Leto LXIX Stev. 145 a v V Ljubljani, v nedeljo, 22. junija 1941-XIX • «<*<>*<»» Cena 2 din - Prezzo L 0.70 Naročnina mesečno 30 din, ta Inozemstvo SO din — ne-delfska izdaja celoletno 96 din, ca inozemstvo 120 din Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 ra inserate. Podružn i Jesenice, Kranj, Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milano. VENEC Izhaja viak daa zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznik«. Uredniitvo in upravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazioae, Amtniniitrailonei Kopitarjeva 6, Lubiana. Telefon 4001—4005. ! AbbonamenU) Mete Din 30; Eitero, tneu Din 50: Edizione domenica, anno Din 96; Estero Din 120. C. C. P.( Lubiana 10.650 per gli abbo-aamenti; 10.349 per le inserzionl. Filiali: Je«enlce, Kranj, Novo mesto. Concessionaria eselusiva per la pubbliciti di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Vojno poročilo štev. 381 Topniško delovanje pri Tobruku odpor na vseh odsekih v Vzhodni Afriki Rim, 21. junija, lp. Uradno vojno poročilo glavnega stana italijanskih vojnih sil se glasi: Severna Afrika: Sovražna letala so vrgla nekaj bomb na Benghazi in so napadla eno od naših letalskih oporišč. V Tobruku delovanje topništva z obeh strani. Vzhodna Afrika: Odločen odpor naših oddelkov sili sovražnika, da mora izvesti izer-povalna premikanja in sprožiti krvave napade. Djima, 21. junija lp Kljub številčni sovražni premoči se nadaljuje odpor italijanskih čet v vseh odsekih v vzhodni Afriki. Angleži pa se ne zadovoljujejo s svojo številčno premočjo in pošiljajo sedaj nad italijanska središča uporne abesinske tolpe, ki hočejo vpeljati znova suženjstvo v deželi. Pri ujetih upornikih so našli denar po pet šilingov, ki je bil izdelan v Nairobiju v letu 1939. S tem denarjem skuša tedaj London pospešiti povratek barbarskega fevdalstva in uničiti celotno civilizacijsko delo, ki ga je Italija razvijala štiri leta. Toda Italijani se zavedajo svojega visokega poslanstva Rimljanov in nadaljujejo s svojim odporom proti valu anglosonskega in črnskega barbarstva. Popis bojnih dogodkov: Od Solluma do Gondarja Rim, 21. junija, lp. Po bojih, ki so trajali štiri dni, so se angleške sile, ki so se lahko rešile pritiska italijanskih in nemških kolon, vrnile na svoje izhoidščne postojanke na ta način, da so se umaknile iz neposrednega območja, kjer so bile ogrožene. Toda angleške sile morajo sedaj popolnoma poptaviti svoj položaj in se urediti. Naše letalstvo pa kljub neugodnim vremenskim razmeram nadaljuje s svojim delom ter bom- bardira in i ognjeni iz strojnic obsipava sovražnika. Na bojišču se nadaljuje čiščenje in obseg plena ter število ujetnikov še niso ugotovili. Med gradivom, ki ga je sovražnik poleg že omenjenih tankov pustil na bojišču, jo mnogo oklepnih avtomobilov in avtomobilskih vozil najrazličnejše vrste. Toda sile osi so poleg vojnega napora morale prenašati tudi izredno vročino, ki je zlasti v tem letnem času v teh pokrajinah neznosna. Toda naše prednje čete so takoj začele utrjevati svoje nove postojanke, da bi se pripravile na nadaljevanje bojev. Bojišče pri Tobruku je mirno in tam ni opažati posledic zadnjih dogodkov. Samo dne 18. junija popoldne je neka angleška patrola skušala priti do naših črt, pa so jo hitro razpršili. Pri tem je igralo veliko vlogo topništvo, ki je tudi obstreljevalo trdnjavo Samo. Letalstvo osi je te dni metodično nadaljevalo bombardiranje vojaških naprav i dobrimi uspehi. V Vzhodni Afriki se nadaljuje boj med branilci in napadalci, in sicer z Živahnim uporabljanjem oklepnih sredstev in letalstva. Kljub premoči pa doživlja sovražnik velike neuspehe. Tako so naše čete dne 17. junija odbile napad sovražnika in mu prizadejale hude izgube. -Sovražnik je pustil na bojišču več sto mrtvih in ranjenih in mnogo orožja razne vrste. Sovražnik je moral zahtevati okrepitve, toda naše letalstvo nadzira zbiranje sovražnih čet, ki jih bombardira in obsipava i ognjem iz strojnic. Dasi trajajo boji že šest mesecev, se naši vojaki trdno drže na ozemlju, ki je pod našim nadzorstvom. Kljub deževni dobi se naši oddelki povsod upirajo sovražnemu pritisku. Rim, 21. junija, lp. Ameriški tisk piše o posledicah angleškega poraza pri Sollumu in rimski Boji v Sirili Beyrut, 21. junija, lp. Uradno poročilo pravi, da je položaj na raznih delih bojišča neizpreme-njen. Pri čiščenju ozemlja južno od Damaska 6mo ujeli 400 vojakov. Dne 19. junija je naše letalstvo opravilo številne izvidniške polete nad sovražnimi postojankami in je ponoči in podnevi bombardiralo zbiranja sovražnih čet, zlasti v pokrajini Sis-sue. Vsa naša letala so se vrnila. Vichy, 21. junija. Ip. Uradno se je izvedelo iz Beiruta, da je angleško topništvo včeraj popoldne začelo bombardirati Damask. Zlasti poškodovano je predmestje Mahadžeri. Sirijska vlada je že protestirala pri angleških oblasteh, in sicer s posredovanjem iraškega konzula ter je pri tem opozorila na posledice, ki jih bo bombardiranje Damaska vsekakor izzvalo med Arabci Kralj Boris se je vrnil v Sofijo Sofija, 21. junija, lp. Kralj Bori6 se je včeraj popoldne vrnil v Sofijo s svojega potovanja v inozemstvo. Bratislava, 21. junija, lp. Slovaški listi objavljajo pod velikimi naslovi novico o obisku bolgarskega kralja Borisa pri predsedniku Tisi. Listi poudarjajo, da je to prvi obisk, ki ga državni poglavar tuje države opravlja pri predsedniku slovaške države. Listi objavljajo fotografije obeh državnih poglavarjev iti poudarjajo pomen tradicionalnega prijateljstva med obema državama. Sofija, 21. junija, lp. Kmalu po svojem povratku iz tujine je bolgarski kralj sprejel predsednika vlade Filova in se z njim dolgo pogovarjal. Maršal De Bono v Karlovcu Karlovec, 21. junija, lp. V Karlovec je prišel Iz Ljubljane Maršal De Bono. Sprejeli so ga zastopniki italijanske vojske z generalom Ambro-siem na čelu. S hrvatske strani je hrvatske vojne oblasti zastopal mestni poveljnik polkovnik Toma-sovič z vojaškimi zastopniki iz Bosne in Herce- Sovine. Maršal De Bono je pregledal italijanske in rvatske vojne oddelke. Nesreča ameriške podmornice Washington, 21. jun. lp. Dvajset vlačilcev in pomožnih ladij išče podmornico, ki se po svoji zadnji vožnji pod morjem ni več pokazala na površino. Gre za eno izmed najbolj starih podmornic, dali pa so jo še v službo iz obrambnih razlogov. Podmornica je v globini 125 m in nesreča se je zgodila, ko je podmornica delala vaje in poskuse. Na podmornici sta dva častnika in 31 mož posadke. Podmornico so začeli iskati, ko so ugotovili, da je imela že sedem ur zamude. Nesreča se je zgodila v višini Newhampsirea. Pred dvemi leti se je na tem mestu ponesrečila podmornica »Squalus<. Obsodba v Bukarešti Bukarešta, 21. junija, lp. Dnevniki objavljajo pod velikimi naslovi obsodbo, ki jo je izreklo vojaško sodišče v Bukarešti proti 16 podpisnikom nekega proglasa, v katerem so podpisniki trdili, da ima general Antonescu v svoji vladi tudi masone. Listi podčrtavajo tisti odstavek iz sodbe, v katerem stoji, da je masonstvo mednarodna organizacija, njena načela so proti načelom, na katerih sloni romunska država in zalo ni v vladi generala Antonesca nobenega masona. Nemško vojno poročilo Berlin, 21. junija, lp. Podmornice so v severnem delu Atlantika potopile šest sovražnih trgovskih ladij in pomožno križarko, ki je imela na krovu letalo. Skupno je bilo potopljenega 52.900 ton ladjevja. Včeraj in ponoči so bojna letala uspešno napadla postojanke ob izlivu Humbra. Potopila so tovorno ladjo 6000 ton in hudo poškodovala 2 veliki trgovski ladji. Uspešni letalski napadi so veljali še oskrbovalnemu pristanišču Grimbv in pristan. napravam v Great Yarmouthu in letališčem v Midlandu in v vzhodni Angliji. Pri nočnem napadu na veliko škotsko tovarno za kovine v Port Williarrm, so bile naprave razrušene z bombami največje vrste. Večji oddelek nemških bojnih letal je v noči na 21. junij bombardiral oporišče za vojne ladje v Aleksandriji. V Severni Afriki so nemška letala v nizkih poletih napadla angleška zbirališča čet in kolone avtomobilskih vozil pri Bug-Biigu. Pri Tobruku so nemška bojna letala z bombami zažgala barake in skladišča. Ponoči je sovražnik s slabimi silami metal zažigalne in rušilne bombe na nekatere kraje v severnem nemškem obrežnem ozemlju. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj škode. Na stanovanjskih predelih so nastale poškodbe, nočni lovci pa so sestrelili eno angleško bojno letalo. Berlin, 21. junija, lp. Iz pristojnega vira se je zvedelo, da je bilo v letalskih bojih od 15. do 18. junija sestreljenih 86 angleških letal. V teh štirih dneh pa je nemško letalstvo izgubilo 12 letal. Angleži so priznali do 6edaj izgubo 38 letal, toda pristojni nemški krogi poudarjajo, da so bile angleške izgube naslednje: dne 15. junija 28 leta, dne 16. junija 17 letal, dne lt iunija 17 letal in dne 18. junija 14 letal. Danski parnik se je potopil Kopenhagen, 21. junija, lp. Danski parnik »Ol-gat«, ki je vozil v angleški službi, se je potopil. Parnik je imel 2252 ton in je pripadal danski pa-roplovni družbi ter je bil zgrajen v letu 1938. »Teveret objavlja novico, da ameriške radijske postaje priznavajo, da imajo sovražniki Anglije tri razloge biti zadovoljni, in ti so: Wavellov umik pri Sollumu, franroeki odpor v Siriji in pogodba med Turčijo in Nemčijo. Izgube angleškega brodovja Rim, 21. junija, lp. Angleška uradna agencija seveda ponareja številke o izgubah angleškega brodovja, ko pravi, da je Anglija izgubila v maju 98 ladij (sem je treba prišteti tudi nevtralne ladjo v angleški službi), in sicer skupno 461.328 ton. Toda po številkah, ugotovljenih po silah osi, je Anglija izgubila v maju 861.460 ton brodovja. Ce angleška agencija znižuje številke, tedaj uporablja pri tem stare angleške metode neiskrenosti. Pr;nc Piemontski pripel kolaino junaku-siepcu Neapelj, 21. junija, lp. Princ in Princesa Pie-montska sta danes dopoldne prisostsovala v industrijski šoli za slepce podelitvi zlatih kolajn za radi vojaških zaslug vojaku Vincenzu Capelliju, velikemu invalidu-slepcu vojne. Med prisrčno manifestacijo je Princ Piemontski osebno pripel kolajno, objel junaškega vojaka in ea poljubil na obe lici. — Nato so Princ in Princesa in oblasti obiskali razstavo del, ki so jih napravili slcpci. Pr nc P.emontski obiskal akademijo Farnesino Rim, 21. junija. Ip. Nj. Kr. Vis. Princ Piemontski je zasebno obiskal Karnesinsko akademijo na Foro Mussolini. Sprejeli so ga podpoveljniki GIL; nato pa se je podal v veliko dvorano akademije, kjer je prisostvoval zaključnim izpitom za sposobnost pouka telovadbe in priprave za mladino. Ko je vzvišeni Princ zapuščal akademijo, je izrazil izpraševalni komisiji, ki ji je predsedoval senator Pende, in gojencem, katerih marsikdo se je vrnil z bojišča, svoje visoko zadovoljstvo. Angleški porazi na vojaškem in diplomatskem polju Rim, 21. junija, lp. Diplomatski solrudnik an-agencije »£> ba mea N Nemčije n ija, da bo < matsko sredstvo tako, kakor to veljajo njene "ko- gleške agencij >a med > je dodaja, da bo os znala uporabiti to novo dipfo' xchange« piše dobesedno, da ičijo in Turčijo znatno dvignila "ugled Nemčije na vsem Bližnjem vzhodu. Agencija risti. Anglija pa doživlja polom za polomom, kajti zaradi vojaških neuspehov tudi na diplomatskem polju Anglija ne more ničesar doseči. Berlin, 21. junija, lp. Včeraj so nemški listi na predvečer podpisa premirja v Compie^neu opozarjali na dejanja nemške vojne sile, ki je v nekaj tednih popolnoma pobila vojsko, ki so jo smatrali za eno najboljših na svetu. Listi skušajo nato podati obračun francosko-nemških odnosov, pri tem pa poudarjajo, da si je maršal Petain znal ustvarili tak položaj, da je francoski narod lahko spoznal resničnost in iz tega izvaja posledice, kajti obdobja nove politike so Compiegne, Montoire in Sirija. Madrid, 21. junija. Ip. Oblasti v Gibraltarju so vedno bolj razburjene zaradi podmornic, ki se premikajo v bližini ožine. Trije rušilci stalno oprav- ljajo varnostno službo in pogosto spuščajo globinske bombe na točkah, ki se jim zde nevarne. Newyork, 21. junija, lp. List »Newyork American Journal« objavlja v zvezi z nedavnim govorom Kennedyja, bivšega ameriškega veleposlanika v Londonu, opozorilo prebivalstvu Združenih držav proti vstopu v vojno, ker bi udeležba v tej vojni odpravila demokracijo v Ameriki in bi Ameriko spravila v finančni polom. Ni samo logična potreba, ampak je tudi patriotična dolžnot, da M zbero in združijo vsi tisti, ki so proti vojni. Rim. 21. junija, lp. Tudi v bitki pri Sollumu« kakor na Kreti, so imeli avstralski in novozel. od« delki največ izgub. Angleika vlada je ukazala Wa« vellu, da naj v prvi vrsti postavi en angleški in ea škotski polk, izgube pa naj izpolnjujejo z angleškimi polki. Zgodilo pa se je, da so veliko večino kolon tvorili Avstralci in Novozelandci, ki so zopet morali plačati Wavellov poraz. Avstralska vlada je že morala objaviti, da je na Kreti padlo 5900 Avstralcev, sedaj bo pa morala objaviti še izgube pri Sallumu, kajti