ZJ. Mka.
U Ljubljani, v CetrteH. 4. feMnann 1909.
XLll. leio.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.........K 24 —
Sil leta.......... 12*—
trt leta........., 6*—
na mesec........m 2r—
v upravnlštvu prejeman:
celo leto.........K 22*—
pol leta.........» 11*—
četrt leta..........550
na mesec........_ 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, uredništvo: Knaflove ulice št. 5, (1- nadstropje levo), telefon št 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnlštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon #t. 85.
„Slovenski Narod
za Avstro-Ogrsko:
celo leto......... K 25*—
pol leta......... » 13*—
četrt leta......... „ 650
na mesec......... * 2-30
velja po pošti:
za Nemčijo:
celo leto.........K 28-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 83.
Stol zaupnibov norodno napredne stranhe.
(Dalje.)
Po dr. Trillerjevem poročilu se je vnela živahna
debata.
Prvi se je oglasil k besedi gra-ščak Rude ž iz Ribnice, ki je izjavil, da ni popolnoma zadovoljen z nastopom narodno - naprednih poslancem v deželnem zboru. Zanašali so se preveč na obljube S. L. S. Meščanom in volilcem narodno - napredne stranke ni bila ni kak« sila, da se omogoči delovanje deželnega zbora, pač pa S. L. S., katera je rubila narodno - napredno stranko za to. potem jo pa pustila popolnoma na cedilu. Storilo se je vse, kur je zahtevala S. L. S. Dovolilo se je deset-milijonsko posojilo, ki pride v dobro samo volilcem S. L. S., meščani pa ne bodo dobili prav nič. Dr. Tril-ler se je tudi zavzemal za odpis deželnih naklad hišnim posestnikom, ali S. L. S. tega ni dovolila. Bolje bi bilo torej, da bi bili poslanci narodno - napredne strank«1 onemogočili tlel ovan je deželnega zbora.
ljubljanski obč. svetnik Le n e t1 se ne strinja z izvajanji predgovor-nikovimi. kajti ee bi se bilo onemogočilo delovanj«1 deželnega zboru, bi tudi mesto Ljubljana ne dobilo ■> milijonskega posojila. Sicer ho pa od desetmilijonskega posojila gotovo tudi nekaj prišlo v dobro mestom.
Dr. Ž e r j a v je mnenja, da je prvi govornik hotel povedati, da naprednjakom ni bilo toliko ležeče na delovanju deželnega zbora, kakor drugim. Misli pa, da je popolnoma prav. ako se razpravlja v javnosti vprašanje, kake garancije je dobila narodno - napredna stranka za to, da se odstrani iz dežele baron Seh*v;irz. Reklo se je, da bi bilo delovanj" deželnega zbora onemogočeno, ako bi bili narodno - napredni poslanci z vso silo dejansko napadli deželnega predsednika. Ce so bile garancije, da se odstrani baron Sehwarz, zadostne, potem je bil nastop poslancev pravilen, ako pa niso bile zadostne, potem se tudi govornik pridružuje obsodbi, ki jo je izrekel prvi govornik. Poživlja vodstvo, da jasno izjavi, kdo je bil tisti, ki je dal zagotovilo, da se odstrani baron Schwarz, in ali je res, da je izjavil dr. Šnsteršič, da je dobil od ministrskega predsedniku Bienertha izjavo, da je ta že poslal baronu Schwarzu dopis, glasom katerega mu v najkrajšem času pošljejo modro polo. Prosi vodstvo brezobzirnega pojasnila.
Župan Hribar pripominja, da ima dežela poleg" novega deset milijonskega posojila še 4 milijone starega, skupaj torej 14 milijonov, vsled česar je dežela obremenjena gotovo za 700.000 K na leto. Kdor bo plačeval to, ako ne davkoplačevalci, pred vsem meščani, potem pa tndi kmetje, dasiravno so že tako preobloženi s plačili, da komaj zmagujejo. Kje dobiti denar/ Res je, da bo dežela dobila gotov«1 svote od drŽave v svrho saniranja deželnih financ, ali te svote so bile v prvi vrsti namenjene za zboljšanje učiteljskih plač! V ministrstvu se je to izrecno naglašalo! Sicer pa denar, ki ga dobi dežela od države, daleč ne dosega svote 700.000 K. Pripomniti pa je tudi treba, da bo reorganizacij« deželnih uradov zahtevala na leto 180.000 K, torej bo dežela za celih 50 let obremenjena z velikansko svoto 880.000 K. Ali je to potem tisto modro gospodarstvo, o katerem se je toliko govorilo pred volitvami: Dolgove pač zna vsak delati, ali kako se jih bo plačevalo! V tem se zanaša S. L. S. edino na vas, davkoplačevalce.
V deželnem zboru se je stavil predlog za odpis doklad na nove hi-
še, ki so zgrajene po potresu. Pri tem je   treba   pripomniti,   da Ljubljana plačuje 40r< ,.v torej   dve petini vseh deželnih doklad. Država je oprostila posestnike   novozgrajenih   hiš za 18 oziroma 25 let državnih davščin, zato je govornik   svoj čas predlagal v deželnem zboru tudi opustitev deželnih   doklad,   kar   bi   znašalo okolu 60.000 K na leto, pozneje pa ttt.DOO. Kaj bi bilo, če bi se Ljubljani darovala ta majhna vsota  skozi 18 'et, posestnikom hiš bi pa bilo marsikaj zlajšano. Dr. Triller pa je predlagal oprostitev doklad   samo  za   pet let. kar   bi   zneslo  skupaj   samo okrog 170.000 K brez obresti. Dovolilo se je posojilo 10 milijonov, ki se bo raz delilo povsod, samo ne Ljubljani, ali za Ljubljano ni našla   niti ona malenkost milosti v njihovih očeh. To najboljše    ilustruje    nujno potrebo krepke organizacije v narodno - napredni stranki, da v bodoče s svojim delovanjem   prepreči   tako postopanje. S. L. S. si pač misli: kaj to, da imamo le mi,   četudi pride za nami potop. Želim, da bi ob takem ravna nju kmalu prišel ta potop, ki bo poplavil klerikalno   stranko. (Odobravanje!) „ -
Dr. T r i 1 1 e r izvaja, da dela g. Rudež krivico narodno - naprednim poslancem, ako jim očita, da niso onemogočili delovanje deželnega zbora. Dosledno se kaj takega ne da izvrševati, kajti prehuda zahteva hY bila to. da bi stranka, ki je v manjšini, prevzemala vso odgovornost za vse posledice takega postopanja. Pač pa je resnica, da je nnroduo-napred-na stranka preveč zaupala S. L. S., kar nc je tudi sedaj posebno jasno pokazalo pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. Ne oziraje se na t. , da si je dala S. L. S. pri volitvah v mali obrti pomagati od Nemcev, je gotovo naravnost škandal, kar je storila S. L. S, v veleobrti, kjer bi bila lahko s svojimi petimi glasovi omogočila zmago narodno-napredne-ga kandidata. Storiti pa ni hotela tega niti tedaj, ko se ji je ponudilo, da bodi prihodnji kandidat v tej skupini klerikalec; in dasiravno bi bila s tem omogočila vreči Nemca, da nebi
se ti še nadalje habali na Dunaju, da je vsa veleindustrija pri nas v nemških rokah. To bi bilo velikanskega pomena. S. L. S. je vedela to, in vedela je. da. ne bi s tem doprinesla niti najmanjše strankarske žrtve. To ni več samo škandal, temveč naravnost izdajstvo narodnih interesov! (Burno odobravanje!) Narodno-napredna delegacija v deželnem zboru je s tem dobila najprimernejši pouk za svoje postopanje v bodočnosti! (Odobravanje! >
Glede na interpelacijo dr. Ž e r -j a v a v zadevi garancije za odstranitev barona Schwarza je načelnik Hribar mnenja, da je stvar vendar po poročilu dr. T a v č a r j a ]>o-polnoma jasna. Dr. T a v č a r je mnenja, da vseh podrobnosti ne gre obešati na veliki zvon ter še enkrat prečita dotični odstavek v svojem poročilu, ki se glasi:
To je pa tembolj nedosledno, ker se je pri otvoritvi deželnega zbora od najverodostojnejše konservativne strani trdilo, da se je baronn Sehvvar-zu že izposloval pokoj, (Klic: »Dr. Šnsteršič!« — »Bomo videli, če je res!«), in da je S. L. S. na tem upokojenju vsaj toliko ležeče, kakor slovenski napredni stranki.
Pri glasovanju se sprejme izročilo o deželnem zboru soglasno.
Predsedstvo prevzame nato dr. Tavčar in župan Ivan Hribar poroča nato
o organizaciji stranke.
Častiti gospodje zaupniki!
Ker ste se danes po več kot dveletnem presledku zopet zbrali v posvetovanje, dolžnost je strankinega vodstva, da vam poda poročilo o tem. kako je zaslužilo zaupanje, katero ste mu na zadnjem shodu zaupnih mož,
leta
ki se je vršil dne 15. novembra 1906., izkazali. Kakor veste, častiti gospodje, se je na tem shodu pregledal in na novo ugotovil program narodno-nai»redne stranke, in ker ste ga soglasno sprejeli, je bila dolžnost vodstva, da ga skuša kar najpopolne-je uveljaviti.
Narodni program. Kakor veste, je narodno-napredna stranka vsled prve in najpo-glavitnejše točke svojega programa narodna stranka. Ona si mora torej prizadevati, da svojemu narodu Vu-vojuje samostalno narodno življenje in svobodno razvijanje. Njen ideal je torej popolna narodna avtonomija, končni cilj pa združitev z ono jugoslovansko skupino v okviru naše države, katere obrisi so s«1 vsled aneksije Bosne in Hercegovim1 ravno v poslednjih dneh začeli ako jasno kazati. Ni mi treba zagotavljati, da je vodstvo narodno-napredno stranke imelo ta načela vedno pred očmi in da se je po njih zvesto ravnalo. To dokazujejo vse oficijalne izjave vodstva; dokazujejo pa tudi časnikarska glasila, ki so prostovoljno postavljala se v službo narodno-napredne stranke.
Stranka je demokratična in svobodomiselna.
Drugo temeljno načelo stranke je demokratizem. Tudi le-temn se vodstvo stranke ni izneverilo, temveč je skrbelo za poglobitev demokratičnega naziranja v vseh vrstah stranke. Najboljši dokaz temu je popolnitev strankine organizacije, o kateri si bodem dovolil kasneje obširneje poročati; le toliko bodi tukaj naglašeno, da je vodstvo narodno-napredne stranke od zadnjega shoda zaupnih mož sem vestno se trudilo za socialni in gospodarski in gospodarski položaj vseh stanov in vseh slojev našega naroda.
Končno je narodno - napredna -t ranka svobodomiselna stranka ter je kot taka čutila dolžnost delovati predvsem za povzdigo duševne izobrazbe narodove, saj je le ta v stanu privesti do samostojnega mišljenja in svobodnega naziranja.
