
razstave

Slovenska zamejska skavtska organizacija iz Trsta prireja za svoje člane tudi letos štiri poletne tabore. Sam Ba-den-Powell je svojčas zapisal, da je tabor »tisti trenutek, ki na poseben način privlači mladega človeka in je, poleg tega da koristi njegovemu zdravju, še prilika, v kateri lahko pridobi zaupanje vase in duha iznajdljivosti.« Tabori za tržaške skavte in skavtinje bodo ločeni po starostnih vejah in bodo večinoma v Sloveniji. A poglejmo podrobneje, kje bodo in kdaj ter kdo jih bo vodil.
Veja volčičev in veveric bo imela svoj tabor v bližini Ilirske Bistrice, točneje v vasi Žabnice, od 2. do 12. avgusta, in sicer na istem travniku kot pred tremi leti. Načelovala mu bo Darja Smotlak.
Veja izvidnikov in vodnic bo tudi letos priredila dva tabora. Tabor A (1.,
2.	in 3. četa) bo trajal od 18. julija do 1. avgusta in ga bo vodila Bruna Ciani. Šotore bodo postavili v Selah na Koroškem. To bo tudi edini tabor, ki bo potekal zunaj meja matične domovine.
Taboru B (4. in 5. četa), ki bo v vasi Čezsoča pri Bovcu, pa bo od 25. julija do 8. avgusta načelovala Martina Gra-honja.
POTA '88 ali potovalni tabor za člane najstarejše veje, to je veje roverjev in popotnic, pa bo od 11. do 21. julija in bo tudi letos v dveh delih. Prvi, potovalni del, bo trajal pet dni in bo udeležence popeljal na najvišji slovenski vrh, na Triglav. Stalni del pa bo v Čezsoči pri Bovcu. Tabor bo vodil Andrej Štekar.
Natečaja se udeležuje deset likovnikov
Nova likovna nagrada Tergesteo
Vse kaže, da bodo tržaške kavarne ponovno vzele v roke vajeti tiste kavarniške kulturne tradicije, ki je označila njihov stoletni obstoj. V avstroogrski monarhiji, pa tudi drugod po Evropi, so bile namreč kavarne shajališče izobražencev in umetniških ustvarjalcev. Bile pa so tudi kraj, kjer se je ustvarjalnost udejanila v prave nastope in kulturne dogodke. Po prizadevanjih zadruge San Marco, ki je delovala v istoimenski kavarni (pozimi je bilo tu več kakovostnih kulturnih prireditev, ki so nekoliko predramile tržaški upočasnjeni kulturni utrip), si tudi kavarna Tergesteo prizadeva, da bi ustvarila novo kulturno prizorišče.
Njen prvi podvig na kulturnem področju je sedaj posvečen likovni umetnosti, saj je vodstvo kavarne ustanovilo novo likovno nagrado na temo »Kavarna Tergesteo, zgodovina, trgovina in kultura«. Letošnjega prvega natečaja se je udeležilo deset likovnih umetnikov, od katerih jih je osem iz Trsta, ostala dva pa Sta iz Furlanije in Lombardije. To so Marino Cassetti, Sergio Cavalieri, Claudia Raza, Paolo Morani, Antonio Evangelista, Folco lacobi, Stefana Pesare-si, Pietro Sampietro in Giorgio Valentinuzzi. Njihova dela bodo od jutri do konca septembra razstavljena v kavarni Tergesteo, nato pa jih bo komisija, ki ji bo predsedoval kritik Carlo Milic, ocenila in nagradila zmagovalca.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
KD Vesna iz Križa je ob zaključku sezone pripravilo glasbeni večer na dvorišču Doma Alberta Sirka. Številni publiki se je z venčkom narodnih in umetnih pesmi najprej predstavil domači moški pevski zbor, ki ga vodi Ivo Lešnik, nakar je nastopila mlada pianistka Klavdija Sedmak. Glasbeno srečanje je obogatil še koprski kvartet Capris z melodijami ameriških spiritualov.
Koncert, ki ga je povezovala Sanja Sedmak, je kot že omenjeno sklenil delovno sezono kriških kulturnih delavcev, ki zaradi organizacijskih in kadrovskih težav resnici na ljubo ni bila kdove kako bogata. Odborniki in občinstvo so se vsekakor razšli z obvezo, da bo septembra vsak po svojih' močeh prispeval, da bo kriško kulturno društvo res zaživelo.
Na našem posnetku je moški zbor Vesna, ki ga vodi mladi Ivo Lešnik.
Tudi letos štirje poletni tabori tržaških skavtov
Moliere
GEORGE DANDIN ALI
KAZNOVANI SOPROG
režija Dušan Mlakar
PREDSTAVE NA PROSTEM JULIJA
V TRŽAŠKI POKRAJINI
REPENTABOR
premiera	PETEK, 8.
SOBOTA, 9. NEDELJA, 10.
TOREK, 12.
SREDA, 13.
NEDELJA, 17.
TOREK, 19.
MAČKOLJE
borov gozdiček
DOLINA
pri Šarneku
ZABREŽEC
v Hribenci ČETRTEK, 14.
BAZOVICA
gostilna Pri lipi	PETEK, 15.
PROSEK
Kulturni dom
TREBČE
Ljudski dom
SALEŽ
gostilna Grilanc ČETRTEK, 21.
SLIVNO
pri Terčonovih	PETEK, 22.
NABREŽINA
pri Bakčevih	SOBOTA, 23.
KRIŽ
Ljudski dom	NEDELJA, 24.
Začetek vseh predstav ob 21. uri
ndisn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
koncerti
Verdi
Festival operete - Poletje 1988. Do 10.
avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA.
Pri blagajni gledališča Verdi so na
razpolago vstopnice za peto predstavo Straussove operete NETOPIR, ki bo v sobotoob 20.30. Dirigent Rudolf Bibl, režija Vito Molinari, scenografija Antonio Mastromattei, koreografija Gino Landi.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 6. julija 1988
BOGOMILA
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob
0.32 in zatone ob 13.28.
Jutri, ČETRTEK, 7. julija 1988
IZAIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.23 najvišja 7 cm, ob 8.31 najnižja -31 cm, ob 15.55 najvišja 38 cm, ob 23.12 najnižja -18 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,2 stopinje, zračni tlak 1013,1 mb ustaljen,brezvetrje, vlaga 61-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ambra Lanotte, Gloria Cogno, Giovanna Furlani, Vanja Veljak.
UMRLI SO: 35-letni Roberto Ouindici, 61-letna Albina Perosa, 69-letna Nella
Vpisovanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu z oddelkom za geometre Ž. Zois - Trst poteka še jutri, 7. julija 1988, od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1988/89 še jutri, 7. julija 1988, od
10.	do 12. ure.
Vpisovanje na Državnem liceju F. Prešeren v Trstu še jutri, 7. julija, od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo srednje šole I. Cankar v Trstu sporoča, da je v teku vpisovanje v tečaj "150 ur" za delavce za šolsko leto 1988/89. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki so dopolnili 16. leto in nimajo še diplome nižje srednje šole.
Ravnateljstvo srednje šole L Cankar v Trstu obvešča, da je na šoli vpisovanje za šolsko leto 1988/89 še jutri, 7. julija.
Julija in avgusta Sindikat slovenske šole, Ul. Carducci 8/II., posluje s poletnim umikom, in sicer ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 16. do 17. ure.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1988/89 sledeče tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur); 2. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 2. letnik (1200 ur); 3. za strojepis s kvalifikacijo (350 ur); 4. srbohrvaščine (120 ur); 5. za vodenje zadrug (60 ur); 6. za personal computing (160 ur); 7. za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 8. za gostince (120 ur); 9. za pomoč ostarelim na domu s kvalifikacijo (350 ur); 10. za splošno živinorejo (30 ur - za Gročano in Bazovico);
11.	čebelarstva (60 ur); 12. biodinamike (30 ur); 13. za tehniko v kletarstvu, ustek-leničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 1; 14. za tehniko v kletarstvu, us-tekleničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 2; 15. za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 3. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 22. julija 1988 na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, vsak dan (razen ob sobotah) od 9.00 do 12.00.
kino
ARISTON - 21.30 Milagro, ZDA, 1988, r. Robert Redford, i. Sonia Braga, Chris-topher Walken, Chick Vennera, M. Griffith.
EXCELSIOR I - 18.45, 22.15 Arrancia meccanlca, fant. ZDA, 1971, 137', r. Stanley Kubrick; i. Malcolm Mc Do-well, Patrick Mogel, □ □
EXCELSIOR II - 18.45, 21.45 Top model,
i.	Jessica Moore, D □
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 II colonello Redi, r. Istvan Szabo, □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Sing Sing chiama Wall Street, i. Robert Carradi-ne, Malcolm McDowell.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 I piaceri di una donna di classe, porn., □ □
NAZIONALE IV - 18.00, 22.00 Ouarto comandamento, dram., Fr.; r. B. Taver-nier.
FENICE - 19.00, 22.15 Ultimo tango a Parigi
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Colors -Colori di guerra.
MIGNON - 17.00, 22.15 In nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986, r. Jean Jacgues Annaud, i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
LJUDSKI VRT - 21.15 Colpo Vincente
EDEN - 16.00, 20.00 La moglie e la bes-tia, porn., □ □
VITTORIO VENETO - Zaprto do 1. avgusta
CAPITOL - 18.15, 21.30 LTnsostenibile leggerezza delPessere, ZDA 1988, r. Philip Kaufman; i. Daniel Day Lewis, Lena Olin, □
LUMIERE FICE - 17.00, 22.15 La visione del Sabba, It. 1988, r. Marco Belloc-chio; i. Beatrice Dalle, Daniel Erzalow,
□
ALCIONE - Zaprto do 1. avgusta RADIO - 15.30, 21.30 Follie supererotic-he, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
gledališča		razna obvestila	85-letna Angela Susman, 78-letna Elsa Voltolina, 89-letna Emilia Vuchich, 73-letni Stanislav Medvešček, 65-letna Ca-	prispevki
Grad sv. Justa
Nocoj ob 21.30 bo na Gradu sv. Justa nastopila znana črnska pevka MIRIAM MAKEBA.
14. julija bo na Gradu sv. Justa 3. tekmovanje mladinske glasbe pod naslovom HIT MUSIČA 88.
Cirkus Orfei
Dvakrat dnevno in sicer ob 17.00 in
21.45	se vrstijo na trgu pred Športno palačo prireditve (tel. 774531). Prodaja vstopnic pri blagajni cirkusa in v agenciji UT AT v Pasaži Protti.
izleti
KD Rovte-Kolonkovec prireja od 13. do 23. julija neobičajno potovanje v Sovjetsko zvezo na Črno morje in po reki Volgi. Prva skupina bo odpotovala 13. julija na Črno morje, tej se bo 17. julija pridružila druga skupina za skupno križarjenje po Volgi z ladjo "S. Jesenin" in ogledom Zagorskega, Rostova, Jaroslava, Ugliča in Kalinina. Na koncu potovanja še kratek ogled Moskve. Za vse podrobnosti potovanja telefonirati na št. 820943 od 13. do 14. ure.
SPDT vabi na avtobusni izlet, ki bo v nedeljo, 17. julija, v Forni di Sopra z obiskom čudovite planinske poti "Sentiero delle genzianelle" od koče Flabjan-Paca-rini do koče Giaf. Hoje bo približno 8 ur. Obstaja tudi lažja varianta, kjer je hoje le štiri ure. Izlet vodi A. Kermec. Vpisovanje na ZSŠDI.
KD F. Prešeren iz Boljunca organizira od 22. do 26. avgusta t. 1. RAZISKOVALNI TABOR ZA MLADINO od 12. do 16. leta starosti. Vpisovanje do 15. julija po telefonu od 13. do 14. ure na sledeče številke: 228438, 228614 in 228729.
Pripravljalni odbor Kmetijskih dne-vov v organizaciji občin Trst, Milje, De-vin-Nabrežina, Dolina, Zgonik, Repenta-bor vabi kmetovalce, zadruge, podjetja in vse ostale, ki nameravajo kakorkoli sodelovati z razstavami ali s prodajo svojih pridelkov in proizvodov na letošnji 7. izvedbi Kmetijskih dnevov, ki bodo v Boljuncu od 9. do 12. septembra t. L, naj se prijavijo v tajništvu ob delavnikih od 9. do 13. ure, tel. 228110 - 228127 - 228392, int. 49. Rok za predložitev prijav zapade v petek, 15. julija t. L, ob 13. uri.
Tečaj zen-shiatsu, akupresure in co-nalne masaže v Domu A. Sirk v Križu dne 6., 7. in 8. t. m. s pričetkom ob 20. uri. Vodi prof. Helena Bizjak. Vpisovanje telefonsko na št. 220718 (od 20. do 21. ure) ali uro pred pričetkom tečaja v Domu A. Sirk. Cena tečaja 30.000 lir.
Številke velike loterije, izžrebane na festivalu sekcije KPI Dolina, ki se je odvijal od 30. junija do 4. julija v Športnem centru v Dolini: 1. št. 00141, 2. št. 04597, 3. št. 04267, 4. št. 08069, 5. št. 06931, 6. št. 08411, 7. št. 07581, 8. št. 06063, 9. št. 05507 in 10. št. 01730; rezervne številke: 1. št. 04337, 2. št. 07925, 3. št. 08330, 4. št. 07514, 5. št. 02259, 6. št. 07153, 7. št. 00103, 8. št. 02908, 9. št. 02252 ter 10. št. 08509. Za posamezne informacije oglasite se na tel. št. 232223. Na razpolago je 15 dni časa, da dobitniki dvignejo nagrade.
rolina Prodani, 88-letna Francesca Rupe-na, 84-letna Olga Zotti, 75-letna Celestina Bordon, 70-letni Guido Simonetti, 87-letna Ivanka Bubnič, 75-letni Manlio De Guarrini, 75-letna Carla Beuk.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 4., do sobote,
9. julija 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (MILJE)._
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MIL-• JE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
V	Kraški galeriji v Repnu 31 je n« ogled do 17. julija razstava akademsk/ slikarke Vere TERSTENJAK-JOVIČIČ
Na sedežu Tržaške turistične ustanO' ve v Sesljanu št. 56/B razstavlja svoj* dela slikarka Zora KOREN ŠKERK. Razstava bo odprta do 9. julija s sledečiu1 urnikom: od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 d°
19.00.
V	konjušnici v Miramarskem park*
je odprta razstava z naslovom NOVt MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuj« stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA.
V	galeriji Cartesius je na ogled razstava slikarja Antonia GUACCIJA. Razstava bo odprta po običajnem urniku do 16. t. m.
V	tržaški Občinski galeriji je n*
ogled razstava ljubljanskega slikarja Štefana GALIČA.
V	galeriji Moderna (Galerija Rossoni) je na ogled razstava slikarke Lide DE! PICCOLO JOPPOLO.
razne prireditve
Šagra bo v Ricmanjih 9., 10. in 11. julija.
