st. 8 (987) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 20. februarja ^ ^ 1969 ; Takole so fantje novomeške poklicne gasilske čete med najhujšim metežem reševali najbolj ogrrožene strehe starejših mestnih hiš. Tudi podjetje DOMINVEST je organiziralo 12 skupin za čiščenje streh v Novem mestu. Na nekaterih strehah je namreč snega precej čez meter. (Foto: M. Moškon^ BO PO HUDEM SNEŽNEM NEURJU PRIŠLA ODJUGA? Strehe se lomijo pod snegom Gasilci in druge dežurne ekipe z naglico odmetujejo sneg s streh stanovanjskih blokov in drugih stavb širom po Dolenjski, Beli krajini in Spodnjem Posavju — Zaradi visokega snega pouk v več šolah za nekaj dni ukinjen — Neredek prizor teh dni: avto s konjsko vprego PRI IVANU GORENCU V HRASTNEM Redki vedo za zahvalo Običajno je že tako, da odbornike in njihovo delo mnogo raje grajamo kot pa pohvalimo Najprej smo morali v njegovo prostorno zidanico, kjer stojita dve vrsti sodov, polruh vina in sadjevca, da smo dušo privezali, potem pa smo krenili v reber, kjer bodo, brž ko bo mogoče, začeli graditi cesto Hrastno-»Dunaj«. Ni pomota, naselje Hom je res tolikšno, da je treba pošteno za-ukati, da slišijo pri sosednji hiši. In ni zastonj dobilo ime avstrijske prestolnice. Ivan Gorenc iz Hrastnega nad Šentrupertom je mož, s katerim se ja veselje pogovarjati o kmetovanju saj je poln praktičnih izkušenj. Kot dober gospodar zna pri hiši narediti vse, kar je potrebno, celo v izdelovanju sodov je pravi mojster, kar gotovo ni enostaven posel. »Tega izberimo za odbornika, ta bo dober, so dejali ljudje in niso se zmotil.i Zdaj so lahko zadovoljni. V minulih letih so kraji nad Šentrupertom, kjer je pokrajina pravi raj za lovce in izletnike, dobili boljšo električno napeljavo in boljše cestne povezave. V vsem tem je tudi del ^ega — Gorenca, ki je znal delati in pritegniti ljudi, da so prijeli za delo. Na sejah občinske sikupščine v Trebnjem ni veliko govoril, zato pa je v okviru krajevne skupnosti raje več delal. Ne samo on, še več je takih mož, ki jim pogosto delamo krivico, ko jih ocenjujemo zgolj po govorjenju, na vse drugo pa pozabljamo. Prav taM možje pa se običajno dobro zavedajo nalog, katere so jim zaupali ljudje. M. L. Snežno neurje, ki se je ob koncu prejšnjega tedna spet za tri dni zvrtinčilo nad Dolenjsko, Belo krajino in Spodnjim Posavjem, je namedlo 30 do 40 cm novega snega. Ta čas je naš, južni del Slovenije, pokrit z več kot 130 cm debelo snežno odejo, ponekod pa je snega še več. Tako ocenjujejo na Kočevskem, da imajo okoli 180 cm snega. Podatke smo zbrali in zaključili naše poročilo v torek. 18. februarja, do 13. ure. Novi sneg je spet najbolj jetje iz Novega mesta je po-prizpdel promet. Cestno pod- slaJo osem dežurnih odp za čiščenje avtoitK>bilske ceste in drugih asfaltnih cesit. Vse ceste prvega in drtigega ireda so zdaj že prevozne, promet na n&caterih makadamskih, tudi pomembnih cestah pa je de vedno težak ali pa ^loh ni možen. Avtobusi so imeli te dni vsak dan večurne zamude, nekaterih zvez pa (Nadaljevanje na 12. str.) OD 20. II. DO 2. III. Okrog 21. februarja in nekako od 27. februarja do 1. marca lepo vreme. V ostalem nestalno s pogostnimi padavinami Topleje bo. Dr. V. M. Kje bo tekla nova avtomobilska cesta? 2e na začetku postvetovanja Izdelan je program o regionalnem prostorskem razvoju turizma na Dolenj- ^ ugotoviu, da bo o enot-skem - Upoštevati je treba vse činitelje za skladen razvoj pokrajine - Ne-prijetno presenečenje o novi hitri cesti! " ’ V ponedeljek je bilo v šmarjeških Toplicah sklicano strdkovno posvetovanje o regionalnem prostorskem razvoju turizma v desetih občinah širše Dolenjske: brežiške, črnomaljske, 'grosupeljske, kočevske, krške, metliške, novomeške, ribniške, sev^ške in trebanjske. Prišli naj bi tudi predstavniki turistične zveze Slovenije, gospodarske zbornice "in prizadetih bank ter komiteja za turizem iz Ljubljane. Vendar so zaradi snega neprevozna oeste, pri Grosupeljčanih, Kočevarjih in Ribničanih pa še nekateri dmigi pomisleki, zadržale Sevničar ne, Belokranjce in Ljubljan- Z nožem branil dolge lase v ponedeljek, 17. februarja olooli 16.30, je dolgolasi A. K., dijak lanetljske Solo Grm, med prepirom na Glavnem trgu v Novem mestu potegnil nož In prerezal trebuh 33-letnemu mesarju Ivanu Glavanu iz Prečne. Hudo ranjenega Glavana so takoj od;^-Ijali v novomeško bolnišnico, A. K. pa se je slcrll v go^ stišče Breg in se od tam javil miličnikom. Mladoletni A. K, je uporabil nož potem, ko so ga dira-žOi ziar^ dolgih las, Gda-vam x>a mu je ponujal donar, 6e6 naj gre k birivcu. čane doma. Iz Trebnjega, Krškega, Brežic in Notvega me- sta so prišU predsedniki in podpredsedniiki občinskih skupščin, zsvezaii ljudski poslanec Ludvik Golob, predstavniki političnih organdza-cdj ter Zavoda za izobraževanje kadrov iz Novega mesta in Dolenjske turistične zveze, ki sta pripravila omenjeni program. riznaa na Dolenjskem težko sklepati, dokler ne najdejo skupnenga jezika tudi za druge panoge gospodarstva, M bi jih bilo treba vskla-jevati s potrebami vseh do-lenjstidh občin hkrati. Tu gre predvsem za energetiko, promet, vodno gospodarstvo in kmetijstvo z gozdarstvom. Prav tako enakopravno sodelovanje vseh desetih pri-(Nadaljevanje na 6. str.) w?T;'rg:^ •-fe OD 1.XI. 68 DO 18.11.69 3.247 novih! 15. TEIJEJN NASE AKCIJE nam je dal 93 novih naročnikov. Huda zima je in vsak zdaj še raje prebira domači tednik. — Stanje novih naročnikov v torrfc opoldne; BRE2ICE: ............. 306 ČRNOMELJ:....................268 KOČEVJE:.....................199 KRŠKO: ....................450 METLIKA: ..................110 NOVO MESTO:.................623 RIBNICA:.................. . 114 SEVNICA: ..................301 TREBNJE:.....................376 Razne pošte:.................357 Inozemstvo: . . ............143 KRŠKO: danes o davčnih olajšavah Na posvetu o turizmu v klubski sobi idravUišČa v Sm»rješkiti Toplicah. Danes bo občinska skupščina v Krškem sklepala o predlogu za nove davčne olajšave Sneg preprečil konference V kočevski občini je zaradi visotoega snega in neprevoa-niih cest odipadlo precej kan-didacijskiib toonferenc kraoev-ndih otrganiBOcdj S!2DL, ki so bUe sikUoane ssi preteddo soboto In nedei^o. ObčinsJd odbor SZDL 90 bo potrudil, da bodo konforenoe dsivodone. kmetom. V hribovitih predelih naj bi imeli to možnost tisti davkoplačevalci, ki se bodo odločili za nakup strojev, za gradnjo ali obnovo gospodarskih poslopij, stanovanjskih hiš in za preusmeritev gospodarstva na kmetiji. Do olajSav naj bi imeli pravico', tudi tisti lonetjo, ki bodo pre-; uredili svojia stanovanjska in gospodarska poslopja v turistične namene. Po predlogu, ki so ga dobili odborniki, znašajo olajšave do 50 odst. od odmerj^ega prispevka* če investicije presegajo vsoto 3.000 dinarjev« »Predsednik de Gaulle,« je dejal zahodnonemški finančni minister Fram Joseph Strauss, »je križanec med Devico Orleansko in političnim astronavtoma ... Ameriški astronavt Frank Borman, ki js nedavno letel okrog Meseca, ;e izjavil: »Zdaj, ko Lyn-don Johnson^ ni več predsednik. Sl lahko privoščim trditev, da je Mesec videti prav takšen kakor Teksas.« Bivši ameriški predsednik Johnson je doma iz Teksasa ... Slovaški voditelj Gustav Husak je v nekem govoru vtepal ljudem v glavo, da morajo ohraniti čimbolj hladno glavo. Naslednjega dne se je v tisku že pojavila karikatura, na kateri državljan modruje: »Nekateri ljudje imajo tako hladne glave, da jim zamrzne razum. ... Španska cenzura je pravkar prepovedala izid knjige »Gverila«. V njej nemški avtor opisuje zgodovino gverilskega vojskovanja od leta 1809 do današnjih dni. Morda je cenzuro motilo to, da so prav Spanci iznašli in dali ime gverili leta 1809, ko so se vojskovali proti Napoleonu. .. .V sovjetskih časopisih je 98 odstotkov vesti za množice, dva odstotka pa za poznavalce, ki bi radi vedeli, kaj se v resnici dogaja — je dejal neki dopisnik v Moskvi. »Toda vrag si ga vedi, katera sta tista dva odstotka« .. Od junijske vojne 1967 je Sovjetska zveza poslala Egiptu orožja in druge vojaške opreme v vrednosti ene milijarde dolarjev. Toda sovjetski inštruktorji imajo težave s svojimi učenci. Med nekim predavanjem o tankih so se začeli egiptovski vojaki režati. »Kaj res mislite, da bom popravljal tank sredi bitke?