Struktura celotnega prihodka •O**1 glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, 28. februarja 1986 leto XXIII številka 2 Glasilo ureja uredniški odbor Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik). Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Maister, Jadran Šnidaršič, Marko Švent, Darja Horvat in Miha Srebrnjak. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3.300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v DIC tozd Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto v Novem mestu. Uspeh poslovanja v letu 1985 in načrti za leto 1986 Ob načrtovanjih za leto 1985 smo bili dokaj črnogledi. Stali smo pred vrsto neznank, ki niti približno niso bile nedolžne. Hkrati smo pa v to leto stopali trdno odločeni, da se spoprimemo z vsemi težavami in dosežemo ustrezne rezultate. Proizvodne plane smo si postavili močno napete in jih seveda v skladu s tem različno uresničevali. V celoti gledano smo proizvodnjo v Novolesu uresničili 96 odstotno. Tako doseganje planov in še vrsta drugih težav, predvsem plačane obresti, so vplivali na to, da finančni rezultati niso taki, kot smo jih ob začetku leta pričakovali. Indeksi doseganja dohodka so sicer visoki, vendar spričo delovanja inflacije in zaradi nekaterih drugih vplivov ne pomenijo veliko. Ob tako doseženih rezultatih poslovanja so se primerno oblikovali tudi osebni dohodki. Povpre- čno izplačani neto osebni dohodki 48.787 din niso sledili rasti inflacije, kar je vplivalo na padanje standarda zaposlenih. Za leto 1986 smo si ponovno zastavili optimistične plane, v primerjavi s preteklimi leti celo mnogo bolj optimistične. Zato bo treba v 1. 1986 napeti vse sile dajih uresničimo in tako ohranimo pridobljeni položaj v mednarodni delitvi dela in si zagotovimo ustrezen skupni in osebni standard. Plan je tudi močno izvozno naravnan, ravno zaradi tega je tudi toliko bolj zahteven in zahteva povečano produktivnost in primerno izbiro proizvodnih programov, ki jih lahko kvalitetno uresničimo. V leto 1986 stopamo torej ponovno z vrsto problemov, ki nas bodo pestili verjetno skozi vse leto. Zato bo maksimalna angažiranost vseh članov Novolesa nujno potrebna. 38.702.972.000 1984 1985 PLAN 1986 materialni stroški amortizacija obresti obveznosti iz dohodka OD + skupna poraba ostanek Pogoji gospodarjenja v letu 1985 NABAVA Nabava repromaterialov in surovin je v 1985 tekla z manj motnjami kot leto poprej. Utrdile so se oblike povezovanja v reproverigah in na osnovi združevanja deviz smo si zagotovili solidnejšo oskrbo s strani domačih dobaviteljev. Tudi uvoz je tekel brez večjih motenj, kljub nekajkratnemu linearnemu zmanjševanju DPRP. K temu je sigurno botroval naš status aktivnega izvoznika. V srednini leta je prišlo do kopičenja zalog lesa, kot posledica dogajanj na Evropskem trgu surovin (Italijaje zmanjšala nakupe v Jugoslaviji) in tudi zaradi preslabe sinhronizacije potreb in dobav v NOVOLES-u. Do konca leta je nabavi uspelo uravnotežiti zaloge z tekočo porabo saj smo v globalu končali leto 1985 z enakimi zalogami, kot smo ga pričeli. PRODAJA V prodaji smo uspeli usihajoče domače tržišče nadomestiti z izvozom. V drugi polovici leta smo uspeli zaključiti obsežno pogodbo za izvoz pohištva v SSSR in s tem smo bistveno zmanjšali ponudbo na domačem trgu. Uspešno smo nadaljevali tudi z osvajanjem in zaokrožanjem izvoznih programov v pohištvu za trg ZDA in druga konvertibilna področja. Uspeli smo se dvigniti nad povprečje ponudb ostalih jugoslovanskih izvoznih DO, kar nam je v končni posledici dalo visok obseg naročil tudi za leto 1986 in solidne temelje za izpolnitev ambicioznega plana izvoza finalnih lesnih TOZD. Tudi v tem letu smo nadaljevali z odprto poslovno politiko, saj smo sodelovali tako v izvozu, kot tudi na domačem trgu skoraj z vsemi pomembnejšimi trgovskimi hišami ob tem pa smo tudi neposredno delovali na posameznih trgih. V prodaji nelesnih programov iz TOZD TKO, TAP in SIGMAT ne moremo z uspehi biti v celoti zadovoljni, čeprav gre tako pri TOZD SIGMAT 2 GW(0fe kot tudi pri TKO (Radatoviči) za razvijanje novih proizvodov in s tem tudi trga. Vsekakor pa so aktivnosti na prodaji programov iz SIGMAT-a in predvsem iz TKO (Radatoviči) dale solidno osnovo za uspešnejšo prodajo v letu 1986. To velja predvsem za pomivalna korita, kjer smo uspeli zgraditi obsežno izvozno mrežo v Evropi, vzpostavljeni pa so bili že prvi stiki tudi s trgom ZDA in drugimi prekomorskimi državami. CENE Upoštevajoč cilje, ki smo jih postavili z letnim gospodarskim načrtom lahko z zadovoljstvom zagotovimo, da smo cene v nabavi obvladali v okviru planskih cen, ob tem pa smo v prodaji dosegli ugodnejše cene, kot pa smo jih načrtovali. Gibanje cen v nabavi je bilo v povprečju enako gibanju splošne stopnje inflacije. Gibanje eksternih nabavnih cen je bilo pri TOZD BOR in ŽAGI hitrejše od gibanja prodajnih cen, pri vseh ostalih proizvodnih TOZD pa so nabavne cene počasneje rasle od prodajnih. Gibanje tečaja dolarja je bilo v letu 1985 za NOVOLES izjemno neugodno. V letih 1983 in 1984 je dolar doživljal izjemno (nerealno) rast nasproti drugim evropskim valutam, kar je ugodno vplivalo tudi na gospodarjenje v NOVOLES-u. V letu 1985 pa je dolar pričel drseti od 3,50 DM za 1 $ za 1 $ na današnjih 2,40 DM za 1 $. Ob cca 80% inflaciji dinarja seje tečaj dolarja dejansko povečal le za cca 46% (XII/-85:XII/84), kar je izjemno poslabšalo naše izvozne kalkulacije. Prišli smo v situacijo, ko tečajne razlike ne pokrivajo več obresti, ki jihplačamoza finansiranje izvoza. ZUNANJE TRGOVINSKO POSLOVANJE V LETU 1985 V zunanjetrgovinski menjavi smo dosegli sledeče rezultate: Izvoz a) Konvertibilni 17.792.217 US $ b) Kliring 3.347.396 cl. $ Skupaj: 21.139.613$ Uvoz a) Repromaterial 6.641.760$ b) Oprema (cca) 1.400.000 $ Pretežni del izvoza smo realizirali na trgu ZDA. V drugi polovici leta smo glede na neugodna gibanja dolarja intenzivirali, stike z ostalimi tržišči v Evropi in drugih prekomorskih državah. Ta aktivnost naj bi omogočila v letu 1986 delno razbremenitev trga ZDA. Dosežen izvoz v SSSR je nad pričakovanji in predvsem posledica izjemnega angažiranja v TOZD TSP, ki je omogočilo 100% izpolnitev obvez v pogodbenem roku. S tem smo si zagotovili dobro ime pri sovjetskih partnerjih in lahko pričakujemo tudi v bodoče relativno ugoden obseg poslov. Doseženi celotni izvoz je za cca 14% večji od izvoza v letu 1984, vendar predvsem na račun povečanega izvoza v SSSR, saj se je konvertibilni izvoz povečal le za 4%. VILI PAVLIČ PREGLED IZVOZA v US dolarjev Tozd 1984 Plan 1985 Realizacija 1985 Indeks 1984/85 Plan 1985 TV P 1.341.372 1.450.000 1.148.559 87 79 Žaga 388.204 — 244.055 63 — TPI 190.647 100.000 43.507 23 44 Bor 850.509 1.600.000 1.100.298 128 69 Sigmat 200.886 320.000 207.498 103 65 IGK 222.722 — 29.192 13 — TDP 7.592.854 8.300.000 7.800.561 103 94 TSP 1.132.114 1.874.000 1.571.626 139 84 TPP 2.772.799 3.000.000 2.964.998 107 99 Lipa — — — — — TAP 11.385 10.000 4.563 40 46 TKO 28.422 120.000 157.303 553 131 TES — — — — — TGD 2.324.661 3.300.000 2.495.057 107 76 BLP — — — — — DSSS — — — — — Novoles 17.065.575 20.074.000 17.792.217 104 89 PREGLED UVOZA V US dolarji Tozd 1984 Plan 1985 Realizacija 1985 Indeks 1984:85 Plan 1985 TV P 384.334 250.704 208.000 54 83 Žaga 851.341 219.204 932.000 109 425 TPI 36.690 8.496 669.000 1823 7874 Bor „ 151.058 110.004 119.000 79 119 Sigmat 553.292 738.996 536.000 97 73 IGK 268.824 — 9.000 3 — TDP 942.963 434.304 1.270.000 135 292 TSP 584.065 372.060 690.000 118 185 TPP 609.751 332.004 1.494.000 245 450 I.ipa 4.753 — 47.000 989 — TAP 1.465.463 1.623.384 1.372.000 94 85 TKO 250.951 804.060 459.000 183 57 TES 72.884 — 62.000 85 — TGD 115.650 108.132 75.000 65 69 BLP 11.319 39.996 64.000 565 160 DSSS 2.444 •20.004 43.000 1759 215 Novoles 6.305.783 5.061.348 8.049.00 128 159 Uresničevanje proizvodnih planov V letu 1985 je bilo na nelesnem področju prisotno kronično pomanjkanje naročil in to prav na vseh programih. Težka tržna situacija je povzročila veliko težav pri vodenju proizvodnih procesov. Tako tedenski kot mesečni proizvodni plani so bili plod velikih improvizij in tekočega prilagajanja naročilom. Neplansko načrtovanje proizvodnje pa je povzročilo postopno naraščanje zalog. Do neke mere se je situacija obvladovala s predčasnim koriščenjem rednih in izrednih dopustov. Vendar se je ta nepriljubljeni vir kmalu izčrpal, na prodajnem področju se je položaj poslabšal in zaloge so • dosegle kritično mejo. Težka finančna situacija, pogojena z vezavo velikih dodatnih obratnih sredstev za pokrivanje zalog in visokimi obrestmi nam je narekovala vzpostavitev izrednega stanja. Pričelo se je zmanjševanje obsega proizvodnje, manjša proizvodnja pa je potrebovala tudi manj ljudi. Zato je prišlo do razporejanja delavcev iz nelesnih v lesne TOZD, ki so bili prenatrpani z naročili. V smislu čim bolje ekonomike poslovanja, smo bili primorani posamezne dele proizvodnega procesa ponekod za nekaj časa tudi popolnoma ustaviti. Največji izpad proizvodnje beležimo v TOZD TKO in sicer za 20,5%. Na tako visok odstotek ima precejšen vpliv tudi nova proizvodnja kuhinjskih korit iz kerakrila v obratu v Radatoviču. Proizvodnja je sicer stekla v polnem zamahu s 1. 1.85., vendar beležimo prvo prodajo 36 komadov šele v mesecu marcu. Zato je bilo nujno pričeti omejevati obseg proizvodnje, saj je bilo konec junija na zalogi preko 6000 korit. Nov proizvod je bil pač vezan na postopno osvajanje tržišča, ki se je v drugi polovici leta pričelo počasi odpirati. Razveseljivo je, da je bilo 50% vseh prodanih korit plasiranih na zahtevna zahodnoevropska tržišča. Manjši obseg proizvodnje je bil dosežen tudi pri vseh proizvodih sanitarnega programa, razen pri kopalnih kadeh, kjer je bil za 3% večji. Zaradi že omenjenih težav, je bilo za obdobje treh mesecev povprečno 15 ljudi prerazporejenih na lesne TOZD. Zaloge so se glede na stanje 1. 1. 