Tržaški partizanski pevski zbor i® Mladinska skupina P. Tomažič prirejata PARTIZANSKO SREČANJE ZA MIR IN ENAKOPRAVNOST MED NARODI v Bazovici 9. in 10. julija. Spored: sobota, 9' julija: ob 16.00 odprtje kioskov; ob 18.00 okrogla miza na temo Boji Slovencev za uporabo materinščine; ob 19.30 koncert Godbe na pihala iz Ricmanj; ob- 21.00 ples z ansamblom Lords. V nedeljo, 10-julija: od 10.00 odprtje kioskov; ob 16.00 govori; ob 18.00 koncert TPPZ P. Tomažič; ob 21.00 ples z ansamblom Lords. ^ primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval v ponedeljek, 11. julija. Vabljeni!
mali oglasi
V	spomin na Bruno Sulčič darujejo letniki 1920 25.000 lir za Godbeno društvo Vesna.
Namesto cvetja na grob Ninija Tretjaka darujeta Luči in Jušto 20.000 lir za SD Vesna.
Namesto cvetja na grob Ivanke Regent darujeta svak Mario in žena Dora 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek in 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina mame Ivanke Regent vd. Grilanc darujeta hčeri Neva in Dragica 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek, 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel, 50.000 lir za MPZ V. Mirk in 50.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Bruno Sullini-Sedmak darujejo sosede 30.000 lir za kriško godbo in 30.000 lir za proseško godbo.
PRI BIBČEVIH danes odprejo kmečki turizem. Točijo belo in črno vino.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči sortirana bela vina in teran.
DACEVI so v Doberdobu - Jezerska 2 odprli osmico. Točijo črno in belo vino.
GOSTILNA POD TABROM na Colu je ponovno odprta. Priporoča se za obisk!
OSMICO ima odprto Stanko Milič v Zgoniku.
NA OSMICO v Samatorco št. 6 vabi Stanko Gruden. Toči belo in črno vino, reže domač pršut.
OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Šempolaju.
OSMICO je odprl Mario Milič - Repni« 39. Toči belo vino in teran.
UMETNICA išče v najem v Trstu lokal ali stanovanje, tudi brez kopalnice (namenjen slikanju). Tel. 228390.
PRODAM dvoje dvojnih aluminijastih vrat. Mere: širina 2,12 m x višina 2,23 m. Tel. 228692 ob uri obedov.
PRODAM enosobno stanovanje, potrebno popravil, pri Sv. Ivanu. T el. 226275 -zvečer.
PRODAM tri litografije Bogdana Grom® (1957) in Hlavatyjev akvarel-karikatu-ro "Vojaki pred gostilno". Vse za
1.300.000	lir. Tel. 213267 (od 13. do 15-ure).
MOTOR evinrude 20 konjskih sil - iz-venkrmski, v odličnem stanju, za
1.500.000	lir prodam. Tel. 413576.
CITROEN VISA club II., 650 kub. cm.
letnik '83, v odličnem stanju, prevoženih 28.000 km. Za vse informacije telefonirati na št. 53396 ali 43713.
PRODAM kravo mlekarico. Tel. 200971 v večernih urah.
PRODAM A 112, letnik '83, v dobrem stanju. Za informacije telefonirati na št. 0481/20228.
IMATE visoko omaro za spalnico in bi se je radi znebili? Meni bi prav prišla. Tel. 228766.
BI RADI PODARILI kolo za otroka, starega 8-10 let, tudi potrebno popravil? Tel. 228766.
NUJNO IŠČEMO sposoben par, starost 40-50 let, znanje slovenskega in italijanskega jezika, za stalno službo v vili z velikim vrtom na Opčinah. Delovne obveznosti: mož - šofer in vrtnar, žena - opravljanje kuharskih in gospodinjskih del. Nudimo samostojno stanovanje z vrtom in garažo. Telefonirati zjutraj od 8. do 9. ure na št. 212-239.
STANOVANJSKA ZADRUGA išče inte: resente za nakup vrstnih hiš v Gorici po izredno ugodni ceni. Tričetrtinsko posojilo na vrednosti hiše, 5% obrestna mera v 20 letih. Informacije: tel-0481/31120.
KUPIM stanovanje na Opčinah. Tel. 213267 (od 13. do 15. ure).
KUPIM zazidljivo zemljišče v okolici Trsta. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zemljišče".
ŠTUDENTKA bi rada sledila pri študiju v prihodnjem šolskem letu petkrat tedensko ob odsotnosti staršev dijakinje nižje in višje šole. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Študentka".
menjalnica
5. 7. 1988
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1340.—	Japonski jen.................... 9,50
740.—	Švicarski frank ............... 889.—
218,—	Avstrijski šiling............  105,10
656.—	Norveška krona ................ 200,—
34,40	Švedska krona.................. 212.—
2260.—	Portugalski eskudo ............ 8,50
1970.—	Španska peseta................. 10,50
192.—	Avstralski dolar ............. 1000.—
8,50	Debeli dinar.................... 0,53
1070,—	Drobni dinar.................... 0,53
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Usodne dame na filmskem traku
Tudi letošnji Mystfest, filmski festival kriminalk in grozljivk, je že za nami. Prireditev v Cattolici, letos že deveto po vrsti, so organizatorji tokrat posvetili filmskemu liku tako imenovane 'dark lady", to je usodne in zapeljive ženske, ki se neizogibno prelevi v morilko. Na ogled je bila retrospektiva filmov, ki nam podajajo kratko zgodovino tega lika in nam predstavljajo najbolj znane igralke, ki so filmskim "črnim ženskam" posodile svoj obraz. Gre na primer za Barbaro Stanvvick, Lisabeth Scott, Laureen Bacall in seveda Rito Hayworth, katerim so danes nasledile Charlot-te Rampling, Faye Dunaway, Therese Russell in Jessica Lange.
Usodne ženske so se v ameriški kinematografiji rodile po koncu druge svetovne vojne. Razlog za to rojstvo je bil verjetno v strahu oziroma v odklonu do spolnosti. Ženska je bila do tedaj v ameriških filmih vedno poročena, najbolj pogosto družinska mati, skratka pomirjevalna, nenevarna. Ameriški vojaki pa so se pravkar vrnili iz vojske in pripravljali so se že na novo. Svojih žensk so se torej lotevali na isti način, kakor bi se lotili svojih sovražnikov. Ker je bilo treba ohraniti nedotaknjen lik ameriške ženske, hkrati pa tudi borbenost "naših fantov", so v filmu ustvarili žensko figuro, ki ji spolnost pomeni užitek, ki ni ne poročena in ne mati, na katero se torej lahko zvalili vsako krivdo in ki se torej lahko tudi primerno kaznuje. Dark lady namreč vedno potegne krajši konec, saj je že samo po sebi umljivo, da bo svojo krivdo drago plačala. Na ta način si Ado Kyrou, izvedenec za eros, razlaga rojstvo enega najbolj zanimivih likov v zgodovini filma, pri svoji oceni pa se najbrž ne moti preveč.
Če se za zaključek posvetimo filmskim novostim Myst-festa, ugotovimo, da so naslednice Rite Hayworth le bleda senca svoje vzornice. Kot se je o tem izrazil filmski kritik, bi današnje črne ženske v normalnih okoliščinah lahko bile odlične in miroljubne gospodinje, ki bi se kvečjemu nedolžno vdajale spolnosti. Vsaj v tem primeru je torej nostalgija po preteklosti na pravem mestu.
Nancy Carrol in Philips Holmes v filmu The Man I Killed (ZDA 1932).
Madonna in Moana v novi preobleki
ždi se, da bo režiser Oliver Stone (Platon, Wall Street) izbral prav rock-zvez-Madonno za naslovno vlogo v svojem Sllasbenem filmu o Eviti Peron. Stone se le odločil za realizacijo tega filma zaradi črednega uspeha, ki ga je imel v Londo-hu in Broadwayu muzikal na isto tematiko. Glasnik producentske hiše je potrdil, je italo-ameriško pevko kontaktiral sam Stone, vendar je tudi poudaril, da do Sedaj ni bilo sklenjenega še ničesar dokončnega. Če pa bo Madonna res posodila svoj obraz Eviti, bo to njena najzahtevnejša vloga doslej na velikem ekranu Po manj važnih filmih, kot so bili "Des-Peratly seeking Susan", 'Shangai surpri-se" in "Who's that girl".
V Rimu so, 2. julija začeli snemati film "Provocazione", v katerem igra glavno vlogo Moana Pozzi. Če se vam to ne zdi nič posebnega, naj vam povemo, da bo brhka Moana v tem filmu nastopala oblečena. Če pa v tem res ne vidite nič neobičajnega... Pozzijeva, nekronana kraljica italijanskega erotičnega ali bolje pornografskega filma, je izjavila, da bo na ta način skušala razširiti krog svojih občudovalcev, vendar je tudi takoj poudarila, da se bo čimprej vrnila k svoji prvi ljubezni, pornografiji. Moana je v preteklosti že nastopila v "resnejšem" filmu, in sicer v Fellinijevem Ginger in Fred, vendar je tedaj odigrala stransko vlogo.
Režiser Piero Vivarelli je svoj film posvetil italijanskim gospodinjam, ki so Moano spodile, ko bi morala na državni televiziji nastopati v popoldanski oddaji Jeans. Vivarelli je izjavil, da bodo tako imeli možje teh gospodinj priložnost videti znano pornoigralko, ne da bi morali v kinodvorane, kjer navadno vrtijo le pornografske filme. Vendar je takoj tudi dodal, da jo bodo lahko le videli golo, pa čeprav le v ljubezenskih prizorih. Moana bo torej svoje obline le pokazala, saj je namreč obče znano, da je stara navada pač železna srajca. Nadebudni Vivarelli je še izjavil, da pa sploh ne gre za pornografski film, temveč za thriller s primesjo erotizma, v katerem Moana igra vlogo mačehe, ki jo pastorki ubijeta.
_____Ženska in njena stvarnost breda pahor |
O volilnih rezultatih z zornega kota žensk
Volitev pri nas pravzaprav ni nikoli konec: volitve kot take so približno enkrat na leto, vmes pa so najprej priprave, potem še ocene in interpretacije izidov z različnih vidikov. Tej razvadi se lahko le malokdo izogne; nekdaj so med izjeme sodile ženske. Odkar pa se zelo odločno potegujejo za vstop med izvoljene predstavnike na različnih nivojih, so med najbolj vnetimi tolmači volilnih rezultatov.
Temu že ustaljenemu pravilu se ni bilo mogoče izogniti niti tokrat, ko so komaj za nami upravne volitve na deželni ravni, ponekod pa še pokrajinske oziroma občinske. Rezultati so prav gotovo vsem znani, zato bi jih tokrat analizirali le z ženskega zornega kota. Po splošni oceni ne bi bilo mogoče reči, da so bile upravne volitve v Fur-laniji-Julijski krajini za ženske vrste neuspešne, sicer tudi ne bi mogli reči, da so se iztekle optimalno.
Najprej bi se morali zediniti o tem, kaj je vsaka stranka oziroma ženska komponenta v njej pričakovala od volitev. Ker smo se v glavnem pogovarjali z izvoljenimi, so bile ocene o rezultatih še kar ugodne. Vsekakor so se sicer z odtenki strinjale z nekaterimi bistvenimi ugotovitvami.
Najprej in predvsem, da pravilo »ženske volite ženske« na krajevni ravni ni zelo učinkovito. In če je, kar je posebej zanimivo, velja za ženske, ki se odločijo najprej za osebo, kateri bodo oddale preferenčni glas, in šele nato za stranko. Volilke, ki so se že prej odločile za stranko, pa ne oddajo avtomatično preferenčnega glasu kandidatkam, kvečjemu le eni ženski na listi.
»Pravzaprav je razlaga precej enostavna,« je bila mnenja Perla Luša, nova deželna svetovalka KP1, »ženske ne zaupajo ženskam, ker jim moška figura še vedno vliva več zaupanja.« Vsekakor bo Perla Luša ena izmed štirih žensk, ki bodo sedele v 64-član-skem svetu. Zanimivo je, da so bile ostale tri izvoljene v videmskem volilnem okrožju v brk zagotavljanjem, da so ženske najbolj upoštevane v »kozmopolitskem« Trstu. Sicer zastopajo
tri najmočnejše stranke v deželi - KD, PSI in KPI.
Štiri na 64 ni izreden rezultat, kot še manj 1 na 24, kar je novo razmerje v tržaškem pokrajinskem svetu, medtem ko so bile tokrat na Goriškem ženske prodornejše, saj bodo v novem pokrajinskem svetu tri svetovalke (dve za KPI in ena za KD) na skupnih 24.
Če odmislimo' rajonske svete, katerim na splošno posvečamo premalo pozornosti in v katerih je mogoče prav zato veliko žensk, bo najbolj opazna ženska prisotnost v tržaškem občinskem svetu. Po tri predstavnice bosta imeli KPI ter KD, eno PSI, zeleni zaenkrat dve. V socialistični stranki, ki se na žf nski fronti ni posebej izkazala, so prepričani, da mora biti vsak kandidat kot tak »močen«. Med take sodi na primer nova občinska svetovalka Ariella Pittoni, ki si je moči in vpliva nabirala v ekipi vsedržavnega podtajnika Martellija.
O tem, da morajo kandidatke uživati močno podporo stranke, so prepričani tudi na tržaškem sedežu KD, kjer so pozitivno ocenili izvolitev treh predstavnic v občinski svet. Istočasno menijo, da morajo biti ženske aktivno vpletene v notranje delovanje stranke, če naj jo predstavljajo. Tem kriterijem, predvsem pa novi, borbenejši podobi ženske KD, še najbolj odgovarja najmlajša izvoljena Rossana Poletti, ki je zrasla iz mladinskih vrst.
Poglavje zase so zeleno-ekološka gibanja, v katerih je aktivnih veliko žensk. Vendar na krajevnih volitvah velikokrat nastopajo znana imena iz vsedržavne politične arene, ki pridobijo simbolu precej glasov, nato pa odstopijo. Vsekakor je vsaj omembe vredno dejstvo, da so na eni izmed dveh tržaških list zelenih nastopile samo ženske.