« je vprašal egiptovski učenec obupanega sovjetskega učitelja. ... Najdražji ujetnik na svetu je gotovo Sirhan Sirhan mladi Arabec, ki je lani ubil senatorja Roberta Kennedyja. Proces se še ni začel in vendar je veljal državo že 400.000 dolarjev, ker je Sirhan Sirhan tudi najbolj strogo varovani ujetnik na svetu. So kvalitetni res le vodilni ljudje? Kandidate iščejo ponekod v preozkem krogu »že uveljavljenih« - Čemii želijo nekatere občine samo »močne« poslance Med značilnostmi doslej zbranih podatkov o predlaganih možnih kandidatih za republiške poslance, naj ob tej priliki omenimo dve. ■ Prva je ta, da je med predlaganimi možnimi kandidati največ ljudi iz industrije. To je pravzaprav razimiljvo in v redu. Prav tako predlogi obetajo, da bo to pot prišlo v skupščino vendarle več ljudi iz doslej zapostavljenega kmetijstva, tudi zasebnih kmetov; večinoma jih predlagajo vo-lilci na štajerskem in v Pomurju. Tudi nekaj študentov omenjajo predlogi. Presenetljivo malo pa so zastopane nekatere panoge, ki dokaj pomenijo v slovenskem gospodarstvu. Iz turizma ni nobenega predloga za poslan- TELEGRAMI SAIGON — V Južnem Vietnamu se Je končalo enodnevno premirje za vietnamsko novo leto. Južno, vietnamska osvobodilna ajinada je sicer razglasila sedemdnevno premirje, toda saigonska vlada ni spoštovala tega premirja. RAVALPINDl — I>emonstracije v Pakistanu so dosegale tolikšen obseg, da Je bil premier Ajub Kan prisiljen izpustiti iz zajwra svoje, ga najnevarnejšega političnega nasprotnika. bivšega zunanjega ministra Bhutta, Zdaj so se za&li pogovori med vlado in opozicijskimi strankami. LONDON — Britanski zunanji minister Stewart ni hotel ne za. nikati ne jotrditi poročil, da namerava Britanija prodati Izraelu večje število tankov »centurion«. Arabske države so ostro protesti-rale v Londonu ISTANBUL — Med obiskom Se ste ameriSke Rote v Turčiji Je v Izmiru, Trapenzuntu, Ankari in Istanbulu prišlo do hudih nemirov in demonstracij. Nastopila je celo vojska, ki Je uporabila strelno orožje. skega kandidata, razmeroma zelo malo pa jih je tudi iz znanstvenih dejavnosti, gradbeništva, gozdarstva in gostinstva. ■ Druga značilnost je ta, da predlogi sorazmerno najbolj upoštevajo direktorje ter druge ^ ljudi na vodstvenih družbenih položajih in fimkcijah v političnih in delovnih organizacijah. Seveda potrebujemo poslance tudi iz vrst vodilnih ljudi. Toda ob njih bi moralo biti več neposrednih proizvajalcev, ker gre za to, da dobijo v s^pščinah ustrezno besedo predvsem tudi nosilci osnovnih delavskih interesov, ne pa zgolj njihovi posredniki. Naj bo. recimo, direktor še tako napreden, mnoge probleme vendarle drugače čuti kot delavci. To je človeško razumljivo in je treba upoštevati. Toda ko se potegujemo za več kandidatov iz vrst neposrednih proizvajalcev, nimamo pred očmi zgolj ročne delavce, marveč 'širši krog, vključno tehnike, inženirje, ekonomiste in druge kvalificirane ter visokokvalificirane ljudi. Navadno potiskajo naprej predvsem kandidate iz vrst vodilnih ljudi z izgovorom, češ da potrebujemo kvalitetne poslance in odbornike. Po teh pojmovanjih je torej kvaliteten samo tisti človek, ki je na vodilnem mestu. Marsikdaj sta kvaliteta in vodilna fimkcija res združena v enem človeku, vselej pa ne. Toda prav tako kvalitetne, razgledane, sposobne in zavzete ljudi najdei;no tudi med člani KARNEVAL V MAINZU (Zah. Nemčija): Kot koklji na gnezdu so predstavili na pustni par^ tudi finančnega ministra Franza Josefa Straussa (levo) in ministra za gospodarstvo Karla Schillerja. Ker se govori o novih davkih, so jima ob strani dali še napis: »Pazite, kaj bosta znesla!« Telefoto: UPI delavskih svetov, med strokovnjaki in drugimi. Kandidatom iz vrst vodilnih ljudi dajejo prednost zlasti tam, kjer poteka kandidiranje v bolj ali manj zaprtih vodstvih, po starem, kjer izbirajo zgolj v ozkem krogu že znanih ljudi ter je kandidacijski postopek torej premalo javen. V takih primerih imamo, kot nekateri to imenujejo, nekakšen »kadrovski vrtiljak«, na katerem se prikazujejo vedno eni in isti ljudje. Vzrok je v težnjah nekaterih občinskih vodstev, da bi z »močnimi« poslanci zagotovili uveljavljanje občinskih interesov v republiški in zvezni skupščini. Korenine takšnih teženj pa segajo globlje in kažejo najbrže na nerazčiščen položaj občine v našem družbeno ekonomskem političnem sistemu. MIRO ZAKRAJŠEK tedenski notran/epolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m SKUPŠČINA o POKOJNIN-SI^M SISTEMU — V zvezni skupščini so prejšnji teden obravnavali teze za izpopolnitev pokojninskega sisteona. Večina poslancev je nasprotovala zahtevam sindikatov, naj bi skrajčali pokojninsko in starostno dobo (nekaj poslancev pa je sindikalne zahteve podprlo). Ge bi ugodili zalatevam sindikatov, bi namreč morali zmanjšati osebne dohodke zaposlenim in pokojnine. Interes tistih delavcev, ki živijo samo od zaslužka ter nimajo dni-gega premoženja je, da čimdlje delajo, da bi imeli potem čimvečjo pokojnino. Znanstvena proučevanja kažejo, da je starostna meja za upokojitev pri moških pri 60. letih. Hkrati pa so v skupščinskih razspravah poudarili, da je pri izpopolnjevanju pokojninskega sistema najvažnejše to, da odpravimo sedanja krivična razmerja med pokojninami ter doseženio, da se bodra pokojnine skladno večale z osebnimi dohodki zaposlenih. Po izjavi namestnika direktorja zveznega zavoda za socialno zavarovanje Todorja Vujasinovića je pričakovati, da se bodo pokojnine letos v vseh republikah povečale za kakih 5 %. ■ SPREJETI VOLILNI ZAKONI — Republiški zbor skupščine SR Slovenije je razglasil spremembe republiške ustave. S tem je ustava začela veljati. Hkrati so v republiški sikupščtni v ponedeljek končno sprejeli tri zakasnele volilne zakone; zakon o volitvah republiških poslancev, zakon o volitvah občinskih odbornikov ter zakon o določitvi volilnih enot za volitve republiških poslancev. Zna- no je, da je zakon o volilnih enotah sprožil mnogo kritik ter spre-minjevalnih predlogov, češ da pri-krajšuje nekatere občine. Spremembe je predlagala tudi občinska skupščina Trebnje, ki pa je svoj predlog nato imiaknila. ■ PODRAŽITVE OGROŽAJO STANDARD — Sekretar sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič je v pogovoru s sodelavcem Tanjuga poudaril, da najnovejše podražitve nevarno strežejo po standardu delavcev in ogrožajo reformo. Stalen vzrok neustaljenih Skrajšanje dobe ni dobra rešitev cen so zlasti nizka storilnost, slaba organizacija dela in ekstenzivno gospodarjenje. Najbolj dvigajo cene svojim Izdelkom namreč tista podjetja, ki slabo gospodarijo, s tem pa škodujejo dobrim gospodarjem. Rešitev ni samo v raznih predpisih. Med drugim smo se pred vplivom svetovnega trga tudi preveč zaprli z raznih carinskimi in drugimi pregrajami. O cenah, ki so v januarju poskočile za 7 % glede na lansko povprečje, je razpravljal tudi zvezni izvršni svet. Sprejel je več ukrepov, ki naj pripomorejo k ■ POSLANSKA VPRAŠANJA — Poslanca Ivan Repinc iz Kranja ter Tilka Blaha Iz Novega mesta sta v zvezni akupSčini postavila vpra- šanje o ljubljanskem letališču Brnik oziroma o rentabilnosti novih in starih letališč sploh ter zakaj ljubljansko letališče ni vključeno v mednarodne letalske proge. Slovenci morajo namreč — ka^r se odločijo za letalo, potovati 6ez Zagreb, Gradec, Celovec ali Trst. Direktor uprave civilnega letalstva Batrič Jovanovič je odgovoril, da nobenega jugoslovanskega letališča, ki smo ga zgradili ali gradimo, ne bi mogli razglasiti za odvečnega, ker vsakega potrebujemo zlasti zaradi turizma. Pogodbe o pristaja-'nju mednarodnih letal na jugoslovanskih letališčih pa lahko kadarkoli spremenimo, je dejal Jovanovič. * Poslanec Prane Šetinc je vprašal generalnega direktorja zveznega zavoda za statistiko Ibrahima La-tifiča, zakaj pri sestavljanju vprašalnika o dohodkih občanov ni sodeloval noben republiški organ iz Slovenije. Ta vi>rašaJnik je namreč vzbudil precej hude krvi, ne le zato, ker je bil prvotno sestavljen le v srbohrvatskem Jeziku, marveč tudi zaradi neumestnih vprašanj. Direktor Latifić Je pridal, da so bile pri tem storjene nekatere napake. ■ »BEOGRAD« TUDI V LJUBLJANI IN MARIBORU — Beograjsko trgovsko podjetje »Beograd« ima že zdaj dvanajst veleblagovnic v Srbiji, Bosni in Vojvodini. V teh veleblagovnicah lahko vsak dan kupule kakih 200.000 ljudi. Ta trgovsld velikan namerava zdaj graditi veleblagovnici tudi v Ljubljani in Mariboru. ■ UVOZ MASLA — V Sloveniji bi bilo treba letno uvoziti kakih 1800 ton masla, da bi krili potrebe. tedenski zunanjepolitični pregled Triindvajsetega februarja bo novi ameriški predsednik Richard Nixon začel svojo pot po zahodnoevropskih državah. Do 2. marca bo obiskal London, Bonn, zahodni Berlin, Rim, Bruselj in Pariz. Glavai namen Nixonove poti je »okrepiti in poživiti« atlantsko zavezništvo, kakor je sam dejal. Dejal je tudi, da bo posvečal več pozornosti Evropi. Razlogov, da se je novi predsednik ZDA odločil, da bo tako kmalu obiskal Evropo, je več. Zelo neprijetna in nujna je kriza na Srednjem vzhodu. Washington je načelno privolil v francoski predlog, da bi se sestali predstavniki ZDA, ZSSR, Britanije in Francije in poskusili najti rešitev za srednjevzhodne težave ali jih vsaj omiliti. Toda ZDA zahtevajo, da se morajo pred tem sestankom posamič dogovoriti med seboj posamezne države, kako bi bilo najbolje organizirati sestanek »na vrhu«. Drugi razlog za obisk je — Evropa. Težava je v tem — piše londonski tednik »The Economist« — da je zahodna Evropa postala premočna, da bi bila še voljna prenašati položaj iz petdesetih let, ko so bile ZDA nedvomno vodilna sila, zahodna Evropa pa je tej sili sledila. Toda Evropa je še vedno prešibka, da bi se lahko enakopravno pogovarjala z ZDA. Gospodarsko bi že bila dovolj močna, toda politično je razbita in neodločna. Britanci kažejo pri tem s prstom na predsednika de Gaulla in trdijo, da njegova politika slabi zahodnoevropsko politično enotnost. De Gaulle bi rad naredil iz Francije vodilno silo, ki bi ji sledile druge zahodnoevropske države. Zato se ne bo zadovoljil z morebitnimi ameriškimi zagotovili, da je Francija za ZDA prav tako pomembaa kakor Britanija. Zaradi svoje posebne politike mora Francija skrbno paziti, da bo med Parizom in Washingto-nom zmeraj dovolj velik’ odmik. Zato politični opazovalci ne