\ AFP AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588 OPEL S Xt*itta d.o.o. Tel.: 0608/62-905, 62-906 Cesta svobode 37, Brežice /11. JULIJ 1996 120 SIT Poštnina plačana pri pošti Krško TERME ČATEŽ Topliika ctm 3V 8250 Brežice «4a*s »Nova« bolezen prašičev že tudi na območju občine Krško stran 6 * > Nova, največja Mercatorjeva samopostrežna v Krškem: Dolgoročno pomeni dobiček v trgovini predvsem zadovoljen kupec Trak je prerezal direktor nakupovalnega centra Franc Čižmek, na njegovi desni je direktor PC Preskrba Vili Manček stran 5 Obilne padavine - narasle vode Spoštovani predsednik gospod Danilo Siter! Ob Tvojem osebnem -jubilejnem prazniku Ti iskreno čestitamo in želimo obilo zdravja, sreče in notranjega miru 00 SKD Krško V sredo, 3. julija, je v jutranjih urah zaradi obilnih padavin narasel vodostaj reke Save. Iz občine Sevnice so poročali o zapori ceste Sevnica-Blanca zaradi izliva reke Save. V brežiški občini je bilo najhuje v Krški vasi, kjer je Sava pri Čatežu zajezila Krko, ki se je zaradi tega začela razlivati v Krški vasi in ogrožala prvi dve hiši v vasi. Sava je poplavila tudi polja na levem bregu v Ločah pri Dobovi. V krški občini je Sava delno prestopila bregove, vendar večje materialne škode ni povzročila. Največji porast vodostaja Save je bilo opaziti okrog 15. ure, poterfi pa je začel počasi upadati. Telefonska anketa: Z župani še kar zadovoljni, s strankami pa ne Anketo smo opravili 6. julija Če bi bile v kratkem volitve, katero stranko bi voliti? RD i.i. TOMŠIČEVA 1 LJUBLJANA, TEL.: 061/125-10-14,125-70-56 RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Droga, Union, Kovlnotehna, Sava, Mercator, Krka. Pivovarna Laiko, Lak, Julon, Mirna Portorož, Radenska. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO, TEL..0608/21-522 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG 5, TEL.: 068/321-225 stran 12 ISSN 1318-77-91 KRŠKO NOVO V KRŠKEM! MENJALNICA ADO CKŽ 23 KRŠKO Tel: 21-522,22-609 -KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI -IN NAKUPU NEPREMIČNINE TEL.: 0608/21-522 TEL.+FAX.:0608/22-906 068/321-225 MOBITEL: 0609/614-460 a) LDS 7,7 % (14) b) SKD 5,5 % (10) c) ZLSD 2,2 % (4) d) SDS 5,0 % (9) e) zelene 0,5% (1) 0 nacionalno 1,1 % (2) g) ne vem oziroma tega ne želim izraziti 31,1 %(56) h) ne bi volil 46,7% (84) stran 14 (Pod »e« in »f« smo vpisali imeni, ki so ju izbrali anketiranci) (Lž>HYuriDni Prodaja novih in rabljenih vozil Ugoden kredit, learing Prodaja original rezervnih delov CrUrtMT PE Kriko. CKZ 51: Tel.0608/22-950 LanGuest d.o.o. K>Ser»H in prodaja računalnikov ter računalniške opreme , Načrtovanje, postavitev in /» v/drievanje rac. omrežij ¦ _, Priprava predstavitve vašega podjetja na Internetu i ; Nadgradnja računaluikov Tel/Fai: 060S/87-56H Mobitel: 0609/625-087 Krešo Omerzel in ¦v Izak Santej državna prvaka stran 12 Našemu županu čestitamo ob življenjskem jubileju in mu želimo še veliko zdravja, sreče in delovnih uspehov ter da bi bil še dolgo med nami Občina Krško, sodelavci Odgovor na Hojlarijo, svinjarijo ... Prosim, da objavite naš odgovor na skrajno nestrokovni članek novinarja, ki je podpisan kot Eko Jožo, z naslovom »Hojlarija, svinjarija, diareja, gonoreja...«, na isti strani skupaj s fotografijo, ki jo prilagamo. Pozdravljamo objavo fotografij in člankov, ki opozarjajo na »hojlarijo, svinjarijo...« v občini Krško, s tem, da bi od vas novinarjev pričakovali vsaj doslednost in popolno informiranost preden izrečete obsodbo na tako nizkem nivoju. Dajemo odgovor na vprašanje »Kje se je zataknilo?« brez raziskav, kje se igrajo oziroma kje parkirajo avtomobile otroci novinarskih veljakov? Redni odvoz komunalnih odpadkov v mestu Krško Kostak izvaja 3-krat tedensko in ob takšnem režimu prostornina posod ustreza normalni količini odpadkov. Dostop do lokacij, kjer so postavljeni zabojniki pa je mnogokrat onemogočen zaradi parkiranih avtomobilov stanovalcev oziroma obiskovalcev in nemalokrat poskusimo do lokacije tudi trikrat na dan. Odvoz nam je torej onemogočen kljub pismenim opozorilom stanovalcem, uporabnikom in policiji. Cena odvozov odpadkov je v povprečju na gospodinjstvo za stanovanje povprečne površine 60 m2 v Krškem, za 12 odvozov odpadkov na mesec 268,20 SIT mesečnega inkasa. Gospod novinar Eko Jožo prosimo vas, da ponovno presodite visoke cene storitev in kje se je zataknilo, (op. ur: pismo ni lektorirano) Kostak, d.d. Krško Zaparkiranost, ki povzroča »svinjarijo« 9771318779018 w^:^mrn^m- '$$¦L&.¦ ¦':^0$MM$Ž PISMA BRALCEV Obvestilo avtorjem pisem! Urodništvo opozarja, da za vsa stališča, objavljana na Z strani, odgovarjajo spodaj podpisani avtorji, saj je stran namenjena soočanju različnih pogledov. Ravno tako opozarjamo, da besedil, daljših od 45 tipkanih vrstic, ne bomo objavljali, dokler jih njihovi avtorji ne bodo skrajšali. Besedilom, ki v uredništvo ne prispejo do petka, ne moremo jamčiti objave v prvi naslednji številki Našega glasa. Pravtako opozarjamo, da pisma bralcev niso lektorirana! Uredništvo Odgovor novinarju Gorami Rovan drugič in zadnjič ČEMU NERESNICE, LAŽI iN BLATENJE? Gospod Goran, čemu neresnice in laži je vprašanje, ki ga postavi sam sebi. Sploh ne želim komentirati tvojega odgovora, ker tako kot v odprtem pismu si tudi pod gornjim naslovom sam s seboj kontradiktoren. Pišeš, da vabil sploh nisi prejemal, da pa jih prejemaš letos in zopet, da ga za navedeno dirko na kateri si pa bil nisi dobil, kako to, da si na dirko pa prišel. V tvojo korespondenco se res ne bom spuščal. Res pa je, da vabila nisi prejel na dirko, ki je bila 6.7.96, ker si ga zavrnil in to zato, ker je bilo pismo z vabilom in kratko vsebino o dirki ter parkirnim lističem zaradi teže premalo frankirano. Res tokrat naša napaka, ve se pa vzrok zavrnitve. Ne morem pomagati, resnica boli, če ti misliš, da si lahko kot profesionalec privoščiš pisati neresnice, to ge ne pomeni, da si jaz kot amater ne smem privoščiti resnic. To te je kot sam navajaš presenetilo. Moram ti povedati, da sem dobil s strani bralcev same pohvale in veliko vzpodbud ter nobene kritike. Veš dragi Goran, mene lanski sneg ne zanima, o njem, če je po tvoje bilo potrebno, bi pisal lani. O tem kam kdo hodi in za čigav denar s teboj ne bi polimiziral, ker bi se potem moral vprašati o pomembnosti tvojega potovanja za Krško na lepotno tekmovanje v Afriko. O koristnostih in vsebinah, le čemu? Kar pa zadeva prestopanja voznikov (tekmovalec je društvo g. Goran) iz društva v društvo pa je že skrajni čas, da je do tega prišlo tudi v speedvvav športu. Res kot novinar slabo poznaš zadeve, tudi tu večnih dogem ni več. Ja, tudi za ustanavljanje novih speedvvav klubov smo močno zainteresirani in po svojih zmožnostih se bomo maksimalno trudili, da bi jih bik) čimveč. Privržencev temu športu je veliko, konkurenca pa je še kako zdrava. Joj Goran spet si brcnil v meglo. Gospod Rovan, resnično se nisem hotel zaplesti s teboj, to si zahteval in povzročil sam, sedaj si pa presenečen. Da bi se zaradi tega jezili nate, daj no daj, mi smo odprto društvo na razpolago javnosti, potrebni pomoči in sodelovanja. Seveda delamo tudi napake, želimo, da bi jih bilo čim manj, jih tudi priznamo, ne pustimo pa se žaliti. Obljubim ti, da nobenega pisma z moje strani do tebe ne bo več, pa čeprav bi ti pisal v našo ali mojo škodo. Ti pa žal boš moral napisati še eno pismo, o vsebini tega pisma pa ti bodo povedali v zgradbi na Cesti krških žrtev 12 v Krškem. To željo iz vsebine drugega pisma ti bomo omogočili. Obžalujem, da te na zadnji dirki ni bilo, zmagali smo, bilo je odlično, osvojili smo prvi naslov državnih prvakov od treh načrtovanih letos. Za dva se bomo še borili. Škoda pa je v tem, da tega sporočita v slovenski javni prostor nisi poslal ti kot Krčan ampak so to odlično opravili -tvoji kolegi od tam gor« (iz RTVU). Aha, še Balkan g. Goran, res je, da je Ljubljana bolj zahodno od Krškega, severja pa jaz nisem omenjal. Hvala ti za uspehe, ki nam jih želiš, tudi mi in jaz osebno ti želimo še veliko plodnega ter objektivnega pisanja in poročanja. Jaz nisem profesionalni pisec in poročevalec, to kar sem napisal, pa sem napisal iz ljubezni do športa, speedway-a, ljubezni do resnic in do demokracije ter v zaščito športnih funkcionarjev, ki delajo iz pripadnosti do športa zastonj, vsaj do sedaj so, to ti seveda kot kaže težje dojemaš, zato se jim boš pa moral javno opravičiti. AMD Krško Toni Vodišek KONS 5. DRŽAVNA PROSLAVA Za marnje g. Danilo M. Koritnika iz Krškega županstva, predsednika tamkajšnjega 00 SDS ni kriva nikakršna državna proslava Dogodek je žal izkoristil le v stilu komunističnega iskanja notranjih sovražnikov namesto konstruktivnega razreševanja problemov, ki se jih ne manjka ne v njegovi občini, ne v državi. Verjetno mu je kot strankarskemu prvaku jasno, da v Ljubljani ni šlo za proslavo LDS in drugih strank, temveč državno proslavo, kateri se je njihov vodja zadnji hip odpovedal, verjetno, ker na njej podobno kot na kasnejši ljubljanski proslavi ni mogel imeti govora. Čemu blatenje slovenske vojske, ki je med drugim ponosno pokazala svoj doslej največji top, zgleden postroj, številnih mladih športnikov in drugih umetnikov, od katerih so mnogi z nastopom v slabem vremenu tudi nemalo tvegali. Le kaj bi naredili z njimi g. Koritniku podobni, če bi res zmagali? Neverjetno je, s kakšno mržnjo piše o NOB, ki je z menoj vred ni niti doživel. Dovolj pa je menda hodil v šolo, da bi lahko ločil med bojem proti okupatorju in povojnimi poboji. Tu gre mnogo dlje od njihovega veljaka Pučnika in parlamentarne komisije, ki ni uspela spraviti skupaj še niti poročila. Kolikor nam je te dogodke uspelo osvetliti v sevniški komisiji, za te poboje niso bili odgovorni naši ljudje. Ker mejimo na sosednjo Hrvaško z najdaljšo kopensko mejo, državljani obeh držav se dnevno družimo ne glede na državne zagate, so nevarne trditve iz tu še posebej zmedenega Koritnikovega pisanja. Pozablja, da smo bili s srboslavske strani prvi napadeni v Sloveniji, prav na Primorskem in mi v Posavju! Sovražna letala so odkrito grozila komercialni nuklearki v Krškem, prav tod okoli so se še po vojni za Slovenijo vršili teroristični napadi. Kje je bil g. Koritnik, ko smo se nekateri že spopadli po tisku s Krste Bijeličem, ko smo z eno samcato pištolo bivšega' sevniškega komandirja milice in fotoaparatom novinarskega kolega Perca stali pred skladiščem orožja sevniške TO proti kamionu vojakov in kapitan iz cerkljanskega letališča tisto popoldne ni mogel odpeljati sevniških breztrzajnih topov, ki smo jih kupili z žulji žensk iz Lisce in Jutranjke? Odpeljali so jih v soboto, ko so bili že jasni ukazi. Zakaj komu v Sloveniji ne bi bila povšeči hrvaška osamosvojitev, zlasti, ko so od tam nemoteno prihajale tankovske in ostale oklopne kolone, ko ni bilo nič od dogovorov z generalom Špegljem? ... Prepoceni bi bilo, da imamo zgolj po brionskih dogovorih v Sloveniji bojda 170.000 »državljanov srbskega porekla«? Koliko »drek arbajta« vrli Slovenci niso hoteli prijeti, knapovskih krampov iz železarskih klešč je bik) oddanih. Ali navsezadnje naša država v usodnih dneh ni obljubljala dostojne obravnave oficirjem in vojakom tuje vojske, če se do določenega roka predajo? Ali Evropa in ZDA na nas ne bi gledala drugače, če bi se prekršili proti takim pravicam in se zgolj šli: »Čefurji raus!« Očitno se tudi nam vsem drugim ne obeta nič boljšega, če bi slučajno zmagali Janševi jurišniki... Prav po brionskih pogovorih je dr. Drnovšek dosegel odpustitev slovenskih fantov iz kasarn JLA sirom po propadli Jugoslaviji, se dogovoril za odhod JLA iz Slovenije. Kaj bi si očitala mala, komaj osamosvojena Slovenija, če svetovne sile in vojaški pakti in opazovalci Evropske skupnosti niso bili sposobni odpeljati orožja JLA na skupno smetišče, temveč je bilo po lovno uporabljeno proti Bosni in Hercegovini? Slovenska televizija nam je očitno prizanesla, da kljub pozni uri ne bi videli še kaj več od njihove proslave. Še sploh, ker so komajda našli dirigenta za tistih nekaj taktov Slovenske filharmonije, ki je udarila tuš v dvorani, ločeno od množic zunaj. Morda iz bojazni, da je ta ne bi razumela, kot so v prejšnem režimu igrali klasično glasbo običajno na pogrebih. Res katera proslava in drag ognjemet zaradi proslave? In kaj je perverznega na telovadnem ali padalskem nastopu, celo neslovensko in destruktivno? Bežite no, da se vam ne bodo smejale povsem zdrave krave. Čeprav gre predvsem za estetsko ocenjevanje videnega, so prav strankarski veljaki g. Koritniku bližjih strank, kazali svojo nekulturo s pikrimi na račun že videnega ali ne? Tu je majske hrošče pobralo kot za stavo, čeprav je hladno vreme ob prehodu v poletje še zelo otepalo. In vsemu navkljub, delitev vsaj ni bilo na preštevilnih občinskih in krajevnih proslavah, čeprav so nekateri poskušali že tudi to. Alfred Železnik, predsednik OO LDS Sevnica »O, SANCTA SIMPLICITAS !