In končno še opomba iz narodnos-tno-ženskega vidika: med izvoljenimi kandidatkami KPI je namreč zelo zaznaven doprinos Slovenk. Tako bodo predstavnice s temi značilnostmi v obeh novih pokrajinskih ter v tržaškem občinskem svetu.
r

..111=
današnji televizijski in radijski sporedi
Hill
c
RAI 1
[M
RAI 2
DT
RAI 3
RTV ljubljana
H.55 Vreme in dnevnik
12.05	Dok.: Amazonas v nevarnosti
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Esterina (dram., It. 1969, r. Carlo Lizzani, i. Carla Gravina, Domenico Modugno)
15.35	Risanki: Moncicci, 15.50 Grisu il draghetto
16.00	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi
12.00	Nad.: Sulla rotta di Morosini
12.30	Risanka: Tao Tao
12.45	Oddaja iz Parlamenta
18.00	Film: Tosca (glas., It. 1941, r. Carl Koch, i. Michel Simon, Rossano Brazzi)
19-40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nanizanka: La signora in giallo -Tra amanti e assassini
21.20	Glas. oddaja: Nočni rock - Koncert pevke Whitney Houston
22.15	Dnevnik, nato Filmske novosti
22.30	Šport: boks, Limatola-Ouintano (prenos iz San Catalda)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Nad.: Mastro don Gesualdo
11.50	Nadaljevanka: Madame Bovary
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Aktualno: Diogenes
13.30	Nadaljevanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere dellestate
16.30	Film: La vecchia legge del West (vestern, ZDA 1967, r. William Graham, i. Carroll O Connor, James Coburn)
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.25	Oddaja iz Parlamenta
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	TV film: L'uomo di Londra (r. Lavvrence Gordon Clark, i. Ray Lonnen, 1. del)
21.45	Variete: Videocomic
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.45	Glasbena oddaja: Koncert skupine Matia Bazar
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: La morte di Mario Ricci (dram., It. 1982, r. Claude Goret-ta, i. Gian Maria Volonte, Mim-sy Farmer)
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Koncert: Bernstein dirigira Brahmsovo Simfonijo št. 1 v c-molu (izvaja Filharmonični orkester z Dunaja)
15.15	Kolesarstvo: Tour de France
16.45	Mlad. odd.: Speciale Jeans
17.45	Aktualno: Carosello Carosello
18.45	Športni dnevnik: Derby (pripravlja Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej - Drobci
20.00	Izobraževalna oddaja: Scenografija v filmskih delih (ured. Fran-cesca De Vita)
20.30	Nanizanka: Professione pericolo - La torcia umana
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Le miniere di Re Salomone (pust., ZDA 1950, r. Compton Bennett, i. Deborah Kerr, Ste-ward Granger)
23.20	Kulturna oddaja: Una sera, un libro
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Rubrika: 20 let prej
9.00	Poletna noč (pon.)
18.05	Mostovi (ponovitev)
18.35	Otroška predstava: Sapramiška (Svetlana Makarovič)
18.55	Otroška pravljica: Miškolin -Miškolin junak (J. Ribičič)
19.05	Risanka
19.24 TV Okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.05	Film: Zahodnjak (vestern, ZDA 1940, r. William Wyler, i. Gary Cooper, Walter Brennan)
21.50	Dnevnik
22.05	Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (16. del) in Garfield (5. del).
V današnji Poletni noči bodo utrnili nekaj zvezd s tržaškega neba. Na vrsti bodo namreč čarovnik Vikj s svojim magičnim kabaretom, Tržaški oktet, kabaretni duet Sergej Verč-Boris Kobal in skupina Karst Brothers.
^Pj TV Koper
13.30	TVD Novice
13.50	Atletika: Grand Prix (posnetki iz Stockholma, pon.)
15.15	Kolesarstvo: Tour de France (neposredni prenos)
16.15	Reportaže: Šport spektakel
18.15	Športni dogodek (pon.)
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Pogovor z novoizvoljenima slovenskima svetovalcema tržaške občine Anamarijo Kalc (KPI) in Alešem Lokarjem (SSk)
TRST — Manj vpisov v vrtce in osnovne šole
TRST — Pogovor z ravnateljem SSG Miroslavom Košuto pred začetkom poletne gledališke sezone
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Nogomet: Superpokal Amerike (polfinale)
22.15	Dnevnik
22.25	Kolesarstvo: Tour de France
23.25	Športni dogodek (pon.)
«gf' CANALE5___________
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 C est la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: Abbasso mio ma-rito (kom., ZDA 1949, r. Richard Havdn, i. Wil-liam Holden, Joan
„	Caulfield)
12.00	Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30L'albero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano
18.30	Kvizi: Tuttinfamiglia,
19.10	Cantando can-tando, 19.50 Tra mo-
„	glie e marito
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar '88 (vodita Gerry Scotti in Andrea Salvetti, 1. del)
23.00	Kviz: Passiamo la not-te insieme
23.45	Film: La časa dibambu (krim., ZDA 1955, r. Samuel Fuller, i, Robert Ryan, Robert Stack)
1.45	Nanizanka: Spy Force
US? RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: II santo
915 Film: Rigoletto (glas., It. 1947, r. Carmine
Gallone, i. Tito Gobbi, Marcella Govoni)
11.00	Nan.: Giorno per gior-no, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Ty-ler Moore, 12.30 Dotto-ri con le ali, 13.30 In časa Lawrence
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Executive Suite, 17.30 Febbre damore
18.30	Nanizanki: Ironside, 19.30 Attenti a guei due
20.30	Film: I mostri (kom., It. 1963, r. Dino Risi, i. Vit-torio Gassman, Ugo Tognazzi)
22.50 Film: Morte a Venezia (dram., It. 1971, r. Lu-chino Visconti, i. Dirk Bogarde, Šilvana Mangano)
0.30 Nanizanka: Petrocelli
ITALIA1
8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Mo vin'On
13.00	Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipane nero
18.00	Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutteperuna
20.30	Nanizanke: LJncredi-bile Hulk, 21.30 Mac Gyver, 22.30 Sulle strade della Califor-nia, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confini detla realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice della notte
RPJEjM TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 14.50 Ciranda de Pedra,
16.30	Piume e paillet-tes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Terrore a Lake-wood (fant., ZDA 1977, r. Robert Sheerer, i.
Robert Foxworth, Myrna Loy)
22.30	Film: Africa addio (dok., It. 1966, r. Gual-tiero Jacopetti)
0.30 Film: Il giuramento di Zorro (pust., It.-Šp. 1963, r. Riccardo Blas-co, i. Tony Russel, Maria Jose Alfonso)
^ TELEFRIUU
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.00	Nadaljevanka: Parole e sangue
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
20.30	Variete: Hamburger serenade
22.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.10 Dopoldanski zbornik: Problemi sodobne družbe, (9.00) Kuharska potovnica; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert pianista Gio-vannija Umberta Battela v goriškem Avditoriju; 12.00 Sestanek ob 12.; 12.40 V prostem času; 13:20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kresničke; 14.30 Glasbene diagonale; 16.00 V objemu gora;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Antonin Dvorak - Praški valček v D-duru in Koncert za violončelo in orkester v h-molu; 18.00 Slovensko slovstvo v filmu; 18.20 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitniško popotovanje;
8.30	Instrumenti; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali;
12.10	Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo;
13.30	Melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Borisa Kovačiča; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Opere; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika-, 7.30 Pregled dnevnega tiska; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Razne zanimivosti, reportaže in pesem tedna-, 15.30 Aktualna oddaja: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Informativna oddaja: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 18.00 Glasbena oddaja: V ritmu...; 18.35 Popevke po telefonu;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.25 Koledarček; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Glasba; 9.32 Feeling v glasbi; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Aktualno: Na prvi strani; 10.10 Srečanja; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje s Kompasom;
14.45	Edig Galletti; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Glasba; 17.00 Bubbling; 17.33 Hot 20; 18.30 Glasbene skice.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Aktualna oddaja: Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni glasbeni spored.
Junijski podatki potrjujejo povečanje prometa
V polletju 5 milijonov potnikov skozi mejne prehode na Goriškem
Obmejna policija v Gorici nam je včeraj posredovala statistične podatke o prometu skozi mejne prehode na Goriškem v mesecu juniju. Podatki za zadnji mesec pričajo o nekoliko povečanem obsegu prometa, čeprav je skupno število prehodov nekoliko manjše od rekorda, ki so ga beležili aprila. Junija je v obe smeri skozi mednarodna in maloobmejne prehode na Goriškem potovalo 860 tisoč 343 italijanskih in tujih državljanov. To je drugi največji mesečni obseg prometa v letošnjem letu za aprilskim (ko so našteli 943 tisoč prehodov). V ostalih mesecih letos je število potnikov nihalo med 800 in 850 tisoč mesečno.
Če seštejemo podatke vseh .prvih šest mesecev, ugotovimo, da je v prvem polletju 1988 prekoračilo mejo na Goriškem 5 milijonov 125 tisoč oseb. Gre za dokaj zgovorno številko o stalnem večanju osebnega prometa čez mejo. Če se sedanji trend ne bo zaustavil, lahko ob koncu leta pričakujemo, da bo letni promet krepko presegel 10 milijonov enot. To mejni organi tudi pričakujejo, zlasti ker je po praksi iz prejšnjih let v drugem polletju, ki vključuje "turistična” meseca
julij in avgust, promet navadno večji kot v prvi polovici leta.
Nekoliko bolj analitični pregled junijskih podatkov nam že nakazuje začetek turistične sezone. S potnim listom je v obe smeri šlo čez mejo skoraj 305 tisoč potnikov, kar je doslej najvišje število letos. Več je bilo italijanskih državljanov (nekaj čez 168 tisoč), manj pa tujih (nekaj čez 136 tisoč).
Povsem drugače je bilo pri maloobmejnem prometu, kjer so v zadnjem mesecu beležili takorekoč negativni rekord. Prehodov je bilo približno 556 tisoč, kar je za malenkost pod povprečjem prejšnjih mesecev. Približno tri petine maloobmejnega prometa gre na račun italijanskih upravičencev (322 tisoč), preostali del pa jugoslovanskih (234 tisoč).
Kar 550 tisoč potnikov (64% celotnega prometa) je junija potovalo skozi mednarodna prehoda pri Rdeči hiši (325 tisoč prehodov) in v Standrežu (225 tisoč prehodov). Kar zadeva samo mednarodni promet s potnimi listi skozi ta dva prehoda, je opaznih nekaj razlik. 55% vsega prometa se usmerja skozi Rdečo hišo, kjer so v rahli prednosti tuji (v tem pri-
meru v veliki večini jugoslovanski) državljani. Mejni prehod pri Standrežu izbirajo mnogi italijanski turisti, ki se pripeljejo po avtocesti. Tujih državljanov potuje skozi ta prehod nekoliko manj (junija približno 50 tisoč). Čeprav so med njimi seveda v večini Jugoslovani, je v odstotkih prisotnost turistov in drugih potnikov iz tretjih držav večja kot pa kar zadeva Rdečo hišo.
Še en samomor tokrat v Marianu
V pretresljivem zaporedju samomorov v zadnjih dneh na Goriškem je še ena žrtev, 68-letna Ameris Sartori yd. Visin-tin iz Mariana, Ul. Dante 68. Ženska, ki je trpela za psihičnimi motnjami, si je včeraj ob 9.25 vzela življenje, tako da se je pognala skozi podstrešno okno domače hiše. Z višine kakih 5 metrov je padla na glavno cesto skozi Marian. Zaradi zloma vratnih vretenc in drugih težkih poškodb je bila pri priči mrtva.
Ženska je živela skupaj s tremi otroki. Včeraj so bili vsi trije od doma, dva v službi, tretji pa po nakupih.
Po uspelem koncertu Agropopov
V petek na Gradu plesna prireditev
Po uspešnem večeru ob koncertu skupine Agropop bo že v petek na go-riškem Gradu druga od prireditev, ki jih v okviru poletne sezone prireja Kulturni dom, tokrat v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji. Po glasbi bo na petkovem večeru na vrsti ples, gostujoča skupina pa bo prav tako vrhunski ansambel v svoji zvrsti. Gre za plesno skupino Kazina, ki velja za najboljšo v Jugoslaviji, je zelo poznana po Evropi in tudi pri nas, kjer je navdušila lansko jesen z nastopom ob obletnici Kulturnega doma. Ljubljanska plesna skupina se bo tokrat predstavila z novim programom, ki zajema klasične, latinskoameriške in razne moderne plese.
Ansambel Kazina je zaslovel po Evropi, kjer je že nastopal od Londona do Rima, od Pariza do Dunaja in še marsikje. Gre za študentski plesni klub, ki deluje v Ljubljani in je največji v Jugoslaviji. Na večeru v Gorici bo nastopilo trideset med najboljšimi plesalci, ki so v plesnem izražanju že dosegli kar profesionalno točnost. Ob občudovanja vredni izvedbi plesnih točk pa nudi skupina tudi sproščenost in zabavo, dovršenost v telesni izraznosti in marsikatero spektakularno točko.
V petek bodo na gradu nastopili z dveurnim programom, ki bo ponudil pester prerez vsakovrstnih plesov. Štiriindvajset plesalcev bo nastopilo v čudovitih formacijah show-dancea, trije pari pa bodo odplesali standardne in živahne latinskoameriške plese. Ob klasičnih angleškem in dunajskem valčku, bodo na sporedu latinskoameriški tango, samba, rumba, passo do-ble, ča-ča-ča, pa še starodavni obredni ritmični afriški plesi. Ob navedenih bodo na vrsti še drugi, povsem drugačni plesi, od can cana do break-dan-cea in akrobatskega rock and rolla. In še dve med "močnimi” točkami z izvedbo točke iz broadwayskega musi-cala 42nd Street ter odlomkom iz prav tako ameriškega musicala Chicago. Slednja točka, z naslovom Ali that jazz bo še piosebno vredna pozornosti, saj so z njeno izvedbo plesalci Kazine osvojili 4. mesto na evropskem prvenstvu v show-danceu.
Nastop Kazine bo v petek, 8. julija, ob 20.30 pod šotorom na grajskem dvorišču. Vstopnice so v predprodaji v Kulturnem domu v Gorici (tel. 33288) v dopoldanskih urah.
šolske vesti
Peti dan neuspešnega iskanja osumljenca zločina v Vitovljah
Poletni praznik v Gabrjah s tekmovanjem v košnji
Osumljeni Zdravko Rijavec
Od preiskovalnega sodnika Andreja Orla v Novi Gorici in Uprave za notranje zadeve smo včeraj prejeli uradni izjavi o dvojnem umoru otrok v Vitovljah, za katerega je močno osumljen oče, 41-letni Zdravko Rijavec. Posredovali so nam tudi fotografijo osumljenca, ki ga zaman iščejo že pet dni. Morebiti je kdo v dneh po umoru videl moža in bi v tem primeru objava fotografije lahko pomagala pri doslej zelo težavnem iskanju.
V uradnih izjavah so v glavnem potrjene informacije, ki smo jih zbrali in objavili že v prejšnjih dneh. Sodnik Orel nam je tako zapisal, da je bil obveščen o najdbi trupel v petek, 1. julija, ob 13.45. Sledil je takojšnji ogled kraja najdbe, kjer so zavarovali sledove, prav tako pa so sledove zavarovali tudi v stanovanjski hiši družine Rija-
vec v Vitovljah. Istočasno je na širšem območju stekla preiskovalna akcija, da bi izsledili Zdravka Rijavca, ki je osumljen umora otrok. V sporočilu je nadalje potrjeno, da so Rijavčev avto našli v soboto v kraju Rodna pri Batujah in še, da je smrt otrok nastopila z zadušitvijo zaradi zadrgnitve, kot sta ugotovila dežurna zdravnica in patolog, kasneje pa potrdili izvedenci Inštituta za sodno medicino iz Ljubljane.
O poteku obsežne akcije iskanja domnevnega zločinca, ki s presledki traja že pet dni, so nam pri novogoriški Upravi za notranje zadeve povedali, da je v njej doslej sodelovalo že več kot dvesto ljudi, od teh 67 delavcev milice in 134 občanov. Pregledali so celotno območje krajevne skupnosti in tudi sosednih krajevnih skupnosti, vendar brez uspeha. Akcija se še nadaljuje.
