LETO I. ŠTEVILKA 9 31.VIII.1944 Na ogled! ■l AiuorikiuiNko /rtifno Htraliovunjt' mi Kot ran j skrili 1'oroi-ilo oifiviltrcv v sredini lisi« Amrikuiickfr laifttcror iiber InrrkraiD Augvii/tMigonlu-ricIil in Inneron (los Bluttos J_ H dotoo£ouuici po Natbatijikeni Prišlo je poročilo o zbiranju rdečih tolp; domobranci so se brž odpeljali na izhodiščno postajo. Nachrichtan von dar Konzan-tration rotar Bandan »ind ain-gatrotfan dle landa>wahr auf sar Fahrt in dla Ausgangsttal-lung. Z vojaško naglico so razporedili napadalne skupine in takoj odšli na pohod. Mit mllitirischar Schnalllg-kai! antmrickaln sich dia ain-talnan AngrifHgnjppan rum Vorgahan. Še nekaj hitrih odločitev. Noe h ainiga raseha Entschlussa. Povelje se glasi: »V sredino komunističnega gnezda!« Car 39'ehl lautai: »Vorstoft in dia Mitta des Kommunistan-naslas I« Signalisti dajejo znake težkemu orožju. Winkar geben dan *ehwaran Naften das Signal zur Fauar-arofnung. Mit der Landeswehr durchInnerkrain Še nekaj prijemov in top bo bruhnil v cilj. Noch elnige Grlffe und do« GeichUtz i s t feuerberelt. Težki minometalcl pospešujejo divji beg rdečih »junakov«. Schwere Granatwerfer beichleunlgan die wilde Flucht der roten »Helden«. Ostanek »hrabre NOV«, ki je prepočasi tekel. — Poročilo se glasi: Ljubljanska brigada in Notranjski odred razbita. Der Rast der »tapferen Befreiung jarmee« konnte nicht »chnell genug laulen. — Umer GetechtsDerlcht lautet: .Laibacher Brigade« und »StUtzpunktkommando Innerkrain« zer-»chlagen. Folo: v. p. Pavlovčlč, v. p. Planina V pričevanje poznim rodovom Slovesen pogreb prve skupine junakov Iz Grčaric v Ribnici Kommendon Generationen zur Mahnung 01« (olorllcho Beltattung der oriton Haldongruppe von Grčaric* In Ribnica •• - - > ifstt. --»a ■■■■■ Truplo župnika Turka Viktorja. Dar lalchnam sa« Pfarrari Viktor Turk. > ' M H i Ostanki kapatana Kranjca Milana. Dia Ubarraita dat Hauptmannt M. Kranjc. UMRLI 80 ZA SVOJ NAHOD Prihodnje dni bo poteklo leto od edinstvene izdaje v zgodovini, ki so jo 8. septembra luni zagrešili badbljevci, s kuterimi so sr takoj po izdaji zvezuli slovenski komunisti in roko v roki žareli nuto z napadi na slovenske borce. Turjak in Grčarice sta dve največji priči tegu sodelovanju. Padel je Turjak, padle so Grču-rico... Nekaj dni kasneje se je začel »kočevski proces«, ki se je končal s pokoljein v Mozlju. Tu je padlo že prve dni 96 najboljših slovenskih sinov, za njimi pa so se vrstili novi mučenci in doprinesli s svojo smrtjo najvišjo žrtev zu svoi nurod. Deset dni po strašnem dogodku se je začel komunistični beg i/. Kočevja. Tedaj so komunisti še nepomorjene borce iz kočevskih zaporov, med katerimi so bili dr. Bluško Vinko, Pertot Boris, Mencinger, odpeljali na prisilno delo in od tod v Grčarice. Med borci na prisilnem delu so bili: Not Stunko, Kovačič, Murinčič Milko, Kemperle Bogomir, Prešeren Aleksunder, Dubrovič Rado, Sijunec Ernest, kuplan Mavec, Jerman Marjan, Bačnik Marjan, Jesenovec Gabrijel, Cirič Gustelj, Babič Milan, Zurgi Janez, Baraga, Cerne, Jakoš, Petrič, Pavlin, Žitnik, Pezdirc, kaplan Lavrih, Draksler, štefe. Samec, Sketu, Leitgeb, Kračun Zvonko, Crtalič, Kajin, Klun, Krivic, Bregur, Borštnik, Bužga, Harb itd. 24. oktobra se je komunistično »sodišče« moralo znova preselili. Zato so zločinci tegu dne pomorili 23 borcev. Od vseh številnih ujetnikov je kasneje posrečilo uiti le 11 borcem — Jakošu, Petriču, Puvlinu, Baragi. Žitniku, Pezdircu, Mehletu, Drakslerju in kaplanoma Luvrihu in Mavcu. Kaplan Lavrih je ob priliki izkopa prve skupine 31 grčarskih žrtev največ pripomogel k identifikaciji trupel. Drugi dan po begu imenovanih so komunisti pobili pri Danah na Travni gori od 43 ujetnikov še 39. Izkop prve skupine grčarskih junakov (31), ki so ga izvršili dne 12. avgusta ribniški domobranci pod vodstvom nadporočnikov Boha in I.enščaka, je pričal, da je bil zločinski pokolj v Grčaricah grozen. Mučeniška telesa so bila polna odprtin in podplutb. Ne-kateri so imeli povsem izmaličene lobanje in čeljusti. Krčevito objeta telesa so pričala, da so mnoge vrgli v jame še v nezavesti, iz katere so se junaki kasneje prebudili in se v grozi oklepali svojih tovarišev v smrti. Zločinci so grobišče pokriti z vejevjem, nanj pu nasuli kamenja, da bi tako še živi mučenci ne mogli iz groba. V bližini grobov so ljudje našli najrazličnejše predmete pobitih junakov. Pri izkopavanju prve skupine so spoznuli kupolami Kranjca Milanu, narednika Marina Kda, dijaka Murjana iz Ljubljane, župnika Turka iz Begunj, p. Placida Grebenca, Sandija, Jesenovcu Gabrijela i/. Vrhnike. An-doljška Janeza iz Jurjevice ter medicinca Grajfu iz Muriboru. V grobu pri cerkvi v Grčaricah je bilo S žrtev, ki so padle ob priliki bojev v Grčaricah: Kranjc Milan iz Ljubljane, Marin Edo iz Smariete, Marn Mirko s Krke, Jakuš Bogomil. Ferlinc Marjan, trgovec Novak iz St. Petra, Virant Mirko in Izak. — Dijak Marjan je po vsej verjetnosti Marjan 1' orli ne, Sandi pa Prešeren Aleksander. Major Koprivica, poveljnik junaške gr-čariške skupine, jo podlegel runam v Ribnici, kjer so ga tudi pokopali. V grobu pri cerkvi jo bil tudi Zniclaršič Vlado, ki pu ga je že 22. septembru izkopala dr. Bojčeva. Tako to komunlttl vlatlli po Kotovju tlovontko borce, zvezane z vrvjo, na zgodovinski »koiovtkl proces- sestra Zniduršičeve zaročenke. Ostalih 23 teles, ki so jih razen župnika Turka, katerega so prepeljali in pokopali pri Sv. Križu v Ljubljani, so našli v pol ure oddaljenem grobu v Bavdluh. Vse te žrtve so pokopali na novem delu ribniškega pokopališča v llrvači. Bila je to veličastna žalna manifestacija, na kateri se je poleg številnega Ijud-tva, ki je spremilo ju-nake na blagoslovljeno pokopališče, zbral ves slovenski narod in ob grobu žrtev obnovil prisego, slediti idealom, za katere so ti slovenski junaki darovali življenje. Živi mrtvim junakom (Poslovilne besede nadpor. LenšČaka ob grobu grčarskih junakov v Ribnici.) Sladko in častno je za domovino umreti! To je vedel stari Rimljan, ki je v neštetih bojih zapisal to resnico s krvjo v svojo zgodovino. To ve danes v Evropi vsak vojak, ki se bori. Ti, ki leže tu pred nami, so neme priče te zavesti. Ti so s svojo strašno smrtjo, z nečloveškim pokopom, zapisali z lastno krvjo v slovensko zgodovino to resnico. Te neme priče, in mnoge, premnoge, ki leže širom naše domovine, te priče nas uče in bodo učile in klicale in ponavljale vsem poznim rodovom na naši zemlji, da je sladko in častno za domovino umreti. Te priče kličejo in bodo klicale pravično kazen nad vse one pokvarjence, ki izrabljajo stisko nedolžnih in nevednih, da jih zapeljujejo, da se bore zato, da bi oni uživali. Mrtvi junaki! Tukaj sedaj mrtvi ležite, ker tako je veleval domovine ukaz! Tako so veleli naši vzori: domovina, narod, Bog! Tako je zahtevala čista, neoskrunjena naša zastava, za katere vstajenje ste se borili. Tako je zahtevala vojaška disciplina, da vržete iz zastave znamenja, ki še malo niso slovenska. Tako je zahtevala domovina, da ji vrnete zastavo tako, kakor si jo je narod priboril v dolgih stoletjih svojega življenja. Ovenčani s čisto tribarvnico, presvetlim simbolom domovine, odhajate kot zmagovalci. Kot zmagovalci, ker ste s svojo smrtjo dosegli to, da so vrste, ki so vstale ob vaši smrti, dobile zastavo. Kot zmagovalci nad življenjem, kot zmagovalci nad polovičarstvom in grdo sebičnostjo. Zato pa sedaj tukaj mrtvi ležite, ker tako je veleval domovine ukaz. Domobranci, somišljeniki! Ti mrtvi so nam vzor. so pot našemu delu. Za njimi korakamo mi v povečanih strnjenih vrstab in bomo korakali tako dolgo, »da rojak, prost bo vsak«. Ne iižlgn - Ione 7n|lar.. Hotel si biti nekakšen rdeči prerok. Tone Fajfar, pa si pozabil, da laž še dolgo ni prerokba. Pra\ tako si se trudil biti komunistični propngandist, pa nisi vedel, da je propaganda pre-težak zalogaj za tvoje revne možgančke, zakaj vsako gobezdanje še dolgo ni propaganda. Torej je že tvoj začetek bil povsem zgrešen. Zadnje čase so ti tvoji komandanti povedali, da gre s slavno NO\ salamensko slabo. Domobranski udarniki namreč niso kazali nobenega znaka popuščanja, ampak so vam kurili pod petami tako vztrajno, da je bilo tudi za takšne tekače, kot ste zbrani pri vas. malo preveč. Tudi prisilni mobiliziranci, ki ste jih pobrali po Štajerskem, Gorenjskem in Primorskem, so spoznali vaš dolenjski »raj* in vašo komunistično »enakost« in se jim je po veliki večini začelo dozdevati preneumno, da bi za tvoje laži eepali. /ačeli so — katastrofalno zapuščati vrste NOV in se predajati švabobrancem. kakor smo imeli čast čitati v nekem vašem zaupnem poročilu. Gotovo si ga čital tudi ti. kajne? Navzlic vztrajni politkomisarski laži, da domobranci vsakemu odstrižemo glavo, ki se nam preda, prihajajo dan za dnem k nam. kjer vidijo, kako bedasta je laž. tvoje obešenjaške propagande. Tolčejo se po glavi, zakaj že prej niso poiskali priložnosti za pobeg, da bi tako tem prej nekaj partizanskih uši ostalo brez pašnika, kar je edina nesreča, ki spremlja pobeg mobiliziranca iz komunističnih tolp. Veš, Tone Fajfar, listi, ki prihajajo iz vaših vrst k nam. so pozneje naši najbolj divji domobranci, ker v njih gori še sveža potreba po maščevanju zaradi laži, ki so jih morali tako dolgo poslušati \ gozdovih. Daki je zadnjič že imel priložnost, okusiti trdo pest dezerterjev iz NOV, katerim smo mi — po tvoje seveda — baje že zdavnaj odstrigli glave. Kaj boš rekel, če ti takole — na uho zaupam, da smo jih nekaj poslali nazaj v NOV, kjer bodo odprli pamet tudi tistim, ki še verjamejo tvoji — propagandi, da ne pobegnejo k nam in se dajo za tvoje laži pošiljati v prve vrste v gotovo smrt pred naše strojnice? No, sicer pa boš uspeh tega še sam videl... Tudi okoli tebe se namreč v nevarni bližini plazi... Kaj? — Nekaj, Tone Fajfar ... Ne bodi nestrpen ... Vse o pravem času . — Pika. Če se zdaj — takole na štiri oči, da 'tu Tišji« ne slišijo, zmeniva bolj zaupljivo, stoje stvari za NOV prekleto slabo? švabo-branci besnijo, ti hudičevi Angleži pa tudi samo gobce otresajo... in le nase gledajo. Ti pa stiskaš pest in groziš proti otoku: >Le počakajte, tudi za vas še pride obračun z nepremagljivo NOV...