« ( ali; o, sveta preproščina ) je menda vzkliknil na srednjeveški inkvizitorski grmadi goreči mož, ko je mali bogaboječnež priložil k plamenu svojo trskico, da bi grmada bolje gorela. V gomili polen in kamenja, ki so letela po M. Bergerju, režiserju državne proslave, je manjkala mala iver. Dodal jo je NAŠ GLAS 4. julija 1996, izpod nabrušenega bojnega peresca županovega pisarja in predsednika SDSS. Da bi bila iver pomembnejša, je spisatelj vključil vanjo tudi svoj pogled na politično zgodovino Slovencev v tem stoletju. Vseznalsko, kot so ga podučili njegovi vzorniki. Pritlehno, z obiljem izmišljotin in žalitev, zlasti na račun borcev - partizanov. Vsekakor izpod ravni gimnazijskega maturanta, ki mu poleg zgodovinskega in literarnega, manjka tudi znanja o osnovnih pravilih kulturnega komuniciranja. Edina vrednost tega spisa je slika avtorja. Silvo Gorenc, občinski svetnik in predsednik ZLSD Krško RS. Za mali poduk o tem, kdo je v času okupacije »reševal« slovenski narod naj navedem originalno besedilo domobranske prisege največjemu sovražniku slovenskega naroda A.Hitlerju: »Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu, kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.« (vir: »Slovenec«, 21.. aprila 1944) Krajevna skupnost Bizeljsko Datum . 5.7.96 štev.: KS 195/96 URAD ŽUPANA OBČINE BREŽICE ZADEVA : OBJEKT ISKRE -PREDLOG KOMPENZACIJE Pri pregedu starih terjatev smo ugotovili, da nam dolgujete še iz leta 1992 8.962.063,00 SIT s pripadajočimi obrestmi po zapisniku o izvajanju modernizacije lokalne ceste Župelevec-Dramlja-Vitna vas - zapisnik v prilogi. Za ta denar zahtevamo kompenzacijo in sicer obrat nekdanje Iskre na Bizeljskem, ki je bil ocenjen s strani cenilca za približno isto vrednost in sedaj te cene ne dosega. Opozarjamo vas, da ne dovolimo prodaje objekta nekdanje Iskre na Bizeljskem - nimate tudi našega soglasja za prodajo. Želimo, da v najkrajšem času obrat nekdanje Iskre preide v last KS Bizeljsko - Bizeljancev, saj so krajani bili delavci v tem obratu. Svoj trud, znoj in denar so vlagali v ta objekt, zato menimo, da smo še bolj upravičeni do lastništva navedenega objekta. Predolgo je obrat propadal, sameval. Želimo ga čimprej dati v obratovanje, da se odpro nova delovna mesta za krajane Bizeljskega in širše okolice. Upamo, da verjamete v BL riamato i/ pravJCO. amomo mi na laKo. Kot Bizeljskem. Želimo nazaj samo tisto, kar pripada nam krajanom Bizeljskega. V upanju, da boste k reševanju zadeve pristopili takoj z vso odgovornostjo, pričakujemo vaš odgovor. Lep pozdrav! Predsednik sveta KS: Milko Veršec V vednost: - urad župana - mediji Klub svetnikov ZLSD Stališče k predlogu za ustanovitev Zavoda za šport Vse dosedanje razprave o ustanovitvi najprej agencije, sedaj pa zavoda za šport, ki segajo kar nekaj let nazaj, delno pa tudi gradivo, ki je o tem pripravljeno, so zgovoren dokaz, da je na področju športa v naši občini kar precej problemov, ki jih je treba čim prej razrešiti. Mednje gotovo spada tudi oskrba in vzdrževanje športnih objektov. Glede te ugotovitve smo si v občini precej enotni. V ZLSD s tako oceno povsem soglašamo. Tudi vsa naša prizadevanja skozi razprave, pobude in predloge na tem področju so bile usmerjene v razreševanje teh problemov. Dejstvo, da imata vladajoča koalicija in župan s pristojno službo drugačno videnje reševanja teh problemov, našega konstruktivnega in tudi kritičnega pristopa ne spremeni. V ZLSD smo jasno in glasno povedali, da ustanavljanje ZŠ, po našem videnju problemov, ni dobra, predvsem pa je to najdražja rešitev. Pa ne gre samo za neracionalno trošenje proračunskih sredstev. Bojimo se, da utegne takšna rešitev še dodatno zaplesti in zaostriti odnose med posameznimi športnimi panogami in društvi, kar bi bilo pri celotni zadevi najslabše. Ustrezen nivo oskrbe in vzdrževanja športnih objektov pa bi bilo mogoče zagotoviti s kakšno drugo, manj sporno obliko. Toda vsi predlogi za drugačno organiziranost in tudi opozorila na posledice, ki bodo nastale, so bile doslej zaman. Predlagatelj ni upošteval niti naše zadnje zahteve, izrečene v razpravi o osnutku, da se pripravi primerjalni izračun potrebnih stroškov za začetek in funkcioniranje predlaganega zavoda z režijskim obratom ali kako drugače organizirano službo. Res je, da je o tem napisanega v gradivu pod točko 3-1. Toda to so prej želje in predvidevanja, kot pa ocene, dejstva in izračuni. Poleg tega med tistimi, ki jim je ustanovitev zavoda v prvi vrsti namenjena, to so ŠD in SZ, ni niti približno enotnega mnenja o tem, da je predlagana rešitev najboljša. Nastopi njihovih predstavnikov na seji tega sveta, ko smo obravnavali osnutek, so to nedvoumno pokazali. Približno enaka razcepljenost se je pokazala tudi med sedanjimi upravljalci posameznih objektov, s katerimi naj bi v prihodnje upravljal Zavod za šport. Iz gradiva ni razvidno, da bi se na tem področju od takrat kar koli spremenilo. Edino, kar se je pokazalo enotnega pri obravnavi osnutka, je bilo stališče strank vladajoče koalicije, ki je tako rekoč soglasno izglasovala osnutek. V ZLSD ocenjujemo, da je to pravzaprav najpomembnejši »argument« in hkrati razlog za ustanovitev predlaganega zavoda. Ta koalicija in župan kot predlagatelj se morata zavedati in prevzeti /in prevzeti/ vso odgovornost za posledice predlagane odločitve. Zavedamo se, da naši glasovi za sprejetje tega odloka niso odločujoči in da bo odlok sprejet. Dejansko odločitev o tem pa so sprejela vodstva strank LDS, SKD, SLS, in SNS, ko so sklenila koalicijski dogovor. Ena od najpomemnejših točk tega dogovora je ravno v tem, da se ustanovi Zavod za šport in tako zagotovi delovno mesto direktorja, kar bo dostojno in primerno delovno mesto g. Kolešnika. Poleg tega bo dejansko in v celoti rehabilitirano njegovo delo, ko je bil predsednik izvršnega sveta, on sam, in kot funkcionar stranke SKD, ki ji pripada. Ker smo neposredno pred volitvami, se bo to zgodilo še ravno ob pravem času. Prva in najpomembnejša stvar tega dogovora pa je bila izvolitev g. Sušina za predsednika občinskega sveta. SLS in SNS sta bili v svojih zahtevah skromnejši, kar je razumljivo. Prva se je zadovoljila z nekaj več sredstvi, nemenjenih kmetijstvu, druga pa s funkcijami in članstvom v odborih in komisijah. Povsem jasno je torej, da gre v primeru Zavoda za šport za moralni dolg strank vladajoče koalicije do SKD, ki s konstituiranjem zavoda, se pravi z imenovanjem g. Kolešnika za direktorja, v celoti poravnan. Iz teh razlogov svetniki ZLSD nasprotujemo ustanovitvi Zavoda za šport, kar pa seveda ne velja za nekatere druge predlagane ukrepe na tem področju. Temu primerno bomo tudi glasovali, kar naj se nedvoumno vpiše v zapisnik, naše stališče pa naj postane njegov sestavni del. Predsednik kluba svetnikov ZLSD Miha Skrlec Gospodu Danilu Siterju, županu občine Krško, čestitamo ob življenjskem prazniku in mu kličemo še na mnoga leta 00 SDS Krško v*. I&LA3 NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Dani Kovač, Zoran Zelič, Pavel Oluič, Mojca Troha, Staša Fdn, Bono Baršek, Miloš Radosavljevič - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145 - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 120 tolarjev, za naročnike 100 tolarjev -OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje, barvne oglase dodatno zaračunavamo: razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. ¦¦v,:;. Horuk v nove čase - Krmelj, Šentjanž, Tržišče Šentjanž. Krmelj, Tržišče, junija - Po končanem oblikovanju zakona o lokalnih skupnostih in odpravi vseh zapletov v zvezi z njim, so bile končno tudi prve t. i. »demokratične volitve« v svete krajevnih skupnosti. Na področju krajevnih skupnosti Krmelj, Šentjanž in Tržišče, ki ležijo v najvzhodnejšem delu Mirnske doline, so uspešno izpeljali nekatere akcije, ki so segale tudi čez meje lokalne skupnosti. Nekaj časa so si posamezniki želeli večje povezanosti in celo samostojne občine, ki bi jo sestavljale te tri krajevne skupnosti. Ideja sicer ni uspela, saj seje zataknilo že pri imenu in sedežu občine, je pa med ljudmi še vedno živa. Kako si predstavljajo svoje delo v tem prvem kratkem mandatu, kje vidijo možnosti sodelovanja med krajevnimi skupnostmi, in kaj menijo o ideji o samostojni občini, smo povprašali vse tri predsednike svetov krajevnih skupnosti. (Jakob) Marjan Jamšek, predsednik sveta KS Tržišče: »Prva naloga je vsekakor dokončna posodobitev cest. Čaka nas preplastitev zadnjega cestnega odseka Polje-Gabrijele v dolžini 3.500 metrov. Potem bomo vse sile usmerili v rešitev našega največjega problema, to je izgradnja mrliške vežice, za katero že imamo urejeno vso potrebno dokumentacijo. Potrebno bo obnoviti tudi samoprispevek, ki se je iztekel v aprilu, saj je poleg rednih dotacij iz občine in peskokopa pomemben vir financiranja naše krajevne skupnosti. Pri Upam tudi, da nam bo v tem obdobju uspelo rešiti terjatve, ki jih imamo do Metalne, in da nam bo stečajni upravitelj Metalne v stečaju pri nerešenih zadevah prišel naproti s konkretnimi predlogi. Menim, da je bilo sodelovanje med krajevnimi skupnostmi v preteklosti pomanjkljivo, zato bo naš cilj večje sodelovanje in skupni nastopi v občini, v smislu reševanja celostne podobe doline. Samostojna občina ima asfaltiranju prej omenjenega odseka bomo sodelovali s KS Krmelj, s katero dobro sodelujemo, kar je tudi geografsko pogojeno. Že v preteklosti smo uspešno sodelovali npr. pri razširjanju telefonskega omrežja in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Glede nove občine pa je referendum pokazal, da ljudje niso zanjo. Menim, da je zaenkrat bolje tako, saj imajo nove občine kar precejšnje težave. Vendar je to območje dovolj veliko, da še vedno obstajajo realne možnosti tudi za samostojno občino.« Rudi Dobnik, predsednik sveta KS Krmelj: »Največ pozornosti bomo namenili dokončanju projektov, ki smo si jih zastavili že v prejšnjem obdobju. To pa so: izgradnja pločnikov irrpovečanje prometne varnosti, sanacija vodovoda, razpeljava*javne razsvetljave in preplastitev še nekaj odsekov cest v krajevni skupnosti. Želim si, da bi spravili pod streho tudi informativno glasilo, s katerim bi približali delo sveta krajanom. še vedno perspektivo in mislim, da se bodo krajani odločili pozitivno, če bodo še kdaj imeli priložnost. Veliko vlogo pri tem igra tudi zadostno in natančno informiranje o financiranju in delovanju organov občine.« Milan Jamšek, predsednik sveta KS Šentjanž: »Takoj na začetku nas čaka veliko dela, saj bomo do 1. novembra zaključili razpis za mrliško vežico, projekt, vreden približno dvajset milijonov tolarjev. Dokončali bomo pripravljanje ceste in izvedli asfaltacijo na odseku odcep Kal-Osredek, v skupni dolžini 5.000 m. Tu bo poleg sredstev iz sklada za celostni razvoj podeželja potreben precejšen delež krajevne skupnosti in seveda krajanov. V naslednjem letu bomo nadaljevali projekt CRP z večjo udeležbo krajevne skupnosti in izdelali prednostno listo cestne asfaltacije. S KS Krmelj bomo sodelovali predvsem v zvezi z reševanjem problemov glede vodovoda, manj pri širjenju infrastrukture, upam pa tudi na sodelovanje na kulturnem področju. Vprašanja so odprta, mogoči so tudi kakšni skupni projekti. Možnosti za novo občino seveda obstajajo, vendar mislim, da do nove občine še nekaj časa ne bo prišlo. Razmere še niso zrele za to in mislim, da smo tudi prešibki, kar kažejo tudi projekti na ravni države, iz katerih v občino pritekajo sredstva. Želim si, da se politika ne bi vmešavala v delo sveta krajevne skupnosti, ki je tako sestavljen, da bo lahko prevladal interes krajanov. Vse sile bomo usmerili v iskanje novih virov dohodkov za krajevno skupnost. Menim, da je tudi želja predsednikov ostalih dveh krajevnih skupnosti, da se čim prej snidemo in vzpostavimo most sodelovanja.