Do tod torej uradne informacije, ob katerih pa se čedalje bolj vsiljujejo najrazličnejše hipoteze o usodi pobeglega osumljenca. Iz ure v uro se vedno bolj vsiljuje domneva, da naj bi ne bil več živ, čeprav ne gre izključevati nobene možnosti. Vprašljivo je, kako naj bi človek toliko časa zdržal ne samo fizičnemu naporu, lakoti in vremenskim neprilikam, pač pa predvsem težkemu psihološkemu pritisku po umoru otrok. Z druge strani pa preseneča, da kljub že dolgotrajni in množični akciji iskanja, ki je zajela precej široko območje v okolici Vitovelj, še ni sledu za človekom, ki je zapustil avto in pobegnil peš. Skratka, če naj bi Rijavec naredil samomor, kot mnogi mislijo, bi ga bili morali po vsej verjetnosti že najti.
Kulturno društvo Skala v Gabrjah pripravlja konec tedna svoj poletni praznik. Že v prejšnjih dneh se je odvijal nogometni turnir oziroma več turnirjev, ki so zajeli ekipe mladincev, članov in tudi ženske postave. V petek, 8. julija, ko se bo pričel tridnevni program praznika v Gabrjah, bodo ob 20. uri nagradili najboljše ekipe na turnirju. Sledilo bo tekmovanje v briš-koli in družabnost. Naslednji dan, v soboto, bo ob 20. uri spet tekmovanje v briškoli in ples z ansamblom Misel.
Osrednji del praznika bo v nedeljo, ko bo med drugim 11. tekmovanje v košnji. Najprej bo ob 18. uri tekmovanje med najbolj spretnimi kosci in ko-sicami: svojo udeležbo so napovedali tekmovalci iz Škofje Loke, Gropade, iz Brd, Krmina ter seveda domačini, pričakujejo pa tudi še druge prijave. Pra-
vemu tekmovanju bo nato sledil nastop županov, ki bodo morali dokazati, da kljub oblasti še niso pozabili na stare veščine. Nedeljski program se bo sklenil z zabavo in plesom ob glasbi Štajerskih 7.
Na Občini nesklepčni
Sinoči sklicana seja občinskega sveta v Gorici je odpadla zaradi nesklepčnosti. Tri četrt ure po napovedanem času je moral župan ugotoviti, da manjka še 25 svetovalcev. Prisotne je zato poslal domov, obenem pa sklical načelnike skupin. To je že drugi tak primer: pred dvema mesecema je seja prav tako odpadla zaradi številnih odsotnosti. V drugem sklicu bo seja predvidoma jutri ob 18.30.
	V petek, 8. julija, ob 20.30
	Prvič na Goriškem gradu!
	Plesna skupina KAZINA iz Ljubljane
Predprodaja vstopnic:	
v Kulturnem domu (tel. 33288) v dopoldanskih urah	
Tudi letos uspel števerjanski festival
Prva nagrada štajerski pesmi
Ko Štajerc na Primorsko gre.« To je naslov polke s katero je ansambel Štajerskih sedem iz Slovenskih Konjic dobil prvo nagrado na letošnjem festivalu narodnozabavne glasbe v Šte-verjanu. Dobili so 1 milijon lir nagrade in trofejo festivala.
Za najboljšo melodijo valčka »Pesem zvestobe« pa je bil nagrajen ansambel Bratov Krt iz Atahovice. Že navedeni ansambel Krt in Lipa iz Cerklij si delita drugo mesto. Občinstvo pa ni soglašalo z izbiro žirije, kot je sicer že navada. Bolj mu je ugajal valček »Očetov praznik« v izvedbi ansambla Bratje iz Oplotnice. Nagrado za najboljše besedilo pa je dobil dobri znanec števerjanskega festivala Ivan Malavašič.
Letošnji festival, osemnajsti po vrsti, se je vršil v neprijaznem vremenu. V soboto zvečer sicer v naših krajih ni deževalo, pa čeprav so temni oblaki napovedovali dež. Festival se je odvijal na odprtem prostoru Med borovci. V nedeljo zvečer pa, ko je tudi v Brdih deževalo, so se godci, pevci in publika morali umakniti v dvorano Sedejevega doma. Vsi seveda niso mogli v dvorano, ki je bila zares pretesna.
Na festival niso prišli vsi napovedani. Sicer pa je že stara resnica, da marsikdo, ki se je prej prijavil, v za-dnjem trenutku odpove sodelovanje. Prišlo pa je štirinajst ansamblov, od teh tudi taki, ki so že stari znanci šte-verjanske publike.
Žirija ni imela lahkega dela. Marsikatero skupino je kar od vsega začetka morala izbrisati s seznama tistih, ki naj bi prišli v finalni del tekmovanja naslednjega dne, saj kvaliteta njihovega nastopa zares ni bila na višini nastopa na festivalu. Bolje bi bilo, da bi take skupine ostale kar doma. Zaradi tega je bilo na nedeljski finale pripuščenih le sedem ansamblov. Drugi pa so kar odromali domov, ne da bi kdo žaloval za njimi.
V soboto zvečer se je igranje in petje zavleklo pozno v noč, saj je vsak od nastopajočih zaigral dve pesmi. V nedeljo popoldne pa je pričelo deževati. Izvajalci in publika so pohiteli v
sosedni Sedejev dom. Vsi pa niso mogli v dvorano, ki je na mah postala pretesna. Tudi nedeljska prireditev je trajala več časa. Publiko je med nastopom ene in druge skupine zabaval znani slovenski humorist Jaka Šra-ufnciger.
Tudi letošnji festival je uspel. Dolgo let, preveč let ponavljajoči se program, pa utruja publiko. Zaradi tega postaja že nujno, da prireditelji nekoliko spremenijo programski del festivala. Tega se sami tudi dobro zavedajo. Če do spremembe ne bo prišlo v prihodnjem letu, pa bo to nujno čez dve leti, ko bodo praznovali dvajsetletnico te prireditve.
pismo uredništvu
Nekateri maturanti na zavodu Cankar niso zadovoljni
S tem pismom bi ne radi zašli v običajno obrekovanje profesorjev in se pritoževali nad njihovimi ocenjevalnimi zmožnostmi, vendar ob izidu maturitetnih ocen na zavodu Ivan Cankar ne moremo preko tega, saj imamo precejšnje pomisleke o pravičnosti le-teh.
Ko smo septembra začeli šolsko leto, smo dobro vedeli, da nas čaka še veliko truda. Zato smo si že od vsega začetka prizadevali - nekateri več, drugi manj -, da bi si z dobrimi ocenami pripravili ugodne pogoje za uspešen izid, ki naj bi bil ogledalo petletnega študija, ne pa le odraz dvajsetminutnega pogovora s »tujimi« profesorji. Vtis, ki ga dijak zapusti pred komisijo, bi moral biti le tretjina celotne ocene.
Niti malo bi si ne mislil, da bi lahko državni maturitetni izpit tako sprevrgel razredni nivo, ki so ga odražali šolski curriculumi. Poudariti želimo-predvsem to, da niso naše ocene ohranile tistega razmerja, ki se je med dijaki ustalilo v petih letih šolanja.
Nesrečno šolsko leto, skozi katero smo se pulili, vsekakor ne more veljati v opravičilo za profesorje, ki so se na državnem izpitu očitno opirali na »TAJNE« ocene.
Mitja Juren,
Daniela Orlandi in druge
■ V astronomskem observatoriju v Fari prirejajo jutri, 7. t. m., ob 21. uri Večer z zvezdami, seveda če bo vreme naklonjeno. Obiskovalci bodo s teleskopi lahko gledali nebesna telesa. Dobrodošli bodo prostovoljni prispevki.
Ravnateljstvo Državne srednje šole Ivan Trinko v Gorici sporoča, da zapade jutri, 7. julija, rok za vpis v eksperimentalni tečaj srednje šole za delavce s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1988/89.
Ravnateljstvo strokovnega zavoda za trgovino Ivan Cankar obvešča, da se vpisovanje za šolsko leto 1988/89 zaključi jutri, 7. julija. Vpisujejo v tajništvu šole od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega zavoda Žiga Zois - Oddelek za zunanjo trgovino v Gorici - obvešča, da se vpisovanje konča jutri, 7. julija, od 9. do 11. ure.
Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica sporoča, da bo letos seminar za učitelje, vrtnarice in profesorje v Laškem v hotelu Hum od 28. avgusta do 3. septembra. Za goriške šolnike je odmerjenih 10 mest. Pisne prošnje za udeležbo sprejema Sindikat do 15. julija.
razna obvestila
Občina Sovodnje obvešča, da bodo 11. julija odprli delovišče za mlade in brezposelne. V skupini bo delalo 10 oseb. Interesenti naj se čimprej javijo v uradu za zaposlovanje in prosijo za vpis v poseben seznam.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 24. junija do 2. julija 1988.
OKLICI: upokojenec Dionisio Guarato in policijska inšpektorica Maria Teresa Gargiulio, uradnik Roberto Giannelli in zdravnica Silva Foladore, delavec Stefane Cumin in brezposelna Giacomina Ricciardi, podoficir karabinjerjev Massi-mo Guidi in uradnica Maria Elena Del Sasso, podoficir Filippo Nannino in baby sitter Giuseppa Bonaventura, delavec Luciano Leon in delavka Laura Nanut, slaščičar Wayne Zanier in uradnica Fe-derica Tanko Pausic, električar Renato Devetak in učiteljica Manuela Beltrame, karabinjer Augusto Sanna in gospodinja Maria Gigliotti.
POROČILI SO SE: trgovec Mauro Tra-van in uradnica Clorinda Corazza, zastopnik Antonio Trevisan in uradnica Antonella Degano, podoficir vojske Pier-giovanni Stellin in gospodinja Tiziana Zucchiatti.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško obvešča, da bo odhod avtobusov za izlet na Višarje v nedeljo, 10. julija, ob 6. uri. _Prvi avtobus bo šel iz Sovodenj skozi Štandrež, drugi s Travnika in bo ustavil pri Paulinu, v Pevmi in na Oslav-ju.
SPD Gorica priredi v nedeljo, 10. julija, izlet na Rombon. Odhod z lastnimi sredstvi ob 5.30 s Travnika. Vodi Vlado Klemše. V primeru slabega vremena izlet odpade.
______________kino__________________
Gorica
CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Regina della notte«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Karin e Barbara super sexy stars«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Policaj iz Beverly Hillsa II,«.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
_________pogrebi_____________
Danes ob 11. uri Davorin Pantarotti iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločnik.
Harmonikarski ansambel je pretekli teden proslavil desetletnico
Živo in doživeto podajanje glasbe ansambla Synthesis 4 ob jubileju
Synthesis 4 (neobičajno ime za har-roonikarski ansambel) je praznoval 10 ‘et uspešnega umetniškega delovanja s slavnostnim koncertom, ki je bil preteklo sredo v gledališču France Prešeren v Boljuncu.
Pred desetimi leti je dirigent orkestra Claudio Furlan sestavil iz svojih trinajstih gojencev - harmonikarjev, ki ?? se šolali v okviru Glasbene matice ~rst, harmonikarski ansambel z željo, da bi harmoniko kot zabavni instru-raent dvignil na raven ostalih instrumentov. Poimenovali so se z grškim imenom Synthesis 4, kar bi pomenilo sestava - združitev 4, ker so prihajali z Vseh štirih strani na vaje v Boljunec.
Čeprav je dirigent zvočno obogatil orkester harmonik s tolkali, klaviaturo in basom, je ohranila skupina značaj harmonikarskega ansambla. Uspehi, ki jih je ansambel doživel v desetih letih, kažejo na visoko umetniško ustvarjalno raven. Leta 1983 so bili ocenjeni na državnem tekmovanju v Anconi z najvišjo možno oceno - 100. V najlepšem spominu imajo člani ansambla srečanje amaterskih skupin v Valjevu leta 1986, kjer so bili ocenjeni kot najboljša amaterska skupina in prejeli zlati kipec Koste Abraševiča, in tekmovanje glasbenih šol Jugoslavije v Dubrovniku leta 1987, kjer so tudi prejeli zlato odličje.
Na slavnostnem koncertu v Boljuncu smo poslušali najbolj uspele skladbe, izbrane iz programov, ki so jih izvajali v desetih letih. To so skladbe, napisane v originalu za harmonikarski ansambel, ali pa priredbe za tako sestavo. Ena takih je tudi Espana skladatelja Emmanuela Chabriera, ki jo je za harmonikarski ansambel priredil dirigent orkestra Claudio Furlan. Poleg te skladbe smo slišali še dela Šiša-kova, Doblerja, Wiirthnerja, Gdtza in Schwenka. Zahtevne skladbe je 23-članski ansambel podajal živo in doživeto. Velika tehnična izurjenost nekaterih harmonikarjev je omogočila virtuozno izvedbo tehnično zahtevnih delov. Dirigent je vlil vse člane ansambla v eno samo glasbeno telo — v enovit instrument, ki nam je pričaral široko paleto najrazličnejših čustvenih odtenkov, od lirično-izpovednih do ig-rivo-razposajenih razpoloženj. Usklajena igra vseh instrumentov v vseh dinamičnih odtenkih in ritmično zapletenih delih kaže na visoko kulturo in izurjenost v ansambelski igri. Najvišja kvaliteta ansambla pa je živo in doživeto podajanje glasbe, kar je redkost pri šolskih orkestrih. Za vse to imajo zasluge dirigent ansambla Claudio Furlan in požrtvovalni člani orkestra. Glasbena matica je s sredinim koncertom harmonikarskega ansambla Syn-thesis 4 k številnim drugim letošnjim uspešnim nastopom dodala še en prijeten glasbeni večer, ki je navdušil številne poslušalce.
Koncert sta povezovala Sabina Citar in Franko Korošec.
MIRKO SLOSAR
V Trstu razstava slovenskega mojstra
Zapisi Štefana Galiča v Občinski galeriji
Potopis je izšel pri Mladinski knjigi
Korunov Kondorjev klic poln človeškega nemira
Henry Miller je nekoč izjavil, da ko oodo vse literarne prozne zvrsti naši-cene in vsestransko obdelane, bodo nato ostali le še dnevniki in potopisi. Ne vem, če se lahko s to trditvijo strinjam, vem pa, da so potopisi izredno orani in da je ta literarna zvrst zelo Popularna.	...
, prav tako je tudi pri Slovencih. Letos je pred kratkim pri Mladinski kn/i-9iv zbirki Potopisi izšla knjiga svetnega popotnika Boruta Koruna z učinkovitim naslovom Kondorjev klic. Vse kaže, da bo ta klic, ki nosi opisni podnaslov Doživetja iz Kolumbije, Ekvadorja in Peruja, postal pro-daj na uspešnica.