tudi tam so avstralske izgube velike. Župan Ljubljane na obisku v Trstu Kakor plie »II Piccolo«, bosta danes in jutri ▼ Trstu ljubljanski župan in podžupan. Oba bosta uradno obiskala Trst in boita izročila tržaški občini Tiepolijevo zbirko, ki je bila začasno deponirana v ljubljanskem muzeju. Giambattista Tiepolo, avtor teh zbirk, je bil sin pomorskega kapitana. Po rodu je benečan. Bil je učenec slavnega italijanskega mojstra Pavla Caliarija in spada med največje italijanske slikarske umetnike 18. stoletja. Živel je v letih 1696—1770. God kardinala Maglioneja Vatikan, 21. junija, lp. Danes je god državnega tajnika kardinala Maglioneja. Sv. oče mu je čestital in mu izročil darilo. Kardinal je tudi sprejel čestitke apostolskih nuncijev,, ki so sedaj v Rimu, prelatov, poveljnikov in častnikov švicarske garde in orožništva. Zastopniki diplomatskega zbora pri sv. stolioi so tudi priaki čestitat. Rooseveltova poslanica kongresu Washington, 21. junija, lp. Roosevelt je včeraj poslal kongresu nenadoma posebno poslanico zaradi potopitve ameriškega parnika »Robin Moor«. Poslanica je zelo presenetila vse kroge, ker je ni nikdo pričakoval ter je izzvala splošen padec cen na borzi v Newyorku. Poslanica je sestavljena v zelo ostri obliki in obtežuje Nemčijo, da hoče ovirati pomorski promet Združenih držav. V poslanici pravi Roosevelt, da smatra ameriška vlada, da je Nemčija odgovorna za potopitev parnika in zato pričakuje od nemške vlade popolno povračilo izgube in nastale škode. Ta potopitev je tudi kršitev pravic ameriške mornarice. V poslanici pravi Roo- Po porazu na Kreti in pri Sollumu Poveljnik angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu odstavljen Rim, 21. junija, lp. Angleško letalsko mini- i strstvo je odstavilo vrhovnega poveljnika angle- ' ških letalskih sil na Bližnjem vzhodu in je na njegovo mesto, brez ozira na govorice zaradi take snovala letals" •ta. Na ta na angleškega letalstva moral priznati upravičenost spremembe, imenovala letalskega podmaršala Arturja Tedderja. Na ta način je vrhovni štab kritik angleške admiralitete zaradi razvoja dogodkov med zadnjimi letalskimi in pomorskimi boji na vzhodnem delu Sredozemskega morja. Trudili so se, da bi to spremembo na vodstvu angleškega letalstva ohranili neopaženo, vendar pa se je za to izvedelo in se temu dogodku pripisuje velik pomen. Tako prihaja Churchill, ki ga v zbornici tudi poslanci že napadajo zaradi razvoja vojne, v vedno hujši položaj. Sicer je navada, da je po vsakem umiku odstavljen poveljujoči general, toda imenovanje maršala Tedderja za poveljnika letalstva na Bližnjem vzhodu ima še večji in drug pomen. Med admiraliteto in angleškim letalskim glavnim štabom prihaja do občutnih in vidnih sporov. Nasprotje med letalskim in mornariškim poveljstvom traja že sicer nekaj let. Z bojem na Kreti jo angleška admiraliteta izgubila ta otok, še večje pa so bile izgube angleškega brodovja. Letalstvo pa je izgubilo več desetin letal in najvažnejša letališča na vzhodnem delu Sredozemskega morja. Sedaj pa je letalstvo izgubilo še svojega starega poveljnika. Za nas je važno samo to, da se znova podčrtava, da je nasprotje med mornariškimi in letalskimi silami vedno večje in da so sile osi povečale angleški neuspeh v tem delu Sredozemskega morja. Nasprotja med letalstvom in angleško mornarico bodo prav gotovo še ozdravili, ali pa jih zakrili. Toda izprememba v poveljstvu je izvršena in je jasna. Poraz angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu je uspeh letalskih sil osi. sevelt, da ima Nemčija v načrtu nadalnja osvajanja in ameriška vlada ima prepričevalne dokaze o tem. Prvi komentarji o Rooseveltovi poslanici iz-zvene v tem smislu, da je sicer izrekel na oster način svojo obtožbo proti Nemčiji, ni pa v nobeni obliki povedal, kaj misli konkretno ukreniti, da se upre »grožnji proti ameriškemu pomorskemu prometu', kar je osrednja točka te poslanice. Menjavanje 1000 din bankovcev podaljšano do 23. junija! Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino objavlja: 1. Čas za zamenjavo 1000 dinarskih bankovcev je podaljšan do 23. t. m. 2. Zamenjava dinarjev se bo vršila tudi jutri, v nedeljo, 22. junija, in bodo uradi, katerim je zaupana naloga zamenjave, ostali odprti. 3. Ostane v veljavi termin od 19. do 26. junija za zamenjavo vseh bankovcev drugih vrst in vseh kovancev. Da bi olajšali menjavanje, so bili poštni uradi v pokrajini pooblaščeni za sprejemanje in shranjevanje dinarskih bankovcev vseh vrst, katerim bodo priloženi posebni listi. Poštni uradi bodo potem predložili te bankovce v zamenjavo najbližjemu uradu Italijanske banke do 26. t. m. Kakor poštni uradi bosta opravljali zamenjavo tisočakov Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica v Ljubljani. Poslovali bosta tudi v nedeljo, 22. junija. Predsednik novozelandske vlade v Londonu Rim, 21. junija, lp. Predsednik novozelandske vlade Frazer je včeraj nenadoma prišel v Anglijo. Reuter obvešča, da je novozelandski predsednik vlade prišel v London, da bi obravnaval razna vojna vprašanja in da bi se udeležil seje angleškega vojnega sveta. Strahovit požar na Poljskem Turln, 21. junija. List »La Stampa« poroča iz Varšave: V občini Korkcev, v poljski provinci Sokolov je izbruhnil silovit požar. Ogenj, ki ga je netil močan veter, se je naglo širil od hiše do hiše. V dveh urah je bilo upepeljenih 235 hiš, med njimi 40 stanovanjikih hiš ter 87 senikov in ksšč. Dve tretjini hiš je v tej občini popolnoma uničenih, Naredbe Visokega Komisarja i Dolžnost prijave za zaloge življenjskih potrebščin Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Člen 1. Vse zaloge spodaj navedenega blaga, ki so na dan 20. junija 1S)41-XIX pri proizvodui-kih, trgovcih na debelo in na drobuo, pri zadrugah, zajednlcah (zavodi, bolnišnice, zavetišča, javne kuhinje Itd.), hotelih In restavracijah, se morajo prijaviti do vštetcgu 23. juniju 1U41-XIX občini, kjer je blago spravljeno. Člen 2. Blago, za katero velja prijavna dolžnost, je: a) pšenica v zrnju in pšenična moka (št. O in enotna moka); b) rž v zrnju ln ržeua moka; c) koruza v zrnju in koruzna uioka; č) mešana moka, pšenična In koruzna ali ržena; d) riž; e) testenine; f) sladkor; g) olivno olje in semensko olje; h) slanina in mast; i) pralno milo. Člen 3. Zaloge naštetega blaga, ki so pri pro-izvodnikih in trgovcih na debelo, so od 20. junija 1941-X1X pod zaporo na razpolago Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino (), ki bo imel na skrbi njih razdelitev za potrošnjo. Člen 4. Prijava se mora napisati na posebnem obrazcu, ki se dobiva pri občinskem uradu. Člen 5. Občinski uradi morajo zbrati vse prijave in jih poslati Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino (S i« — osebek. Poseben odtenek italijanske brezosebne rabe glagola je »si« kot osebek. V taki rabi tvori »si« z glagolom pravi brezosebni izraz. »Si« je pravi osebek in glagol ostane nespremenjeno v 3. osebi ednine. Ta »si« nadomešča francoski »on« ali nemški »man«. V slovenščini odgovarjajočega izraza nimamo in si pomagamo ati 6 trpnim »se« ali s 3. osebo množine ali še kako drugače. Mi rečemo: Pravijo. — Italijan bo sicer lahko rekel: Dicono. Rekel bo pa tudi: Si dice (franc.i on dit, nem.: man sagt). Mi rečemo: Kdaj dospemo v X.7 (pod vplivom sosednih jezikov sicer tudi: Kdaj se dospe v X.?). — Italijan bo sicer lahko rekel: Quando arriviimo a X.? Rekel bo pa tudi: Quando si ar-riva a X.7 (franc.: Quand arrive-t-on i X.?, nem.i Wann kommt man in X, an?) To sicer ni še nič posebnega in po dosedaj povedanem gotovo razumete. Stvar pa ima svoje posebnosti v sestavljenih časih. Rekli stno že, da ostane glagol (skladno z osebkom »si«) vedno v 3. osebi ednine. Ali se zdaj glasi passato proesimo: »si ha detto« ali »si fe detto«? Glagol dire tvori sestavljene čase z avere (passato prossimo: rekel sem — ho detto). Ali je torej prav: si ha detto? N e 1 »Si« zahteva ob sebi pomožnik e s s e r e I Tako je torej treba reči: si & detto = reklo se je. V brezosebni rabi, kjer je »si« osebek, se torej rabi vedno le pomožnik »essere«, ki »toji v ednini: ž. Ali pa stoji tudi pretekli deležnik vedno v ednini? Nei Dospeli smo ali so (prav za prav: dospelo se je) se glasi po italijansko: si e arrivati, ne pa: si č arrivato. , , ■ Kako pa spet to? Ustalila se je naslednja raba: 1. Pretekli deležnik se rabi v obliki moškega spola ednine, če tvori glagol sam sestavljene čase z avere. ..... 2, Pretekli deležnik se rabi v obliki m o -š k e g a spola množine, £e tvori glagol sam sestavljene čase z essere. Torej: Arrivare tvori sestavljene čase z essere (passato prossimo: sono arrivito — dospei sem), zato v brezosebni rabi »dospelo se je« — si č arrivati. —• Nasprotno pa tvori glagol dire (reči) sestavljene čase z avere (passato prossimo: ho detto — rekel sem), zato v brezosebni rabi »reklo se je« — si č detto. Še dva primera* Si lavora — si fe lavorato (:= delalo se je, de- ■ lali smo ali so), Lavorare tvori sestavljene čase z avere, zato: lavorato. Si giunge — si fe giunti (= dospelo se je, dospeli smo ali so). Giungere tvori sestavljene čase z essere, zato: giunti. Zgodi se, da tudi povratni glagol nastopi v brezosebni rabi. Slovenski prevod takega primera je zelo težaven. Vzemimo glagol »lavarsi« (umivati se). — Francoz reče brezosebnoi On se lave, Nemec: Man wascht sich. Mi si pa ne moremo več pomagati z drugim »se«: se se umiva, ampak kvečjemu s samostalnikom »Človek«: človek se umiva, še bolje pa s 3. osebo množine: (brezosebno) umivajo se. A tudi Italijan ne reče: s I s! lava. Prvi (»brezosebni«) »s U se marveč pred drugim (»povratnim«) »s i« spremeni v »c i«i c i »i lava; passato prossimo: ci si č tavati. Kljui k vajam v 43. nadaljevanju. Kakšno vreme je? Prav slabo vreme je. Dežuje v curkih. Odpotovali bomo ob zori. Danes je preveč mraz, ostanem doma. — Vse, kar človek rad naredi, se zdi lahko. Z vrhov Karavank se vidijo številna jezera. Nikoli se ne sme izgubiti pogum. Ne zadošča, ampak stori se, kar se more. Pripovedujejo se mnoge reči, ki niso resnične. Vse se more, če kadar)'se hoče. Se il vfento non cimbia, domini fari bfel tfempo. Camminiimo piil piino; anndtta (ali: fa n6tte). Fa gii m6lto osetiro; camminate piino. — Si dimfen-tica facilmčnte lina lingua, quindo non si ha occasične di parlirla. Com« si dice qučsto in ita-liano? Si pu6 iire qučsto viiggio in difeci 6re? Si tritta del bfene della pitria Ln qufesta trattoria si tnangia m6lto bfene, Non si vfendono qui sigarčtte? Bisogna aspetiare. IZŠEL JE Dr. A. Ba}ee - P. Kaian Italijansko-slovenski slovar Dizionario italiano-sloveno VII. 638 strani. Cena v platno vezani knjigi L. 45*50 Cenjeni subskribenti prejmejo s'ovar ra naslov, ki so ga navedli pri naročila. V soboto 28. iunlja izide: Slovensko-italijanski slovarček Dizionarietto sloveno-italiano Sestavil prof. Anton Grad. Obsega nad 6000 besed ra 130 straneh priročne oblike. Cena L. 8'—. Vez. L. H'50. Novi pripomočki za učenje italijanščine: Dr. Stanko Leben: Italijanska vadnlca I. In II. del. Druga predelana izdaja. 278 strani. Cena L. 13"30. Vezano L. 17*—. Vadnica vsebuje 64 lekcij z vso slovnično snovjo, obširen slovar, tabele pravil pravilnih in nepravilnih glagolov. Kuret Niko: Parlate 1'ltaltano? Najnujnejši italijanski razgovori in kratek pregled italijanske slovnice. 