Gospodarsko in socialno delo.
Najobširneje se je pa poslednji slani zaupnih mož pečal z gosimdar-skim in socialnim položajem posameznih stanov našega naroda. Vodstvo stranke je zatorej prevzelo od njega obilo težkega, a prepotrebnega dela. Znano je, da se do novembra leta 1906. stranka ni s tisto intenzivnostjo, kakor bi bilo želeti, lotevala gospodarskega in socialnega dela. Pač se ne more reči, da bi se v tem ne bilo ničesar storilo, kajti nastali so denarni zavodi in ustanovila se je celo banka; a onega sistematičneg! dela, ki je dandanes neobhodno potrebno, se je pogrešalo. Vendar nečem s tem prejšnjemu vodstvu ničesar očitati; glavna napaka je namreč bila, da stranka ni imela izvrševal-nega organa in da je tako marsikaka zasnovana stvar, katera bi — izvršena — mogla imeti najboljše posledice za narod in strankino organizacijo, ostala neizvedena. Vodstvo se je zatorej takoj po shodu dne 15. novembra leta 1906. sešlo ter se je posvetovalo, kako temu zlu odpomoči in sklenjeno je bilo, da se naj najame stalni tajnik. Ta sklep se je izvršil in od tedaj je zavladalo v stranki tudi rednejše delo. Pripomniti mi je pa potreba, da so se posamezni člani strankinega vodstva, katero se je v seji dne 23. junija leta 1907. s koop-cijo popolnilo z mladimi, delaželjni-mi rodoljubi, prav goreče lotevali dela za izvedbo obširnega, na večkrat imenovanem shodu zaupnih mož sprejetega programa. Predvsem se je proučavalo vprašanje, če bi bilo mogoče doseči preselitev »Zadružne zveze« iz Celja v Ljubljano. Vršile so se v tem oziru obširne obravnave, katere sem v imenu strankinega vodstva vodil jaz;  končno pa se je po
vsestranskem preudarku izprevideio. da ne kaže v Celju udomačene »Zadružne zveze« premeščati, temveč, da je najbolje, ako se v Ljubljani osnuje posebna zveza. In to se je tudi izvršilo. »Zveza slovenskih /adrug« posluje sedaj že drugo leto in vodstvo more biti ponosno na njen razvoj in na njen uspeh. Ne le, da se ji je posrečilo združiti večino najstarejših in najbolj fundovanih posojilnic ter mnogo zadrug, ustanovila je tudi precejšnje število novih, rajf-ajzenskih posojilnic in nekaj gospodarskih zadrug, tako, da je upanje, da postane v kratkem ena najmočnejših organizacij te vrste. V »%\ ezi slovenskih zadrug« je sedaj, ker ima jako spretno in agilno vodstvo, osredotočeno najvažnejše gospodarsko delovanje narodno-naprodne stranke ter se bode to delovanje v kratkem raztegnilo na vse panoge gospodarskih zadrug.
Druga jako važna stvar, ki se je s sodelovanjem narodno - napredne stranke izvršila, je ustanovitev »'J i -govske obrtne zadruge«. Tudi ta zadruga, ki ima namen trgovcem in obrtnikom pomagati s kredita t, deluje nadvse pričakovanje uspešno in postane sčasom brez dvojbe velika denarna moč. Kar se Strokovne organizacije tiče, pripomniti je, c'a imajo narodno-napredni trgovci tako organizacijo v trgovskem društvu »Merkur«, narodno-napredni obrtniki pa v novo ustanovljenem »Obrtniškem društvu«.
Politična društva.
Politična društva so se začela s pomočjo mlajše inteligence narodno-napredne stranke snovati v Ljubljani v poslednjem času in ima Ljubljana sedaj že štiri narodno-napred-na politična društva, dočim se peto ustanavlja. Skušnje, ki so se v Ljubljani napravile s temi društvi in pa njih vzpodbudijivi uspehi, so povod bile vodstvu, da je zasnovalo ustanavljanje podobnih društev po vsej deželi in upravičeno upanje imam, da se vam bode, čestiti gospodje zaupniki, na prihodnjem shodu že za-moglo poročati, da je naša politična organizacija dovršena.
Prosvetna in strokovna društva.
istotako se snuje »Zveza prosvetnih društev«. Predpriprave so že skoraj dovršene in v tekočem letu nam bo mogoče sklicati v Ljubljani posvetovanje odposlancev mnogoštevilnih teh društev zaradi osnovanja »Zveze prosvetnih društev«. Ker je narodno-napredna stranka bila prva, ki je taka društva snovati začela, postala bode zveza teh društev krepka trdnjava narodne in napredne misli na Kranjskem.
Z veseljem je vodstvo v poslednjih dneh vzelo na znanje, da se je osnovala v Ljubljani »Narodna, delavska organizacija«. Take organizacije se je že davno pogrešalo. Po skušnjah, kakršne so se napravile s podobnimi organizacijami v Trstu, Pulju in Gorici, ne dvomim, da bode ta organizacija tudi v Ljubljani prav dobro uspela. Vodstvo narodno-napredne stranke vzdrževalo bode sr njo, dasi ni sostavni del njene organizacije, vendar prijateljska odno-šaje.
Ako bi imel glede doslej povedanega še kaj omeniti, bilo bi to, da bode vodstvo tudi z drugimi organizacijami, naj so te tudi samostalne, skušalo stopiti v prijateljsko razmerje, ako bode videlo, da se po temeljnih točkah svojega programa približujejo programu narodno - napredne stranke. Seveda bode pa predvsem spopolnjevalo svojo organizacijo.
Strankino glasilo.
Tu naj mi bode pa dovoljeno izreči svoje prepričanje, da narodno-napredna stranka trajno ne bode mogla obstati brez lastnega, poljudno pisanega glasila. O tej stvari se je v vodstvu  večkrat  in  obširno raz-
pravljalo. Do zaključka doslej ni še prišlo; vse pa kaže, da bode, čim bolj se razširi strankina organizacija, tembolj na dan stopala potreba po lastnem glasilu. Ako se pomisli v koliko tisoč izvodih se širi »Domoljub« po kmetih ter vzame v pošte v, koliko s svojo zavito in Ščuvajoče pisavo škoduje, potem mislim, da se bodoče vodstvo ne bode moglo dolgo upirati prepričanju, da je naprednega, poljudno pisanega lista, ki naj bi se v tisoč in tisoč izvodi razširil po vsem Slovenskem, neobhodno potreba (»Tako ji1!« »Brave!!«) Res je sicer, da (Udoma nalogo, ki naj bi pripadala teina listu, vrše lokalni listi; a po mojem mnenju to m1 zadostuje, ker ti listi nikdar ne morejo biti tako mnogovrstni, kakor bi lahko bil splošni tiskovni organ stranke.
Končno ne morem si kaj, da ne bi izrekel s tega mesta svojo iskreno zahvalo »Slovenskemu Narodu <, ki je vodstvo prostovoljno podpiral pri težki njegovi nalogi ter s tem Jako veliko pripomogel, da se je . kratkem času dveh let strankina organizacija tako temeljito popolnila. kakor sem povedal.
Organi/ujmo >e!
Cesto, gospodje zaupniki, polagajo nas v grob; a mi, kakor vidite, še živimo. Pred nedavnim sc» je oglasil grobar iz vrste onih, s katerimi smo si bili doslej najbližji prijatelji in kateri ravno narodni napredni stranki ne morejo očitati, da jim ni bila vedno iz srca naklonjena in da n storila, kolikor jej je bilo mogoč.-. Vi, ki ste se tu zbrali, ste se zbrali kot živ dokaz, da ste zdravi člani krepkega organizma in da so silno slabi prorok i oni, ki že leta in leta ta organizem oolagajo v grob. Naj bode torej današnji dan dan preporoda k novem1! krepkejšemu življenju na jezo vseh teh dobrih prijateljev naših. Bodite, gospoda, vsakdo na svojem mestu v strankini organizaciji, skrbite, da se ondi, kjer je, popolni, kjer ni, ustanovi in tako se snidemo na bodočem shodu tem zadovoljnejši in na tem večjo jezo naših protivnikov. (Splošno odobravanje).
Debata.
K besedi se oglasi notar P e g a n iz Idrije, odobrava poročilo ter priporoča krepko organizacijo izven Ljubljane, kajti sicer preti nevarnost, da padejo mesta in trgi drug /a drugim v roke klerikalcem. Taka nevarnost preti n. pr. Postojni. Pot* im govori o idrijskih razmerah. Ni resnica, da bi bila Idrija soeialno-demokratična, socialni demokrati 80 v Idriji najsibkejša stranka, poslanec Gangl je bil izvoljen na narodno-napredni program, ni socialni demokrat, je naš. Razmere so se v Idriji nekoliko predrngačile. Imenovan je gerent, za kar se imamo v prvi vrsti zahvaliti vladi, baronu Schvviirzu in pa klerikalcem, ki so začeli stegovati svojo roko po Idriji. Gerent je postal popolen despot, odslovil je brez najmanjšega povoda iz služb«1 občinskega tajnika Julija N o-vaka, ki je gotovo general narod-no napredne stranke na Notranjskem. (Klici: »Škandal!« »Živio Novak!«) Vršiti bi se morale občinske volitve, a klerikalci so nalašč, da bi se stvar zavlekla, vložili rekurz zaradi sestave volilnega imenika ter zahtevajo namestu treh volilnih razredov samo dva, katerih prvega naj hi imel erar, drugega pa vsi ostali volila". V prvem razredu bi erar volil same klerikalce, v drugem bi si pa klerikalci in socialni demokrati razdelili mandate. Tako bi imeli klerikalci tri četrtine, socialni demokrati pa eno četrtino mandatov, d«»čim bi narodno - napredni stranki ostal samo en virilist To so sicer lokalne razmere, ali nujno potrebno je, da se take lokalne razmere smatrajo za interes cele strank*1. (»Bravo!«) Treba je preprečiti to nakano, sicer je Idrija izgubljena. Splošno je pa treba organizacijo popolniti z lokal-
liiini odbori, delo je treba deliti. Predlaga, da se lokalue razmere ne prezirajo, temveč smatrajo za skupni
interes stranke. (Odobravanje!)