« Naša anketa: Pet let, dva meseca, šest tednov, pet dni in deset ur kasneje Ponovno smo se soočili z izidom vrste knjig, v katerih avtorji čedalje podrobneje obujajo spomine na usodne dogodke pred petimi leti, ob osamosvojitvi Slovenije. S tem ni nič narobe, saj bodo zaradi tega nekoč, ob spodobnem zgodovinskem odmiku, strokovnjaki vsaj imeli možnost, da vse to gradivo predihajo, ovrednotijo in sestavijo kolikor toliko verodostojen kolaž za Slovenijo usodnih dogajanj. Knjigo lahko kupi, kdor pač hoče. V tej luči lahko mirno opazujemo tudi poskuse, da bi nekateri avtorji v svojih knjigah čim bolj opijuvali svoje sovražnike in politične nasprotnike, da bi se jim maščevali. Če bi se lahko domenili in v dobro Slovenije združili svoje ustvarjalne napore, bi to že storili. Če pa že tega ne morejo, je normalno, da bodo strokovnjaki nekoč ugotavljali, kdo je lagal, kdo potvarjal dogodke in kdo je koga po nedolžnem črnil. Takrat bodo lahko ocenili tudi, kdo je bil resnični junak, kdo ima v resnici zasluge za to in ono. Žal bo dotlej verjetno slovenska sodobna zgodovina in sedanjost en sam rašomon, niz različnih, bolj ali manj subjektivnih interpretacij dogodkov, misli, idej... Žrtve bomo državljani, volilci, saj je ves ta cirkus namenjen predvsem nam. Proslave ob dnevu državnosti dopolnjujejo politično bitko: tisti, ki jim branje ni strast in se zato tudi nikoli ne bodo lotili nobene izmed novoizdanih knjig, so lahko skozi usta govornikov spoznali, koliko različnih odtenkov ima slovenska osamosvojitev in sedanjost naše domovine. Marsikdo bi se lahko celo vprašal: »Hudiča, a smo sploh v tisti državi, za katero smo se borili, ali pa jaz preveč stvari ne razumem?« Pač: vsakdo ima pravico do svojega videnja in marsikdo Ida Križanec, tajnica Obrtne zbornice Brežice: »Sama nisem prebirala knjig spominov, prebrala pa sem izvlečke posameznih knjig v časopisih. Menim, da jih je preveč, in če je nečesa preveč, avtomatsko izločiš vse. Veliko berem, vendar menim, da ima vsak avtor svojo resnico, in kot nepoznavalka vseh takratnih razmer bi težko ugotovila, kaj je res in kaj ne. Ogledala sem si osrednjo prireditev v Ljubljani in všeč mi je bil pristop, kjer so glavno mesto prikazali kot slavnostno in prijetno mesto, tako da preko televizijskega ekrana ni bilo opaziti notranjih razprtij.« Jože Zupančič, predsednik območne organizacije Zveze borcev Krško: »Proslavljali smo obletnico dolgo pričakovane osamosvojitve. Ker je to državni praznik, menim, da bi moral biti praznik samo en dan in zanj ena proslava s primernim programom. Tokratna pa ni bila najboljša. Ne razumem, da poleg državne proslave stranke prirejajo še svoje. To ni v skladu z državotvornostjo. Pričakoval bi tudi, da bi bilo več navdušenja, optimizma. Skoraj ni bilo opaziti zastave, niti na državnih zgradbah, kaj šele na zasebnih.« s povedanim ali napisanim (ne gre samo za knjige in odmevne govore) o sebi pove več, kot bi lahko njegov najhujši sovražnik. Kljub vsemu: kako naj bo človek ponosen na domovino, kjer posamezniki v imenu svojih osebnih ambicij skušajo razvrednotiti vse vrednote in v imenu demokracije vsiliti samo svoje mnenje. Pravica do samo ene absolutne resnice pač ni nobena demokracija. Zato upam, da bodo naši bodoči oblastniki ravno tako mirno prenašali pljuvanje in zmerjanje svoje prihodnje opozicije, kot sedanji prenašajo njihovo. To bo kar soliden kazalec njihove demokratične naravnanosti. Ker pa so ljudje pod kožo krvavi in nihče, prav nihče ne bo pristal na nič, kar je zanj neprijetno - če to ni nujno - mu je pač treba postaviti protiutež v obliki opozicije. Zato je za Slovenijo verjetno trenutno edina rešitev ravno razbita politična podoba, kot jo kažejo sedanje javnomnenjske raziskave. Je sicer zapletena, polna nesmislov in otežuje delo parlamenta, greni življenje davkoplačevalcem, a tudi to je bolje, kot Če gre vse preveč gladko »skozi«. Zato, gospodje: kar pišite knjige, organizirajte proslave in druge javne nastope. Vse je bolje, kakor da ste tiho in da se za našimi hrbti preveč zlahka dogovarjate na naš račun ali (bognedaj) celo v naše dobro. V tokratni anketi smo naše sogovornike povprašali po njihovem mnenju o poplavi novih knjig s spomini in o proslavah. (Ika) Ana Černelič, svetovalka zaposlitve iz Brežic: »Veliko število izdanih knjig, posvečenih osamosvojitvi Slovenije, kjer vsak opisuje in ocenjuje odločitve k poti osamosvojitve s svojega vidika, se mi zdi zelo dobro. Prebrala sem Premike Janeza Janše, ki se mi zdi zelo prepričljiva. O določenih stvareh sem imela svoje mnenje, razmer pa ne poznam tako dobro, da bi lahko kar koli kritizirala. Osrednja prireditev v Ljubljani mi je bila zelo všeč, ker je bilo vse prikazano na poseben način, ki ga do zdaj nismo bili vajeni, tako da sem ob prenosu uživala.« Damir Samba rek, pesnik iz Brežic: »Mislim, da tolikšno število izdanih knjig postaja vedno bolj tržno pogojeno. Prireditev, posvečeno osamosvojitvi, sem ujel samo mimogrede in menim, da je v tovrstnih proslavah premalo humanosti in so zelo odtujene od dejanskih potreb ljudi. Knjige in vse kulturne prireditve, posvečene samostojni Sloveniji, postajajo vse bolj iskanje osebnih resnic, z veliko mero pomanjkanja lastne identitete, nikakor pa ne iskanje ene same prave resnice.« Padalce sprejel tudi krški župan Kostanjevica, 2. julija _ Še pred nekaj dnevi je v Cerkljah ob Krki potekalo svetovno vojaško prvenstvo v padalstvu. Organizacija tako velike in pomembne prireditve je bila res dobra, pravzaprav je bilo poskrbljeno za vse. Vodje reprezentanc iz 41 držav so si želeli malo ogledati tudi območja okrog Cerkelj. Tako je v ponedeljek sprejel vodje reprezentanc brežiški župan Jože Avšič na brežiškem gradu, isti dan pa jih je sprejel še krški župan Danilo Siter v kostanjeviškem cistercijanskem samostanu, kjer so se mu pridružili še nekateri predstavniki občine. Siter jih je pozdravil in jim zaželel prisrčno dobrodošlico, gostišče Žolnir pa je poskrbelo, da so spoznali naš enkratni dolenjski cviček. Ob prigrizku s kruhom pa so gostje pokušali tudi ostala slovenska vina. Po kulturnem programu, ki ga je izvedel ženski oktet Brestanica, so si delegati iz 41 držav ogledali še razstave v samostanu. Vse je potekalo v duhu slovenske preprostosti in prijaznosti. (Lea) Volitve v svete KS Svet KS Senovo je konstituiran Senovo, 1. julija _ Volitve v svete KS so mimo, svetniki izvoljeni. Ostalo je še tisto zadnje, konstituiranje svetov KS. Po zakonu imajo to nalogo predsedniki volilnih komisij. Predsednica senovške volilne komisije, Božena Ojstršek, je sklicala izvoljene na prvo sejo sveta KS Senovo. V svet KS Senovo so bili izvoljeni: Stojan Šibila, Ivan Umek, Jože Požun, Darja Boh, Marjan Simončič, Marjan Abram, Tone Petrovič, Nande Božičnik, Ivan Abram, Milan Šušterič, Zoran Šoln, Emil Moškon in Gorazd Pozvek, ki so najprej sprejeli poslovnik o delu prve seje sveta. Sejo je do izvolitve predsednika vodila sklicateljica Ojsterškova. Podala je poročilo voJine komisije, iz katerega je med drugim razvidno, kdo je bil izvoljen. Nove svetnike je prišel pozdravit tudi župan Danilo Siter, ki je v grobem predstavil finančno situacijo v občini in navzoče pozval, naj zastavijo vse sile, da bi z minimalnimi sredstvi kar največ storili za dobrobit občanov. Po potrditvi mandatov so svetniki izbrali svoje vodstvo. Tone Petrovič je postal predsednik sveta KS Senovo, Zoran Šoln pa njegov namestnik. Novi predsednik ie pozval svetnike, naj se enotno spopadejo s številnimi problemi, mnogo večjimi, kot jih imajo druge krajevne skupnosti. Mednje vsekakor spadajo zapiranje rudnika, obubožana industrija, slaba komunalna infrastruktura in drugo. Svetniki so se dogovorili o načinu dela in najvažnejših nalogah, menijo pa, da se bo potrebno dobro organizirati in k delu pritegniti vse, ki so pripravljeni pomagati. Trdno so odločeni, da navežejo trdnejše stike z občinskimi svetniki, saj menijo, da lahko preko njih rešijo številne probleme. Da je bilo na Senovem veliko zamujenega ob zapiranju rudnika in da je še veliko drugih težav, je splošno znano dejstvo, ki od novopečenih svetnikov članov sveta KS Senovo terja hitro in učinkovito delo. (Toni) ODGRNJENA ZAVESA Odgrnjena zavesa malo drugače Privatni biznis Športne Na 18. redni seji krškega občinskega sveta je svetnica Marica Živič ponovno vztrajala pri pobudi o začetku seje sveta, ki naj bi se pričela ob 15.30 uri, ker se (nekateri) svetniki natančno ne držijo določene ure. Vprašanje je, ali bi jih morala pričakati kar kakšna glasbena skupina, pa naj bo tudi tretjerazredna. Se bo vsaj pravočasno zbral občinski svet in pričel delo, ki ga Ima čez glavo. Pobudo ŽMčeve pa bo najprej obravnaval kolegij predsednika občinskega sveta. Svetnik Jože Zabkar pa se je zanimal predvsem o tržnici v Krškem, ki ob sobotah (pa tudi ostale dni ne sameva) zaživi v vsem svojem sijaju. Mnoge kupce pa ob tem razjezi, kako lahko prodajalci s suhofobo prodajajo kar na parkirnih prostorih, ki so namenjeni celo invalidom. O tem bo moral odgovoriti upravljalec krške tržnice, ki je mnogim (tudi svetnikom občinskega sveta) zaenkrat se nepoznan. Kar pa se tiče prodaje, se omenjeni svetnik ni Izognil niti prodaji izdelkov po gasilskih in kulturnih domovih. Domačim trgovcem gre to zelo v nos, potujoči prodajalci pa si veselo manejo roke. Biznis je pač biznis Da pa tudi krška športna zveza s prevozi (kombiji) opravlja še postransko, dobičkonosno dejavnost, smo slišati iz ust kar dveh občinskih svetnikov; Ivan Urbančje poudaril, da vodstvo $Z Krško trži z vozili, kar je po mnenju svetnika Martina Lešnjaka povsem zasebni biznis. Na vrsti je športna zveza, da stvar »pripelje« do konca. Zastonj, seveda, (Galex) V razmislek Jerca Mrzel je pred nedavnim na svojem nastopu v Krškem interpretirala izbor del slovenskih pesnikov. Začela je s Kajuhom, kar je verjetno koga tudi presenetilo, pač glede na trenutno »nemodernost« tega ustvarjalca. Igralka je pojasnila, da je recitirala Kocbeka tedaj, ko to ni bilo najbolj zaželeno, zdaj pa se tudi Kajuha ne brani, čeravno je zdaj morda odveč. Zanimivo je predstavila tudi Kosovelov KONS 5. Zdaj pa, ko Kosovelu grozi, da se bo iz etablirane šolske (beri: državne) literarne zgodovine preselil med disidente, je upati, da ga ne bo reševala samo Jerca Mrzel... © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA V Uradnem listu 34/96, z dne 29. junija 1996, so objavljeni trije za obrtnike pomembni zakoni. Zakon o davku na izplačane plače uvaja obveznost plačevanja davka na plače za pravne in fizične osebe, ki izplačujejo plače in so po posebnih zakonih zavezanci za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, porodniško varstvo in za zaposlovanje. Davek se obračunava in plačuje od bruto plač, in sicer za vse, katerih bruto plača presega 90.001,00 SIT. V isti številki Uradnega lista sta bila objavljena tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost ter Zakon o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996. Ta med drugim določa minimalno plačo za poln delovni čas, ki ne sme biti manjša od 53.500 SIT bruto, ter regres za letni dopust 102.000,00 SIT bruto. Aktualno iz Obrtne zbornica Slovenije Socialni sporazum za leto 1996, zakon o- njegovem izvajanju ter predlogi zakonov, ki jih je pripravila vlaaa za »razbremenitev gospodarstva«, po mnenju Obrtne zbornice Slovenije prej prinašajo prerazporeditev bremen kot pa razbremenitev gospodarstva. Zato so strokovne službe pri Obrtni zbornici Slovenije pripravile kar nekaj dopolnil k predlogom dveh zakonov, in sicer k predlogu sprememb zakona o dohodnini in k predlogu novega zakona o davku na firmo. Zbornica