« — In Sovjeti so tako daleč... »Toda voda teče v grlo.« teptajo z nogami preplašeni operativni. »Situacijo reši, tovariš Fajfar!« In brihtna glavca Tone Fajfar si je dejal: »Čak mali...« Usedel se je, si podprl ušivo bučo z maščevalno stisnjenimi pestmi in se zamaknil. Pa je pogruntal: »Ta bo prava... Domobranstvo bom razkrojil. — Tako bo šlo...« — Vzel je v roke zemljevid, premeril svetovne fronte, ki so malenkost v primeri s pomenom porušene dolenjske proge, in uganil: »Nas in Rusov je 200 milijonov...« — Podlaga je torej že tukaj. Ni vrag, da ne bi šlo. Na delo torej! Zapovedal je Tone Fajfar in terenci so jezike moleli iz za-s<$pl jenih gobcev, zakaj povelje se glasi: Razkroj domobran-stva! — Kaj? — No da, v vojski so povelja kratka in jedrnata. »Domobranstvo je treba ob dvanajsti uri razkrojiti, ker nas bo sicer vrag vzel.« — In preplašeni terenski odbori so spraševali: »Kako?« — »Kakor koli! Samo razkrajajte... Hudiča...« Pa je začelo deževati najrazličnejšega — »razkrajanja«, da so bili cele tedne gozdovi in poti nastlani z gobezdanjein o sporazumu med šubašičem in »stričkom Titom«, o priznanju NOV kot edine narodne vojske Jugoslavije s strani »smrkavega peto-kolonca in uzurpatorja, kralja Petra«, ki so mu pred dobrim poldrugim mesecem po Beli Krajini na mitingih še tako vztrajno prepovedovali povratek v domovino, pa o grozotnih vojnih poročilih, da so se celo terencem, ki so jih fabricirali, jezili lasje, pa o nekakšni dvanajsti uri za domobrance, pa o njihovem {grešnem izdajalstvu, pa o spreobračanju na pravo pot... Joj, bilo vam je pozivov za prestop k NOV, bilo je zadnjih opominov, obljub in »amnestij«, groženj in tehtnih dokazovanj, da bi se tudi v tvoji prazni buči, Tone Fajfar, vse zmešalo, če bi videl, kolikokrat si je vse to nasprotovalo in se medsebojno — de-mantiralo. — Toda, kaj za to! — »Orkaš... Samo razkrajajte! Razkrajajte že vendar hitreje, ker se bliža dvanajsta ura, domobranci pa nas še vedno dušijo... Vedno bolj,« so prihajala tvoja mrzlična povelja. — In terenci so — razkrajali, kar se je dalo. Tako zaverovano, da mnogi še vedeli niso, kdaj so se znašli — v domobranskih zaporih. — »Toda, kje so domobranski dezer-terji? Kje? — Pišite vendar njihovim družinam, naj jih pripeljejo na pravo pot, ker nas vrag že jemlje. To je vendar edina narodna dolžnost, da nas rešijo! — Obljubljajte, prosite, jočite, ponarejajte pisma — razočaranih domobrancev. Saj je vse eno. če se vam bodo vsi smejali. \i samo hitro razkrajajte! Sila je, sila... Vtihotapite se v njihove vrste, delajte jim strah pred bodočnostjo, vlačuge jim obesite na vrat, plačujte pijačo, de-nuncirajte jih Nemcem, pogajajte se s stranknrji proti domobranski enotnosti in disciplini ter proti Uupnikn, fingirajto — ilegalo, lovite ljudi na liinanice, vse, vse... korita so že pripravljena. — Skratka, razkrajajte, razkrajajte, hudiča, ker nas bo drugače res vrag v/el. če no bomo ustvarili pogojev za druge C.rčariee in drugi Turjak . . - In... in...??? No. in , — Nič Ubogi Tone Fajfar! 2e si gledal zaskrbljene in preplašene obraze domobrancev, kako s trepetom berejo umetnine tvojih terencev in kot mravlje drvijo v dolgih vrstah naravnost v gozdove. Ti nesramneži pa pravijo tej tvoji ^propagandi«, kakor imenuješ ti to godljo, v katero sta s Kocbekom zlila vso kislico svojih zaudarjajočih možganov. - solata. Ko bi ti le vedel, kje je zdaj vse to? Tam, Tonček Fajfar, veš, kamor spada! Naši fantje so namreč iztuhtali, da je škoda naših še tako starih časopisov za takšne namene, ko -o tvoji terenski odbori poskrbeli za cele skladovnice kar primernega papirja. Naši časopisi bodo raje romali v »osvobojeno ozemlje . da bodo ljudem pripovedovali o »junaštvih« in zmagali« beŽečih komunističnih tolp, čeprav te bo potem zopet črvičilo po črevah zaradi tega in boš na vse strani grozil s smrtno kaznijo za tiste, ki jih bodo brali. — Res, kakšna grozodejstva si »špogajo« ti domobranski packi, ki nimajo čisto nič krščanskega usmiljenja v sebi! In ti tepec. Tono Fajfar, jim daješ še priložnost za uganjanje takšnih strahot... — Kje pa so dezerterji? Kje je razkroj? - Nič! — Ne užiga — Tone Fajfar... ko bi to prej vedeli Vsa tu velikopotezna akcija je torej žalostno propadlu. Res ti ni nič drugegu preostujalo, kot tla si sam — posegel vmes. »Zdaj jo pa imam.« si si mislil, in napisal lepa, zares lepa »Pisma domobrancem«: pa še obliko lične knjižice si jim na koncu dal. Vseeno ti je zopet žalostno spodletelo. Zakaj dezerterjev Se ni bilo, domobranstvo še ni bilo razkrojeno, Daki pa jo je takoj nato cvrl kot obseden... l)a, da. Tonček, prav nič se ne čudim, če me v svojih pismih imenuješ — »junaka lepih in votlo doncčih besed«. Kako drugače nuj bi pač moje besede bobnele po tvoji glavi, če ne — votlo? Očitaš mi, du si ne upam čez ljubljanski blok — brez oboroženega nemškega spremstva. Za velikega gospodu me moraš smatrati, če mi pripisuješ spremstvo, ki ga nitna — niti tvoj vroče ljubljeni general Rtipntk, kadar se mu kot staremu lovcu zahoče mulo sprehodov po naših gozdovih. V kočevskih gozdovih V kočevskih gozdovih leži poklapan in bridko razmišlja en star partizan. >Je zmaga zgubljena; — ni upanja več. Oh, kam bom zdaj zbežal, ko vse je že preč ... Je slaba rnenaža, še slabši bo Ion, I.e zase zdaj špurain še zadnji patron .. ■« ki jih baje vaša NOV povsem obvlada. Še drugegu kozla si ustrelil, ker to ob tej priliki zopet moram spomniti Ha Javorovico na Gorjancih zate kraj nesrečnega imenu, kjer je IV. bataljon Cankarjeve brigade do zadnjega moža spotil krvavi pot, in kjer sem bil — brez nemškega spremstva... še nekaj. Si zadnje dni kaj govoril z Dakijem in z ostanki Ljubljanske brigade in Notranjskega odreda? Vsi ti so ti menda povedali, kuko so domobrunci - dezertiruli proti njim, pa jih noben hudič ni maral počakati; še svetla zvezda Duki ne... Vidiš, gobezduvi Tonček, to so iisli domobranci, ki so se mirno pustili — ruz-krajati in ki so brali tvoja »Pisma*. Vsi ti poslušujo tudi moje besede, s katerimi pojem po tvoje — hvalospeve »staremu mrhovinuriu«, kakor ti misliš, da v živo zezaše našega generala Rupniku. Pa tudi to ne užge, Tone Fujfur, zukuj s to oznuko si namreč na nepravem mestu povedal - resnico! To je namreč Rupnik v resnici, odkar se narodu v dobro peča s tebi slično tovurišijo, katere se nobeden drugi ni upal lotiti, da si ne bi - rok umazal. Vidiš, tepček, prav zato vse pošteno ljudstvo hvuli Roga, da ga ima in o, in pruv zato mu vse poŠte no ljudstvo zaupa, ker ve, da je pruv vse, kar govori in dela, ker je potrebno! Vsi ostuli tvoji »propagandni« — vici o generalu Rupniku, kukor prestop v pravoslavno vero, petokolonstvo, izdajalstvo, prodaja načrtov utrdb, menjavanje imena ild., itd., itd., kur si pač mogel skuhati v svojem praznem piskru, so namreč tako jetični, da bi užgali samo še 1941. letu. ali kvečjemu do poletja 1942. leta, ko si takšnim lužem priboril verjetnost in veljavo s kroglo, ki ti jo je dal Savojec. Ker si menda že sam spoznal prozornost tukšne »propagande«, si se potrudil, du bi nam Rupnika v svojih 'Pismih« in letukih — denunciral Nemcem. Tonček, nemoderno! To je bil šluger 1941. letu, ko sc je tvoja druščina bratila z apeninskimi ritolizuiki. Narod naš dokaze hrani... V strašni skrbi /u svojo NOV se torej na vse mogoče nučine trudiš, du bi o dvanajsti uri domobrance — spravil na pravo pot. Res lepo od tebe to. da ti je tako po skrbi naša usoda. Zato so zu pravično povračilo naši fantje poskrbeli tudi za usodo vale »nepremagljive NOV. Ti, ki si dobro informiran o vseh svetovnih dogodkih, boš najbrž tudi vedel, če se je Daki že ustavil. In to boš tudi menda vedel, da se je v zadnjih štiri-nujstih dneh sumo domobrancem prijavilo 119 prisilnih mobi-lizirancev, ki so se jim že odprle oči in so dezertirali iz NOV. Koliko se jih še skriva po gozdovih, kjer so se pridružili skrivučem, ne vemo. Ti boš to menda bolje vedel, ko boš >tu višjim« poročul o sijajnem uspehu svoje »propagandne« akcije /u ruzkroj domobranstvu. Nad tem si se nekoč že tudi hudoval, da peneral Rupnik imenuje te može in funte za najboljše sinove svojega naroda, ker brez vsake podpore, povsem odrezani od nurodu prenašajo strahotne napore v borbi proti komunističnim tolovujem. K temu smo ti v zadnjih 14 dneh ujeli 162 hrabrih tekačev, življenje pa je dalo zu tvoje laži 634 prvolx>ritoljev rdeče revolucije. Med njimi je precej lepo število »ta višjih«, /a katerimi boš zopet moral pisati solzave posmrtnice. Toda Kri-ževih, Meničuninovih, Stamenkovičevih in Vuletovih fantov to ne bo nič ganilo, du ne bi še bolj udarili po ušivih beticah. Da, da, Tonček, tudi Vule je med temi. Veš, to je sin generala Rupnika, če še nisi pozabil, tisti, o kuterem si ti že tolikokrat po Gorenjskem in .