Naslednji govornik dr. S v i -g e 1 j se strinja s predgovornikom in poročevalcem razen nekaterih si vari. Govornik ne gleda stvari od blizu, ker je v prvi vrsti tistih, ki ne nosijo nobene zvezde pod vratom, ne pozna torej natančnejše strankinih razmer, a prepričan je, da tako ne sme iti več naprej. Bil je na l ali 5 strankinih shodih, kjer se je vselej poudarjalo, da se mora začeli drugače delati, a ostalo je vse pri starem in uspehov ni bilo. Začeti je treba v Ljubljani. »Slovensko društvo« je mrtvo, nihče ne ve zanje. Organizacijo je treba preustrojiti. Iti ji' treba na ulico, med ljudi, v majhne kroge. Govornik se spominja žgoče rane na slovenskem narodnem telesu, dogodkov dne "20. septembra, katerih ne bi bilo, če ne bi bila šla družba sv. Cirila in Metoda v Ptuj, če družbenikov ne bi bili napadli Nemci. Ti dogodki izhajajo iz psihologije mase, ki je enaka lavini, ki podere vse, če se enkrat sproži. Dogodki niso bili pripravljeni, a bili so potrebni, kar kaže njihov uspeh. Nadalje govori o potrebi, da zahajajo poslanci in vplivni volilci med ljudstvo, ne pa tako. da volilci vidijo poslanca odi-nole v zbornici, sicer nastanejo lake razmere, kakor so v Idriji ali sploh na Notranjskem, katera je veljala vedno za zavedno napredno, sedaj je pa popolnoma klerikalna. Treba je tudi stika med volilci, kar je mogoče po političnih društvih, katera morajo imeti kataster vseh volilcev. Samo če se bodo vrste štele, je mogoč* napredek v stranki. Nekaj krivde zadene tudi vodstvo. Pri ljubljanskih volitvah se je zgodilo, da je važen faktor v stranki, učiteljstvo, odpovedalo nadaljnje sodelovanje in izstopilo iz stranke. Povod temu je bil, da se ni vprašalo posameznih političnih organizacij. Uspeh je pokazal, kako slabo se je izvedbi volja stranke, kako malo discipline je bilo v stranki. Resnica je. da se disciplina večkrat preveč provocira. Kar je proti prepričanja, se ne more zahtevati. Nadalje govori o nalogi vodstva, da preskrbi dovoljno število grovornikov. ki naj se izmenjavajo, da bo tako zveza med celo strankino armado. Prirejati je treba shode. Važna vprašanja so na dnevnem redu, kakor na primer vseučiliško vprašanje, a shodov je tako malo. V tej zadevi je bilo le par shodov, a rešiti se ne bo dalo prej, dokler se zanimanje zanjo »le bo zaneslo v zadnjo gorsko vas. Na dnevnem redu je tudi jezikovno vprašanje, če se to reši sedaj samo za Cehe. potem ne iz-grubimo samo tistih 50 let napredka, ki nam uzu je prinesel 20. september, temveč pademo še za 50 let nazaj. Končno pozdravlja predlog predgovoru ikov in predlaga, da naj se povsod snujejo politična društva in poživljajo na shode govorniki iz cele 'dežele, ne pa samo iz Ljubljane. Stranka živi. torej mora biti skrb njenih pristašev, da ne bo šla navzdol, temuč navzgor! (Odobravanje!)
Enako želi tudi g. Meden iz Begunj pri Cerknici, da bi gospodje iz mest stopali med ljudstvo, da ne Ivi bila agitacija samo na ramah nekaterih posameznikov.
Tržni nadzornik R i h n i k a r izjavlja, da je principialno pri onih, ki so nezadovoljni, hočejo spraviti stranko do lepšega napredka, kakršnega ima sedaj. Svoj čas so bili klerikalci v manjšini, tedaj so bili napredni poslanci na vladi, ali vzlic temu so jih klerikalci pritiskali ob zid; danes pa gospodarijo klerikalci in pritiskajo zopet naprednjake ob zid. Odkod to pride l V nas je premalo vztrajnosti, premalo zaupanja v samega >ebe. Požrli smo 20. september. Tedaj je pisal »Slovenski Narod« zelo navdušeno, pa je kar naenkrat prenehal. Ljudje so bili poprej navdušeni, potem pa se je navdušenost kmalu polegla. Zakaj ni pisal enako naprej l V Belarjevem slučaju se je mnogo kričalo, a požrli smo tudi Belarja. Poslanci so vpili, da ne sprejmejo drugačne volivne reforme, nego takšno, kakor jo mi hočemo, sprejeli so jo pa le x>otem, čeprav ni bila taka, dalje, da bodo, ko pride dež. zbor, če prav pride 500 žandar jev, vrgli Sch\varza ven, pa zopet ni .bilo nič. S takim postopanjem se ruši disciplina in ljudje sčasoma obupajo. Vodstvo naj manj obljubu je, pa več izvrši, potem bo zagotovljen uspeh.
Nadaljni govornik dr. Žerjav priporoča pred vsem, da vodstvo sporazumno z lokalnimi zaupniki izvede politično orjranizacijo vsaj za vsak sodni okraj. Se prej pa je treba prirediti več političnih shodov. Saj se lahko najde toliko govornikov, da bo vsako nedeljo nekaj shodov. Ko bodo osnovana politična društva, bodo ta skrbela za prireditev shodov. Nadalje priporoča poslancu dolenjskih mest, da se oglasi med svojimi volilci, ker se čuje toliko pritožb, da prežene razne pomi-
sleke. Namestiti je treba nadalje stalnega strankinega tajnika, ki ne bo samo uradniška moč, temveč v resnici tudi član vodstva, in se tako razbremene oni možje v vodstvu, ki so že itak preobloženi. Tajniku je treba dati pošteno plačo, za to pa je treba pokritja, za to pa zopet strankinega davka. PrtMllaga torej resolucije: 1. ustanove naj se okrajna politična društva; 2. priredi naj se kolikor mogoče veliko političnih shodov; 3. namesti naj se stale uih shodov; 3. namesti naj se stalen strankin tajnik in 4. uredi naj se pobiranje strankinega davka, (Odobravanje.)
Oglasi se nato dr. Tavčar: Odgovoriti moram na nezadovoljne besede rojenega nezadovoljneža Rib-nikarja. Ne vem pa, ali je ta prirojena nezadovoljnost nekaj dobrega, ali pa morda le nekaka bolezen. (Klici: »Bolezen!«) Nadalje povdar-ja glede lista »Slovenskega Nt roda«, nasproti    izvajanjem nezadovoljneža
po poklicu in njegovim cenjenim somišljenikom, da sem kot načelnik „Narodne Tiskarne" storil vso svojo dolžnost, kakor jo je tudi storil »Slovenski Narodu, da je moral ugajati tudi vsem nezadovoljnežem in to za časa demonstracij, kakor tudi dandanes. < (Mobravanje.)
(Konec prihodnjič.)
Poslanska zbornica.
Dunaj, 3. februarja. Govor, s katerim je v današnji seji ministrski predsednik baron Bienerth utemeljil jezikovno predlogo, je imel približno to le vsebino: Vlada je predložila jezikovno predlogo, ker je prišla do prepričanja, da tako kakor dosedaj ne more in ne sme iti naprej. Stojimo pred izredao resnim preokretom: odločiti se mora, ali se naj narodni spor na čaškem nadaljuje ter zavira vsako uspešno delo ali pa da se ta spor toliko ublaži, da bo omogočeno skupno delovanje vseh strank v parlamentu in na vladi. Ko se je vlada odloČila, da skuša rešiti jezikovni spor, ji je bilo jasao, da more to storiti samo potom zakona, ker z naredbami se ne da ničesar opraviti, kakor uči to že skuŠDja. Ta zakon pa mora biti tak, da se ne bo nobena izmed prep^rajo-čih se strank čutila kot premagano. Pri ustvaritvi takega zakona pa morata sodelovati parlament in vlada. V predlogih, ki jih stavi vlada, se nehaja bilanca narodnostnih bojev ca češkem.
Ministrski predsednik je končal svoj govor: Obsežnost in težavnost naloge vas ne sme ustrašiti, marveč zastaviti morate vse sile, da v res niči rešite to težko nalogo. Uspeh bo v prvi vrati vaš uspeh,, ki bo pa na Čast zbornici splošne volilne pravice, na korist avstrijskih narodov in v blagoslov celokupne domovine.
Dunaj, 3 februarja O viharnih, prizorih tekom današnje seje sem vam poročal že tefonično. Ker je predsedstvo uvidelo, da češki radi-kalci nameravajo z vso resnostjo nadaljevati obstrukcijo, je pričelo z njimi kompromisna pogpjanja. Obljubilo se jim ie, da se bo debata pričela šele jutri in da se med debato ne bo stavil noben predlog. Takisto se je če škim klerikalcem tudi obljubilo, da se skliče seja načelnikov razaih klubov, ki bodo razsojali o tem, da li je pred sednik dr. Weisskirchner postopal pravilno, ko je dovolil debsto o Bie-nerthovem predloga. Češki radikaloi so ta kompromis odklonili ter podvojili hrupno obstrukeijo. Popoldne ob 3. se je dr. Pacak jel pogajati z ob-strukoiocisti. Po daljših pogajanjih se je končno vendar-le posrečil kompromis. Obstmkcionistom se je zagotovilo, da bo Masarvk govoril Šele jutri in da tekom debate ne bo nihče stavil nobenega predloga.
Ob 4 je prišel zopet v zbornioo predsednik dr. Weisskirchner. Mahoma je nastal mir. Predsednik je takoj dal besedo Masarvku, ki pa je prosi«, naj se mu dovoli govoriti jutri. Tej prošnji je predsednik ugodil ter odredil prihodnjo sejo jutri ob 11.
Razpust koroškega dež. zbora.
Dunaj, 3. februarja Jutri izide cesarski patent, s katerim se razpušČa koroški deželni zbor in se razpisujejo nove volitve.
Avstro-Ogrska   in ruski predlog.
Dunaj, 3. februarja. Avstro-Ogrska je odklonila ruski predlog glede rešitve bolgarsko-turškega konflikta. Koraku Avstro-Ogrske se je pridružila tudi Nemčija. M nister baron Afhranthal je že v nedeljo sporočil ruskemu diplomatiČnemu zastop • niku, da Avstro Ogrska ne bo ničesar storila, da bi Bolgarska sprejela ruski predlog.
Dunaj, 3. februarja. Avstro-ogrski diplomatični krogi sodijo zelo pesimistično o posledicah, ki lahko nastanejo vsled ruskega predloga. Predvsem se boje, da bi se Bolgarska, ki je bila dosedaj pod vplivom Av-
stro-Ogrske, podredila dooela vodstvu Busije. A tudi Turčija bi prišla v neko odvisnost od Busije, ako bi sprejela njen predlog glede poravnave konflikta z Bolgarsko.
Z Balkana.
Bero lin, 3 februarja. „Vossi-sohe Zeitung" javlja ie Skoplja: Bol garska vlada je dala med obmejno vojaštvo razdeliti melinitske bombe. V kosovskem vilajetu so se pojavile vstaške bolgarske čete.
Carigrad, 3. februarja. Pod vplivom angleške vlade je Turčija odnehala od svoje zahteve, da se ima regubrati turško bolgarska meja.
Carigrad, 3 februarja. Vojni minister je ukazal mobilizaoijo bitolj-ske divizija in 5 armadaega kora v Damasku.