Potopisi se prodajajo, a ne vsi. Evald Flisar je verjetno začel s serijo »novih« potopisov, takih, kjer se človek predvsem poglobi vase in mu je potovanje le zunanja pretveza, da analizira svojo duševnost in njene reakcije v stalno spreminjajočem se in življenjsko izostrenem okolju Po Flisarjevi poti je šel tudi Korun. Njega ne zanimajo prostrane pokrajine, ki so sicer res važne,_ toda ne bistvene,-n]ega zanima le Človek in njegova notranjost, saj ve, da le preko njega lahko pridemo do osebne realizacije, do Sreče.
Potovanje je torej iskanje sreče? nad verjamem v to. Toda pravo, naborno, pionirsko, »totalno«, ne »agencijsko« potovanje, kjer sam ne odločaš nikdar ničesar. Važno pa je odločati. Večkrat boš odločal, bolj se boš Približal samemu sebi. To se pogosto dogaja na pravih potovanjih, v izostrenih življenjskih okoliščinah. Ljudje pa se radi istovetijo s popotnikom ter z njim čutijo, zato tudi radi posedajo po potopisih.
Kaj pa išče oziroma kaj opisuje Korun v Kondorjevem klicu? Kot rečeno, išče človeka v njegovi vsestranskosti, torej pozitivnosti, pa tudi negativnosti. Spozna ga, se mu približa, naklonjeno ga hvali ali graja, predvsem pa v toku potovanja o njem razmišlja. In v misel se mu prikradejo razni dogodki, drobni in veliki, važni in neznatni, ki pa stalno prikazujejo človeka: samega in razgaljenega. Kako mu sled-nP Pomaga v stiski, kako ga skuša okrasti, kako se mu nasmehne, kako
mu osorno pokaže hrbet. In kako se naposled zgodovina maščuje: nekoč se je Francisco Pizarro izkrcal na čudoviti Zeleni celini (ki jo vsi premalo poznamo, - že zato priporočamo branje te knjige) ter uničil celotni narod Inkov. Sedaj se kolo zgodovine obrača: Korun se potepa po tej živi in protislovni celini z večnim opominom: »Beli človek, konkvistador, spomni se svoje krivde!«
Morda je opomin simboličen, morda le sad preobčutljivih popotnikovih misli, dejstvo je, da Korun stvarno, dolgo in poglobljeno razmišlja o tej, pa tudi o drugih velikih krivdah, ki jih je storil človek nad človekom. Ko beremo ta klic, imamo na dlani valovanje njegovih misli in nam je jasno, da ne samo on, priložnostni svetovni popotnik, temveč vsi imamo dva, in ne en sam dom: dom in svet. In v obeh moramo uresničiti tisto usodno, tisto največje, tisto čudovito: živeti...
DUŠAN JELINČIČ
Gledališka posvetovalnica
Cenjeni gospod urednik!
V nedeljski številki Vašega lista sem prebral nadvse nesramno pisanje mojega zeta Dandina.
Ponos in ugled moje rodbine mi narekuje, da Vam v pojasnilo napišem teh nekaj vrstic.
Sem baron de Sptenville. Moje ime je na francoskem dvoru znano. V svoji mladosti sem imel čast, da sem se izkazal pri nastopu patriotov pred Nancyjem. Moj gospod oče Jean-Gilles de Sotenville je bil deležen slave, da je prisostvoval velikemu obleganju Montaubana... In jaz... jaz naj bi privolil k možitvi svoje plemenite hčerke samo zaradi denarja mojega zeta?!
Kleveta, ki ji ni para!
Kar pa se tiče moje hčerke... prekleto... v hiši Sotenvillov ni bilo nikoli slišati o kakšni lahki ženski in hrabrost v moškem rodu ni nič bolj dedna kakor čistost vt ženskem... prekleto,. čast moje rodbine mi je dražja od vsega. Če govori moj zet resnico, jo zatajim kot svojo kri in jo prepustim njegovi jezi, ali še bolje: sam prebodem z mečem njo in njenega ljubimca, če se je pregrešila zoper svojo čast.
Roko dam v ogenj za svojo hčerko, zato Vam svetujem, gospod urednik, da daste mojemu zetu pameten nasvet. Napišite mu, da nima razloga, da bi se vznemirjal. Njegov sum se bo razblinil kakor meglice v sončnem dnevu.
Opravičujem se za to pisanje, napisano v jezi, in beležim
•	z odličnim spoštovanjem
baron Ergast de Sotenville
JAVNA RAZPRAVA TEGA DOGODKA BO V PETEK, 8. JULIJA,
OB 21. URI NA DVORIŠČU PRED REPENTABRSKO CERKVIJO
Na reviji tudi dela jugoslovanskega režiserja Paskaljeviča
Zanimiv filmski miting v Bergamu
Pod pokroviteljstvom krajevnih javnih uprav se je v nedeljo začel sesti Bergamo film meetinjg, ki bo trajal do 10. julija. Filmsko srečanje si je priborilo izvirno mesto sredi mozaika najrazličnejših vitrin kot revija kvalitetnega filma, ki je, kot znano, pastorka velike filmske industrije in distribucije. Zato so na Meetingu zastopani s svojimi filmi v prvi vrsti neodvisni producenti. Letos je v uradni selekciji 17 del, med temi bodo izbrani dobitniki nagrade Rosa camuna. Vsote denar-
ja (zaenkrat po 20 milijonov) bi se ob morebitnem nakupu nagrajenih del za italijanski trg razdelile med distributerja in proizvodno hišo: nagrade so torej odkrito sredstvo za uveljavljanje kvalitetnega filma na italijanskih platnih.
To govori, da je Bergamo film mee-ting postal posebno pazljiv na proiz-vočtm moment, medtem ko je nekoč poudarjal »avtorski« film. Ob tem pa velja opozoriti še na dejstvo, da je letos glavna retrospektiva posvečena
Posnetek iz filma Čuvaj plaže v zimskem času (1976) jugoslovanskega režiserja Gorana Paskaljeviča, ki ga bodo predvajali v Bergamu
proizvodni hiši, angleški Ealing, in ne režiserju, kot se je to dogajalo prejšnja leta. Ealing se je uveljavila predvsem v štiridesetih letih in je bila s svojo tematsko in slogovno široko paleto filmov soustvarjalec uspeha tedanjega angleškega filma. Ob retrospektivi »stare« hiše bo še prikaz sodobne izvirne in eksperimentalne proizvodnje francoskega zavoda Institut National de la Communication Audiovisuelle (INA). Ustanova se je usmerila predvsem v iskanje novih oblik vizualnega izraza in sporočanja. S takim pristopom se je »odprla« tudi izvirnim filmskim avtorjem, kot so Godard, Kramer, Rouch in Agnes Varda.
Retrospektivo .filmov enega od velikih režiserjev bo letos nadomestil prikaz opusa mladega, mednarodno znanega, a ne še uveljavljenega avtorja. Poseben gost filmskega mitinga v Bergamu bo Goran Paskaljevič. Jugoslovanski režiser spada (z Markovičem, Grličem, Karanovičem in Zafranovi-čem) v skupino cineastov, ki je diplomirala na praški šoli in se uveljavila od srede sedemdesetih let ter postala znana z vzdevkom »novi jugoslovanski film«.
Po retrospektivi jugoslovanskega filma »J Ciak Jugoslavia« marca letos v Milanu je retrospektiva Paskaljeviča ponoven znak zanimanja, ki vlada v Italiji za zanimive, a še neodkrite jugoslovanske filmske realnosti. Jugoslovanske kinematografije pa so -razen slovenske — še vedno vključene v »veliki okvir« jugoslovanskega filma.
ALEŠ DOKTORIČ
V	zadnjem času se likovne izmenjave med Trstom in njegovim bližnjim zaledjem kar vrstijo. Tako je skupina sedmih tržaških likovnikov nedavno tega razstavljala v izolski galeriji In-sula, tržaškim mojstrom je koj nato vrnilo obisk šest likovnikov z istrske obale, ki so razstavljali v tržaški Občinski galeriji. Komaj so ti sneli s sten svoja dela, je isto razstavišče napolnil s svojo grafiko gost iz Ljubljane Štefan Galič. Čez nekaj dni pa bodo tržaški likovniki, ki so razstavljali v Izoli, prinesli na ogled svoja dela v Ljubljano. Ta velika dejavnost je plod sodelovanja med upravnim vodstvom tržaške Občinske galerije ter vodstvoma Društva likovnikov v Izoli ter Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani.
Toda vrnimo se v tržaško Občinsko galerijo, kjer že nekaj dni razstavlja slovenski mojster Štefan Galič.
Štefan Galič je pravzaprav iz Lendave. Strokovno se je šolal na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer se je tudi specializiral v grafiki pri velikem umetniku in likovnem pedagogu Riku Debenjaku. Štefan Galič je srednjih let in je v skoraj dvajsetih letih priredil že nekaj desetin razstav, v glavnem doma, pa tudi v Nemčiji in na Madžarskem.
V	tržaško Občinsko galerijo je prekmurski rojak prinesel kakih 15 svojih lesorezov, svojih Zapisov. Galičeva likovna govorica je abstraktna, v nekaterih primerih pa le skoraj abstraktna, kajti v Zapisu X na primer zasledimo na barvnem odtisu veliko drobnih znakov, nekakšnih grafitov, ki so zgovorni tudi mimo celotnega dela, mimo pri njem močno pomembne barve. Še veliko bolj izrazita je ta mojstrova govorica na Zapisu VI, kjer je na sivo-rjavo osnovo mojster nanesel veliko črk, številk in drugih znakov. Vrhu tega je to delo, ki nima tri-kotniške oblike, zelo močno obrobil. Pravzaprav sta za Štefana Galiča odnosno za njegovo umetniško izpoved menda najbolj značilna naslednja dva elementa: Galič obdela svoje lesene plošče tako, da pridejo skozi barvo do izraza letnice ali točneje žile lesne podlage, tako da mojster že s tem izraža svojo misel, svojo sporočilnost. Drugi pomemben element so njegove temeljito pripravljene barve, ki jih v normalni barvni paleti težko zasledimo. Ko je že govor o pomembnosti barve pri Galičevih lesorezih, bomo dodali, da mojster skoro vsa svoja dela nekako obrobi z barvo, ki je po navadi drugačna od osrednje barve posameznega lesoreza.
Galičevi motivi se ob površnem ogledu močno ponavljajo, skoraj vsi so trikotne oblike. Toda Galičeva dela si moramo rihtančneje ali bolj od blizu ogledati in tedaj bomo opazili, da je mojster v vsako matrico vrezal ali vnesel nekaj različnega in se torej dela ne ločujejo le po barvi in različno obarvanem robu, pač pa tudi po osrednji vsebini posameznega dela, kjer se mojster tako rekoč igra z dobr-cenimi znaki, črtami in vijugami, ki se včasih zdijo kot od črvov zvrtani rovi. Vsekakor je to zanimiva razstava in bo trajala le še nekaj dni. (Fre)
Na sliki: Zapis XXX, 1984, barvni lesorez.
Košarka: v 2. kolu finalnega dela kvalifikacij za olimpijske igre
Italija in Jugoslavija nizata zmage
Včeraj uradna potrditev
Nigel Mansell namesto Alboreta
ROTTERDAM — Tudi drugi dan finalnega dela kvalifikacij za olimpijske igre ni postregel z nobenim presenečenjem. Jugoslavija je brez težav premagala Veliko Britanijo, čeprav je ves prvi polčas slabo igrala. Tekma med Italijo in Španijo je bila po pričakovanju izenačena, odločila pa se je prav na koncu z uspehom Gambovega moštva. Sovjetska zveza je pokazala, da še zdaleč ni v krizi, kot so nekateri napo-
REZULTATI 2. KOLA Grčija - Francija	89:79	(53:42)
Jugoslavija - VB	102:85	(41:45)
SZ - ZRN	121:92	(66:41)
Italija - Španija	91:90	(46:45)
LESTVICA FINALA
Sov. zveza
Jugoslavija
Italija
Španija
Grčija
V. Britanija
Francija
ZRN
3	3	0	314:240	6
3	.3	0	313:256	6
3	3	0	282:233	6
3	2	1	285:225	4
3	1	2	253:264	2
3	0	3	220:281	0
3	0	3	220:297	0
3	0	3	248:331	0
DANAŠNJI SPORED
14.00	Grčija - Velika Britanija;
16.00	Italija - Francija; 19.00 Jugoslavija - SZ; 21.00 Španija - ZRN.
vedovali, in je Zahodni Nemčiji dala pravo košarkarsko lekcijo. Tudi Grčija je po pričakovanju odpravila Francijo, čeprav povsem gladko le ni šlo. Potem ko je imela tudi 22 točk prednosti, so se Francozi približali na samih pet točk razlike, proti koncu pa so si Galis (24 točk) in tovariši le nabrali zanesljivejšo prednost.
Italija - Španija 91:90 (46:45)
ITALIJA: Gracis 2, Magnifico 11, DelFAgnello 6, Bosa 5, lacopini 7, Bi-nelli 19, Riva 24, Della Valle 15, Costa
ŠPANIJA: Villacampa 2, Biriukov 21, Margall 6, Jimenez 28, Morales 4, Montero 3, Arcega, Solozabal 10, Fer-ran Martinez 6, A. Martin 4, San Epi-fanio 6.
SODNIKA: Omori (ZDA) in VVeiland (Kan.),- PM: Italija 20:26, Španija 11:16; PON: Biriukov (38); 3 TOČKE: lacopini 1:2, Riva 0:5, Biriukov 1:4, Margall 2:3, Montero 0:1, Solozabal 2:6, San Epifanio 0:1; GLEDALCEV: 3 tisoč.
ROTTERDAM — Po sinočnjem uspehu proti Španiji je Italija vse bliže tretjemu mestu, ki bi jo popeljalo v Seul. Tekma je bila po pričakovanju agonistično in tudi tehnično dopadlji-
va, odločila pa se je prav v zadnjih sekundah. V 19. minuti je bil rezultat še vedno neodločen (89:89). Tedaj je Montero izgubil žogo, Bosa pa po asistenci Magnifica ni zgrešil. Španci so še imeli priložnost, da izenačijo: same 3 sekunde pred krajem je namreč Della Valle naredil prekršek nad Monte-rom, ki pa je izkoristil samo en prosti met.
Pri »azzurrih« se je zlasti izkazal Della Valle, ki je največ pripomogel, da so v prvem polčasu dohiteli nasprotnika, ki si je v 12. minuti nabral 9 točk prednosti (32:23), proti koncu pa je pametno vodil svoje moštvo. Poleg Della Valleja sta izstopala še Binelli in Bosa.
Drugi polčas, v katerem se je resneje poškodoval Morales, • je bil prav tako v glavnem vseskozi izenačen, dokler se tekma ni odločila v opisanem dramatičnem finalu.
Danes čaka Italijo skromna Francija, proti kateri sta novi točki obvezni.
Jugoslavija - V. Britanija 102:85 (41:45)
JUGOSLAVIJA: Petrovič 14, Radulovič, Čutura 10, Paspalj 18, Vrankovič 2, Radja 3, Cvijetičanin 14, Obradovič
2,	Divac 21, Kukoč 11, Radovič 3, Pe-carski 4.