Štajerskem, kjer ljudstvo nima priložnosti, da bi na samih »zmagah« vaše »vojske« zagrabilo tvojo laž za kratke pete, trobil, da je streljal na svojega lastnega očeta in se kur s celim bataljonom predal strašni komunistični »vojski«... Da bi ti ljudje bolj verjeli, si znal povedati celo to, da se je to zgodilo prav na Blegašu. Žalostna ti mati... Ko si že tako bister, bi te nekaj prosil. V Ljubljani imamo še nekaj gospodov, ki se skrivajo na raznih »položajih«, kjer v imenu NOV — z visokega poskušajo ovirati naše delo. Mogoče bodo tebi bolj verjeli, da tudi zanje vemo. Povej jim, da smo jim usodo že izmerili. Pride čas... /a konec me muči še majhna radovednost. Povei mi, zakaj komunistična drhal čez drri in strn teče iz Istre? Prenestrpen sem namreč, da bi čakal do konca vojne, ko nam bodo trohneči ostanki NOV razjasnili tudi to. — Še to mi povej, kam boš šel, ko bo nuš narod tebi in ostali tvoji tovarišiji plačeval po zaslu-ženju, če te že prej ne bo zadušilo tisto, kar se plazi tesno tudi okoli tebe...? Če si tako brihten, da boš to pogruntal, reši še tale rebus. Ti bom pomagal reševati. Prvo je lepo z vazelino namazano, da bo hitreje zdrknilo skozi votlo črepinjo, drugo je predvojna roba, da se ne bo utrgalo. Eno ali drugo je namreč pripravljeno zate in za tvoje tovariše kot plačilo za vse vaše »osvobodilno« delovanje; za laži, s katerimi poganjate nedolžne prisilne mobi-lizirance v smrt; za sodelovanje z legendarno italijansko cesarsko vojsko, s katero ste tekmovali, kdo bo uničil več slovenskega narodnega premoženja, pobil več poštenih Slovencev in pripravil več pogojev za pogin našega naroda in izvedbo komunistične revolucije; za tvojo, s krvjo nedolžnih Slovencev zabeljeno propagandno godljo, ki si jo kuhal leta 1941., ko so ti Slovenci še verjeli in drli v nesrečo: — za »razkrajanje« domobranstva in — tudi za »Pisma domobrancem«! Veš, Tone Fajfar, tvoj humor res ne užiga. Domobranstvo se navzlic največjim tvojim naporom še za las ni premaknilo s svojega stališča in v svoji disciplinirani enotnosti bo končno — razkrojilo tvojo ljubljeno NOV! Da, da. Tonček Fajfar, Bogec se ne da voditi za nos. Ti, ki si bil nekoč »krščanski socialist«, boš že to vedel, posebno, ker si — vsaj zdi se mi tako — nekje sam zapisal te besede. — Por. dr. Stanko Kociper. Štab XVIII.Div.NOV ia poj Operativni odsek Ha položaju, 15.8.1944-. Glavnemu Štabu HOV in 1>0S. Štabu VII.Korpusa NOV in POJ. Na položaju. IX,BNO brigada se nahaja na položaju GOLO z nalogo izved= be nadaljnih načrtnih akcij. VIII. SNO brigada oe nahaja na položaju I130K0JČ z istimi nalogami. Poročilaj Operacijska poročila za da« 13., 14. vam pošljemo, ko jih prejmemo od naših poedinih edinic. Akcija, ki se je veršila na tunel in Škofljico ni popol»o:na uspela, ker je sovražnik napravil na tea sektorju ±« v teku same akcie raočr.e koncentracije vojaštva iz bližnjih in tudi oddaljenejšSih postojank. Poročilo o akciji bono poslali, ko bomo celo zadere točno preiskali v pogledu izgub 1judtsva latkor tudi materijala. Ker so bile fcaše edinice na pov= ratku ir akcije pri tunelu in postojanki Škofljica napadene od večjih sovražnih kolin, sp morale voditi 2* rjimi težke borbe, pri čemer 30 se nekateri deli enot prebijali.* rasnih pravcih. Radi tega brigade še niso popolne v pogledu možtva, le sektorja, kjer se sedaj nahajamo smo poslali več patrol na prejšnji sektccpvv sviho prikupijenja moštra.Pustili emo tudi pri odhodu iz prejšnjega sefe^orja to je v noči 14/15 obvešče= valni vod z istimi nalogami. Smrt fašizmu - Svobodo narodu! Načelnik štaba, kapetan . i J j * / v.d.jiaf odseka: Uradno .vojno poroCllo« o 7 '-/3 O Dakljovom bogu -J. Jr ' ' Za gozdom na desni strani Krke je nebo preletel rdeč blisk in nekaj sekund pozneje se je noč stresla od silo\ itega groma. Istočasno je med Ratmco in Bovljekom temno nebo presekala raketa, se svetlo razžarela nad gozdovi in ugasnila. Ludve je trenutek brez misli strmel v ugašajoče iskre, potem je v dolgih korakih planil čez grmovje, obstal pred oficirjem in s suhim grlom javil: >Ceta napadena! — Prosi za pomoč!« V temo so udarila kratka ostra povelja, orožje je zažvenklja-lo in pobočje hriba proti Krki je zašumelo od stotin okovanih čevljev, ki so zadevali ob grmade, štorovje in suho listje. »Stotnik Perun čez Draščo vas in preko Malega Rilca! — Stotnik Valkun čez Marinčo vas, Kuželjevec in Bovljek! — Smer Ravni dol!« Ludve je zavil s kolono na levo proti Drašči vasi. Zaspauost, ki mu je prej hromila ude. se je umaknila mrzličnemu nemiru, ki ga je vsega prešinjal z lahnim drgetom. Za hribom nad Klingarjevim klancem se je divje krohotala strojnica. Vmes so gosto prasketale puške, drdrale brzostrelke, kot bi nekdo zdaj pa zdaj z veliko naglico iztresel na lesen pod poln koš suhih lešnikov, mine so zvenčale in momljale skozi noč. v kratkih presledkih so bobneče eksplozije trgale temo. Visoko pod zvezdami so se vedno pogosteje vžigale rakete. Na obronku gozda nad Draščo vasjo, kjer se pot prične vzpenjati v strmino proti Malemu Rilcu, je kolona prešla v strelce. Ludve je snel brzostrelko s pleč, jo pripravil za strel in povesil luknjičavo cev k tlom. Skupaj z ostalimi se je tiho pogreznil v globino gozda, se zapletal v korenine in usehel srebot, se opotekal čez skalovje in se tipaje izogibal raskavim, s smolo oblitim deblom smrek, v čigar vrhovih je enakomerno šumel veter. Spodaj v Drašči vasi in nekje v Klečetu ali Tolčanah so lajali psi, ki jih je vznemirilo streljanje. Sleherni hip je skozi gozd odjeknil rafal iz strojnice, se lovil med grmovjem in debli kot razposajen smeh in se končno zlil z enoličnim šumenjem vetra. Na desni in levi so okovani čevlji škrtali ob grmade, suha odlomljena veja je počila pod korakom, grmovje je praskalo ob čelade, da so kovinsko žvenčale. tu pa tam je polglasno ostro povelje od ene strani preletelo vrsto in se na drugi strani oddaljilo v nemirno temo. V gostem grmičevju na pobočju Stražnega vrha je Ludve iskal varen zaklon in se prihulil k tlom. Stisnil je brzostrelko desni rami in mirno obležal. Prsti, ki so se trdo oklepali mrzlega jekla, so mu rahlo drhteli. Pod prepotenim čelom so mu vrtale do bolečine razpaljene misli. Spodaj v dolini so iz vseh strani sikali dolgi ozki zublji plamenov. Nešteto strojnic je iz razbeljenih jeklenih ust sipalo rane in smrt nekam v noč. Ludve ni vedel kam. Samo eno je čutil skoraj podzavestno: Ravnemu dolu grozi nevarnost! — r Preko njegovega doma sikajo izstrelki, tulijo mine in granate! Preko doma. ki ga osem mesecev ni videli Oil Kala in Bovljeka se jo iztrgal razbesnel krik. Kakor rjovenje razdražene živali so hripavi glasovi parali temo: »Domobranci! — Obkoljeni ste! Pobijto oficirje iu so takoj predajte! Nikomur se ne bo nič zgodilo!« Iz doline je nato prešerno zavriskalo desetine grl iu zveneč glas se je zasmejal: »Ne moremo se vam predati! - Ste predaleč od nas! Malo bliže pridite, da vas vidimo!« Zadnjih besed Ludve skoraj ni več slišal, ker je na rdeče položaje zalajalo desetine strojnic. Mine so padale kot toča, grizle skalovje in prst in trgale kolesa okrog sebe. Dolino je napolnil peklenski trušč, iz katerega je razločil krike smrtne groze, pomešane s kletvami in liropenjem umirajočih. »Četa naprej! -— Juriš! — Hura!« črne postave so se sklonjene k tlom z divjim krikom na ustnicah pognale po strmini navzdol. Ludve je bil med niiini. Brzostrelko jo tiščal \ levic" desnica pa je krčevito stiskala lesen ročaj granate. Preskakoval je skalovje, se zadeval ob štorovje posekanih smrek, grmovje ga je bilo po licih, pot mu je lil po čelu, ga žgal v oči in se lepil po licih. Drvel je po pobočju navzdol in se ni mogej domisliti, kaj se godi okrog njega. Tam nekje spodaj \ rjoveči temi je ležal Ravni dol, tam je bil njegov dom in tja doli se je valil plaz teles in orožja. Kaj je tam spodaj na dnu doline, tega Ludve ni mogel dognati. Videl je samo bliskanje strojnic in pušk. plamene bomb in min, slišal je kričanje, \i je včasih prehajalo \ tuljenje, včasih v prošnje iu jok, v ječanje in grgranje prestreljenih grl. Ko je skočil preko zadnje grmade na cesto in se v trenutku nagonsko obrnil proti Ravnemu dolu, je tam šinil pod nebo visok plamen. Nekajkrat je tipaje obliznil zid in streho hiše. potem se je razgorel kot velik kres in s pošastnim sijem napolnil dolino. Za hip je Ludvetu zastala sapa, orožje mu je zdrsnilo na tla, "zgrabil se je za glavo in kriknil: »O. Bog! — Gori! — Naša hiša gori!