Solun, 3 februarja. Vlada je izdala ukaz, naj se vse potrebno pripravi, da se pokličejo pod zastave rezervisti 3  armadnega kora.
Carigrad, 3 februarja. Crnogorski poslanik Gregov ć je izjavil, da zahtevata Srbija in Č:aa gora, da se jima da kos ozemlja, ki bo segalo do Jadranskega morja. Razen tega zahtevate za Bosno in Hercegovino popolno avtonomijo, četudi pod habsburško suvereniteto. Ca se Srbiji in Orni gori ne izpolnite ti zahtevi, se bosta borili do zadnjega moža. Crna gora sama lahko postavi na bojišče 40 000 mož. Proti tej armadi potrebuje Avstro Ogrska najmanj 250 000 mož. Izmed teh je gotevo, da jih najmanj 50 000 ne bo nikdar več videlo svoje domovine, ča bo Avstrija končno zmagala, bo to le Pirova zmaga, zakaj srbski narod pač lahko premaga, ukrotila pa ga ne bo nikdar.
Rusija na pravem potu,
Riga, 3. februarja. Vlada je jela energično postopati proti nemškim stremljenjem v baltijskih provincah. Na ukaz ministra narodne prosvete je šolski svet za nemskoestonski jezikovni okraj izdal naredbo, da se smejo v nemške šole sprejemati samo taki učenci, o katerih se dokaže, da govore doma izključno v nemškem jeziku.
Planinski ples.
V „Naredni dom prideš skozi vrata". Tako nekako sem bral v tako imenovanem „Kažipotu po novozgra j enem planinskem svetu", katerega je S. P. D. nabavilo na „naše stroške". No, in res smo prišli v Narodni dom skozi vrata, pa preoej težko, kajti Čakati smo morali, da smo sploh mogli noter. In ko smo s 3 preriii skezi oni nozki kamin", smo, da ne govorimo veo s „Kažipotom", v resnici — ostrmeli. Ta Narodni dom se je namreč, menda pod vplivom tistih ča-rovn^h moči, ki vlečejo nas nižave sinove vrh planin, izpremenil v pravi, pravcati planinski raj, kamor je vleklo Človeka z vso silo „nazaj". — „Zakaj nazaj ?" I, no, saj vemo — z*kej !
Tako smo torej prišli v Narod li dom. Takoj ob vbodu vse v bujnem zelenju. Ko smo oddali, da se pravilno izrabimo, svojo „kočarino" in dobili zato na svoje junaške prsi kraljico naših planin, smo se odloži vŠi nahrb tnike, cepine in droge, spustili skozi nširok kamin" v Aljažev dom, tam dol, kjer je sicer po navadi sokolska dvorana. Takoj ob vhodu nas je pozdravil oskrbnik Aljaževega doma, g. DobiŠek, s prijaznimi besedami m še lepšim zvonenjem, ter nas povabil v svojo „mlekarno", ali pravzaprav „planinski muzej". Ogledali smo ta muzej, in pokukali smo celo v oddelek „samo za odrasle moške", ali — no kdor je bil notri, že ve, kaj je videl. (Molčimo — radi ženske radovednosti !)
Ker nas je „ pristop" strašansko utrudil, smo se seveda v Aljaževem domu tudi temeljito odpočili, posebno, ker smo se radi znamenj, katera so nam izpričevala silno nevarnost pristopa in pokazala, dajeto najnujnejša potreba. Malo piti in malo jesti, pravijo, je pol življenja, in zato smo se tudi pobrigali za to polovico svojega življenja ter se oglasili še pri oskrbnici Aljaževega doma ge. dr. Tavčarjevi, ki nam je preprijazno postregla z vsem najboljšim. In kako je to šlo v slast, ko dobivaš celo stvar iz tako nežnih ročic in kar je veliko vredno — tako poceni —, kakor n. pr. ga. Hudovernikove, Jela-Činove, Macherjeve, Sičeve ter gospic Bežekove, Grudnove, Knezove, Pintar-jeve, PetriČeve, Tavčarjeve, Vencaj-zove Vere in Slavioe ter Zupančeve in ker potem planinec nikdar ni brez žeje, smo tudi pošteno zalili v „planinskom vinotoču", kjer so nam točile rujnega vinca gospodinji ga. Koohova in KostanjevČeva ter njune neumorne pomočnice ge. češ-nikova, Franketova], Orlova Šara-bonova, Rezika Tavčarjeva, Žužkova in gospioe Hubadova, Vida in Maša Kersnikova, Ivanka in Tinioa Miku-ževa ter Bohrmannova.
Na skalnato polico, imenovano galerijo, nismo plezali, prvič, ker je pot  prestrma,  in  drugič,  ker je
bilo toliko plezaloev, da se nismo mogli razvrstiti. Da je pa bilo dovolj naših ljudi tam gori, pa sklepamo iz tega, ker smo videli velikansko Število oči gledati na nas doli, ko so nam glasovi „Slovenske filharmonije podkurili pod petami" da smo se zavrteli  v  zibajočem valčku.
Vsaka pesem je en čas lepa, zato pa hajdi gor v Prešernovo kočo. Seveda te peJje pot sicer strma in  nevarna  — glej znamenja
— skoz lep smrekov gozd, iz katerega te je celo gledal še ne ustreljeni — Bog mu daj dolgo življenje
— „Zlatorog", daleč navzgor, ali žal ti ni bilo, ko si prišel na vrh. Milijon rož si tu lahko natrgal in obesil si si lahko Še okoli vrata celo zvon Ček. da se nisi izgubil tedaj, ko si se vračal domov. In to vse so ti orno gočile gospe Bulovče^a, dr. Topla-kova, Škofova, dr. Š/igljeva, Tur-kova in gospice GregoriČeva, Kanda-retova, Medicova, Tominskova. Zi-laznikova, Herenova, Bartlova, Fran-ketova Darinka in Anica, Godere Jeva in Kumpova.
će si se hotel, si se zopet zavrtal, če ne, pa ne. če si bil prehlajen, ali si se bal podobnega zla, st si lahko privoščil tam na desni čašo čaja ali kave in postregle so ti gospe Subi-ceva. Kavčnikova, dr. Krevljeva, Pav-linova, dr. Trillerjeva, dr. ZbaŠnikova ter gospice Irma iu Marta A »...d diskova, Gogolova. Mikuševa, Saojeva in Vidmar jeva. Lakote ti ni bilo treba trpeti, stopil si tja na ono stran, in postregle so ti>gospe Eiza dr. Tomin-Šekova. Koblarjeva, D^bevČeva ter gospioe Vida in Franja černe, Danica in Vida Kobler in Danica PredoviČ, če si bil pa žejen, si lahko dobil vina, kolikor si ga hotel, in točile so ti g* gospe Pfeiferjeva in RužiČkova t-^r gosoice Jožca Budinek, Ivanka Hrast, Irena Ružička, Milena in Danica Sve-tek in B:oudekova če si se hotel posladkati, si vse najboljše lahko dobil pri gospe Hanuševi in Lapajnetovi ter gospicah Milki in E!i Hanušavi, Leopoldini Javornikovi, Id Jarano^i, Lapajnetovi, Mariji Pfeiierjevi in Mili Tomičevi
V „Tiillerjevi kcei", v katero se je spremenila mala dvorana, so streg-e krepila žaljnim turistom gospe dr. Šlajmerjeva, SupanČiČeva ia Jerov-čeva ter gospice Mila Kenda, Vera Malaček. Roza in Mila Počivalnik. Minka Tauber in Pavla Semen Dobil si pa tukaj tudi, če si ravno potreboval, imenitno čašico „crnoga", in natočile so ti ga gospa dr. Bažekova ter gosp'ce Josipina Klemene, Pavla Pire, Angela Turk, Franja Trpine in Marija Vehar. In ko ti je s:oe preki pelo radosti, si se spomnil, da imaš še nekaj grošev, pa si šel in si privoščil tistega, „ki šumi", kakor Pe ričnik, in dobil si ga pri gospe dr. Ferjaucičsvi, dr. Rud zevi, Ciuhovi, dr. Hribarjevi, dr. Pirčevi in gospicah FerjanČičevi, pl. Graselhjevi in Poijan-čevi
Tako si se lahko zabaval, kar najimenitneje od zgodrjega večera do zgodnjega jutra, in gotovo ti ni bilo žal. Ne vem pa, če si kaj pomislil, komu se imaš pravzaprav zahvaliti za ves ta izredni užitek. No, vidiš! Gotovo gre glavna zasluga za to našemu velekoristnemu velepo-trebnemu „Planinskomu društvu", kajti če bi njega ne bilo, bi bil sploh ta večer potratil bogve kje m kako. Vsekako pa se najgloblje moraš pokloniti našim narodaim da mam, ki so z naravnost občudovanja vredno požrtvovalnostjo poskrbele zato, da ti ni manjkalo ničesar Obriši si usta, in poljubi vsem po vrsti roko, posebno pa gospodinji ge dr. Tavčarjevi, ki je imela vse gospodarstvo v rokah, in vsem drugim, ki so skoraj izključno darovale vse ono, s čimer si se mastil, kakor n. pr. ga. dr. Šlajmerjeva, ki je svojo kočo opremila popolnoma sama. Obenem si bil pa lahko prepričan, da si nisi pokvaril želodca ali sploh kaj podobnega niti z najmanjšo stvarjo, kajti vse je bilo domaČe, tudi izborno pivo in gorke jedi, ki si jih dobil pri g Kržišniku.
Ej, mnogo truda je bilo treba, predno se je vse to tako lepo uredilo'. Že same dekoracije! In kdo je vse to storil ? I, seveda, druŠtveui odbor po svojem dekoracijskem odseku, in ni Čuda, da je bilo vsa tako imenitno, saj je imel vodstvo gosp. Avgust Accetto, ki je — dasi ne odbornik — požrtvovalno sodeloval brez presledka pet dni, in mu je pomagal tisti g. Hinko Smrekar, ki je hitrejše in lepše delal, kakor človek, ki se ubije.
Lepe denaroe je neslo vse to skupaj društvu, pravijo, da vsega skupaj nad 9000 kronio kosmatih dohodkov. In prav je tako, saj jih društvo krvavo rabi, da more izpolnjevati svojo nalogo. To so gotovo tudi mislili razni gospodje, ki so se z nami vred spustiti med druge vriskajoče planinke in planince, če tudi sami niso vriskali in tolkli s petami ob tla. Videl si n. pr. poslanoe Hribarja,  dr.  Pegana, Plantana,
dr. Tavčarja, dr. Trillerja, Turka in dr. Vilfana, deželn* vlada je bila zastopana po grofa Chorinskem, navzoč je bil finančni ravnatelj Kliment, svetnik trgovske zbornioe Kregar, lepo število čast. ništva, prišlo je celo nekaj Korošcev, ki jih ie vodil stara slovenska korenina Mat. Prosekar, in vse bližnje podružnica se bile zastopane, celo tržaška po svojem načelniku dr. Pr e tn tfr^a.