skušan z enim od dopolnil prepričati zakonodajalca, da bi spodbujali male delodajalce (tiste, ki zaposlujejo manj kot 20 delavcev) tako, da bi že dve leti pred načrtovanim investiranjem akumulirali potrebna sredstva, nekaj takšnih oblik spodbud ima tudi tuja zakonodaja. Zbornica je predlagala dopolnilo, s katerim skuša omiliti razkorak pri davku na dobiček med pravnimi in fizičnimi osebami. Predlagala je dopolnilo, da bi z zakonsko določeno davčno olajšavo spodbujali delodajalce za odpiranje novih delovnih mest. Tudi za predlog zakona o davku na firmo je predlagala dopolnilo, in sicer, naj bi samostojni podjetniki in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in ne zaposlujejo delavcev, plačevali letni pavšal 10.000,00 SIT, samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in zaposlujejo delavce, pa 30.000,00 SIT na leto. Zbornica je pričela pripravljati zahtevano gradivo pod naslovom »Ukrepi za zaščito malega delodajalca, Kako spodbuditi malega delodajalca, da bo odpiral nova delovna mesta« in gazeli predstaviti na MOS '96. Prav tako pripravlja gradivo, ki naj bi odgovornim in tudi javnosti ponudilo potrebne strokovne osnove za sistematično odpravljanje dela na črno. Ponudba slovenske obrti - 1997 Tudi letos boste lahko oddali svojo prijavo za objavo oglasa v katalogu »Ponudba slovenske obrti« -1997, ki bo izšel spomladi 1997, predstavljen pa bo na obrtnem sejmu v Muenchnu. Katalog bo prejela tudi svetovna računalniška mreža Internet. Za vse podrobnejše informacije se obrnite na Območne obrtne zbornice. Pohod na Triglav Ob koncu počitniških dni vas vabimo, da se udeležite skupnega pohoda obrtnikov na najvišji slovenski vrh Triglav. Število pohodnikov je omejeno na 135. Pohoda se bo udeležilo tudi 15 vodnikov. Vse, ki radi zahajate v gore, vabimo na pohod, ki bo 30. in 31. avgusta za podrobnejše informacije se lahko obrnete na svojo zbornico. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Poslovno srečanje v Celju Na jesenskem Obrtnem sejmu v Celju bo v organizaciji Gospodarske zbornice dežele Štajerske in GZS organizirano srečanje podjetij iz avstrijske dežele Štajerske in podjetij iz Slovenije. Srečanje bo v soboto, 14. septembra 1996, s pričetkom ob 10. uri. Zainteresirana podjetja se lahko prijavijo na GZS, tel.: 061/12-50-122, ga. Metka Prešeren. Europartenariat Italija '96 Od 27. do 29. novembra 1996 letos bo v Genovi v Italiji 15. srečanje Europartenariat. V tem času bo 412 italijanskih podjetij gostilo okoli 3.000 podjetij iz približno 55 držav. Dodatne informacije lahko dobite na GZS, služba EOT, ga. Metka Prešeren, tel.: 061/12-15-122. Podatkovna baza dobaviteljev Združenih narodov Združeni narodi, Oddelek za nabave in transport v New Yorku, želijo obnoviti svojo bazo potencialnih dobaviteljev in vključiti tudi podjetja iz Slovenije. Če želite sodebvati z Združenimi narodi, poklčite GZS, tel.: 061/223-157, ga. Danijela Mustar in g. AljošaPočič, in poslali vam bodo vprašalnik Združenih narodov. Število registriranih poslovnih subjektov Letos je število registriranih poslovnih subjektov prvič po letu 1989 začelo upadati. Konec marca je bilo v Sloveniji v poslovnem registru, ki ga vodi Urad za statistiko, registriranih 51.647 podjetij in družb. Te imajo še 20.699 poslovnih enot, predstavništev itd. V registru je še vedno vpisanih največ družb z omejeno odgovornostjo (46.617 ali 578 manj kot konec lanskega leta), delniških družb je 940. Predvsem zaradi predpisane višine ustanovitvenega kapitala se je v zadnjem času precej družb z omejeno odgovornostjo preoblikovalo v družbe z neomejeno odgovornostjo in komanditne družbe. Stroški plač Strošek povprečne plače v gospodarstvu je bil aprila za 87,5 odstotkov višji od izplačane neto plače. Skupni aprilski strošek plače se je glede na marčevskega povečal v gospodarstvu za 3,4 odstotke, v negospodarstvu pa za 6,7 odstotkov.______________________ OBČINA KRŠKO Oddelek za gospodarske dejavnosti Krško, Cesta krških žrtev 14 Datum: 5.7.1996 Oddelek za gospodarske dejavnosti Občine Krško na podlagi 4.člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem (Ur.l.RS, 26/ 91 in 13/93), objavlja JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM I. PREDMET NAJEMA 1. poslovna prostora v pritličju in II. nadstopju poslovno-stanovanjskega objekta Cesta krških žrtev 23 v Krškem -Križmanova hiša, v velikosti 53,40 m2 in 20,70 m2 2. poslovni prostor v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta Kambičev trg 5 v Kostanjevici II. IZHODIŠČNA - IZKLICNA CENA najemnina najemnina v sit/ mes vDEM/mes poslovni prostor Krško 53,40 m2 51.324,00 572,31 poslovni prostor Krško 20,70 m2 19.660,00 219,25 poslovni prostor Kostanjevica 36,54 m2 24.313,00 271,12 III. NAMEMBNOST POSLOVNEGA PROSTORA Lokali so namenjeni storitveni in poslovni dejavnosti, izključena pa je možnost opravljanja storitvenih dejavnosti, ki vplivajo na okolje, s hrupom, smradom, vibracijami ipd. IV. TRAJANJE NAJEMA Najemno razmerje se bo sklepalo za nedoločen čas. V. VARŠČINA Licitanti so dolžni položiti na ŽR Občine Krško, št. 51600-630-8013042 varščino v višini treh izklicnih najemnin. Varščina se uspešnemu licitantu vračuna v najemnino, neuspešnim pa vrne v 8 dneh po licitaciji. Licitantom, ki zamudijo pričetek licitacije, varščina propade. VI. ČAS IN KRAJ JAVNE LICITACIJE Licitacija bo v petek, 19.7.1996, ob 10. uri v sejni sobi D Občine Krško. VII. INFORMACIJE Podrobnejše napotke in informacije lahko interesenti dobijo na Oddelku za gospodarske dejavnosti občine Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško, pri ge. Stanislavi Preskar po telefonu 0608 22-771, int. 276. VIII.DRUGI POGOJI Zainteresirani licitanti so dolžni pisno prijaviti udeležbo na licitaciji najmanj tri dni pred njenim pričetkom ter priložiti naslednje listine : - program dejavnosti, ki vsebuje opis dejavnosti in število zaposlenih, - obrtno dovoljenje ali dokazila, da pogoje zanj izpolnjujejo, oz. overjen izpisek iz sodnega registra. Brez pisne napovedi in prilog ter plačane varščine udeležba na licitaciji ni mogoča. Zastopniki oz. pooblaščenci morajo pred pričetkom licitacije predložiti overjeno pooblastilo za zastopanje. Najboljši ponudnik se izbere po licitacijskem postopku najemnine. Če je ponudnik samo eden, se licitacija izvede po prvem licitacijskem krogu. Vsa razmerja med tolarjem in DEM, ki izhajajo iz tega razpisa, se oblikujejo na podlagi srednjega tečaja Banke Slovenije. Na dan prijave razpisa je bila veljavna tečajnica št. 127 od 4.7.1996. Tolarske izklicne cene se na dan licitacije oblikujejo na podlagi tistega dne veljavne tečajne liste. Načelnica Ivica Puntar, dipl. oec. Republiški zavod za zaposlovanje Prosta delovna mesta (s pogoji za zasedbo) Občina Brežice Prodajalec Prodajalka v Novem mestu - pripravnica; dol. čas 6 mes.; do 12.7.96; Tip-Commerce podj. za trgovino in posredništvo Jesenice na Dol., Nova vas 24, Jesenice na Dolenjskem. Pfodajalka v Novem mestu; dol. čas 6 mes.; do 12.7.96; Tip-Commerce podj. za trgovino in posredništvo Jesenice na Dol., Nova vas 24, Jesenice na Dolenjskem. Natakar; nedol. čas; 60 mes. del. izkušenj; do 12.7.96; Vahčič Alfonz s.p.. Gostlina pri Alfonzu, Cerklje ob Krki 22 a, Cerklje ob Krki Tajnica; nedol. čas; 12 mes. del. izkušenj; jeziki: hrvaški jezik -govorno, nemški jezik - govorno; ostali pogoji: poskusno delo 6 mes., vozniški izpit, lahko tudi administrativni tehnik; do 12.7.96; Šetinc-Šetinc, Kadrovsko-socialno svetov, in posred. d.n.o., Brezina 15 a, Brežice Predmetni učitelj MA-FI; čas zaposlitve: ni podatka; ostali pogoji: nadomeščanje zaradi začasne odsotnosti; do 21.7.96; Osnovna šola Globoko, Globoko 9, Globoko Občina Krško Delavec brez poklica Pomoč v strežbi; nedol. čas; ostali pogoji: pomoč v strežbi; do 31.7.96; Benje Bojan, Okrepčevalnica Stil bar, Cesta 4. julija 104, Krško Žaganje lesa z ročno motorno žago; dol. čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: delo za določen čas z možnostjo stalne zaposlitve; do 12.7.96; Vitacel d.o.o. Ljubljana, Vrtacel enota Krško, Tovarniška 18, Krško; št. del. mest: 3 Pleskar; nedol. čas; 12 mes. del. izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 11.7.96; Kompakt - Kostevc in partner d.n.o. Senovo, PotnaArmesN.H., Senovo Ključavničar Monter stenskih in stropnih oblog, toplot, in hidro. izolacije; nedol. čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 11.7.96; Kompakt - Kostevc in partner d.n.o. Senovo, Pot na Armes N.H., Senovo Obdelovalec kovin; nedol. čas; 36 mes. del. izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 11.7.96; Kompakt - Kostevc in partner d.n.o. Senovo, Pot na Armes N.H., Senovo Ključavničar; nedol. čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; dO 11.7.96; Kompakt - Kostevc in partner d.n.o. Senovo, Pot na Armes N.H., Senovo Ključavničar, dol. čas 1 mes.; do 12.7.96; Planine Mihael -Montaža kovinskih izdelkov, Libna 30, Krško; št. del. mest: 10 Strugar; nedol. čas, do 12.7.96; Vitacel d.o.o. Ljubljana, Vitacel enota Krško, Tovarniška 18, Krško KV zidar; nedol. čas; do 12.7.96; Seal d.o.o., gostinstvo, storitve, trgovina, Drnovo 29 b, Leskovec pri Krškem Prodajalka - pripravnica; dol. čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: lahko tudi pripravnik; do 12.7.96; Mark d.o.o., trgovsko in storitveno podjetje, Grunova 8, Krško Natakar Pripravnik v strežbi; dol. čas 6 mes.; do 11.7.97; Pajtler Darja, okrepčevalnica Cekin, CKŽ132 b. Krško Pomočnik natakarja; dol. čas 9 mes.; jeziki: angleški jezik -govorno, nemški jezik - govorno; do 19.7.96; Pohle & co. Brestanica, Cesta na ribnik 3 a, Brestanica Gostinsko-turistični tehnik; dol. čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: lahko tudi gostinec s IV. st. strok, izobr.; do 19.7.96; Osnovna šola Raka, Raka 36, Raka Računovodsko-administrativna dela; nedol. čas; 60 mes. del. izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: obvladanje računovod. poslov in administracije ter poznavanje predpisov; do 11.7.96; Kompakt -Kostevc in partner d.n.o. Senovo, Pot na Armes N.H., Senovo Ekonomist - direktor kolesarksega društva; nedol. čas; 36 mes. del. izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno; ostali pogoji: smisel za organizacijo oz. vodenje dela, višja ali visoka strok. izobr. ekonomske, upravne ali organizacijske smeri; do. 18.7.96; Kolesarsko društvo Savaprojekt, CPB 23, Brestanica Višji upravni delavec - pripravnik; dol. čas 9 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 12.7.96 Predmetni učitelj za družboslovne predmete Učitelj slovenskega jezika; dol. čas 12 mes.; ostali pogoji: učitelj predmetnega pouka; do 12.7.96; Osnovna šola Gorjanskega bataljona, Podbočje 1, Podbočje Poučevanje slovenskega jezika; nedol. čas; nedol. čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: profesor ali PRU slovenskega jezika; do 12.7.96; Osnovna šola Raka, Raka 36, Raka Zdravnik splošne medicine; dol. čas 9 mes.; 12 mes. del. izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: opravljen strokovni izpit; do 19.7.96; Zdravstveni dom Krško, Cesta krških žrtev 56, Krško Občina Sevnica Kamnosek; nedol. čas; 12 mes. del. izkušenj; samsko stanovanje; ostali pogoji: poskusna doba 1 mesec; do 20.7.96; Železnik Vojko, Kamnoseštvo Grama, Glavni trg 25, Sevnica Montažer - polagalec marmorja in granita; nedol. čas; 12 mes. del. izkušenj; samsko stanovanje; ostali pogoji: poskusna doba 1 mesec; do 20.7.96; Železnik Vojko, Kamnoseštvo Grama, Glavni trg 25, Sevnica Gradbeni tehnik - pripravnik; dol. čas 6 mes.; ostali pogoji: srednja tehnična gradbena šola; do 12.7.96; Splošno gradbeno podjetje Posavje Sevnica p.o., Trg svobode 11, Sevnica; št. del. mest: 3 Učitelj razrednega pouka; dol. čas 8 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 19.7.96; Osnovna šola Tržišče, Tržišče 35, Tržišče Učitelj glasbene vzgoje; nedol. čas; ostali pogoji: poučevanje glasbene vzgoje na predmetni stopnji za polovičen delovni čas; do 12.7.96; Osnovna šola Boštanj, Boštanj 15, Boštanj mm SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje bf*o poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. ki ob nedeljah od 8. do 17. ure. %te Valan1iČ8Vo17, 8000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Teleta* +386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bosta klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro, §1$;^ Nova, največja Mercatorjeva samopostrežna v Krškem: Dolgoročno pomeni dobiček v trgovini predvsem zadovoljen kupec 2.000 kvadratnih metrov samopostrežne premore 72 metra hladilnih vitrin, police se šibijo pod 10.000 izdelki in teh je za 50 tovornjakov Krško, 5. julija - Po rekordno kratkem roku, sedemdesetih dneh, so danes v krškem nakupovalnem centru odprli prenovljeno samopostrežno trgovino. Gre za največjo Mercatorjevo samopostrežno v Sloveniji, za katero je podpredsednik uprave družbe Mercator Alojz Klemenčič poudaril, da ni namenjena samo ožji lokalni skupnosti. Poleg je še nova, prostorna restavracija s prijetno gostinsko teraso, v kratkem pa bodo odprli Se cvetličarno, drogerijo in baby center. Direktor profitnega centra Preskrba Vili Manček je v svojem nagovoru priznal, da ima zaradi rekordnega, sedemdesetdnevnega roka za obnovo verjetno kateri izmed udeležencev kak siv las več na glavi, da pa jih v kratkem čaka še prenova zgornje etaže, ki finančno ne bo tako zahtevna, kot je bila dosedanja. Ta je namreč terjala okrog 3 milijone mark in toliko je lahko spravil skupaj le velik sistem, kakršen je Mercator. Podpredsednik uprave Mercator d.d. Alq'z Klemenčič je večino svojega nagovora usmeril ravno v reorganizacijo sistema Mercator, ki da je sicer posameznim subjektom odvzela del samostojnosti, je pa omogočila racionalno poslovanje med dosedanjimi 32 ločenimi poslovnimi subjekti. Nova Mercatorjeva razvojna politika temelji na izgradnji v svetu preverjenih velikih nakupovalnih centrov, kjer se nameravajo postaviti po robu monopolu tujih trgovcev, na gradnji srednje velikih samopostrežnih trgovin, med katere je uvrstil tudi najnovejšo v Krškem, in na prodajalne, ki ne presegajo 100 ali 200 kvadratov ali pa ne dosegajo srednje velikih, s 600 do 1.000 kvadratnimi metri površin. Posodobiti in preurediti jih nameravajo tako, da bodo postale pomemben dopolnjujoč del Mercatorjeve mreže na podeželju in v mestih. Del jih bodo preusmerili v druge programe, jih oddali v franšizno mrežo ali prodali. Lotili so se tudi reorganizacije grosistične prodajne mreže, ki jo že povezujejo tudi z učinkovito informacijsko mrežo. Nazaj k novoodprti samopostrežni v Krškem! Tudi v njej bodo skušali uveljaviti načelo čim večjega dobička od prodaje ob zadovoljnem kupcu. Zato bodo plače zaposlenih tako kot v vseh ostalih Mercatorjevih prodajalnah sicer v okviru kolektivne pogodbe, a njihov del bo odvisen od dobička posameznega centra. (Ika) Banka Celje znižala obrestne mere Banka Celje je 1. julija znižala izhodiščne obrestne mere za posojila pravnim osebam in zasebnikom. Izhodiščne obrestne mere so se pri dolgoročnih posojilih znižale za 0,5 odstotne točke In pri kratkoročnih posojilih za 0,4 oz. 0,5 odstotne točke. Tako so se obresti dolgoročnih posojil znižale z 11 %na 10,5 % in kratkoročna posojila z 9,9% na 9,5% ter z 11,5% na 11 %. Obisk ambasadorja ruske federacije v Brežicah Brežice, 29. junija _ Na pobudo poslanca Marjana Šetinca ter v sodelovanju z galerijo Hamer v Slovenski vasi pri Mokricah je občino obiskal ambasador ruske federacije Aleksej Nikitorov, cigar obisk je rezultat ideje za vzpostavitev boljšega kulturnega in gospodarskega sodelovanja. Galerija Hamer že tretje leto organizira mednarodne slikarsko-kulturne dneve, letos septembra pa namerava posebno pozornost nameniti ruskim ustvarjalcem. Glede na to, da je galerija že večkrat organizirala kulturne prireditve v povezavi z gospodarstvom, je tudi tokrat priložnost za Brežice oziroma za brežiško in širše slovensko gospodarstvo, da obnovi gospodarske stike in vzpostavi nove. Ob tej priložnosti sta poslanec Marjan Šetinc ter direktor galerije Hamer Peter Špiler seznanila Alekseja Nikiforova in njegovega trgovinskega predstavnika Vladimirja Kurkina s širšimi možnostmi brežiškega območja, jima občino tudi razkazala, pogovarjali so se tudi z županom občine Brežice, člani sveta KS Kapele, z vinarjem Isteničem in Borutom Mokrovičem, direktorjem Čateških toplic. V teh srečanjih so sogovorniki pokazali velik interes za poslovno sodelovanje z Rusijo, pri tem pa izpostavili problem posrednikov pri teh poslih. Podjetje Hamer zato ponuja posredovanje neposrednih stikov zainteresiranih podjetij z morebitnimi ruskimi partnerji. Interes teh partnerjev bi lahko prenesli med ruske poslovneže, ki bodo v času mednarodnih slikarskih dnevov galerije Hamer sodelovali na posvetu med ruskimi in slovenskimi poslovneži, ki bo predvidoma v drugi polovici septembra. Galerija Hamer tudi vabi zainteresirano gospodarstvo, da pošlje ponudbe za sodelovanje na naslov Galerija Hamer, Slovenska vas, pošta Jesenice na Dolenjskem ali Hamer d.o.o., Zvonarska 1, Ljubljana. (Lea) y// POO&LAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ P*. NOTO MESTO Ljut>l|intkic.27 068/32 Na podlagi 7. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje ustanavljanja novih delovnih mest v malem gospodarstvu v občini Krško (Ur.list RS, št. 66/1993) župan občine Krško objavlja RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KRŠKO VSEBINA IN POGOJI RAZPISA 1) Sredstva za kredite znašajo do 350.000.000 SIT. Občinski proračun bo subvencioniral polovico realne obrestne mere. 2) Sredstva v obliki subvencioniranja realne obrestne mere iz občinskega proračuna se za isti program dodeljujejo le enkrat, in sicer za naslednje namene: - nakup, graditev, prenova in adaptacija prostorov v stanovanjskih in drugih gospodarskih objektih, namenjenih za poslovno dejavnost, - nakup nove opreme in generalna obnova obstoječe opreme za proizvodnjo, - uvajanje sodobnih tehnologij. 3) Prednost pri izboru bodo imele naslednje dejavnosti: - proizvodnja in proizvodne dejavnosti, predvsem izvozno usmerjene; - gostinska dejavnost (izključno ponudba hrane in prenočišč); - popravila izdelkov široke porabe; - druge dejavnosti, ki jih komisija oceni kot perspektivne za razvoj gospodarstva v občini. 4) Za sredstva za razvoj lahko zaprosijo naslednji prosilci: -samostojni podjetniki in obrtniki, - podjetja z do 20 zaposlenimi, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja. Sedež podjetja in poslovni prostori morajo biti na območju občine Krško. 5) Višina subvencioniranja obrestne mere znaša do polovice realne obrestne mere poslovne banke ali druge finančne institucije, pri čemer realna obrestna mera (r) ne sme presegati 8 % za odobreni kredit. 6) Doba vračanja posojila ne sme biti daljša od 5 (petih) let. 7) Razpis za pridobitev sredstev potem razpisu trajado31.8.1996. 8) Vloge za subvencioniranje obrestne mere s prilogami naj vložijo interesenti na naslov: OBČINA KRŠKO, Oddelek za gospodarske dejavnosti, Krško, CKŽ 14 (informacije na tel. št.: 22 -771 int. 293 ali osebno v sobi št. 212). Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. 9) Prosilec mora k vlogi priložiti še naslednjo dokumentacijo: - poslovni načrt ali investicijski program, iz katerega so razvidni: -viri financiranja investicije - struktura virov financiranja - sklep oziroma pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila, - amortizacijski načrt o odplačevanju kredita in realnih obresti. 10) Župan občine Krško bo na osnovi predloga komisije za dodeljevanje posojil sprejel sklep o dodelitvi sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere v 30 dneh po dnevu poteka roka za vložitev vlog. Sklep o dodelitvi posojila bo posredovan prosilcem najkasneje v roku 8 dni po odločitvi. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere se odobrijo samo za nova posojila. 11) Za subvencioniranje obrestne mere se med upravičencem, županom in finančno institucijo sklene pogodba. V pogodbi se določi, da prosilec najprej poravna svoje obveznosti, glavnico in obresti kreditodajalcu, ki ga je kreditiral. Na zahtevo kreditojemalca se na podlagi dokazil o obračunu in plačilu obresti povrne subvencionirani del obresti. 12) V primeru nenamenske porabe posojila mora prejemnik sredstev za razvoj v celoti vrniti prejeta sredstva skladno s sklenjeno pogodbo. Številka: 403-070-96 Datum: 14.6.1996 župan: Danilo SITER Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/ 94, 33/94 in 70/95) daje Občinska volilna komisija občine Kozje POROČILO o izidu rednih volitev v svete krajevnih skupnosti na območju občine Kozje dne 30.06.1996 . V svet krajevne skupnosti KOZJE so bili izvoljeni naslednji kandidati: TURK ROMAN, Pilštanj 3 MAČEK MILAN, PILŠTANJ 12 (volilna enota 5) 3. V svet krajevne skupnosti BUČE so bili izvoljeni naslednji kandidati: BRATUŠA ROMAN, Kozje 56 KOLAR VEUKO, Kozje 11 MAROvT NIKOLAJ, Kozje 38 HARTL MARJANA, Kozje 143 PLANINO JOŽEF, Kozje 132 ČEBULAR DARKO, Kozje 145 PRESKAR FRANC, Ješovec pri Kozjem 4 TURK PETER, Ješovec pri Kozjem 37 a PIRŠ JOŽEF, Zdole 15 ŠTURBEU RAFKO, Veternik 6 KLAVŽAR MIRAN, Veternik 29 (volilna enota 1 j (volilna enota 2) (volilna enota 3) (volilna enota 4) (volilna enota 5) (volilna enota 6) SINKOVIČ FRANC, Buče 47 VAH DUŠAN, Buče 3 KUNST MIRKO, Vrenska gorca 61 KAJBA JOŽEF, Vrenska gorca 42 PERC MARTIN, Vrenska gorca 62 PLEVNIK VILI, Ortnice2 CEPIN DANIJEL, Zeče pri Bučah 6 (volilna enota 1) (volilna enota 2) (volilna enota 3) (volilna enota 4) 2. V svet krajevne skupnosti LESIČNO so bili izvoljeni naslednji kandidati ŠKRJANC MILAN, Drensko rebro 6 (volilna enota 1) ZIDAR MIROSLAV, Lesično 69 BAH JOŽEF, Lesično 52 CEPIN MILOŠ, Drensko rebro 37 (volilna enota 2) CVETKO VERONIKA, Drensko rebro 25 KOVAČIČ JOŽE, Gubno 40 (volilna enota 3) DVORŠAK JOŽEFA, Gubno 18 AMON MILAN, Dobležiče 11 a (volilna enota 4) LUPŠE JOŽICA, Dobležiče 26 as 4. V svet krajevne skupnosti PODSREDA so bili izvoljeni naslednji kandidati: ČERNELIČ FRANC, Podsreda 18 a (volilna enota 1) ŠMALČIČ MARTIN, Podsreda 47 PRESKAR IVAN, Gradišče 18 (volilna enota 2) ZORKO MARTIN, Gorjane 20 (volilna enota 3) KOVAČIČ ZVONIMIR, Gorjane 41 SIKOŠEK LUDVIK-MIHAEL, Poklek/Podsredi 14 (volilna enota 4) KUŽNER VILJEM, Poklek pri Podsredi 22 NOVAK MIHAEL, Poklek pri Podsredi 3 BOŽIČNIK FRANC, Vojsko 23 (volilna enota 5) 5. V svet krajevne skupnosti ZAGORJE so bili izvoljeni naslednji kandiddti: ZALOKAR MARKO, Zagorje 6 (volilna enota 1) '<• KOLAR DARKO, Zagorje 44 POZNIČ IVAN, Zagorje 21 ŽLENDER FRANC, Zagorje 61 (volilna enota 2) TOVORNIK ALOJZ, Zagorje 55 POTOČNIK MARJAN, Bistrica 13 (volilna enota 3) STADLER JANEZ, Topolovo 6 < 6. V svet krajevne skupnosti OSREDEK pri Podsredi so bili izvoljeni naslednji kandidati: * OKROŠEK JOŽE, Osredek pri Podsredi 14 KUNEJ KARL, Osredek pri Podsredi 19 BEUC MARJAN, Osredek pri Podsredi 18 ZUPAN ANTON, Osredek pri Podsredi 7 JAGRIČ ALOJZ, Osredek pri Podsredi 26 Podrobnejši rezultati so na vpogled na sedežu Občinske volilne komisije Kozje, Kozje 37. Predsednik občinske volilne komisije občine Kozje Sergej ROJS, dipl.iur.,l.r. r ^ Kabaret Paramiks na brestaniškem gradu V soboto, 13. julija, bo ob 20. uri v atriju gradu Ftajhenburg nastopil Paramiks Kabare. V prijetnem vzdušju ob svečah in šampanjcu bodo z vami kramljali in vam prepevali: Silvo Teršek, MetaMalus, MeriAvsenak, Katja Levstik, Jurij Souček, Mia Žnidarič in Dominik Krt. V primeru slabega vremena bo prireditev v grajskih prostorih. Vabljeni! - 1 I....".:"-: OBČINA KRŠKO in KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA KRŠKO VAS VABITA na strokovno predavanje z naslovom UREDITEV KMEČKEGA DVORIŠČA Z OKOLICO v sredo, 17. julija 1996, ob 9. url v sejni sobi A občim Krško, Strokovno predavanje in posvet bo vodila STAŠKA BUSER, dipl. ing. agr. iz Srednje kmetijske šole Šentjur pri Celju. Kmetijska svetovalna služba Občina Krško OBČINA KRŠKO OBVEŠČA REJCE, KI PITAJO ŽIVINO IN „VZREJAJO PLEMENSKE TEHCE Obveščamo vas, da so v letošnjem letu v okviru občinskega proračuna za kmetijstvo namenjena tudi določena sredstva za vhlevljanje govejih pitancev in vzrejo plemenskih telic iz kontrole A oziroma AP. Uporabniki so upravičeni do regresa, če izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. VHLEVUANJE GOVEJIH PITANCEV - minimalni stalež govejih pitancev v hlevu je 3 kom.; - višina regresa po kom. znaša 10.000,00 SIT; regres je mogoče uveljavljati le za pitance kombiniranih pasem in mesnatih pasem govedi; - regres za porabnike uveljavljajo Kmečka zadruga BOHOR, Kmečka zadruga KOSTANJEVICA, Kmečka zadruga KRŠKO, individualno pa preko KSS; - rok za vložitev zahtevkov je do 15. v mesecu za tekoče vlaganje, za pitance, ki so bili vhlevljeni od 1.1.1996 do 30.6.1996, pa do 31.7.1996. Zadnji rok za oddajo zahtevka za mesec november je 5.12.1996. - vloge se vlagajo na občino, na Oddelek za gospodarske dejavnosti; - ob oddaji zahtevka, ki ga vlagajo zadruge za porabnike regresa, je poleg vloge potrebno priložiti še potrdilo o številčenju telet in izjavo KSS, da gre za resničen stalež; - teža telet za tekoče vlaganje zahtevkov za pridobitev regresa naj se giblje v teži 100-200 kg; - ob koncu leta mora porabnik regresa priložiti vlagatelju zahtevka potrdilo o organiziranem odkupu pitancev, ki ga odda občini, za kar tako občina kakor tudi zadruge podpišejo sporazumno pogodbo, in sicer zadruga s porabniki regresa, občina pa z zadrugami; - KSS skupaj z organizatorjem vlagatelja zahtevka spremlja med letom dejansko stanje pitancev ter ob morebitnih nepravilnostih obvešča inšpekcijsko službo. 