85 pri sanitarnem programu zmanjšale ob koncu leta za 70 mio din, vendar pa je nov program kuhinjskih korit doprinesel novih 120 mio din, tako da so se skupne zaloge TOZD TKO povečale v letu 1985 za 50 mio din. Proizvodnja v TOZD Sig-mat je bila kljub ne preveč optimističnem planu dosežena le 89%. Na to sta vplivala predvsem dva vzroka, delno težka tržna situacija in delno prehod na izpopolnjen program opreme' za površinsko zaščito. V preteklem letu je prišlo do realizacije odločitve, da se tesneje povežemo s švicarsko firmo Wagner International AG. Tako je bilo leto 1985 leto intenzivnega osvaja- nja novega programa. Kljub okrnjeni kadrovski zasedbi je TOZD v neposredni proizvodnji uspel osvojiti 35 zelo zahtevnih elementov, ki pomenijo substitucijo uvoza. V relativno kratkem času, s skromno opremo in sredstvi, so bili osvojeni štirje tipi visokotlačnih črpalk. V TOZD je bil razvit lasten zračni motor, ki je prijavljen tudi kot patent na Zveznem zavodu za patente. Poleg razvoja na opremi za površinsko zaščito je tekel razvoj tudi na programu cestne opreme. Rezultate tega delaje izredno lep proizvod javna telefonska govorilnica. Na poliesterskem delu je bilo vzpostavljeno sodelovanje z zahodnonemško firmo PRI-JON in proti koncu leta je že stekel izvoz čolnov. Glede na pomanjkanje naročil in težave pri proizvodnji so bili delavci usmerjeni v razvojno delo, kar ni običajen in normalen postopek, zato je tudi poslovni rezultat TOZD Sigmat relativno slab. Vendar pa so bili postavljeni močni temelji zelo perspektivnega programa. TOZD so pestile tudi druge težave, od nedorečene organizacije, slabe informiranosti, neobvladovanja zalog in materialnih pretokov, notranjih neskladij, do relativno nizkih OD delavcev v primerjavi s kovinsko branžo v občini Krško. Vse to je povzročilo tudi dveurno prekinitev dela, ki je narekovala korenit in odločen poseg tudi vseh ostalih dejavnikov DO. V TOZD je že zavel nov veter, ki naj bi po prehodnem letu 1986 začel dajati dobre rezultate. Kroničnemu bolnikuTOZD IGK je prenehalo biti srce 30.3. 85., ko so iz peči prišle zadnje keramične ploščice. V treh DOSEGANJE PROIZVODNJE V LETU 1985 Indeks: realizacija Letni Kvartalni Reali- Letni Kvart. plan plan zacija plan plan TVP 1.542.240 1.430.516 1.472.822 95 102 Žaga 1.990.764 1.978.606 2.114.393 106 106 TPI 992.076 921.297 845.549 85 91 Bor 381.540 336.398 316.715 83 94 Sigmat 800.844 742.915 711.574 88 95 TDP 2.147.016 2.282.475 2.068.667 96 90 TSP 1.640.976 1.661.126 1.477.351 90 88 TPP 942.840 942.705 841.869 89 89 Lipa 544.200 502.700 450.226 82 89 TAP 1.434.912 1.251.820 1.258.909 87 100 TKO 2.022.504 1.707.564 1.607.814 79 94 TES 627.024 623.310 718.040 114 115 TGD 851.112 906.611 737.994 86 81 Skupaj 15.918.048 15.288.043 14.621.923 91 95 TDP — OPS 1.252.017 1.252.017 1.252.017 100 100 IGK 147.696 157.080 139.921 94 89 Novoles 17.317.761 16.697.140 16.013.861 92 96 mesecih je bilo izdelanih 153.801 nf ploščic. Zalog iz leta 1984 in nova ustvarjena proizvodnja sta bili prodani v prvih treh kvartalih. Delavci so bili prerazporejeni v lesne TOZD, del pa jih je ostalo pri demontaži opreme, pripravi objekta za rekonstrukcijo in izvedbi rekonstrukcije. Večji del opreme je bil odprodan, sredstva pa seveda namenjena novi TOZD na isti lokaciji, TPE. TOZD TAP je dosegel 12% nižjo proizvodnjo od planirane. Edini razlog za nedoseganje proizvodnje je premajhen obseg prodaje, seveda ob zelo ostri zahtevi nepoveče-vanja zalog. TOZD je zmanjšal višino zalog glede na stanje ob začetku leta za 15 mio. Težave pri usklajevanju proizvodnje s prodajnimi plani in zalogami so trajale tekom celega leta. Pri proizvodnji, ki ni vezana na proces, se jeproblematikareše-vala z rednimi in izrednimi dopusti, proizvodnjo plošč, ki pa je tipična procesna proizvodnja pa je bilo potrebno občasno ustavljati v celoti. Ker pa tudi to ni zadostovalo, je prišlo do ustavitve te proizvodnje za en teden, tri tedne pa je obratovala s polovično zmogljivostjo (na enem traku). Višek delavcev je bil prav tako prerazporejen v lesne TOZD. TOZD TES, kot enega najbolj pomembnih spremljajočih dejavnikov proizvodnje, je v preteklem letu precej prizadela okvara (pregrevalnik pare) na parnem kotlu. Proizvodni TOZD so imeli le minimalni zastoj, saj je bila okvara na dotrajani opremi hitro začasno sanirana. Večji poseg pa se predvideva v letošnjem letu. Oprema pa ni dotrajana le v toplarni, ampak ima tudi transport že zgodovinsko vrednost. V preteklem letu so bile dokončno montirane filterske naprave za dimne pline. V splošno zadovoljstvo Novole-sovih delavcev in bližnjih krajanov, neprijetnih črnih saj ni več. Velja omeniti tudi konstrukcijski oddelek, kije skonstuiral in v TOZD izdelal 9 novih strojev in preko 20 transporterjev za ostale lesne TOZD. V letu 1985 se nam je precej črno pisalo. Tudi vnaprej bomo morali uporabiti - vse svoje sile in moči, saj napovedi za letošnje leto niso nič kaj prida obetavne. Član KPO za proizvodnjo nelesnih TOZD: BOJAN V ERN! G 0U©¥®U(§i Družbeni standard in zaposlovanje OSEBNI DOHODKI IN ZAPOSLENOST Poprečni OD v DO Novoles je bil v letu 1985 48.787 din, kar je 78% več kot v letu 1984. V letu 1985 smo izvajali naloge s področja kadrovanja, stanovanjske problematike, socialne problematike, oddiha in rekreacije ter izobraževanja. Na področju kadrovanja beležimo 406 odhodov in 489 prihodov. KSS se je vključila pri zaposlovanju novih delavcev, odpravila prijavno odjavne postopke, izpeljanih je bilo 36 postopkov reelekcije. Posebna naloga na področju kadrovanja je bila razporeditev delavcev TOZD IGK po TOZD v občini Novo mesto in zaposlitev delavcev Opekarne Zalog za obdobje november 85 — marec 86. Stanovanjske zadeve: pripravljen je bil predlog potrebnih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj, opremljeni razpisi stanovanjskih posojil, ogledi, točkovanje vlog, izdelane prioritetne lestvice in sklenjene pogodbe (za vse TOZD. po principu občin). V letu 1985 smo imeli v občini Novo mesto povprečni kredit 380.000 din, v občini Krško 330.000, v občini Trebnje 140.000, TKO pa 350.000 din. V letu 1985 smo v občini Novo mesto pridobili dve novi stanovanjski enoti in rezervirali 9 stanovanj, katerih dinamika izgradnje bo različna, cena po m: pa se giblje od 160.000 do 220.000 din. Za TOZD izven občine Novo mesto nismo pridobili nobene stanovanjske enote. Socialna problematika: že v letu 1984 je bila opravljena temeljita analiza delavcev invalidov oz. delavcev s spremenjeno delovno sposobnostjo. V preteklem letu smo z začetim delom nadaljevali, tako da seje redno (vsaj enkrat mesečno) sestajala zdravstvena komisija po TOZD. Tako je bilo obravnavanih okoli 130 primerov (poročila za IK, obiski na domu, priprava materiala za DMD ipd.) V tesni povezavi z nastankom invalidnosti je alkoholizem. Obravnavanih je bilo 18 primerov, vendar brez uspešnosti pri zdravljenju, saj delovne sredine z alkoholikom postopajo preveč »socialno« s čimer pa pomagajo alkoholiku pri propadanju. Zaradi neurejenih družinskih razmer in 4 [fi)<0WSfe socialno ogroženih družin smo obravnavali 40 primerov. Družinam so bile nudene pomoči v obliki svetovanja, družbene denarne pomoči (otroški dodatek, pomoči od OSS, subvencije stanarine in pomoči TOZD z naslova solidarnosti). Po novem samoupravnem sporazumu o uresničevanju soc. var. pravic pa je kot naloga strokovne službe izdajati mnenja za pridobitev nege družinskih članov, kar pomeni, daje potrebno soc. stanje družine preveriti na osnovi dokumentacije in obiska na domu. Na osnovi mnenj je pridobilo podaljšani bolniški stalež 20 delavcev. Posebna pozornost pa je bila posvečena otroškemu varstvu, vendar so bili rezultati skromni, saj je bilo od 87 obravnavanih vlog sprejetih v VVO samo 16 otrok naših delavcev. Oddih in rekreacija: v letu 1985 je v novolesovih kapacitetah letovalo 366 delavcev oz. njihovih družin. V obmorskih 216, v gorskih 150. Glede na leto 1984jeto 14 družin več, kar pomeni, da interes za sindikalni dopust iz leta v leto narašča. V letu 1985 smo v DO zadovoljili povpraševanje po letovanju, čeprav moramo reči, da vsem prosilcem nismo mogli ugoditi, saj so večina naših kapacitet prikolice, kar je za družine z majhnimi otroci teško sprejemljivo. Obstoječih zidanih kapacitet je premalo. Področje izobraževanja: V letu 1985 je bilo vključenih v razne oblike izobraževanja (funkcionalno, za pridobitev I. st., strokovno usposabljanje) 1175 delavcev. Od tega je bilo 270 delavcev vključenih v uvajalne seminarje, 630 delavcev pa je obnavljalo preizkus znanja iz varstva pri delu. Tečaj za kontrolorje kvalitete je uspešno zaključilo 38 delavcev, tečaj za voznike viličarjev 25 delavcev, tečaj za priučitev v ledarstvu (I. zaht. stop.) 29 delavcev iz TOZD TPP in 'IGD, dopolnilni seminar za inštruktorje proizvodnega dela in delovne prakse 28 delavcev, itd. Na proizvodnem delu in delovni praksi je bilo do junija 1985 117 učencev, od septembra do decembra 1985 pa 68 učencev, torej skupno 185 učencev. Na praktičnem pouku v učnih delavnicah je bilo iz petih oddelkov lesarskega sred- Povečanje OD smo dosegli na naslednji način: — povečanje vrednosti enote dela + 75% — povečanje poprečnega količnika učinkvitosti + 3% — povečanje poprečne sestavljenosti + 1% — povečanje prispevkov iz BOD + 1% S takšnim gibanjem OD nismo uspeli loviti inflacije, kije bila v letu 1985 preko 80%. Poprečno je bilo zaposlenih 3006 delavcev. Gibanje je bilo naslednje: Stanje na dan 1. 1. 1985 + prišlo - odšlo 3046 delavcev 521 delavcev 604 delavcev Stanje na dan 31. 12. 1985 2.963 delavcev. PREGLED POVPREČNEGA ŠTEVILA ZAPOSLENIH IN PO VPREČNO IZPLAČANIH NETO OD Tozd Povpr. zap.Povpr. zap. Indeks Povprečni Povprečni Indeks 1984 1985 OD 1984 OD 1985 TVP 291 291 100 27.151 47.801 176 Žaga 209 238 114 26.706 46.863 175 TPI 84 87 104 30.567 50.214 164 Bor 113 139 123 20.495 40.698 199 Sigmat 125 130 104 27.682 48.964 177 IGK 130 72 55 23.635 37.545 160 TDP 449 447 100 27.339 47.162 172 TSP 361 368 102 24.764 45.443 184 TPP 206 214 104 26.931 48.319 179 Lipa 93 106 114 21.675 45.926 212 TAP 131 133 102 28.114 48.485 173 TKO 119 154 129 26.438 45.931 174 TES 146 159 109 30.888 54.537 176 TGD 123 128 104 26.532 47:686 179 BLP 125 126 101 33.809 58.617 174 DSSS 197 214 109 36.066 64.525 178 Novoles 2902 3006 104 27.420 48.787 178 njega programa 149 učencev skupno 142 delovnih dni ali 1988 ur (vsak dan ena skupina dopoldne in ena popoldne po 7 ur). V letu 1985 je zaključilo pripravništvo in opravilo strokovni izpit 27 pripravnikov. Na dan 31. 12. 1985 smo imeli 144 štipendistov, od tega na visokih šolah 24 štipen- distov, na višji šoli enega, na srednji za V. st. 28 štipendistov in za III. ali IV. st. 91 štipendistov. 