Prepričani smo, da ni bilo niko. mur Ia), da je prišel, saj smo se zabavali tako po d( mače dobro, kakor nikjer drugje, in zato sporočamo vsem tistim, ki so in ki niso poL©. srečili pri tem izletu, najprisrčnej^i planinski pozdrav in na svidenje zo. pet prihodnjič!
Dnevne vesti*
V Ljubljani, 4. februarja.
— Glede dogodkov pri volltvi ▼ trgovsko fn oortatftko zbornico
se je zdrio tudi „Uuionu" potreb >o nadlegovati nas s „pojasoilom". To pojasnilo ne nosi niti enega podpisa, marveč le fttampiljo firme, menda za to, ker svojega predsednika g Ihla tako skrbno čuvajo, ali mi vendar prijavljamo deš o nam pismo. Glasi se: „Slavno uredništvo! V Vašem cenjenem listu od ponedeljka Čitamo trditev, ki se nanaša na volitve t trgovsko in obrtno zbornico, glaseČo se takole: „ . . . . in dični upravui svet „TJniooa" je bil še posebej na-prošen." Blagovolite resnioi na ljubo lojalno popraviti, da trditev ne i d« govarja resnioi; izvira iz napačmh iLformacij. Res je namreč to, da se na upravni svet „Umona" ni nihče obrnil s kakršnokoli prošnjo radi teh volitev. Zato pa ludi upravni svet nUaiona" ni imei prilike da bi bil o kaki taki prošnji obravnaval in sklepal. 2 odličnim spoštovanjem: Delniška stavbiuska družbi „Union" v Ljub« ijani.u — Zaključujoč to za cfioij&me in neoficijalne klerikalce tako žalostno, pa njih narodni Čut blesteče osvetljujoče pog'avje, konstatiramo, da se res ni do upravnega sveta „Uniona" nihče obrnil s prošnjo, pač pa so bili posamezni upravni svet niai osebno ponovno opozorjeni, zakaj gre; vedeli .-o tcrjj,feaj jim je storiti, to tembolj ke tudi, *če abstrahiramo od g. predsednika „TnionaJ, ki res nima zanimanja /a slovenske potreba, csfcanejo v upravnem svetu „Uniona* kar trije deželni poslano*, namreč gg. Mandelj. famozni načelnik trgovsfco-obrtuega odseka g. Kobi in g dokt r I^an Zajo Iu k temu pristopa gosp. Siska, eden strankinih podvodij. Gospodje deželni poslanci kier kalni tto pa vendar zoaui kot razumni ia samostojno misleči! Gospoda pri kraju smo z Vami. Vsi zagovori so odveč, za to le gre: Pomagali sta raje Pam-merju, ker sta računali, da boste gotovo dobili sest mandatov in jih imeli potem devet Ljubše bi Vam bilo, da so Nemci jezičefe na vagi, nego da bi napredajaki imeli polovico glasov. Pa ste se zmotili na s?ojo škodo.
— Liberalci so baje motili nedeljski kmečki shod v „Unionu* — tako trdi „Slovenac", a sam navaja ed no socialnega demokrata Žargja, katerega ho odstranili zaradi motenja shoda. Zakaj pa niso tudi „liberalcev" odstranili V Zato, ker bo se dostojno obnašali, kolikor jih je bilo na shodu! Ali se mar „Šlove-nec" tolaži, da so vsi nezadovoljneži na shodu bili „lir>eralciu To je slaba tolažba za S. L S , ker potemtakem ji je že odklenkalo ined kmeti!
— Idrijski gerent in napre den svetovalec« Gereutu pridelj^ni napredni svetovalec o. kr. paznik 1^-Ferjančič je o priliki zadnje gerent ske seje odložil to častno mesto ter podal sledečo izjavo: „Z czirom ij* to, da g. gerent sklicuje gerentske seje preporedkoma in da še tedaj stavi na dnevni red le take stvari, ki niso posebno važne, da pa v zadevah, ki se tičejo vsega prehivaUtva in celo v personalnih zadevah, v katerih nastopa sam kot stranka, od* loČa brez našega sodelovanja, izjavljam, da ne morem nadalje ostati na svojem častnem, ali v tem slučaju nepotrebnem mestu, ker ne maram niti od daleč med prebivalstvom vzbuditi Huma, da se morebiti tudi jaz strinjam s protipostavno odločbo g. gerenta, s katero je brez vsakega povoda in nasproti jasnim določilom službene pragmatike odslovil mestnega tajnika in ker nočem biti so-kriv pretipostavnosti in nezakonitosti, ki so se dogodile v reklamačnem postopanju." Vsled briskiranja od strani gerenta, kateremu je Oswal-dova zlobnost najvišji zakon, je napredni svetovalec odložil svoje mesto in umevno je, da idrijski narodnjaki v takih razmerah ne rerlektu-jejo na kafco svetov&lsko mesto v gerent s tvu. Ker si je dovolil klerikalni svetovaleo Goli zasmehovati odstop naprednega svetovaloa, bi Uga gospoda opozorili, da mu je pred vsem napredno idrijsko prebivalstvo pri pome glo k njegovemu sedanjemu bla-
gostanju in bi brezdvomno trgovec •Ooli občutno pogrešal svoje napredne odjemalce. Bo li še nadalje podpiral <>9waldovo zlobnost in nagajivost, utegne Čutiti za trgovca neprijetne po ledice!
— Slovenski poslanci, pozor I K notici s tem napisom v „Slov. Narodu* od 1. t. m. sledeče: 1) Za Končnikovega naslednika nam Slovencem ne sme zadostovati, da je npo-polnoma vešč slovenskega jezika", ampak biti mora Slovenec! Kakor S>moi zahtevajo nemške sodnike za Nemce, nemške učitelje za nemško dec > itd., tako moramo tudi mi vedno dosledao zahtevati isto zase, torej tudi za slovenske šole Slovenca kot nadzornika. 2) Takšni pozivi na poslance sploh ne spadajo v liste, ker se brez potrebe tudi sovražnik opozori in ker menda noben poslanec ne zbira taksnih notic iz listov. Tak po-jziv se U8J pošlje naravnost enemu od prizadetih poslancev, če pa dotifcnik misli, da sam nima dovolj vpliva na poslance, pa naj pošlje politični stranki, h kateri se prišteva — saj vsak zaveden Človek pač pripada k eni ali drugi stranki — potem naj stranka stvar izroči pcslancem. Tako se več doseže kakor z brezplodnim pisarjenjem po listih, kar je sploh nekaka slovenska bolezen.
— Nemški železničarji. Pod tem naslovom prinaša „Grazer Tag-blatt" Članek, v katerem pravi med drugim: nGospodje čehi, Poljaki in Slovenci, ali bi se dalo misliti, da bi vaš nemški tovariš dobil službo v vaših krajih, ne da bi resnično ovladal vaš jezik v govoru in pismu." Slovenci, sestavite izkaz vseh nemških železničarjev, ki službujejo v slovenskih krajih, ne da bi bili v govoru in pisavi vešči slovenščine! Isfcotako za vse druge poklice. Slovenci, poglejte, kaj zahteva „Grazer Tagblattu od nase narodne zavednosti !
— V osmi činovni razred je
prišel po ukazu vodja c. kr. poljedelskega ministrstva gosp. dr. Ivan Stverak, višji rudniški zdravnik v Idriji.
— Iz  šolske  službe. O. kr.
okrajni šolski svet v Radovljici imenoval je provizorično učiteljico za Lese gdč. Pavlo Vadnal — Dež. šolski svet za Kranjsko dovolil je g. Rudolfa Grošlju, aprobiranemu uči-teljiščniku v Ljubljani vstop na I. drž. gimnazijo, da odsluži pogojeno preizkuse valno i eto.
Iz pisarne slovenskega ge-dališća* Jutri, v petek, se poje drugič Massenetova lirska opera „Werther" z gosp. Fialo v naslovni vlogi in z gdč. Šipankovo kot Lota. — V nedeljo pop, cb 3. se poje kot ljudska predstava ob znižanih cenah Bizetova opera -Car m en", zvečer pa se igra prvič Stechova veseloigra „Vroča tla".
Koncert »Glasbene Matice". Pravijo, da smo Slovenci narod druge ali celo tretje vrste, da smo tako daleč zaostali za drugimi, ali pa da sploh nismo stopili v konkurenco z drugimi narodi, ker sploh nimamo zmožnosti zato. No, recimo, da je nekaj resnice na vsem tem, Čeprav zelo malo, saj smo popolnoma upravičeni trditi, da v tem zadene najmanjša krivda nas in da smemo glavni njen del nalagati tistim, ki uam niso nikdar privoščili prilike, da razvijemo svoje zmožnosti; ali nekaj pa moremo vzlic vsemu temu rekla mirati zase: tam, kjer smo si sami razorali ledino in presojali svoje seme, lam nam gre žito v klasje. Težavno je to delo, orati ledino, marsikatere vi oče kaplje znoja je treba, ali prepričanje, da trud ne to zaman, to prepričanje je navduševalo naše orače m robotnike pri njihovem delu, in uspehi so se pokazali taki, da smemo biti ponosni naDJe. Na glasbenem polju, kje smo bi i So-venci pred leti! Pa danes? Res je, da nimamo še takih ustvarjajočih moči, s kakršnimi se ponašajo drugi, odkod naj jih pa vzamemo, ali nekaj pa že imamo: vzgojili smo se v glasnike tist h, ki so nam učitelji, in z vso pravico smemo pričakovati, da iz učencev postanemo tudi kdaj mojstri. S tega stališča nam je presoje-vati naše delo in naše uspehe na glasbenem polju in s tega stališča bomo presojali najnovejše, kar nam je podala naša „Glasbena Matica" — Perosijev oratorij „R o j s t v o Zveličarjev o." — Včeraj Je izvajal pevski zbor Glasbene Ma tiče ta umotvor in danes ga ponovi. Ne bomo danes ocenjevala niti dela samega niti prvega izvajanja — naj Je čujemo v drugič, da je spoznajo temelji tej še, omenimo naj le za sedaj postranske stvari, ki sicer nikakor uiso odločujoče, pač pa vsaj primerno ilustrujejo razmere, katere sploh omogoČuje med nami izvršitev takega kultnrno velepomembnega čina, *&kor je ravno izvajanje omenjenega ^Jetovnoznanega glasbenega dela. flenda že naslov sam in mnogo tudi
skladatelja, katerega manjša dela 80 zašla pri nas že v marsikatero ^gorsko cerkvico, je bilo eden onih
činiteljev, ki so privabili v prvi vrsti z dežele ogromno število poslušalcev. Dvorana je bila polna, razprodana do
zadnjega mesta. Mnogo so k temu doprinesla tudi imena solistov, nadih priljubljenih znanoev s slovenskega odra, ge. Nordgartove, goe. Peršlove in g. pl. Vulakoviča, gotovo pa ne najmanj tistega, ki je gvignil Glasbeno Matico do višine, katera se nam zdi vsaj sedaj edino dosegljiva, g. koncertnega mojstra H u b a d a. Z neko posebno napetostjo, skoraj bi rekli plašnim pričakovanjem je čakalo občinstvo prvih glasov, in potem kakor v pobožni molitvi vztrajalo do konoa, dasiravno ni tupatam umelo molit re Lovorjev venec, ki so ga izročili g. koncertnemu vodji, je bil gotovo najiskrenejši izraz onepa, kar je čutilo občinstvo, in ta poklon je veljal gotovo toliko njemu, k«kor vsem sodelovaloem, Glasbeni Matici sami.