pričakujejo, da bo Ni-xonov obisk v Parizu kaj dosti spremenil to dejstvo. Nixon bo tudi obiskal taho-diU Berlin, ker je to postalo Se obvezno romanje celo ca ameriške predsednike. Pred Nixonom sta obiskala Berlin tudi predsednika Kennedy in OBORGETOWN — DesniAankl nžin) premiera Porbesa Bumhama T Gvajani Je utel pravo strano vlado proti indijskemu tlvljii v pokrajl^ Rupunimi, kjer so se nedavno uprli veleposestniki. WASmNGTON - PredscdnUt Nixon Je poslal proemerja države New York Nelsona BockeiellerJa v države Latinske Amerike kot svojega oselmeKa odposlanca. Johnson. In prav v tem trenutku se temperatura v Berlinu in okrog njega nevarno dviga. Petega marca bodo zahod-n».iemški poslanci volili v zahodnem Berlinu novega predsednika ZR Nemčije, Liibke-jevega naslednika. To se ne bo zgodilo prvič, toda vsakokrat, ko se je to zgodilo. Nixon v Evropi je bilo slišati na vzhodu grmenje. Prihajalo je iz Moskve in Nemške DR. Tudi najnovejša sovjetska nota Bonnu, prav tako note, izročene ZDA, Britaniji in Franciji poudarjajo, da je Berlin pod okupacijskim statutom in da nikakor ni ^el zahodnonemškega ozemlja. Potemtakem poslanci iz Bonna nimajo kaj tam iskati. (Isto bi moralo seveda veljati tudi za Nemško DR, ki ima v vzhodnem Berlinu, ki je tudi pod okupacijskim statutom, svoje vladtie ustanove.) V preijšnjih letih, ko je zahodnonemški parlament zasedal v zahodnem Berlinu, so vzhodnjaki ovirali promet med nekdanjo nemško prestolnico in ozemljem Zvezne republike, sovjetska reakcijska letala so letela nad dvorano, v kateri so zasedali poslanci, tako nizko, da so se drobile šipe, in podobno. Zdaj so prepovedali vsem zahodnonemškim poslancem potovati v Borlin. Moskva še posebej opozarja na 12 neonacističnih poslancev NPD, ki bodo marca tudi glasovali v zahodnem Berlinu. Poslanci bodo seveda potovali z letali in zato se pesimisti bojijo, da bodo sovjetske oblasti, ki so pred kratkim orgai.iizi-rale manevre v okolici Berlina, motile letalske zveze. Moskovska nota Bonnu mračno napoveduje, da bo za vse posledice kriv Bonn. Tudi prej je bilo slišati taka opozorila, toda zdaj zvemi* jo resneje. Zato sta se izobli* kovali dve »šoli«. Zahodno« nemški uradni viri širijo pesimizem, da bi spodbudili tri zahodne velesile k odločnej* Šim ukrepom, ker se jim zdi njihovo stališče nekoliko mlahavo. Američani pravijo, da ne pričakujejo kaj hujšega. Toda za vsak primer sc pripravljajo tudi na kaj hujšega. m v STABO;STW£1j.\1 zavarovanju bomo hitreje oapravljali sedanje neskladnosti med pokojninami; o korist pokojninskih skladov je treba ovrednotiti upoko-jenčevo mmulo delo, katerega sadove vsi uživamo. Z ustvarjanjem rezerv bomo zagotovili trdnost pokojninskih skladov in tako bomo lahko občasno usklajevali pokojnine z naraščanjem povprečne osebne življenjske ravni. Zato iz skladov pokojninskega zavarovanja ne bi smeli izplačevati pravic, ki temeljijo na drugih načelih in za katere naj jamči tisti, ki jih je predpisal oziroma priznal. P SISTEM VSELJUDSKE OBRAMBE moramo izpeljati uspešno, dosledno in našim razmeram ustrezno. Vsak občan naj ve, kje je njegovo mesto in kakšne so njegove naloge. Vsa naša vzgoja mora upoštevati, da uvajamo sistem vseljudske obrambe. ■ NAŠA ZUNANJA POLITIKA mora še naprej te^ melj iti na neodvisnosti vsake države in na pravici do lastne poti v socializem. Smo za dejavno sožitje in neuvrščanje. Republikam gre dejanska, vse večja pra- PRIPRAVE NA APRILSKE VOLITVE Koga bomo predlagali? (Iz programskih izhodišč SZDL Slovenije za kandidiranje odbornikov in poslancev) vica, da sodelujejo pri določanju zimanje politike, še posebej pa v vseh tistih primerih, ko se kaže poseben interes posamične republike. Hkrati, ko si pri2adevamo za dobre odnosg s sosednjimi državami in ko razvijamo in razširjamo pK> litiko odprtih mej na vseh p>odročjih, morajo biti v zunanji politiki naše države vselej v ospredju upravičene zahteve slovenske manjšine. Hkrati moramo zagotoviti možnosti, da se bosta italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji razvijali na vseh področjih družbenega življenja. BI Odborniki in poslanci, izvoljeni na listi SZDL, se volivcem, združenim v Socialistični zvezi zavezujejo za ta program, za njegovo uresničevanje pa se bo zavzela tudi vsa Socialistična zveza. SZDL bo omogočila odbornikom in poslancem, da bodo odločali na podlagi dobre obveščenosti in rednih stikov z volivci. O volilni pravici kmetov Predlog za letošnje volitve - Ali so vsi kmetje, ki imajo gozdove, kooperanti gozdnogospodarskih organizacij? Kaže, da ne gre več za zapostavljenost, potrebna pa bo večja podjetnost v vsem predvolilnem obdobju! Volita se približujejo, kmetje pa še ne vemo, kdo bo lahko volil poslance gospodarskega zbora in koga lahko predlagamo za kandidata. Ali bomo še vedno tako zapostavljeni kot v minulih letih? Takih vprašanj je veliko. Lanske razprave o kmetijstvu so razgibale kmete. O volitvah se menijo veliko več kot pre4 leti. Po dosedanjih predlogih, ki jih bo republiška skup.ščina verjetno kmalu po rdila, k^e, da bo aktivna in pasivna volilna pravica zajela več kmetov kot pred leti. Aktivna pravica pomeni, da smejo voliti, pasivna pa, da lahko kandidirajo in so izvoljeni. Pristojna odbora republiškega in organizacijsko - političnega zbora skupščine sta namreč predlagala skupščini, naj bi imel pasivno volilno pravico vsak družbeno aktiven kmet, ki je član kmetijske zadruge ali druge delovne organizacije, ali je v sitalnih kooperantskih odnosih in ima po statutu delovne organizacije pravico voliti njene samoupravne orga- Zakon o dohodku; 1. januarja 1970 Deelovne organizacije bodo neposredneje odločale o svojih medsebojnih odnosih, ko bo začel z novim letom veljati ndvi zakon o dohodku - Treba bo krepko izpopolniti in izboljšati predvsem lastno, notranjo zakonodajo v kolektivih Zakon o določanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah je eden izmed najvažnejših in najtežje pričakovanih, odkar smo začeli z reformo. Točneje povedano: gospodarstveniki so si zelo veliko obetali od tega zakona, o njem so največ razpravljali, in res je prinesel marsikaj novega. Delovni ljudje sedaj lahko neposredno odločajo o svojih medsebojnih odnosih, o oblikah združevanja in o delitvi dohodka. Ena izmed glavnih oznak zakona je v tem, da daje malo izključnih rešitev, pač pa jih večino prepusti na voljo delovnim ljudem, da na osnovi Istnih odločitev uredijo ta vprašanja. Veljati bo začel 1. januarja 1970 To je pravzaprav pogoj, da ta zakon dobi svojo veljavo, kar je predvideno za prvi januar prihodnjega leta. Dru-giače bo vsa družbena akcija za sprejem tega zakona ostala brez koristi, kajti odredbe so precej elastične in se v njihovem okviru lahko določajo tudi »rešitve«, ki bd bile man} napredne od dosedanjih. Komisija sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Je na to opozorila, obenem pa pokazala tudi na nekatere naloge delovnih organizacij v zvezi s »Kmečka ohcet« bo letos 31. maja Ena največjih slovenskih folklornih prireditev bo letos 31. maja. Za prireditev se že zdaj zanimajo tudi v tujini, saj je znano, da je ta osrednja ljubljanska folklorna zanimivost pritegnila že pred leti mnoge časnike, radijske postale in TV po Evropi. pripravami za sprejem tega zakona. Najprej poudarja, da p>ome-ni ta zakon le okvir, v katerem naj delovne organizacije, odvisno od posebnih pogojev, ki Jih imajo, v skladu s svojimi statuti in z drugimi samoupravnimi akti, samostojno urejajo vprašanja s področja združenega dela. Z drugo besedo: kolektive čaka naloga, da izpopolnijo in izboljšajo lastno, notranjo zakonodajo. Predvsem je treba izpopolniti sistem interne delitve dohodka. Izhajajoč iz načel šestega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije je treba eno temeljnih načel zakona — da bodi delitev osnovana na načelih delitve po delu in solidarnosti delovnih ljudi — konkretizirati tako, da se upoštevajo minimalni osebni dohodki, da pa bodo obenem pravilniki o delitvi stimulativni. S samoupravnimi akti je treba določiti, da bo raven in razpon osebnih dohodkov odraz delovnega prispevka vsakega posameznika, pa tudi odraz učinkovitej^ga gospodarjenja. Razen tega je treba predhodno ugotoviti minimum sredstev za življe- — Kaj delamo? Malo bomo nagnili dimnik, bo vsaj ena turistična atrakcija v našem kraju! (Karikatura iz JEZA) ne. To velja tudi za kme-Ki sodelujejo z gozdnogospodarsko organizacijo. Pasivno volilno pravico pa ima le tisti, ki ima tudi aktivno, torej da sme voliti. To pomeni, da bodo vsi taki kmetje lahko tudi volili. ■ Kako razlagati taka določila? Po sedanjih predpisih ni nob^ kmet član kmetijske zadruge, če ni tudi kooperant. Vpisanih članov v zadnigo ni več, odkar ni članskih deležev. Kooperacija pa se je od začetka do konca lanskega leta močno zožila. Pa ne po krivdi kmetov! Kmetijske organizacije niso hotele sklepati pogodb, češ da ne najdejo kupcev za pridelke in živino. Večjo udeležbo kmetov pri volitvah v gospodarski zbor republiške skupščine odpira kmetom sodelovanje z gozdnogospodarskimi organizacijami. Vprašanje je le, kako bodo pristojni organi tolmačili te stvari. v gozdnogospodarskih organizacijah trdijo, da v zasebnih gozdovih gospodarijo skupaj s kmeti. Govorijo o kooperaciji z njimi, čeprav nimajo pismenih