80 delavcev seje v preteklem letu izobraževalo ob delu ali z dela in sicer na srednji šoli 18, na višji 54, na visoki 4, na podiplomskem študiju 4. Bilanca Novolesovega uspeha za poslovno leto 1985 Težki časi gospodarske stabilizacije, ki smo jim bili priča v Jugoslaviji, niso šli mimo naše delovne organizacije, pač pa so v mnogočem vplivali tako na delovne kot tudi poslovne rezultate. Predloženi zaključni račun in drugi podatki ne kažejo dobre slike, kakršne smo bili vajeni v preteklih letih. Ob relativno dobrem pričetku leta v prvem kvartalu so se poslovni rezultati iz kvartala v kvartal začeli bistveno poslabševati in v zadnjih mesecih preteklega leta dosegli skoraj kritično mejo. Indeksi na preteklo leto so izredno visoki in neprimerljivi zaradi inflacije in nekaterih notranjih ter zunanjih vplivov: — povečuje se delež interne realizacije v celotnem prihodku — obresti, stroški plačilnega prometa in materialni stroški DSSS se letos nadomeščajo iz celotnega prihodka, lani pa so se iz dohodka — celotni prihodek je večji za kompenzirane obresti V prikazu smo sicer prilagodili bilančno shemo leta 1984 obračunskemu sistemu 1985. Če bi obratno prilagodili shemo leta 1985 letu 1984 in prečistili elemente teh vplivov, bi dobili popolnoma drugačno sliko. Iz prečiščenega prikaza vidimo, da so glavni krivec za slabo izkazane rezultate ravno plačane obresti, ki znižajo dohodek in akumulacijo. Tako imamo v letu 1985 izkazane akumulacije nekaj pod 500 milijonov din, kar je le 78% dosežene v preteklem letu in polovica planirane za leto 1985. PROBLEMATIKA OBRESTI V letu 1985 smo ugotovili naslednje obresti: din — prejete obresti 463.444.000 — plačane obresti 1.802.106.000 — neto obresti 1.338.662.000 Te strahotno velike številke so kar 9 x večje od preteklega leta in skoraj_3 x večje kot smo jih planirali. Se ob polletju smo Indeksi za prilagojene elemente na leto 1984 bi bili: (podatki v milionih din) leto 1985 leto 1984 Indeks — celotni prihodek 15.784 8.460 186 — porabljena sredstva 9.979 5.415 184 — dohodek 5.805 3.045 190 — čisti dohodek 3.220 2.126 152 — obresti 1.338 199 672 NOVOLES Dejansko 19.85 Plan 1985 Dejansko 1984 Indeks 1:2 1:3 Celotni prihodek 21,826.642 20,048.100 10,860.332 109 201 Dohodek 4.556.301 4.373.831 2,771.040 104 164 Čisti dohodek 3,220.557 3,396.838 2,126.212 95 152 — Del za OD 2.448.152 2,074.503 1.292.005 118 189 — Del za skupno porabo 272.664 260.587 179.637 105 152 — Akumulacija 499.741 1,061.748 654.570 47 76 Izguba - 194.553 -42.278 -127.628 460 141 imeli kot glavnega krivca za takšno veliko naraščanje obresti prekomerne zaloge, ki so se tekom prve polovice leta res povečale za 25 — 30%. Te zaloge smo do konca leta uspeh znižati na nivo v začetku leta, vendar pa se naša likvidnostna situacija ni bistveno izboljšala, temveč se je celo poslabšala. Vzrok za poslabšanje so čedalje slabši plačilni pogoji za izvoz, saj s pridobljenimi krediti ne pokrivamo izvoznih terjatev v celoti. Za izvoz s plačilnimi roki enega leta, dobimo selektivne kredite na veliko krajši rok, razliko pa moramo pokrivati s krediti po splošni obrestni meri. Poprečna obrestna mera za kredite se je gibala okoli 50% kar je približno na dinamiki rasti tečaja dolarja.. Med tem ko smo v preteklih letih iz viška tečajnih razlik pokrivali slabše dohodkovne programe v izvozu, tega v letu 1985 ne moremo več, ker se pozitivne tečajne razlike kompenzirajo s plačanimi obrestmi. Za leto 1985 je družba dovolila, da se plačane obresti kompenzirajo v breme učinkov revalorizacije obratnih sredstev. V naši DO smo tako kompenzirali za 692. milijonov din obresti in na ta račun povečali prihodke ter izboljšali delitveno strukturo. Poračun obresti v breme revalorizacije sicer izboljšuje prikazano bilanco uspeha za leto 1985, vendar pa tak prikaz ne more izboljšati likvidnostne kakor tudi ne investicijske bilance, ker poračun odpira nepokrite zaloge obratnih sredstev, ki smojih vrednostno ustvarili z revalorizacijo. IZGUBE V letošnjem letu sta zaključili poslovanje z izgubo dve TOZD (podatki v tisoč din): — BOR 85.480 — IGK 109.073 194.553 Za pokritje izgub so na voljo naslednji viri: — lastna rezervna sredstva — sanacijski krediti iz predčasno vnovčenih certifikatov drugih OZD pri republiškem rezervnem skladu — sanacijski krediti iz sredstev po 13. točki obrazca IDSR za leto 1985 TOZD vNovolesu in izven. Finančna konstrukcija pokrivanja izgub še ni znana, ker niso še dokončno ugotovljene višine posameznih virov. Vsekakor bodo izgube pokrite do konca februarja 1986, da ne bo •sankcij pri izplačilu OD. BW0fe@ 5 Bilanca uspeha po tozdih Dejansko Plan Dejansko Indeks Dejansko Plan Dejansko Indeks TV P 1985 1985 1984 1:2 1:3 TPP 1985 1985 1984 1:2 1:3 Celotni prihodek 2,003.845 1.723.977 1,041.218 116 192 Celotni prihodek 1.636.087 1,268.887 906.986 129 180 Dohodek 670.375 451.535 292.198 148 229 Dohodek 300.235 269.709 270.469 111 111 Čisti dohodek 518.404 365.206 232.178 142 223 Čisti dohodek 200.031 165.872 230.474 121 87 — Del za OD 226.674 195.394 127.951 116 177 — Del za OD 176.042 140.770 93.459 125 188 — Del za skupno porabo 42.391 28.692 19.319 148 219 — Del za skupno porabo 11.979 8.005 19.045 150 63 — Akumulacija 249.339 141.120 84.908 177 294 — Akumulacija 12.010 17.097 117.970 70 10 Dejansko Plan Dejansko Indeks Dejansko Plan Dejansko Indeks ŽAGA 1985 1985 1984 1:2 1:3 LIPA 1985 1985 1984 1:2 1:3 Celotni prihodek 2,221.802 2.225.650 1,163.204 100 191 Celotni prihodek 652.328 602.073 145.996 108 447 Dohodek 343.782 487.461 242.063 71 142 Dohodek 138.192 162.160 25.072 85 551 Čisti dohodek 241.598 396.591 175.719 61 137 Čisti dohodek 92.196 132.251 14.701 70 627 — Del za OD 183.967 165.657 92.096 111 200 — Del za OD 83.280 64.939 31.459 128 265 — Del za skupno porabo 27.110 54.162 14.727 50 184 — Del za skupno porabo 3.389 8.203 41 - — Akumulacija 30.521 176.772 68.896 17 44 — Akumulacija 5.527 59.109 9 - IZGUBA -16.758 Dejansko Plan Dejansko Indeks TPI 1985 1985 1984 1:2 1:3 Dejansko Plan Dejansko Indeks TAP 1985 1985 1984 1:2 1:3 Celotni prihodek 1.214.638 1,001.981 548.772 121 221 Dohodek 248.273 198.126 121.668 125 204 Celotni prihodek 1,339.269 1,400.564 798.110 96 168 Čisti dohodek 173.976 154.467 89.930 113 193 Dohodek 290.976 258.622 206.894 112 141 — Del za OD 70.722 64.378 40.881 110 173 Čisti dohodek 203.481 189.092 157.322 108 129 — Del /a skupno porabo ,13.700 9.357 6.628 146 . 207 — Del za OD 105.182 97.171 61.997 108 170 — Akumulacija 89.554 80.732 42.421 111 211 — Del za skupno porabo 22.339 13.619 16.415 164 136 — Akumulacija 75.960 78.302 78.910 97 96 Dejansko Plan Dejansko Indeks BOR 1985 1985 1984 1:2 1:3 Dejansko Plan Dejansko Indeks Celotni prihodek 454.548 525.209 163.907 87 277 TKO 1985 1985 1984 1:2 1:3 Dohodek 41.802 119.493 3.885 35 107 Celotni prihodek 1.768.042 2,024.130 805.064 87 220 C isti dohodek 1 1.486 94.390 - 6.305 12 — Dohodek 309.059 258.622 106.378 119 290 — Del /a OD 96.966 79.507 34.456 122 281 Čisti dohodek 202.061 140.167 66.592 144 303 — Del /a skupno porabo — Del za OD 114.538 99.826 52.565 115 218 — Izguba -85.480 -40.761 - 210 — Del za skupno porabo 17.974 13.700 4.238 131 424 — Akumulacija 5.853 — Akumulacija 69.549 26.641 9.789 261 710 Dejansko Plan Dejansko Indeks SIGMA! 1985 1985 1984 1:2 1:3 Dejansko Plan Dejansko Indeks TES 1985 1985 1984 1:2 1:3 Celotni prihodek 775.352 789.060 476.489 98 163 Dohodek 168.304 173.801 119.676 97 141 Celotni prihodek 755.283 633.107 364.810 119 207 Čisti dohodek 118.343 130.263 90.918 91 130 Dohodek 240.803 198.758 117.325 121 205 — Del /a OD 106.985 89.899 56.219 119 190 Čisti dohodek 178.848 156.341 89.495 114 200 — Del za skupno porabo 4.626 12.629 8.190 37 56 — Del za OD 146.846 129.702 76.635 113 192 — Akumulacija 6.732 27.735 26.509 24 25 — Del /a skupno porabo 20.949 10.445 7.872 200 266 — — Akumulacija 11.053 16.194 4.988 68 222 Dejansko Plan Dejansko Indeks IGK 1985 1985 1984 1:2 1:3 Dejansko Plan Dejansko Indeks — IG D 1985 1985 1984 1:2 1:3 Celotni prihodek 287.379 267.780 371.078 107 77 Dohodek - 42.738 1.931 -12.351 - 346 Celotni prihodek 1,106.542 1.058.178 527.371 105 210 Čisti dohodek - 72.113 -13.878 -38.663 520 186 Dohodek 220.315 210.121 165.801 105 133 — Del /a OD 36.960 28.400 41.446 130 89 Čisti dohodek 161.943 167.082 133.154 97 122 — Del za skupno porabo — 1X1 za OD 103.360 83.826 54.236 123 191 — Izguba - 109.073 -42.278 -80.109 258 136 — Del za skupno porabo 16.435 12.277 11.036 134 149 — Akumulacija 42.148 70.979 67.882 59 62 Dejansko Plan Dejansko Indeks TI)P 1985 1985 1984 1:2 1:3 Dejansko Plan Dejansko Indeks — BI.P 1985 1985 1984 1:2 1:3 Celotni prihodek 4.408.543 3.825.975 1.923.448 115 229 Dohodek 684.356 810.937 528.677 84 1 17 Celotni prihodek 735.576 479.695 330.694 153 222 Čisti dohodek 478.831 661.195 479.791 72 1 (K) Dohodek 195.024 156.402 114.709 125 170 — Del za OD 349.851 299.922 195.649 117 179 Čisti dohodek 140.914 118.139 78.802 119 179 — Del /a skupno porabo 52.917 44.562 40.139 — Del za OD 123.121 107.703 68.652 1 14 179 — Akumulacija 76.063 316.711 244.003 — Del za skupno porabo 9.992 5.102 5.619 196 178 — Akumulacija 7.801 5.334 4.531 146 172 Dejansko Plan Dejansko Indeks TSP 1985 1985 1984 1:2 1:3 De ja nsko Plan Dejansko Indeks nsss 1985 1985 1984 1:2 1:3 Celotni prihodek 2.014.727 1.832.999 1.072.835 110 188 Dohodek 450.910 445.686 270.889 101 166 Celotni prihodek 452.681 388.853 220.350 1 16 205 Čisti dohodek 331.762 351.849 209.660 94 158 Dohodek 296.633 232.053 143.690 128 206 — Del za OD 298.198 235.138 150.414 127 198 Čisti dohodek 238.796 196.812 122.444 121 195 — Del za skupno porabo 15.528 26.261 17.855 59 87 — Del za OD 225.460 192.271 113.890 117 198 — Akumulacija 18.036 90.450 41.391 20 44 — Del za skupno porabo 13.336 4.541 8.554 294 156 Letni plan DO Novoles za leto 1986 — Iz priloženih tabel je razvidno, da za celotno DO NOVOLES planiramo povečanje proizvodnje glede na leto 1985 za 21%, kar predstavlja povečanje produktivnosti dela za 19%. Očitno je, da za takšnimi planiranimi porasti stoji tudi aktiviranje nekaterih investicij, ki bodo takšno povečanje omogočile, predvsem pa: — izgradnja lakirnice v TPP v začetku