VELIKA BRITANIJA: Bucknall 21, Way 10, Hill 4, Tatham, Henlan 2, Moore 18, Brown 6, Spaid 6, Balogun 8, Miller 11.
SODNIKA: Kotleba (ČSSR) in Friz (Bel.); 3 TOČKE: Cvijetičanin 2, Kukoč
3,	Bucknall 1, Moore 1; PON: Way; GLEDALCEV: 3.500.
ROTTERDAM — Jugoslavija je tokrat pokazala dva obraza. V prvem polčasu je igrala nemotivirano in vseskozi lovila nasprotnika, ki mu ni manjkalo požrtvovalnosti, a tudi natančnosti pri metu. V, drugem pa je nadaljevala čvrsto v obrambi, popravila met, izvedla vrsto hitrih in atraktivnih protinapadov in pokazala pravo razmerje sil na igrišču.
Britanci so dobro odigrali le prvi polčas, ko so skoraj stalno vodili s 6-9 točkami prednosti, v drugem pa so doživeli pravo katastrofo, ko so v 9 minutah dosegli le 9 točk. »Modri« so v
4,	minuti dali že 17 točk, a prejeli le 5 in povedli z 58:50. Znatno so popravili tudi met (60%, avl. polčasu le 39%) in zmaga ni bila več v dvomu.
Očitno pa je bilo, da štedijo moči za današnji pomemben in težak spopad s Sovjetsko zvezo, ki bo verjetno odločal o končnem ptvem mestu.
MARANELLO (Modena) — Včeraj so pri Ferrariju potrdili to, o čemer je časopisje že.dalj časa pisalo: v prihodnji sezoni bosta rdeče bolide vozila Avstrijec Gerhard Berger in Britanec Nigel Mansell. Po petih letih torej odhaja Italijan Michele Alboreto, ki pri. Ferrariju nf imel dosti sreče. Po nekaterih trditvah naj bi zamenjal prav Mansella pri Williamsu, vendar to ni dosti verjetno. Baje naj bi se spet vrnil k Tyrrellu, ki ga je prvi uveljaviL
Pri Williamsu niso skrivali svojega razočaranja zaradi Mansellove poteze. Dejali so, da je bila njihova ponudba res dobra, vendar je bilo očitno, da hoče pilot zamenjati hišo. Za podpis s Ferrarijem naj bi Mansell prejel 4,5 milijona dolarjev (okrog 5.850 milijonov lir).
Verjetno bo Ferrari z novim pilotom precej pridobil. Svoje sposobnosti, resnost in požrtvovalnost je Mansell dokazal ob vsaki priložnosti, sreče pa tudi on kot Alboreto ni imel. Leta 1986 se je za naslov boril do zadnje dirke, ko mu je počila guma in prvO' mesto je pripadlo Proštu. Tudi lani je osvojil šest zmag, na. Japonskem pa se mu je naslov spet izmuznil, ko je bil med poskusnimi vožnjami žrtev hude nesreče.
Kolesarstvo: krožna dirka po Franciji
Zmaga Van Poppela v sprintu
LE MANS —r Letošnja krožna dirka po Franciji še ni povsem zaživela. Rumeno majico še vedno nosi Van Vliet, trenutno pa so v ospredju drugorazredni kolesarji. Včerajšnja etapa je bila lahka in povsem ravninska, tako da je bil množični končni sprint na-bolj logičen zaključek slednje. Naj-spretnejši v sprintu je bil Nizozemec Van Poppel, ki je za las prehitel rojaka Hermansa. Bontempi se sprinta ni udeležil, saj se zadnji trenutek ni utegnil prebiti v ospredje.
Vrsti red 3. etape: 1. Van Poppel (Niz.), ki je 213,5 km od Nantesa do Le Mansa prevozil v 4.52'08"; 2. Hermans (Niz.); 3. Vanderaerden (Bel.); 4. Planc-kaert (Bel.); 5. Kelly (Ir.); 6. Van Der Poel (Niz.); 7. De Wilde (Bel.); 8. Elliott (VB); 9. Vichot (Fr.); 10. Vandenbrande (Bel.).
Skupna lestvica; 1. Van Vliet (Niz.) 8.03'59"; 2. Vanderaerden (Bel.) po 18"; 3. Lubberding (Niz.) po 22"; 4. Nulens (Bel.) po 22"; 5. Breukink (Niz.) po 22"; 6. De Rooy (Niz.) po 22"; 7. Winnen (Niz.) po 22"; 8. Van Lancker (Bel.) po 22"; 9. Bauer (Kan.) po 32"; 10. Vichot (Fr.) po 46".
Na sliki (AP) vidimo kolesarje, ki so predvčerajšnjim za nekaj časa morali prekiniti dirko, ko so jih ustavili ladjedelniški delavci, ki so protestirali proti odpustitvi skoraj 200 svojih tovarišev.
Ženski tour:
Italija sestavila ekipo
LECCO — Zvezni trener ženske italijanske kolesarske ekipe Mario De Dona je sestavil moštvo, ki bo zastopalo Italijo na bižnjem-ženskem touru. Seveda bo še vedno prvi adut 39-letna veteranka italijanskega kolesarstva Maria Canins Bonaldi, ki je pred kratkim osvojila svoj šesti italijanski naslov. Caninsovo bodo spremljale Roberta Bonanomi, Imelda Chiapph, Monica Bandini, Luisa Seghez, Alessan-dra Cappellotto in Ivana Magro. Seveda je vsa italijanska kolesarska javnost uprta v Caninsovo, ki je osvojila tour leta 1985 in 1986, nakar je morala priznati premoč odlične Francozinje Longojeve. Ženski tour se bo začel v nedeljo, 10. t. m. s kratko individualno vožjo na kronometer v Strasbourgu.
Nogomet: danes končna odločitev
Koper - Bačka za prestop
KOPER — Športni dogodek leta bo nedvomno danes popoldne na koprski Bonifiki, kjer igrata domači Koper in Bačka in Bačke Palanke povratno tekmo za prestop v 1. B jugoslovansko nogometno ligo (prva tekma v Bački Palanki se je končala z ugodnim izidom 1:1). Gostje hrabro napoveduje končni uspeh, a tudi v domačem taboru vlada prav tako optimistično razpoloženje. Koper bo danes imel za sabo tudi svoje zvesto občinstvo, a nastopil bo tudi s popolnejšo moštvo, saj bosta igrala tudi Luka Maglica in Miloš Breznikar. Žal bo na tribuni zaradi dveh rumenih kartonov kapetan Robert Voljč. »Bačka jg izredno dobra ekipa, toda prepričan sem, da bomo na naši Bonifiki, ob podpori naših navijačev in če se bodo igralci držali dogovora, tudi uspeli. Jasno pa je, da si srčno želimo potrditi, da dosedanji rezultati niso bili slučajni,« je včeraj povedal trener Milan Miklavčič. Najboljši igralec, oziroma junak tekme v Bački Palanki, 24-letni vratar Robert Volk pa je dodal: »Čeprav bomo morali igrati brez kapetana Roberta Voljča, sem prepričan, da bomo zmagali, saj smo kvalitetnejša ekipa. Bo pa to izredna težka tekma in tega se vsi zelo zavedamo«.
Tekma se bo pričela ob 17.30. Trener Miklavčič, ki se sicer še ni odločil za dokončno enajsterico, bo verjetno poslal na igrišče naslednjo ekipo: Volk, Cepovič, M. Radovanovič, B. Radovanovič, Maglica, Zulič, Benedejčič, Jer-maniš, Finkšt, Badžim, Breznikar, (kreft)
Nogomet: kupoprodajna borza
Marsikdo še okleva
MILAN — Čeprav do konca kupoprodanje borze manjka le nekaj dni, bistvenih novosti za sedaj še ni. Dosti se govori, vendar konkretnih sprememb pri prvoligaških in drugoligaških ekip je res malo. Največ jih je na področju tujcev, medtem ko je le malo najboljših italijanskih igralcev menjalo ekipo. Neverjetno je namreč, kako je mogoče toliko govoriti o »primeru Berti« ali pa pisati o možnih novih ekipah Mancinija ali Čravera in Črippe.
Včeraj je Fiorentina predstavila svojega novega srednjega napadalca Borgonova, poleg tega pa je mnogo tujcev že prispelo v Italijo in se predstavilo svojim novim navijačem. Veliko se govori o novi ekipi-Altobellija, ki naj bi v prihodnji sezoni oblekel dres nič manj kot Juventusa.
Medtem so včeraj v Milanofioriju odstranili vse nogometne posrednike, med katerimi so bili nekateri bivši nogometaši kot Damiani, Canovi in drugi. To je sprožilo val protestov, vendar se je zadeva nato umirila.
Do zaključka kupoprodajne sezone torej manjka le tri dni, vsi pa pričakujejo, kaj bo naredil Juventus. Inter in Milan sta bila med vsemi prvoligaši najbolj aktivna in »pozitivna«, pa tudi Napoli (ki mora prodati celo vrstro igralcev, ki so se pred kratkim »proslavili« z uporom proti trenerju Bianchiju), Bologna, Como, Fioretina in Lazio so bili zelo aktivni.
Simpozij o športni medicini v Chietiju
Šport je za otroke vedno bistven
Člani vsedržavnega združenja specialistov športne medicine so se te dni že četrtič zaporedoma sestali v Chietiju, kjer so razpravljali o najnovejših problemih motorične dejavnosti pri otrokih in naraščajnikih. Skupno se je v tem lepem mestecu v Abrucih zbralo kakih petsto delegatov, izvedencev, primarijev, univerzitetnih profesorjev in zdravnikov ter predstavnikov špor-nih društev iz vse Italije.
»Duša« kongresa je bil tudi tokrat prof. Leonardo Vecchiet, ravnatelj krajevne šole športne medicine in že dvajset let zdravnik italijanske državne nogometne reprezentance. Osrednji argument srečanja je bil šport v naraščajniški dobi oz. pomen športnega udejstvovanja v pubertetniškem in predpubertetniškem obdobju. Pobuda je bila vsekakor hvalevredna, saj se o teh argumetih ve zelo malo, pa tudi
nikoli niso organizirali simpozijev, ki bi obravnavali to temo.
Srečanje v Chietiju je torej bilo nekakšen uvod v ta argument, katerega je treba prav gotovo še poglobiti. Po trditvah predavateljev in izvedencev je razvidno, da je šport vedno koristen v prvi dobi človekove rasti in da je torej treba poskrbeti, da se čim več najmlajših posveča kaki športni dejavnosti. Šport je posebno koristen za psihično zdravje posameznika, posebno če je želja po gibanju povezana z zdravo tekmovalnostjo. Treba namreč razlikovati med agonizmom športnika, ki je že prerasel naraščajniško dobo in tekmovalnostjo otroka. Ce je ta pretirana, lahko naraščajniku le škodi, tako da je zmernost edina pravilna. Poudariti je treba, da rezultati v naraščajniški dobi ne smejo imeti pretirane važnosti.
Šport pa je vedno koristen. Važno pa je, da je v tem obdobju večstranski in da se pri otroku ne vztraja pri specializaciji. Bolje je, če se naraščajnik posveti kolektivnemu športu. To je pravzaprav optimalni višek, saj je tako motorika povezana z igro. Končni izsledek srečanja v Chietiju je tale, čeprav marsikaterega trenerja ali odbornika športnega društva ne bo zadovoljil: trenerji ali raznovrstni predsedniki, če vam gre res za psihično in fizično rast otroka, ne skušajte mu kaj vsiljevati. Ne skušajte jih prezgodaj ! spreminjati v majhne šampiončke, saj to ne bi koristilo nobenemu. Simpozij je še enkrat dokazal, da je športna medicina edina preventivna medicina in da je preventiva najvažnejša od vseh medicin.
SANDRO DAMIANI
Mladinske igre v Rimu: finale 80 m z ovirami
M. Macchiutova na 4. mestu
Dijakinji tržaške slovenske nižje srednje šole Ivan Cankar Margaret Macchiut je v finalu teka na 60 m z ovirami na mladinskih igrah v Rimu le za las spodletela osvojitev kolajne, a je z absolutnim četrtim mestom v številčni konkurenci vsekakor dosegla izjemen uspeh.
Macchiutova je na finalu nastopila s tretjim najboljšim časom iz izločilnih polfinalov. V sklepni preizkušnji je dosegla enak čas (električno merjeni 9"92), a ena tekmovalka je bila tokrat boljša.
Zmagala je Marta Bertolissi iz Belluna s časom 9"37.
Treba je reči, da Macchiutova, ki je sicer članica društva Edera, med sezono vadi na daljši razdalji 80 m, zato 60-metrska proga ne ustreza njenim zdajšnjim sposobnostim. Kljub temu pa ji je uspelo obdržati mirne živce in potrebno zbranost, da je uspešno izpeljala vse preizkušnje.
Ni prvič, da slovenski šolski šport beleži vidne dosežke na kratkih ovirah v finalnih nastopih na Mladinskih igrah v Rimu. Spomnimo naj, da je dijakinja openske šole Srečko Kosovel Tanja Kalc leta 1981 osvojila prvo mesto, naslednje leto pa je bila druga.
KOLAJNE PO 3. DNEVU: Emilia Romagna 18 zlatih, 13 srebrnih, 12 bronastih; Lacij 17, 21, 19; Toskana 16, 13, 11; Kampanija 16, 9, 16; Venetg 15, 10, 10; Lombardija 10, 10, 15; Piemont 9, 14, 11; Sicilija 6, 18, 17; Marke 6, 8, 9; Furlanija-Julijska krajina 6, 4, 4; Ligurija 4, 7, 10; Tridentinska-Gornje Poadižje 4, 3, 4; Sardinija 4, 2, 2.
Košarka: novosti pri g or iškem Segafredu
Marušič v Treviso
V času, ko se v Rotterdamu italijanska in jugoslovanska državna reprezentanca ter ostale evropske košarkarske predstavnice potegujejo za tri mesta za udeležbo na olimpijskih igrah v Seulu, se v naših domačih logih vodstva ekip, ki nastopajo v državnih ligah, potegujejo za nove igralce, s katerimi bi okrepili svoja moštva.
To je tudi primer goriškega Segaf-reda, ki skuša s primernimi nakupi toliko izboljšati postavo-, da se mu ne bo treba do zadnjega boriti proti izpadu, kot se je to zgodilo v zadnjih dveh sezonah. Goriško vodstvo je pred dnevi že opravilo prvo kupoprodajno operacijo. V Gorico je namreč prišel 21-letni Andrea Gnecchi, v Treviso pa bo odpotoval Jordan Marušič, ki je po daljšem igranju v Brescii v zadnjih dveh sezonah, kot kapetan, branil barve goriške peterke.
Andrea Gnecchi (185 cm visoki režiser) ne sodi med najboljše tovrstne igralce, saj je doslej nastopal v nižjih ligah (dve sezoni v C ter eno leto v B ligi), lani pa je prestopil k Irgeju iz Desia. Zaradi poškodbe v prvem kolu
je bil dalj časa odsoten in je spet začel igrati le v zadnjih kolih. Poznavalci i košarke znajo povedati, da je mladi j režiser dokaj odločen v igri in da-je kljub mladostni neizkušenosti dokaj | samozavesten v režijski vlogi.