< Potem je pobral brzostrelko, si trdneje pripel čelado ua glavo in se kot blazen pognal po dolini. Izza grmade ob cesti je siknila bomba in se zakotalila nekaj korakov pred njim po prašnih tleh. Padel je \ jarek in se stisnil k zemlji. Steber zdrobljenega kamenja iu prsti, pomešan z vročim vonjem po ekrazitu ga je obrizgal po obleki in obrazu, toda že naslednji hip se je pobral, otresel prst s sebe in dirjal naprej. Od kozolca na vrtu sosednje hiše so skočile proti njemu razcapane postave s puškami v rokah in ga s krikom: »Predaj se! — Predaj se!« skušale obkoliti, /a migljaj oči se je ustavil, dvignil brzostrelko, sprožil v gručo in že je če/, kup teles, drgetajočih v krvi, zdrvel proti zaprtim vratom svojega gorečega doma. Pri novem kamnitem vodnjaku ua dvorišču ga je vrelo nazaj. Povesil je brzostrelko kakor zadet od nenadne omedlevice iu z grozo zastrmel predse. Tam je stal njegov brat Jož s puiko v rokah in s partizansko kapo na glavi. V svitu požara je T.»dve mogel yideti na njegovi ožgani obleki in posmojenem obrazu sledove krvi. »Jož! — Jož!« Se nadaljuje na 9. strani Slovenski narod spoznava »osvoboditelje" Das slovvenische Volk lernt die ..Befreier" kennen To so „vojaški" cilji, ki so bili žrtev divjaškega amerikanskega napada na Borovnico dne 26. avgusta 1944. Je to pomoč, ki naj jo imperialistični ^zavezniki" prinesejo slovenskemu narodu? Das sind die -militiirischen" Ziele, die dem amerikanisehen Willkurangriff am 26. August 1944 auf Franzensdorf zum Opfer fielen. Ist das die Hilfe, die die imperialistischen Zweckverbiindeten dem slovenischen Volke bringen wollen? Mrtvi Slovenci obtožujejo Kot pri vseh angloameriških napadih so tudi naši otroci in {ene morali doprinesti največ žrtev. — V nekaj trenutkih je bil uničen sad njenega In dela prednikov. — Poln bolečine stoji mladi Slovenec pred ruševinami svoje domačije. Toda vse to še ne bi bilo nič, če ne bi pri tem našli smrti najbližji sorodniki. Wie bei allen anglo-amerikanischen AngiiHen mustten auch hler Kinder und Frauon dan vveltaui grafiten Teil jn Optein biingen. — Dor Erlolg einei Lobens voller Aibeit und MUhe wuide In oinem Zeit-raum von Sekunden genommen — SchmerzoftOllt »leht dlesei junge Slovvene voi den TrUmmorn seines Heimes. Wai wQrde es ihm bedeuten. wenn nlchl nachito FamillenangehOiIge dabel den Tod gefunden hallen Die toien Slowenen klagen an Vrnila so je v domačo vas in njen pogled je bil groze poln ... Truplo njene matere, ki so ga razmesarlle amerikanske bombe, so slovenski domobranci, nemški policisti in civilisti potegnili izpod ruševin njenega doma. Soeben In Ihf Helmatdort zurUckgekehit, bletet tleh ih( eln Bild det Grauent... Von amerikanisehen Bomben loitetzt, wlrd der lelchnahm Ihror Multer aut den TrUmmern ihret Hauses von Landeswehr, deuttchen Polizeimannern und Zivlllsten geborgm. Dim. ki se je vil v nebo in smo .ga videli iz drvečega avtomobila, nam je naznanil, da v Borovnici gori. Brzostrelke, ki so slonele ob sedežih, bi se zdele, kakor da jih imamo s seboj za parado. Vendar smo jih vzeli s seboj premišljeno, prav tako kot omarico z ovoji in razkuževalnimi sredstvi. Ko smo v našem uredništvu zvedeli, da so Angloaiuerikanci obsuli z bombami Borovnico, smo se v hipu zavedli, da so med komunističnimi krdeli in temi zračnimi ustrahovalci v uničevanju tesne zveze, katere zahrbtni Jud ne le blagoslavlja, temveč daje tudi vsemu uničevanju Evrope svoje smernice. Kako bi si naj sicer razlagali, da padajo od bomb nedolžni otroci in starke. Prav lahko bi se zgodilo v tem primeru, da bi se preko ruševin in zoglenelih trupel vsula iz gozda rdeča krdela in izkoristila tako žalostno priliko zase. Goreča stavba v sredi vasi je bila nekoč hlev, sedaj gorijo tudi njeni zidovi in domala vsa živina v njej. Stene so se pretvorile v maso, nalik lavinL Na klancu stoji reševalni avto in ne more naprej, ker ležijo čez cesto goreči tramovi. Domobranci s puškami čez ramo hitijo in v kratkem času očistijo cesto, da lahko rešilni avto s težkimi ranjenci odbrzi v ljubljansko bolnišnico. Skozi okno vidim ženo z obvezano glavo in blodnimi očmi. Mlad fant z obvezanim vratom s težavo premaguje bolečine in si pomaga s tem, da krčevito stiska pesti. Ob gorečem hlevu teka obupan starejši fant Ko pride še brat, bruhneta oba v jok in skušata v objemn skupno preboleti mrtvo mater. Potem jokata krčevito kot otroka. »Tukaj v hlevu so bili mati,« kriči eden izmed bratov, >in sedaj so zgoreli!« Vročina, ki prihaja iz ognja, je velika in težko se vzdrži v bližini. Čez nekaj časa so se zaslišali glasovi, da so našli mater. Pokrita leži 9 strešno opeko ob zidu, kamor jo je vrgel zračni pritisk. Domobranci odkopavajo razmesarjeno truplo. Bratje in sestre planejo zopet v silen in krčevit jok. Ena hčer se zruši od bolečine domobrancem v naročje. Ko gledam truplo in vidim skozi raztrgano obleko, kako je razmesarjeno, slišim pri tem, kako ti fantje in dekleta jokajo kot bi bili stari deset let, se nenadoma domislim tako mrtvo svojo mater. Trnplo te stare žene in misel na smrt, ki je lahko tako hitra, me sila zagrabi, obenem si zagotavljam, da svoje matere ne bi tako razmesarjene sam nikoli gledal. /.u cerkvijo gori druga hiša. Tudi tukaj je ubita gospodinja. Prinesli so jo v kuhinjo, v sobi pa pripravljajo mrtvaško posteljo. Delajo, jokajo in tožijo. Pes, ki leži ua pragu, je brez-dvomuo občutil vso tragedijo in prav dobro ve, za kuj gre. S povešeno glavo odide nekam proti skednju. Ko spregovorimo nekaj besed z reševalci in sosedi, padajo kletve na račun »prekletih Judov in angleških kramarjev, ki so vedno taki bili in ostanejo,« kakor je rekel prileten možak s priviliauimi brki. V grupi so padale rušilne bombe, ki so hiše dobesedno odpihnile. Dva otroka, ki ležita v bregu, sta presuniln vse prisotne. Straža pred vojašnico stoji, kakor da se ne bi zgodilo nič in da mora pač vojaška dolžnost biti izpolnjena vedno in ob vsakem času. Ko se ozreiu iz avtomobilu, vidim jokujočo ženo, ki si briše solze z robcem. Se bolj v ozadju pa se vzpenjajo v nebo strahotni in preteči zublji, kakor da bi hoteli združiti v sebi bolest vseh trpečih in kričati, da bi jih slišal ves svet, da bi jih slišali tisti, toliko opevani »zavezniki«, tisti, ki podpirajo kužno klico na našem narodnem telesu, dajejo vso podporo komunističnim krdelom, tisti, zaradi katerih smo šli v vojno, ki nus je privedla do strahotnih računov, da bi jih slišuli, kako kričijo: »Obtožujemo« Ljcnko Urbunčič. Prezident general Rupnitr, ki |e mei prvimi pohitel na kra| groze, očetovsko sočustvuje nad bolečino prizadetih rojakov Mit vBterlichem Mltempfinden nlmmt PfNtldont General Rupnik. dor tofoit an dlo Stane dej Grauens eilte, Anlell an dem Schmeiz dar botroffonon Volksganoiten 1 o Vojna pKoti GuOjdjteviMnu in njeni nauki za Evropo ■tlllllMIllllllIlHM ......................................... I. Vojaški uspehi. Pod Milnimi udarci ie bil uničen že v poletju 194I večji del boljšoviSklh vojaških ecliiiic. Zasedena ozemlja Finske, Baltiških dežel, nekdanja poljska in romunska ozemlja in precejšen del Ukrajine so bila v nekaj mescih osvobojena. Ves svet je pričakoval padec sovjetskega režima, vendar se je Stalinu posrečilo, da gn je v zadnjem trenutku rešil. Strašni boljševiški z.asužnje-valni sistem, ki bi za evropske narod«- že davno ne bil več izdrž-ljiv, je začel kazati na orgaiilzatoričncm in tehničnem področju prve sadove. Boljševiško vodstvo je lahko dovažalo na bojne poljane vedno nove rezerve. Danes vemo, zakaj se boljševiški vojak tako nestrašno bori. Ni samo teroristična disciplina njegovih komisarjev tista sila, ki pa goni v boj, kot ie v prejšnjih stoletjih njegovd prednike, katere je njihovo vodstvo vzgojilo v raznih zmotah, da so se borili /a neki socialistični raj bodočnosti. Je to staro vodilo ideje svetovnega znvojevanja, oblečena tokrat v boljševiško oblačilo, ki nam koraka naproti, ki ogroža vse evropske narode v njihovem obstoju, ker je prežeto s slepo mržnjo proti vsemu, kar je tujega. Drugače si ni' moremo razlagati fanatizma boljše-viškega vojaka, njegovih ogromnih krvavih žrtev, strasti in ogorčenja. Po izkušnjah prve zimske vojne se je izkazalo, da bo za uničenje silnih boljševiških mas, ki so svojo svobodo, človeško dostojanstvo in kulturo že zdavnaj zavrgle, potrebna dolga, težka borba. Ogromna oborožitev, trajajoča več kot desetletje, je lahko oskrbovala neslutene mase z vojnim gradivom. K temu so se pridružile še ogromne razdalje in vplivi ruske zime. Hnzni priložnostni protinapadi so bili neizogibni, vendar je nemško vodstvo iz doseduujih uspehov dobilo željene nauke in tako lahko dopušča nasprotnikovo približevanje, dokler ne bodo izkrvavele brezštevilne množice. 