48 str. Cena L. 5*70. LIBRERIA POPOLARE - LJUDSKA KNJIGARNA (prej Jugoslovanska knjigarna) V LJUBLJANI vajamo še o oklepajih podatke za višino družinskih doklad v letu 1940): Nameščenci (312 dni v letu, izplačano v 12 mesečnih obrokih): z 1 otrokom 483.60 (343.20), z 2 otrokoma 1.279.20 (904.80), s 3 otroci 1.918.80 (1.357.20), a 4 otroci 3.057.60 (2.184), s 5 otroci 3.822 (2.730), e 6 otroci 3.885 (3.276), s 7 otroci 3.949.40 (3.822), z 8 otroci 4.013 (4.368), za ženo 686.40 (leta 1940 —), za vsakega Izmed staršev, ki je v skupnem gospodinjstvu in ga nameščenec vzdržuje 452.40 (leta 1940 —); za delavce (312 dni v letu, 12 mesečnih obrokov): z 1 otrokom 202.80 (140.70), nadalje z 2 624 (436.80), s 3 936 (655.20), s 4 1.560 (1.123.20), s 5 1.950 (1.1404), s 6 2.340 (1.684.80), s 7 2.730 (1.965.60), z 8 3.120 (2.246.40), za ženo 452.40 (-), za starše 249.60 (—); za sezonske delavce (160 dni v letu, razdeljeno na 12 mesecev): za 1 otroka 104 (72), za 2 320 (224), za 3 480 (336), za 4 800 (576), za 5 1.000 (720), za 6 1.200 (864), za 7 1.400 (1.008), za 8 1.600 (1.152), za ženo 232 (—), za vsakega starša 128 (—); za občasne delavce (90 dni, razdeljeno na 12 mesecev): za 1 otroka 58.50 (40.50), za 2 180 (126), za 3 270 (189), za 4 450 (324), za 5 562.50 (405), za 6 675 (486), za 7 787.50 (567), za 8 900 (648), za ženo 130.50 (—). za vsakega izmed staršev 72 (-). Šport Žalno sejo za pokojnim dr. Fr. Kulovcem Je imel Akademski športni klub. Po smrti dr. A. Korošca je ASK našel veliko razumevanje pri dr. Fr. Kulovcu, ki je ASK-u podaril krasen pokal kot prehodno darilo za vsakoletnega zmagovalca na dr. Koroščevem spominskem veleslalomu, poleg tega se je g. dr. Kulovec še posebej zanimal za delo kluba. Akademski športni klub se bo vedno s pieteto spominjal Bvojih velikih dobrotnikov. Akademski športni klub priredi izlet na Vrhniko v nedeljo, dne 22. VI. Odhod z vlakom z gL, kol. ob 14. Na izletu bo razgovor o novem programu in delu kluba. Vabljeni člani, članice, starešine z družinami in prijatelji! SK Mladika : SK Mladika old-boys. V nedeljo, 22. t. m. ob 10 dopoldne bo zanimiv dvoboj med starimi in mladimi Mladikarii na igrišču Mladike na Kodeljevem. Po pripravah sodeč, bodo starejši nudili hud odpor in nieo izključena kakšna presenečenja. Vstopnina bo nizka in zato vabimo vse prijatelje kluba in nogometa, da si ogledajo to borbo. Prvenstvo juniorjev se bo to nedeljo nadaljevalo po sledečem razporedu: Ljubljana : Slavija ob 15.30 in Mars : Grafika ob 16.45 na igrišču Ljubljane ter Korotan : Jadran ob 9.30 na igrišču Korotana. V Mostah bo zanimivo. Moščoni so pripravili za ljubitelje nogometa v nedeljo prijetno in zanimivo presenečenje. Priredijo pokalni turnir, na katerem bodo razen prireditelja sodelovali še moštvo vojaške reprezentance. Grafika in Svoboda. Spored je sledeč: Ob 15 Grafika : Vojaška reprezentanca, ob 16.10 Moste : Svoboda, ob 17.20 premaganca is prvih tekem za tolažilno darilo in ob 18.30 smagovalca iz prvih tekem za glavni pokal. Zanimanje vzbuja predvsem vojaška reprezentanca, saj so v njenih vrstah nekateri znani italijanski igrači, ki žive sedaj v Ljubljani. - ifaji Ljubljana v italijanski reviji Italijanska revija Documenti di vita italiana (maj 1941) je pravkar izšla in je v celoti posvečena Ljubljani kot novi italijanski provinci. Je to ilustrirana revija na šestnajstih straneh s celostranskimi in manjšimi podobami nekako v slogu in formatu nekdanjega našega Ilustriranega Slovenca. Na naslovni strani je celostranska podoba tromo-stovja, čez katerega koraka četa italijanske vojske. Na zunanji strani pa je celostranska slika Robbo-vega vodnjaka pred magistratom, fotografiranega od strani stolnice. Med fe dve reprezentativni podobi pa je prikazana ostala Ljubljana v podobi in uvodni besedi v italijanščini in nemščini, kakor jo je svetu predstavil Armando Bruni. Pisatelj opisuje svoj vtis od prejšnje državne meje pri Rakeku do Ljubljane, občudujoč gozdnate predele ter opazujoč, kaj spominja na vojsko v teh krajih: nekaj razdrtih mostov ter žičnih ovir. Od Logatca dalje ga spremlja že bolj odprto polje in doline ter Pivka, ki kot Ljubljanica teče skozi Slovenijo, da se zlije v Savo. Ko pride pisec v Ljubljano, ima prvi vtiis, kot da je stopil v velik vrt, v katerem je mnogo hiš. Vlak vozi tako, da imaš na eni strani čaroben vrt Tivoli, na drugi strani pa vile. Ko pa prideš v notranjost, čutiš, da si prišel v veliko mesto s širokimi cestami, živahnim življenjem, z monuinentalnimi palačami ter celo nebotičnikom. Nato z nekaj besedami omenja zgodovino Ljubljane, ki je ista kot Slovenije sploh. Iz rimske naselbine dobi po naselitvi slovanskih narodov slovensko ime, dasi še dolgo ostane pod italijanskim kulturnim in gospodarskim vplivom. — Zlasti v 18. s toletju je bil velik umetniški italijanski vpliv, ko so Italijani napravili načrt za stolnico (Pozzi), za Križanke (Rossi), za Uršulinke, zlasti pa ceni delo Fr. Robba, Pozzija (semeniški portai, emonski škofje) ter slike Quaglia. Omenja dalje Ljubljano izza kongresa, ko je postala mednarodno važna. Ko povzame v nekaj stavkih ves razvoj Ljubljane kot sedeža vojvodinje. dravske banovine itd., pa konča: »Sedaj predstavlja Ljubljana 99. italijansko provinco, nov biser, ki ga Je Junaštvo rimskih vojakov prineslo blestečemu vencu ostalih italijanskih pokrajin.« Po tem kratkem očrtu Ljubljane pa sledi zbirka lepih podob iz Ljubljane. Slike predstavljajo magistrat, pogled na Ljubljano z gradom, nebotičnik, frančiškansko cerkev, semeniški portai, vodnjak na magistratneni dvorišču, pogled na živilski trg, kjer kupujejo že italijanski vojaki, dalje reprezentativne palače (muzej, univerza, opera), prizori iz Tivolija, pogledi v Prešernovo ulico, Pred škofijo. Selenburgovo ulico iz nebotičnika. Predvsem so lepe podobe slovenskih narodnih noš (v procesiji), cerkev sv. Jakoba s spomenikom ter prihod avtobusov, ki skrbe za redni promet med Gorico in Ljubljano, kakor tudi življenje pri ambulančnih avtih. Tri strani pa so posvečene širši Sloveniji: tako lesni trgovini na Krasu ter kočevskemu rudniku, slovenskim kmetom, ki kose v hrib, znamenitemu slovenskemu kozolcu ter graditvi novih mostov pri Borovnici, ki jih popravlja italijanska vojska. To Je vsebina te lepe številke, ki je vsa posvečena Ljubljani kot najmlajši italijanski provinci in Je resnično z okusom urejena, živahno razvrščena, neprenatrpana ter lepo predstavlja Ljubljano, kjer se na zunaj že kažejo značilnosti novega razdobja. Fotografije sta preskrbela A. Bruni in A. Kornii, odgovorni urednik je Luclano dc Feo, izdal pa je L R. C. E. Borovniški viadukt zvezan V pičlem mesecu Je bil zgrajen nad 200 m dolg železen most Ko so začeli graditi železni most nad porušenim borovniškim viaduktom, so sestavili najprej železno ogrodje na še stoječi koloni, nato pa so gradili naprej po železnem odru, sestavljenem iz drobnih cevi. Prav pred meseccm smo poročali v našem listu, kako so ženijske edinice italijanske vojske z veliko naglico začele popravljati porušeni borovniški viadukt. Pred mesecem dni so gradili mogočne betonske temelje za tri železne stebre - opornike, ki naj bi nosili železno konstrukcijo mostu, kateri naj bi vezal še stoječa dela starega viadukta. Istočasno bo vlaki dovažali velikansko število železnih sestavnih delov za most in delavci so jih pripravljali deloma na mostu samem, deloma pa v njegovi najbližji okolici. Temelje za stebre - opornike so utrdili z velikim številom pilotov, ki so jih prekrili z dva metra debelo betonsko ploščo, ta dela so začeli prav smiselno, in sicer tako, da so najbolj pohiteli s temeljem, ki je bil najbližji ostanku mostu, ki se naslanja na hrib Planino, torej v S pomočjo dveh žerjavov, ki tečeta po zgornjem robu železnega mostu, montirajo spretni delavci posamezne sestavne dele železne konstrukcije drugega na drugega. Slika je bila posneta v trenutku, ko je manjkalo še prav malo pred dograditvijo železne konstrukcije. smeri proti Ljubljani. Postopoma so nato začeli pripravljati temelje za srednji opornik in nato temelje za opornik na nasprotni strani, torej pri ostanku mostu, ki se naslanja na hrib Trebelnik, na katerem je tudi prava borovniška postaja. Nekako konec maja so začeli graditi med ostankom mosta in najprej pripravljenim temeljem za opornik mogočen oder iz železnih cevi. To železno ogrodje je hitro rastlo v višino in naj bi nosilo težo železnega mostu med graditvijo. Kmalu nato so nad zadnjo kolono ostanka mostu, ki se naslanja na hrib Planino, začeli sestavljati železno konstrukcijo mosta samega. Medtem je rastel železni oder do višine mostu samega. Skoraj istočasno so začeli graditi mogočen železni steber - opornik na prvem, že pripravljenem temelju. 25 metrov dolg odsek železnega mostu je torej slonel na zadnji koloni viadukta, nato pa so gradili most kar naprej na železnem odru, ki je bil seveda nujno potreben že zaradi tega, da se železna konstrukcija ne bi prevrnila v globino še prej, preden bi dosegla prvi železni steber-opor- nik. Železni most je istočasno dosegel prvi železni steber - opornik, ko je bil ta tudi že dograjen do vrha. Tako se je mogel železni most nasloniti na steber, hkrati pa je bilo mogoče graditi most kar naprej. Sedaj seveda podporni oder iz železnih cevi ni bil več potreben. Most so gradili kar naprej naravnost v zrak, dokler niso prišli do drugega, med tem časom prav tako že do vrha zgrajenega stehra - opornika. Odtod je rastel most zopet naprej skozi zrak na tretji steber - opornik in od tod naprej proti prvi koloni še stoječega viadukta. Pretekli petek je železni most dosegel to kolono in sedaj gradijo most še naprej, tako bo segal za dolžino cele kolone na zidani most. V nedeljo, dne 22. t. m., ho vsa železna konstrukcija najbrž že popolnoma dograjena, s čemer bo glavno in najbolj težavno delo opravljeno. Most so gradile ženijske čete italijanske vojske z izredno naglico in požrtvovalnostjo noč i.n dan. Spstavne dole mosta, katerih je nad 10.000, so pritrjevali skupaj z močnimi železnimi vijaki. Postavljanje posameznih velikih železnih kosov pa 6ta omogočila dva žerjava, ki sta tekla po zgornjem robu že zgrajenega mostu. Z izredno spretnostjo so delali delavci v višini 40 metrov in pritrjevali z vijaki sestavne dele, ki jih jim je sproti vozil in polagal na pravo mesto žerjav. Noč in dan je zvenelo z borovniškega mosta nabijanje kladiv in zlasti ponoči je bil pogled na borovniški most kaj zanimiv. Na temnem nebu so se svetlikali sestavni deli mosta, ožtarjeni od luči močnih reflektorjev, ki sta jih nosila žerjava. Delavci pa so delali prav tako spretno in rečno, kakor ob najlepšem dnevu, medtem ko je pod njimi v globini zevala črna toina. Trije veliki podporni stebri so nekako do polovice svoje višine izredno široki, nato pa se zožijo več kot za polovico, kljub temu pa so široki še vedno prav toliko kot železni most, ki ga nosijo. Železni most sam je le enotiren in veže ostanka zidanega viadukta v ravni črti, medtem ko je zidani viadukt šel v loku. Ker so sedaj najbolj zamudna dela opravljena, bo most lahko v kratkem izročen prometu. Opraviti bo treba še obtežitveno preizkušnje, položiti in urediti tir, nakar bo stara borovniška postaja po dolgem času zopet prvič oživela. Tako bo še ta mesec odstranjena največja ovira, ki nam je doslej prekinjala tako važno prometno zvezo Ljubljana—Trst. Ko smo pred mesecem dni poročali o graditvi mostu, smo napisali, da bo most dograjen do konca julija. Ze tedaj je bilo izraženo mnenje s strani vodstva, ki je nadzorovalo graditev mostu, da bo most postavljen do konca junija. Zdelo se nam je nekaj nemogočega in smo zato rajši napisali mesec več. Sedaj pa je požrtvovalno delo ženijskih edinic italijanske vojske prehitelo napovedi same. Vsem njim, kakor tudi vodstvu graditve, zlasti pa vsem prizadetim oblastem gre naša najprisrčnejša zahvala in priznanje, da je bil zopet obnovljen mogočni viadukt v tako rekordnem času. Recitacijski večer italijanske in slovenske lirike v ponedeljek, 23. junija v Operi V sožitju dveh narodov je eminentne važnosti, da poznata drug drugega. Kje drugje naj iščeta prave osnove za zbiižanje, kot v svoji čuvstve-nosti? Edino ta je lahko najodkritosrčnejši posrednik med njima. Spoznali človekovo čustvenost, se pravi spoznati njegov značaj. Namen večera je, seznaniti Italijane, ki prebivajo v Ljubljani, s kratko, pregledno antologijo naših pesnikov, in sicer v italijanskih prevodih, ki so jih oskrbeli gg. dr. Luigi L. Salvini. prof. Urbani, ga Fani Šinkovec-Majer in Marija Samer-jeva, Slovence pa z antologijo italijanskih pesnikov v slovenskih prevodih dr. A. Gradnika. Ta, nad vse srečna misel, bo dala Italijanom možnost, da se poglobijo v mehko, nekoliko otožno in zasanjano čustvenost Slovencev, pa tudi v prešerno, smejočo se pesem, ki kipi iz duše krepkega, zdravega rodu. Na sporedu so izbrane pesmi, ki jih pozna vsak Slovenec, zato bo zanje poseben užitek, ko bodo slišali slovenske pesmi v italijanščini. Užitek bo poslušati pesmi v tekočem ritmu italijanščine in spoznali bomo nov čar, ki leži v njih. Bodo kot pesem z novo melodijo. Naša prevodna književnost se doslej ni mogla ponašati z bogve kako bogato zalogo italijanske lirike v prevodu. Zato večini Slovencev ni znana. Na recitacijskem večeru bomo spoznali pesnike od Danteja do najnovejših, od klasikov, mojstrov besede, oblike in vsebine pa do najmodernejših. Recitacijski večer bo s kulturnega vidika izredno pomemben in nad vse poučen, kajti podal bo jasno sliko o liriki dveh narodov. Spored večera I. Prolog: prof. Umberto Urbani. II. Italijanski pesniki: prevedel dr. Alojzij Gradnik. 1. Dante Alighieri: >Tako milo in blago lice sveti«... — »Vse zale in po vrsti šle so...« Recitira Ciril Debevec. 2. Francesco Petrarca: >0 blažen bodi mesec, dan in leto.. .« — »Pojdite pesmi tužne, k trdi skali...« Recitira: Slavko Jan. 3. Michelangelo Buonarotti: »O noč, o marčni čas poln slasti.. .c »Prost vseh bremen, ljubezni in prevare. Recitira Ivan Levar. 4. Ugo Foscolo: »Ob očetovi smrti«. Recitira: Mira Danilova. 5. Giacomo Leopardi: »Silviji«. Recitira: Ciril Debevec. — »Poslednji Safin spev«. Recitira: Mila Šaričeva. 6.Giosuč Carducci: »Marčna pesem« — »Na griču Mario«. Recitira: Ciril Debevec. 7. Giovanni Pascoli: »Moj večer«. Recitira: Slavko Jan. 8. Gabriele D'Annunzio: »Fiesolan-ski večer«. Recitira: Mila šaričeva. — »Dež v borovem gaju«. Recitira: Ciril Debevec. 9. A da Negri: »Vrnitev o Božiču«. — »Dar«. Recitira: Mira Danilova. 10. Sergio Corazzini: »Steza«. Recitira: Mila Šaričeva. 11. S i 1 v i o Novaro: »Kaj pravi marčni dežek«. Recitira: Mila .Šaričeva. 