Razne stvari. Iz domačih krajev. (Naše žejje.) Vsem prijateljem našega lista želimo vesele velikonočne praznike. Zastavljajmo tudi na časnikarskem polju svoje sile in moči, da pride tem prej za naš narod Velika noč, dan vstajenja in oslobodenja iz tujih okov in sovražnega nam jarma! (Od Sv. Lovrenca na Drav. polju) nam pišejo, da ie tamkaj škrlatica ponehala. Občinske volitve, katere so bile že razpisane, so se ustavile zaradi nalezljive bolezni. Sedaj se bodo pa tudi volitve vršile in sicer dne 8. aprila t. 1. (Z učiteljstvom v Konjicah) so ondotni Slovenci jako nezadovoljni, ker ne najdejo pri njih jamstva, da bi se slovenski otroci poučevali in vzgojevali v zdravem narodnem duhu. 0 ondotnih šolskih razmerah bomo še izpregovorili jasneje besede. (Iz Slovengradca.) Dne 21. t. m. je obiskal tukajšno bolnišnico vizitator g. Vilh. Miingersdorf, lazarist iz Dunaja. V bolnišnici je sedaj 38 bolnikov, kojim strežejo štiri sestre usmiljenke. Tudi novo poslopje je že pod streho. V njem bo imelo prostora do sto bolnikov. (Zdravnik v Ljutomeru,) gospod dr. Mihalič se je na potu od svojega doma iz Bučkovec na cesti v okolici Kamenščak zvrnil, ker sta se bila konja splašila. Vrli gospod si je zlomil eno nogo in nalomil eno roko. Da bi se mu najhitreje vrnilo ljubo zdravje! (V Zredah) so dne 17. novembra vlani imeli volitev občinskega odbora. Toda nepričakovano se je našla neka «dlaka v jajcu,» in vsled tega so davkoplačevalci povabljeni zopet na volišče. Tudi prav! S takim ravnanjem se namreč Ijudstvo iz političnega spanja hvalevredno — budi. (Pri Sv. Kunigundi na Pohorji) je oče Bobik prinesel od krojača svojemu triletnemu otroku prve hlačice. Vsled tega so otroka začeli iskati okoli hiše, ali našli so ga po trudapolnem iskanji tri ure daleč od doma — mrtvega. Fantek je raenda odšel nekoliko predaleč od hiSe, potem pa ni mogel več najti pota nazaj proti domu. Njegov sled po snegu in sploh razmere ne dovolijo misliti na kakšno hudodelstvo. Je pač le nesreča. (V Bučečovcih) na Murskem polju bo na velikonočni ponedeljek dne 3. aprila pri občinskem predstojniku ob 2 popoludne zborovanje, da se osnuje za Bučečovce in sosedne občine nova kmečka zadruga. Govoril bo g. Ivan Kač. Kmetje, udeležite se shoda v prav obilnem številu! (Slovenci, darnjte!) Kdor pozna naše obmejne razmere, dobro ve, s kako silo napreduje tukaj nemštvo ravno vsled popolnoma nemških ljudskih Sol. Jedina pomoč je Slovencem ob meji slovenska šola. Zato mora vsakega rodoliuba razveseliti vest, da \e družba sv. Cirila in Metoda pred kratkim v Muti nad Marnbergom, ki je tako močno izpostavljena ponemčevalnim navaloru, jako ugodno kupila v deželni knjigi štajarski vpisano ondotno Heidlerjevo grajščino, ležečo sredi krasnega parka blizu župne cerkve. Da se čim prej uresniči rodoljubni namen dične družbe, postaviti ondi brambo proti pri silnemu navalu nemštva, je sedaj do nas, da podpremo družbo z izrednimi darovi. Po- sebno štajarski Slovenci, pokažimo sedaj, da poznamo svoj obmejni položaj ter da znamo ceniti veliki pomen slovenske šole v tako odličnem kraju, kakor je Muta. Štajarci, glejmo, da se nam ne bo treba sramovati pred drugirai brati! Naj ne mine dan, da bi družba ne dobila daru za »Mutsko šolo«. (V kozjanski občinski odbor) ki je prišel v slovenske roke, so izvoljeni: Iz III. razreda: Franc Brilaj, Anton VertovSek, Fr. Fehr, namestnika: Marko Krajnc in Janez Bah; II. raz.: Miha Horvat, Franc Guček, Anton Maček, Jožef Druškovič, namestnika: Alojz Grobin in Anton Klakočer. I. razreda: Franz Boheim, Janez Bah, Anton Wahčič, Janez Elsbacher, nam.: Adolf Vončina in