2. UVEUAVLJENJE REGRESA ZA VZREJO PLEMENSKIH TELIC IZ KONTROLE A OZIROMA AP - regres je mogoče uveljaviti za telice, ki so bile vzrejene od kontroliranih krav iz kontrole A oziroma AP in imajo dober genetski potencial; - regres je mogoče uveljaviti le za telice kombiniranih pasem in črno-bele pasme; - višina regresa za vzrejeno telico znaša 10.000,00 SIT po glavi; - porabnik regresa je rejec, ki vzreja takšne telice; - regres za porabnike uveljavljajo KSS in zadruge na območju občine ob ustrezni dokumentaciji, ki jo rejec dostavi (potrdilo o številčenju in potrdilo o pripustu telice); - zadnji rok za oddajo zahtevka je konec pašne sezone oziroma najkasneje 31.7.1996; - kontrolo med vzrejo spremlja KSS Krško. Namen ukrepa je dolgoročni cilj lastne vzreje telic v občini in s tem preprečevanje klanja dobre plemenske črede ter na ta način stimulirati prodajo lastnih telic. Vse aktivnosti v zvezi s tem ukrepom bosta spremljali KSS in občina Krško. ŽUPAN Danilo SITER RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE nabave rastlinjakov in plastenjakov iz sredstev proračuna, namenjenih za kmetijstvo v letu 1996 1. Občina Krško razpisuje sredstva za sofinanciranje nabave rastlinjakov in plastenjakov v višini 3.000.000,00 SIT. 2. Upravičenci do sredstev so občani občine Krško, ki so ali bodo v letu 1996 na območju občine Krško postavili plastenjake oziroma rastlinjake za pridelavo jagod in zelenjave. 3. Namen razpisa je sofinanciranje plastenjakov in rastlinjakov za: a) plastenjak ter rastlinjak s trdo kritino za intenzivno zelenjadarsko proizvodnjo: minimalna zelenjadarska površina je 50 m2, maksimalna pa 20 arov. b) plastenjak za intenzivno pridelavo jagod: minimalna proizvodnja jagod na 5 arih, maksimalna pa na 20 arih. 4. Sredstva bodo dodeljena upravičencem za posamezne plastenjake ali rastlinjake do maksimalne površine 20 arov. Višina podpore pa znaša: 1. rastlinjak s trdo kritino za intenzivno zelenjadarsko proizvodnjo: 800,00 SIT po m2; 2. plastenjak za intenzivno zelenjadarsko proizvodnjo: 400,00 SIT po m2; 3. plastenjak za intenzivno pridelavo jagod: 200,00 SIT po m2. 5. Vloge pošljite na obrazcih, ki jih lahko dobite na sedežu Kmetijske svetovalne službe, CKŽ 30, Krško. K vlogi morate priložiti mnenje svetovalne službe. 6. Rok za vložitev vloge je 30.8.1996. Vloge pošljite na naslov: Občina Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, CKŽ 14, Krško. 7. Odbor za kmetijstvo občine Krško bo na osnovi razpisa za sofinanciranje rastlinjakov in plastenjakov sprejel sklep o dodelitvi sredstev v 30 dneh po dnevu poteka roka za vložitev vlog. 8. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Številka: 1/14-403-96/96 Datum: 14.6.1996 župan: Danilo SITER »Nova« bolezen prašičev že tudi na območju občine Krško Kmetje zaskrbljeni - Na vzorce je treba dolgo čakati - Dnevi bežijo, kmetje ne vedo, pri čem so - Pa taka kmetijska politika Akutna, torej hitro potekajoča bolezen mnogih domačih in divjih živali, najpogosteje prašičev (plemenske svinje in pujski), ki ji pravimo Aujetzkvjeva bolezen prašičev, je iz občine Brežic prišla tudi na območje Krškega. Iz pogovora z veterinarjem Tomažem Ciglerjem smo izvedeli, da je bil pri rutinskem pregledu merjascev v spomladanskem času pri enem rejcu ugotovljeno, da je žival okužena z virusom herpesa, ki je znan kot povzročitelj Aujetzkvjeve bolezni. «lnšpekcijska služba nam je naložila izvajanje določenih ukrepov, ki so se z razmahom bolezni še inenzivirale. Zaradi vse več okuženih hlevov in živali je republiška veterinarska uprava sklenila, da se izvajajo podobni ukrepi kot v občini Brežice, kjer se je bolezen najprej pojavila. To pomeni, da je potrebno na celotnem področju občine Krško vsem plemenskim svinjam in merjascem odvzeti kri za laboratorijsko preiskavo. Te aktivnosti se intenzivno izvajajo, kar pomeni, da po kmetijah, kjer redijo plemenske prašiče, mladicam in starejšim svinjam jemljemo krvne vzorce. Hkrati z odvzemom živali tudi oštevilčimo, kar omogoča točno evidenco, na ta način pa se lahko okuženo svinjo hitro najde. Če se pri živali ugotovi okuženost, je ne zdravimo, ampak o tem obvestimo veterinarsko inšpekcijo, pristojni inšpektor obišče kmetijo ter odredi ukrepe. To je v prvi vrsti tudi navodilo, daje potrebno dati svinjo v zakol. Narava analize je takšna, da traja več tednov, tako da rezultati niso prav kmalu na voljo. Cilj vsega je, da se najde okužena žival in se jo čim prej izloči, tako da bi bolezen čim prej zatrli. S tem primerom sedaj dela veliko veterinarjev. V zadnjem izbruhu, predvsem v občini Brežice, se je bolezen kazala s povečanim številom nevitalnih in mrtvorojenih pujskov ter s povečanim poginom mladičev po porodu. Iz strokovnih vidikov pa je znano, da bolezen povzroča hude probleme, če je prisotna še katera druga bolezen, ki sama po sebi ni nevarna. Prenaša se na številne domače živali, predvsem so ogroženi psi in govedo, za človeka pa ni nevarna. V občini Krško kliničnih znakov nismo opazili, ker je bolezen ugotovljena v začetni fazi širjenja in okužbe. Na Drnovem, v Kalce Naklu, na Brodu in v Gržeči vasi so bili okuženi plemenski merjasci, kasneje več plemenskih svinj, ki so bile pripuščene k njim. Zakol okuženih prašičev gre po uradni poti, kmet dobi z odločbo povrnjeno tržno vrednost svinje. Poostriti je treba tudi nadzor prometa živali čez državno mejo s Hrvaško, kjer se je vsa zadeva začela.« Veterinarji so v krški občini bolezen najprej zasledili pri Francu Flajšmanu v Kalce Naklu, ki ima pravo malo prašičjo farmo, saj se s tem ukvarjajo pri njihovi hiši že več kot 25 let in ves čas tudi pripuščajo. Imel je dva merjasca in veterinarji so ob pojavu Aujtzkvjeve bolezni prišli vzet vzorce tudi k njemu. Po laboratorijskih preiskavah, vzorec je bil namreč pozitiven, je moral oba merjasca izločiti iz hleva. Nato so vzeli še vzorce svinj, ki jih ima Franc v svojem lepo urejenem hlevu kar 20. Sporočili so mu, da laboratorijska preiskava ni bila pravilno opravljena (rezultat je bil negativen), zato so junija svinjam vzeli-vzorce še enkrat, tako da sedaj Flajšmanovi že dva meseca nestrpno čakajo na rezultate. Franc Flajšman: »Spominjam se, ko smo hoteli malega merjasca rezati, je veterinar Cigler rekel, da bolezni ni. Merjasca smo tako popravili, že čez 14 dni pa se je na dvorišču pojavila inšpekcija, rekoč, vaši merjasci so bolni! V hlevu nikoli nismo imeli nobene bolezni. Svinje sedaj umetno podpuščam, kar pa ni tako zanesljivo. Ne, na rezultate pa res ne morem potrpežljivo čakati, saj bi moral svinje podpuščati pod svojega merjasca, pa ne morem! Veterinarji pa med vikendi ne pridejo, ko pa že pridejo, ogromno zaračunajo. Brežiška občina regresira razliko od naravnega prepusta do umetnega, krška pa ne. Zakaj? Denar se gubi, jaz pa od tega živim! Že dva meseca sem zaradi čakanja na rezultate brez dohodka. Pri tej kmetijski politiki je prašiče težko obdržati, zato res ne vem, kaj bo.« (Lea) Novo sejmišče na hipodromu Brege Brege, 22. junija -Še ne tako dolgo nazaj je bilo v bližnji okolici osem sejmišč, ki pa so, kdo ve zakaj, eno za drugim odmrla. Rojevajo se pa tudi nova, kot v soboto na hipodromu Brege. Kljub manjšim zapletom z dokumentacijo in lokacijskim dovoljenjem je vaščanom bližnjih vasi ob pomoči krajevnih skupnosti le uspelo v rekordno hitrem času postaviti vse potrebno za živinsko sejmišče -doslej je bilo najbližje v Šentjerneju -ki ga je finančno podprlo kar nekaj podjetij: vltacel, NEK, Kanja in še nekatera. Tehtnico je prispevala Kmečka zadruga Krško. Prostor nameravajo še dodatno urediti, tako Anton Miler, upokojenec z Breg: »Dandanes se kmet zelo težko prebija. Sploh kar se sejmov tiče, smo morali doslej hoditi v Šentjernej, ki pa ni blizu, in vstopnina na sejem je bila visoka, Pri nas bo prvo leto vstop prost in bo to gotovo mnoge pritegnilo. V pretoku živine bodo govedo, prašiči in konji. S tem pa bomo konjerejci posavske pasme veliko pridobili. Svojo postajo bodo postavili tudi Italijani in Avstrijci, ki sem hodijo predvsem po konje. Za nas je ta odkupna postaja življenjsko pomembna.« Jože Grabnar, gradbena mehanizacija, iz Krškega: »Objekt je velikega pomena in domačini smo dobili, kar smo potrebovali. Zdaj bo vse dosti lažje. Ko smo začeli delati, nas je bilo malo, potem pa vsak dan vse več, saj so se ljudje zavedali pomena in so radi priskočili na pomoč. Prvi poskusni odkup nas je po obisku prijetno presenetil, ker je prišlo več kot 50 ljudi. Postaviti bo treba še naveze, ker brez tega ni sejma.« Tone Florjančič, elektrikar iz Bogove pod Trojanami: »Pred dvajsetimi leti je bilo tu pusto; kar sedaj tu stoji, pa pomeni trikratno pridobitev. Nekateri krajani so dogajanje počasi otipavali, sedaj, ko vidijo, kaj se je v dobrem tednu zgradilo, pa vedo, kaj to pomeni za kraj. In to še ni konec, saj se bo še dopolnjevalo. To je začetek in v tej jami se bo začela čudovita stvar. Na pomoč sem priskočil z veseljem in pomagal pri delih, ki jih obvladam. Vsi smo vložili, kar smo po svojih močeh mogli.« da bo večnamenski. Tako bo mogoče provizorični gostinski objekt uporabiti tudi za veselice bližnjih gasilskih društev, ki so imela doslej največ težav s parkirnimi površinami. Objekt za sejemske potrebe je prispevala družina Škerbina. V imenu občine je s spodbudnimi besedami spregovoril tajnik občinske uprave, Vinko Bah, trak pa je prerezal najstarejši vaščan Krškega polja, Tone Gregoršanec. Kaj pomeni pridobitev sejmišča za bližnje vaščane, pa smo povprašali ljudi, ki so pri gradnji aktivno sodelovali. (Mr. Jožo) Dane Mižigoj, predsednik kasaškega društva Krško: »Ta prostor je za krajane in za celo občino Krško velika pridobitev, ker so od tu na najbližje sejmišče morali v 27 km oddaljeni Šentjernej, kar je bila velika muka za živino in ljudi. Na sejmišču bo, predvidevamo, zelo živahno, saj bo poleg živine moč dobiti tudi vso potrebno opremo, npr. vprego, podkve itn. To bo postalo središče, kjer se bodo zbirali ljudje s podobnimi interesi. Tu je velika perspektiva, saj je na tem področju 540 kobil, zaradi česar sodimo v sam vrh slovenske konjereje.« Franc Marolt, upokojenec z Breg: »Novo sejmišče pomeni za nas veliko pridobitev in zadnji čas je bil, da smo to izvedli. Pričakujemo, da bo z odkupno postajo živinorejstvo še bolj zaživelo. Za nas je najvažnejše, da nam je tak prostor blizu. Prostor bo večnamenski. Za delo smo prijeli vsi skupaj in združeni v res kratkem času dosegli, kar danes lahko tu vidimo. To je šele začetek in ne bo dolgo potrebno, da se bo kompleks še razširil.