12. E n r i c o Fornis: »Pesem hrasta«. Recitira: Ivan Levar. III. Slovenski pesniki v italijanskih prevodih dr. Luigija Salvinija, prof. Um-berta Urbanija in g. Marije Samerjeve. 1. France Prešeren - U. Urbani: »Izgubljena vera«. Recitira: Emil Kralj. 2. Anton Aškerc - U. Urbani: »Mejnik« — »Krišnu«. Recitira: Emil Kralj. 3. Simon Gregorčič - U. Urbani: »Človeka nikar!«. Recitira Emil Kralj. — »Ne zahi me, ne zabi me!« Recitira:'Mi-lcva Boltar-Ukmarjeva. 4. Drago Kette - L. Salvini: »Kakor labod«. Recitira: Mileva Boltar-Ukmarjeva. 4. Josip Mum ■ Aleksandrov - L. Salvini: »Vlahi«. Recitira Mileva Boltar-Ukmarjeva. 6. Oton Župančič - L. Salvini: »Melanholija« — »Tiho brez besed«. Recitira: Mileva Boltar-Ukmarjeva. — Fragment iz pesnitve »Duma«. Recitira Emil Kralj. 7. S i 1 v i n Sardenko - U Urbani: »Via Appiac. Recitira: Emil Kralj. & Alojzij Gradnik - L. Salvini: »Jesen« — »Kmet molči« (Marija Samer-jeva). Recitira: Emil Kralj. 9. Pavel Golia - L. Salvini: »Marche funebre«. Recitira: Ivan Levar. 10. I g o Gruden - L. Salvini: »Jutro na Savi«. Recitira: Emil Kralj. 11. Anton Vodnik - .....: »Žalostna«. Recitira: Emil Kralj. 12. Vida Tauferjeva - U. Urbani: »Cirenska Venera«. — »Narcisi«. Recitira: Mileva Boltar-Ukmarjeva. Seja novomeškega občinskega odbora Na seji je civilni komisar g. dr. Griselli sporočil veselo novico Novo mesto, 21. junija. Včeraj popoldne ob 5 je bila v mestni posvetovalnici redna seja novomeškega občinskega odbora, kateri je prisostvoval tudi okrajni civilni komisar g. dr. Griselli. Vodil pa jo je mestni župan dr. Polenšek, ki je po uvodnih besedah na civilnega komisarja dr. Grisellija naslovil iskrene besede in mu izrekel zahvalo občinskega odbora in vsega prebivalstva za naklonjenost, ki jo je pokazal za potrebe Novega mesta. Dr. Griselli se je nato zahvalil za dosedanje lepo sodelovanje z italijanskimi oblastmi ter izrekel zagotovilo, da bo tako sodelovanje v bodočnosti Novega mesta pripomoglo do lepega finančnega in Zelezss "red&lčna konstrukcija je nadomestila porušeni, dvesto metrov dolgi del borovniškega — - viadukta. | gospodarskega razvoja. Nad komisarjevim zagotovilom so navzoči izrazili veselje z aplavdiranjem. Sledilo je poročilo mestnega župana. Pred dnevi je bil sprejet pri Eksc. Visokem Komisarju g. Grazioliju, ki bo v najbližji bodočnosti obiskal Novo mesto in se ob lej priliki seznanil s perečimi vprašanji občine, ki jih bo čimprej rešil. Pri tem županovem sprejemu je Eksc. Visoki Komisar pokazal veliko razumevanje za rešitev najvažnejših Vprašanj in izrazil veliko zadovoljnost nad korektnim obnašanjem novomeškega prebivalstva, kateremu pošilja najlepše pozdrave. 0 porušeni in požgani ljudski šoli je župan sporočil, da je okrajno glavarstvo poskrbelo kredit, ki je potreben in se bodo čez kakih 14 dni že začela tudi dela za ponovno zgraditev tega poslopja. Dela za asanacijo vodovoda se nadaljujejo. Hi-gijenski zavod v Ljubljani sedaj izdeluje potrebne načrte. PREVOD je že poslal v Novo mesto nakaznice za kruh in moko, ki jih je treba trgovcem, odnosno prebivalstvu takoj razdeliti. Druga točka dnevnega reda je bilo poročilo o skontraciji v občinski blagajni. Izvršil jo je župan, ki je sporočil, da je našel vse v najlepšem redu. Tretja točka je bilo sklepanje o računskem zaključku za 1. 1939-40, o katerem je naš list že obširno poročal. Občinski odbor je od ohčinske uprave predloženi računski zaključek soglasno odobril. Pri tej točki se je k besedi oglasil g. komisar dr. Griselli ter sporočil novico, da bodo preskrbljena potrebna denarna sredstva, s katerimi bodo asfaltirali glavne in najvažnejše ceste ter asanirali vodovod. Dr. Griselli je sporočil, da ho Eksc. Visoki Komisar dr. Grazioli obiskal Novo mesto prihodnjo nedeljo. Te novice je občinski odbor sprejel s navdušenim aplavzom. Pri sklepanju o predlogu občinske uprave o vprašanjih, ki so v zvezi z že odobrenim računskim zaključkom, so bili odobreni vsi predlogi, ki jih je stavila občinska uprava. Med drugim je bil sprejet tudi sklep, da se prebitek iz proračunskega leta 1939-40 porabi za nabavo škropilnega avtomobila. Prebitek znaša 109.265 din. Vendar je od tega 100.000 din že bilo porabljenih za nakup Zgodovina piše... V teh dneh sino pisali o strogih paragrafih hrvatske države glede na belo kugo. Kaj pravi davna zgodovina o tej kugi? Nazadovanje rojstev in tozadevne posledice so davni Grki in Rimljani prav tako doživljali kot sedanji narodi sveta. Pretresljiva je podoba te usode: dežele so postale polagoma zapuščene, sužnji so bili izpuščeni, državljani so dobili svoje pravice, prišli so tuji najcin-niški vojščaki, zidali so obzidja v bran proti barbarom, dežele so bolj in bolj slabele in slednjič sta se obe te dve državi zrušili. V Grčiji so začela rojstva nazadovati v dobi tako zvanih peloponeških vojsk. V hele-nifttični dobi so se splošno bnli poročati se in imeti otroke. Za zgled le en primer: Na vpopled imamo odlomek seznama prebivulstva iz 'Iliona iz helenistične dobe. Izmed 102 povsem ohranjenih imen meščanov, ki so našteti s svojci vred, jih je le 18 poročenih. Od teh zakonov jih je 17 brez otrok, le 21 jih ima otroke, in sicer skupno — 31 otrok! Pri Rimljanih se je začelo nazadovanje rojstev med 2. in 3. punsko vojno. Grški in kasnejši rimski pisatelji se povsod splošno pritožujejo o bojazni pred zakonom in pred otroki in kak o dn jc s tem država oslabela. Kakor nazadovanje rojstev, tako se je začelo tudi raznarodovanje najprej v Grčiji in je šele kasneje prešlo tudi na Rim. V Atenah je bilo po peloponeški vojni zaradi pomeščanjenja sužnjev in napolmeščanov še zmeraj 10 tisoč meščanov, a če/, nekaj let jih je bilo le še 2t tisoč in med njimi mnogo sužnjev. športa, ki je imela v času vdora Per-zijcev 8000 vojukov, jc imela leta 371 le še 1500 pravih špnrtuncev. V dobi Aristotela jih je bilo komaj še 1000 in leta 244 samo 700. Grška mesta so se spremenila v vasi, polja so bila neobdelano in človek je lahko po dneve in dneve potoval, pa nj srečal žive duše. Atene so bile skoraj brez ljudi in so postale navadno fiodežclsko mesto, ki se je preživljalo le še s ujskim prometom in z ustanovami. Grški narod sam je bil že zdavnaj izumrl. V Atencih cesarske vladavine se je pretakula kri vsega Ori-enta. Priromnli so galskt Kelti, nato Slovani v takih množicah, da se je Grčija v srednjem veku nazivala Slavija. Nato so prišli še Franki, Benečani, Genovčani, Francozi, ki je po njih nastal mešani narod Gasmulcev, nato Španci in slednjič Albanci. Tako nas današnji Grki spominjajo na vse kaj drugega, ko na nekdanje Grke iz teh pokrajin. Prav takšen pretresljiv zgled glede nazadovanje rojstev nam nudi davni R i m. V drugi punski vojni je od 270 tisoč rimskih prebivalcev ostalo le še 214 tisoč. Toda Rim si je kmalu opomogel in je imel čez deset let že 117 tisoč ljudi. Prebivalstvo se je začelo zaradi nazadovanja rojstev krčiti krog leta 164 p. Kr. Zaradi pomanjkanja ljudi se je država bolj in bolj opustošila. Ljudje so se odvrnili od poljedelstva k pašništvu. Cena zemlji se je bolj in bolj nižala. Slednjič je prišlo tako daleč, da je- cesar Pertinaks leta 191 »dopustil v vsej Italiji in tudi v provincah slehernemu človeku, da si je smel prilastiti neobdelane in zapuščene njive, čeprav so bile cesarjeve. Kdor jih bo obdelal, si pridobi lastninsko pravico.« A tudi to ni zaleglo in tudi mesta so se praznila. Hiše so bile neobljudene in so se slednjič porušile. Najvažnejša italijanska mesta, kot Ostia, Tarent, Bologna, Piacenza, Modenn so bila slednjič le še razvaline, ki niso bile povzročene po sovražnikih, ampak so se uničila, ker ni bilo zadosti ljudi, ki bi bili stanovali v njih. Iz Italije se je razširilo nazadovanje roj-stev^ na province, na Sicilijo, ki je bila nekoč žitnica Rima, na afriške province, na Aleksandrijo in Epir 111 Delos. Rimske dežele so bile brez ljudi. Ista usoda je zadela Arabsko, kjer se je začelo nazadovanje rojstev ob ustanovitvi mestn Bagdada. Pravljično, velikansko mesto je začelo koj nazadovati. Isto se je zgodilo z drugimi mesti in s podeželjem, kjer se je arabska civilizacija opustošila in sta bila Egipt in Mezopotamija zaradi pomanjkanja ljudi zasuta s peskom. Vse te velike, kulturne narode starega veka je kosila smrt bele kuge. Pri tem nam je treba do dna duše pomisliti, da je naš narod v primeri s temi neskončno majhen ... materiala za mestno električno podjetje in za podporo mestnih ubogih. Odobren je bil znesek din 10.095 din, ki se bo izplačal kot nagrada sodelavcem civilne varnostne straže, ki se je v mesecu aprilu oblastem stavila na razpolago. Odobren je bil kredil za občinskega šoferja, ki naj dobiva mesečno plačo 1.500 din. Oba izdatka se bosta krila iz doslej doseženega viška pri trošarini na pivo. Sledila je živahna razprava o graditvi novomeškega štadiona, o katerem je obsežno poročal občinski odbornik Jože Pavlič. Dela na štadionu lepo napredujejo in je Stavbna zadruga, ki štadion gradi, porabila že nad 30.000 din samo za planiranje. Če bi hotela zadruga že letos zgraditi zasilne oblačilnice, bo potrebovala še 40.000 din. Stavljen je bil predlog, naj bi občina dovolila podporo 40.000 din in uporabo 100 m' kamenja, ki je navoženo na Loki ob Krki. Predlogu g. Pav-liča se je pridružil g. inž. Absec, ki je poudaril idealno lego štadiona in veliko zanimanje, ki ga je pri prebivalstvu in pri oblasteh vzbudila gradnja tega športnega igrišča. Predlog je bil soglasno sprejet. Izdatki bodo kriti s kreditom, ki je bil v letošnjem proračunu določen kot prva anuiteta za odplačilo posojila, ki ga je občina nameravala najeti za gradnjo novega kopališča. Ker to posojilo zaradi nastalih razmer ni moglo biti najeto, je kredit za prvo anuiteto ostal prost. Ostalih 10.000 din podpore pa bo krilo iz viška pri trošarini na pivo. Pri razpravi o naslednji točki dnevnega reda so bili sprejeti sklepi, s katerimi se županu dovoli kredit 5000 din, ki ga sme po svoji uvidevnosti uporabiti za podporo beguncem. Zviša naj se oskrbovalnina v mestnem zavetišču in sicer v III. razredu na 450 din, v II. razredu pa na 800 din mesečno. — Glede prošnje Milice Klinčeve za gostilniško koncesijo na Ljubljanski cesti 7 je občinski odbor priznal krajevno potrebo. — Sprejet je bil tudi predlog, da se nedoletni Leopold Srehotnjak proti mesečni oskrbovalnim 150 din odda v zavetišče sv. Jožefa v Ljubljani in da se avtoprevozniku Čolnarju za razne vožnje izplača 2250 din. Sledila je tajna seja. na kateri so obravnavali nekatere posebne zadeve. Dr. med. Tone Lavrii ■s J« preselil iz Rogaške Slatine v Ljubljano, Gledališka ulica 11. Ordinira od 10-12 in od 3-5. Javni lokali in cene Tiskovni urad Visokega Komisariata sporoča: Vsi javni lokali (krčme, gostilne, restavracije, hoteli, slaščičarne, bari, kavarne itd.) se morajo ravnati z ozirom na najvišje cene, ki »o bile v veljavi v cenikih z dne 15. marca 1941. Oni, ki so dne 15. marca 1941 imeli nižje cene, kol 10 bile ugotovljene po ceniku maksimalnih cen, te morajo držati teh cen. Vse cene se morajo izraziti v lirah po tečaju 38 lir za 100 dinarjev Koledar Nedelja, 22. [unija: 3. pobinkoštna; Aharij, mučenec; Pavlin Nolski, škol. Ponedeljek, 23. junija: Agripina, devica in m.; Ediltruda, devica in kr.; Eberhard, škof. Torek, 24. junija: Rojstvo Janeza Krstnika; Neronovi mučenci. Lunina sprememba: Mlaj ob 20.22. Herschel napoveduje lepo vreme ob severu, deževno ob jugu. Movl grobovi + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija vd. Tomaiič roj. Damiani. Pogreb ho v nedeljo ob pol šestih popoldne z Žal, kapela sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! + V LJubljani je umrla gdč. Nadica D r u - mirti počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice — Poročil se je v soboto popoldne v cerkvi 6V. Petra v Ljubljani g. inž. Ivan Pogačar z gdč. Tinko R o j i n a , hčerko uglednega industrijalca g. Antona Rojine v Ljubljani. Poročil ju je g. prof. cjr. Anton Dolinar, priči pa sta bila nevestin oče g. Roiina in ženinov oče g. Pogačar, žel. strojevodja. Mladima novoporočencema želimo na novi poti življenja veliko sreče in božjega blagoslova. = Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gdč. Darinka Cobal in Sonja Z d e š a r, gg. Ljubo B r e z i g e r, Vaško S k a -pin — vsi iz Ljubljane; Marijan Sober iz Ptuja, Stanko B a j u k iz Drašičev pri Metliki in Jože Z a p u š e k , Gor. Jablanica. — Čestitamo! v zasebni Sv. oče papež Pij XII. je 20. juniji mi avdijenci krškega škofa dr. Si Učenci in učenke Drž. dvorazredn a sprejel »rebrniča. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani bodo prejeli izpričevala v ponedeljek, dne 30. junija 1941 ob 9 v 6vojih razredih. Kolek za letna izpričevala 20 din, za odhodna izpričevala 100 din in 20 din. Tiskovina za letna izpričevala 5 din, za odhodna izpričevala 10 din. Vrniti je treba knjige iz jx>df>orne zaloge in dijaške knjižnice. — Direktor. — Vincencijeva konferenca za akademike prosi vse plemenite ljudi za podporo akademikom in srednješolcem, ki nimajo nobenih sredstev. Obenem se zahvaljuje vsem dosedanjim imenovanim in neimenovanim dobrotnikom. Ne odklanjajte naših prošenj! Pomagajte z denarnimi prispevki in z obleko. Storite bližnjemu dobroto iz ljubezni do Boga. — Vincencijeva konferenca za akademike, Semeniška ulica 2-II. Uradne ure od 11—12 in od 15—16. St. ček. rač. 15.338. — Duhovne vaje za učiteljice in uradnice v Lichtnfunovem zavodu bodo od 6. do 10. julija. Priglasite se čimprej na: Predstojništvo Lichten-turnovega zavoda, v Ljubljani, Ambrožev trg 8. — Opozorilo. S kraljevo uredbo z dne 2. junija 1941-XIX, s katero je bila odrejena zamenjava dinarjev v lire, je bila naložena imetnikov vrednostnih papirjev, izdanih v kr. Jugoslaviji po državi ali z državnim jamstvom, jx> javnih ustanovah ter zemljiških, kmetijskih in kreditnih zavodih, dolžnost, da izročijo te papirje v poseben polog pri kakem denarnem zavodu njih zaupanja, in si- Šmarješke toplice PRI NOVEM MESTU od 10. 6. dalie zopet na italijanskem ozemlju In odprte Aleksandrota kopelj Petrova kopelj Marijina kopelj Novozgrajen hotel za goste — 40 «ob. K2 postelj z vsem modernim komforiom pravkar dogotovlien. Informacije daje Tujskoprometna zveza „PUTNIK" v Liubliani in Uprava Šmarjeških toplic, pošta Šmarjeta pri Novem mestu. cer na račun, ki je podrobno naveden v omenjeni naredbi. — Ta dolžnost zadeva tudi skrbnike tuje imovine: predvsem varuhe očete, skrbnike itd. — v kolikor bi se taki vrednostni papirji iz kakršnega koli razloga nahajali v njihovih rokah. — Oni se opozarjajo na dolžnost te položbe, ki jo morajo izvršiti do vštetega 26. junija 1941. Umestno je, da o pologu obvestijo tudi pristojno varstveno ozi-donia skrbstveno sodišče. — Oddelek za kontrolo mer pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani in PreizkuSevalnlca za elektro-šlevce pri drž. tehniški sednji šoli v Ljubljani se odslej imenujeta: Urad za kontrolo meril in dragocenih kovin ter Postaja za preizkušanje elektro-števcev v Ljubljani. Obe ti ustanovi sta odslej podrejeni VIII. oddelku Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani ter sta pristojni za vse območje Visokega Komisariata. — Zadnji rok za zamenjavo evidenčnih tablic za motorna vozila. Opozarja se, da poteče s 30. t. m. zadnji rok za zamenjavo evidenčnih tablic tudi za ona motorna vozila, ki niso opremljena s posebnimi dovolilnicami za prosto vožnjo, kakor tudi za ona, ki so sedaj pod plombo. Od ponedeljka, 23. t. m. dalj«, se bodo tablice zamenjavale pri oddelku II Visokega komisariata, Bleiweisova c. št. 10, drugo nadstropje, v sobi št. 117, od 8 do 12. ure. Pri lem se še pripominja, da morajo vsa motorna vozila z označbo LB, ki so v prometu, biti vedno v stanju, da se izkažejo ne samo s prometno knjižico, temveč tudi s posebno dovolilnico in trobojnim znakom, ki mora biti na zaščitnem steklu vozila, in ki pooblašča prosto vožnjo. Ner&dna s4o£cca upliva na vet organizem* Dobro sredstvo za odva« jali, ki zanesljivo deluj« in ima prijeten okus, j« Iji.rti. i«rii!u/ij«n. 11 — Italija šteje 45.169.524 prebivalcev. Po najnovejših statističnih r>odatkih s konec maja letos je število prebivalstva v 98 italijanskih ]x>krajinah, torej brez na novo priključenih krajev, znašalo 45,169.524. V tej številki pa tudi niso všteti pre-bivaloi v posestvih in kolonijah. — Železniška nesreča prt Škofljici. V soboto zjutraj se je dolenjski vlak pri Škofljici zaletel v voz, na katerem je sedela kmetska ženska. Lokomotiva je voz prevrnila. Kmetica je obležala nezavestna na tleh. Ima hude poškodbe na glavi. Ponesrečeno kmetico so z istim vlakom prepeljali v Ljubljano na rakovniški kolodvor, odkoder jo je reševalni avto prepeljal v bolnišnico, kjer zdravniki nimajo dosti upanja, da bi ostala pri življenju. Ponesrečenka je, kakor so pozneje ugotovili, mizarjeva žena Marija Černetova iz Škofljice. — Požar v Cerniošnjicah. V petek popoldne je strela udarila v kozolec dvojnik posestnika Jožeta Muhiča. Požar, ki je nastal, je kozolec z vso krmo upepelil. V nevarnosti so bila tudi sosedna poslopja, ki so vsa krita s slamo. Prihiteli so gasilci iz StopiČ, katerim se je posrečilo rešiti so sednja poslopja pred ognjem. Tudi novomeški gasilci so prihiteli na pomoč, pa niso stopili v akcijo, ker so že vse delo opravili domači gasilci. Ob tej priliki bi bilo treba opozoriti, da dosedanji način obveščanja novomeških gasilcev po občinskem stražniku nikakor ne odgovarja potrebi, ki nastopi v primeru požarne nevarnosti. Najti bo treba primernejši način za hitrejše obveščanje gasilcev, ker bi pri sedanjem načinu mogla ob priliki nastati nepopravljiva škoda. Darujte za starološki »Dom slepih« tavod za odrasle tlepel Čekovni račun St. 14.672 - »Dom slepih«, Ljubljana — Podpornemu društvu za gluhonemo mladino ie naklonila blagojrokojna gdč. Antonija Štrukelj iz Ljubljane, Stari trg 3, po izročilu oj>oroke g. Heribertu Kaiserju volilo v znesku 1000 dinarjev. Plemeniti duši blag spomin! — Zobozdravnik dr. Milan Perko iz Ljubljane je daroval 30 dinarjev. Prisrčna hvala! — Oftozorilo staršem! Ortopedski odsek oddelka za zdravstveno zaščito učencev pri Higienskem zavodu v Ljubljani bo v času šolskih počitnic nadaljeval z rednim delom. Starši, ki žele, da bi njih otroci tudi v počitnicah obiskovali ortopedsko telovadbo, naj iste prijavijo šol. zdravniku (Higienski zavod, odd. za zdravstveno zaščito učencev)' do 30. t. m. Sprejemajo se učenci in učenke, ki so slabo ražviti aH so zaradi telesnih okvar :n slabe drže potrebni ortopedske pomoči. Telovadne ure bodo dvakrat tedensko v doj5oldan6kih urah v novih prostorih na oddelku za zdravstveno zaščito učencev v Aškerčevi ulici. — Stavbenim podjetjem -priporočamo odličnega strokovnjaka, ki 6e je vrnil s svojo družino v Ljubljano. Udejstvoval se je prej v Novem Sadu kot gradbeni inženir ter pooblaščen in izprašan tisar-ski mojster z dolgoletno prakso. Izvršil je pod svo- jim nadzorstvom in po lastnih projektih in s statičnimi računi velika gradbena dela — novogradnje in razširjenje tovarn, plinarn, klavnic, kopališč, javnih in zasebnih palač v Novem Sadu, Belgradu in drugih mestih, zanimive konstrukcije za novo-sadski velesejem itd. Bil je splošno poznan v inženirskih krogih kot jako dober strokovnjak ter so ga gradbena podjetja posebno upoštevala, ker je v svojih delih polagal veliko pažnjo na ekonomsko dimenzioniranje konstrukcij iti pravilno izkori-ščevanie gradbenega materiala. Naslov v uredništvu »Slovenca«. — Komur je kaj znanega o Milutinu Petroviču, poročniku 8. zrakoplovne baze v Zagrebu, ki je šla proti Novi Topoli, prosim, da sporoči na Gio-sento, Tyrševa cesta 69, Ljubljana. r PRECIZNA URA ŽB OD 185J Dobijo se samo r boljših trgovinah fe stroke Cerkev sv. Jožefa V nedeljo, 22. junija bo v tej cerkvi slovesno obhajanje praznika presv. Srca Jezusovega. Zato bo Najsvetejše izpostavljeno ves dan, to je zjutraj od 6 do večerne procesije. Sv. maše se bodo vrstile celo dopoldne od zjutraj ob pol 6 do U. Ob 6 je sv. maša z nagovorom in petjem, ob 7 je akademska sv. maša, ob 8 pa slovesna sv. maša z nagovorom, z asistenco in godbo. Ob 11 je molitvena ura akademikov, meščanov in gospodov kongreganistov. Popoldne pa so vabljeni vsi verniki k molitvenim uram, ki se bodo vrstile do večerne procesije. Pridite v obli-nem številu počastit božje Srce Jezusovo v presv. Zakramentu in Mu priporočat svoje številne zasebne in javne zadeve. Zvečer ob pol 8 bo kratek govor, nato pa slovesna evharistična procesija po bližnjih ulicah do Streliške ulice. Procesijo bo vodil prevzv. g. škof. Po procesiji bodo v cerkvi litanije presv. Srca, spravna molitev, zahvalna pesem in blagoslov. Ob sklepu bo darovanje sveč in drugih darov okrog novega oltarja. — Sveče se bodo ves dan dobile v cerkveni veži. Vabimo vse vernike k obilni udeležbi, da se skupno zahvalimo evharističnemu Srcu Jezusovemu za mnogoštevilne prejete milosti in se Mu priporočimo za varstvo in pomoč. Kdor prejme ta dan zadostilno sv. obhajilo, dobi popolni odpustek. V cerkvi sv.. Jožefa se ho še do konca meseca nadaljevala junijska pobožnost ali vrtnice Srca Jezusovega. Vsako jutro ob 6 je sv. maša s petjem pred izpostavljenim Najsvetejšim, vsak večer ob pol 8 pa je kratek govor, nato pa litanije in blagoslov pri oltarju Srca Jezusovega. Naj bo obilna udeležba pri teh pobožnostih znak naše vztrajnosti, hvaležnosti ln ljubezni do usmiljenega Srca Jezusovega in poroštvo novega božjega blagoslova. 1 Eden najbolj znanih literarnih in umetnostnih kritikov Italije, Komendator Silvio Benco, se mudi v Ljubljani. Gospiod Benco je znan literarni delavec, ki je napisal že veliko knjig, med njimi tudi »Zgodovino Trsta v svetovni vojni«. Sedaj je literarni in umetnostni kritik »Piccola«. G. Komen- dator Silvio Benco 6i je ogledal umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu, o kateri namerava pisati. I Koncert godbe XI. Armadnega zbora pod vodstvom prof. Adolfa di Zenzo bo v nedeljo ob pol sedmih do osmih zvečer v tivolskem parku. Spored: 1. Schubert: Nedokončana, 1. čas; 2. Ke-pilli: Rdeča ladja — fantazija; 3. Puccini. Madame Butterfly, II. del; 4. Verdi: Moč usode, simfonija; 5. Di Zenzo: Cesarska pehota, koračnica. 1 Koncert absolventa Glasbene akademije Bojana Adamiča bo v ponedeljek, dne 23. junija ob 19 v veliki filharmonični dvorani. Pianist, ki izhaja iz šole prof. Ant. Ravnika, bo izvajal Dugan-Stančičevo »Toccato«, znano Beethovnovo »Sonato, op. 57« (Appassionato), Chopinov »Nocturno in »Valse brillante«, deset Skerjančevih mladinskih skladb, Lisztov »Klavirski koncert v Es-duru«, kjer ga bo spremljal orkester Glasbene akademije pod vodstvom absolventa Sama Hubada. Vstopnina za občinstvo 15 din, za vojake 8 din, za dijake pa 3 din. — Sporedi so na razpolago v Matični knjigarni. Na Adamičev koncert opozarjamo. 1 Kongregaciji gospodov in meščanov pri sv. Jožefu imata v nedeljo, 22. junija od 11 do 12 uro molitve pred izpostavljenim sv. R. T Zvečer ob pol 8 je procesija. 1 Razstava slovenske moderne umetnosti v Jakopičevem paviljonu se zaključi v nedeljo, 20. t. m. ob 7 zvečer. Kdor še ni videl te pomembne razstave, na kateri razstavljajo svoja dela naši naj- Naša nova podlistka! Odločili smo še, da bomo objavljali v »S LOV EN CU' istočasno poleg otroškega Se dva podlistka, med njima — te bo le mogoče — kakšno domače delo. Tako bomo z jutrišnjim dnem pričeli z objavljanjem izvirne domače povesti V zelenem polja roža Spisal jo je pok. pisatelj, glavar Matija MaleUi in kale nesrečno ljubezen slovenskega kmečkega dekleta z dijakom, ki v širokem svetu pozabi na svojo mladinsko prijateljico in ne najde »reče. V njej bomo videli kos naše domače tragike. Poleg tega domačega podlistka bomo prinašali tudi modem detektivski roman »Četrti gosi« ki bo izredno napet in zanimiv in povsem na nov način opisuje iskanje zločinske osebe. Poln je miselnih zapletkov in izsledkov. Vsebina vleče bralca nenehoma dalje, da ie komaj pričakuje konca. Pisan je povsem na modern način tn je naravnost zgled za te vrste lahkega branja. Tako bo >SLOVENEC« nudil svojim bralcem poleg bežnih političnih ln stvarnih novic tudi mnogo zanimivega branja. NAROČAJTE »SLOVENCA«! boljši slikarji in kiparji, naj ne zamudi prilike in si razstavo še te dneve ogleda. Umetnine so tudi po zmernih cenah na razjjolago interesentom. —• Razstavo toplo priporočamo! 1 V ljubljanski bolnišnici so umrli: Bohori? Alojzij, 34 let, nočni čuvaj, Hrib 23, obč. Adlešiči; Tancik Ivana roj. Jankovič, 60 let, žena Žel. upokojenca, Bezenškova ulica 21; Gruden Jožef, 7 let, sin kapetana, Milčinskega ulica 20; Levstik Anton, 12 let, sin posestnika. Male Lašče 16; Levstik Alojzij, 8 let, sin posestnika, Male Lašče 16; Rojo Rafael, 38 let, delavec, Tržaška cesta 4; Bukovnik Marija roj. Istenič, 51 let, žena kroj. pomočnika, Društvena ulica 1; Zaplotnik Stelanija, 39 let, žena delavca, Polje 93 pri Ljubljani. 1 Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. A h č i n Marjan, Korytkova ulica št. 18, telefon št. 36-24. Gledališče Drama. Začetek ob 19.30: Nedelja, 22. junija: »Cigani«. Izven. Cene od 14 Din navzdol. — Ponedeljek, 23. junija: Zaprto. Opera. Začetek ob 19: Nedelja, 22. Junija: »Carmen«. Oostovanje Elze Karlovčeve. Izven. — Ponedeljek, 23. junija, ob 19.30: Recitacijski večer italijanske in slovenske književnosti. Izven. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Sesljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. — V ponedeljek: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Oartus, Moste — Zaloška cesta 47. L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI PredaUve ob 18., 17., 19. o slišati, a težje izvršiti. Le jx>skusite, pa boste videli, kam je kdo postavil oči ali ušesa in tako dalje! Povsod po papirju bodo, le tam ne, kjer bi bilo prav. Tu je zmagal tisti, čigar risba je pujsku najbolj jjodobna. Čcšnjeva juha. Kuhaj v vodi izpečkane češnje. Dodaj par klinčkov, cimetove skorje, limonino lupino, malo sladkorja in soli. Na masti zarttmeni sladkor in moko ter prideni juhi. Ko prevre, daj z opečenim kruhom na : Pa bo vseeno dobra kava! V pričujočem navedemo nekaj navodil za tiste, ki se kavi ne morejo in ne morejo odreči in ki si bodo mogli po njih iz malo kavinih zrn skuhati zares dobro kavo. Prva in poglavitna zapoved: Kupi si kavo v zrnih in ne zmleto kavoi Zmleta kava se razdiši in mnogo več imaš od kave, če si jo zmeraj sproti zmelješ. Majhen mlinček za kavo si utegne vsaka družina kupiti, le na to je treba paziti, da tudi zares fino melje. Čim bolj drobno je kava zmleta, tem bolje jo iahko izrabimo. Zato bi bilo ndpak, če bi kupili že zmleto kavo in bi jo imeli za delj časa, ker se tako še bolj razdiši kakor kava, ki je debelo zmleta. Še enkrat: sami si meljimo kavol Seveda je treba imeti zrnje dobro zaprto v stekle« ali pločevinasti posodi. Druga zapoved: Denl proč vse tiste priprave, ki so bile nekoč potrebne za kuho kave! Spravi jih za boljše Časel Sicer se z njimi skuha izvrstna kava, vndar porabijo preveč kave. Dobri so vsi načini kuhanja kave, ki kavo večkrat ali delj časa izčrpajo, pa bodi da je to tudi tisti stari način, ko smo kavo kuhali kar v kožici. Poskusi tudi, da napraviš kavo naravnost v vrčku! Polij z vrelo vodo kavo in bo kava izvrstna in močna in jo je malo treba za to. Tretja zapoved; Ne uporablja) kovinastih posod ln segrej posode pred uporabo! Kavo daj še skoraj vrelo na mizo! Tistim, ki prav hudo skoparijo s kavo, priporočamo, da uporabljajo pri kuhi tudi preostalo usedlino z dodatkom 6veže kave. ML ■ s S s I ■ S s \ m S ■ i s. POMLAD 1941 Nad hrlbnm zarja uprt rdt, cvetoče drevje, — kakor v kri, — izgublja se v večerih v njti. Sanjavi lok gozdov se prič in kadar zarja v noč zamre, — bo tisoč pesmi čezenj širi. Zgoli Skrjanfek, plove v vis, — mehko ga spremlja vonj narcis in slavček v grmu poje spet. Čez polje se je fant podal, kot da bi v zarjo čas sejal in svetlih nad gojil razcvet. Po beli cesti tiho grem, a v cvetno polje, v vas ne smem in v moji duSi sanj več ni. Na tleh se PeSnjev cvet suši in črna žalost mimo gre, — umira tiho v njej — srce. (Pučko Marija) n ■ u n n ■ g ■ r N R g D H n B M S H S .1 Naše sodobno perilo Krilo z naramnicami Eno poglavitnih navodil za modo je: »Oblači se praktično in bodi navzlic temu lepo oblečena!« Tega gesla se ne da nič spremeniti, ampak moremo dodati le to, da postane človek čim bolj iznajdljiv in da prenareja iz starega čim več novega. S pričujočo skico hočemo pokazati, kako jc »Oh, mama, le poglej, kaj so napravili molji!« moči prirediti obleko, ki ima Život že obrabljen in so rokavi prepoteni in raztrgani, tako da nastane uporabno krilo z naramnicami. Brez dvoma smo videli tako oblačilo že na cesti ali celo v kaki koncertni dvorani. V zvezi z blu7o, ki se ujema po barvi s tem krilom, je krilo r naravnicami jako lično in vpliva mladostno. Najbolj lepo je široko krilo z naramnicami, ki ima tesen životek in sta naramnici na rameh razširjeni Kakor je razvidno s slike, dobi to krilo Je svoj poseben poudarek z blagom, ki je črtasto Pri bluzi so zlasti tu na mestu iako imenovani moderni netopirski rokavi. Poglavitno oblačilo naših deklic krilo z naramnicami, je prešlo zdaj tudi v garderobo odraslih žensk. Le da te ženske ne smejo biti preveč v letih, saj so krila z naramnicami — kakor tudi kapuce — nekaj, kar pristoji le mladostnim osebam. Češnjev pečenjak. Naredi testo kot za pe-čenjak, vlij ga na razbeljeno mast, potresi z izpečkanimi češnjami in speci. Pečenega razdrobi in potresi s sladkorjem. Češnjev zvitek. Mešaj žlico masti nli topljene smetane. Prida i žličko sladkorja, t rumenjak in par zrn soli, ter vse skupaj mešaj, da naraste, To vrzi med četrt k logratna moke, dodaj žlico mrzlega mleka, no/no konico pecilnega praška in poirneti v zelo mehko testo. Razvaljaj, polij z raztopljeno mastjo, potresi izpečkane češnje, zadišavlien sladkor, zvij, doni v poma/ano pekačo. Pomaži r. ra/teprniin bel jakom iti peci pol ure. Pečeno na reži in oo-tresi s sladkorjem- Pustite nam starega, trebušastega Budo... Veliki verski skeptiki in brezbrižnikl — Kitajec menja vero kakor suknjo Skrbi le za telo In gmotno korist Mnogi ljudje, ki dobro poznajo Kitajce, pripovedujejo o njihovem značaju, da je mnogo različnejši od zapadli jaškegu značaja. Kitajec ie večkrat po naravi lažnjiv in hinavski. To je neka lastnost, ki se jim težko šteje v slabo, kajti ti ljudje so hladni, indiferentni, skeptični, lako navajeni, vzgojeni. Lazarisl Evarist Iluc, ki je bil več let med njimi, pravi: »Kitajci imajo lako razvit in vzgojen čut za laž in varanje, da jim težko verjameš tudi takrat, kadar govore resnico.« Do takih zaključkov so prišli katoliški misijonarji na Kitajskem po dolgem času, posebno pa po smrti K'ang 1 le-ja, kitajskega cesarja, o katerem se je mnogo govorilo, da se je dal po mnenju nekaterih sodobnikov na tihem krstiti. Nekateri zgodovinarji pravijo, da se to dejstvo ne da ločno dokazati, ni pa ga tudi moči kar tako zanikati. Res je, da je la cesar postavil nekatere katoliške misijonarje za mandarine, kakor n. pr. jezuita Gerhiliona in da je po mnogih kulturnih in socialnih uslugah, ki so m» jih storili matematik Pereira, zvezdo-slovec in reformator koledarja Verbiest, Gri-nialdi, Le Conite, dovolil postavili nekaj katoliških cerkva in je izdal leta 1 »>92. edikt, po katerem bi se dalo sklepati na njegov krst. V ediktu piše, da se je ena vladarskih princes (katere mati je bila sestra umrle cesarice — piše misijonar svojim predstojnikom) spreobrnila leta 1695. v katolicizem. V tem času torej — lahko bi mu rekli zlata doba za katolicizem na Kitajskem — so misijonarji gojili najlepše nade za bodočnost. Zato bi človek verjel, da bo tako tudi pod K'nng He-jevini naslednikom. Pa ie bilo ravno narobe. Cesar Yung Ceng je izdal naredim za izgon duhovnikov vseh tujih veroizpovedi, ne izvzemši njegovemu očetu tako drage katoliške misijonarje, vse cerkve pa je dal podreti. Evarist Huc, ki je pisal knjigo o svojem bivanju in potovanju po Kitajskem (1846) takole opisuje K'ang Ilejevo dobo: »Takrat so bila med njimi (Kitajci) spreobrnjenja mnoga, hitra, naraščajoča in tolikšna, kakor jih ni bilo v Evropi, ko se je začel Širiti evangelij.« — »To je res,« nadaljuje pater, »toda z izjemo te dobe si srečal na Kitajskem le hladnost in brezbrižnost.« Spreobrnjenci, ki so bili tako mnogoštevilni za časa K'ang Ile-ja, so se spreobrnili tako naglo zato, ker je bilo lo moderno v Pekingu. Spremenili pa so svojo vero tako lahko, kakor menjaš suknjo. Težko delo misijonarjev Ko piše Huc o težavnem delu misijonarjev na Kitajskem, pravi: »V petih pristaniščih, kamor imajo svoboden dostop Evropci, v resnici obstaja verska svoboda, ki jo ščitijo evropski konzuli. Torla število spreobrnjenj tudi tu ni večje kakor v notranjščini Kitajske. Macao, Hong-konp. Manila, Singapore, Penang, Bata-via, so evropske kolonije, kjer živi veliko šte- Buda vilo Kitajcev. Ni se jim treba bati preganjanja oblasti, če bi se dali krstiti. Vendar pa spreobrnjenja tu niso prav nič pogostejša kakor drugod med Kitajci.< V času, ko je Huc potoval po tistih krajih, je bilo največ prestopov v kaotlicizem v Manili. Zakaj? Zato, ker so Španjolci izdali zakon, da se ne more poročiti noben nekristjan s Fi-lipinko. Če pa bi izšel zakon, da ne moreš vzeti za ženo Kilipinke, če nisi mohamedanec ali bra-mun, bi Kitajci s prav tolikšnim ravnodušjein postali mohamedani ali bramani. Kitajec lahko sprejme katero koli veroizpoved na svetu z isto odkritosrčnostjo, kakor je budist ali branimi iz enostavnega razloga, ker v bistvu ni nič. V verskem oziru je Kitajec brezbrižen, on je po svoji naravi skeptik, hladen, beži od vsefra, sar mu ne nudi neposredne koristi in ugodja. Nekega dne je bilo več ljudi v hiši nekega Kitajca, ki je bil znan kot kulturni delavec. V njihovi družbi je bil tudi misijonar. Pogovor je nanesel na katolicizem. Naenkrat je prijel ta Kitajec misi jonarjevo sv, pismo, ga ponudil nekemu prijatelju, rekoč: »Velik romanc. Ko je Huc nagovarjal nekega Kitajca, ki se je zanimal za katolicizem naj se da krstiti, mu je ta odgovoril: »Vidite, ljudje imajo telo; vse mogoče zahteva to telo od mene. Moram ga oblačiti, hraniti ga, mu dati počitek. Zdravje je naše največje dobro. Za to telo, ki ga neposredno čutimo in ga lahko primemo, moramo skrbeti vsak dan, da, vsak trenutek. Ali naj se bavimo še z dušo, ki je ne vidimo? Človeško življenje je kratko, polno tegob in težav. Preveč skrbi imamo s tem življenjem, kako naj mislimo še na prihodnjega?« Kitajec, ki je imel na mizi sv. pismo in ga je zelo rad prebiral, je rekel: »Jaz ne verujem. Ne verujem, ker nočem verovati.« Na vprašanje, zakaj je vrgel zjutraj peščico kadila na žerjavico pred Budov kip, je odgovoril: »Čital sem, da v Evropi pomeni srečo, če najdeš štiriperesno deteljico. Prav, tukaj pa seži-gamo kadilo pred Budovim kipom. Mnogi med nami, in jaz ne manj kakor drugi, zelo cenijo delo vaših misijonarjev. Toda oni se motijo, če mislijo, da so nam dragi zaradi vere. Mi jim s prijaznostjo sledimo, ker s svojimi ustanovami prinašajo napredek v našo deželo, šole, bolnišnice, sirotišnice in druge ustanove so zelo koristne deželi, ki je, kakor Kitajska, izpostavljena nesrečam in nezgodam. Nobenega Kitajca na primer ni, ki bi ne bil hvaležen misijonarjem za usluge, ki so jih storili med kitajsko-japonsko vojno. Vsakdo ve, koliko človeških življenj bi bilo zgubljenih, če bi misijonarji ne skrbeli za neskončne vrste beguncev, toda to nima nič skupnega z vero.« Dobro seme Misijonarji vedo, da se Kitajci po večini dajo lafiko spreobrniti. Toda dobro izkušeni patri tudi vedo to, da Kitajci ne bodo prosili nobene duhovne pomoči, marveč le gmotno. Misijonarji organizirajo socialno pomoč, hranijo lačne, sprejemajo one, ki so brez strehe, skrb« za bolnike. Kdor je lačen, brez strehe, bolan, gre na misijonsko postajo. Če bi ga vprašali, ali se hoče krstiti, bi to storil tako ravnodušno, kakor bi nosil obleko po tuji šegi, samo da ga ne bi zeblo. Od mnogih novih kitajskih kristjanov, ki so sprejeli krst med lakoto, ostane potem, ko zapuste misijon. malo vernih kristjanov. Ne smemo pa seveda kar na splošno reči, da na Kitajskem ni idealnih posameznikov, ki bi ne bili taki materialistl, kakor so drugi in bi ne imeli smisla za duhovno življenje. Mnogi sprejmejo krščanstvo iskreno in tudi po njem žive. Na Kitajskem je veliko katoličanov, ki lahko služijo za zgled mnogim evropskim katoličanom, številni so katoličani med inteligenco, lie za to, ker bi imeli od krščanstva kako gmotno korist, marveč zato, ker najdejo v katolicizmu pravo duhovno hrano. Nek Kitajec je rekel misijonarju, ki ga je skušal spreobrniti: »Vi zahodnjaki nimate prav. Vsak čas se vnemate za vsako resno, pre-resno stvar, za vsako tragično zadevo in potem nadlegujete z njo nas Kitajce. Ne razumem, zakaj bi moral sprejeti vero, ki me obvezuje verovati v strogega, nepopustljivega Boga. Pustite mi mojega starega, trebušastega, smehljajočega se in prilagodljivega Budo...« Pravilno povedano, ne gre za to, da Kitajci ne bi mogli verovati in sprejeti milosti — pač pa je v njih mnogo upornega duha, agnostici-zma in skepticizma, ki se ustavljajo evangeliju. Toda tudi Kitajska ima svoje apostole, svoje spoznavalce, svoje škofe in svoje mučence. Polje je nerodovitno, toda dobro seme uspeva tudi v tej zenilji. Ko je zlato pritekalo v Bagdad... Doba slavnih kalifov — Vezirji iz rodu Barmekidov, blagoslov za kalife Zaton dežele iz »Tisoč in ene noči« Bagdad, danes prestolnica Iraka, nekoč pa sedež kalifov in prizorišče mnogih pravljic iz »Tisoč in ene noči«, je postal zopet središče velikih dogodkov. To mesto, tako skrivnostno zavito v bajne pravljice in pripovedke, je imelo že zelo različno usodo. Postavili so ga na željo nekega kalifa blizu prastarih selišč ob Tigrisu. Kakor Petrograd, je tudi to mesto nastalo po volji enega samega človeka. Zato je bil Bagdad že v začetisu zidan točno po naprej določenem načrtu, čeprav ne zasledimo v Bagdadu v arhitektonskem pogledu tako krute doslednosti, kakor na primer v Pekingu. Središče Bagdada je bila pač mogočna vladarjeva palača. Pisatelji in pesniki tistih dni niso imeli dovolj izbranih in vzvišenih besed, niti dovolj stihov in opisov, kjer bi proslavili razkošje palač, bujnost vrtov in sijaj, ki so ga vladarji razvili pred očmi svojih pravovernih na dvoru. Tu so bila zbrana vsa bogastva vzhoda. Tuji kralji in cesarji so pošiljali svoje odposlance v Bagdad, da bi se poklonili kalifu. In kadar so poslanstva prišla v Bagdad, jim je prišla nasproti kalifova garda v pozlačenih in posrebrenih oklepih in jim je bila postavljena v čast vse od mestnih vrat pa> do kraljeve palače. Pod Harun al Rašidom je dosegla kalifska oblast vrhunec svoje moči. Okoli njega so nastale mnoge pravljice iz »Tisoč in ene noči«, Bagdad pa je bil njihovo razkošno ozadje. Za časa Karrla Velikega — kateremu jo poslal kalif slovesno odposlanstvo in mu dal slona ter bogate darove — je živel Harun al Rašid kot velik prijatelj pesnikov in umetnikov. Harunov vezir je bil Jahjah ibn Barmek. Vezirska čast je bila v rodbini Barmekidov domala dedna in kalifi so imeli srečno roko, ko so podelili vezirsko čast tem res sposobnim ljudem. Harun al Rašid pa je na koncu svojega vladanja, ko ga je nekoč napadla strahovita ljubosumnost, dal ubiti Jahjaha ibn Barmeka in ves njegov rod. Z iztrebljenjem slavnih diplomatov iz rodu Barmekidov je kalifska moč začela polagoma propadati. Propad pa še ni prišel takoj. Še vedno je vladal Harun, z njim pa kraljica Sobeida, njegova žena in nečakinja, vladarica in gospodarica, kakor jo imenujejo pravljice iz »Tisoč in ene noči«. Verjetno pa kot zakonska družica ni bila preveč prijetna. O njej se je ohranilo mnogo anekdot, med drugimi tudi ta, da se je nekoč pri igranju šaha zelo razjezila na svojega moža. Ko je bil prepir končan, sta se zavezala, da mora tisti, ki bo izgubil naslednjo igro, storiti to, kar bo zmagovalec od njega zahteval. Sobeida je zmagala in je zahtevala, da mora mož prebiti naslednjo noč v družbi grde črnke-sužnje Merandžobe. Toda zadeva se je drugače končala. Merandžoba je Harunu rodila sina. Ko je videla Sobeida posledice svoje nepremišljenosti, se je spravila s Harunom in mu rodila sina Emina. Usoda pa je hotela, da starši ne bodo imeli sreče z Eminom. Bil je mehkužen in razuzdan. Sobeida je dala obleči najlepše sužnje v deška oblačila, da bi se igrale s sinom in mu dajale vina. Tako je nastal na kalifskem dvoru običaj, da nosijo sužnje deške obleke in se zato imenujejo Gjulamijet. Veliko nezgod je imel z ženami Muavijahm, šesti kalif in prvi iz rodu Omejidov. Ljubil je razkošje in dobre jedače, teh pa je bilo v Bagdadu dovolj in bile so izvrstne. Muavijahm se je vnel v ljubezni do lepe beduinke Meisuni. Podarila mu je sina Jesida, toda srečna nista bila. Mesuina je bila pustinjska hči, navajena na brezkončno pustinjsko svobodo in se nikdar ni mogla privaditi na sijaj kalifskega dvora. S prošnjami je obsipavala moža, naj jo pusti zopet v pustinjo na svobodo k njenim ljudem. Muavijah ni hotel o tem ničesar slišati. V odgovor na njene prošnje, naj jo pusti domov, jo je obsipaval z darovi. Česar ni zmogla prošnja, je zmogla jeza. Nekoč je slišal Muavijah svojo ženo, kako je pela: Bistro oko njega, ki ima siromašno srajco, mi je dražje kakor svilena srajca. In veter, ki piha od vzhoda, mi je ljubši od razkošnega dvora. Pes, ki laja in mi napoveduje gosta, me bolj razveseli kot boben in trobenta. Rajši imam mladeniča, bistrega sina mojega rodu, kakor tega tolstega debeluharja. Kalif, ki je rad dobro jedel, je bil gotovo rejen in je razumel, da se nanaša zadnji stavek nanj, je poslal beduinko nazaj med njene ljudi. Tam je zrasel v brezmejni pustinjski svobodi vzgojen nje- gov sin, ki je po očetovi smrti odšel v Bagdad in zasedel očetov prestol. Kakor dela zgodovina krivico Harun al Ra-šidu, ker mu pripisuje vse samo dobro, tako dela krivico Jesihu. Za časa njegove kratke triletne vlade se je razdelil islam po bitki pri Kerbeli v sunite in šiite. Še bolj, kakor ti usodni dogodki, je povzročila slab spomin na Jesiha njegova ravnodušnost do islama, čeprav je ravno v tistem času začel dobivati velik vpliv ortodoksni duh. Jesih je zrasel v puščavi in ni imel verske vzgoje. Ni se ogibal psovk, na javnih mestih je pil vino — njegovi predniki tega niti na tajnem niso delali — ljubil je pse, ki so jih smatrali za nečiste živali in je tako dal mnogo povodov, da so ga ljudje začeli smatrati za brezbožnika, čeprav je bilo napisano na njegovem kalifskem pečatu: »Verujem v Boga Največjega«. Polagoma je ugašala zvezda kalifov, z njo pa tudi sijaj glavnega mesta Bagdada. Spori med brati v vladarski rodbini, revolucije na dvoru, ki so jih netili dvorjaniki, vse to je zelo pripomoglo k propadu. Velika področja so odpadla od kali-fata. Seldžuki so ustanovili svoje svetovno go-spodstvo, polno ponosa in moči, kalifovi oblasti pa so pustili le še verski pomen. Reke zlata, ki so prej pritekale v Bagdad, so se posušile, palače pa je začel glodati zob časa. Končno se je spustila nad Bagdad za časa Džingiskanovega naslednika Hulagua mongolska nevihta in je podrla kalifsko cesarstvo. In tako ni ostalo prav nič od nekdanjega sijaja, razen pripovedk, ki so s tolikšnim domotožjem napisane *n ohranjene v večni knjigi »Tisoč in ena noč«. Kdo je gospodar v deželi? Nekoč je živel kralj, ki je bil oče in mati svojemu ljudstvu. Zelo je skrbel za svoje podanike, ki so imeli vsi lepo življenje pod njegovim kra-ljevanjem. Nekoč je kralj zaželel zvedeti, kdo še v njegovem kraljestvu vlada poleg njega: moški ali ženske. K sebi je poklical prvega dvorjanika, kateremu je največ zaupal in mu rekel: »Vzemi veliko množico konj in še več jajc. Potem pojdi po mojem kraljestvu od hiše do hiše in povsod vprašaj, kdo je gospodar v hiši. če je mož gospodar v hiši, mu daj konja, če je gospodar žena, ji daj jajce. Ko boš izpolnil moje naročilo, se vrni k menil« Dvorjanik je kralja ubogal in storil, kakor mu je naročil. Bogato se je založil s konji in jajci ter se napotil po kraljestvu. Šel je, kamor mu je bilo zapovedano, od hiše do hiše in je povsod že pri vratih vprašal, kdo je gospodar pri hiši. Zakaj in kako, tega ravno ne bi mogel reči, toda vedno in povsod se je oglasila žena in rekla: »Jaz sem gospodar "v tej hiši,« on pa je točno po zapovedi pustil v vsaki hiši po eno jajce. Kakor da bi se zgodil čudež, se je pripetilo, da je preostala samo še ena hiša, ki je ni obiskal, v torbi pa je imel tudi samo še eno jajce, dočim je imel še prav vse konje. Dvorjanik je šel k tej hiši in pri vratih vprašal: »Kdo je gospodar v tej hiši?« »Jaz sem,« odgovori mož. »No, ker si ti, si izberi konja, katerega hočeš.« »Daj mi tistega črnega z dolgim repom,« pravi mož. »Ne, ravno tega ne boš, osel neumni,< se oglasi žena, »ampak onega belega a kratkim repom.« »Da, onega belega s kratkim repom,« ponovi mož.« »Ne bo nič s konjem, reče žalostno kraljevi dvorjanik. »Tu imate jajce, dovolj bo za vas.« In tako se je dvorjanik vrnil z vsemi konji in brez vsakega jajca... Kratke zanimivosti... Če udarjaš s kladivom po kosu zlata, boš lahko dobil tako tanek listič, da bo šestdeset lističev debelih en milimeter. Srednji vek se je nehal 26. maja 1453., torej na dan, ko so Turki zavzeli Carigrad in zlomili bizantinsko cesarstvo. V švicarskem mestu Lesen je prepovedano kaditi, ker so tam sanatoriji za pljučno bolne. Nikotin je dobil ime po Nicotu, ki je bil leta 1570. francoski poslanik na Portugalskem in je od tam prinesel tobak na Francosko. Kamelijin cvet je imenovan po jezuitu Kame-lu, ki ga je prinesel v 18. stoletju iz Japonskega v Evropo. . Voda v Hemeldorfskem jezeru na Nemškem | je 35 m globoko sladka, nato pa slana. Green: 47 Lul in tema »Neka okoliščina me je zelo motila pri sumu Marv Leavenwoithove, namreč snaženje revolverja. Tega nisem nikdar mogel spraviti v zvezo z nio, ker predobro poznam ženski svet. Ali poznate kakšno žensko, ki bi se razumela na snaženje puške? Prav gotovo ne! Ženske lahko dobro zadenejo, a puške ne bo očistila prav nobena ... In mi detektivi imamo načelo, če od slo dokazov, ki direktno kažejo na krivca, devet in devetdeset teh drži, a eden ne — potem je cela veriga pretrgana ... Držal sem se lega načela in odlašal z aretacijo. Vez je bila popolna, a samo ena veriga je manjkala! In odločil sem se za zadnji poskus. Pozval sem Claveringa in Harwella — in ta dva edina razen Marv bi mogla izvršiti zločin — v svoje stanovanje, in vsakemu sem sporočil, da je zločinec odkrit in da je v moji oblasti in, če hoče čuti njegovo priznanje, naj pride ob določeni uri k meni. Obadva sla hila preveč zainteresirana, da bi odrekla mojemu vabilu. In tako sem ju pregovoril, da sla vsak v svoji sobi, ne vedoč drug za drugega, poslušala vse. A vi sle videli, kako sla prišla v določenem trenutku iz skrivališča. Bil sem prepričan, ako je kdo izmed njiju storil zločin, da ga je storil le iz ljubezni do Marv Leavenvvor-lliove. Kako uaj torei mirno posluša obdolžitve najbolj ljubljene osebe? Mnogo nisem pričakoval od lega poskusa, a najmanj, da se bo Har-vvell izdal za krivca. Toda zapomnile si. gospod Ravmond. človek nikdar dovolj ne ve in vedno se lahko še česa nauči,. .< XXXIII. Posledice velikega zločina. »Eleonora!« sem zaklical brez vsakega obotavljanja, ko sem vstopil v njeno sobo. »Ali ste pripravljeni čuti veselo novico?? Prinašam vam novico, ki vam bo vrnila rdečico na obraz in priklicala veselo nado v vaše življenje!« »Ne vem,« ie ječala, »bojim se, da bo ta vest, katero imate vi za dobro, zame usode-polna.« Ko sem ii povedal z največjim taktom vso resnico in ji naznanil, da ie umor izvršil Twe-nian Harvvell, a ne Marv. so se ji od veselja zasvetile oči. »Peljite me k niei, peliite me k niej!« je prosila. »Ne bom srečna, dokler ne padem pred njo na kolena in io prosim za odpuščanje. Bog nai mi odpusti, da sem ji mogla storili tolikšno krivico!« Najboljše se mi ie zdelo, da takoj ugodim njeni želji. »Marv me ne bo hotela sprejeti,« ie tarnala med potjo, »pogledala me ne bo, ln prav bo imela, ker storila sem ii veliko krivico. A Bog mi ie priča, da sem imela za svoj sum dokaze, a ko bi vedeli.. .« »Vem,« sem io prekinil. »Marv ie tudi sama priznala, da ie govorilo vse proti njei, da jo ie moral ves svet imeli za morilko in...« »Ali ie to sama rekla?« »Da « »Danes?« »Da < »Potem je morala svoje nazore čisto spremeniti.« (Tom nama ie odprl vrata in se silno razveselil, ko je zopet zagledal mlado gospodarico. »Gospica Leavenvvorthova se nahaja v dvorani!« ie dejal. Opazil sem, da se ie Eleonora komaj držala pokonci od razburjenja, pa sem io vprašal, če noče, da bi se malo pomirila. »Ne, ne morem dalje čakati,« ie hitela, »takoj moram k Marv!« Iztrgala se mi je iz rok in pohitela po hodniku. Ko je položila roko na kljuko, so se isti hip odprla vrata in izstopila ie bila Marv. »Marv!« »Eleonora!« Glas ie pričal vse. Eleonora ie padla na kolena pred sestrično. — Ta io je sramežljivo dvignila. »Preveč sem se pregrešila zoper tebe,« ie govorila Eleonora, »ali mi moreš odpustiti?« »Ze davno sem ti vse odpustila,« je odgovorila tiho Marv. Jaz sem seveda stopil v sosednjo sobo. Ko sem čez kake pol ure odprl vrata, sem bil iz-nenaden, ker pred jnen°i ie »tala Marv. kateri so prej tekle solze, sedaj pa ie bilo nieno obličje tako blaženo in dobrohotno, da me ie v resnici iznenndilo. S spoštovanjem sem ii podal roko, in ona mi io ie že stisnila s tako iskrenostjo, kakor še nikdar prei. »Hvala vam!« ie rekla. »Mnogo se imam prav vam zahvaliti, o čemer sem se danes prepričala. V tem hipu st vam ne morem popolnoma zahvalili. Prosim vas samo. da pregovorile Eleonoro, da spreime iz mojih rok vso dediščino moiega ujca! Kakor veste, ie njena, kajti njej je bila namenjena, da ni...«. »Stojte!« sem io prekinil. »Ali ste dobro premislili, kaj delate? Ali sle trdno sklenili, da ji daste vso dediščino?« »Kako morete dvomiti o tem?« Clavering je sedel poleg Eleonore, ko sva vstopila v sobo. »Gospod Ravmond,« je deial ln me pelial na stran, »predvsem mi dovolite, da vas prosim odpuščanja. Vi imate neko moje pismo, katero vas je moglo razžaliti. a napisal sem ga bil v popolnem nesporazumu. Uvažujte tedanje moje stanje in gotovo mi boste odpustili.« »Gospod Clavering. ne govorite več o tem. Kar je bilo, ie prešlo. Sklenil sem trdno, da pozabimo na preteklost. Prihodnost stoji pred nami v najlepši luči, pa zakaj naj io otemnjuiemo v senco preteklih žalostnih dni.« Stisnila sva si roke in pogled je poravnal ves nesporazum. In kai nai še nadalje pripovedujem? Eleonora ni hotela pod nobenim pogojem sprejeti bogate dediščine, ki ie bila oškropljena s krvjo nienega uica Zato smo "io morali odkazati za dobrodelne namene. Ko smo odšli, smo pustili srečnega Claveringa pri njegovi oboževani soprogi Marv. Jaz sem spremljal Eleonoro v nieno stanovanje. To noč sem sanjal blažene sanje o sreči svojega življenja SI ia i vernih Elennorinih oči sveti že več mesecev kot zvezda vodnica mojega življenja. Danes ml je ona mila, draga in zvesta družica! KONEC V malih oglasih velja vsaka beseda Din I'—; ženllovanjskl oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 5 mrn visoka pelitna vršilca po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko. B Sliičte | j Službi B Dobe: Hlapca takoj sprejmem, starost 18—20 let. Ivan Podblr-šek, Šmartno 10 pri LJubljani. Hlapec h konjem, vajen lesa, so eprejme. Ravnikar Franc, Linhartova 26. b Rudarskega strokovnjaka [(Bergwerks-Ingenleur) za vsa rudarska raziskovanja ln praktično eks-ploatacljo, za razne vrsto rud in za premog, z dolgoletno prakso ln solidnimi referencami, i S č e neko podjetje v Zagreb-i za takoj alt po dogovoru. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod : »Rudarski strokovnjak« št. 9071. Natakarico mlajšo moč, sprejmemo ea kavarno,. Naslov pove uprava »Slov.