J. Bosina. Torej samo vrli slovenski raožje razun dveh. Čast kozjanskim Slovencem! (Cerkvene novice). Knzjanska župna cerkev je dobila za božji grob prav lepo iz lesa izrezano podobo Kristusa, l^žečega v grobu. Blagoslovljena je bila na gx. sv. Jožeia. — Nove zvonove dobi v kratkem župna cerkev pri Sv. Vidu na Planini. (Krajni šolsjki svet) in občinski odbor na Humu pri Ormoži sta enoglasno sklenila prositi slavni deželni zbor štajarski za zboljšanje plač ljudskim učiteljem. («Slovenski Gospodar») zopet obsojen. Pod tem naslovom piše «Domovina» o naši zadnji tožbi, o kateri smo že govorili: «Egon pl. Pistor, znana pokora za Slovenske gorice tožil je odgovornega urednika B. Ferka in založnika «Slov. Gospod.» v Mariboru zaradi žaljenja časti. Porotniki so spoznali urednika krivim ter ga obsodili v jednomesečno ječo. Ker ne smemo o razsodbi ničesar govoriti, obžaljujemo le odkritosrčno opetoyano žrtvo tiskovne svobode.* Tudi drugi listi slovenski nam izražajo sočutje, za kar smo jim odkrito hvaležni. (Okrajni zastop ptujski) si je izvolil predsednikom gospoda Zelenika, gospoda notarja Oschgana namesttiikom, odbornikom iz veleposestva g. Brenčiča, iz mestne skupine Kranjca, iz obrtniške skupine Selinschegga, in iz kmečke skupine dva odbornika. Nemci, ki so sicer v manjšini, se ne morejo pritoževati nad pristranostjo, ker imajo tudi oni svojega odbornika. (Uravnava Pesnice.) Iz ormožkega okraja se nam piše: Deželni zbor je 1.1898. sprejel predlog, da se uravna Pesnica, ki dela toliko kvara posestnikom, ki imajo v njeni bližini njive in travnike. Ta uravnava bi se imela tako izvršiti, da bi se razdelilo celo delo na 3 proge. Prva proga sega od Svetega Jurija do južne železnice pri Pesnici in je 15 ktn. dolga. Druga proga sega od želez- niškega mosta pri Pesnici do železniskega mosta pri Možgancih in tretja od todi do iztoka. To bi vse dobro bilo. Ali po stari zagrešeni navadi hoče deželni odbor začeti z uravnavo zopet zgoraj. Ako pa se bode to zgodilo, potem bodejo posestniki nižje ležečih zemljišč prišli v velike zadrege. Z uravnavo bode voda pridobila hujši odtok in ker zdolaj ni še regulirano, bodejo povodnji še večje, kakor dosedaj. Občini Gvetkovci in Trgovišče bodeta imeli vedno poplavljenie. Zato so se zastopniki teh občin gg. Anton Novak in Vincenc Sava iz Trgovišča in Tomaž Korpar in Josip Kovačič iz Osluševec podali dne 24. marea t. 1. kot deputacija v spremstvu deželnega poslanca g. dr. Rosine k deželnemu namestniku prosit pomoči. Deputacija je bila od nj. ekscelence zelo prijazno sprejeta in pomoč obljubljena. Upamo torej, da bodejo odločilne oblasti izprevidele, kakošna nevarnost preti posestnikom ob izlivu Pesnice in da se bode regulacija vršila na ta način, da se začne od iztoka navzgor regulirati, ne pa narobe. (lz Celja) nam pišejo: V soboto, 25. marca padel je Franc Svetel, posestnik v Gaberiu, ko se je ravno hotel nekam peljati, tako nesrečno čez stopnice, da si je glavo razbil in čez nekaj ur umrl. — Na večer tistega dne pa je zadela kap Franca Grossauerja zasebnika v Celji, ravno ko je kos mesa djal v usta. — V nedeljo 26., našli so v Savinii truplo vdove J. Stibernik, ktera se je že od četrtka pogrešala. Že dalj časa ni bila pri pravem razumu in je bržkone v blaznosti skočila v vodo. (Nova knjiga) «Pomladanski glasi* za 1. 