drugega kvartala, ki bo skupaj z razrezom ive-ric v bivšem IGK omogočila bistven skok v kapaciteti ploskovne proizvodnje. Ta investicija bo popolnoma aktivirana (furniranje) v začetku naslednjega leta, — aktiviranje lakirnice v TGD bo omogočilo povečanje proizvodnje stolov za 35%, — aktiviranje dodatnih kapacitet nanosa poliestra in rotvinga v TKO bo omogočalo povečanje proizvodnje mokrega dela. Vse ostalo povečanje produktivnosti dela bo moralo biti rezultat vseh ostalih organizacijskih izboljšav, ki jih običajno navajamo kot »notranje rezerve«. Zadnjih nekaj let smo sprejemali z letnimi plani zelo velike obveze, ki jih nismo v celoti uresničevali, vendar je plan za letošnje leto po predvidenih povečanjih proizvodnje še veliko bolj optimističen. Ta optimizem izvira deloma iz dejstva, da se zavedamo, da gremo iz nekaj dobrih let, kjer so nam zunanji pogoji gospodarjenja šli na roko, v leto zaostrenih gospodarskih razmer, kjer bomo morali predvsem z lastnimi sposobnostmi dokazati, da smo sposobni ustvarjati zadovoljiv dohodek. Moja ocena je, da bomo fizični plan proizvodnje zelo težko dosegli in da bomo lahkosmatralikot uspeh povečanje produktivnosti dela za 10%, kar pomeni, da bi v globalu uresničili letni plan z indeksom 92%, kar nas pa jasno ne opravičuje, da se ne bi borili za njegovo 100% uresničitev. — V planu je predvideno, da bomo 53% vseh zunanje pridobljenih prihodkov realizirali na izvoznem trgu, v katerem je trg ZDA in Kanade zaseden s preko 80%, kar nas postavlja v veliko odvisnost tako od gospodarskih razmer v ZDA, kot od domače izvozne politike. Iz priloženega gradiva je razvidno, da nameravamo skupno izvoziti 24.700.000 US dolarjev, kar predstavlja povečanje za 39%, poleg tega pa nameravamo izvoziti v ZSSR pohištvo v vrednosti 2.200.000 C1 dolarjev. Večino izvoza predstavlja izvoz pohištva, v večjem delu naj bi se letos v izvoz vključil TKO z izvozom pomivalnih korit na evropsko tržišče. Za prodajo pohištva na ameriškem trgu prevladujejo optimistične ocene, da se bo v letu 1986 prodaja pohištva povečala glede na preteklo leto za 6,5%, cene pohištva pa naj bi k temu doprinesle za naše razmere smešno nizko — vsega 2,5%. Relativno ugodno stanje je čutiti tudi na naših izvoznih naročilih, ki bodo predvidoma v celoti zapolnila naše proizvodne kapacitete. V zadnjih nekaj letih je v izvozu DO NOVOLES prišlo do velikega povečanja prometa z Export-drvinimi podjetji v tujini, s katerimi bomo v letu 1986 dosegli največji obseg prometa, poleg tega pa se bo na tretje mesto uvrstil kupec Crawford, s katerim smo praktično začeli poslovati šele pred nekaj leti in ki z našim ploskovnim programom VCR kabinetov (omara za namestitev televizorja, vidorekorderja, akustike), ki so na ameriškem trgu v zadnjem času beležili največjo stopnjo rasti, dopolnjuje svoj proizvodni program. Glede na tržna gibanja smo v letu 1986 v DO NOVOLES planirali tudi vrsto novih programov, kar od nas zahteva še večjo fleksibilnost v proizvodnji, pri tem je potrebno omeniti predvsem tri nove tipe jedilnic, ki bodo dopolnjevale naš obstoječi program jedilnic kolonialnega stila s stilom Queen Ann, kitajski in medite-ran, s čimer smo v DO NOVOLES skupaj s programom country in contempo-rary razvili dokaj obsežen program jedilnic. Glede na velik delež prihodkov iz izvoza je za točnost predvidevanja višina dohodka bistveno pomembno gibanje tečaja ameriškega dolarja glede na domačo inflacijo. Vsi izračuni v predloženi bilanci so upoštevali vrednost ameriške valute 425,00 din v povprečju leta, kar pomeni povečanje glede na leto 1985 za 57%, a precej manj kot smo predvideli rast nabavnih cen (166%). Naša velika občutljivost na gibanje tečaja US dolarja je še Srečanje mladincev ob kvizu toliko večja, kerjecca 80% vse- malen. Za ilustracijo naj naga izvoza denominiranega v vedem samo okvirne številke, US dolarjih, medtem ko je v kako ob sicer 100% realizaciji predvidenem uvozuvletu 1986 letnega plana vpliva tečaj US v višini 7.300.000 dolarjev dolarjev na naš rezultat: delež ameriške valute le mini- ,■ Povpr. teč. US$ 1986 Indeks 86/85 Rezultat DO NOVOLES 425,00 din 157 + 899.629 400,00 din 148 cca + 250.000 360,00 din 133 cca - 790.000 500,00 din 185 cca +2.800.00 Glede na to, da praktično ni mogoče predvideti, kakšen bo dejanski tečaj pa tudi domača inflacija, je planiranje ostanka v višini 899.629.000 din, kar predstavlja 3,3% eksterne realizacije le ena izmed neštetih variant, ki jih planer lahko izbere. V planu je upoštevana tudi optimistična napoved, da bodo v povprečju nabavne cene zrasle za 66%. V letu 1985 smo glede na preteklo leto beležili rast nabavnih cen za 72% in če' naredimo podobno kot za gibanje tečaja nekaj variant, kako bi višina le-teh vplivala na rezultat (ob sicer nespremenjenih vseh ostalih parametrih plana); Rast nabavnih cen Rezultat surovin in mater. NOVOLES 86/85 v 000 din 66% + 899.627 80% cca - 250.000 50% cca + 2.000.000 Prodajne cene na domačem trgu smo za vse programe zaostrili, da bodo rasli z indeksom 75%, prav tako tudi osebni dohodki na delavca, saj smo izhajali iz predpostavke, da bomo najmanj ohranjali enako realno kupno moč. Pri planiranju TOZD, ki prodajajo pretežno na domačem trguje največja težava ne toliko doseganje planiranega fizičnega obsega proizvodnje, kot zagotavljanja možnosti plasmaja za planiran obseg, predvsem to velja za TOZD SIGMAT, za katerega program airlless aparatov z večjim deležem lastnega dela in znanja moramo tržišče intenzivno obdelati, prav tako tudi za program TOZD TAP in TKO. Pri pregledu planiranih rezultatov po TOZD je razvidna zelo slaba dohodkovnost izvoznih ploskovnih programov, kjer smo šele po več variantah plana z upoštevanjem raznih dodatnih akcij — kot npr. zmanjšanje uvoza, reeksport itd. zagotovili dovolj virov, da smo pokrili vse predvidene stroške. V planu izkazuje izgubo le TOZD TPE v višini 103.711.000 din, saj je TOZD šele v postopku investiranja in majhna proizvodnja bremeni velik delež splošnih stroškov. Pri letnem planu je izmed stroškov potrebno omeniti obresti. V DO NOVOLES planiramo, da bomo v letu 1986 skupno plačali 2.918.573.000 din obresti, od tega pretežen del za kredite za financiranje izvoznih terjatev z daljšim plačilnim rokom, zato v planu obresti tudi večinoma bremenijo izvozne TOZD. Neto obresti tako predstavljajo v DO NOVOLES 9,2% eksterne realizacije, oz. kar 30% dohodka. Planirani indeksi proizvodnje plan 1986/ Dej. 1985 Plan 86 Indeks Indeks TOZD dej. 85 zaposlo- produktiv- vanja nosti TVP 98 100,0 - 2% ŽAGA 103 95,0 + 8% TPI 121 114,0 + 6% BOR 152 100,0 + 52% SIGMAT 110 103,0 + 7% IGR — — — TDP 121 100,0 + 21% TSP 122 104,0 + 17% TPP 152 100,0 + 52% LIPA 133 111,0 + 20% TAP 113 102,0 + 11% TKO 134 98.0 + 37% TGD 135 100,0 + 35% NOVOLES 121 102,0 + 19% Plan izvoza 1986 US dolar (CL dolar) TOZD Plan 1986 Dejansko 1985 Indeks TVP 1.330.000$ 1.149.000$ 116 ŽAGA 100.000$ 73.500 CL TPI 100.000 $ 43.500$ 230 BOR 2.000.000 $ 1.100.400$ 182 SIG. 450.000 $ 207.500$ 217 IGK — 29.200 $ — TDP 9.400.000 $ 7.800.000 $ 121 TSP 2.500.000$ 1.572.000$ 159 TPP LIPA TAP TKO TGD 2.200.000 CL$ 4.500.000$ 960.000 $ 3.360.000 $ 3.162.100 CL$ 2.965.000 $ 157.300$ 2.496.000 $ 70 152 610 135 NOVOLES 24.700.000 $ 2.200.000 CL$ 17.763.900$ 3.347.700 CL$ 139 66 PLAN PRVEGA TRIMESEČJA 1986 Plan prvega kvartala ne predvideva dinamike proizvodnje letnega plana, kar smo predvideli že pri letnem planu. Tako predvidevamo, da bo izvoz dosežen v višini 5.370.000 US dolarjev, kar je sicer 13% izpod dinamike letnega plana, vendar 26% več, kot je znašal izvoz v enakem obdobju lani. Za prvi kvartal letošnjega leta predvidevamo izredno skromen rezultat, za večino izvoznih TOZD pa bo predviden povprečni tečaj 320,00 din za 1 US dolar povzročil, da bodo v periodičnem obračunu izkazali izgube, ki jo bomo morali pokriti v naslednjih treh kvartalih. Plan dohodka za I. tromesečje 86 Besedilo Novoles Konvertibil. izvoz 1.719.400 Tečaj, razlike 503.726 Klirinški izvoz 80.750 Domači trg 2.288.700 Interna 2.063.623 Inter. deviz. stim. 170.730 Prejete obresti 110.020 Celotni prihodek 6.936.949 Direkt. mat. str. 3.736.758 Prihranki pri DIS (+ 20.700) Odstopanja — Int. deviz, kompenz. 174.350 Skupaj DIS 3.890.408 FIS 922.369 Obresti za OBS 584.339 Amortizacija 200.935 Skupaj FIS + Am 1.707.643 Porab, sredstva 5.598.051 Dohodek 1.338.898 Zavaroval, premije 56.495 Obresti 56.871 Ostale obveznosti 320.489 Skupaj obveznosti 433.855 Čisti dohodek 905.043 OD (dec. OD + 15% + 1/4 MD 86) 879.984 Stanov, prisp. 14.280 Rezerv, sklad 25.794 Sklad skup. por. 16.887 POSLOVNI SKLAD -31.902 Vodja APS: , Miran Kapš, l. r. Plan izvoza za prvo tromesečje 1986 DO Novoles v US dolarjih TOZD Plan 1 kv. 86 Dejan. I. kv 85 1/4 let. Indeks plana 86 plan plan I. kv 85 1/4 1. p. TVP 300.000 248.000 333.000 121 90 ŽAGA 30.000 54.000 25.000 56 120 TPI 30.000 15.000 25.000 200 120 BOR 400.000 311.000 500.000 129 80 SIG. 40.000 61.000 113.000 66 35 IGK — 17.000 — TDP 2.100.000 1.950.000 2.350.000 108 89 TSP 500.000 400.000 625.000 125 80 TPP 1.100.000 586.000 1.125.000 188 98 UPA — TAP — TKO 120.000 240.000 50 TGD 750.000 628.000 840.000 119 89 NOVOLES 5.370.000 4.270.000 6.176.000 126 87 Letošnji sklad skupne porabe Letos smo po zaključnem računu za leto 1985 izločili v sklad skupne porabe —splošni del 98.586.890 din, kar je za 48% več, kot je bilo izločeno po zaključnem računu za leto 1984 (za potrošnjo v 1.1985). Največja postavka v skladu skupne porabe je regres za letni dopust Splošni del: A DOHODKI in znaša 46.080.000 din, kar pomeni skoraj 47% vsega sklada skupne porabe, nato pa so najpomembnejše postavke, odhod v pokoj in posmrtnine 8.000.000 din, najem in nakup počitniških kapacitet oz. njihovo vzdrževanje 14.900.000 din itd. izločeno po ZR B Izdatki 1. regres za letni dopust 2. jubilejne nagrade 4. pogostitev jubilantov 4. odhod v pokoj in posmrtnine 5. upokojenci 6. športno društvo 7. zdravstveno varstvo 8. Baza 20 9. Obrat družbene prehrane 10. Dol. oktet 11. Najem in vzdr. počitniš. kap. 11. Godba na pihala 13. komisija za kulturo 14. vračila TOZD za poč. kap. (za nazaj) 15. dodatni program TOZD Obrazložitev: Ad 1. — regres za letni dopust je planiran v višini 46.080.000 din brutto. Netto bo prejel delavec 12.000.