« št. 9089. Čevljarja sprejmemo za boljše delo aH damo delo na dom. Prodajalna »Triumf Čevljev«, Miklošičeva c. 12. Služkinjo pridno in pošteno za vsa hišna dola, sprejmem takoj Vprašati: Vodovodna 5-1., Beiigrad. b Dva mizarska pomočnika sprejmem. Cimerman, D. M. v Polju 111. b Dekle Eta.ro do 35 let, ki zna samostojno kuhati ln Je emužna drugih hišnih dol ne sprejme Zglasl naj se med 10. In 12. uro prt 'Josip Gogala, Gregorčičeva ulica 29. IV. nadstropje, kamoc vodi llft. Na izlet Zupana Permeta jama pri Grosupljem je redno odprta vsako nedeljo ln praznik. Jttcio: Doktor 3 dolgoletno prakso v medicini In kemiji, popolnoma obubožan radi današnjih razmer, Išče kakršno kolt zaposlitev kjer koli, da bl se vsaj preživel. Skrbeti mora za ženo ln otroka. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Sposoben št. 8899«. Manufakturist pošten, z večletno prakso, zmožen prodajalec, verzlran isto galanterije, mode, kontekcije, z Ia referencami, vešč nemškega jezika, samski, prost namestitve proti voljni plači — gre isto za začasno pomožno moč — vzame Isto kako primerno mosto. Borko, Vegova št. 8. Gospodinja ki b! opravljala vsa dela, Išče službo tudi k bolniku. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8938. s šestimi leti službe, Išče primerne zaposlitve, najraje k otrokom kot vzgojiteljica ali mesto mamice ali tudi v pisarni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ljubiteljica otrok« 9005. Postrežnica Išče zaposlitve, gre tudi prati na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod 8993. Absolvent klasične gimnazije s precejšnjim znanjem italijanščine — išče kakršne koli zaposlitve. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Absolvent« št. 9024. Gradbeni poobl. inženir ln izprašani tesar, mojster z veliko prakso — išče službo. Ponudbe na upravo Slov. pod »Strokovnjak« št. 9028. a Kupimo ' • v f • '■"•v** ..»-'»rr vsako v pstno ZLATO SREBRO - PLATINO BRIUBNTE »MBRO&DE iBHUJt RUtlHE »ISERf I.T.O. STARINSKE NRKITE TER .UMETNINE PO nrjvisjih cenah . / • ITSM TVRDKA' 30S EBERLE IJUBUANA TYRŠEVA 2* ^ ^/zerszsč^r 1 • Sode od masti dobre, kupujem stalno. — Homan, Sv. Petra c. 81, telefon 35-39. Vsakovrstno zlato briljanie Id srebro kupuie po oaivlSjib cenab A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8 Vrtne stole mize ln klopi, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stoli 9092«. k Vsakovrstno ZlatO kupuie po najvišjih cenah CERNE, juvellr, Ljubljana Wolfova nllca St I Čresla smrekovega In hrastovega, kupi vsako množino. — J. Lavrič, Ljubljana, St. Vid pri Stični. Staro zlato, zlato zoDovle ln srebrne Krone kopojem po najvišjih senab A. KAJFEZ trgovina ■ arami ia zlatnini precizna delavnioa za popravila vsakovrstnih nr Ljubljana. Miklošičeva 14 Buteljke kupuje po najvišji cent. Mcdarna, LJubljana, Židovska ul. 6. Zafjvala Podpisana se javno zahvaljujem splošni zavarovalni družbi Jugoslaviji" ravnateljstvu filijale v Ljubljani, za takojšnje izplačilo zavarovane glavnice po mojem pokojnem bratu g. mag. ph. Francu KuraUu, lekarnarju v Ljubljani, ki je bil pri tej družbi zavarovan za živ jenje. Ljubljana, dne 11 junija 1941. fina Oimalt Hrbtno sadno škropilnico rabljeno ali rabljen pršil-nt aparat (šprlzaparat) -kupim. Ponudbe poslati z navedbo ceno na Clmper-man Franceta, Topol, pošta Begunje-Cerknlea. Električni vsesalnik za prah (Staubsauger), malo rabljen — prodam. Naslov v upravi »Slovenca pod št. 9026. Malinov succus konzerviran prodam. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Succus«-9059. Pisalna miza se proda v posredovalnlct Mrak, Kopitarjeva ul. 1. Cvetoči oleandri lept in veliki se prodajo. Cena ugodna. Šiška, Po-lskova 7. Še nekaj električnih pralnih strojev »Viktorla« prodam. Gustav Puc, Ljubljana, Tržaška cesta 9, telefon št. 26-97. Žaket- obleko skoraj novo in salonsko suknjo s telovnikom ugodno prodam. Krojač, Poljanski nasip 40-111. 1 Oddam sobo na ifirju, Naslov v upravi •Slovenca« pod št. 9088. ■ Sostanovalko alt postrežnlco zanesljivo in pridno osebo sprejmem,. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9051. Opremljeno sobo odda Korobov, Sv. Petra cesta 43, I. nadstropje. Opremljeno sobo oddam. Naslov v upravi «Slovonca€ ixxl fit. 9107. 8 1 Vajeni B Mizarskega vajenca brez oskrbe, sprejmem. Zapuže 12, Ljubljana. v Učenca za slikarsko In pleskar sko. obrt, sprejmem. Plača dobra. — Ambrožlč, Gllnska ulica 7. Vajenca za mizarsko obrt, sprejme Fr. Kune, Sv. Petra cest?. 85. Vajenca ki Ima veselje do krojaško obrti — takoj sprejmem. — Mavrlč Kdvard, Tyrševa la, IV. nadstr. Hladilna omara (Frigldalre) nova — se poceni proda. Lj. Ivo Stembal, Vegova 8, priti. Pivski pretakalni aparat (flaschenftiller) in pivsko zračno črpalko (luftpum-pe) vs enovo — še nerab ljeno — prodam po usod nI ceni. Naslov J. Raja-kovič trg, Novo mesto Ratijo, seme endivije, različna semena, zdravilna zelišča vse v odlični kakovosti pri znani tvrdki M. Vidmajer, Ljubljana, Tyrševa cesta 51 (poleg kavarne Majcen). Pilarna Ivan Figar LJUBLJANA Stalna zaloga, izdelovanje ln popravila vsakovrstnih pit (turoija) in rašpel. — Voinjakova ul. štev. 12 Telefon 39-42 Prvovrstna izdelava in konkurenčne cene. Prevzamemo tndi stare pile v naknp. Zahvala Podpisani posestniki smo ob priliki požara z dne 3. junija 1941 utrpeli veliko škodo na stanovanjskih in gospodarskih poslopjih, ki so zavarovana pri zavarovalni družbi ..Jugoslavija" v Liubliani. Ta zavarovalnica nam je nastalo škodo takoi in kulantno precenila in izplačala. Radi tega izrekamo omenjeni zavarovalnici najlepšo zahvalo in jo vsakomur toplo priporočamo. Smuka, dne 15. junija 1941. Kraker Alojz, 1. r. (h. št. 3) Kikel Johan, 1, r. (h. št. 16) Fink Franc, 1. r. (h. št. 4) Morscher Franc, 1. r. (h. št. 15) Ožbald Miba, 1. r. (h. št. 17) Schauer Alojz, 1. r. (h. št. 19) Morscher Jožef, 1. r. (h, št. 5J Otroško posteljco kompletno prodam, čer-nlč, Gregorčičeva št. 29, podpritličje. IStanovanšafj Oddalo: Stanovanje soba, kuhinja in prltt-kline, takoj oddam. Kolodvorska ulica 11. i Jštejo: Stanovanje eno- ali dvosobno, s pritiklinami, Iščem v središču mesta. Naslov v upr, »Slovenca« pod £t. 8894, 17 letna deklica se želi izučiti za frizerko. Pomagala bi v gospodinjstvu, da bl Imela hrano ln stanovanje v hiši. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9029. Posestva »REALITETA« posWtti» posredovalnica v, LJubljani Je samo v PREŠERNOVI UL. 84. nasproti glavne pošte. Telefon 44-20. Zemljišče več parcel v Ljubljani -ugodno prodam. Naslov v upravi Slovenca št. 9082. Hipoteka možna. p Prodajam - kupujem hiše, vile, parcele, posestva, njive In travnike » mestu ln na deželi. Zajec Andrej, realltetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva trtica 10. p 3 do 4 sobno stanovanje po možnosti opremljeno, na periferiji ali okolici Ljubljane iščem. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Zdravnik«-9057. Dvosobno stanovanje zdravo, s pritiklinami v centru Ljubljane iščem za takoj. Cenj. ponudbo na hotel «Unioa«, Vratarska loža, št. 81. s Stanovanje sobe in kuhinje Iščeta no-voporočenca s 15. Julijem, po možnosti v Slškl. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik« it. 9046. B SPIic B Oddalo: Sončna mala soba se odda boljši solidni osebi. Nasiov v upravi »81o-venca« pod št. 9077. Opremljeno sobo s kopalnico — oddam s 1. jujljem. Predjamska 25 I, nadstr. Rožna dolina. Travnik naprodaj pod debelim hribom z dobro konjsko travo. Izve se Rudnik 64. Parcelo kupim lega Sv. Križ. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8982. Italijanski, nemški in francoski jezik poučuje dijake ln odrasle profesor z dolgoletno prakso. Moderna ln solidna irc.lodn. Prihaja tudi na. dom. — Naslov v upravi »Slovenca« ped št. 9073. Najboljša kolesa Es-Ka, Diamant, DOr-kopp dobit« pri snani tvrdki — Ivan Jas ln sin, Tyrieva SS. Moško kolo dotro ohranjeno prodam. Naslo" v upravi »Slovcn ca« pod št. 9074. 1000 din nagrade Izplačam onemu, ki mi sporoči, kje ie nahaja 18. t. m. ukradeno moško > Diamant« kolo, črno, z usnjatlm sedežem, brez luči. pnevmatiki Kngle-bert Expert, evid. štev. 180», št. okvirja 1,000.888. Naslov: Zalesjak, Praža-kova ulica 13. e Prosim najditelja moškega kolesa znamke. Lord Co št. 111662 ; tovarniška št. 771401. naj mi sporoči proti nagradi. Bizjak Ivan, Brod št. 7, p. St. Vid nad Ljubljano. B Poizvedbe B za iivall 2000 dinarjev nagrade dam tistemu, ki ml sporoči, kje se nahaja konj fuks, brez žiga, pri 12 letih, visok 164-179 cm, z dolgo liso na glavi, precej nad levim očesom. Levi smrček bel, spodnja ustna malo bela. Dva zoba ubita. Zadnje noge bele, leva nad blnclem, desna blncel bel. Kopita visoka. Oddan v Smihelu pri Novem mestu In tam razpuščen. — Petkovšek Anton, Raskoveo št. 15, p. Vrhnika. o 1000 din nagrade dobi, kdor ml pove za konja Fuksa z belo liso ns glavi in majhno črno liso na desni nogi nad kole. nom. Je srednje velik ln ima žig št. 1715. — Mthael Zajec, Trzin 68. e 1500 din nagrade dam onemu, ki mi sporoči, kje se nahaja moj konj, črne barve, z malo vidno belo zvezdico, . žig 1471, meri 162/173 cm. Janez Lovšin Rorlča vas 52, p. Ribnica na Dolenjskem. Iščem belega konja starega 10 let, z žigom št. 80. Na vratu Jo imel usnjen jermen. Oddan Jc bil mltralj. četi 40. peš polka. Podatke poslati proti nagradi na Svečar no »Pax«, Ljubljana, Ce lovška c. 14. Italijansko stenografijo poučujem posamezno alt v tečajih. Prijaviti se na upravo »Slovenca« pod »Stenografija«-9080. Dam lepo nagrado kdor mi najde ali sporoči, kje se nahaja moj konj, fuks z malo belo liso na glavi, visok 162, obseg 185 cm, žig št. 66, star 8 let, na levem stegnu približno za 3 cm bolj temne dlake. Javiti šubic Jakob, posestnik, St. Jošt 12, p. Vrhnika. 2000 din nagrade dam ki sporoči, kje se nahaja konj fuks, brez žiga, pri 12 letih, visok 164, obseg 17 9 cm, z dolgo liso na glavi precej nad levim očesom. Levi smrček bel. Spodnja ustna malo bela 2 zoba odbita Zadnje noge bele, leva nad blnc-Ijem desni blcel bel. Kopita visoka. — Oddan v šmlhel prt Novem mestu ln tam razpuščen. Anton Petkovšek, Raskoveo 15, pošta Vrhnika. Cercasi slgnorlna o signore Italiano che darebbe leziont Italiane (conversazlone o composlzlonl). - Offerte a »P. P. A.« allo Slovenec No. 9072. u »Francaise« donne lecons de conversa-tion s'adr : au bnre«u du journal sous chlffro cFran calse«. n Nemščino in nemško stenografijo poučuje profesor v počitniških mesecih šolsko mladino ln odrasle. Honorar po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« , pod št. 9004 uj 1000 din nagrade dam za konja prama, težkega ln visokega, glavo drži vedno pokonci. Na eno oko slep, zadnji nogi visoko beli. 2Ig št. 89 alt brez nJega. - Planlnšek, Vel Loka, Dolenjsko. iščem posojilo 100.000 din proti vknjižbi na prvo mesto mnogo vrednih hiš ln vtšjlh obresti. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Varnost« štev. 9070. m 15.000 din iščem za gradnjo hiše. Vknjižba na prvo mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9066, IZDELOVANJE Modroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13 Kredenca velika, s kamnltno ploščo, lz trdega lesa, primerna za gostilniško sobo, ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9090. š Pohištvo spalnice, jedilnice, saloni, samske In kmetske sobe, trgovske, kuhinjske opreme Itd., po lastnih ali danih načrtih. Za specialno Izdelavo jamči ln so priporoča mizarstvo Artnek-Mayer, Jenkova ulica 7. Šivalni stroji ■Joh. Jaz« M že 60 let znani kot najboljši. Rabljeni atrojl vedno na zalogi. — Ivan Jaz In sin, Ljubljana, Tyrleva St. Peternel Franc naj se takoj oglasi v tiskarni Merkur, LJubljana Trvdka M. Teršan LJubljana ima od 23. t. m. do preklica svojo trgovino zaprto zaradi dopustov osebja in ureditve cen na lire. r Javna dražba pisarniškega Inventarja bo v sredo, 25. junija ob 16 na Tyršovl c.ostt 38, pMtllčJo (pisarna Zvtzo mlekarskih zadrug), ln sicer dva pisalna stroja, elektrlč. svetilke, 1 amo-rlkanska In 1 navadna pisalna miza, omare za spise, stoli Itd. - Ogled predmetov na dan dražbo od 8 do 13 dopoldne. Bflvto-motorB Avto 0pel-01ympla, odlično o; hranjen, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9053. 4-5 tonski tovorni avto nov ali rabljen, kupi takoj Splošna bolnišnica v Ljubljani. Ponudbo z navedbo cene, tipa ln pogonskega sredstva je poslati ekonomatu splošno bolnišnico v Ljubljani pod oznako »Tovorni avto« Prosim vsakogar, kdor kaj ve za motorno kolo D. K. W. 97, rog. štev. 3868, štev. motorja 793900, St. okvirja 976450, oddan je bil štabu posavskega bataljona v Radovljici. Oddelek je bil razpuščen v Novem mostu. Najditelj dobi primerno nagrado. Sporočiti na: Vinko Robas, Ljubljana, telefon 21-02. o ..............._ mmoCO cdBUTBnno^o SLOVENCA » .......nmlllllHIlIttlUl Zahvala Pri moji bolezni, ki je zahtevala tudi operacijski poseg, je g. primarij dr. Vladimir Guzelj, vodja II. kirurgičnega oddelka splošne bolnišnico v Ljubljani, uspešno opravil to operacijo, za kar se mu tudi tem potom najiskreneje zahvaljujem. Dr. Joža Kova««. II 18\\ II