1899. so ravnokar izšli v «Katoliški tiskarni* v Ljubljani. Vsebina je mnogovrstna. Cena je vezanemu zvezku 30, pol v platno 40, celo v platno 55, krasno vezanemu pa 90 kr. »Pomladni glasi* naj bi prišli y obilnem številu med našo mladino. (Iz šole.) Nadučitelj pri Mariji Snežni na Velki je postal g. Rudolf Poklič. Učiteljem so imenovani gg.: pri Sv. Barbari v Halozah Vincenc Šerona, podučitelj ravnotam, za SredišCe Fr. Serajnik, sedaj pri Sv. Juriju ob Pesnici, v Dobovi Jožef Tratar, sedaj pomožni učitelj za okolico Celje. Stalni podučiteliici v Št. Vidu pri Ptuju sta postali gospici Ljudmila Senčar in Micka Duller. (To so narodnjaki!) Kranjska liberalna slovenska stranka, pred katero tudi nekateri štajarski rodoljubi občudovaje klanjajo svojo glavo do tal, je nemškemu gledališču dovolila 6000 gld. podpore. Katoliško narodna stranka je zahtevala, naj se teh 6000 porazdeli med slovensko gledališče, «Našo stražo in Ciril- Metodovo družbo,* toda liberalci so rekli, da ne. In glasovali so z Nemei vred za podporo nemškemu gledališču. Kje imaio neki jsti Kranjci narodno zavest, ki si volijo liberalno-narodne poslance ? (Nepotreben strah.) Slovensko-liberalnim gospodora okoli «Slov. Naroda* v LluL-jani kar hudo postaja, kadar slišiio, da se v kakem kraju snuje zopet novo konsumno druStvo kmetom v korist. Ah, kako jih je zadnjič prestrašila vest, da se tudi na Štajarskeni v gorniemgrajskem okraju ustanavlja konsumno društvo! Toda Štajarci ne vemo, zakaj se liberalni starček tako jezi, ker vendar sam priznava, da ima tam samo jednega pristaSa med Nemci. Starček je star in duh mu postaja nejasen. (Umivanje nog.) Danes so umivali mil. knez in škof v stolnici noge sledečim star<5ekom: Fr. Turkus 97 let star, J. Prekosta 90, J. Rojko 89, Fr. Matuškovič 88, M. Mlinarič 79, E. Proj 79, J. Zehner 77, A. Kizlinger 73, J. Vajdaher 73, J. Drešer 70, M. Koren 68. Starost vseh starčkov skupaj znaša 971 l$t. (Zeleznice) stanejo štajarske davkoplačevalee prav veliko. Deželna železniea Poljčane-Ronjice je imela letos 3.202 gld. primanjkljaja.—Kakor smo že poročali, namerava neka ogrska družba zidati novo železnico iz Radgone do postaje Als6-Lendva. S to zvezo je bodočnost Ljutomera oslabljena, kajti Ljutomer bo odrezan od prometa med Ogrsko in Štajarsko. — Deželni odbor predlaga, da se za zidanje proge Grobelno-Slatina-Hrvatsko dovoli kot deležnina 400.000 gld., ako se izpolnijo nekateri stavljeni pogoji. Med njimi se nahaja tudi, da se mora proga zvezati s kako hrvatsko železniško progo. To je gotovo modro, kajti železnica, ki visi tako v zraku kakor Poljčane-Konjice, pač težko uspeva. (Štajarska kmetijska drnžba) šteje sedaj 63 podružnic in 4112 Clanov. Na Gorenjem Štajarskem je 23 podružnic s 1717 člani, na Srednjem 24 podružnic s 1732 člani in na Spodnjem Štajarskem 16 podružnic s 663 člani. Naše slovensko ljudstvo nima od kmetijske družbe nič, popolnoraa nič. Kajti one podružnice po Spodnjem Štajarskem so večinoma v nemških rokah ter preskrbujejo vsakovrstne ugodnosti le Nemeem in slovenskim odpadnikom. Štajarska kmetijska družba podpira potemtakem le germanizacijo. Opomniti moramo, da izdaje družba syoj list, katerega da prestavljati tudi na slovenski jezik. Toda slovenska izdaja prihaja cel mesec pozneje za nemško, kadar že mnogokrat vsebina lista ni več resnična. Vse v blagor slovenskega ljudstva! (Slatina in Vuzenica) sta, kakor znano, v slovenskih rokah. Toda nekaterim posili Nemcem, kateri ne morejo trpeti ljubega miru, hočejo, da se ti kraji izločijo iz okolice ter se ustanovijo kot samosvoje občine. Če se bodo nemški nobel ljudje po trgih in večjih krajih vedno in vedno stavili v nasprotje s priprostimi deželani, potem se zna naše potrpežljivo ljudstvo tudi enkrat naveličati tega vednega preziranja in otročjega poniževanja od strani nemškutarske gospode ter se jim postaviti v vsakem, tudi gospodarskem oziru, odločno po robu! (100 