pogodb. Nekateri gozdarji pravijo, da bi sklepanje p<^odb bila nepotrebna birokracija, ki so jo včasih imele kmetijske zadruge. Kmet je po zakonu dolžan sodelovati z gozdnim gospodarstvom. O medsebojnih odnosih pa se lahko pomenijo brez pogodb na sestankih. Kmetje, lastniki gozdov, tudi volijo samoupravne organe gozdnih gospodarstev. Torej jim je treba priznati pravico kooperantov. ■ Ce te odnose med gozdnimi gospodarstvi in kmeti ocenimo tako, bi moral imeti vsak kmet, ki ima poleg posestva tudi nekaj gozda, aktiwo in pasivno volUno pravico za gospodarski zbor. če je tako, pa se kmetje ne morejo nič več pritoževati zaradi zapostavljenosti pri volitvah — med pripravami na volitvah morajo biti le dovolj podjetni! JOŽE PETEK nje in za potrebe družbenega standarda. Dogovori Nekateri deli zakona so že letos dobili veljavo, tako tisti členi, ki obravnavajo problem dogovarjanja. V nekaterih grupsicijah so dogovori že uresničeni, toda v celoti gre to precej počasi. Sindikati opozarjajo, »da se z zakonom lahko predpišejo ukrepi družbenega usmenanja delitve dohodka, vključno tudi ukrepe, s katerimi se odpravlja razlika v dohodkih in v osebnih prejemkih, ki ne temeljijo na rezultatu dela«. Tudi to naj bo po svoje spodbuda za praktično uresničevanje družbenega dogovora, sicer bo skupnost znova posredovala. Organe samoupravljanja čaka tudi naloga, da proučijo status delovnih enot in tako ugotovijo, v koliko morejo obstoječe delovne enote dobiti status samostojne organizacije združenega dela. In če morejo samostojno ustvarjati in deliti dohodek. Kajti tudi ta vprašanja Je treba urediti z ustreznimi normativnimi akti. g. V. rw^- — Kje pa ste bili, ko sem se jaz boril? — Bili smo v partizanih! (Karikama !■ JE2A) PftED IX. KONGRESO'^ Družbeni dogovori Pojma »družbeno« in »samoupravno« dogovarjanje t .a bila deležna precej ostre kritike v razpravah, ki so potekale v zadnjem času o materialih za deveti kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Bistvo te polemike je v bojazni, da bi oblike samoupravnega ali družbenega dogovora lahko ovirale objektivne zakonitosti blagovne proizvodnje in da bi bil že samo to eden izmed elementov izven ekonomskega pritiska oziroma kot je bilo odkrito rečeno — oblika etatizma. Razprava o tem vprašanju še poteka. Verjetno bo o njem govora tudi na samem kongresu Partije. Kako pravzaprav kongresni material definira »samoupravni dogovor?« Gre za to, da je treba v okviru samoupravnega sistema razvijati sistem dogovorov med zainteresiranimi delovnimi organi-zadjami glede vprašanj, ki so širšega pomena. To so določanje programa dolgoročnega razvoja, uravnavanje pridobivanja in delitve dohodka, stališča glede gospodarskega sistema itd. Rezultati takih dogovorov imajo lahko obliko sporazuma, kodeksa, sklepov, priporočil, predlogov in podobno. Očitno je, da tako postavljene ideje o samoupravnem dogovoru razširjajo področje udejstvovanja samoupravnih organizacij, če so sedaj samoupravni organi imeli razmeroma širok prostor za delo v okviru svoje delovne organizacije, je bil ta prostor čedalje ožji. Družbeni dogovor še nanaša na predstavnike delovnih organizacij, na predstavnike družbeno političnih organizacij in drugih, ima pa določeni »teritorialni okvir«, kar pomeni, da ga je treba uresničevati v okviru občine, reptil blike in federacije. Tako samoupravni kot družbeni dogovor obravnava kongresni material pod naslovom »Učinkovitost družbeno ekonomskega sistema samoupravnih socialističnih odnosov«. 2e iz tega je jasno, kakšna je glavna funkcija tega dogovora v naši družbi. A. N. Potrojitev števila telefonov Od 1969 do 1975 bodo v modernizacijo TT prometa v naSi državi vložili 5 milijard novih dinarjev, čez 6 let bo v Sloveniji na 100 prebivalcev nad 11 telefonov (v Bosni in Hercegovini v istem letu skoraj 6 telefonov, v Makedoniji okrog 8, v črni gori več kot 8, v Srbiji okrog 10, na Hrvatskem pa nekaj več kot 11). Zdaj ima avto-mateki in polaivtomatski TT promet 85 odst. naročnikov oz. kakih 600.000 Jugoslovanov. čez 6 let, ko bi se število telefonov v SFRJ potrojilo, bi imedi v Srbiji 840.000 telefonov (zdaj 241.000), v Sloveniji 200.000 (zdaj 65.000), na Hrvatskem 520.000 (zdaj 175.000), v Bosni in Hercegovini 250.000 ( 2!daJ 63.000), v Makedoniji 140.000 (zdaj, 41.000) tn v Čmi gori 50.000 (zdaj 15.000). Večji izvoz iz države v januarju Januarja smo izvozili iz Jugoslavije Izdelkov in kmetijskih pridelkov za skupno 1.243,5 milijona din. To je za 6,7 % večji izvoz kot lani januarja, izvoe kmetijskih pridelkov pa se je v tem mesecu povečal za 17,6 %. Kmetijski nasveti Pridelovanje lešnikov Za pridelovanje lešnikov imamo veliko primernih zemljišč in leg, pa vendar za stalno nar^anje potrebe sIbp ličarske industrije lešnike uvažamo od drugod. Divja leska pri nas skoraj povsod dobro uspeva, toda žlahtne sorte z izjemo v Istri skoraj niso razširjene, čeprav so lešndkovl plodovi vse bolj cenjeni in iskani. ■ Lešnikova jedrca so izredno bogato hrauivo. Kilo* gram jedrc daje toliko kalorij kot 5 kilogramov mesa. Izračunali so celo, da daje hektar žlahtnih lešnikov 6> krat toliko kalorij kot jih dajo v masti in mesu prašiči, krmlj^ z običajnimi krmili, Id zrastejo na tolikšni površini. Tako kot med vsemi kmetijskiim rastlinami so tudi med leskami žlahtnitelji vzgojili na desetine žlahtnih sort, ki se v svojih lastnost med seboj precej razlikujejo. V naših krajih se posebno dobro obnese istrska debelo-plodna leska, ki jo vzgajamo preprosto v obliki grma ali na nizkem deblu. Ker pa se sama ne oplaja. Je nujno potrebno vmes nasaditi tudi druge sorte. ■ Leska dobro uspeva na suhih in na mokrih tleh. Važna je lega nasada, najbolj ji prija severovzlodna, sončna in odprta stran. Sadimo jo pozimi ali zgodaj spomladi okoli 450 sadik tako imenovanih položnic (uko* reninjene mladice) na en hektar. I*rvo leto rasti se rastlina ukorenini, naslednje leto pa močno razraste. Rastlina ne zahteva posebne nege. Dobro Ji pognojimo t>b sajenju, potem pa spočetka drevesne kolobarje še obdelujemo, kasneje pa zastiramo s travo. Lesko Je treba varovati pred boleznimi in škodljivci, zlasti lešnikarjem, monilijo in leskovo plesnijo, ki se v strnjenih nasadih radi pojavijo. Doslej obnovljeoii nasadi leske so dokazali, da so dc«iosni, če grm obrodi dva do tri kilograme plodov, kar nekateri grmi dosežejo že prvo leto rodnosti. Pridelovanje lešnikov je lahko donosno in poveča dohodek z zemljišč, ki za kaj drugega niso primerna. Inž. M. L. Ob lepem vremenu je mogoče z ertim samim pogledom objeti triintrideset kilometrov dolg, z zalivi prepleteni ob-rrsorski svet od De-b*2!ega rtiča do Pirana. Med Fieso in Piranom, med Izolo in Strunjanom je morje v srditi ofenzivi proti kopnemu. Valovi neprestano izpodjedajo podnožje lapornatih vzpetin. Z drugih strani pa se mora počasi, nezadržno umikati. Več ko dva kilometra globoko v Sečoveljski dolini so še zdaj vidni sledovi, kjer so nekdaj privezovali čolne. Morje se je umaknilo daleč za nasipe solin. Cesta se pri ankaranskem križišču po nekaj sto metrih primakne skoraj do morja. A le še nekaj let. Škocjanski zaliv, ki je nekdaj oblikoval velik del otoka, kjer stoji stari Koper, bo ostal le v spominih ljudi in na starih zemljevidih. Tu pa se bodo širila industrijska poslopja, tako kot se že zdaj na severovzhodni strani Kopra razteza naselje stanovanjskih poslopij in še više na prostoru, ki so ga pred leti iztrgali morju, velika skladišča tovornega pristanišča. GUSTAV GtrZEJ URESIHGUm OBETI O RAZPOTJE NARODOV Tu, kjer se Jadransko morje najgloblje zajeda v evropsko kopno, so se že od nekdaj križale poti narodov. Tod so se ne.cdaj valile taume rimskih vojščakov proti Srednji E^vropi, z druge strani pa so Kelti, Iliri in Slovani tod ubirali pot proti Zahodu. To območje je bilo neštetokrat v zgodovini prizorišče velikih bojev. Čezenj se je valilo mnogo osvajalcev, mesta pa so doživljala razcvit in nekatera med njimi tudi svoj propad. O obmorskih mestih Kopru, Izoli in Piranu vemo, da so jih naseljevali že stari Grki. TAM KJER SE STIKATA MORJE IN KOPNO, kjer se stikajo morske in kopne poti, tam leže občutljive točke narodov, ki morajo to svojo geografsko prednost čimbolje izkoristiti! Milijoni ton pretovorjene robe so tudi milijoni dinarjev zaslužka... Starogrška pravljica pripoveduje, da je pri Ankaranu nesrečna brnjica nimf skočrila v morje in se utopila, ker ji Zeus ni hotel podariti nesmrtnosti. Zgodovinski viri navajajo kot prve prebivalce tega ozemlja Histre, ki so jih podjarmili Rimljani in romanizirali. V VII. stoletju pa so vse to ozemlje do Soče zavzeli Slovenci. Kadar v notranjosti Slovenije- govorimo o slovenski obali, imamo /lavadno v mislih sončne poletne dneve, počitnice ob morju in vse, kar je povezano z romantiko obmorskega življenja. Za prebivalce notranjosti Slovenije je obalno območje pojm za turizem. Zlasti zadnja leta pa postaja vse bolj pojm za pomorsko gospodarstvo in za vse, kar je povezano z njim. V prihodnje pa bo še bolj. Uresni* čevanje načrtov, da naj posta, ne Koper resnično )wkno v svet«, bo prihodnja leta še bolj obrnilo pozornost mnogih na sorazmerno majhen del slovenske obale. PROMETNA REKA TEČE V SMERI SEVER—JUG »Nedvomno je, da je za slovenski narod velika pridobitev, če je Slovenija danes obmorska dežela,« je zapisal v novoletni Številki Primorskih novic predsednik koprske občinske skupSčine Miro Kocjan. »Njena geografska lega narekuje odprtost,« nadaljuje v svojem sestavku, »povezovanje prek morja. Skozi ta široka vrata naj bi šli blagovni tokovi med vzhodom in zahodom ter med razvitimi in nerazvitimi deželami. Prav zato ima obalno območje še poseben pomen pri programiranju perspektivnega razvoja Slovenije. Menim, da bi moralo slovensko gospodarstvo zavestno izkoristiti vse prednosti, ki jih nudi morje, še zlasti zato, ker ima svoj mane-verski prostor v samem srcu srednje Evrope.