— din. Predvideno izplačilo v maju 1986. Ad2.— letos je okoli 220jubilantov. Jubilantske nagrade znašajo za 10 let 16.000 din neto, za 20 let 32.000 din in za 30 let 48.000 din netto. Predvidoma bo svečana seja DS DO 19. 12. 86. Ad 3. — za pogostitev jubilantov in del. sveta DO je planirano 2.500.000 din. Ad4.— za odhod v pokoj in posmrtnine imamo v našem SaS opredeljeno, da je od-pravnima v višini 2—3 povprečna OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu, odvisno od del. dobe. Po zadnjih podatkih je bil povprečni OD v 1. 1985 v SRS okoli 54.000,—din. Ad 5. — V Novolesu je preko 300 upokojencev. Letos predvidevamo za upokojence 7.000 din netto. Poleg tega je v znesku 2.900.000 din upoštevana tudi pogostitev. Ad 6. — športno društvo planira tekmovanja v vseh športnih disciplinah, zlasti pa smučanje, kegljanje, odbojka, šah itd. Ad 7. — zdravstveno varstvo — preventivno je v Novolesu že zelo uveljavljeno, s tem da GW§)IJ(§ Letošnje srečanje naših upokojencev, ki jih je iz leta v leto več planiramo nekatere preventivne preglede tudi v inštitucijah izven Novega mesta. Ad8.— Baza20—leta 1985 smo sprejeli družbeni dogovor o zaščiti spomenikov na Rogu in Bazi 20. Letošnja obveza je 450.000 din. Ad 9. — Obrat družbene prahrane mora nabaviti nekatere stroje za delo v menzi, za kar smo planirali 3.500.000 din. Ad 10. — Za Dol. oktet, katerega pokrovitelj je Novo-les že vrsto let planiramo 180.000 din. Ad 11. — Letos za sredstva za počitniške kapacitete planiramo sorazmerno visoko. Dogovorjene so naslednje večje akcije: — prenova Zoisovega gradu v Boh. Bistrici — delež Novolesa 5.500.000 din, — plačilo garsonjere vMih-olaščici 3.900.000 din, — izmenjava otrok v CSSR 1.500.000 din, — ostalo (vzdrževanje, obnova itd.) 4.000.000 din, Skupaj potrebna sredstva 14.900.000 din. Ad 12. — za godbo namenjamo leto 1.200.000 din od tega 600.000 din za redno dejavnost in 600.000 din za nabavo instrumentov. Ad 13. — komisiji za kulturo namenjamo letos 400.000 din. Nadaljevali bomo z aktivnostmi, ki so bile zastavljene v letu 1985. Adl5.— v SaS o skupni porabi imamo za nakup, najem in vzdrževanje počitniških kapacitet opredeljeno, da se obveznost za te namene izračuna po zaposlenem. Za tiste TOZD, ki nimajo dovolj sredstev se združi iz tistih TOZD, ki imajo dovolj sredstev, s tem da se le-to v treh letih vrne, sicer se obveznost vračanja črta. Letos so vrnile TES, TKO in BLP. Ad 15. — Dodatni program TOZD — s temi sredstvi razpolagajo TOZD za svoje specifične potrebe. V letu 1986 imajo ta sredstva predvsem TOZD TAP,TKO,TGD,TPI, TVP, TDP. Ostale pa teh sredstev nimajo oz. jih imajo sorazmerno malo. MARJAN GRABNAR 98.586.890 46.080.000 7.276.000 2.500.000 8.000.000 2.900.000 1.500.000 1.500.000 450.000 3.500.000 180.000 14.900.000 1.200.000 400.000 577.750 8.200.890 Poročilo o izidu referenduma 27. 1. 1986 smo imeli v Novolesu referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana delovne organizacije, sprememb sam- oupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, sprememb statuta tozdov ter sprememb samouprav- nega sporazuma o združitvi v SOZD Uniles in statuta SOZD Uniles. Referendum je bil v vseh tozdih uspešno izveden. Udeležba na referendumu je bila dobra (92%), zadovoljni pa smo tudi z izidom. Za je glasovalo 78% udeležencev. Izid po tozdih je razviden iz priložene tabele. \ y [TOZD ŠT.DELAVCEV ŠT. STATUT TOZD ! SSp. TEM.PL.DO ! SSo 0 OD ! SSp. Uniles STATUT UNILES SKUP A J 1 1 1 GLASOVALCEV« St.gl.j % j st.gl .1 % i St.gli 3 i St.gl.} 1 iiii 7o j St.gl.| % -L J UDELEŽBE ! POVPREČNI 7o j TDP 450 1 1 1 1 5% : 331 j 73,5 j 353 I 75,1 j 354 1 78,6 j 3o5 j 67,8 j i 314 ( 69,8 38 j 73 [TVP 290 t 1 272 j 198 j 68,3 j 2o9 j- . t " 1 72 ! 197 ! 67,9 1 136 ! 64,1 | 187 i 64,5 95,8 ; 67,4 i TSP 363 1 34o J 224 1 61,7 J 216 1 59,5 j 23A j 64,5 j 2o6 j 71,6 j 215 ! 59,2 93,7 i 63,3 IŽASA 222 1 1 204 ! 1881 34,7 J 131 j 81,5 j 184 j 82,9 j 172 j 77,5 j 174 j 78,4 91,9 j 31 iTPI j 84 1 1 1 81 1 »1 33,1 j 75 ! 89,3 j 77 j 91,6 j 73 j 86,9 i 73 j 86,9 96,4 88,6 j TGD j 125 1 1 1 118 : 103 : 38,4 ! lo4 ! 83,2 ! 122 i 89,6 i lo3 ! 82,4 | 106 ! 84,3 94,4 j 35,7 JTPP 2o9 1 1 1 139 j 157 j 75,1 j 155 1 74,2 j 166 j 80,4 i 143 1 68,4 j 146 J 7o ,8 9o,4 j 73,8 !tap ~ui__ 1 1 127 L 2® J _ .ZihSJ 25 . j 74,2 i I06 I So,3! 99 1 _zs 95 i „72... _.2Ia2 .75*1 j IGK 60 1 1 56 - i 43 ! 80 ! 50 ! 83,5! 47 j 78,3; 50 j 83,3 93,3 j 81,2 {TKO 142 1 1 134 i - i 35,2 j 122 1 85,9 J 119 j 33,a j 116 j 81,7 ! 115 ! 81 94,4 j 83,5 ! 30B 139 1 126 i 121 i 8? j 125 j 89,9 j 123 j 88,5 j 123 j 88,5 j 1 120 ! l_. 86,3 9o ,6 j 38 ! LIPA. 119 1 1 113 j 86 I 72,3 j 81 1 68 I 94 i 79 i 83 | 69,7 j 83 j 69,7 94,9 j 71,7 i !SIGMAT 154 1 1 1 117 „J. 104 j~ 77,6 ! loo j 74,6 1 lol j 75,4 j lo2 j 76,1 j lo2 } 76,1 87,3 j 76 ; BLP 129 1 1 1 114 J. -1 j lo? ! 82,9 1 lio i 85,2'! lo7 j 82,9] lo7 j 82,9 j 83,5 j TES 159 1 1 139 _L i2b4 3o,5 J 124 “1 1 ~V 1 1 — I 77,9 j 130 ! 81,8! 126 ! 79,2! 77,2 j 127 ! 79,9 t 87,4 ; 79,9 J DSSS 224 1 2o5 t-I 81,7 1 ! - J 181 j 80,8} 173 | " 1 181 1 i 80,8 91,5 j 80,1 NOVOLEi 2981 1 1 2731 1 i 78,A ! j 77,9 J ! 8o,8J 76,7| 1 76,6 92 j 78,2 , Samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju SSTZU Novo mesto in DO NOVOLES za obdobje 1986 — 1990 V ponedeljek, 17. 02. 86 sta SŠTZU Novo mesto in Novoles podpisala sporazum o medsebojnem sodelovanju. Na srednji šoli tehničnih in zdravstvenih usmeritev Boris Kidrič v Novem mestu smo všolskem letu 1985/86 vpisali že četrto generacijo lesarjev (II1. in I V. stopnjo) kot dislocirani oddelki matične šole Škofja Loka. Tako sedaj poteka šolanje v dveh prvih, dveh drugih in dveh tretjih oddelkih, potekajo pa dogovori o izobraževanju lesnih tehnikov (v šol. letu 1986/87). Šola ves čas obstoja lesarskih oddelkov ni uspela pridobiti predavateljev strokovnih predmetov, zato je bilosodelovanje med Novolesom in SŠTZU na področju zagotavljanja predavateljev že do sedaj ustaljena in stalna oblika. Glede na to,da smo kot Novoles zainteresirani zaširjenje lesnih poklicev in ohranjanje šolanja lesarjev v Novem mestu, je potrebno sodelovanje med nami kot uporabniki in SŠTZU kot izvajalcem izobraževalnega procesa še bolj poglobiti. V ta namen smo podpisali sporazum, ki opredeljuje načelne naloge tako SSTZU kot Novoles za obdobje 1986 — 1990. SŠTZU se obveže izvajati vse naloge v izobraževalnem procesu po dogovorjenih programih, posredovati letno programe investicij opremljene z nalogami in načini finansiranja, programe kadrovskih potreb sodelovati pri izvajanju vseh oblik izobraževanja (ob delu in iz dela) glede na potrebe naše DO. Novoles pa se v tem sporazumu obvezuje, da bo še nadalje pomagal reševati kadrovsko problematiko SŠTZU pri izvajanju predavanj strokovnih predmetov, zagotavljal materialne in prostorske pogoje pri izvajanju delovne prakse in praktičnega pouka (učnedelavnice)yterna osnovi skupno dogovorjenega programa prispeval določena sredstva za izvedbo le tega, s tem pa prevzema kot največji porabnik kadrov pokroviteljstvo nad izvajanjem vzgojn-oizobraževalnih programov na lesarski usmeritvi na SŠTZU Novo mesto. D. H. Poročilo o delu disciplinske komisije v letu 1985 Disciplinska komisija delovne organizacije Novoles je imela v preteklem letu opravljenih 52 javnih obravnav, na katerih je obravnavala 281 delavcev, katerim je bilo očitano 357 kršitev delovnih obveznosti, začeti postopek zoper 21 delavcev pa je bil prenesen v leto 1986. Ti podatki kažejo na porast opravljenih obravnav in števila zahtev za uvedbo postopka, saj je bilo v letu 1984 razpisanih 41 javnih obravnav, obravnavanih pa je bilo 247 delavcev. Disciplinska komisija je izrekla delavcem v postopku naslednje disciplinske ukrepe oz. sklepe: 22 oprostitev odgovornosti, 4 ugotovitve odgovornosti, vendar ukrep ni bil izrečen, 57 opominov, 58 javnih opominov, 4 razporeditve na druga dela in naloge, 3 denarne kazni, 80 prenehanj delovnega razmerja s pogojno odložitvijo izvršitve, 48 prenehanj delovnega razmerja, v štirih primerih pa je predlagatelj umaknil zahtevo v teku postopka. Poleg tega je disciplinska komisija v svojem postopku izrekla v petih primerih sklep o povrnitvi materialne škode ter 20 povrnitev pavšalne odškodnine za neopravičene izostanke z dela oz. samovoljno zapuščanje dela. Zoper izrečene ukrepe je vložilo ugovor na delavski svet 30 delavcev in v petih primerih je delavski svet spremenil izrečeni ukrep, v ostalih pa v celoti potrdil sklep komisije in ugovor zavrnil. Šest delavcev je iskalo sodno varstvo na sodišču združenega dela, vendar postopki še niso pravnomočno končani. Pri izbiri ukrepa je komisija upoštevala oteževalne in olajševalne okoliščine, pretehtala težo kršitve ter za kakšnega delavca gre, ukrep pa je izrekla z namenom specialne in generalne prevencije, torej vzgojnega vpliva na delavca v postopku in ostale delavce. V letu 1985 je bilo več ukrepov prenehanja delovnega razmerja, saj je bilo teh v 1984. letu 31. v 1983. letu 41 in v 1982. letu 27, na kar je vplivalo tudi dejstvo, da je bilo pri teh delavcih tudi precej povratnikov in je šlo v večini primerov za preklic pogojne odložitve izvršitve že pravnomočno izrečenega najstrožjega ukrepa. Z volitvami v aprilu 1985 smo dobili nove člane disciplinske komisije ter novega predsednika in namestnike, kakor tudi zunanje člane, vendar pa je delo potekalo nemoteno, saj je precej članov podaljšalo mandat iz prejšnjega obdobja. Nekoliko težav pa je bilo z udeležbo predsednika oz. namestnikov komisije zaradi zahtevnosti njihovih delovnih mest ali izmenskega dela. Ugotovljene in analizirane kršitve delovnih obveznosti kažejo na naslednji vrstni red najbolj pogostih kršitev: 1. neopravičeni izostanki z dela — 82 kršitev — 22,9% 2. neizpolnjevanje ah malomarno izvrševanje delovnih nalog — 52 kršitev — 14,5% VRSTE KRŠITEV PO TOZD VRSTA KRŠITVE SKU- PAJ TDP TSP TV P TES ŽAGA TGD TPI TKO TPP IGK TAP LIPA BOR SIG. BLP DSS' Neizpolnjevanje ali malomarno izvrš. del. obvez. 