goldinarjev) dobi, kdor naznani morilca Franca Goloba, bivšega hlapca na pristavi šolskih sester, ali kdor pripomore, da se izve zanj. (lz Cvena pri Ljutonieru). Kmetijska zadruga na Cvenu je ustanovljena. Pristopilo je že 82 zadružnikov. Ta zadruga bode  imela silno velik pomen za naše kmetovalce. Njen sedež je na najbolje ugodnera kraii, ki si ga je mogoče raisliti. Zadruga bode ostala strogo kmetijska t. j. pečala se bode z prodajo kmetskih pridelkov, z nakupovanjem gospodarskih potreb, napravo trsnice, drevesnice in preskrbljenjem plemene živali. JNaj torej naSi kmetovalci z zaupanjem pristopijo. Kdor pa ima kakšen dober nasvet ali kakovo željo, naj se obrne do tajnika g. Toma PuSenjaka na Cvenu. Ako bode vse složno delovalo, gotovo ne bode izostal lep uspeh. (Novo zdravilo zoper protin.) Znani urednik časopisa €Kneipp-Blatter,» g. J. Okič v Verishofenu, je iznašel neko gotovo sredstvo zoper protin in trganje. Mnogo spričeval in priznanjskih pisem, ki so se nam poslale, spričuje to do cela. Opozarjamo na dotični inserat. Iz drugih krajev. (Vodje socijalnih demokratov) niso ravno tako nesebični, kakor vedno trdijo. >Fiirther Frank. Arbeiterblatt« piše, da okoli dva milijona socijalno-demokratskih delavcev na leto zbere do 10 milijonov mark za stranko. Od tega dobiva 50 glavnih vodij po 10.000 mark na lelo, kar znaša 500.000 mark; 200 vodij druge vrste dobiva po 5000 mark, to znaša 1,500.000 mark; potnine znašajo 1,500.000; poslanci dobivajo 120.000; za volilno agitacijo potrosijo 3,500.000; časnikom, večinoma židovskim, razdele 1,800.000 mark. To znaša skupaj 9 milijonov mark. Ostali railijon pa dpbe ljudje, ki se ponašajo kot delavci, a ne delajo drugega, da krošnjarijo od mesta do mesta. Vodje žive dobro, delavci pa jih plačujejo. (Velika nesreča.) Pretresljiva nesreča se Je dogodila 18. t. m. v Gabriji na Goriškem. Cast. g. kurat, Al. Bratina je hotel povzdigniti slovesnost prihodnjega velikonočnega ustajenja in je pripravljal na ognjišču v kuhinji po dokončani sv. maši ob 8. uri zjutraj snovi za bengalični ogenj. Tolkel je v kamenitem piskru z železnim drogom. Ko v tretje udari, se bržkone ukresi kamen, snovi eksplodirajo v toliki moči, da mu koSčeki kamena popolnoma razdrobijo levo roko do podlakta, odnesejo na desni roki mali prst in kos levega skozi okno na ulieo, ga precej močno ranijo po životu, zlasti na čelu nad levim očesom. Pok se je slišal nad uro daleč. Pritekla sta na pomoč gg. zdravnika iz Vipave in Ajdovščine ukrenila, kar je bilo za prvi hip potrebno. S sv. zakramenti previdenega gospoda so odpeljali isti dan zvečer ob 6. uri v Gorico k usmilienim bratom v spremstvu z g. zdravnikom iz Ajdovščine. V bolniSnici so mu odrezali levo roko. Na desni so mu ostali trije prsti. Društvene zadeve. (Hranilnica in posojilnica nam je poslala računski sklep za šes leto 1898. Poročali bomo o priliki v »narodnem gospodarstvu.* (Delavskega podpornega v Celju novoizvoljeni odbor je sle> Rebek, predsednik, Iv. KrančiC, p M. ZabukoSek, tajnik, M. Terček, Dr. J. Dečko, J. Omladič, M. Stoj; vedič, J. ŠoSko, odborniki. A. Ko< Belak, J. Leon, F. Seničar namesj Likar, L. Lah, J. Kosem, račun: Našla se je v nedeljo po občne:  »Narodnem domu» v Celju denarnica in nekaj denarjev, čigava je, naj se oglasi pri društv. tajniku delavsk. podpornega druStva v Celji, da jo nazaj dobi. (Posojilnica v Slatini.) Na zadnjem občnem zboru so bili izvoljeni gg.: Franc KoroSec, nadžupnik, načelnikom; F. Ogrizek, trgovec in posestnik, Martin Debelak, Blaž Perkovič in Matej Košak odborniki; v nadzorstvo pa kapelana Fran Višnar in Josip Trafenik.