« Kako Je življenje obrnjeno proti morju, nam zgovorno priča razvoj cestnega prome- ta. Poglavitna cestna magistrala Slovenije je tekla in še teče pravzaprav od vzhoda proti zahodu. Nova cestna magistrala pa bo v prihodnje tekla od severa proti jugu, od Maribora prek Postojne proti Novi Gorici in gotovo z razcepom tudi proti Kopru. Dobrih deset let je minilo, kar je bilo po Londonskem sporazumu obalno območje vključeno v jugoslovanski gospodarski in družbeni prostor. Na temelju dosedanjega razvoja pripravljajo zdaj dolgoročni program in pomorsko gospodarstvo ima v njem odločilno mesto. HRBTENICA: PRISTANIŠČE IN VSE, KAR JE POVEZANO Z NJIM Ni naključje, da se povsod na^ svetu najhitreje razvijajo m^ta ob morju, do katerih je mogoče po vodni poti pri- peljati blago čim bliže gosto naseljenim krajem v notranjosti. Severni Jadran ima najbližje zveze s Srednjo Evropo. In v tem je tudi prednost za koprsko pristanišče. Lani so v koprski luki pretovorili blizu 1,100.000 ton različnega blaga. V prihodnjih treh desetletjih naj bi se promet povečal do 8 milijonov ton letno. Ni to preveč optimistično? Dežele Srednje Evrope potrebujejo letno okoli 60 milijonov ton blaga, ki ga prepeljejo od drugod po morju. Tržaška luka je imela lani okoli 21 milijonov ton prometa, od tega nekaj čez 14 milijonov ton surovega petroleja, ki ga dovažajo z velikimi ladjami in po cevovodu črpajo do Ingolstadta na Bavarskem. Ugodna lega Kopra in razvoj pristaniških naprav že zdaj privabljajo mnoge ladjarje, da bi tu raztovarjali in natovarjali blago iz Srednje Evrope ali za njo. Zlasti zadnje tedne skoraj ne mine dan, da ne bi pred pristaniščem stalo na sidrišču nekaj velikih ladij, ki čakajo na prostor ob pomolih tovornega pristanišča. Vrsti skladišč in silosev so se lani pridružile še cisterne za na!to. Letos računajo, da bodo prek pristanišča v Kopru pripeljali nad milijon ton nafte. Železniška proga Koper—Prešnica bo že letos zmogla promet le, če bodo dogradili vsaj izogibališče v Hrastovljah. Pristanišče pa pomeni tudi razvoj industrije. Obrisi koprske industrijske cone že segajo proti Ankaranu. 2e letos bodo začeli poglabljati morsko 'dno v pristanišču za tekoče tovore, da bodo lahko pristajale velike petrolejske ladje tudi do 100.000 ton nosilnosti. S tem pa je tudi dokončno podpisana obsodba Škocjanskemu zalivu. Tam, kjer so pred desetimi leti razpenjali ribiči svoje mreže in se zdaj po plitki vodi pozibavajo pozimi velike jate* divjih rac, se bo že letos začelo kazati kopno. S poglabljanjem morskega dna bodo zasipavali Škocjanski zaliv. Kdor bo čez deset let obiskal Koper, ga presenečen sk«raj ne bo spoznal. Od ankaranskega križišča dalje bo na desni strani vse do pristanišča vrsta industrijskih objektov. Prvi med njimi, Ipla-sov obrat za proizvodnjo mehčal za umetne snovi, tik ob ankaranskem križišču, je prvi v vrsti industrije, ki naznanja, da so tu pogoji za rast podjetij, ki so jim nafta in njeni proizvodi temeljna surovina. Stalni obiskovalci Ankarana dostikrat vzdihnejo ob pogledu na razvijajoče se koprsko pristanišče; »Luka pomeni smrt za turizem. Vedno več ladij bo spremenilo čisto modrino morja. Razen tega pa bo noč in dan slišati ropot ladijskih žerjavov.« TURIZMU NE BO ODZVONILO Tisti, ki prihajajo za nekaj tednov na leto v različna le-toivašča ob ^ovenski obali, so se tudi vprašali: »Bo res razvoj luke v Kopru za vedno onemogočil, da bi bili ti nam najbližji kraji ob morju prijetno letovališče?« Koprski zaliv in ankaransko področje bo moralo dati prednost razvoju luke m industrije okoli nje. Kratka slovenska obala pa ima še dovolj m-žnosti 25a razvoj turizma, ki naj bi tudi v prihodnje tako kot doslej dajal značilen pečat temu področju. Na južni strani Izole, kjer je bilo nekdaj v zalivu rimsko naselje Halielatum, in vse proti Strunjanu, Piranu in Portorožu je rezervat za turizem ob slovenski obali. To so tudi pravzaprav najlepši kraji, razen tistih na ankaranskem področju, kjer je že doslej bil turizem v polnem razmahu. Nekaj nad 12.000 ležišč imajo zdaj na voljo tiiristi v hotelih, počitniških domovih in zasebnih sobah v vseh treh obalnih občinah. V prihodnjih nekaj desetletjih naj bi imelo obalno območje 50.000 ležišč in to pretežno v letoviških naseljih od Izole proti sloven-sko-hrvaški meji. V hrvaškem delu zahodne Istre je turizem šel z nekoliko hitrejšimi koraki. Kraji ob slovenski obali so v pri» merjavi z njimi v zamudi. Morda bodo že letos skušali ujeti korak. Po načrtih naj bi od ladjedelnice v portoroškem zalivu pa do Seče, kjer so razstavljena dela Forme vi-ve, sistematično zgradili sodobno letovišče z vsem, kar si želi oddiha potreben turist. Piran s svojo starinsko arhitekturo naj bi vse bolj postajal turistična zanimivost, stanovanjsko nsiselje pa se čedalje bolj imiika na obrobje nad mestom. V minulih desetih letih nobeno področje v Sloveniji ni doživljalo takih sprememb glede prebivalstva kot prav obalno področje. Tako pa bo tudi v prihodnje. 2e zdaj računajo, da naj bi obalno območje v dveh, treh desetletjih štelo okoli 150.000 ljudi, to je še enkrat več kot zdaj. Razvoj pomorskega gospodarstva, industrijske cone v luki Koper, pomorske plovbe, turizma, pa tudi drugih dejavnosti bo odprl številna nova delovna mesta. Gotovo bodo odprta vrata na stežaj vsem zmožnim, ki bodo tu našli svoj vsakdanji kruh. Načrti in zamisili? Niso samo to. Mnogo tega je že na poti uresničevanja. Realni, spodbudni obeti za razvoj ob slovenski obali. 4'. mm. Silos v konrski luki in pred njim hladilnik-kontejner, veliki zaboji, v katerih prevažajo sodoben ladijski tovor , NOVI USPEHI IN ZATO VEDNO VEČ ZAUPANJA V Dolenjsko banko In hranilnico Sklep V. rednega zbora DBH: ustanovitelji dobe Iz dohodka banke 7 odstotne obresti na svoje deleže — V enem letu so se hranilne vloge pri DBH povečale za 11 milijonov 815.000 dinarjev 12. februarja je bil v Novem mestu V. redni Bi zbor DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE, E katerega se je udeležilo 91 odstotkov ustanovi- teljev domačega področnega denarnega zavoda. W Predsednik izvršilnega odbora DBH Zdravko ro Petan je pozdravil med gosti Iva Graula, pred- stavnika Združenja poslovnih bank in hranilnic Ki Slovenije, dr. šobo, generalnega direktorja NB ro za Slovenijo, kot tudi predstavnike področnih m občinskih skupščin in pooblaščene zastopnike Pl dfelovnih organizacij, ustanoviteljic banke, ro Predlagani dnevni red je popeljal pooblaščene m predstavnike ustanoviteljev skozi enoletno de- Kj lo banke, pretresel že prej razposlano poslovno Q poročilo za 1968 in dal tehtne napotke za po- — slovno politiko banke v letu 1969. Za uvod v zbor banke j« F>oročal njen direktor Ivo Noivšak o poslovanju DBH v preteklem letu. Zgoščeno poročilo je v strnjeni obliki še enkrat podčrtalo dosežene uspehe, o kateri govori tiskano poslovno poročilo obširneje in v pK)drobnostih. Raz-veseljiivi in spodbudni podatki kažejo na utrditev in krepko razširitev poslovnih stikov DBH z gospodarstvom in družbeno-političnim razvojem pokrajine. Ce takoj v začetku podčrtamo, da so na zboru navzoči pooblaščeni predstavniki ustanoviteljev banke večkrat dali popolno priznanje delovnemu kolektivu za uspešno uresničevanje lani sprejete poslovne politike banke in da je zbor v celoti potrdil dosežene uspehe, je to pač najboljše priznanje vodstvu banke, ki ni varče^ralo z napori, da bi Dolenjska banka in hranilnica sproti uresničevala naloge, zaradi katerih je bila ustanovljena. Na poGamezna področja, ki sta jih poslovno poročilo DBH in poročilo direktorja dokumentirano obdelala, se boano v našem tedniku še vrnili in o njih podrobneje poročali; sodimo namreč, da javnost obs^ in pomen dela ter lUkdog področne banke še vse premalo pozna. V današnjem poročilu o poteku zbora pa naij zato poudarimo samo nekatera najvažnejša dejstva in rai^ravo. Iz dokumentacije, ki so jo ustanovitelji banke dobili že pred zborom, je razvidno, da se je lani skupna bilančna vsota celotnega bančnega poslovanja povečala za 84,643.000 din aJi za 24 %, kar nedvomno potrjuje, kaiko zelo so se lani povečali vsi bančni posli, zlasti pa še področje kratkoročnega kreditnega poslovanja v DBH. Konec 19G8 je DBH razpolagala že z 204,545.000 din za kratkoročno kr^tiranje, medtem ko so skupni kratkoročni viri sredstev lani porastli za 56,416.000 din (od tega devizna kratkoročna sredstva za 2,697.000 din). CM drugih kratkoročnih sredstev, ki ^predstavljajo 95 odst. od celotnega povečanja vseh kratkoročnih sredstev v DBH, predstavlja 39 % povečanje depozitnega denarja; 22 odst. od povečanja odi>ade na druge obveznosti na vpogled (od tega obsegajo avista hranilne vloge 18 ®/o), na omejene depozite pride 11 % in na povečanje najetih kreditov pri NB 32% . V okviru depozitnega denarja, ki predstavlja naijpomembnejži vir kratkoročnih sredstev banke, so se povečala sredstva pri vseh gospodarskih in drugih organizacijah razen pri družbeno političnih skupnostih in družbenih skladih, kjer so zabeležili minimalno znižanje. To med drugim potrjv^je, da je na povečanje sredstev gospodarskih organizacij vplivalo izboljšanje njihove li-fcvixlnositi, ki se je med letom krepila z letvas^jenim nerazdeljenim doiiodkom, pa tudi z najemanjem kreditov pri drugih banikah izven dolenjskega področja. Zlasti so poročila — kot tudi razptrave na zboru — poudarila izreden naptrošpiških kreditov. Ustanovitelji banke dobe spet 7% obresti Po odbitku vseh izdatkov je dosegla DBH lani 6,863.147,35 din dohodka. Zbor je potrdil predlog o delitvi teh sredstev, po katerem Je iz doseženega dohodka banke izločen znesek 2,472.981 din, ki predstavlja dohodek, ki ga razporeja delovna skupnost banke. Za posebni rezervni sklad je bilo namenjeno 601.311,40 din. Od ostanka so po odbitku prispevka za Skopje določili kot del, ki ga bodo dobile delovne in druge organizacije, ki so vložile svoja sredstva v kreditni sklad banke, vsoto 1,806.111,35 din, ki pred^vlja hkrati 7 obrestno mero za vlo-tene deleže. Obresti od vloženih sredstev v kreditni sklad banke bo DBH ustanoviteljem izplačala do 30. 