52 1 5 — 4 9 2 i 4 13 8 — 1 3 1 Kršitev predpisov o požarni varnosti 1 — — — — — — — 1 Ponarejanje listin, dajanje netočnih podatkov 26 2 — — — 15 5 3 1 Odklonitev del in nalog 12 1 - - - 2 - l 2 1 — — 1 1 2 1 — Neopravičeno koriščenje sredstev za delo 7 — — 1 3 1 — __ 1 1 — Nepravilen odnos do sodelavcev, pretep, grožnja 34 — 4 2 12 3 1 2 2 1 1 1 2 1 2 — Vinjenost na delu. prinašanje alkohola 36 1 3 3 1 9 8 1 7 1 2 — Neopravičeni izostanki 82 II 8 9 2 23 3 4 9 5 1 1 — 2 1 3 — Zamujanje, samovoljno oz. predčas. zapušč. dela 38 5 2 2 10 5 1 5 1 4 1 1 1 — Neupoštevanje navodil za zdravljenje 4 — — — 1 2 1 Povzročitev škode TOZD 10 — — 1 — 2 — 1 4 I 1 — Izostanek oz. odklonitev nadurnega dela 26 — 23 — — _ 1 1 1 — Prihod ali odhod na nedovoljenem mestu 3 — — — — — 2 1 — Protipravno prilaščanje 15 2 3 2 4 - - — 2 1 — — — — — — 1 Ostale kršitve II — 1 1 — 4 1 — — 2 — 1 — — i — — Skupaj: 375 23 49 21 15 89 31 8 23 34 11 5 14 10 10 13 1 3. zamujanje, predčasno za- puščanje dela — 38 kršitev — 10,69? . , 4. vinjenost na delu, prinašanje alkohola — 36 kršitev — 10% 5. nepravilno obnašanje, pretepanje — 34 kršitev — 9,5% _ 6. —7. ponarejanje listin, netočni podatki — 26 kršitev -7,3% 6.—7. izostanek ali odklonitev nadurnega dela — 26 kršitev — 7.3% 8. ostale kršitve — 63 kršitev — 17,6% Skupaj — 357 kršitev — 100% Vrstni red najbolj pogostih kršitev v primerjavi s prejšnjimi leti ni bistveno spremenjen, saj je prvih pet navedenih kršitev stalno med najbolj pogostimi. Opazen pa je porast kršitev ponarejanja listin, kar se je pojavilo predvsem v tozdih Žaga. TGD in TKO ter izostanek ali odklonitev nadurnega dela, zabeleženih, skoraj izključno v tozdu TSP. Pri vsebinskem delu je bilo v nekaj primerih opaziti tudi neutemeljenost podanih zahtev ter njihova slaba obrazložitev in preverjenost navedenih dejstev, zato je bilo tudi nekoliko več oprostilnih sklepov. Z bolj pazljivim delom predlagateljev postopka bi omogočili tudi bolj kvalitetno delo disciplinski komisiji, kar je ob tolikšnem številu postopkov, ki vključujejo tudi predhodne postopke, večkrat otež-kočeno. Iz števila delavcev v postopku po posameznih tozdih pa je tudi razvidno, da kljub skupni disciplinski komisiji, ki zagotavlja enotno kaznovalno politiko, le ta v celoti ni zagotovljena, predvsem zaradi različnih kriterijev za uvedbo disciplinskega postopka. Priloga tega poročila je pregledna tabela vrste kršitev po tozdih in tabela izrečenih disciplinskih ukrepov. Delavskemu svetu DO Novoles predlagamo, da poročilo o delu disciplinske komisije v letu 1985 v predloženi obliki sprejme. Panjan Tone bt)(SW®(!@s IZROKI POSPEŠENEGA UTRIPANJ/ Zakaj mi začne srce močno utripati, ko se ustrašim? Občutek imam, kot da bi ga imel v grlu. Vaš EKG je normalen Q Za ta pojav obstaja naravna obrazi- /’ ožitev, kot je razvidno na sliki 3. Če pride v možgane močan dražljaj (zaradi grozljive slike n. pr.), ga živci prenesejo iz velikih možganov do srca, ki začne močno utripati. Poleg tega se sprošča hormonska snov adrenalin iz nadledvične žleze, s krvjo pride v srce in pospešuje srčni ritem. Poc/ac c(jeJv. icji a zreta fiasluica Poročilo o izdajanju našega glasila v letu 1985 Informiranje je ena temeljnih pravic človeka in tudi njegova potreba. V samoupravnem družbenopolitičnem sistemu je informacija še toliko pomembnejša. Samoupravnega odločanja brez predhodne temeljite in vsestranske obveščenosti tistih, ki odločajo, si ne moremo zamišljati. Zato tudi ZZD v 546. členu v poglavju »Obveščanje delavcev v združenem delu« izrecno in kategorično pravi naslednje: »Organi organizacije združenega dela morajo zagotoviti redno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini in obliki dostopno obveščanje delavcev o celotnem poslovanju organizacije združenega dela in njenem materialno-fmančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka... kakor tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za upravljanje, odločanje...« Za neizpolnjevanje teh obveznosti predvideva zakon ustrezne kazni. Načinov za obveščanje delavcev — samoupravljalcev je več. Med najpomembnejše sodi obveščanje preko glasila. Zato je tudi prav, da o ustreznosti oziroma o neustreznosti glasilu Novoles razpravlja in razsoja delavski svet DO. a) IZHAJANJE GLASILA V letu 1985 smo izdali 13 številk glasila; 12 rednih in 1 izredno, jubilejno, ob 40-letnici. V primerjavi z letom prej (1984) smo izdali 5 številk manj. Topa še ne pomeni, da se je zmanjšala količina objavljenih informacij: v letu 1984 smo objavili 164 strani, v letu 1985 pa 172 strani, kar pomeni skoraj 5% več pisanih sporočil v letu 1985. V letu 1985 smo se v uredniškem odboru zavestno odločili, da bo izhajalo glasilo enkrat na mesec. Za ta korak smo se odločili iz več razlogov, najbolj pa zato, ker je primanjkovalo gradiva za objavo in smo se bali, da bo postalo naše glasilo informacijsko preveč plehko, s čimer bi izgubili osnovni smoter tovarniškega glasila. b) VSEBINA GLASILA Ob formiranju novega uredniškega odbora, konec l. 1983, smo sprejeli nalogo, da naj bo naše glasilo vir informacij za naše delavce, naj bo vzgojno, razvedrilno, poučevalno in kritično. Z več ali manj sreče smo se teh smotrov držali. V letu 1985 smo dali večjo težo zgodovini in razvoju posameznih temeljnih organizacij. To je šlo v sklop praznovanj ob 40-letnici Novolesa. Ob tem smo se trudili, da osnovnih ciljev poslanstva glasila ne bi preveč zanemarili. c) DOPISOVANJE V GLASILO 12 GW» Dopisovanje v glasilo je v Novole.su premalo razvito. Ugo- tavljamo, da imamo izredno malo dopisnikov iz tozdov. Statistični podatki nam kažejo naslednjo sliko: v letu 1985je bilo objavljenih 25.000 vrstic tekstov, od tega jih je bilo napisanih v DSSS 20.000 ali 80%. Razlika v prid DSSS je več kot očitna in nesorazmerna. Pri tem je treba upoštevati še to, da je bilo glasilo v /. 1985 namenjeno obdelavi zgodovine tozdov. Vodstveni delavci so bili takorekoč prisiljeni, da so prispevali svoj pismeni prispevek. Da je temu tako, dokazuje podatek, da so prišli iz tozdov za objavo v glasilu v celem letu 1985 samo trije strokovni članki. Komentar najbrž ni potreben! Tako stanje na področju dopisovanja je resnično zaskrbljujoče in terja korenite spremembe v miselnosti strokovnega kadra v Novolesu. K temu dodajmo še, da je polovico tekstov (10.000 vrstic), ki so prišli iz DSSS, napisal urednik sam. Tako glasilo pač ne more biti vsestransko in zanimivo za branje. Predvsem primanjkuje poročil iz tozdov. Za premislek naj velja Še to, da smo »> uredništvu ničkolikokrat prosili vodstvene delavce v tozdih, naj dajo vsaj pobudo o dogodkih v njihovem okolju, ki bi bili pomembni za objavo. Vse prošnje so bile zaman! d) STROŠKI GLASILA V letu 1985 so znašali stroški glasila 2.962.918,00 din. V primerjavi z letom 1984, ko so stroški znašali 1.061.363,00 din, so se stroški povečali z indeksom 280. Na znatno povečanje stroškov so vplivali predvsem naslednji elementi: izredno visok porast cene papirja, bogatejša (slikovna in papirna) oprema glasila zaradi jubileja 40-letnice in nenazadnje povečan obseg glasila v primerjavi s preteklim letom. Če upoštevamo pomen glasila za Novolesovega delavca in prav tako stroške, ki s tem nastajajo, moramo temeljito presoditi, kakšen odnos bomo i' bodočnosti zavzeli do svojega glasila. Šterbenc Alfonz, urednik — Zakaj niste včeraj prišli na delo? — Veste, šef, mislil sem, da me bo bolela glava. — Gospod zdravnik, v spanju govorim ! — Ali to moti vašo ženo? — Ne, nikakor ne, ampak cela pisarna mi se smeji. Ob prazniku za 8. februar Ob slovenskem kulturnem NOVOLES na eni strani prazniku, 8. februarju, je bilo gmotno dovolj moćno podpira zopet napisanih veliko besed in kulturno dejavnost, saj skoraj-misli. Takoje tudi prav, saj naš da ni kulturne dejavnosti na največji poet France Prešeren Dolenjskem, ki je NOVOLES to tudi zasluži. Ob tem pa mo- ne bi gmotno podprl. Razen ramo biti tudi stvarni in si tega je pokrovitelj tudi Dolenj-pošteno pogledati v oči, kaj skega okteta, ki z Novolesovo storimo za razvoj kulture mi, pomočjo uspešno neguje in širi nasledstvena generacija našega lepoto zborovskega petja. NO-velikega pesnika. VOLES torej ima posluh za Kako je s kulturo in njenim kulturo , vendar je treba na dru- razvojem v NOVOLES? To gi strani tudi priznati, da znot-vprašanje ni odveč, saj mo- raj svojih tovarniških meja ni ramo upoštevati dejstvo, da razvil vseh možnosti kulturne-kar lep del življenja preživimo v ga življenja, ki bi koristilo de-službi. Glede na to, daje človek lavcu. l>e več, kulturno življe- socialno bitje in kot tak ne nje, ki je bilo nekoč že močno more biti podvržen zgolj ritmu razvito, n. pr. v Tovarni igrač, dela. Človek rabi tudi v proce- je počasi začelo zamirati, su dela nekaj več, saj misli in dokler se ni razvodenelo na čuti. Ena bistvenih človekovih priložnostne proslave (L maj, potreb je kultura. Ni odveč 8. marec ipd.), ki so obeležene s torej razmisliti o tem, kako je s kratkimi kulturnimi programi, kulturo v NOVOLES. To pa seveda ni dovolj. Sele v Stanje kulturnega udejstvovanja v NOVOLES ni tako, da bi bili lahko zadovoljni! Te trditve ni težko dokazovati, najbrž ni niti potrebno, saj to večina od nas čuti in ve. dinah (v Trebnjem n. pr.) je bil uspešen — bilo je dovolj publike, v drugih sredinah pa zopet katastrofalno slab. To dokazuje, da je krčenje poti ponovnega dviga kulturnega življenja v Novolesu trnovita. Vsem tistim pobudnikom kulturnega življenja, ki jih v Novolesu ni malo, je težko določiti smer in načine oživljanja kulture v Novolesu. Za ilustracijo upoštevajmo rezultate ankete, ki smo jo izvedli na temo kulture v Novolesu v letu 1984. Rezultati šobili presenetljivo odlični. Pokazalo seje, da .večina zaposlenih čuti potrebo zadnjem času poskušamo dvigniti nivo kulturnega udejstvovanja. Začeli smo z kulturno animacijo po TOZD s pomočjo petja Dolenjskega okteta. Prvi poskusi so bili različno uspešni. V nekaterih sre- Razstavni program Dolenjske galerije za leto 1986 Februar Razstava Mateja Sternena. Izbor iz bogatega umetnikovega opusa bo Dolenjskemu muzeju posredovala Narodna galerija iz Ljubljane. Marec Razstava Franceta Curka in Toneta Miklavžina. Avtorja bosta razstavila svoja najnovejša grafična in slikarska dela dopolnjena z avdio-vizuelnimi mediji. April Retrospektivna razstava del Vladimirja Makuca. Predstavljen bo izbor avtorjevih del vrazličnih likovnh tehnikah: slikarstvo, kiparstvo in grafika. Maj Razstava Veljka Tomana. Poleg predstavitve svojih novejših del bo avtor šolski mladini v času trajanja razstave pripravil več didaktičnih