« PSC Mladinska 12, 8250 Hrežice TA 0608/62-770, 62-334, d-°-Q_________________62-140 V prodajno servisnem centru INTEGRA nudimo širok izbor , • vozil Citroen, kijih tudi servisiramo , ¦ motornih koles Honda, KTM, scooteijev Italjet in Peugeot ter opreme za motoriste • • koles Scott in opreme za kolesarje ^ kurilna olja Radi pa vam bomo prodali in brezplačno zamenjali olje na vsakem tipu vozila ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 11. IN 17. JULIJEM 1996 V mesecu juliju se zvezdna in planetarna konstelacija ne bosta bistveno spreminjali, veliko pa bo malih in kratkih aspektov, ki bodo delovali na ljudi. Že mlaj v nedeljo bo prinesel nekaj čudnih energij. Sonce in Luna sta seveda takrat na istem mestu, tokrat bosta v Raku. Že to pomeni precejšnjo čustveno razdražljivost, napetosti, ki izhajajo iz podzavesti, bodo povzročile nevšečnosti, tako da v medsebojnih odnosih ljudje ne bodo najbolj prijazni drug do drugega. Če ta aspekt še povežemo z opozicijo z Neptunom, dobimo silno nenavadne stvari, močne, rušilne strasti in druge nevrotične reakcije. Žal bodo zato ljudje zelo nesprejemajoči, prepirljivi, vendar se lahko le tako ozavesti tisto, kar je v njih, in se tudi odstrani. Ko nekaj, kar je bilo skrito v podzavesti, ozavestiš, se s tem soočiš, sprejmeš in se za vedno rešiš problema. Mlaj bo vsekakor zelo napet, saj bo v aspektu udeležen tudi Merkur, ki vlada razumevanju. Zaradi slabega aspekta v tem času ne bo pravega razumevanja, kar bo še poslabšalo odnose. Takoj zatem pa pride Sonce v zdravilni trigon s Plutonom, kar bo dalo dovolj energije, da tisti, ki hočejo nekaj razrešiti, to tudi storijo. Naslednjih štirinajst dni bo pod vplivom opozicije Sonca z Neptunom in Uranom, vendar s pomočjo trigona s Plutonom. Ljudje bodo priče čudnim dogodkom v okolici in v sebi, izrazilo se bo veliko trmoglavosti, predvsem pa velika želja po svobodi. Kdor jo hoče v resnici doseči, mora znati sprejeti vse tisto, kar ga moti. Ko ti nič več ni pretežko, ko lahko storiš vse brez težav, si svobodo tudi našel. Pot do svobode gre skozi sprejemanje. Med tem časom postaja znova vse močnejši kvadrat med Jupitrom in Saturnom, ki v širšem smislu povzroča zelo negativne odnose v družbi. Ta aspekt deluje na državne ustanove, podjetja, finančni in ekonomski ter politični sistem. Ljudje se bodo v tem času na teh področjih optimistično udejstvovali, vendar brez prave podlage in s premalo upoštevanih dejstev, ki bi jih morali preučiti pred dejanji. Zato se bodo znašli v težavah. Lahko pričakujemo meddržavne spore zaradi napačno izrečenih ali razumljenih besed in dejanj, prišlo bo do večjih padcev na borzah in tudi poslovni stiki med podjetji bodo vse slabši. Vzrok -pomanjkanje denarja po vsem svetu. Muca ga je popapkala, ha, ha, ha. Na vas bo mlaj v Raku deloval še močneje kot na nekatere druge in do izraza bo prišlo vaše nerazumevanje drugih, posebej kar zadeva čustveni svet posameznika. Zelo težko boste prenašali partnerjeve izbruhe in sploh ne boste vedeli, za kaj gre. Ko boste vedeli, tega ne bo več počel. tU TEHTNICA 24.9.-23.10. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. KOZOROG 23.12.-20.1. Vam bo ta čas bolj prizanesel, ker ste v svoji notranjosti bolj čustveni in znate razumeti druge, kadar so v stiski. Brez težav seveda ne gre, vendar pa na nobenem področju ne bodo tako velike, da bi bile izrazite. Dobro bi bilo ta čas izkoristiti za dopust. Vi imate še vedno velike možnosti, da na svojem ljubezenskem področju nekaj storite. Morda boste - ali pa ste že - dobili partnerja, ki bo dober za vas. Tudi pri denarju naj ne bi imeli večjih problemov - prej nasprotno. Tudi vam se še kar nasmiha, z opozorilom na mlaj, ki ga boste tudi vi čutili. Najbolj občutljivi ljudje pod Soncem boste še bolj občutljivi. Dogajale se bodo čudne stvari. Morda boste ugotovili, da vas družba ali celo družina zavira, da vam nekdo ne da dihati. To bo kar držalo, kajti pojem svobodnih odnosov je popolnoma pozabljen, namesto tega pa vladata ljubosumje in posesivnost. Nekaj časa boste precej zmedeni, težko se boste koncentrirali na stvari, ki jih morate rešiti v svojem vsakdanjem življenju. Kot da bi vas nekaj hotelo odnesti - vaše misli bodo pogosto usmerjene nekam daleč, tako daleč, da še vedeli ne boste, kam. Zato pa pravim: bodite tukaj in zdaj, kjer koli in kar koli ste. Tudi vam utegneta Merkur in Neptun malce zagosti, zato boste kar precej zmedeni in neprizemljeni. To se bo kazalo v neodločnosti, lahko pa boste prišli v situacijo, ko vas nekdo ne bo hotel razumeti, zato se boste morali dobro potruditi, da to rešite. Če drugi noče ali ne more, ga pač pustite na miru. V ljubezni in denarju bi vam lahko šlo zelo dobro. Težko pa boste sprejeli nekoga, ki bo zelo čustveno deloval na vas. Pozor, če bo od vas kaj zahteval, dobro razmislite, kaj počne, kajti čustveni izpadi so najmočnejša manipulacija, s katero vas lahko nekdo zasužnji. Ne uporabljajte svojih močnih čustev za to, da boste od nekoga nekaj dobili. Za vsako stvar, ki jo daste, dobite desetkrat toliko nazaj. Če oddajate sovraštvo, ga dobite desetkrat toliko -potem se pa čudite, ko zbolevate ali ko drugi zbolevajo. Raje se potrudite in poiščite ljubezen. S svojim partnerjem še vedno ne najdeta skupnega jezika, pa bi se morali vsaj potruditi. Biti z nekom skupaj, pomeni znati se prilagajati, kadar je to potrebno, in tudi znati delovati s svojo voljo, kadar je treba. Modrost pa je, ko veš, kaj je treba v določenem trenutku delati. Kot mnogim drugim tudi vam ne bodo prizanešeni čustveni izpadi. Imeli jih boste vi in vaš partner ali kdo drug v okolici. Mogoče so težje razprave s starši, še posebej če so takšne, da vas tiščijo in silijo, da delate po njihovo, tudi če veste, da delajo povsem narobe. Sprejeti jih bo treba. Utegne se zgoditi, da boste doživeli nekaj neprijetnih in čudnih izkušenj, ki pa vam skušajo samo pokazati, kakšni ste v resnici. Če padete v čustveno reakcijo zaradi nekega dogodka, to pomeni, da te stvari nimate razčiščene, zato je ne morete sprejeti take, kot je. To pa je potrebno, če hočete biti srečni. Tudi za vas bo tale teden precej težak, saj so vsi vaši vladarji v težkih aspektih, pa tudi Mesec, ki je zelo močan v vašem znamenju, bo zelo slab. Do izraza bodo pač prišle vaše šibke točke, to pa sta pretirana čustvenost in še nekaj - vdanost v usodo ali fatalizem. Usoda je v vaših rokah. Storite kaj zašel Bono Baršek Dan harmonikarjev v Zajčjem Kotu Zajčji Kot, 22. junija - Že drugo leto zapovrstjo lahko ljubitelji diatonične harmonike spremljajo uspehe prve tovrstne šole na našem koncu. Vodi jo nosilec zlate harmonike Toni Sotošek iz Koprivnice, kije ustvaril edinstven pristop k učenju tega ljudskega inštrumenta, ki se ga uči predvsem po posluhu in nekaj malega tudi po notah. Danes uk obiskuje skoraj sto znanja željnih, predvsem mlajših privržencev domače zabavne glasbe, ki so nad šolanjem in pridobljenim znanjem navdušeni. Koliko so se naučili, Toni Sotošek, mentor diatonične harmonike: »Tu je danes zaključek sezone moje šole diatonične harmonike z učenci, starši, prijatelji in ljubitelji zvoka harmonike. To je interna zadeva naše šole. Prireditev smo lani začeli prvič in upamo, da se bo tradicionalno nadaljevala. Učenci so iz vseh krajev Slovenije: od Maribora, Novega mesta, Trebnjega, Straže, Gorjancev, in jih je več kot devetdeset. V današnjem programu sodelujejo moji učenci, Vesele Štajerke, sledil bo nastop našega orkestra, pojavil pa naj bi se tudi 40 X band iz Krškega. Povabili smo tudi domače izdelovalce harmonik: Zupana, RuterjainKapša.« .'¦-""»¦v Robert Furer, 16 let, iz Artič: »Za igranje harmonike me je navdušila mama. Bil sem eden prvih Tonijevih učencev, ampak sem zaradi šole moral učenje harmonike opustiti. Še vedno jo zelo rad igram. Če bom imel dovolj časa, bom pridobljeno zananje poskusil uporabiti kar se da profesionalno. Po mojem mnenju je program Tonijeve šole diatonične harmonike najboljši, kar jih poznam v Sloveniji. Razvil je svoj način in ta mi je izredno všeč.« Tomaž Rime, 16 let, iz okolice Novega mesta: »Tonijevo šolo obiskujem drugo leto. Navdušilo me je predvsem njegovo igranje, ker ima nek poseben smisel za harmoniko. Ta pot me bo pripeljala, upam, do katerega ansambla. Ko jo bom obvladal, si želim ustvarjati svojo glasbo. Sedaj v veliki večini igramo skladbe, ki jih je ustvaril Toni. Posebej mi je všeč, ko zaigra nekaj harmonik v skupini. Vpisal sem se tudi v glasbeno šolo, kjer se bom začel učiti še klavirsko harmoniko. Na prvem mestu mi je narodnozabavna glasba.« smo lahko videli v slabi uri, potem pa je prireditev pokvarilo vreme, čeprav so organizatorji »pri vrhovnem« naročili sončen dan. Vsak med učenci, ki so se predstavili v skupnem igranju, bi lahko po virtuoznem obvladovanju, ki smo ga imeli možnost slišati, že sam igral v katerem od ansamblov. Žal smo bili prisiljeni poskakati v avtomobile, ker je Zajčji Kot zajelo neurje, ki ni dovolilo nadaljevanja. Mi smo se zato odločili, da od nekaterih učencev dobimo vsaj kakšno izjavo, če že nismo mogli slišati vsega, kar bi nam lahko zaigrali. (Mr. Jožo) Boštjan Povhe iz Sp. Leskovca: »Za harmoniko sem se navdušil že zelo zgodaj, ko sem bil star štiri leta. Zaprosil sem očeta, da mi kupi harmoniko in po enem letu se mi je želja izpolnila. Do trinajstega leta sem bil samouk in slišal za šolo, ki jo vodi Toni. Zelo sem si želel, da bi si poskusil nabrati novo znanje pri njem. In res se mi je tu uspelo naučiti veliko. Toni je odličen mentor in ima svoj stil, ki mi ugaja. Moja vzornika sta poleg Tonija še Mihelič in Avsenik. Želim se naučiti še klavirsko harmoniko, ker na diatonični žal ni moč vsega odigrati.« Jernej Kolar, 10 let. iz Dolenje vasi pri Artičah: »Za harmoniko me je navdušil ati. Slišal sem za Tonijevo šolo in želel sem poskusiti pri njem. To mi je tudi uspelo. Sedaj igram že dve leti in verjamem, da bom vztrajal naprej. Poteg Tonijevih sklad rad igram še skladbe Slaka, Avsenika in Miheliča. Harmoniko se učim z lahkoto in tudi v skupinskem igranju se dobro ujamem. Ko bom usvojil dovolj znanja, bom ustanovit svoj ansambel, kjer bom igral svoje pesmi.« Viktor Malec, 14 let, iz Sedlarjevega: »Za igranje harmonike me je navdušil oče, ki si jo je v mladosti prav tako želel igrati, pa te možnosti ni imel. Jaz sem to možnost dobil. Začel sem s klavirsko harmoniko in končal nižjo glasbeno šolo. Na jesen pa se nameravam vpisati v srednjo. Frajtonarico igram bolj za hobi in mi je zelo všeč, ker je izraz bolj ljudski. Vzornik mi je Avsenik in mi bo tudi ostal. Upam, da bom imel svojo skupino, ki bo igrala narodnozabavno glasbo.