Razpust veteranskega društva V soboto opoldne se je vršilo po magistratni komisiji, v kateri so bili gg konoipist J a uči gaj kot vodite j komisije ter magistratna uradnika Danilo S a pij a kot pregledo-valeo knjig in Anton FortiČ kot zapisnikar, uradno zapečatenje društvenih prostorov „Vojaškega veteranskega kora v Ljubljani" na R niski cesti št. 2. Društvo je zastopal njega velezasiužm predsednik gospod Mi hal i č, kot priči sta fungirata Člana gg. Škof in Smole. Bil je ginljiv prizor za vsakega, ki je videl priljubljenega starčka gosp. Mihaliča, kako je s solznimi očmi zapuščal prostore društva, kateremu je načelo-val že 33 let.
Zvišanje odvetniških tarifov
Pravda bodo dražje. — ;5 sporszu mom z ostabmi odvetniškimi zbornicami je predložil danes odbor dunajske odvetniške zbornice justiČnemu ministrstvu spomenico, v kateri predlaga z ozirom na splošno draginjo, zvišane stroške in na zahtevane boljše plače mlužbencev, zvišanje odvetniških tarifov.
S veča nova številka „Omladine", ki izide 15 t. m., bo posvečena v pr i vrsti slovenskemu V8eučiliškemu vprašanju ter prinese tozadevne članke državnih poslancev Ivana Hribarja in dr. Otoka rja Rybafa.
I, društvo hišnih posestnikov.
V prvi odborovi seji društva hišnih posestnikov se je sestavil odbor sledeče: Predsednik: dr. Maks Pir o, podpredsednik: dr. V. Gregorič, tajnik: Ivan Petkovšek, blagajnik: Henrik Maurer. Pisarna je odprta od 6 do 7. zvečer v Gosposki ulici št. 20
Sokolova  maškarada. Kakor
smo že v ponedeljek poročali priredi ljubljanski Sokol letos na pustni torek, t. j. 23. t. m. običajno društveno maskarado pod imenom „Vsedominski zlet" v spremstvu harlekinov, kolom-bin in pijerotov. S tem je že označen značaj maškara de, vendar je pa pripomniti, da se pride lahko tudi v drugih, označenim sorodnih maskah. Vsakojaka pojasnila daje brat Rudolf Vesel. c. kr blagajnik, Cesarja Jo-žzfa trg št 1. Te dni se prično razpošiljati vabila. Ker je možno, da se pri tako ogromnem številu vabljenih lahko ta ali oni prezre, naj se izvo lijo vabila reklamirati pri društvenem tajniku bratu Leo Rogiu, Kongresni trg 15. Natančnejša navodila in pojasnila se bodo objavila prihodnje dni. Istotako se bodo tudi izobesile v raz nih izložbah slike kostumov zgoraj označenih mask.
Pevski zbor ,,Glasbene Matico" priredi svoj plesni venček v soboto, 6. februarja 1909 v zgornji veliki dvorani „Narodnoga doma44. Svira si. „Slovenska Filharmonija". Začetek ob 8x uri zvečer. Toaleta promenadna. Vstopnina za člane pevskega zbora „Giasbene matice" in dijake 1 K, za nečlane 2 K. Vstop, niče se dobivajo v trafiki gospe Ča-šarkove v Šelenburgo vih ulicah in na večer plesnega  venčka pri blagajni.
Rajski večer ali prva maškarada pevskega društva „Ljubljanski Zvon", ki vrši malo pustno nedeljo, dne 14 t. m. v „Mestnem domu", bo gotovo ena odličnejših prireditev letošnjega predpusta, kar priča najbolj dejstvo, da je zavladalo veliko zanimanje med občinstvom že sedaj, predno so se pričela vabila razpoši Jjati. Prijavilo se je odboru že več historičnih in raznih narodnih skupin kakor tudi nebroj posameznih krasnih mask. Ako bi pa kdo pomotoma ne dobil vabila in si želi udeležiti te velezanimive mask ar a de kot maska, prosimo, da se blagovoli za vabilo prijaviti po dopisnici ali pa ustmeno v društveni sobi („Narodni dom" L nadstropje desno) in sicer se lahko prijavi in dobi glede mask informacije vsak večer od 8. naprej in pa v nedeljah od 3.—7. zvečer. Vstopnice se dobe v predprodaji od sobote 6. t. m. pri ge. Češarkovi, Selenburgove ulice in g. Fran Čudnu Prešernove ulice po nastopnih cenah: Za maske po 1 K (barva siva in rdeča) za vse druge v predprodaji 1 K 50 v (barva
bela) in na dan maškara de zvečer pri blagajni po 2 K, za Člane društva pa
po 1 K.
Odbora ..Političnega, gospodarskega društva za vodmatski okraj" se je priglasilo sopet več skupin mask kakor skupina ribičev, domin, pierotov, harlekinov, starih vitezov iz Griljeve dežele (starega Vodmata) tudi Hrvatje, Slovenci iu Slovaki bodo v pristni narodni noši zastopani. Zanimanje za to maskarado je splošno in pričakovati je v soboto dne 6. t. m. prave neprisiljene zabave.
Radi reda prosi odbor «,81ov.
plan dfttštva" vse cenjene dobavitelje, da do 10. februarja t. 1. dopo-Šljejo račune, ker se na poznejše račune dotični odsek, ki se tega dne razide, ne bi mogel več ozirati. Odbor „Slov. plan. društva".
Umrl le v LJubljani dobroznani, obČečislani bivši čevljarski mojster in hišni posestnik gosp. Jernej Žitnik v 63 letu svoje starosti. V letih od 1892 do 1903 je bil občinski svetnik ter večletni tajnik, oziroma blagajnik „Obrtnega pomožnega društva", kjer je še zadnjo soboto opravljal svoje posle. Blagi pokojnik je bil vsled svojega prijaznega nastopa vsestransko priljubljen. Bil pa je tudi navdušen narodnjak do zadnjega hipa, ko mu je pljučnica nenadoma pretrgala nit življenja.   Bodi mu blag spomin !
Zadruga nrarjev in opt hov v LJubljani — nemčnraka? Te dni je
vložil Slovenec J. na zadrugo urarjev in optikov prošnjo za pripust k skušnji. Prošnjo, ki je bila seveda pisana slovensko, je -izročil predsedniku zadruge zlatarju in urar j u bornu it z u na sv. Petra cesti Ko je Somnitz opazil, da je prošnja slovenska, je jel kakor be*en kričati: „Das Gesuoh ist ja slovenisch gesohrieben. Slovenisohe Gesuohe nehme ioh nioht in Empfang. Solange ich Obmanu der Genossen-sohafG bin. will ioh deutsohe Gesuche haben!" Takšno impertinentnost si dovoljuje v slovenski Ljubljani prite-peni nemškutar Somnitz. In takšnega možakarja trpe na čelu svoje zadruge slovenski urar ji in optiki! Sramota! Kakor čujemo, ima ta zadruga te* dni svoj občni zb.r. Pričakujemo z vso gotovostjo, da bodo pri tej priliki slovenski »lani te zadruge storili svojo narodno dolžnost:
,iHier unbekannt!" Dne l. fe-
bruarj* t. 1. oddano je bilo na ljubljanski pošti pismo pod naslovom „K. Strniša, posestnik, Soteska gora št. 9, okraj Novo mesto, Dolenjsko. To pismo vrnilo se je 3. fehr. t. 1. odposiljatelju s pristavkom „Hier unbekannt, Postablagćfiihrer in Etnodt." Skandal je, da se to pismo ni dostavilo naslovljencu, ker je vendar Soteska gora znan kraj pri Toplicah blizu Novega mesta, in tega kraja tamošnje pošte ne poznaj .u
„Ljubljanski   športni klub11 vabi svoje člane na redni občni zber, ki se vrši v petek, dne 19. februarja ob 8. zvečer v zgornjih prostorih re sta vrači je pri „Roži".
Menlava posesti. Vilo „Minka" na Erjavčevi cesti štev. 26, je kupil od sedanjega posestnika g. I O gorel o a gosp. Karel Seunig za 40 000 K.
Umrl je danes ob pol 7. zjutraj g. Martin Zarnik, posestnik in trgovec v Dobu pri Ljubljani v starosti 28 let. Bodi mu blag spomin !
Telovadno društvo „Sokol" v
Domžalah priredi predpustno vese lioo dne 7 februarja v prostorih br. Kuharja.   Začetek ob 7. zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ženska podružnica sv Cirila In Metoda v Radovljici priredi v nedeljo 7. svečana ob 6. zvečer v salonu g. Kunstelja gledališko predstavo.
S modnikom ponesrečil se je
30. januarja 151etni Jožef Primci č iz Trebnjega, uslužbenec pri posestniku Francu Gabrijelu v PrapreČah. Zažigal je smodnik, katerega je na zvit način neznano kje dobil, z užigalicami tako neprevidno, da mu je odtrgalo sredinec in prsta-neo na levi roki, in mu desno precej ranilo. Odpeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo pri Novem mestu.
Občni zbor „Sokola11 v Šoštanju se vrši v nedeljo, dne 7. svečana ob 3. popoldne v hotelu „Av-strija".
Radi sokolsko veselice! katero priredi „ P tujski Sokol" 6 t. m. v prostorih „Narodnega doma" so ptujski Nemci toliko razburjeni, da piše „Marb. Ztg." s strahom o tej prire ditvi in tresoč opozarja si. mestni magistrat na veliko nevarnost. — Le delavjte za nas, ta reklama je brezplačna.
Na deželni sadjarski in vinarski šoli v Maribora vršita se v Času od 1. do 13. marca tečaja o vinarstvu in sadjarstvu za vinogradnike in sadjarje ter za vini-čarje.— ZglaŠati se je do 15. februarja t. 1. pri ravnateljstvu imenovanega zavoda.