prikazov slikarske tehnike. Junij Razstava del Dušana Muca z naslovom »Kriza identifi- kacije ali samote« (Cirkus III). Otvoritev razstave bo povezana s predstavo giba in zvoka v dramaturško, scensko in kostimsko celovit dogodek, izhajajoč in vezan na likovna dela avtorja. Razstava likovnih del vzgojnovarstvenih in šolskih ustanov občine Novo mesto in Trebnje. Julij, avgust Razstava stare dekorativne grafike izfonda Dolenjskega muzeja. Razstava je prikaz grafičnih ponazoritev (reprodukcij), ki so povzete po delih znanih mojstrov z motivi različnih vsebin in so v zbirko Dolenjskega muzeja zašle brez večje zbiralske načrtnosti. September Razstava slikarskih in kiparskih del Viliema Jakopina. Razstava »Nova arheološka odkritja« (1982 — 1985) na Dolenjskem. Oktober Razstava Jožeta Marinča. Avtor se bo predstavil s ciklusom slikovitih in etnografsko zanimivih šeg in navad iz Kostanjevice in Šentjerneja. November Priložnostna razstava Božidarja Jakca ob izidu in predstavitvi njegovega zbornika, ki bi izšel ob prazniku občine Novo mesto. Peter Simič. Razstava grafičnega oblikovanja. Avtor bo predstavil svoje izvirne grafične rešitve. December, januar Retrospektivna razstava del Vladimirja Lamuta. Razstava bo celovit prikaz najpomembnješih del znanega novomeškega rojaka. Ob tej priložnosti bomo predstavili tudi monografijo o tem slikarju. Opomba: Vodstvo Dolenjskega muzeja in galerije si pridružuje pravico do morebitne spremembe predvidenega razstavnega programa. po kulturi in to po operi, drami, pevskih nastopih, humorističnih prispevkih ipd. in da bi se jih, če bi imeli možnost, če bi bili obiski organizirani preko Novolesa, radi udeleževali. Samo nekaj dni za tem je bila v Straži kulturna prireditev, ki jo je organiziral Novoles. In koliko je bilo obiskovalcev? Bore, bore malo! Torej je problem širši in težji, kot si mislimo. Na eni strani obstajajo latentne potrebe po kulturnih dobrinah, ko se pa aktualizi- rajo pa jih ne »znamo« izkoristiti. V taki situaciji nam v Novolesu ostane samo ena pot. Vztrajno moramo razvijati tiste kulturne prvine, ki so za našega delavca primerne in jih je možno na prikladen način tudi izvajati. Slejkoprej uspeh ne bo izostal. A. ŠTERBENC 0W(Sfe KADROVSKE A TOZD TSP: prišli: Sajevec Dušan (iz JLA), Tratnik Polona, Škrbec Mojca, Hadžič^Ni-had, Vukmirovič Žarko, Špehar Iztok (Iz JLA), Jarc Jože, Štupar Mirko (iz JLA), Pižem Jože (iz JLA), Hrovat Sandi, Erjavec Marta, Kraševec Marija, odšli: Cvetkovič Zlata (sporazum), Može Mira (sporazum), Vidmar Franc (sporazum). TOZD BLP: prišli: Novina Darja, odšli: Marolt Miro (sporazum). TOZD TGD: prišli: Mrvar Boris, odšli: Legan Stanislav (JLA), Rojc Izidor (JLA), Rus Jože (JLA), Zoran Tomaž (JLA). TOZD TES: prišli: Janežič Robert (iz JLA), Špringer Jože (iz JLA). TOZD TAP: prišli: Ferfole Mirko, Plaveč Tone (iz JLA), odšli: Novak Marjan (JLA), Pekolj Anica (sporazum), Ratajc Jože (inv. upok.) TOZD LIPA: prišli: Jalovec Marija, Butara Rajko, Colarič Matija. TOZD TPP: prišli: Čelič Jože (iz JLA), Kulovic Branko (iz JLA),vCimermančič Peter {iz JLA), Šašek Alojz (iz JLA), Sepic Stanko (iz JLA), Saje Slavko, odšli: Gazvoda Branko (JLA), Gorenc Peter(JLA), Kermc Mirko (JLA), Lumbar Gabrijel (disciplinska izključitev), Šrebrnjak Štefan (JLA), Steklačič Franc (sporazum), Murn Ivan (v TOZD ŽAGA). TOZD TDP: prišli: Zoran Jože (iz JLA), Trunkelj Peter, Trunkelj Janez, Drenšek Franc (iz JLA), Golob Igor (iz JLA), Kulovec Brane (iz JLA), Košir Danijel (iz JLA), Balažič Martin (iz JLA), Gojkovič Zoran (iz TOZD ŽAGA),odšli: Pelko Karolina (sporazum), Alijevič Lidija (disciplinska izključitev), Zlobec Jolanda (disciplinska izključitev), Strabič Štjepan (inv. upokojitev), Fabjan Julka (V TOZD ŽAGA). TOZD SIGMAT: prišli: Regali Etbin, Perec Zdenko, Žarn Alenka, Kastelic Branko (iz JLA), odšli: Pavletič Rajko (del. raz. za dol. čas). TOZD IGK: prišli: Bara-našič Vinko (iz JLA), Cerovšek Mihael (iz JLA), Blatnik Marjan, Vračun Martin, Dobnik Marinka, Kerin Marija. TOZD ŽAGA: prišli: Fabjan Julka (iz TOZD TDP), Murn Ivan (iz TOZD TPP), Kos Roman (iz JLA), Dukarič Zoran (iz JLA), Bele Zdravko (iz JLA), Vene Franc (iz JLA), Dragman Marjan (iz JLA), Gašper Branko (iz JLA), odšli: Kavšek Igor (disciplinska izključitev), Kavšek Janko (JLA), Gojkovič Mile (JLA), Markovič Janez (JLA), Novak Jože (disciplinska izključitev), Vene Joško (JLA), Jerak Bojan (v DSSS), Gojkovič Zora (v TOZD TDP). TOZD TVP: prišli: Nose Igor (iz JLA). TOZD TPI: odšli: Saje Franc (invalidska upokojitev). TOZD BOR: odšli: Kodrič Alojz (samovoljno), Opravš Stanko (samovoljno), Sršen Franc (samovoljno, Stanič Franci (JLA), Žibert Jelka (samovoljno). TOZD TKO: odšli:^ Pulez Marjan (sporazum), Štubler Ivan (sporazum). DSSS: prišli: Jerak Bojan (iz TOZD ŽAGA). Število zaposlenih delavcev po TOZD na dan 31.1.1986 TOZD M Ž Skupaj TVP 124 166 290 ŽAGA 192 33 225 TPI 66 18 84 BOR 85 54 139 SIGMAT 103 31 134 IGK 34 20 54 TDP 203 246 449 TSP 179 187 366 TPP 140 72 212 LIPA 95 26 121 TAP 73 57 130 TKO 98 44 142 TES 129 30 159 TGD 59 66 125 BLP 86 42 128 DSSS 119 102 221 SKUPAJ 1785 1194 2979 Zimske športne igre »Kalič« Letošnje zimsko športne igre delavcev SOZD UN1LES so potekale v- znamenju DO »JAVOR« Pivka in temu primerna je bila tudi izbira smučišča. V soboto, 15. 2.1986 se je na smučarskem centru »KALIČ« nad Postojnozbralo približno 500 tekmovalcev in tekmovalk, udeležencev letošnjih iger. Med njimi je bilo tudi 40 tekmovalcev naše DO. Na »KALIČ« smo prispeli okoli devete ure, veleslalomisti so se takoj podali na ogled proge in ogrevanje, tekači pa so imeli dosti dela s pripravo smuči. Start tekme se je začel z malo zamudo, tako da so se prve tekmovalke in tekmovalci začeli spuščati po težki in malo poledeneli progi šele ob 10.30. Težka proga in slaba vidljivost sta botrovali številnim odstopom in ti so na nesrečo prizadeli tudi naše vrste. nn'nt'i I vučni« k 11 jr . I " «,<< V ■v* * j VIIĆJBCA er t \ ii 'i ‘ 1 " j1* .. 4. ii J r I k\, • ‘"ife V hIjVš s*" i» /f ** ^ J '■ / M W iŽi m JV*'*, klik*, ‘l L* %\ ..... ,n,* . i * *,v v ■- %h n * ■ t'i; t. ----------------------1‘ — 1 ' - , : , Proti poldnevu se je vreme izboljšalo, sneg je prenehal padati, tega pa so se najbolj veselili tekači, ki so čakali na »spopad« s progo. Start je pričel ob 12.30, koso se po smučini spustile prve tekmovalke. Tekma je potekala brez zastojev in zadnji tekmovalci so prispeli utrujeni, toda zadovoljni na cilj nekje po drugi uri. Cas do razglasitve smo preživeli v prijetnem pogovoru o dogodkih na progi in ob spominih na prejšnje tekme. Tudi naša lanskoletna tekma v počastitev štiridesete obletnice DO NO VOLES na SC »ROG«, je bila pogosta tema. Rezultati: Kljub številnim odstopom titev. Naštejmo nekatere: Ko smo prispeli v restavracijo »Jama« v Postojni je bilo tam že živahno. Tudi tokrat je bilo najvažnejše smučanje in nestrpno smo čakali na razglasitev rezultatov. Med samo razglasitvijo je v dvorani kar odmevalo od bučnega navijanja in ploskanja v čast zmagovalcev. Čeprav ekipnega vrstnega reda niso razglasili smo imeli občutek, daje tokrat največ odličij odšlo v DO LESNINA iz Ljubljane. Njihovo geslo »LE — LE — LE — SNINA« je bilo kar naprej na programu. Po razglasitvi je sledil družabni večer s plesom. smo tudi mi dosegli nekaj vidnejših uvrs Priimek Ime tozd mesto disc. kat. Novinec Janez TSP 2 VSL II. Gorše Alenka DSSS 3 TEKI II. Štavdohar Stane BLP 4 VSL IV. Henčič Peter TKO 4 VSL III. Grčar Brigita TAP 5 TEKI II. Golob Anica BLP 6 VSL III. Novak Zmago DSSS 6 TEKI IV. Gerbajs Martin TVP 7 TEKI I. Kovačevič Žare DSSS 8 TEKI II. Dular Zdene BLP 8 VSL II. Kregar Slavko BLP 8 VSL IV. Bajt Andrej TDP 9 VSL III. 11 TEKI III. Slak Igor TAP 11 VSL III. Majster Mladen ŽAGA 13 TEKI II. Peterlin Zvone BLP 14 TEKI III. 14 VSL III. Šarman Rajko BLP 15 VSL II. Turk Ivanka TPP 16 VSL I. Iskra Ivica DSSS 18 VSL II. Avbar Breda DSSS 19 VSL II. Referent za oddih in rekreacijo: KOSMINA GORAZD Rezultati XXXI. »Fricovega pokala« SC Rog 23. februaija 1986 Ženske II. kategorija 1. Golob Anica BI.P —NOV 41,27 2. Šnidaršič Stanka BLP —NOV 43,77 3. Burger Štefka Ženske 1. kategorija Vrtnarija — GG 2.05,10 1. Thorževski Neva GG —SS 35,77 2. Gačnik Nada GG —TOZD NM 42,08 3. Iskra Ivica DSSS — NOV 42,59 4. Jernejčič Milka BLP —NOV 43,46 5. Novinec Vesna DSSS — NOV 44,50 6. Petan Sonja DSSS — NOV 48,80 7. Vidmar Vesna DSSS —NOV 52,47 Moški IV. kategorija 1. Rade Jože GG — Črnomelj 36,65 2. Serini Žižo GG — Vrtnarija 36,83 3. Štavdohar Stane BLP —NOV 37,30 4. Kregar Slavko BLP —NOV 38,23 5. Weis Jože GG — Črnomelj 40,15 6. Kure Jože GG —SS 41,56 7. Šebenik Janez GG —NM 1.07,76 Moški III. kategorija 1. Henčič Peter TKO — NOV 32,72 2. Medle Slavko DSSS —NOV 33,60 3. Grabrijan Andrej TOK — Črnomelj 36,31 4. Pavlič Vili BLP —NOV 40,81 5. Blažič Janez TOK —NM 41,01 6. Japelj Boštjan DSSS — NOV 41,62 7. Vidrih Vinko GG — TOZD TG 46,01 8. Čadonič Mirko BLP —NOV 56,49 9. Golob Tone BLP —NOV 56,36 Moški II. kategorija 1. Novinec Janez TSP —NOV 31,45 2. Dular Zdene BLP —NOV 31,56 3. Miklič Drago Žaga — NOV 32,95 4. Bobnar Primož GG —SS 33,23 5. Matkovič Anton GG —TG 33,33 6. Pirc Stane GG — Straža 33,75 7. Gašperšič Dušan GG 33,90 8. Bradač Franc TPI —NOV 33,94 9. Šarman Rajko BLP —NOV 34,39 10. Pavlin Boris DSSS — NOV 35,38 11. Bukovec Stane BLP —NOV 35,57 12. Malenšek Matjaž DSSS —NOV 35,64 13. Šnidaršič Jadran DSSS —NOV 36,31 14. Dular Peter TOZD PODTUREN 36,76 15. Pucelj Zdravko GG —TG 37,22 16. Jernejčič Frenk TSP —NOV 37,47 17. Kastelic Andrej TOK Trebnje 37,48 18. Gorše Stane DSSS — NOV 37,68 19. Pečjak Jože GG —TOZD TG 37,74 20. Rozman Ivo Žaga — NOV 37,92 21. Švent Marko DSSS —NOV 38,28 22. Božič Tine TVP —NOV 39,30 23. Volf Vili GG — TOZD TG 39,84 24. Bradač Jože TPP —NOV 40,01 25. Jarc Mirko TOK N M 40,25 26. Žibert Vinko SIGMAT —NOV 40,26 27. Vernig Bojan DSSS —NOV 40,37 28. Gorenčič Alojz TOK NM 40,61 29. Medved Slavko BLP —NOV 41,09 30. Bele Rajko TOZD TG 41,26 31. Iskra Dušan GG —TOZD Straža 41,27 32. Grabnar Marjan DSSS — NOV 42,59 33. Hočevar Tone TOK NM 42,64 34. Dražumerič Vito TOK Trebnje 43,33 35. Kapš Franc DSSS — NOV 43,34 36. Simonič Jože DSSS — NOV 45,41 37. Bartolj Jože BLP —NOV 46,35 38. Štublar Brane TOZD Črnomelj 52,08 39. Goleš Niko TOK