Nov prihod vsekakor ne rešuje vseh problemov, ki jih Segafredo ima. Še vedno ostaja odprto vprašanje dvojice tujcev in primerna zamenjava Marušiča. Govori se tudi, da bi Bobicchio odšel kam drugam. V tem primeru bi v Gorici ostal Bullara, ki je bil gotovo najboljši igralec lanske sezone. Možnosti pa so, da tudi on zapusti Segafredo, kar bi dokaj otežilo delo mlademu goriškemu trenerju Bosiniju.
Tudi Dan Gay v Treviso
MILAN — Po nakupu Pietra Gene-ralija, se je Benetton iz Trevisa okrepil še z Danom Gayem (pivot, 2,07 m, letnik 1961), ki je od leta 1985 igral pri Arezonsu iz Cantuja. Gay, za katerega naj bi odšteli okrog 230 milijonov lir, bo zamenjal Mika Davisa, ki se je huje poškodoval ob koncu lanske sezone.
Z občnega zbora Športnega združenja Jadran
Skrb za mladinsko košarko
V ponedeljek, 4. julija^ je bil na Opčinah letni občni zbor ŠZ Jadran. Ob Prisotnosti članov glavnega in izvršnega odbora ter predstavnikov vseh športnih društev, ki sestavljajo Jadran, je po pozdravnih besedah Edi Kraus prebral predsedniško poročilo.
Poleg analize športnih rezultatov Pretekle športne sezone je predsedniško poročilo začrtalo smernice za razvoj zamejske košarke in jih dalo v Proučitev in diskusijo občnemu zboru. Smernice so bile sad podrobne analize skupine košarkarskih strokovnjakov ® trenerjev in posveta o perspektivah združene ekipe in celotne zamejske košarke. ŠZ Jadran je organiziralo posvet pred občnim zborom, prav z namenom, da prisluhne predlogom in indikacijam tudi tistih komponent naše košarke, ki niso mogle biti prisotne na občnem zboru Jadrana zaradi statutarnih razlogov. In prav o tem razvojnem načrtu, ki naj bi zaobjel vsa športna društva, ki sestavljajo Jadran in celoten starostni razpon v raznih kategori-)nh, se je razvila zelo široka in poglobljena diskusija, v katero so posegli
Predsednik Jadrana Edi Kraus
predstavniki vseh društev. Do izraza so prišla različna gledanja in tolmačenja. Ob koncu je bil sprejet kompromisni predlog, da se osvoji razvojni načrt za prihodnjo športno sezono, ki naj ga podrobneje konkretizira posebna strokovna komisija. Za naslednje sezone pa naj pride do ponovne preveritve med vsemi društvi.
Med društva, ki sestavljajo Jadran, je bil na občnem zboru sprejet tudi goriški Dom. V bližnji bodočnosti pa bo svoj pristop formalizirala tudi Cici-bona.
Predsednik Finjadrana Edi Vodopivec je v svojem posegu podčrtal, da razvojni načrt posveča veliko skrb mladinski košarki, ki nam edina lahko zagotavlja bodočnost. Tako zamišljen program pa bo Finjadran po svojih močeh tudi vselej finančno podpiral.
V imenu ZSŠDI je občni zbor pozdravil tudi predsednik teritorialnega odbora Jurij Kufersin.
Zadnja točka dnevnega reda pa je bila izvolitev novega glavnega odbora ŠZ Jadran. Sestavljali ga bodo: Leo Koren, Sergij Peloza, Marjan Pertot, Dorče Okretič, Livio Valenčič, Sergij Pertot, Pavel Vidoni, Livio Lesizza, Marčelo Malalan, Edi Kraus, Marko Čubej, Renza Peleson, Edi Vodopivec in Vanja Lokar. Glavni odbor bo iz svoje srede izbral predsednika in izvršni odbor, v katerega je bil kooptiran tudi Robi Franco.
(L. V.)
Na regati Tržič-Umag-Tržič
Lep uspeh Čupine jadrnice
Zelo dober uspeh je na dvodnevni mednarodni regati Tržič-Umag-Tržič v priredbi tržiškega jadralnega kluba SVOC dosegla Čupina jadrnica "Mister blu". Plovilo Pavla Biliča je namreč osvojilo prvo mesto v 3. kategoriji in sedmo na absolutni končni lestvici, kar je res lep uspeh, če verno, da so se na prvih šestih mestih uvrstile le tekmoval-ne jadrnice razreda IOR, zmagovalec regate pa je bila jadr-nica "Citation" od tržiškega prireditelja.
Po prvem sobotnem delu regate, ko so jadrnice priplule v Umag, je bila jadrnica "Mister blu" na drugem mestu, v nedeljo pa je ob povratku, ki sta ga označevala jug in valovito morje, pregazila vse tekmece in v 3 urah in pol kot Prva v 3. kategoriji prišla do Tržiča. Plula je s povprečno hitrostjo šestih vozlov na uro, kar je za kajutno jadrnico kar Mika hitrost.
Uspeh je še toliko bolj pomemben, če upoštevamo, da se ie tekmovanja udeležilo kar 72 posadk iz Jugoslavije, Itali-ie, Avstrije in Zahodne Nemčije. Poleg jadrnice "Mister hlu" sta slovenske barve jadralnega kluba Cupa zastopali še Ferfoljeva "Chiaro di luna" in Križničeva "Galeb".
Lokostrelstvo: po nastopu v Bellunu
Tudi Denis Bensa na DP
Ob ekipi dečkov Našega prapora Sirion in Vesni Lutman se bo rimskega lokostrelskega državnega prvenstva, ki bo septembra meseca, po vsej verjetnosti med posamezniki udeležil tudi Denis Bensa. Mladi športnik, ki je že član ekipe dečkov, ki je osvojila prvo mesto na lanskem državnem prvenstvu, si je namreč z odličnim nastopom v nedeljo v Bellunu skoraj matematično zagotovil mesto v državni eliti.
Nedeljsko tekmovanje pa je prineslo tudi več dobrih rezultatov za naše predstavnike. Med mladinci je David Co-ceanni z 929 točkami zasedel 2. mesto; med začetnicami je bila Vesna Lutman druga (1.066 točk), Zdenka Ferlat pa tretja (902). V kategoriji dečkov je Denis Bensa, kot smo povedali, zasedel 2. mesto s 1.236. točkami, na 5. mesto pa se je uvrstil Franko Baradel (928).
Predstavnike Našega prapora Sirion čaka že v soboto in nedeljo zahtevna preizkušnja, saj se bodo nekateri izmed njih udeležili v Lipici tekmovanja, ki bo veljalo za 1. pokal Alpe-Jadran.
Končan športni praznik ŠZ Gaja
Teden zanimivih bojev
Na sliki: predstavniki najboljših ekip z nogometnega turnirja
V	ponedeljek se je končal devetdnevni športni praznik, ki ga je tudi letos priredilo Športno društvo Gaja iz Gropade in Padrič. Praznik, ki so ga uradno odprli 25. junija se je po zaslugi požrtvovalnosti in dobri volji organizatorjev iztekel na najboljši način.
V	nedeljo, 26. junija, je balinarska sekcija organizirala turnir četverk, katerega se je udeležilo kar 12 ekip s Tržaškega in iz Slovenije. Turnir je povsem uspel. Zmagala je ekipa Por-tuale, ki je bila letos prvič gost kraš-kega združenja.
Med tednom se je na padriškem nogometnem igrišču odvijal že tradicionalni nogometni turnir 4:4. Udeležilo se ga je 8 ekip in sicer Trattoria Guštini Olga, Ghezzo impresa idrotermo-sanitari, Dino Conti, gostilna Tul, Pink Panter, Segna chi fa goal, Avtoličar-stvo Ota in Tami Zetin. Finalna srečanja sd bila v soboto, v veliki finale sta se uvrstili ekipa Avtoličarstvo Ota in Dino Conti. Zmagala je ekipa Dino Conti z rezultatom 2:0. Gola sta dala Alfieri in Volo.
AVTOLIČARSTVO OTA: I. Milkovič, W. Milkovič, F. Milkovič, A. Mule, C. Canziani, D. Salvi.
DINO CONTI: E. Alfieri, A. Macor, O. Macor, F. Volo, E. Bortolotti, M. Si-gur.
V finalu za tretje mesto pa je nad Ghezzo impresa idrotermosanitari prevladala ekipa Trattoria Guštini Olga, ki je zmagala z rezultatom 3:0. Strelca sta bila: F. Ražem, D. Racman, Aversa pa je zakrivil avtogol.
Organizatorji so kot najboljšega igralca turnirja nagradili Elia Bortolotti-ja in pa seveda najboljšega strelca, ki je bil Fabio Volo. Poleg tega so prejeli pokale za sodelovanje tudi ekipe, ki so se uvrstile na nižja mesta. Priznanje sta prejela tudi sodnika Gino Caputto in Gabriele Baldissin za sodelovanje na tem turnirju.
Vedno v okviru športnega praznika se je v teh dneh odvijal tudi teniški turnir za nekvalificirane igralce. Tudi tu je bila udeležba številna. ŠZ Gaja je podarilo tudi priznanje Severinu Kozini, dolgoletnemu trenerju domače nogometne ekipe, v znak hvaležnosti za njegov doprinos in za požrtvovalnost, s katero je spremljal ekipo vrsto let. Severine Kozina, kot znano prav letos zapušča Gajo.
(A. B.)
Naši na mešanem odbojkarskem turnirju
Prijetna izkušnja v Innsbrucku
Kot je že tradicija, se je tudi letos v tansbrucku odvijal mednarodni mešani odbojkarski turnir, ki je štel le nekaj manj kot 500 ekip. V soboto in Radelj o se je na odprtih igriščih zabavalo več kot 2500 žensk in moških različnih starosti iz raznih držav.
Lahko rečemo, da je bil turnir res Praznik odbojke. Velika večina ekip J® igrala na amaterskem nivoju. Najmočnejše pa so bile večinoma sestav-iene iz profesionalcev. Za večino ®kip ni bil važen rezultat, važno je bilo le preživeti nekaj prijetnih trenutkov v dobri družbi. Škoda samo, na je turnir na koncu motilo slabo Vreme, a vsekakor ni pokvarilo pri-Jotnega vzdušja.
V Innsbruck je odpotovala tudi ®kipa v predstavništvu naše odbojke, postavljali so jo: Massimo lesu, Dario
Msparo in Marko Marega od Bora pavina Žbogar in Vera Stopar od So-nola ter Marina Knez in Tanja D'Am-r°9io od Mebla. Spremljevalec je
bil Sergij Cetin. Naša ekipa se je uvrstila v polfinale svoje skupine.
Upajmo, da bo prihodnje leto na turnirju večje število slovenskih ekip.
(M. Marega)
_____ouvesma
TPK SIRENA
vabi mladince in odrasle, da se udeležijo tečaja windsuria, ki bo od 25. do 30. julija. Vse podrobnejše informacije in navodila dobite na pomorskem sedežu ob nedeljah zjutraj ali med tednom v popoldanskih urah (tel. 422696).
KNJIGA ALDA RUPLA »Novo v zamejski telesni kulturi -Popis dejavnosti in društev«, ki so jo založili SKGZ, ZSŠDI in Kulturni dom Gorica, se lahko dobi na sedežu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 33029).
Uspele priprave Borovih telovadk v Rovinju
Med prvimi zamejskimi športniki, ki so krenili na vsakoletne poletne priprave, so tudi mlade ritmičarke gimnastičnega odseka ŠZ Bor. Na sliki je del obetajočih Borovih telovadk v Rovinju, kjer so se v prejšnjih dneh pripravljale na zahtevne nastope v prihodnji sezoni
Prva skupina Borovih gimnastičark se je v nedeljo vrnila s poletnih priprav v Rovinju polna najlepših vtisov in zadovoljstva. V taboru, kjer vadijo mlade telovadke vsako leto, so imele vsak dan po štiri ure naporne vadbe, pri kateri so pokazale izreden napredek, zlasti najmlajše.
Seveda pa svojega časa niso posvečale le treningu, ampak je bilo dovolj priložnosti za razna razvedrila, igre, srečanja z drugimi prebivalci tabora, s katerimi so navezale nova znanstva in prijateljstva itd. Največ časa pa so, kajpak, posvečale kopanju, saj je bilo vreme ves čas tečaja zelo lepo.
Ob koncu je bilo na Vrsti še tradicionalno tekmovanje, ki je dalo tak izid: MLADINKE
1. Pavletič 9,20, 2. Schmidt 8,80, 3. M. Mezgec 7,30 točke.
NARAŠČAJNICE
1. Žagar 8,30, 2. K. Mezgec 7,85, 3. F. Mezgec 7,05, 4. Metlika 6,70, 5. Flego 6,55, 6. Bogateč 5,80.
Karin Mezgec se je zlasti izkazala v tekmovanju v akrobatiki, Žagarjeva pa v elementih s kolebnico.
- boj -

I 11111111
UVOD
Leta 1981 je izšla knjiga, ki je prvič celovito obravna-vofd — čeprav tu pa tam površno — dejavnost, katere vpliv se je bolj in bolj utrjeval v naši skupnosti, Telesna kultura je v več kot sto letih v precej različnih oblikah tjušla svoje mesto v sklopu ostale kulturne in družbene izraznosti na Tržaškem, Goriškem in tudi v videmski pokrajini.
Po sedmih letih je pred nami dopolnilo, ki nam posreduje, kar se je spremenilo v tem desetletju. Toda kdo bi ‘ahko opisal vse pogoje, vse obrobnosti, vse spremembe, uo katerih je prišlo in stalno prihaja v okviru organiziranih športnih društev in izven njih, v okviru panog, ki so uradno priznane in tistih, ki so manj znane ali celo izven kodeksov državnih zvez. S tem pisanjem želim posredova-h širši javnosti vsaj glavna dogajanja v naši telesni kulturi, zabeležiti razvoj dejavnosti in obogatiti literaturo na tem področju.
Zasnova tega zapisa se bistveno razlikuje od prejšnje-9o zaradi številnih razlogov. Nastalo je iz drugačnih potreb in tudi sestavljanje je potekalo drugače. Za potrebe
radijskega medija so mi naročili naj opravim pregled telesne kulture na Goriškem. Iz tega se je razvila želja po izdaji brošure z isto vsebino, toda zdelo se je škoda, da bi tržaška pokrajina izpadla in bi zamudili priliko. Tako se je projekt širil in razraščal, čeprav ni imel gmotne in organizacijske zaslombe kot knjiga iz leta 1981.
To pisanje je treba dojeti ko informacijo, če hočete tudi kot obujanje spominov, kot spodbudno k razmišljanju, kot vabilo k zavedanju, da so takorekoč včerajšnji podatki stari že deset let, kot pohvalo, ki jo podatki in dogodki dajejo opravljenemu delu, razvoju in napredku, kot opozorilo, da je treba pohiteti; če hočete jih sprejmite kot klepet o neki stvarnosti, o dogajanju, ki spada v naš vsakdan, ker smo v njem sami dejavni, ali ker nanj vplivamo, ali nas pogojuje preko sorodnikov — zlasti mlajših — ali moramo o tem dogajanju brati, včasih se celo opredeliti.