Iz Žalca v Savinski dolini se nam piše: Ob glavnem zboru naše kmetijske podružnice izvolil se je
nastopni odbor za prih. dveletno dobo: gg. Fr. Roblek, drž. poslaneo, predsednik, Ernest Slano, nadnč. v Petrovčah, tajnik, K. J a ni 5, M Jošt, M. Lednik, F. Sedminek, M. Krajno, J. Bališ, F. Kuder, in V. Steiner, odborniki. Kot odposlanci štaj kmetijske družbe v Gradcu odpošljejo se gospodje: Fr. Roblek, E. Slano in Steiner. — Podružnica obstoji komaj pol leta, a je vendar že marsikaj dobrega kmetijstvu v prid ukrenila, Želimo ji tudi v prihodnje krepkega in uspešnega delo vanj aj!
V Oradcn je umrl vseučiliški profesor dr. J u 1 i j V a r g h a, ki je gotovo še v dobrem spominu marsikateremu slovenskemu pravniku, ki je študiral v Gradcu. Pokojnika pre prepeljejo v Gotho, da ga upepele.
Rrata zaklal in očeta težko
ranil. Vsako malenkost izrabijo Nemci in pišejo „windische Heldentat". če se fantje le malo stepo. Kaka „Hal-dentat" pa je to, ko je pred par dnevi neki Franc S p e o h iz Oberburga zavratno zaklal svojega brata, ki je sedmim globokim sunkom v vrat takoj podlegel, in na to še očeta hudo ranil. Le pometajte pred svojim pragom visoki kulturonosci.
Poroka- Poročil se je gospod Josip ŽnidaršiČ, c. kr. na-mestni ški koncipist, pri deljen okrajnemu glavarstvu v Sežani, z gdč. Miro BajČevo iz Renč pri Gorici
Električni tramvaj  v Gorici
začne z redno vožnjo še tekom tega tedna.
Godba na ledu. Na mestnem drsališču pod Tivolijem svirala bode jutri 5 t. m. od en četrt na 4 do 5 popoldne „SlovenskaFilharmonija". Dopoldne in popoldne dajal bode umetni drsač gosp. dr. Rvchlik iz Prtge drsalcem nauke in navodilo v umetnem drsanju ter tudi sam izvajal umetne drsalne točke. Da je dr. Rvchlik res izboren in odličen drsač, prepričali smo se že včeraj zvečer, ko je na ledu izvajal krasne in najtežje figure in vaje
Pozor I Tivolski gozdovi v nevarnosti V senčnih in lepib tivolskih gozdovih se je, ako me vse ne vara, naselit zavratni škodljivec, luba-dar, ki grozi, ako se mu takoj odločno ne postavi po robu in se ga ne zatre, okužiti ves tivolski gozd, in potem adijo, vse košate smreke in senčni hlad! Lubadar je strah in trepet vseh gozdarjev, kjer se naseli, zarjavi zeleni gozd, in že na tisoče hektarjev zasajene zemlje je upostošil omenjeni škodljivec. Jaz sem opazil mimogrede na dveh krajih žalostno sled, in sicer v bližini Švioarije ter pod Rožnikom, nekaj nad kapelico. Opozarjam one, ki se jih tiče, naj ne gledajo brezbrižno.
Lovski tatovi so že delj časa obiskovali Mestni log in tam streljali divjačino. Posrečilo se jim je večkrat srečno odnesti pete. Ko je v torek lovski čuvaj zopet slišal streljanje šel je takoj za tatovi in se mu je tudi res posrečilo, da je enega izmed njih ujel, kateri je naprvo povedal napačno ime. Ko ga je pa izročil polioiji, je povedal ne le svoje pravo, temveč tudi Še imena drugih V nedeljo so tatovi ustrelili fazana. Zagovarjati se bodo morli pred sodiščem
Dezertiral fe včeraj Anton Lohr prostak 2. stotnije, 27. pešpolka.
Izgubljeno in naldeno. Denarnico je nekdo pozabil v trgovini g. Podboja. Lastnik jo dobi istvtam. Iv. Schuber pl. Okrog je izgubila volnen šal vreden 20 K. Frančiška Tomšičeva prost bankovec za 10 K. Trgovski sotrudnik Ivan Podlesnikar je izgubil rjavo denarnioo s približno 100 K denarja. Kandidatinja Kristina Bur-gerjeva je izgubila rjavo denarnico s 24 K. — Dijak Stanislav je našel prost bankovec za 10 K. Šolska učenka Justina Vidmarjeva je našla prost bankovec za 10 K, Učenka višje dekliške šole Josipa Aba'iČeva je našla posrebreno zapestnico.
V kavarni „Avstrija" se vrši danes zvečer koncert seksteta. Začetek ob 9 Vstop prost.
Priloga Današnjemu listu je priložen „Florijanov" koledarček tvrdke E. Kavčič špecerijske trgovine v Ljubljani, Prešernove ulice.
Drobne novice.
— Zarota proti ruskemu carju? V Szydlowioah so aretirali 20 uradnikov in meščanov, ki so na sumu, da so nameravali atentat na carsko rodbino. Med aretovanci so tudi bankirji in veleindustrijaloi. Zaplenili so baje veliko skladišče dinamita in drugih razstreljiv. '
— Tiralnica proti bivšemu predsedniku Venecuele. Nadproku-rator centralnega sodišča v Veneoueli je izdal tiralnioo proti bivšemu predsedniku republike Castru. Ministrstvo zunanjih del pa zahteva od nemške vlade, da C astra zapre in ga izrodi veneoolanskemu sodišču.
— Oboroženje Rusije v Sibiriji- Vojno ministrstvo je odredilo, da se imajo posadke v Sibiriji pomnožiti za en armadni kor. Po vseh
mestih,   kjer   se   nahajajo posadke, morajo vedno biti pripravljeni vojni vlaki za eventuvalno mobilizaoijo. — Sedemnajst deklet utonilo.
Na SveČnico je napravilo 17 deklet iz tkalnice v Peski izlet na čolnu po jezeru v,omo. Med vožnjo je nastal silen vihar, ki je Čoln preobrnil. Vseh 17 deklet je utonilo.
Telefonsku in brzojavno poročilo.
Poslanske zbornica. Dunaj, 4 februarja. Med splošno nepozornostjo je bila danes otvorjena razprava o včerajšnjem govoru ministrskega predsednika barona Bienertha. Dosedaj so govorili posianoi dr. Masarvk, dr. Urban, Buk vaj, Paoher in župan Ivan Hribar. Hribar je v svojem govoru predvsem razpravljal o narodni avtonomiji. P.ihodnja seja bo jutri.
Konferenca klubs<»h načelnikov
Dunaj 4. fdbr. Danes dopoldne so imeli načelniki raznih klubov sejo, pri kateri so sklepali o včeraj Sojem postopanju predsednika dr. ~Weiss-kirchnerja. Definitivnega se ni ničesar sklenilo. Seja se nadaljuje popoldne. Splošne avdi ence.
Dunaj 4 februarja. Cesar je danes sprejel med splošnimi avdijen-cami koroškega deželnega predsednika barona Heina in bivšega železniškega ministra dr. Derschatto.
B vši minister Razek umrl.
Praga 4 februarja. Bivši minister Rezek je danes ob 1. uri zjutraj v sanatoriju umrl. Bolan je bil na živoih.
Pogreb bivšega ministra Rezka.
Praga 4. febr. Pogreb dr. Rezka bo v nedeljo popoldne ob 3. Rezek je umrl na pljučnici. V zadnjem času se mu je omračil razum, da ni več spoznal niti najbližjih svojcev.
Nov „veleizdajnik". Zagrebi 4. februarja. Državno pravdništvo je dalo aretirati radi „veleizdaje" poštnega uradnika Striko. Iz zapora je izpuščen pravnik Ljuba Jovanović, ki je sedel štiri mesece v preiskovalnem zaporu, ker je bil obtožen sprva „veleizdaje", kasne e pa razžaljenja veličanstva.
Kdaj bo ,veleizdajnišKa' obravnava ?
Budimpešta, 4 februarja. Glavna razprava v „veleizdajalsktm" procesu bo v Zagrebu konoem meseoa februarja. Velevažen preokret na Rjskem?
Pfitrograd, 4. februarja. (Poseb. brz. „Siov. Nar.") Iz naj ver o do s toj nejŠega vira vam lahko poročam, da se pripravlja zgodovinsko važen preokret v odnošajih med Rusi in Poljaki. V najkrajšem času bo vlada storila prvi korak, da ublaži spor med Rusi in Poljaki. To pa stori, kakor vam lahko zatrdim, na direktno željo carja Nikolaja. Ministrski predsednik Stolvpin ima v rokah zakonski načrt o samoupravi Poljske ter ga predloži te dni v razpravo ministrskemu svetu, odkoder pride pred gosudarstveno dumo. Z avtonomijo Poljske hoče Rasi j a ustvariti neki protiutež proti Avstro-Ogrski. Minister zunanjih del Izvo laki j je v zadnjem času navdušen zagovornik te ideje. Po Stolvpinovem načrtu dobi Poljska svoj deZelui zbor. Volilni red se ima sestaviti tako, da bo imel volilno pra vioo vsak državljan, ki plača količkaj direktnega državnega davka.
Rjsti veleposlaniK v Paricu.
Petrograd 4. februarja. Poslanik Nelidov v Parizu je podal svojo demisijo. Povod te demisije je dala afera s poslaniškim svetnikom grofom Nostioem Nelidov namreč ni povabil na neko soarejo grofa Nostica, ker je ameriški poslanik izjavil, da ne pride na to prireditev, ako se povabi na soarejo tudi grofica Nostio, ki je rojena Američanka. Grof Nostio je radi tega Nelidova pozval na dvoboj, ta pa je duel odklonil. Nato je Nostio šel k Nelidovu ter ga oklofatal.
Poslano*)
Na zadnje lažnjivo izvajanje v lističu „Gottscheer Naohriohten" ti Čoče se moje osebe, odgovarjam na kratko, da bi se čudil, ako bi ne bil v kulturnonaprednem nemškem Kočevju, da more kak list prinašati z uredniško odgovornostjo tako goro-stastne laži. Poživljam za to Disača one notice, naj se kot sin „Ehren-volka" javi s svojim imenom, da mu dam kot iažniku in obrezovale u primerno lekcijo na drugem mestu. Obenem naj si zapomni, da mi je veČina kočevarskih gostilen preniska, da bi jih obiskoval, ker si Človek nikjer ni svest, da ga ne napade za-vratno kak kočevski kulturonosec.
Kočevje, 1. februarja 1909.
Anton Pevc.
• Za vsebino tega spisa Je uredniatv* odgovorno le toliko, kolikor določa sako«.
Ustna voda
„EUODIN" i
Specijalite za S^ » cll 1 c*
Glavna zaloga lekarna   4813 7 I
, Ob. pl. Trnkoczy « UubLonl. J
povedal sem Vam prav temeljito
^VUJt UiUtllJC dober svet: Ako se še kdaj prehladite, pa si kupite v le-karnici, drogerij ali v trgovini z rudninskimi vodami škatijtco soden-skih mineralnih p^stilj ampak pristnih Fayevih; rabite jih nato po predpisu, pa se Vam ne more zopet pripetiti, da mn-ate po cele dneve čepeti doma Žkatljica stane samo kron 1*25 in ponaredbe odločno zavračajte
Generalno zastopstvo za Avstro - Ogrsko: W. Th, GUNTZERT na Dunaju IV 1,
125   4      Grosse Neugasse 17.