2. Politični uspehi. Politični uspehi dosedanje vojne popolnoma odgovarjajo vojaškim. Popolno uničenje človeške individualnosti v boljše-viskem sistemu je bilo spoznano kot največja nevarnost za obstoj Fvrope. Vdor boljševizma v Evropo ne bi uničil samo evropskih narodov, temveč bi zatrl ves človeški obstoj na tej zemlji, še bolj pa povečujejo strašno nevarnost tega vražjega sistema taktični uspehi boljševizma, ki so se znali uveljaviti ne samo |iri lastnih narodih, temveč tudi pri Angležih in Amerikancih m njihovih podložuikih. Narodom Sovjetske zveze njihovo vodstvo često in z uspehom prikazuje, da se borijo za svojo svobodo in za svojo domovino proti »fašističnim vsiljivcem«. Njihova verna pobožnost se izkorišča s ponovno ustanovitvijo svetega Sinoda in moskovske patrinrhije. Stalin je že davno uvidel, da ne more Iirivesti mase naroda k vzdržljivosti in nadaljnjemu prelivanju irvi z brezverskimi gesli. Vsled tega je prevzel tudi na zunaj popolnoma zavestno tradicije cnrističnegn imperializma in to: z oživotvorjenjem cerkve, vrnitvijo starih vojaških činov, uniform in discipline in s svojo splošno domovinsko propagando. On sam se je prikazal kot ^najvišji maršal« Sovjetske zveze v izzivajoči zlati uniformi pri sprejemu odposlancev plutokratičnih sil Angli- je in Amerike ne glede na to, da je bil poslednji kot poslanec v Moskvi milijarder. Stalin se je tudi vedel kot car. V resnici služi njegova »nova« cerkvena politika prav tako vurunju njegovih narodov in jučanju njegove notranje vladajoče pozicije, kot tudi propagandi med balkanskimi narodi. V 'resnici hoče s poudarjanjem domovinske ljubezni prikleniti nase istočasno vse domoljubne, verne Ruse. V resnici služi obnavljanje starih vojaških tradicij, uvedba starih službenih stopenj in znakov samo ječanju vojaške discipline v rdeči armadi in utrjevanju osebne avtoritete »maršala« kot nekronanega carja. V resnici postaja rdeča armada na podlagi teh predvzetih mer še boljši instrument za izvedbo svetovne revolucije in za zavoje-vanje svetovnega gospostva po boljševiško židovskih nasilnikih. V resnici je diktiral Stalin »na konferencah« v Moskvi in Teheranu odposlancem Londona in \Vashingtona svoje teritorialne zahteve za čas po vojni. Finska, Baltiške države, vsa nekdanja Poljska z vzhodno Ukrajino, Romunija in ves Balkan naj bi postala njegova vplivna področja. V Italiji in Afriki bi imel pravico političnega soodločanja. Prav tako zahteva časopisje rdečega carja vplivno soodločanje, t. j. gospodstvo nad vso Evropo. To je vsa resnica, ki je že danes vidna v obrisih. Vsi, ki so ze enkrat doživeli boljševizem v svoji domovini, vedo, kaj pomeni tak moskovski program. Oni vedo, da bi se celo časi Džingis-kana in Ivana Groznega, krvave kleti NKWD pritožili, če bi to postala resnica. Evropski narodi se zavedajo, da so njihova dobra, človeško dostojanstvo, kultura in svoboda, ki so bili že stoletja ogroženi po vzhodni nevarnosti, danes postavljeni na eksistenčno vprašanje: »Biti ali ne biti — to je sedaj vprašanje!« 3. Ločnica evropskih narodov: samoohranitev ali pogin. Ločnica evropskih narodov, ki jih je usoda združila v višjo kulturno skupnost in zvezala v evropsko miselnost, ta ločnica je danes jasna. Ona se ne glasi: Zmaga Nemčije ali zmaga sovražne koalicije. Ona se ne glasi: Kasnejša priključitev na zmagovito Nemčijo ali obnovitev evropskega državnega sistema iz leta 1920, sodelovanje s to ali drugo velesilo. Preteklost se ne da priklicati nazaj. Evropa Versailla, Evropa liberalizma in političnega mešetarjenja, Evropa parlamentarizma, razrednih bojev in kapitalizma je že davno pokopana. Ločnica se glasi: Rešitev obstoja z obvarovanjem Evrope od popolnega pogina po boljševizmu. V svesti smo si, da tu ne gre za biti ali ne biti Nemčije, temveč vse Evrope. Če bi nemške in zavezniške čete ne bile v stanju zadržati boljševiška krdela, bi tega na pol boljševizirani državi Anglija in Amerika nikdar ne storili, kajti oni še vedno mislita, da bodo iz uničenja Evrope lahko izvlekli kake prednosti. Vendar tako daleč ne bo nikdar prišlo! Na vzhodnem bojišču se bojujejo vojaki, kakršnih zgodovina še ni videla. Ne borimo se za obnovitev evropskega državnega sistema iz leta 1920. temveč za ohranitev in zgraditev Evrope. Imamo samo eno izbiro: ali pogin v boljševizmn ali ustvaritev nove Evrope, Evrope enotnosti in svobode, Evrope kulture in resničnega socializma, Evrope... človeškega dostojanstva in lepote trajnem in pravičnem redu. Nadaljevanje s 4. strani Tudi Jož je ob tem klicu presenečen obstal. Nekaj sekund je neumno strmel v Ludveta. Potem se je surovo zakrohotal: »Ha, ha! — Tudi ti si prišel? — A? Bi jih rad videl? — Tam notri so! — Toda... Ne boš jih videl! — Pes!« Jož je bliskovito dvignil puško k licu. Ludve je hotel skočiti za kamnito ograjo vodnjuka in počeniti. toda preden se je obrnil, je Jožu orožje padlo po tleh, zagrgral je nekaj skozi široko odprta usta. zakrilil z rokami po zraku, se zavrtel na nogah in padci. Ludve je počenil k njemu. Izpod srajce na prsih mu je bruhala kri. Dobro merjena krogla od nekod ga je zadela naravnost v srce. Zjutraj je Ludve izkopat iz pogorišča hiše ostanke ožganih kosti očetu in matere in sestre Francke. Zabil iih je v lesen zaboj, skopal na vrtu jamo. rahlo položil malo krsto vanjo in io zagrebel- Na ninli grobek je zasadil križ, povezan iz dveh kosov ožganega lesa. Potem je dolgo molče gledal na kupček sveže prsti, ki je pod njim spala njegova družina. Iz zateklih oči so mu lile solze. Na dvorišču je iztegnjen ležal Jož in topo strmel v jasno nebo. Roke je imel skrčene k telesu, pesti trdo stisnjene. Ludve gu je pokrižnl in pokril s cvetočo češnjevo vejo. »Zakaj si to storil, Jož? — Glej. nisem te jaz kaznoval! — Jaz sem ti odpustil tvoj vfeliki greh!« Ozrl se je okrog sebe. Pogorišče je še tlelo. Za njim je v vetru valovila mlada pšenica. Na drugi njivi so temnozeleni kosmati listi krompirja silili iz zemlje. Na Klingarjevem klancu je ob cesti stal samoten križ. Bog je visel na njem in sklanjal s trnjem kronano glavo nad pre-bodeno srce. V se okrog pa se je smehljalo rosno pomladno jutro. Ludve je vrgel še poslednji ljubeč pogled na mrtvi dom. na mlado pšenico na njivah, na kupček sveže prsti na vrtu. Zaprl je oči in zašepetal: »Zbogom! — Zbogom!« Popravil si je brzostrelko čez pleča in se spustil za drugimi proti Zagradcu. Za njim je v Ravnem dolu ostala njegova zemlja, vse. kar je na svetu bilo še njegovega. Tam je na njivi za pogoriščem rastla mlada pšenica. Ko je stopal mimo znamenja v Klingarjevem klancu, se mu je zazdelo, da se je trpeči obraz Boga nasmehnil. Tudi Ludvetu je trpek smehljaj razjasnil lice. »Zdaj sva v Ravnem dolu zemlja in jaz sama! — Samo Bog je ostal nad nama!« STARA PESEM >L' Zvezdna noč se je razgrnila nad Cerkniško dolino in Bloške hribe. Sopotno vzdušje poletnega dne se je umaknilo plnhutajo-čiiu sencam polnočnih sapic. Po okreščeni cesti zamolklo udarjajo koraki. Usta molče, glave so sklonjene, žalostne postave se enakomerno pregibajo in spe-šijo v breg. Topol! Vas je osamela. V tišino noči hrešči pasji luiež. Postave se razbeže med hišami- Puškina kopita udarjajo po dverih. »Kdo je?< Glas je tihoten. groza drhti v njem. »Odprite, tovariši smole 2ene se križajo, gospodar robanti. tovariši kolnejo in vlačijo iz hiše vse. kar jim pride pod roke- Tako gre po vasi do zadnjih bajt. Za slovo so zbudili rdečega petelina, da je prasketajoče zakikirikal na slamnatem zatrepu Matevževe bajte. »Naprej, tovariši! Ta noč je naša!« udarja v temo hripavi glas pijanega ljubljanskega študenta- In gredo tovariši naprej, požigajo in ropajo v Selščku, na Radljeku, okrog Blok. na Studenem ... Nocojšnja noč je vaša, tovariši... Zgodnje jutro. Po cesti nekje od Cerknice je zapeketal konj. Spenjen se je ustavil pred kasarno. Jezdec je popustil grivo, ki se je je oprijemal. ko je drvel skozi noč, in skočil na tla. »Stoj! Kdo je?« Domobranski stražar ga ne pusti naprej. »Iz Blok«, je odgovor. »Kje je stotnik?« In že hitita oba po stopnicah v prvo nadstropje. Nad zemljevidi sklonjeni se posvetujejo častniki in vodniki. Stotnik je miren: ne trene z očmi, ko posluša zgodnjega jezdeca: »V bližini Markovca se nahaja Gubčeva brigada. Bataljon Ljubljanske je nocoj ropal na Topolu in v Studenem. Večje skupine rdečkarjev se zbirajo na področju Volčje—Veliki Vrh—Ru-narsko- Rajonski odbor je v vasi Viševk, okrožni v Pudobu«. »Hvala, lahko greš!« Nekaj trenutkov in trobentač trobi zbor. Fantje stoje v po-strojenih dolgih vrstah. Povelje: »Bataljon ima nalogo, da razkroji Ljubljansko brigado !c E, vraga, kje ste zdaj, tovariši — »junaki«? Popoldne smo vas podili tja po pobočju Javornika. Bežali ste, da ste podplate pnščali na cesti. Ko so užigale naše strojnice, ste stisnili rep med noge, ko pa smo vam podkurili z minometi, vas je bilo samo vpitje in kričanje. »Tovariš, resi me, ne morem več!« »Prav ti je, tovarišica, kaj pa hodiš z nami! Babe naj ostanejo doma!« Bližali ste se Rakeku. Saj smo čuli vaše komandante: »Naprej, tovariši! Tam je vsega dosti. Pili in plesali bomo do zore!