6. 1969. Zbor je tudi letos priporočil ustanoviteljem, da naj dodeljene dividende oročijo pri banki, s čimer bodo znova okrepili in povečali kreditni potencial banke za dolgoročne naložbe. — Ostanek kreditnega sklada, Id znaša 1,906.966,50 din, so vložili v kreditni sklad banke. Posebej Je bil potrjen tudi predlog o delitvi posebnega kreditnega sklada za stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Plodna razprava je opozorila na pereče probleme Razprava se je začela ob vprašanju, čemu kmetijstvo ne najema kreditov. Inž. Slavko Nemanič je opozoril na per^ vprašanje živinoreje, saj kmetijske organizacije to panogo celo opuščajo, druge panoge pa ponekod niti niso razvite. Važna postaja proizvodnja in predelava krompirja, pri čemer pa je mnogo vprašanj še vedno odprtih. Jože Pekolj, predstavnik novomeške bolnišnice, je sprožil vprašanje enakomem^a obrestovan j a depozitov na vpogled in predlagal, naj banka daje 2 Vo obresti tako za gospodske kot negospodarske organizacije (slednje naj bi po prvotnem predlogu dobivale samo 1 % obresti). Zbor je njegov predlog po krajši razpravi sprejel. Stane Nunčič, predsednik ObS Krško, je ugodno ocenil poslovno poročilo, obseg poslovanja DBH in njeno dobro povezavo z gospodarstvom na področju, ki ga banka pokriva. Mnogo je prispevala za razvoj gospodarstva in pomagala v reformnih prizadevanjih, zato ji je za velik doseženi vispeh tudi čestital in izrekel priznanje delovne-rau kolektivu banke. Nato pa je posebej načel pereče vprašanje obnove vinogradništva, pri čemer je nazorno ilustriral stanje te pomembne veje kmetijstva v krški občini. O tem bomo v kratkem še i>o-sebej poročali. (Dpoaoril je na pomen kratkoročnih in dolgoročnih naložb v kmetijstvu, ki zahtevajo posebno skrb skupnosti. Dragica Rome je oipozorila na poman seleddiiivne kreditne politike banke, ki mora prispevati tudi k odpiranju novih delovnih mest v pokrajini. Poudarila je pomen dodeljevanja kreditov DBH tudi v zvezi s programiranjem sred-njeročn^ in dolgoročnega razvoja gospodarstva. — Jože Unetič je načel vprašanje kratkoročnega kreditiranja in razložil številne probleme, pred katerimi je zlasti trgovina. Posebej je omenil letošnje težave tega kreditiranja in nove proiMeme, ki nastajajo na tem področju. Predlagal je, da bi banka vprašanje soudeležbe kupcev pri najemai^ju pobrošniSikih kreditov vsikladlla z drugimi bankami v SRS, ker se je sicer tireba bati odliva kujpne moči doitigam. Kreditiranje Siroike potrošnje je nato kritično obdelal tudi Jurij Levičnik, ki Je pri tem ocenil položaj v Jvieosla-viji. Utemeljeno je ugotovil, da mora domača industrija sama kreditirati kupce po vtsej SFRJ in postavil vprašanje, kako kreditira »CJrvena zastava« kupce svojih izdelkov v Novem mestu. S šibkimi finančnimi sredstvi bomo na Dolenjskem igrali »samaritansko vlogo«. Če bomo poleg vsega kreditirali naše ljudi še za nakup industrijskih izdelkov drugih, velikih kolek-titov, ki se za lastno kreditiranje svojega blaga nič kaj ne zanimajo. Zbor je med drugim sprejel tudi njegov predlog, da bi se moral izvršilni odbor banflce pred dajanji novih posojil za reševanje nekaterih ključnih vprašanj slovenskega gosi>odarstva o-preti najprej na mnenje celotnega zbora banke. Tega mnenja je bil tudi Boris Andrijanič, medtem ko sta med razpravo Zdravko Petan in Ivo Novšak i>onavno pojasnjevala posamezna vprašanja. Zbor banke je potrdil zaključni račun in ureditev dohodka DBH za 1968, sprejel je sklep o svoji poslovni politiki za 1969, pravilnik o obrestnih merah in bančni tarifi, plan dohodlcorv in izjdat-kov za 1969 in potrdil kreditni odbor banke, ki ostane neizpremenjen. Že vsak četrti občan ima hranilno knjižico DBH! Z načrtno, večletno propagando ter uspelimi akcijskimi oblikami zbiranja prostih sredstev občanov je kolektiv DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE tudi lani dosegel znova izredne uspehe pri organiziranem denarnem varčevanju. Na kratko in zelo zgoščeno lahko predstavimo ta napredek takole: v letu 1968 so se hranibie vloge (vloge na vpogled in vezane vloge nad eno leto) povečale za 11,815.000 N dinarjev. Za tiste, ki še nič kaj radi ne bero številk z oznako »Ndin«: za milijardo in 181 milijonov starih dinarjev je bilo konec 1968 v blagajnah DBH več hranilnih vlog kot leto dni poprej! V začetku leta 1968 je bilo zbranih pri naši področni banki 22,150.000 avista hranilnih vlog (to je vlog na vpogled, ki jih lahko vlagatelj vsaJc dan dviga po potrebi: delno ali tudi v celoti), konec leta pa je bilo takih vlog že 31,731.000 din. Enoletno povečanje znaša 9,581.000 din oz. 43,25 %. Vezanih vlog je bilo v začetku lanskega leta 4,630.000 din, ob koncu leta pa že 6,865.000 din oz. za 2,235.000 din več. Povečanje znaša v primerjavi z letom 1967 kar 48,26 %. Medtem ko je imela DBH 1. janu-f>ria lani 19.683 vlagateljev, si jih le med letom pridobila na novo še 3177 (hkrati pa je 683 vlagateljev prenehalo varčevati oz. »do kraja izpraznilo« svoje vloge v banki). 2iadnjega decembra lani je imela DBH že 22.177 vlagateljev oz. 2494 »prirastka«, kar pomeni: za 12,67 % več vlagateljev kot leto dni prej. če primerjamo s tem število prebivalstva na področju naše banke, dobimo zanimiv podati: zdaj varčuje na področju štirih občin jpovprečno že vsak četrti občan s hranilno knjižico DBH oz. skoraj že vsaka družina! Pri hranilnih vlogah je bilo lani opravljenih 31.162 vplačil in 14.986 i^lačil. Povprečna višina ene hranilne vloge znaša zdaj v Dolenjski banici in hranilnici že 1.740,35 din. Sila zanimivi so tudi primerjalni podatki za zadnja 4 leta, ki povedo kaj več o letnem naraščanju hranilnih vlog, vlagateljev in povprečnega stanja hranilne vloge pri DBH. Današnji kratek zapisek vsega tega ne more povedati na omejenem prostoru; zato bomo o tem v našem listu kmalu povedali še kaj več. Eno je pri vsem tem najbolj razveseljivo: ZAUPANJE V DINAR NARAŠČA IZ MESECA V MESEC! Zaupanje v domačo področno banko in hranilnico pa raste hkrati in dviga vero v načrtno varčevanje. Lani: 599 vlog - 5S4 rešitev ■ KREDITNI ODBOR DBH, ki ima 7 članov (ter 7 namestnikov), je imel lani 32 rednih in 10 izrednih sej, na katerih je obravnaval 509 prejetih vlog in predlogov za odobritev kratkoročnih in dolgoročnih kreditov za obratna sredstva, investicijskih kreditov, devizno-dinarskih kreditov in izdaje garancij. Ugodno je rešil 584 zahtevkov, samo 15 pa jih Je zaradi nepopolne dokumentapije ali zaradi kreditne nesposobnosti prosilcev zavrnil. Za 48% več kratkoročnih kreditov ■ USTREZNA KREDITNA POLITIKA je lani omogo-čila DBH in njenim poslovnim partnerjem visoko likvidnost. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 1967 se je skupna vsota teh kreditov povečala konec 1968 za 48%. Banka je povečala kredite za blagovni promet za 38 % vfz ogoTEZ •ez a)-npaxsi sf ^ "Biezniz ‘tnp 000’968‘9I ^ 'zo 73 % oz. za 12,209.