« Srečanje harmonikarjev Studenec, 6. junija - Na Studencu je bilo tradicionalno srečanje harmonikarjev, ki je bilo hkrati tudi izbirno srečanje za Zlato harmoniko v Ljubečni. V vročem popoldnevu je potekalo že 16. srečanje harmonikarjev iz Posavja in Dolenjske. Srečanje so organizirali ZKO Sevnica, PD in PGD Studenec. Program se je začel z gasilsko vajo, ki so jo uprizorili člani PGD Boštanj. Ob 65-letnici PGD Studenec so predstavili tudi novo pridobitev - gasilski avtomobil. Sledil je nastop kar 48 harmonikarjev v petih kategorijah. Nastopajoče je ocenjeval Milan Bred, glavni ocenjevalec tradicionalne harmonikaške prireditve v Ljubečni. Po končanem nastopu je pohvalil vse nastopajoče in jih opozoril na napake. Izmed 48 udeležencev je izbral 13 kandidatov, od tega dva veterana, ki gresta direktno v Ljubečno, kjer bosta tekmovala za ljudskega godca leta. Ostalih 11 uvrščenih pa se bo moralo še dodatno izkazati na polfinalu sredi avgusta v Postojni. Srečanje sta popestrila harmonikaški orkester Tonija Sotoška in humoristična skupina Modra kronika. Za zabavo pa je pozno v noč skrbel ansambel Vigred iz Laškega. (Z.Z.) Cvet in sad na Jurčičevi Muljavi Dežela Desetega brata ali rojstni kraj Josipa Jurčiča, lepa vasica v prelepi Dolenjski. Kraj se zaveda svojih kulturnih vrednot, živi, dela in se razkazuje širnemu svetu tudi na področju gledaliških predstav. Njihovo letno gledališče je čudoviti ambient, ki ga je ustvarila narava, človek pa spremenil le toliko, da ga uporablja v plemenite namene. Člane KD Anton Aškerc iz Koprivnice in ostale prijatelje gledaliških predstav je letos spet zaneslo v Jurčičevo deželo, na ogled njegove igre »Cvet in sad«, ki so jo vrli Muljavčani pod taktirko dveh dam, gospe Lampretove in Kosteličeve, postavili na čudovit naravni oder. Avtobus je bil poln tistih, ki smo bili lani »na Domnu« in tistih, ki so nam verjeli, da je lepo. Res je bilo! Doživeli smo enkraten poletni kulturni večer (tudi vreme je postreglo), ki ga je številna igralska skupina nesebično podarila vsem obiskovalcem. Doživeli smo lep sprejem z javnim pozdravom gospe Tatjane, ki je zaključila z besedami: »Ostanimo prijatelji«. Bomo in drugo leto spet pridemo, ker sle čudoviti, smo rekli. Zadovoljni smo zapuščali prizorišče, saj so nam poleg duhovne hrane napolnili tudi lačne želodce in to okusno in poceni. Hvala! Vsem, ki boste brali te vrstice in ste ljubitelji gledališča, priporočam obisk Muljave in ogled igre. Ta možnost je še 12. in 13. julija in pa seveda naslednje leto na začetku poletja, seveda ob drugi predstavi. Ne bo vam žal! (Blaž Sotošek, Koprivnica) Pes - najzvestejši prijatelj Hvalova nemška špica pa se ponašata še z odlikovanji Kostanjevičani vedo, da jih, če se odpravijo na obisk k upokojeni učiteljici Ljubi Hvalovi na Gorjupovo ulico v Kostanjevici, vedno najprej pozdravita dva ljubka psička, par malih nemških špicev, ki se igrata pred hišo ali na balkonu, če pa sta morda v stanovanju, pritečeta pred vhodna vrata takoj, ko zazvoni. James Pol, kličejo ga Muf, lisičje oranžne barve, je po poreklu z Irske in je že nekajletni zmagovalec mednarodnih razstav v Ljubljani in Mariboru (CAC, CACIB, BOB). Želeli so ga pariti, vendar v Sloveniji niso našli primerne samice, v tujini pa so te stvari zeta drage in je težko najti zveze* Mlada črnodlaka psička Anita, po domače Nita, pa je iz Češke in je bila letos na državni razstavi psov vseh pasem v Grosupljem ocenjena z odličnim. Lastnica psov, hči Mojca, nam je povedala, da letos nameravajo pridobiti vzrejno dovoljenje za leglo malih nemških špicev. To je v Sloveniji dokaj redka pasma, tudi legla še ni, bolj razstavljajo volčje špice. Je pa ta pasma zelo priljubljena, povpraševanje po njej je veliko, saj so kljub svoji majhni rastj dobri in glasni čuvaji, svojemu gospodarju pa izredno podvrženi, saj tako dom kot tudi gospodarja požrtvovalno branijo. Kot zanimivost naj povemo, da so bili predniki nemških špicev dobri furmanski psi, še posebej so jih cenili vozarji, prodajalci vin, saj so po dobro zalitih kupčijah njihovi psički glasno čuvali denarnice v njihovih žepih. Nemški špici, pravijo jim tudi alarm na štirih nogah, so za vzdrževanje nezahtevni, kljub bujni dlaki je kopanje redko potrebno, bolj pogosto jih je treba le razčesavati. Radi se gibljejo, ljubijo pa tudi ugodje. Prehranjevalne navade so odvisne od vzgoje, zato je najbolje, da psa že od malega navadite na »pravilen« način prehranjevanja. (Lea) *!fj'^f PA SE SLIŠI .. Tovornjak v neznano. Na zadnji seji občinskega sveta občine Krško smo izvedeli, da so se pri preplastitvi ceste Arto-Lomno dogajale čudne stvari, ki so jih opazili domačini. Dva polna tovornjakaz asfaltno maso, ki sta čakala na raztovarjanje, sta izginila v neznano. Zelo čudno, pravijo ljudje, ki so bili priče nenavadnemu dogodku, ob tem pa se že sedaj sprašujejo, ali se bo kriminalka v slogu Agathe Christie ponovila tudi pri že izgrajenem vodovodu Arto-Veliki Trn. Klopi ne marajo žensk. To nam je zaupal gorski tekač Rado Skubic, ki je v treh dneh pretekel Zasavsko planinsko pot z Bizeljskega na Kum. Trditev je prikazal kar na primeru iz družine. Kot pravi, ga imajo nadležni klopi zares radi in se veselo lepijo nanj. Ko pa ga je na poti spremljala žena, pa so klopi ponovno napadli njega, žene pa ne. Čeprav Rado svoji boljši polovici ne privošči klopov, se sprašuje, ali klopi res ne marajo žensk? Ribiča. Vlado Kevo, brežiški metaleaikladiva in državni rekorder, v prostem času rad lovi ribe. Ker pa je Vlado tudi trener mlajših metalcev v kHubu, bi lahko rekli, da mu zagotovo zmanjkuje časa za ribičijo. Trditev pa je ovrgel kar njegov varovanec Primož Kozmus, ki je na vprašanja o razumevanju s trenerjem povedal: »Dobro se razumeva, pa tudi ribe skupaj loviva.« Še predsednik v Pacifiku. Na vseh speedwayskih dirkah v Krškem je mogoče slišati tudi reklamo za diskoteko Pacifik, ki gledalce po dirki vabi na zabavo v nočnih urah. Tudi v soboto je bilo tako. V Pacifiku je igral Parni Valjak in še sam predsednik AMD Krško, Anton Vodišek, ki je prisluhnil reklami, se je po dirki namenil proslavljat naslov državnih prvakom v dvojicah kar v najbližjo dikoteko, kar pa je brez dvoma Pacifik. Dunajski valček pomaga. Na sobotni dirki je pri padcih, ki so sestavni del speedwaya, Jože Pirman, odgovorni za ton na stadionu Matije Gubca v Krškem, zavrtel dunajski valček,"ki je tekmovalce, na srečo brez poškodb, postavil na noge. Pa naj še kdo reče, da glasba ne pozna meja in da ne celi ran. V soboto, ko naj bi za novo velesamopostrežno v krškem nakupovalnem centru bil prvi pravi nakupovalni dan, so bili prodajalci in nakupovalci žrtve zagonskih težav. Zataknilo se je pri računalniško povezanih blagajnah in morda še kje. Sistem blagajn omogoča prodajo po normalnih ali diskontnih cenah, saj računalnik sam odmeri ceno glede na količino kupljenega blaga. Če pa so v računalnik vneseni podatki nekoliko nepopolni, se to pozna pri zastoju pred blagajno. Žrtve jeze kupcev so bile žal prodajalke in blagajničarke, a v vodstvu Preskrbe trdijo, da so jih na vse skupaj temeljito pripravili - psihično in fizično. Tisti, ki se na to spoznajo, trdijo, da se podobnim zapletom ne more ogniti nobena, še tako pomembna in uveljavljena trgovska hiša in da je to dejstvo že dokazano. Skratka: jeza gor ali dol -punce so v soboto pobrale kar zavidanja vreden izkupiček! Direktor P.C. Preskrba Vili Manček in njegov komercialist Darko Topolovšek sta skušala ugotoviti, kako naj računalniško vodeno poslovanje deluje s čim manj težavami. Mančku se je potožil eden izmed tistih, ki so zadolženi za računalnike: »Bil sem pri zdravniku. Kjer koli se potipljem, po glavi, rebrih, rokah, nogah, trebuhu..., povsod me boli.« Manček: »Poslušaj! Poskusi pritisniti na tipkovnico. Morda te boli samo prst, pa so zato kode kruha pomešane!?« Nekoč je bil tukaj stan, tako star in trhel, da so si samo najpogumnejši upali nanj prisloniti lestev in nabiti oglasno desko. Potem so ga podrli in ostal je kup slame. A ta kraj pod Libno žal ni znan po stanu, temveč po tem, da so si ob njem poiskale delovno mesto zasede prometnih policistov. Policisti se niso skrivali in počeli različnih vragolij v slami, pač pa so tukaj jemali mero tistim, ki so prekoračili omejitev hitrosti na t. i. »sloki cesti«. Lahko bi rekli, da so policisti sedaj dobili vsaj za silo urejeno delovno mesto. Država je investirala v tistih nekaj kubikov gramoza, na katerih bodo lahko možje postave odstavljali voznike s pretežko nogo. Stanje na bližnjih mejnih prehodih kaže, da se državi niso zasmilili policisti. Kdo pa ne bi vlagal v tako parcelico, če lahko na njej pričakuje rekorden hektarski donos! Vlado in »gospodje s klobuki« v Sevnici Sevnica, 7. julija • V nedeljo smo lahko v atriju sevniškega gradu prisluhnili Beltinški bandi, Vladu Kreslinu in Malim bogovom, nepozabnim glasbenikom in pevcem. S skrajnega severovzhoda Slovenije, Prekmurja, je v Sevnico prišla »najstarejša« slovenska glasbena skupina. Ljudska glasba, ki prihaja iz teh krajev, je nekako drugačna, drugače pojoča, mehka in nekoliko otožna. Beltinška banda ima svoje korenine že v letu 1930. Pred petimi ali šestimi leti se je ob neki priložnosti zgodilo, da je z njo zapel Vlado Kreslin, rockovski pevec, doma iz iste vasi kot gospodje s klobuki. Sodelovanje z očetom in materjo se je takrat pričelo kot prijetna šala, kar velja danes kot posebna zanimivost v naši etno-pop glasbi. Skupino sestavljajo 1905. leta rojeni Jože Kociper, malo mlajši vlionist Janez Kociper, harmonikarja Štefan Banko in Viktor Maric, cimbalist Andrej Sobočan, pevski trio Milan, Katica in Marica, klaviaturist Jure Hibšer, baskitarist Miro Tomassini ter Vlado z akustično kitaro in vokalom. Več kot 500 obiskovalcev je s ploskanjem nagradilo izvedbo raznolikega programa, saj je vseboval poleg prekmurskih in drugih slovenskih ljudskih pesmi tudi priljubljene popevke. (Pavel) Festival korajža velja v Nerezinah Celebrant Singers v Krškem V petek, 12. julija, ob 20. uri bo v Kulturnem domu Krško velik koncert ameriške vokalno-instrumentalne skupine Celebrant Singers (Pevci slavja). Ustanovitelj skupine je Jon Stemkoski, Američan poljskega rodu, ki je s skupino nastopal v več kot 70 državah, v letih 1985-1990 pa so nekajkrat nastopili tudi v Sloveniji. Glasba, ki jo igrajo in prepevajo, je vsebinsko podobna črnski duhovni glasbi in nosi sporočila iz življenja navadnih ljudi. V petek se nam obeta dober koncert, kdor pa še ne pozna glasbe skupine Celebrant Singers, je potrebno povedati, da je podobna glasbi, ki jo v Sloveniji izvajajo.New Swing Ouartet. Pridite v Kulturni dom Krško in doživeli boste nepozaben večer. Vstopnine ni! Ameriška vokalno-instrumentalna ekumenska skupina Celebrant Singers kako sproščeno znajo nastopati, kako jih ne motijo reflektorji, kamere in več kot tisoč gledalcev. Vesel sem, da je prireditev uspela, zato izrekam zahvalo organizatorju prireditve, Bogu Hvali, PSK in njenemu direktorju Mirku Štajnerju ter ZPM občine Krško, ki so skupaj pripravili prijeten ambient za bivanje vseh nastopajočih.« Urad župana Župan Danilo Siter na odru skupaj z nastopajočimi. Nerezine, 5. julija - Že četrto leto zapored se je v Nerezinah zbrala elita mladih pevcev in instumentalistov, ki že vrsto let sodelujejo v otroškem zabavno-glasbenem festivalu Korajža velja. Letošnji je pokazal bistven organizacijski in vsebinski napredek, župan Danilo Siter pa je menil: »Pred leti so bili ti festivali dosti bolj amatersko zasnovani, danes pa lahko opazimo, kako otroci nimajo več treme, do J)4h Hotel Sremic Krško Vsak večer erotični program NAGRADNA KRIŽANKA KOZMETIKE LIDIJE URBANČ Sponzor tokratne nagradne križanke je Lidija Urbanč, ki ima svoj kozmetični salon že od februarja na novi lokaciji na Ulici talcev 20 v Kostanjevici. Njena kozmetika temelji na naravnih bioaktivnih terapijah, saj meni, da je skrivnost negovanja prav v naravi. Vtem kozmetičnem salonu bi vsak človek našel kaj zase, saj je ob današnji naglici, napetosti, stresih in podobnem naše telo izpostavljeno mnogim neprijetnim in škodljivim vplivom. Gospa Lidija nudi NEGO OBRAZA IN DEKOLTEJA (antistresna nega, biostimulacija, negovalna olja brez barvil, parfumskih dodatkov in konzervansov), FITOTERAPIJO (specialno negovanje kože z zeliščnimi izvlečki), AROMATERAPIJO (proti mastni in aknasti koži - vlažni in suhi ekcem, proti celulitisu in otekanju nog ter detoksifikacijo za boljše počutje), BODY WRAPPING - cimetova krema AHA (proti celulitisu, strijam, krčnim žilam, maščobnim blazinicam, zmanjševanje obsega), DEPILACIJA, MYDREN (limfna drenaža proti otekanju, stimulacija mišic, terapija proti celulitu, za boljše počutje). Kozmetika Lidije Urbanč nudi tri nagrade, in sicer: 1. aromaterapijo, 2. masažo obraza in dekolteja, 3. ličenje. Rešitve križanke pošljite najkasneje do sobote, 20. julija, na naslov NAŠ GLAS, CKŽ 23, 8270 KRŠKO, s pripisom »Križanka Kozmetike«. Rešitev križanke iz šestindvajsete številke - Geslo: ZABAVA IN RAZVEDRILO. Po vodoravnih vrstah: ISKAR, NRAVI, RAP, ZABAVA, EZ, RAD, FORMA VIVA, NO, ATEIST, EKRAN, LOTZE, GD, ADI, EMIAN, ARAMIS, RAN, MIREN, ONIKS, ALANIN, NATON, LOPATA. Žreb je nagrade razdelil takole: 1. Marija HODNIK, Resljeva 7, Kostanjevica na Krki (šampanjec v Dancing clubu Flamingo); 2. Albina TEKAVČIČ, CKO 16, Senovo (buteljka vina v Dancing clubu Flamingo); 3. Ivan AŠIČ, Na Resi 1, Krško (videokaseta); 4. vida PETELINC, Artiče 32 b, Artiče (zgoščenka); 5. Suzana VODOPIVEC, Gubčeva 11, Krško (zgoščenka). Čestitamo. ; NAŠ GLAS ŠESTI ŽIDOV. MESEC BARVA IGRALNIH KART DEL VIETNAMA MAJHNE BARABE JUDOVSKI KRALJ i- ¦ jPRIST. V IJORDA-NIJI ZAGREBŠKI TEDNIK TROPSKA PAPIGA ^ ^V '¦'"¦¦:l^fa _