« Naši so vam šli naproti, da vas tako po tovariško pričakajo. In ste pili — svojo lastno kri. pa plesali — po taktu naših brzostrelk in strojnic pod Javornikom do zore in še čez... Fantje štejejo plen. Prvi bataljon Notranjskega odreda so v krepkem zamahu pregnali / Gradišču, Brezij in Slivnice. Rdečkarji so mislili, da bo zaspani stotniki udaril kar v čelo i/ Cerknice, pu jim je zapel / minometi prelepo uspavanko po pobočju, sam pu je s fanti krenil za hrbet in v borih dveh urah razbil nepremagljivo »Slivniško trdnjavo« ... Pri Radljeku in Liscu se udarijo s prvim bataljonom Ljubljanske brigade- Čudo božje! kako ti tečejo ti Ljubljanski tovariši! Ampak vseh le niso mogli vzeli s seboj, lu štejejo, štejejo fantje: deset, dvanajst, trinajst, sedemnajst, osemnajst mrtvili ušiveev. »Glejte, gospod stotnik,« se je Šestnajstletni Peter tam iz Za-plane obrnil k svojemu poveljniku, >tu je pa eden višjih.« Res! Našitki so i/ zlata, tovariš komandir jih je pobral iz mašnega plašču. Kaj hočemo v znamenju verske svobode... Pu leže tam Je drugi kalini: Namestnik komandirja, dva vod nika, dva desetarju in bog bogova, s krvjo polili komisar. »To je pa tisti ljubljanski cucek, ki jo prišel uu teren v lu-kastih čevljih in z uktovko pod pazduho! Fantje se ga spominjajo, kako se je po I.iuhliuni pred kukim letom uli kaj prepeljeva! po promenadi v družbi cesarskih junakov iz jugu ... A pobočje je zaraščeno. Bog sam vedi, koliko jih leži tuml Ujetniki so srečni, dn je konec »svobode«. Samo eden med njimi preklinja: »Hudiče va buudu! Pu je govoril, du bomo nu Rakeku žrli.« »Kdo pu ti pravi, da ne boš? si- inu je zasmejal Peter iz /u-plane. »2e od včeraj vam kuhajo ričet...« Stotnik se mudi ob zaplenjenem orožju: tri strojnice, pet pušk in enajst uničenih. Drugo jutro sekajo naši naproj. Drugi bataljon notranjskega odreda se je razpostavil na |K>bočju Javornika. Naši se jim pri bližajo tia lučaj kamna. »Tovariš koiuunduul, beli...« Ta klic gre kot geslo od ust do ust. »Čakajte, svinje, kam tečete! Nazaj! Kdor bo bežal, bo... Pa se že sam zvrne, kolikor je bil težak in rejen. Slavna ur-mada pa v tek — in prav pred ogenj naših fantov... »Pali!« in že uužigujo kot zu stavo. Ah, du bi uc bili tuki odlični tekači! Potem imajo pu 20 mrtvih, mrtvega bataljonskega komandanta, sedemnajst ujetih, zu nagrado, da si jim podkuril. pu ti puste tri strojnice, eno brzostrelko, en lahki minomet, trinajst pušk in papirja na kupe... Pa to je samo mimogrede. Mi nismo za >politiko« in »stranke« nam nič mar! A kaj porečejo sivolase preudarne glave iz ljubljanskega Mirja, Bežigrada in tam okrog pošte na tale suhoparni stavek: I. bataljon Ljubljanske brigade ter II. bataljon Notranjskega odreda sta razbita! Najbrž bodo rekli: »Stara pesem 1« — Resi — Toda resnična... v? Izz boje v # X D a k i j G v o XVIII. divizijo Na Dolenjskem, uvgusta 1944. Blagoslovljeni mir iu blagodejni vtisi pohajkovanja po Suhi Krajini so rdečini tolpam le Se srečni spomini. Po zelenih poljih in okroglih gričih Sirom vulovite Dolenjske stopajo dan in noč patrole modrih uniform, strah in šiba božja razbojniškim tolpam. Krvavi dnevi v Žužemberku so minili, osemnajsta si je predobro zapomnila vse. Skoraj dvesto mrtvih, celi vozovi ranjencev, tropa konj in mul, množica dragocenega orožja. Strašen prepluli in inulodušje je jelo ru/.sujuti iu tlačiti morulo tolovajske sodrge. In Daki mora praznovali svojo triletnico. Ušivi tovuriši iz osme so mu numenili darilo. Kakšno? Uničenje tunelu pri Šmarju. Prišla je tiste dni procesija mul, natovorjena z »angleškim« ckrazitoin, v spremstvu prigunjačev /. >narodnim herojem« v zaščitnici. Kako se je naredilo, smo brali in videli tudi. Za tretjo obletnico pu, kur je Daki služil muršalovo vojsko, mu je osma poklonila darilo: »Osma ruši«. To je bilo vse. Daki pa s tem ni bil zadovoljen. Daki se je potem zabaval po Kruiini na svoj način. Vmes pa ii tuhtal in nazaduje i/tuhtal: še enkrul bomo poizkusili. Iu so. Poročila so bilu silno ugodna: udarne skupine nameravajo udariti \ Suho Krujino. Daki se jim bo izmuznil. A ne samo to. Prilika, da si lepše misliti ne moreš. V popoldanskih urah 13. avgusta so se uresničile sanje >pol-kovnikove«. Domobranci v Krajino, jaz pa v Šmarje. Natihein je upul nu čin generalnega... Soparen večer je legal na zemljo, na zahodu so se kopičili temni oblaki. Lačne trume 8. in '». brigade so bile skoraj na cilju, iz štubu so prihujulu povelju. Potem je zagrnila zemljo noč Obveščevalni je poročal: Šmarje in Grosuplje sta skoraj prazni. Domobranci so se odpeljali večinoma proti Dolenjskem. Tunela sta prosta... Krasno. Uru je točno polnoči. Muli vrh. Mula posadka domobrancev /. veliko nulogo. H.itaiutatata ... Ratutatu... so zapele strojnice- Potem so se oglusili minometi in v nekaj trenutkih je bilo ko v peklu. Domobranci, ki so zdeli pripruvljcui v bunkerjih, so odgovorili. Hrrr... br.-.br... br... Bum... burnm... Noč je tciunu ko v rogu, strojnice divje regljajo, minometi uu obeli straneh delujejo ko zu stavo. Rakete hipno razsvetljujejo okolico. Telefonist sporoču: »Na položaju. Sovražnik napada z vseli strani, najmočneje od zapadne.« Na telefonu v Grosupljem poslušajo rafale strojnic in eksplozije min. Telefonist nadaljuje: »2ivijo! Oklepni je prišel in sipa ogenj nu rdeče, ki jih je vse polno po pobočju- Padajo ko snopje- To-varišice jurišojo, n ne pridejo nikamor naprej... Sedaj prihaja Si oklopni iz Grosupljega. Sijajno. Ze se čuje stokanje ranjencev. Mi se držimo odlično, živi in zdravi...« Daki, ki je ležal nekje v koruzi, si je hipoma domislil, česa ni napravil. Prokleti oklopniki!« — »Jurišajte,« zagrmi »polkovnik« Daki. Nekje daleč na njivah se oglasi tovarišica. »Živel Tito! — Osma ruši.. .< dolg rafal je jeknil v ono smer, tolovnjka je zajavkala in utihnila. V Tlakah je mina zažgala gospodarsko poslopje. Močan sij je osvetlil pobočja. Z oklopnikov in z Malega vrhu se vsipa jeklena toča. Jurišarji so utihnili. Vsevprek beže po pobočjih prekopica-joče se postave, požar ugaša, slapovi pivkajočin krogel brne v noč. Daki beži, vojska beži. Smer: Gajniče, Pucihar, Huda Polica... Iz Grosupljega se ie pol nre preje vsulo domobrancev ko čebel ob majskem roju. Daki ju se to ni sanjalo. Ne, na Stumenkoviču ni ručunal, na Meničaninu toliko manj, kolikor dlje . ■. Zdaj je zaregljalo v gozdu pri Selah. Stamenkovičeve čete so zadele na zasedo in jo uničile. Brez obotavljanja naprej. Noč je temna ko neprodirnu gmota. A fantje gredo naprej. Tu je Polica. »Pomota. Huda Polica.« popravlja drugi. Zdaj se je začelo puškarjenjc od blizu, oglasili so se tudi topovi, ki si jih je Daki izposodil pri petnajsti. Kričači so spet zaKričali, to pot v mogočnem zboru. »Juriš! Prvi bataljon levo, drugi bataljon desno... Obkoljuj!« Tovariši so obkoljevuli Polico v dobri veri, da je v njej i»olno domobrancev. A kako bridko so se zmotili. Stotnik Stamenkovič je zavzel s svojimi četami sijajen položaj na vzpetini, odkoder so na mah zalajale naše strojnice. Potem so začeli gruliti še minometi. Grrr... gr... rrrr... Tolovajke cvilijo in skušajo navduševati. Trikrat zapored se je oglasil strašanski vik in krik . . Ha, belčki imajo minomet. mi ga imamo tudi! Juuriš! — Bncač, ogenj!« A minomet molči. Daki se je tedaj domislil novega manevra- Domobranske strojnice siloviteje zaregljajo. Grom težkih min polni ozračje. Noben juriš nima najmanjšega haska-Tolovaji beže. Daleč zudnj se oglasi oduren krik. Kurbe. juuuriš! Kam bežite svinje? Juriš, juuuuuriš!« Daki \ pije in kolne svoje tovariše. Vendar, ni je pomoči več. Beg; vsak rešuje svojo glavo, Daki jim kuže pot. In domobranci za njimi- »Kdo je?« sprašuje poročnik. »Jaz, partizan,« se oglasi v grmu tovariš in prileze na plan z lahkim minometom na hrbtu in bombo v roki. Za drugim grmoin čepe trije in čakajo. »Ven!« se glasi povelje. Od vsepovsod se dvigajo glave upadlih ujetnikov. Prepadeni, vsi tresoči se približujejo domobrancem in odlagajo puške. Kratko zasliševanje. Kje je Daki? »On je zbežal prvi. Streljal je na naše, ker niso hoteli jurišati. Rekel je, da bo postrelil vso drugo četo ... Mi smo zbežali k vam-Iskrečih oči in z zaupanjem pripoveduje mlad fant. Potem odpelje straža ujetnike na izhodišče. Na Polici so med tem, ko so se razvile za vasjo manjše praske, zajeli domobranci oba topa. Izza poslopja je pritekel krasen serec, ponosno vzravnan z lepim sedlom. Domobranec ga je prijel za uzdo. »Topovi, topovi!« Nepopisno veselje. Od tu dalje ni več govora o boju. Redke svinčenke se še oglašajo daleč za hribom, za spremembo še mina. A fantje drve čez drn in strn. V svoji strateški kunštnosti je Daki napodil svojo ušivo rajo v naročje Meničaninovih čet, ki so zavzele položaje pri St. Jurju. Iz gozda priteče ves zasopljeu partizan. Potem drugi in tretji »Stoj! Roke v vis!« Tri okamenele postave. Puške jim popadajo iz rok. Stotnik Meničanin kleči za grmom in opazuje. Hlačata tovarišica drvi vzdolž potoka. »Evo ju... Tužna ji majka partizanska ... Brrrrrrr.« In idile je konec. Tako so brbrale naše brzostrelke vse dopoldne. Kolikor jih je moglo, so zbežali čez Gradišče, Zelimlje na Golo. Pribežališče grešnikov je spet sprejelo pod svoj krov izmozgane raztepence. Krasen dan. Ura je poldne in čez, ceste so prašne, hoste zavite v megličasto tančico. Boj je končan. Zrak trepeta nad razbeljeno pokrajino. Od vseh strani se zgrinjajo v Grosuplje domobranci z mogočnimi akordi koračnic na ustnah. Stamenkovič jaha pred kolono Dakijevega serca. OFarji in komunisti na Grosupljem, ali ste videli, kaj znajo naši fantje? Povejte še drugim, sporočite v Ljubljano, povišajte Dakija v maršala. Takle je bil uspeh osemnajste: preko sto naštetih mrtvih, med njimi komandirji, komisarji, SKOJevci in bogve kakšna sodrga. 