žitne cone v Budimpešti
Dne 1. februarja 19G9.
Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 12*55 Pšenica za oktober I9u9 za 50 kg K 1 73 Rž za april . za 50 kg K 9 90 Koruza za maj . za 5C kg K 7*26 Oves za april a za 50 kg K 859 EtVittf v. Mirneje.
se sprejme takoj v trajno delo. Ivan Šober v Škof ji Loki.
Z drugim semestrom ge sprejme mial&i
dijak ali deklica
na zračno stanovanj« in hrano- Na
razpolago je lastna soba, klavir in instrukcija. 570 i
Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda".
Oiiishesoile
nekaj skoro rovih, dobrih in močnih, približno od 600, 700, 1500 do 2000 1 proda po nizki ceni 218-6
FRAN CASCIO
Heteorolosttno poradio,
*-*la» ud moilsm »O*   Hr«t »t m-a! *d»k» — »6-7
rt 3
x)
Cas opazovanja
1 Stanje	
baro-	S.*
metra	s -
	
w mm 1	
Vetrovi
Nebo
3.
4.
|9. zv.   7337      12 si jzahod pol obl
7. zj.   7?0 7  - 3 5 sr ssvzh. jasno 2. pop.  72b*8     3 9 sr. jzahod oblačno
Srednja včerajšnja temperaturu     l 4° norm. - : 4   Padavina v 24 urah 0 0 mm.
Gospodična
vešča slovenskega in nemškega jezika, z lepo pisavo in strojepisjem, is če Sluibe v odvetniško ali kako drugo pisarno. 567—1 Naslov pove upravništvo „Slov. Narodau.
Išče se
stanovanje
z 2 ali 3 sobami, od katerih mora vsaj ena imeti poseben vhod 574—i Ponudbe z navedbo stanarine pod „stranka brez otrok" na upravništvo „Slov. Naroda".
Delavci
se sprejmejo.
Oglasiti se je v tehnični pisarni inženirja E Lachnika, Beethove-nove ulice 4, pritličje na levo. 571
Potnik
ki bi obiskoval špecerijske trgovine in gostilne, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe do torka pod ,,Špiri-tuoze 100" na upravništvo nbloven-skega Naroda". 568-1
Elegantno
575—1
prednosti
jarias*
Flnost nežen vonj Izborna kakovost
Oddati 1« krasno
stanovanje
s štirimi sobami v Sodnijsklh nll-cah itev. 4. 559—2
Več pove kamnosek Vodnik*
Trajno slnibo
knjigovodje, * * * * * * * korespondenta, tudi občinskega tajnika
v Ljubljani ali pa na deželi išče uradnik,
36 let star, oženjen, večstransko izobražen, vešč slovenskega in nemškega jezika. Govori tudi laško in zna urediti kakor tudi sestaviti vsako bilanco Prevzame tudi za slučaj pomežno službo za več mesecev. Vstop- lahko takoj. 5r9-i Cenjene ponudbe pod „0. P." na uprav. „Slovenskega Naroda*.
4642—10
Iščemo spretnega
inženirja
za potovanje in pisarno, veščega hrvaškega, slov. jn nem. jezika. Prednost imajo oni, ki imajo izkušnje za gradnjo mlinov, žag in opekarnio. Nastop po mogočnosti čimpreje. 520—3 Ponudbe na
I. hrv. tvornicu strojeva lljeoao-nlcu željeza Zagreb, d
Obrtno pome t no društvo v LJublJnni javlja
tužno vest, da je njega večletni član ravnateljstva blagajnik, gospod
in
Jernej Žitnik
hišni posestnik
dne 4. svečana po kratki mučni bolezni mirno v
Gospodu preminul.
Pogreb  bode v soboto  ob 4   uri popoldne iz
hiše žalosti.
V Ljubljani, dne 4 februarja 1909.
578 Ravnateljstvo.
2*
stanovanje
obstoječe iz 3 sob, ko p a'ne sobe, kuhinje, jedilne shrambe in pritiklin, se da s 1. majem t L v najem. Tekel pa le oddati
LOKAL
za prodajalno ali pisarno.
Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Danes zvečer
t Kavami
KONCERT
sl. ljublj. seksteta na lok.
Začetek ob 9.        Vstop prost.
K obilni udeležbi vljudno vabi ~ Ivan Stritar.
Matija Spreitzer, želez, strojevodja v p. naznanja vsem sorodnikom prijateljem in znancem prebritko vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, stara mati, sestra, tašča, gospa
Ivana Spreitzer
roj. Mathian
danes ob 3. uri zjutraj po daljšem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 70. letu svoje starosti,
mirno preminula.
Pogreb drage rajnioe se vrši v petek, dne 5. t. m. ob 3. popoldne iz hiše žalosti Rožne ulice št 3 na pokopališče k Sv. Križu
Sv. zadušile maše se bodo služile v več cerkvah.
Bodi ji blag spomin!
V Ljubljani, 4. svečana 1909.
Žalujoči ostali.
Samogovori
se imenuje najnovejša, pravkar izšla knjiga
@tona Zupančiča.
Dobi se v vseh boljših knjigarnah broširana za 3 K, vezana za 4 K.
Kontorlstinjo
(Slovenko) za takojSnji nastop, z mesečno plačo 90 K, s povrnjeno vožnjo do Prage sprejme Vvdrova tovarna hranil, Prs ga VIII. 539—2
Praktikant
absolviran   SestoSoleo   SO sprejme
takoj v lekarni BI Pcspiiil v Konjičih na Štajerskem. 558 -1
Ponudbe na ML Ph. V. Prora-Zila, provizorja lekarne v Konjicah.
Proda se takoj
v večjem trgu na Kranjskem tik so dni je in železnice
v kateri je nad 40 let obstoječa gostilna in mesnica s vsem gospodarskim noslopjem in poljem vred.
Naslov pove npravništo „Slov. Naroda". 526-3
Odda se z majniskim terminom v vili na Erjavčevi eesii 24:
stanovanje
jako udobno v visokem parterju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami;
stanovanje
obstoječe \%\ 2 sob in kuhinje v pritličju.
Natančnejša pojasnila daje notar Hudo vernik v Ljubljani. 531—3
Trgovski pomožnih
mlad, vešč mešane stroke, posebno dobro izurjen mannfakturist, teli pre-menlti slnibo takoj ali nekoliko
pozneje. 518-3 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Kostum n iste
.Meksikanka1 se takoj cene preda.
Naslov  v upravniŠtvu »slovenskega Naroda". ffil-*
Dobro izurjen
KroinšM pomočnik
za splošno delo se sprejme takoj pri Josipu Ahćinu, krojaškem mojstra * Vegovih ulicah stav. 12 v LJubljani 564-*
Snažno
stanovanje
z 2 ali 3 sobami išče za 1. maj 1909
mirna stranka..
Ponudbe Gradišče št 7, II. nadstropje na levo. 557-2
Preda se
1 • v
ISl
Za šport in promet.
Zaloga koles
puch, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov.
Hzposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
. 360-8
solidno m ceno.
Karel Čamernik
Ijubljana, Dunajska cesta št. 9.
na Marije Terezije cesti pod zelc
ugodnimi pogoji. Pritlični prostori so jako ugodni za gostilniško obrt z zračnimi kletmi,  vrtom  in salonom.
Več pove Alojzij Accetto, Trnovski pristan Atev. 14 470-2
V hotelu pri Maliču
se oddajo v najem
sobe zo pisorne
m za
event tudi krasno veliko
stanovanje
na vogalu v IL nadstr,, obstoječe
8  sob, najlepša  in najprometnejša lega mesta. 459-5
> IzfcSLZ trgovcev
po Ljubljani in drugih krajih na Kranjskem,
ki prodajajo milo goriške tovarne mila fi. (jabršček
v korist družbi sv. Cirila in Metoda.
V Eilab
Javornik F., Glince Leskovic & Meden Mehle Jak Polak Josip Plankar Josip Plan in že k Karel Škerlj Viktor
471-4
Berjak & Sober Češnovar A. Fcjkar Ivana Grošl Franc Hajek G. J. reb Nežika Jebačin Marija
Po «1
Bergoč Iv, Klini pri Št. Petru Brinšek I., Trnovo Dežman Val-, Lesce Dtkleva L, Slavina pri Št Petem Donvcelj A, Rakek Dekleva Fr, SU vina Domicelj A., Zagorje, Št Peter Dolgan Jos, Sežana Ditrich L, Postojna Fii sager L., Radovljica Fatur Iv, Rakek Falečič J, Sežana Kalan A, Trata Kemperle Jernej, Kamnik Kobi A, Breg-Borovnica Kogoj Jernej, Postojna Ložar Fr. Domžale Lapajne Štef, Idrija Mekinda Ivan, Rakek
1 J -* n t s
Sušnik A. Šarabon A. Stacul Anton Sark F.
Vodnik' J, Šiška Kotnik j, Šiška Perdan 1.
Gergolj Adotf Sekular Jos Mencinger I. Remic L. Krivic J. Verbič A. Spreitzer M.
K.
Pogačnik A, Cerknica Primožič A, Idrija Puhar Iv., Logatec Piki I., Prstojna Svetličič E., Logatec SpiUr L., St Peter n Tomšič Iv, II. Bistrica Trampuž I, Novo mesto Vrtovšek Fr, Cerknica Werli Karolina, Cerknica Zadnek F, Senožeče Zelen Ivan „ Sumrada Janko, Stari trg Križaj A, Orehek Žnidaršič M, Matenja vas Kutin I., Postojna SeidI M, Novo mesto Klemenč č I, Kamnik Kranjc I., Borovnica
»03-2
Slavo Borštnik,
zastopnik za Ljubljano in Kranjsko na Poljanski cesti št. 15.
[Sprejema »ararovanja ' človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jo ngodno savarovanje na doživetje in smrt s manjkajočimi se vplačili.
Vsak Slan   ma po preteka  petih let pravieo do dividende.
at
S LAV UH"
. . - . vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - -Ra«.fondi: 41,335.04101 K. Izplačan* odikodnlnaMn^f^J1^^91
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države ■ TtMkoil alotvamaliia' mmtmmmm opravo.
Vsa p4moBe daj«:
V LfaMlasii i*g»r pisarne 10 v laatnej baninej bili
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode eenjoje takoj in najknlantnejs. Uživa  oajboUSi  sloves, koder posluj«-
Dovoljuj« ia čistega   dobička iadatn« podpore  v   narodne in občnokoristn« namene.
iaolajaMi **
aanaUUI Baska BaalnaiBailaB.
letalna ia tisk »Narodna
5953
8111