Trebnje 1.05,67 Moški I. kategorija 1. Kren Jože TDP —NOV 31.98 2. Marolt Darko TSP —NOV 32,12 3. Ravbar Toni TSP —NOV 32,31 4. Gačnik Leon Žaga — NOV 32,40 5. Bradač Brane GG — TOZD Straža 32,80 6. Mojstrovič Darko 7. Burazer Tadej TSP —NOV GG — TOK Črnomelj 33.26 33,28 8. Avguštin Janez 9. Gorše Jože 10. Šegina Ivan 11. Vogirnc Robert 12. Poglavc Stojan 13. Potočar Sebastjan 14. Avsenik Igor 15. Jerič Janez 16. Sobčič Alojz 17. Kren Brane 18. Rajer Ljubo 19. Župančič Janez GG — Podturen GG — Črnomelj DSSS —NOV TOK — Črnomelj TES —NOV BLP —NOV TES —NOV TES — NOV TOK — Črnomelj DSSS —NOV TGD —NOV TOZD — Podturen 33,50 33,64 33,82 33.94 33.95 34,44 34,57 34,61 34,90 35,14 35,25 20. Kartman Jože TPP —NOV 35,46 21. Brišar Darko Lipa —NOV 35,57 22. Turk Branko TOZD — Podturen 35.59 23. Veselič Janez TOK — Črnomelj 35,76 24. Berkopec Gabrijel TES —NOV 35,95 25. Vovko Zdene TVP —NOV 36,07 26. Vidmar Igor DSSS — NOV 36,37 27. Grandovec Vilko TES —NOV 36,43 28. Škrjanc Janez TOZD Trebnje 36.43 29. Pavlič Borut TOZD NM 36,56 30. Drobnič Slavko Žaga — NOV 36,56 31. Trpljan Albin TOZD Črnomelj 36,77 32. Zupančič Samo TPP —NOV 36,86 33. Matoh Ludvik TAP —NOV 36,89 34. Gašperšič Zvone TSP —NOV 36,92 35. Luzar Miha TSP —NOV S 36,95 36. Smuk Albin TOZD Črmošnjice 37,00 37. Šenica Branko Žaga — NOV 37,63 38. Kregar Tine DSSS — NOV 37,83 39. Avguštin Branko TOZD Podutren 37,88 40. Kaplan Alojz TAP —NOV 37,88 41. Rajk Tomaž TES —NOV 37,98 42. Koncilja Štefan TSP —NOV 37,99 43. Kralj Zdenko TPI —NOV 38,90 44. Kosmina Gorazd DSSS —NOV 39,56 45. Longar Adolf IGK —NOV 39,78 46. Barborič Slavko DSSS —NOV 39.95 47. Križnik Marjan GG 40,10 48. Butara Rajko Lipa —NOV 40,57 49. Hočevar Jože TPP —NOV 40,61 50. Slak Tomaž TAP —NOV 41,37 51. Fink Ivan GG — Podturen 44.05 52. Šonc Stojan TSP —NOV 44.10 53. Pekolj Jože IGK —NOV 48,61 54. Kutoš Aleš TPI — NOV DISK EKIPNO NOVOLES GG I. kategorija — M 25 15 20 13 18 11 16 10 13 9 II. kategorija — M 25 16 20 15 18 13 10 11 III. kategorija — M 25 18 20 15 IV. kategorija — M 18 25 1. kategorija — Ž 18 25 11. kategorija — Ž 25 18 271 214 APSOLUTNI REZULTAT: 1. Novinec Janez NOV 31.45 2. Dular Zdene NOV 31,56 3. Kren Jože NOV 31.98 4. Marolt Darko NOV 32.12 5. Ravbar Toni NOV 32,31 6. Gačnik Leon NOV 32,40 7. Henčič Peter NOV 32.72 8. Bradač Brane GG 32.80 9. Miklič Drago NOV 32.95 10. Bobnar Primož GG 33,23 11. Mojstrovič Darko NOV 33,26 12. Burazer Tadej GG 33.28 13. Matkovič Anton GG 33,33 14. Avguštin Janez GG 33,50 Gorše Jože GG 33,50 16. Medle Slavko NOV 33.60 17. Šegina Ivan NOV 33,64 18. Pirc Stane GG 33,75 19. Vogrinc Robert GG 33,82 20. Gašperšič Dušan GG 33,90 21. Bradač Franc NOV 33,94 Poglavc Stojan NOV 333,94 23. Potočar Sebastjan NOV 33.95 KRIŽANKA SESTAVIL: R NOĆ IZOLIRA- NOST. BREZ DRUŽBE POVELJNIK VOJSKE GOST NA SVATBI IZTOK JELEN DEDNA ZASNOVA OČE GRŠKA ČRKA: TUDI ZNAMKA KAKOVOSTNIH ŠVICARSKIH UR PLOD STROČNIC RUMENA DO RDEČA MINERALNA BARVA MESTO V ZRN. OB IZLIVU MAINE V REN POSEBNEŽ KAREL VANEK DEL ŽIVALSKEGA TELESA TRAVNAT SVET NA KONCU NJIVE SODNI TERMIN MEŠANICA OVSA IN GRAŠIČE NAJVEČJA SLOVANSKA DRŽAVA VZDEVEK GOETHE- JEVE MATERE SESTAVINA KUH. SOLI KDOR ODDAJA DELO NA AKORD DVOJICA GR. MATI BOGOV, KRO-NOVA ZENA REKA V SZ. PRITOK IL-MENSKEGA JEZERA STAROJUD. KRALJ SLOV. IGRALEC (ALI) PRIPADNIK SLOVANS. NARODA RUDI OMOTA DEL NOSU LOVRO KUHAR BARVA IGR. KART SESTANEK SHOD SPOD. OKROV PRI AVTOM. MOTORJU VERSKI ODPADNIK V STAR. VEKU JAP LUKA NA VHODU V TOKIJSKI ZALIV RTV ŠPANIJI JUNAK ENEIDE RAZSTRELIVO IZ PIKRINSKE KISLINE ZIM ŠPORT NI CENTER V ŠVICAR KANTONU GRAUBUNDEN BEOGRAJ IGRALKA NEM. ŠVIC. FILOZOF (PAUL) STRAST PISATEU PELIN MEDNAR. OZNAKA ZA SEVER USTANOVIT PERZIJSKE DRŽAVE SR8SK0 MOŠ. IME AKAD. NASLOV (ING.) PERJE PRI REPI V ODLIVANJE BENEŠKO KOPALIŠČE MOSTAR SRB MESTO OB ZG TOKU REKE UVAC. ZNANO PO SIRU ITALIJ. PISATELJ (EDMON-DO DE) SOL VINSKE KISLINE OBSEŽNA INSTRU- MENTALNA SKLADBA £ O ^ ‘o G* S1 ^ h; 4; £ IM /.l> t Q .-j >2 O O 4j (r-J 2 ad N/l O O' NJ C 4. -t 5J H <£ -J Z'-'i (5 P- 4^ 2 UJ IM IZRUČENI DISCIPLINSKI UKREPI IN POVRTN1TEV ODŠKODNINE V LETU 1986 Štev. del. Štev. Javni Denar. Ra/po- Preneh. Pogoj- Se opro- Odg. Predi. Mat. TOZD v postopku obrav. Opomin opomin kazen reditev del.razni. no pr. sti odg. brez umakne ukrepa zahtevo odšk. TD P 20 5 5 5 — 6 4 — — TSP 42 4 15 9 — — 2 3 9 4 — 2 TVP 17 4 3 5 — 1 2 6 — — — — TES 14 4 — 4 — — 3 7 — — — — ŽAGA 75 K 11 17 3 1 13 19 9 — 2 1 TGD 23 4 8 4 — — 1 9 1 — — — TPI 7 3 1 4 * — — — 2 — — — — TKO 17 3 3 1 — — 8 2 — i 2 — IPP 22 5 2 5 — — 5 9 1 . — — 2 IGK 9 1 4 — — 1 1 2 1 — f " — TAP 2 1 — — — — 1 1 — — — — LIPA 11 2 1 — — — 1 8 — i — — HOR 7 2 i 3 — — — 3 — — — — SIGMAT 9 3 3 1 — 1 2 2 — — — — BLP 5 2 — — — — 2 3 — — — — DSSS 1 l — — . — — 1 — — — — SKUPAJ 281 52 57 58 3 4 48 80 22 6 4 5 ZAHVALA Ob smrti moje mamice Mimice Vehar se iskreno zahvaljujem O OS TOZD TD P, sodelavkam in sodelavcem za podarjeni venec, denarno pomoč, ter izrečeno sožalje Žalujoča hči Dori Turk ZAHVALA Ob smrti moje matere LES MA G DE se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD BLP ter sodelavcem za podarjeni venec in denarno pomoč hčerka METKA JEREB z družino ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Ivanke Hren se najlepše zahvaljujemo OOZS TOZD TVP. Iskrena hvala sodelavkam in sodelavcem za izrečena sožalja in denarno pomoč sin Slavko z družino .'4 PLANINCI POZOR! Planinska sekcija Novoles objavlja plan izletov v letu 1986 22. marec Porezen 19. april Mirna Gora 17. maj Zavižan (Velebit) 31. maj Golica 21.—22. junij Begunjščica 19.—20. julij Jalovec 16.—17.—18. avgust Triglav 20. september Mali Golak 18. oktober zaključni izlet v neznano Za vse izlete bodo obvestila pravočasno na oglasnih deskah. Obenem obveščamo vse planince, da bomo v mesecu marcu organizirali dveurno predavanje o slovenskih gorah. Vsi, ki se želite včlaniti v planinsko sekcijo se oglasite pri ref. za oddih in rekr. v KSS, kjer dobite članske izkaznice in znamke. Vabljeni! PS Novoles Obvestilo! Obveščamo vse ljubitelje smučanja, daje pri ref. za oddih in rekr. moč kupiti še nekaj smučarskih SKI-PASS kart, za smučarski center »ROG«. I. paket — prevoz (Straža — Rog — Straža), dnevna vozovnica, topli obrok cena: 1.117 din II. paket — prevoz (NM — Rog — NM), dnevna karta, topli obrok cena: 1.210 din ŠD Novoles ZAHVALA Ob smrti najinega očeta Rudolfa Finka iz Suhorja pri Dolenjskih Toplicah se iskreno zahvaljujeva O OS TOZD TDP in OOS TOZD TSP za podarjene vence in izrečeno sožalje. Enaka zahvala sodelavcem in sodelavkam za denarno pomoč hčerki: Darinka Bobnar in Anica Avsenik ZAHVALA Ob smrti drage mame Kastelic Ane se lepo zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD TPI in Žaga Soteska za podarjena venca in sodelavcem za denarno pomoč Sin JOŽE ZAHVALA Ob smrti strica Alojza l.u-kšiča se iskreno zahvaljujem sodelavcem lakirnice TSP za venec Marija Kulovec ZAHVALA Ob smrti očima Janeza Šimca se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD TSP in sodelavcem iz lakirnice za denarno pomoč in venec Metoda Šuštaršič ZAHVALA Ob smrti mojega očeta Janeza Šimca se iskreno zahvaljujem lO sindikata TOZD TVP in sodelavcem za denarno pomoč Žalujoča Ivanka Špringer RAZPIS POSOJIL ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO IZGRADNJO ZA LETO 1986 Delavski sveti TOZD in DSSS so na svojih zadnjih sejah ob planih za leto 1986 obravnavali tudi plan sklada skupne porabe — stanovanjski del in predlog porabe stanovanjskega dinarja. Osnutek plana je bil pripravljen na osnovi ocene razpoložljivih sredstev določenih v stanovanjski sklad do konca leta 1986, upoštevajoč želje oz. potrebe TOZD po principu sedežne občine in približno enake osnove na nivoju DO (predvsem pri individualnem kreditiranju). Odbor za stanovanjske zadeve TOZD in DSSS v občini Novo mesto razpisuje za leto 1986 55.000.000 din za individualno stanovanjsko izgradnjo — rok prijave je 10. 3. — 25.3.1986,odborza stanovanjske zadeve TOZD v občini Krško 12.500.000dinzrazpisnim rokom 5. 3. — 20. 3. 1986, delavski svet TOZD TKO 7.000.000 din, z rokom 1. 3. — 15. 3. 1986, delavski svet TOZD TAP 7.000.000 din z rokom za sprejemanje vlog 1.3. — 15.3. 1986 in TOZD IGK 3.000.000 din z rokom razpisa 1.3. — 15. 3. 1986. V skladu s kriteriji samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stano- vanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo so namen in pogoj za pridobitev oz. poraba posojila enotni na nivoju delovne organizacije. Tako se posojilo dodeljuje za: • nakup stanovanja in stanovanjskih hiš • gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš • adaptacijo stanovanj in stanovanjskih hiš, ki obsega razširitev stanovanjske površine v že naseljenem stanovanjskem objektu v okviru stanovanjskih standardov (razširitev stanovanjske površine zaradi nedoseganja stanovanjskega standarda) in nakup ter ureditev podstrešnih prostorov v hiši, ki ni last prosilca. Pravico do posojila ima prosilec, ki ob vložitvi prošnje izpolnjuje naslednje pogoje: • da ima ob razpisu posojila zagotovljena privarčevana minimalna denarna sredstva po pogodbi o namenskem varčevanju sklenjeni najmanj 1 leto pred razpisom, oz. da od koriščenja sredstev pridobljenih od banke na osnovi namenskega varčevanja ali vezave sredstev ni preteklo več kot dve leti ob zaprositvi prvega posojila. • za gradnjo stanovanjske hiše gradbeno zemljišče z gradbenim dovoljenjem • za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše zagotovljena lastna denarna sredstva v višini 20 od vrednosti spodnje meje pripadajočega standarda, kar dokaže s fotokopijo pogodbe o namenskem varčevanju. • za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše pa zemljiško knjižni izpisek oz. izjavo staršev da soglašajo s prenovo. Delavec, ki se želi prijaviti na razpis mora poleg vloge dostaviti še: • pogodbo o namenskem varčevanju, gradbeno dokumentacijo s predračunom del (če gre za adaptacijo), zemljiško knjižni izpisek oz. izjavo staršev, da soglašajo s prenovo, potrdilo o OD zaposlenih družbenih članov oz. druge dokumente, kar bo razvidno iz vloge. Vloge sprejemajo splošne službe TOZD oz. kadrovsko socialna služba, kjer dobite tudi podrobnejša navodila. D. H. Cene Moznik in zaključni račun Piše: A. Šterbenc Riše: I. Balog