Stari Poetovio,
Predaval dr. Vladimir Travner.
Nadaljevanje.
Najvažnejša je bila seveda ceata, ki je vodila v Italijo, v središče države. Šla je od današnjega Hajdina v ravni črti proti Pra-gerskemu, kjer je bila nekako ob železniški progi Maribor • Slov. Bistrica meja med Pa-nonijo in Norikom. V bližini Pragerskega pri Sv. Lovrencu na Dr. p., kjer se še sedaj nahajajo rimske razvaline, ali pa pri Šikoli, je bila Mutatio Pultovia, kjer so se menjavali konji, pošte, mogoče spominja na to postajo še sedaj ime potoka in vasi Pulskava. Tukaj se je odcepila cesta, ki je šla proti današnjemu Mariboru v Bednari (Windenau), in ob Dravi so se nahajale majhne naselbine, katerih imena niso znana. Glavna cesta pa je Šla skoz Slov. Bistrico in Konjice, kjer ste bili   naselbini neznanega imena, v Celje
(Celea) in čez Atrans, t. j. Trojana, v Emono (Ljubljano), v Italijo.
Druga zveza s Celejo je šla iz Gor. Haj-dine po današnji okrajni cesti v Podlož in Sestrže do Dravinje, potem pa ob Dravinji do Poličan in odtod čez Grabrnik-Mestinje-Ponikvo in Teharje v Celje. Ta cesta sicer ni imenovana v seznamu rimskih cest, ohranila pa se je bolje, kakor glavna cesta.
Cesta v Plavio Solvo, ki je Šla ob desnem bregu Drave, Sv. J»nž na Dr. p., je bila večja rimska naselbina. Tu so se našli rimski napisi in ena Jupiter jeva soha. V bližini je bil most čez Dravo, od koder je vozila cesta ob levem bregu Reke k Sv. Barbari pri Vur-bergu, kjer so se nahajali kamnolomi, in odtod čez Slov. gorice proti špi^ju.
Proti jugu je vodila cesta mimo Turniš v Št. Vid, kjer je bila naselbina, kakor nam kaže spomenik M. P. Klasika, ki se je tukaj našel. Odtod je šla cesta čez Haloze t. j. collis (Kollos) griči, v Krapinske toplice, katere so uporabljali že Rimljani. Mnogo bolj
važna je bila cesta, ki je vodila na severni strani Drave v Stojnce, kjer se je nahajala, kakor kažejo razvaline, mala naselbina. Most čez Dravo se je nahajal med Borlom in Za-vrčem, nekako tam, kjer je sedaj brod pri Gajevcih. Tu se je nahajala postaja Ramista. Odtod je šla cesta ob Dravi navzdol v važni Svrmium, danaSnjo Mitrovico v Sremu.
Zveza z Vindobono (Dunaj) in Carnun-tum (Petronel) ob Donavi je Sla po sedanji cesti v Ormož. Ob Pesnici pri Forminu, t. j. ravnotam, kjer se približujejo Slov. gorice najbolj Halozam, je stala majhna utrdba, ki je varovala prehod iz ogrske ravnine. Domneva se, da znači Formin isto kakor Forum minus, t. j. manjši trg. Blizu Ormoža je bila postaja „In medio curto", očividno središče ptujskega mestnega okraja. Na Humu med Ormožem in Središčem se rimska cesta še dobro pozna. Pri Središču, kjer je stalo neko poslopje, se je obrnila cesta proti severu.
Prilično po današnji cesti v Ljutomer je  vodila  cesta  mimo   Rogoznice   čez Slov.
—    2    —
gbrice proti Cezanoveem pri Ljutomeru. Tu je stal cestni kamen, oddaljen 20 milj od Ptuja, vsled česar se je kraj imenoval „ad vicesimum", odtod Cezanovci. Odtod seje cesta obrnila proti Radgoni.
Od današnje dominikanske vojašnice je šla neka cesta za krajevni promet ob desnem bregu Drave navzgor.
Stare rimske ceste v ptujski okolici so se torej prilično ujemale z današnjimi.      ^*
Pod Trojanom   se je število prebivalcev pomnožilo, ker so se naselili, kakor omenjeno, odsluženi vojaki v večjem  številu.   Sicer   pa so prišli posamezni odsluženi   vojaki   semkaj | že poprej sosebno pod Vespasianom.    S tem j je seveda postal tudi obseg mesta večji.
Kje je stal stari Poetovio, ne moremo s j popolno natančnostjo ugotoviti.  Mesto pa se je razprostiralo na obeh bregovih Drave. Novejši Trajanov del mesta, to   je   del na desnem bregu, se je raztezal nekako  med   Stu- , denčnico,   ki je   bila   takrat   glavna   struga
Drave in okr. cesto Ptuj-Maribor od današnjega mostu pa do hajdinskega klanca, in deloma tudi na mestu sedanje Šp. Hajdina. Največ ostankov hiš se je našlo ob Stu-denčnici do Zg. Broga. Zdi se, da je imel ta del mesta podolgovato obliko, prilično kakor Neviodunuru (Drnovo pri Krškem ob Savi.) Drugi starejši del mesta pa se je nahajal sosebno na panoramskem griču in na njivah severno Ljutomerske ceste proti Ljudskemu vrtu.
Ob času preseljevanja narodov se je mesto seveda zelo zmanjšalo. Takrat so prebivali ljudje poglavitno na levem bregu, ki je bil vsled naravne loge varnejši. Da je mesto v teh burnih časih mnogo trpelo, nam pričujejo sledovi velikih požarov, posebno v bližini današnje bolnišnice.
Preobširno bi bilo opisovati vse izkop-nine iz teh časov. Navesti hočemo le najznamenitejše. Na ustna sporočila in domneve pa
se oziroma le v toliko, v kolikor  so   verodostojne in utemeljene.
Ob cesti od Pragerskega in sicer Se onkraj od Graharja se je našlo na obeh straneh ceste mnogo nagrobnih spomenikov. V bližini se je nahajalo tam veliko pokopališče s kakimi 2000 grobovi, skoraj v vseh je bil pepel, ker je bilo sežiganje mrličev v starem veku skoro pri vseh narodih navadno. Le v kakih 100 grobovih so se nahajale kosti. Mogoče so to preostanki prvih kristjanov. Z gotovostjo pa tega ne vemo, ker so se dali tudi pogani izjemoma pokopavati. Ob haj-dinskih klancih so se nahajala mestna vrata. V bližini pa dve svetišči, obe posvečeni solnč-nemu bogu Mitri. Ostanek enega svetišča se nahaja sedaj v kleti mestnega muzeja, ostanki drugega svetišča pa so shranjeni v posebnem poslopju ne daleč od ceste na licu mesta,   kjer   so   se   našli.
(Dalje prihodnjič.)