(XX) din. Lani so se tildi povečali krediti za ostale potrebe po obratnih sredstvih — za 271 % ozi za 29,930.000 din. Sorazmerno visoka likvidnost banke ■ MEDTEM KO JE DBH v decembru 1967 pokrivala 68,3 % vseh kratkoročnih plasmajev z lastnimi bančnimi sredstvi, se je ta odstotek v decembru 1968 povečal na 73,ff%, delež sredstev pri NB pa se je ustrezno znižal od predlanskih 31,7% na lansMh 26,4%. Banka je v skladu s smernicami poslovne politike za lansko leto zadovoljivd povečala obs^ potrebnih sredstev, kar ji je spet zagotavljalo razmeroma visoko likvidnost in uresničitev nalog na področju kratkoročnega kreditiranja. Povprečen odsto* tek likvidnosti je znašal lani 9,3%, zlasti pa je bil vteob od avgusta do konca decembra (od 4,8 % do 6,3 %). Za 10% več investicijskih sredstev ■ KREDITNA BILANCA banke kaže, da je isisspo-lagala DBH konec 1968 z viri sredstev, sposobnimi za investicijska vlaganja (brez sredstev za stanovanjsko ko> mimalno dejavnost) v skupni višini 136,733.000 din. Sem sodijo skladi banke, ki jih je 52,383.000 din, razen njih ^ še depoziti z rokom preko 1 leta, vezane hranilne vloge z rokom preko 1 leta, najeti krediti za investicije pri drur gih bankah in še nekateri drugi viri. Ta sredstva Je DiBH nalomla v investicijske kredite za osnovna in trajna obrat^ na sredstva komitentom, v devizne investlcijsike kredite, v finančne kredite drugim bankam ter za vpisane obvecs* nice oz. oročene depozite. Skupix> so se investiciji^ sredstva v DBH povečala lani za 12,920.000 din oz. za 10 %. Naložbe v podrobno gospodarstvo ■ ZA KREDITIRANJE INVESTICIJSKIH NALOŽB je imela DBH lani na voljo virov za skupno 136,733.000 din. Od tega je bilo njenih lastnih sredstev 98,804.000 din ali 72 %, le 28 % pa so predstavljala tuja sredstva. (5S tega je DBH plasirala v osnovna in trajna sredstva področnemu gospodarstvu 112,178.000 din, družbeno poMti^ nim skupnostim in družbenim skladom 4,720.000 din, drugim bankam je dala za 8,564.000 din finančnih ki'^tov, razen tega pa je pri drugih bankah vezala depozite in obveznice za skupaj 6,305.000 din. Pregled nam pove, da je vložila DBH na svojem področju 89 % vseh zgoraj om»> njenih sredstev, na področju drugih bank (za infrastruk* turo) pa preostalih 11 %. 737 občanov varčuje za stanovanja ■ POTREBE PO STANOVANJIH v pokrajini še niso pokrite. Gospodarske tn druge delovne organizacije ne kupujejo več toUko družbenih stanovanj za svoje delavce, ampak raje namenjajo sredstva za stanovanjsko izgradnjo E oročanjem denarja pri bai^ po pravilniku za občane. Zdaj je pri banki 737 varčevalnih pogodb občanov s skupnim pogodbenim zneskom za 15,494.000 din; samo lani se je na novo prijavilo 544 občanov, ki varčujejo za stanovanje; njihove pogodbe znašajo 9,971.000 din. Povprečni rok vezave teh namenskih sredstev je 22 mesecev, povprečni pogodbeni varčevalni znesek pa znaša 21.000 din. Za 226 varčevalnih pogodb je banka že odobrila namenska iX)sojila: za nakup hiš in stanovanj 31 jrasojil v skupnem znesku 532:000 din, za individualno gradnjo pa 213 posojil za 2,929.000 din. Namensko pomagajo tudi podjetja ■ ZA TAKOJŠNJE KREDITIRANJE delavcev podjetij je DBH tudi lani prevzemala namenska sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Vplačevale so jih gospodarske in druge delovne organizacije, tako da je banka lani lahko odobrila 409 posojil za 4,796.000 din za nakup, gradnjo in popravilo stanovanjskih hiš. ■ ZA UPOKOJENCE IN KMETE-BORCE je DBH lani odobrila po izjemnih merilih za 447.000 din posojil; koristniki so jih porabili predvsem za popravila stanovanjskih hiš. ■ GRADBENA PODJETJA na področju DBH so lani vložila 5 posojilnih zahtevkov za 6,260.000 din za gradnjo stanovanj za trg. Posojila so takoj tudi dobila. 2001 žiro račun občanov ■ 282 OBČANOV JE LANI na novo odprlo žiro ra-čtme pri DBH, tako da jih je bilo konec leta 2001. V začetku leta je bilo na žiro računih občanov 1,278.000 din, stanje konec leta pa je pokazalo 2,049.000 din. — Blagajna DBH je lani izvršUa za 77,386.000 din vplačil, i^lačala pa je 77,073.000 din. Statistika še i>ove, da je bilo lani opravljenih na blagajni DBH 30.673 vplačil in 25.516 izplačU. — DEVIZNO-VALUTNA LIKVIDATURA banke je lani odkupila za 826.333 ameriških dolarjev deviznih sredstev, uporabnikom družbenega premoženja in občanom pa je prodala za 240.784 dolarjev tujih plačilnih sredstev. Razen 4 bcmčnih enot (v Novem mestu, KrSkem, Metliki in Trebnjem) je odkupovalo na področju banke tuja plačilna sredstva še 42 menjalnic, ki so lani odkupile za 38,29 % več tujih plačilnih sredst^ kot leta 1667. Ta teden v republiški skupščini Ta teden bosta zasedala republiški in organizacij skopolitični zbor slovenske skuj^ine. Med Številnimi zadevami, ki Jih bosta zbora obravnavala, bo zlasti pomembna razprava o inšpekcijskih službah v £?R Sloveniji. To področje, ki je doslej nesistematično urejeno ossiroma celo neurejeno. naj bi se tudi zakonsko uredilo, in^>ekcijske službe pa organizirale tako, da bodo lahko kar najučinkoviteje opravljale naloge, zaradi katerih so ustanovljene. Republiški zbor bo razpravljal tudi o osnutku zakona o zdravstvenem varstvu študentov. S tem zakoDom naj bi se uresničile zahteve študentov glede njihovega zdravstvenega varstva in varstva njihovih najožjih svojcev za prehodni čas, dokler ne bo tudi to varstvo vključeno v nov rQ>ubli-fiki zakon o zdravstvenem varstvu prebivj^tva. Osnutek predvideva enotno zdravstveno varavo Za vse Studente, ne glede na pravice, ki jih imajo njihovi starU iz naslova socialnega zavarovanja, in daje določme iH'avice tudi zakoncem in otrokom študentov. Kot kaže, bo republiški zboc n» tej seji tudi razglasil spremembo ustave s sprejetimi ustav nhni amandmaji V tem primeru boata republiški m organizacijsko-pobtični zbor dnevne rede svojih sej razširila še v raspravo o pi^ogu zakona o volitvah od-^n^kov občinskih skupščin, o predlogu zakona o volitvah po-duicev skupščine SR Slovenije lQ predlogu zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev skupSčine SR Slovenije. Odbori republiške skupšične pa bodo med številnimi zadevami Oibravnavali osnutek resolucije o temeljih zakonodajne politike republike, s katero naj bi republiška skupščina dolo^la cilje in temeljna načela za svojo zako-no^jno dejavnost. Resolucija naj bi izhajala iz temeljev naše sbavne ureditve, od občana in samoupravnega lu'ejanja nj^ovih problemov v kraietvnih i^cupno-sWh, delavnih ki drugih organi-Eacij ter občinskih skupnosti. B^ubliška zakonodaja, ki naj s Svojimi predpisi ureja družbene Mnose, ki so skupnega pomena za politično, gospodarsko in kulturno življenje ter družbeni razvoj v republiki, mora hkrati omogočati delovnim in drugim samoupravnim organizacijam, da uresničujejo svoje pravice in dolžnosti, katere pr določbah ustave samostojno urejajio. Besolucdja med drugim zlasti poudarja, da Je treba z republiško zakonodajno politiko zagotoviti stabilnost zakonov in drugih republiških predpisov ter njihovo medsebojno u^aJeno6t, krepiti pravno varnost občanov ter zagotoviti njihove samoupravne in druge ustavne pravice. Zakonodaja naj bi bila realna, to se pravi, urejala naj bi zadeve, ki jih je na dani stopnji družbenega razvoja ter glede na konkretne materialne, organizacijske in druge možnosti v republiki mogoče realizirati. Proti združitvi šol v Poljanski dolini Na kandid€icijskii konferen-cd SZDL v Predgradu so sprejeli sklep prota združitvi Sol v Poljanski dolini. Dirugl pomembni sklep je bil, da bodo gospodinjstva iz Predgrađa in Jelenje vasi v naslednjih dveh letih prispevala po 200 din za dograditev vodovoda. Zavzeli so se še za napeljavo telefona do Predr grada in razpravljali o oskr-bd z umetnimi gnojili, o cenah in drugem. Za predsedr nika krajevne organizacije SZDL so izvolili Petra Koprivca. V »Metalni« so za referendum Prejšnji četrtek je bile tu-idd v kimieljski »METALNI« kandidacijska konferenca, katere se je udeležilo 200 članov kolektiva. Za zbor delovne skupnosti občini so fcdll predlagani Maks Brekan, Oiflil Flajs, Ivo Kolovrat, Jlanko Kragl in Ivan Zorc; dvB izmed naštetih bosta za-StopoJa »METALNO« v novi Občinski skupSČini. Razpravljali so tudi o mo-r&bditni uvedbi samoprispevka za novi zdravstveni dom V Sevnici; delavci so menili, Daj o tem odločijo ljudje na fefependumu, zdravstveni dom pa je nujno potreben. D. B. RAZGOVOR S POSLANCEM DRAGOM BENČINOM Sprejeti program modernizacije cest v Sloveniji naj bi gradili in modernizirali ceste na podlagi programa in prioritetnega vrstnega reda, v njem pa naj bi bila zajeta tudi gradnja hitrih cest - Občani zahtevajo jasen odgovor, kdaj bo modernizirana cesta Kočevje-Brod na Kolpi, ki je zanje zelo pomembna Drago Benčina, republiški poslanec kočevske občine, nam je odgovoril na vprašanji: Kako poteka v republiški skupščini razprava o modemizacdji in gradnji cest v Sloveniji? In kakšne so možnosti za mo-demi2iacijo cest v kočevski občini? »V zadnji skupščinski razpravi o izgradnji hitre ceste in modernizaciji cest v Sloveniji so se oblikovala tri različna mnenja. Po prvem naj bi sprejeli zakon o izgradnji hitre ceste Šentilj—Nova Gorica, po drugem zakon o izgradnji tako imenovanega »cestnega križa« (štajerska— Primorska in Gorenjska—Dolenjska); po tretjem, za katerega pa se je zavzemalo najmanj poslancev, med njimi sem bil tudi jaz, pa naj bi sprejeli program o modernizaciji cest I. in II. reda. V ta program naj bi prišla tudi izgradnja hitre ceste oziroma izgradnja cestnega križa. V programu naj bi bil določen tudi prioritetni vrstni red gradnje oziroma modernizacije cest. Tako bi natančno vedeli, kdaj bo katera cesta zgrajena oziroma modernizirana. Predlagam javno razpravo o cestah v zvezi z gradnjo hitre ceste Šentilj—Nova Gorica, ki bo veljala okoli 4 milijarde din (kar predstavlja 6 do 7-letni republiški proračun), njena gradnja pa' bo trajala okoli 15 let, imam še več pomislekov. Bojim se, da bomo ves denar porabili za to ce- sto, za modernizacijo in zadovoljivo vzdrževanje ostalih cest pa ga bo zmanjkalo ali ga bo premalo. Dvomim tudi, da bi denar za gradnjo te ceste dotekal, kot je predvideno. Tako je vprašanje, če bo odsek hitre ceste Razdrto—Vrhnika res donašal toliko cestnine, da bi z njo odplačevali anuitete. Tudi 32-odstotni mednarodni kredit še ni zagotovljen. Iz