Posredujem vam podatke in ocene o slovenskih športnih društvih, o prireditvah in večjih manifestacijah, o kadrih in o sredstvih ter napravah, o šolskem tekmovalnem sistemu, o organiziranosti in še o čem za kar sem se sproti opredelil.
Ob izidu se zahvaljujem vsem, ki so mi posredovali podatke.
Pisec
* * *
PRIREDITVE
Med značilnostmi, ki opredeljujejo drugačnost sedanje telesne kulture na Goriškem v primerjavi s stanjem in delovanjem ob koncu prejšnjega desetletja in ob zgodnjem začetku tega desetletja, so prireditve. Ne mislim na vse in
kakršnekoli prireditve, saj so se take ali drugačne nizale in ponvljale v vseh obdobjih in pri vseh usmeritvah, ki jih je ubirala telesna kultura, zlasti pa njen tekmovalni del. Mislim na prireditve v pokritem prostoru i odmislim zaenkrat razne turnirje, zaključna srečanja šolskih otrok in tekmovanja. Ge za prireditve, katerih glavni namen je prikaz ali sporočilnost, morda celo estetični užitek, podobno kot se dogaja v gledališču ali na zborovskem ter glasbenem koncertu. Glavni razlog za premik in spremembo na tem področju je treba iskati v razpoložljivih novih prostorih, ki tak pristop in take zamisli omogočajo. Čeprav je bila organiziranost šibkejša, bi si jak podobnega privoščili tudi že prej — zakaj pa ne? — toda primanjkoval nam je primeren scenarij, primeren »oder«, z najnavadnejšo besedo primerna telovadnica, da bi kaj takega speljali.
Vsi vtisti, vsi podatki, vsi poskusi kažejo, da je ta novost, da je drugačnost bila potrebna in zaželjena. Govoriti o absolutni novosti je seveda vprašljivo, kajti nekaj podobnega smo že doživljali v začetku stoletja. Povojne generacije pa niso poznale možnosti, da bi lahko v telovadnici sledile prireditvi na pa tekmi, da bi mapovedovalec vodil gledalce in obiskovalec vodil gledalce in obiskovalce od točke do točke, da bi jim razlagal, jih spodbujal, morda izvlekel iz njih aplavz, da bi se nastopajoči predajali gledalcem zaradi posredovanja nekaj sporočil preko telesnega gibanja in ne zaradi točk ali zaradi pokala kar seveda ni nič narobe, da se razumemo. Domenili smo se pa, da bom poudarjal spremembe in premike. Dogodilo se je in izkazalo se je, da so bili v nekaterih primerih prostori pretesni, kar seveda še ne pomeni, da nujno rabimo drugačne večje prostore. Morda bomo našli glede tega rešitve v številnejših — a ne preštevilnih in bolj razčlenjenih prireditvah, v večjem številu različnih krajev.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000 - din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
6. julija 1988
V desetletju 1977-87 se je število brezposelnih zvišalo za 84 odstotkov
Hitro naraščanje brezposelnosti v Italiji postavlja družbo pred nove zahtevne izbire
RIM — Pojav mladih rodov, ki ne najdejo prve zaposlitve postaja iz dneva v dan vedno bolj občuten simptom obolelosti italijanskega gospodarstva. Množična nezaposlenost, ki vidno narašča, se lahko sprevrže tudi v nevaren detonator za razkroj sedanjega družbenega sistema v Italiji. To je glavna teza, ki jo zagovarjata sociologa Aris Acconero in Fabri-zio Carmignani v raziskavi CESPE z naslovom "Deset let brezposelnosti v Italiji".
Iz te sociološke raziskave izhaja, da je bilo leta 1959 v Italiji od vseh brezposelnih samo 53,2 odstotka takšnih, ki so bili v pričakovanju prve zaposlitve. V letu 1987 se je njihovo število več kot podvojilo in doseglo 80,7 odstotka, kar v absolutnih številkah pomeni, da sta na tri milijone brezposelnih kar dva milijona in pol mladih, ki iščejo prvo zaposlitev. Dejstvo je, da je vsak dan težje najti delo. Skratka, po mnenju Acconera in Carmignanija je za sodobno brezposelnost bolj značilen pojav neuspešnega iskanja zaposlitve kot pa pojav izgube delovnega mesta. Prave nepredvidljive pogubne posledice množične
nezaposlenosti bodo po mnenju sociologov vidne v prihodnjem desetletju. Zato je skrajni čas, da se italijanska vlada (kot sicer tudi vlade drugih evropskih držav) temeljiteje in odločneje loti te problematike. Doslej se je dogajalo, da so vlagali ogromne vsote za lajšanje finančnih težav tistih, ki so izgubili delo, ni pa se konkretno ukrepalo v korist tistih, ki še niso prišli do zaposlitve. Kratkovidnost vladnih organov delno opravičuje pomanjkanje ustreznih statističnih analiz, je pa tudi res, trdita sociologa, da ta kratkovidnost odraža brezbrižnost kapitalističnega sistema za probleme zaposlovanja, kar pomeni, da se oblikuje neka "nova kapitalistična uporaba mladine".
Pri obravnavi brezposelnosti, ki je v desetletju 1977-87 narastla za 84,1 odstotka, je treba vsekakor razlikovati med brezposelnimi v ožjem smislu besede (to so tisti, ki so bili že zaposleni), med tistimi, ki iščejo prvo zaposlitev in med tistimi, ki iščejo neko zaposlitev. Prvih je bilo 1981. leta 215 tisoč, v letu 1987 pa že 547 tisoč. Več kot 40 odstotkov je žensk.
Tistih, ki iščejo prvo zaposlitev, je en milijon 354 tisoč. V 92 primerih na sto je njihova starost pod tridesetim letom. Tistih, ki iščejo neko zaposlitev (v glavnem so to gospodinje ali pa delavci, ki so vezani na sezonske zaposlitve), je 814 tisoč.
Ena od značilnosti sodobnega tržišča delovne sile, ki ima prav gotovo veliko težo v procesu družbenih sprememb, je zaposlovanje žensk. Kar 898 tisoč delovnih mest, ki so jih ustvarili v desetletju 1977-87, je šlo ženskam. Zenska zaposlenost se je tako povečala za 946 tisoč enot, medtem ko se je moška zaposlenost v istem obdobju zmanjšala za 48 tisoč enot.
Sociologa opozarjata še na en pojav. To je večanja števila tistih, ki ne iščejo zaposlitve (ostareli, fizično prizadeti, otroci, študenje, duhovniki, zaporniki itd.). V zadnjem desetletju se je njihovo število povečalo za 10,7 odstotka oziroma za skoraj tri milijone. Razlogi neiskanja zaposlitve' so različni, kažejo pa na stvarno metamorfozo sodobne družbe, s katero bodo morali odgovorni činitelji tako ali drugače čimprej delati račune.
Na avtobus tudi s starimi vozovnicami
RIM — Na rimskih avtobusih se lahko potniki vozijo tudi z vozovnicami, ki niso več veljavne, ker je njihova vrednost nižja od predpisane. Edini pogoj je, da potnik plača vožnjo s tolikimi "starimi" vozovnicami, da pokrije novo ceno prevoza.
Tako je odločil rimski pretor na podlagi nekajletnega spora med rimsko občinsko upravo in nekim, potnikom, katerega je kontrolor rimskega prevoznega podjetja Atac "zalotil", da je vožnjo plačal z dvema "starima" vozovnicama, pa čeprav je skupna vrednost celo presegla vrednost nove vozovnice. Na izrečeno denarno kazen se je potnik pritožil Združenju potrošnikov, ki je s svojimi odvetniki doseglo, da je pretor dal prav potniku, rimski župan pa bo moral poravnati vse stroške procesa v višini skoraj 400 tisoč lir.
V Frankfurtu se je začel proces proti zračnemu piratu Hamadiju
FRANKFURT — Včeraj se je v Frankfurtu začel sodni proces proti Mohamedu Aliju Hamadiju, ki je obtožen, da je junija 1985 skupaj z nekaterimi drugimi teroristi ugrabil ameriško letalo družbe TWA, ki je letelo iz Aten v Rim. Hamadi je tudi obtožen, da je pri tem ubil ameriškega državljana Roberta D. Stethema, ki je potoval z ugrabljenim letalom. Proces poteka v posebni dvorani v frankfurtskem zaporu. Ob tej priliki so uvedli izredno ostre varnostne ukrepe, za katere so porabili 12 milijonov mark.
Mohamed Ali Hamadi je libanonski državljan in ob njegovi aretaciji so ZDA lani takoj zahtevale njegovo izročitev, vendar je nemška vlada ameriško zahtevo zavrnila, da ne bi na ta način ogrozila nadaljnje usode nemških talcev, ki jih imajo v rokah libanonski teroristi.
Proces bo trajal približno leto dni, najprej pa bodo skušali ugotoviti pravo starost Mohameda Hamadija, ki naj bi imel ob ugrabitvi manj kot 21 let. Če. je to res, mu po nemških zakonih grozi največ 10 let mladoletniškega zapora.
Na sliki: za časa procesa proti Mohamedu Hamadiju bodo na zunanji strani zaporniškega zidu v Frankfurtu noč in dan patruljirali tudi policaji na konjih.
(AP)
Digos odkrila skrivališče južnotirolskih teroristov
BOČEN — Policijski oddelek Digosa je v bližini Merana odkril skrivališče, za katerega domneva, da so se ga posluževali teroristi, ki so v preteklih mesecih izvedli vrsto atentatov na Južnem Tirolskem. Skrivališče so si zlikovci uredili v zapuščenem zidanem poslopju v okolici Plausa med Meranom in Naturnsom.
V skrivališču je Digos našel 15 kilogramov razstreliva italijanske izdelave in 400 metrov vžigalne vrvice. Poleg tega pa je bilo v notranjosti poslopja urejenih nekaj ležišč, ostanki še nepokvarjene hrane pa so dokaz, da so teroristi še pred kratkim bivali v skrivališču. Digos domneva, da so se tu zbrali atentatorji, ki so preteklega 17. junija podtaknili bombo na sedežu Trgovinske zbornice v Bocnu. Eksplozija je takrat povzročila večjo gmotno škodo na poslopju samem in na parkiranih avtomobilih. Sedaj se vse bolj utrjuje domneva, da so teroristi doma-čini, ki jih podpirajo nemške neonacistične skupine.
Aretiran baskovski separatist
'PARIZ — Po aretaciji pripadnika organizacije ETA Perezalonsa, je francoska policija včeraj v Parizu aretirala še enega pripadnika te baskovske skupine, Gre za Juana Carlosa Echeverio Garmeida, ki je v trenutku aretacije imel pP sebi 100 milijonov pezet, to je več kot milijardo lir. Policija domneva, da je denar del odkupnine, ki so jo pripadniki ETA zahtevali za osvoboditev španskega industrijca Emiliana Revilla. Ugrabili so ga bili februarja lani. Po ugrabitvi Reville je španska vlada prekinila vsako zvezo z baskovsko organizacijo, p°' novno pa jo je vzpostavila šele proti koncu lanskega leta v Alžiru, in sicet potem, ko je ETA napovedala 60-dnevno premirje. Tudi pri Perezalonsu je policija našla veliko vsoto denarja, iz česar je mogoče sklepati, da je ugrabljenčevd družina odplačala ugrabiteljem izredno visoko odkupnino.
Echeveria je že star znanec španske in francoske policije, saj sta mu bili n° sledi že leta 1983, ko je baskovski skupini spodletel atenat v kraju Saint Sebas-tien.
V Franciji izdelali velesrajco za Guinnessovo knjigo rekordov
V Franciji so izdelali velikansko srajco, ki meri v dolžino 4,8 m, široka pa je 3,6 m. Zanjo so porabili 20 m blaga. Velesrajca bo vključena v naslednjo izdajo Guinnessove knjige rekordov. Za kako veliko srajco gre, nam pokaže primerjava z normalno srajco, ki je obešena na levi	(AP)
V ozračju nasilja in napetosti, ker se je PRI že proglasila za zmagovalko
Mehika bo danes izbirala predsednika ki bi moral državo popeljati iz težav
CIUDAD MENICO Mehikanci bodo danes šli na volišča, kjer bodo izbirali med petimi kandidati za predsednika države in volili 550 parlamentarcev.
Največ možnosti za zmago ima Carlos Salis de Gortari, kandidat stranke PRI, ki je vložila ogromne napore in tudi denarna sredstva za politično kampanjo, in je s tem verjetno zagotovila zmago svojemu kandidatu ter ohranila vodilno vlogo v mehiškem političnem življenju. Stranka je naročila raziskave javnega mnenja, iz katerih izhaja, da bi si lahko zagotovila 66 odstotkov vseh glasov, kar bi pomenilo, da bi imela možnost delno spremeniti sedanjo ustavo in jo prilagoditi lastnim interesom. Od ostalih štirih kandidatov le dva lahko ogrožata Salinasa: Cuauhtemoc Cardenas in Manuel Clouthier. Cardenas ima še največ možnosti saj je sin enega najbolj znanih predsednikov v zgodovini Mehike Lazara Cardenasa. Cardenasa, ki je nekoč tudi bil član PRI in je znan kot eden od ustanoviteljev tako imenovane "demokratične struje", podpirajo skoraj vse levičarske stranke in gibanja. Za levico je to prvič, da nastopa pod skupnim imenovalcem. Cardenosova stranka bo po vsej verjetnosti prevladala v severnem delu države, kjer se je Salinas najbolj trudil, da bi pridobil volilce na svojo stran.
Poleg Cardenasa je tretji kandidat Manuel Clouthier. Njegova stranka PAN po zadnjih podatkih dobiva vse več glasov, kar pripisujejo njegovim izrednim sposobnostim saj je znan kot priljubljen in spreten govornik, ki je znal izkoristiti nezadovoljstvo ljudstva. Clouthier kot predstavnik liberalistične desnice predlaga ponovno privatizacijo gospodarstva in svojstven načrt za vračanje mehiških dolgov, ki presegajo 100 milijard dolarjev.
PRI se že pred izidom volitev predstavlja kot zmagovalka, tako da je Cardenas izjavil, da bodo nepremišljene izjave njenih kandidatov povzročile porast nasilja in "nevarno vzdušje nestrpnosti". Kandidat Manuel Bartlett je prav tako obsodil tako obnašanje in takoj zahteval preiskavo, ko sta bila ubita dva pripadnika neke manjše stranke. Sinoči je sedanji predsednik mehiške republike Miguel de la Madrid po radiu in televiziji pozval prebivalstvo, da ne bi prišlo do neredov med volitvami. Mehika namreč potrebuje trezno presojo, saj se bo moral novi predsednik spoprijeti s hudo notranjo gospodarsko in družbeno krizo, obenem pa državo rešiti primeža ogromnega zunanjega dolga.
Predsedniški kandidat PRI Carlos Salis de Gortari