54 ujetnikov, med njimi polovica komunistov. Plen: dva topa, 5 minometov. 7 strojnic, dva voza razstreliva, pušk nismo šteli. Povrhu še Dakijev konj in dva druga, devet mul... Strašen je bil poraz, osemnajsta je zbrisana iz seznama »divizij«. Kdo ne verjame? Gospodične v Ljubljani in povsod, ki se navdušujete za svoje ušive heroje, terenci po deželi, ki si kopljete jamo: vprašajte Dakija. kje ima izposojene topove, kje so mu njegove udarne horde, kje je osvobojenje? Ah, in topovi, topovi! To je najhuje! In konj presvetlega polkovnika! Minilo je tega dva dni. Topovi stoje v Višnji gori, sredi starodavnega mesta. Daki je v strašni zadregi. Namesto, da bi se opravičil, je nagnal petnajsto v Višnjo goro po topove. Tovariši so v svoji enakosti ubogali in se podali proti Višnji gori. »Dajte nam topove in konja, tovariši domobranci, ne bomo streljali...« Od Pristave moledujejo obupani glasovi. Domobranci so brž hiteli k njim. da bi se bližje pogovorili. A tovariši nočejo čakati. Beže. spet beže. to pot s podvojeno hitrostjo. Nič več nočejo slišati o dogovoru. Za dokaz pa so spet pustili 2 strojnici in lahki minomet. Pet prisilnih mobilizirancev se je javilo domobrancem. Povedali so. da kljub vsemu tako še niso bežali... Poroča v. p. Ludvik Rogač. žalostni konec poljskega upora v Varšavi je spel razkrinkal podlo igro Moskve in njenega »pojskega ivlbor.'.; ko so sovjetski oddelki pritisnili ilo bližine Varšave, so dobili (»oljski uporniki v \,iršavi i« Londona. Londan pa i/. Moskve, ukaz. naj se upro. Uporniki so ros planili pokonci S sni vodstvom generalu Stomarovskega računajoč, a bo njihov nastop potekel vzporedno z IBIUO-vitim sunkom rdeče vojske v mesto. Upor je bil z vso naglico odločno zatrl, tisoči Poljakov so plačali z slavo svojo nepremišljenost in zanašanje ua Kretnelj To tej katastrofi so vsi »avezniki. ki so Poljake k uporu uahujsk.ili. začeli igrati Pilata. Odkrito sta skrivnost razgalila angleški list^ »Ca-tholic Herald« in »Osservatore Romano«: Sov je t i so se zločinsko poigrali s Poljaki in jih vrgli v pogubo. Vso kaže, da so > odeli za nepremagljive zapreke, ki so branilo njihovim čeiaui prodor v Varšavo, pa veudar uiso hoteli zamuditi prilike iu pognati v brezupen boj poljskih upornikov, — Tako so se jih znobiti. zraven pa lahko igrajd Pilata in si perejo krvave roke . .. Vrednost zvestobe doživlja čudne preobrazbe Zvesta Francija, ki je ramo ob rauti z Angleži vskočila v vojno, je bila popkičuna za svojo zvestobo tako. da so ji skozi »Ive leti nenehno razbijali »vojaške cilje« in jo sedaj osrečili tudi z invazijo. ki bo zapustila za seboj najmanj toliko ruševin in grobov kot dokaz »asvobojenja«. kakor jih je zapustila prejšnja svetovna vojna. Poljska ni niti za trenutek omahovala v svoji zvestobi do zaveznikov in je zaradi tega prehodila ves križev pot. Zaradi te zvestobe mora na nov kriiev pot. v katerega so jo pognali »zavezniki« sovjeti. blagoslov pa so dali tudi ostali zavezniki. Tretja je Srbija, ki Franciji in Poljski dela družbo in mora svoja bridka spoznanja plačevati z visoko ceno. Niš je bil nedavno že devetič bombardiran Nanj je padlo nad S00 bomb. ki so ubile 50 meščanov Ponoči na lt. avgust pa so Angleži z bombami obsuli Kraljevo in razbili pol mesta, z večno »svobodo« pa osrečili 40 ljudi 12. avgusta so vsiljevali s strojnicami in bombami svojo svobodo tudi potnikom. ki so se vozili po Srbiji. Pri Aračičevu so obsuh potniški vlak s strojnicami in bombami, drugi dve letali sta se lotili potniškega vlaka pri Paračinn in ranili šest potnikov, neko drugo letalo pa je vzeto za tarčo tovorni avtomobil, na katerem so se vozili delavci. Dva sta bila ubita, sedem ranjenih. Istočasno so padle irtve tudi pri postaji Mrzenice na p roji Stalač—Kruševac. Trije železničarji in dva potnika bodo neme priče sreče, ki jo prinašajo amerikanska letala. General Alevander, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Italiji, je razpustil tolpe v zasedeni Italiji, ki so jih protifašistične stranke zaradi njihovega »rodoljubnega« junaštva imele v posebnih čistih. Jasno pa je. da si je general Ale.vander nakopa! jezo in skrajno nev<3jo pri najbolj vnetih skupinah tolovajev t severni Italiji. Po »Deutsche Adria Zeitung« z dne 24. avgusta p»44 i * Pomembna obletnica. Pred dnevi sta minuli dve leti. odkar je notranjska zemlja pordela od krvi dveh mladih idealnih fantov. Hitijevega Janeza in Franceta iz Bemtnj. Za njima je potem padel še borec Janez Debevec. Ta dan z vso pravico lahko imenujemo mejnik t zgodovini Notranjskega proti-komnnističuega gibanja. Saj so bile te krvave irtve oni simbol, ki je dal hrabrim meniševskim fantom pobudo, da so kakor eden zgrabili za orožje, da rešijo sebe in svoje pred krvavim boljševiškim besom. Od tega dne dalje je sleherni dan hrabre begunjske posadke dan junaštva in učinkovite borbe. ki je te preproste kmečke fante povezala v eno samo telo, prešinjeno z eno mislijo: v borbo do zmage, da maščujemo nedolžne žrtve. — K obletnici je čestital fantom tndi njihov poveljnik stotnik Rnpnik Vuk. z njim pa vsi Slovenci, ki gledamo v takih junakih, kot so begnnjski fantje, poroštvo naše zmage. Ta obletnica bodi tudi v spo-min vseh onih iz begunjske posadke, ki so padli na branika domačije s puško v roki ali pod zločinskimi krorlami v Mozlu. Grčarieah. Mačkovcu in drugod. Vsi ti. pa tudi živi begunjski junaki, so nam svetli zgled žrtev za pravičen boj proti komunistom na naših tleh. Komunistična enakost___Po odhodu Badoljev- cev 10. septembra lansko leto je bil v Ribnici postavljen za poveljnika mesta učitelj Terčak. Njegov namestnik je bil špekulant Selšek vse do I. oktobra. Komunisti so bili odredili mobilizacijo moških od 17. do 45. leta starosti. K nekemn teh »komandantov« je prišel nektlo prosit, da bi njegov bližnji sorodnik ne odšel takoj »naprej«, ker da je precej star in bolan ter ima mnoga majhnih otrok. Poveljnik je prosilcu odgovoril: >Tovariš, obrni je v tej zadevi na terenski odbor, štab divizije zahteva mobilizacijo, o vsem pa odloča okrajni odbor, ki razdeli števila primerno proste vojne službe na terenske odbore. Ti terenci odločijo, katere osebe naj gredo v vojsko. Pri tem se držijo splošnih navodil, ki se glase; Najprej naj se mobilizirajo in odpoiljejo nasprotniki, potem ne\ tritlcl, pole m simpatizcrji po stopnji njihovih simpatij, ua /milijo bi prišli na vrsto pravi komunisti) 1'ttKii je komunistična enakost' Nikdar se pozabimo tegn, kdo je poslal naše može in Talite proti njihovi volji v komunistično bando! I o so bili terenci. oči iu u^esa komunistične revolucije! kača pred poginom najhuje otepa z ropom. \ okolico Irebelnega iu Mokronoga se je zndujo dni zopet nateplu komunistično drhal, /»to se Je vršila v nedeljo za njimi večja akcija novonvšklh domobrancev. 1'oda te so prehiteli Iržiščttiii. ki so žo prejšnji večer ovtlli z« njimi s težkim orožjem ter jih pregnali. Enega so ubili, ostali pa so kakor navadno pokazali pete in zbežali \ varnejša zatočišču. »Mnogo hude ca so nam že napravili, toda tako divji še niso luli!« l'«ko so pripovedovali Iirebivalci Irebelnega, /itbukovja in okoliških vasi. ,jer so se v soboto mudile 5 komunistične »brigade«, komunisti so ['O vaseh ropali in plenili, samo v mali vasici Znbukovju so klali unropano živino na petih krajih, kmetom so pokradli krompir, zabela tu sploh vse, kar jim je prišlo pod roke. Tudi s seboj so odvedli veliko množino goveda iu prašičev. Cesar niso pokradli, to so brezobzirno uničevali. V neki naši hiši so razbili pohištvo m posodo ter v svoji divjosti vse razmetali. V dveh hišah so odvedli družinskega očeta, ker so pri njih našli slovenske časopise, l judje so prestrašeni in se v obupu sprašujejo, kaj vse to pomeni. Pa sinu jim mi to povedali: Kopanje komunistov je uov dokaz ujihovegu propada. Oni vedo, da jim gre h koncu, da kmalu ne bodo imeli več prilike, da bi se znašali nad dobrim slovenskim ljudstvom, da , bi žrli iu uživali. »Zato uživaj seduj, dokler je še čas! kmalu bodo minili časi. ko smo imeli mi v deželi oblast na neoboroženim kmetskim ljudstvom) naša borba je izgubljena, naš popoleu razkroj in bi se znašali nad dobrim slovenskim ljudstvom, da bi žrli in uživali. »Zato uživaj sedaj, dokler je še čas! kmalu bodo miuili časi. ko smo imeli mi oblast v deželi uad neoborožeuim kmetskim ljudstvom; uaša borba je izgubljena, naš popoln raz-kroj in poraz sla v bližini!« Tako so si mislili komunisti, to dokazujejo njihova barbarska dejanja. Nekaj desetin Tržiščattov pregnalo v rdeče brigade. ker so že tržiški domobranci sami »pravili s tolovaji in jih pregnali, novomeška akcija ni imela vt< z njimi dela Padel je znani terenec in zaščitnik Piškur, strah trebetske okolice. Papirnata ofeoziva. Ker nam komunisti t orožjem ne morejo do živega, marveč tloživljsjo poraz za porazom, se ie nekaj časa s papirjem tlivj« zaletavajo v nas. Skoraj vsak dan iislajo letake, enkrat naslovljene na domobrance, drugič na njihove svojce, da bi nos kako izvabili k srbi. Vse strani njihovega časopisja so polne Kroženj, kako strašen račun bomo dajali domobranci, če takoj ne zapustimo domobranskih vrst. na drugi strani K sladko medenih obljub, kako imenitno »e nam godilo, če prestopimo k njim. ie več ogabnih laži, da se je tu javilo toliko domobrancev tolo-vajem. tam pa zopet toliko. Nam H- zdi. da se komunistom mudi, zelo mudi, ker uvidevajo, da če domobranci ne odnehamo, je po njih, lato bi radi s svojimi lažmi in zavijanji domobrance zmešali in razkrojili ter tako zmanjšali našo odpornost in udarnost. Pa čim bolj te s papirjem zaletavajo v nas, tem bolj strnjene in odporne nas najdejo. Le ženite tvojo papirnato ofenzivo naprej, komunisti' Saj zdaj vam preostaja samo še papirnato orožje. Ker dragega že skoraj nimate več. Se tiste topove, težke strojnice, ki ste si jih izposodili od hrvaških »tovarišev«, smo vam odvzeli pri Šmarju. Ce nam vaše kroglr niso prišle ilo živega, še vse manj nas bodo ranili vaši lističi ter laži in zavijanja na njih. Slovensko domobranstvo je trdno in strnjeno, vsaka krogla, pa naj bo svinčena ali papirnata, se ob njem odbije in sfrči nazaj v tistega, ki jo je sprožil. Le dajmo se. komunisti! Vi v nas letake, lističe in brošure, sii v vat svinčenke. eranate. bombe in mine! Bomo videli, kdo bo dalje vzdržal! Komunistične barabe so ▼ strašni stiski. To nam je zopet priznal v najnovejši številki svojega hri-pavega trobila z dne 10. avgusta t. L sam vele-neumni propagandisi Tone Fajfar. ki je v uvodniku zapisal: »Pri razkrajanju domobrancev se moramo posluževati vseh ire14 UJETIH 163 1'RIBE/NIKOV 74 PRIJAVLJENIH SKHIVAČEV 45 NA PRIMORSKEM PA JIH JE PADLO OKROG 75» takrat. kadar jih je trebil gnati v napad. Zalo bodo šli nazaj itn Štajersko, kjer jo vendar še vedno lepše kakor mi Dolenjskem. Tolovaj šknilin Matic se ie »pet proslavil«. V petek dne II. nvgusla mi prišli komunisti v okolico 1'omUIJ.i in lovili moške po njivah, ker so v si bežali pred njimi, so začeli nanje streljati. Tu k o »o zadeli nekega fanta, po domače Anckineg« Iz Siralmtnerjtt. Ranjenega fanta so komunisti ujeli In slekli ilo golega, nato ga jo pro.«lu!i komunist skritim Matic iz Bresta ustrelil. Na begu po porazu pri Šmarju »o komunisti iz gubtll mnogo važnega gradiva. Med tem gradivom so našli domobranci tudi tlel imenika padlih .rdečih tovarišev iu sicer sr Rdeči statistik Je vodil v evidenci le padle partijce. Kninuniftlčno vodstvo tudi za tu »rajo« ne ve točnih krajev njihovih gr.>-hov. »oj so po njihovem lo materija, ki naj zgnij« pod »svobodnim, soncem.,. Med imeni padlih je tudi prtuduh morilec in rdeči krvnik Majcen iz Mokronoga, kj jo umrl v neki gozdni bolnišnici, /a druge, po komunističnem mnenju io manj vredne žrtve seveda rdeči polilkoniisurji sploh ne vodijo evidenco in zato tndi puščajo »s.- Inke žrtve kar v gozdovih, saj je zanje dovolj, da »o »o žrtvovali za cilje rdeče revolucije. Novo znano le 14. avgusta izvojevnla bujna skupina pm! ptivelisivoin stotnika Stauieiiknviča v bojih na Hudi polici. Skupino tla napadli H. in « brigada, operacij« |«i je vodil štab XVIII. »divizije., kdur »c nI hotel predali. Je |wd«l po očiščenju tega ozemlja je tkuiitu« nadaljevala poluid na Zgornjo lllalo— Dreiuk—Vbo in dobila zvezo < novomeško bojno skupino. Izgube rdečih: uad 50 mrtvih in J| ujetih, /uplenjeno j protitankovska topa. minouirt. strojnica. brzostrelk«. več mul iu konj tet mnogo streliva kakor tudi nekaj min za topove. V bojih na Golen In puil kiireščkom Je pnillo IT tolovajev, Me puščale material, živino, se sezuvale in tekle, kolikor so Jih noge nesle. Po hudi polomiji pr! Aiuarju s« »heroj« Daki nikakor ne more znajti. Zal mu j« za njegovega konja, novega »posilnega«. ie bolj za zaplenjene to|Hivc. Zato je posla! na novo zbrane skupinice proti Viinjo gori, kjer to jih v primerni višini pozdravili višnjegortkl borci in jih blagoslovili t toplimi pozdravi. Krvave sledi od Peičenlka do Nov« vati in Sv. Duha pričajo, da je tudi na teli umikih padlo mnogo Dakijevih žrtev. Daki je po-slal seni ljudi z zagotovilom, ds jo major Križ že po dogovoru pripravljen na predalo, taj je med douioorauci zaradi pisem Toneta rsjfarja ie »popoln razkroj« .., Posebno lepe uspehe je imela ml 16. do 19. avgusta Rupnikova bojna skupina. S tvojimi junajkimi četami, med katerimi se najbolj odlikuj« 47. četa. ie prodrla daleč čez Gornje Sleme in Slivnico na Bločice in izvriiln naskok na Litec in Radtjek. V bojih je padlo 54 naštetih tolovajev, štirje pa so bili ujeti. Fantje so zaplenili tninomct, dve strojnici. nekaj pušk in strelivo. S polnim zadetkom so domobranci uničili dve težki strojnici in ubili celo posadko. Od fantov je bil težje ranjen le domobranec iz 47. čete. Komunisti pod tujim vodstvum. V okolici Mirne se le mudila neka brigada, h kateri pripada tudi Jaklič iz št. Ruperta. Ob l«'j priložnosti je bil imenovani doma na obisku iu je povedal svojim sosirtlotn. da jim gre sedaj žejo slabo, ker so tli bdi vso komando v roke Lahi. Predzadnja številka informacijskega vestnika OF priobčuje nov razpis »Tekmovanja k zmagi«. KP je znova dola IOOF nalog, da zbere vse sile za 'kampanjo tekmovanja zmage«. pri katerem naj bi sodelovali vsi — SPŽZ. ZSM in vsi mogoči taki hieroglifi. To tekmovanje je trajalo, tako omenja listič, od 27. aprila do 20. julija, bilo zukjučcno, sedaj pa. ko gre »zmaga h koncu«, bo treba znova »tekmovati«. »Rezultati bodo vidni —« tako prav zaključuje tovariš Kidrič, mi pripominjamo le. da so ti rezultati z dneva v dan vidnejši in jasnejši... Domobranci! Prejeli ste žc tretjo številko vašega listu. Uredništvo želi. da bi bila vsaka številka lepša, zato pišite za njo tudi vi. Opišite svoje pohode. pomembne dogodke na teh pohodili, pošljite izvirne slike iz vaših uspešnih bojev, da boste tudi vi sodelovali t svojim listom. Dopise in slike sprejema Organizacijski štab — oddelek VI. Bezngsprels: Einzelnammer 2 Lire. — Schriftleitun« nnd Verwaltunir Kirunka cesta Nr. 22. Laibach, Fernruf 46-12. — Schriftleiter: Lentnnnt Dr. Stanko Kociper. — Emcbeint jeden 2. Donnerstag. — Herausgeber: Auftiaustab fur dil »loweni«clie I,ande»welir. Abt VI. — Druck: Ljudska tiskarna Iu I.aibnch (veraiii.wr.rtk Krnmarič). Naročnina: Posamezna številka 2 liri. — Uredništvo in nprava Rimuk* .kešta. St. 22 - Ljubljana — telefon 46-12. — Urejuje por. dr. Stanko Koolper. — Izhaja vsak 2. četrtek. — Izdaja štab slovenskega domobratistva — oddelek VL — Tiska Ljudska tiskarna v Ljubljani (Jožo Kraniarlč). 33, J^Mj »Enotnost - t&tt&Cjni po#oj naio <2Jnag*o« »tinifkeit - dLU Vcx\AUiiatnu^. uksvus (General L. Rupnik) NA OBISiCU PRI SOSEDIH BESUCH BEI DEN NACHBARN Prebivalci Prlmorja so bili že od nekdaj dobri In hrabri pomorščaki Hrvatski patrolnl čoln na Jadranu na neki Izredni vožnji. Dio Kuileniandor ilnd »chon von jshar kllhno und lapfeie Soeleule Eln k i o a I 11 c li a i Slchtungsbool bel elnoi Erkundungslahrl In dar Adrla Feredžo so prezračili. Ker poskušajo rdeči tolovaji na Balkanu priti v mesta kot mirni civilisti, se morajo prebivalci izkazati. Slika nam prikazuje odkrito mohamedanko, ki jo legitimirajo vojaki bosenske SS prostovoljske divizije. Der Schleier wiid geluttet. Da die roten San-d at.' de^ Balkan o't versuchen. »ich als ruhige Z vilisien :n dre Stadle einzuschlei-che~ mussen sich die 3ewohner ausweisen Das Bila zeigt eine entschleierte Mohamme-cane- n d e von Solaaten aer bosnischen SS-Freiwiltigendivtsion legitimiert wird. Nemškaearina nadzira Jadran. Ribiški čoln je pristal v malem pristanišču. Člani oskrbovalne posadke se morajo izkazati pri nemškem carinskem uradniku z izdanim in žigosanim potrdilom nemške oborožene sile. Oeutscher Zolldienst uberwachl die Adria Ein Fischerboot stiandel in einem kleinen Hafen. Dio Milglieder dcr Verptlogungs-mannichalt mutien sich mil einer von ner deulschen Wehrmacht erleillon und gestem-pellen Bestaligung boim deulschen Zoll-beamten ausweisen. a* ■ nT A ,z varne shrambe peljejo V1 na start. Pogonska naprava na stisnjeni zrak pošilja uničujoči izstre-^ | f\ |\ | f\ lek na pohod proti otoku. Cilj si poišče s pomočjo naprave za krmarjenje na daljavo. To orožje, ki prinaša Angležem zasluženo povračilo, pomeni izredno pridobitev nemške zračne oborožitve. A M START Au* *'nem geilcherten Lagar wlrd dl« V-1 zum Start gefUhrt. Die durch PreBlutt wlrkende Antriebsvorrichtung leitet das vernlchlende GeichoO aul dan Weg gegen die Intel. Mit Hllfe einer Femstejerung tliegt der Sprengkorper aut teln ertlreblei 2lel loi. Diete Wafle, die den Englandern elne verdiente Vergeltung bringt, stellt elne fceson-dere Errungemchaft dar. welche die deutsche Luttwafte vveientllch verslarkt. • • - -i 45 t * ^-k / ? Domobranci reSujejo kmeta in pd^omuftls^^ zaplenjena živila. O - /j Eln von Bandlten roqulrlerle» Bauernfahrzeug und coflK - •* -i ^ Besltzer werden von elner Gruppe Lande*\veh^>efrotl. -f