republiškega proračuna, ki že zdaj ne more zadovoljivo poravnavati svojih rednih obveznosti, pa naj bi za to cesto prispevali na leto (do leta 1975) po 50 do 70 milijonov din (novih). Razen tega naj bi šlo za to cesto še 0,20 din od litra bencina in 1,5-odstot-ni dodatni prometni davek od prometa blaga na drobno. Menim tudi, da bi morali pred začetkom gradnje hitre ceste ali pa vsaj hkrati modernizirati ceste II. reda. Iz teh cest se bo namreč morala hitra cesta napajati, ker drugače po njej ne bo zadovoljivega prometa. Predlagam tudi, da bi dali program o gradnji in rekonstrukciji cest ali v javno razpravo, saj vsi ljudje prispevajo za ceste, zato naj tudi vsi odločajo, kako bo njihov denar porabljen. Ce pridejo v DRAGO BENCINA » javno razpravo celo manjše in veliko manj pomembne zadeve, potem bi morala priti tudi ta, kjer gre za precej milijard novih din. V javni razpravi bi se morda pokazalo, da so (mogoče v obliki posojila) pripravljene za gradnjo cest prispevati tudi delovne organizacije ali celo občani. Seveda bi o tako 'veliki investiciji morala povedati svoje tudi gospodarska zbornica, saj bi te milijarde lahko porabili tudi za izgradnjo ali mo- dernizacijo slovenske industrije. Skratsa: odgovornost bi morali prevzeti vsi občani. Spremeniti bi bilo treba delitveno razmerje med federacijo in republikami. Federacija se je namreč odpovedala vsem cestam, hkrati pa še vedno dobi večino denarja, zbranega s taksami za gorivo. Tudi za gradnjo hitrih cest bi morala prispevati federacija ali pa naj bi gradnjo .jh cest vsaj moralno podprla. Veliko vprašanje je tudi, če je pametno, da bomo v Jugoslaviji začeli menda z gradnjo kar 6 odsekov hitrih cest. Verjetno bi bilo bolje, če bi denar združili in najprej dokončali eno. Tudi o tem bi morala federacija reči svojo besedo. Megla nad cesto Kočevje-Delnice V stari Jugoslaviji je povezovala Slovenijo z morjem edino cesta prek Kočevja in Delnic. Ta cesta je tudi danes najkrajša pot iz Slovenije na srednji Jadran. To cesto so začeli modernizirati 1955 ( 21ebič-Dolenja yas), nadaljevali pa 1961 (Stara cerkev—Livold), leta 1963 pa je bil moderniziran preostali del do Kočevja, še vedno je ostal nemoderniziran del ceste (okoli 30 km) od Livolda pri Kočevju do Delnic (Hrvatska) oziroma okoli 22 km ceste na slovenski strani Kolpe (do Broda na Kolpi). Za republiko bi modernizacija še tega dela ceste veliko pomenila, saj bi z majhnimi stroški (25 do 30 milijonov din, kar je enako izgradnji 2 km hitre ceste) razbremenila cesto Postojna—Reka, ki je že preobremenjena. Kje bo tekla nova avtomobilska (Nadaljevanje s 1. strani) zadetih občin lahko zagotovi naši pokrajini uspešen in skladen razvoj. Poskusi nekaterih občin, ki so potrkale na vrata sosednjih področij, vsaj do zdao niso daJd želenih sadov- Pirisotni so bili mnenja, da naj naše občine ustanove povezovalni odbor, v katerega bo vsay:a občinska skupščina izvolila po tri predstavnike, in potrdili delovni načrt o razvoju doline Krke. Ceste bodo še zaprte v višinskih predelih ribniške občine bodo odprli vse ceste šele čez približno mesec dni Vse kaže, da bodo v ribniški občini lahko odprli za promet vse ceste šele čez mesec dni. Snežm zameti na cestah v hribovitih predelih občine so visoki tudi po 3 metre. Hitreje lahko ceste odpre le nenadna odjuga kar pa bi lahko povzročilo poplave v nižinskih delih občine. Delavci Komunale čistijo sneg podnevi in ponoči, razen tega odstranjujejo s cest sneg tudi prebivalci prizadetih vasi. Seveda bi bile oeste prej odprte tudi, če bi Imeli v občini boljšo opremo za zimsko službo. V sami Ribnici je precej snega ob robu cest in ulic. Zvedeli pa smo, da bi Komunala sneg lahko odstranila, ker ima na razpolago kar 5 kamionov, ki zdaj stoje. Vendar tega ne storijo, ker dobe za službo okoli 3-krat manj. Šolski avtobus ni vozil v ponedeljek, 17. februarja, zaradi visokega snega polovice otrok ni bilo v semiško Solo. Pred kratkim kupljeni šolski avtobus ne more voziti od Črešnjevca navzdol, ker je cesta neprevozna za vsa večja vozila, šolski avtobus je v snegu že dvakrat obtičal. kot bi po izračunih Komimale veljalo dobro vzdrževanje cest. Pri Komunali menijo, da bi za vzdrževanje cest 4. reda morali dobiti del takse na bencin, razen tega pa še prispevek od lastnikov gozdnih cest. To utemeljujejo s tem, da prav tovornjaki, ki vozijo iz gozdov les, najbolj poškodujejo ceste 4. reda. Stari trg osamljen v ponedeljek smo po telefonu izvedeli, da je v Starem trgu več kot 1 meter snega. Odkar je zapadel sneg, vas nima redne avtobusne proge s Crnomljejn. Tako se je zgodilo, da pošte celih 6 dni niso dobili. V nedeljo je avtobus odpeljal v Kočevje, a se ni vrnil. Vas je zaradi visokega snega nedostopna tudi za zdravniško in veterinarsko pomoč. Ker tudi otroci ne morejo v šoli, so 17. februarja za tri dni prekinili pouk. Iz vasi'Radenci vaščani sploh niso mogli nikamor, zato so sami z lopatami naredili več kilometrov dolgo pot do ceste proti Staremu trgu . Le tako se bodo združene občine lahko uprle gospodarskemu in vsakršnemu zapostavljanju naše pokrajine, še posebno kadar se pripravljajo presenečenja, za kakršnega so zvedeli navzoči ob koncu posveta: čeprav ne- uradno, pa vendar iz zanesljivega vira, so bili seznanjeni z možnostjo, da bi šla bodoča hitra cesta od Ljubljane proti Zagrebu čez Štar jens.co in ne čez Dolenjsko, kot je bilo najprej zamišljeno. Pripravlja se namreč popK>ln(Oma nova prava avtomobilska cesta s štirimi p>a-soivi v smeri proti jugovzhodu. Za najkrajšo in najbolj logično varianto čez Dolenjsko se zanima tudi mednarodna banka za razvoj, ki bi kreditirala gradnjo. Kaj pomeni, če bi taka cesta Dolenj- Popravili bodo cesto v Ribnici je bil 14. februarja posvet o rekonstrukciji ve-zalne ceste Otavice-Lipovec. Cesta, dolga okoli 2.5 km, ni primerna za promet. Zaradi tega morajo kmetje iz Lipovca voziti les po daljšem ovinku v Ribnico. Razen tega je priključek na asfaltirano cesto v Dolenji vasi nevaren. Na sestanku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki obeh vasi, KGP-obrat Ribnica, občinske skupščine in KS Ribnica, so sklenili, da se bo rer konstrukcija začela spomladi. KGP bo dal na razpolago minerja in strelivo, KZ Ribnica gramoz, vaščani bodo prostovoljno delali, za pomoč pri prevozu gramoza pa bodo zaprosili JLA. Izvolili so poseben odbor, ki bo vodil delo. siko obšla, najbrž zdaj, po 10 letih ceste Bratstva in enotnosti, ni treba nikomur razlagati. Dolenjske občine imajo zdaj prvi in najmočnejši razlog za slogo in skupni enotni nastop že pred nosom. Siideipi in pobude iz šmarjeških toplic pa tudi zaradi vsega drugega ne smejo ostati sa^ mo na papirju! M. MOŠKON Razen tega je tudi v interesu kočevskih občanov, da bi bila cesta čimprej modernizirana, saj so pripravljeni celo plačevati samoprispevek za njeno modernizacijo. Posebno bo cesta potrebna naši občini, ker bo v nekaj letih ukinjena železniška proga in bodo podjetja prav gotovo zainteresirana, da bodo vozila nekatero blago v bližje reško pristanišče in ne v Koper. Naši ljudje hočejo jasen odgovor, kdaj in kako bo modernizirana, zato bom dal skupščini tudi tako poslansko vprašanje. Menim, da bi CJestno podjetje Novo mesto, ki ima ceste v naši občini v upravljanju, moralo delati kot dober gospodar. CJeste bi moralo no le dobro vzdrževati, ampak jih postopno tudi modernizirati. To podjetje pa v svoji občini ceste postopoma modernizira, na Kočevskem pa jih celo slabo vzdržuje. Samo iz kočevske občine se nabere na leto okoli 2 milijona din od taks na motorizirana vozila, na gorivo itd ... hkrati pa imamo, čeprav smo druga največja občina v republiki, moderniziranih le 14 km cest.« Kmečki primanjkljaj le delno pokrit 14. februarja dopoldne je skupščina zdravstvenega zavarovanja fcmetDv v N-vem mestu sprejela zaključni račun sklada za leto 1969. Člani so s precejšnjim nezar voljstvom razpravljali o poslovanju stoljida, saj je preteklo leto končal z izgubo 677 tisoč din. Skupščina se je dločdla, da bo primanjkljaj 'deloma pokrila s tekočo rezervo sJdada. Za letos pa je zahtevala poostreno izterjavo prispevkov, saj je imel sklad lani izigubo prav zaradi preslabo izterjanih dajatev sikladu. Kdor to a-prila, ko bodo ix>tri>9ivali kmečke izkamice, ne bo plar čal vseh obvessnosti, se od 1. maja dalje ne bo mogel zdraviti na račun sklada. Skupščina je pooblastila svoj izvtršilni odbor, naj sklene splošni sporazum o delitvi sredstev sklada v letu 1969- Zdravstvu vso rezervo in riziko Lanski primanjkljaj v skladu zdravstvenega zavarovanja delavcev v Novem mestu bodo v celoti pokrili s sredstvi obvezne rezerve Lanski primanjklaj v skladu zdravstvenega zavarovanja delavcev pri novomeški ko-munlni skupnosti — pri zaključnem računu so ugotovili, da znaša nekaj več kot 700.000 din — bodo pokrili z denarjem iz rezerve sklada. Tako je 14. februarja sklenila skupščina delavskega zavarovanja na seji v Novem mestu. Ugotovili so, da je primanjkljaj nastal predvsem zaradi podražitve zdravil. Pripravljeni oziroma na manjšo stopnjo osnovnega prispevka (5,2 odst.) preračunani denarni načrt sklada za leto 1969, ki ga je skupščina sprejela prav tako 14. februarja, predvideva 38,574.200 din dohodkov. To pomeni, da bo imel sklad za 9,8 odstotkov več denarja kot lani; od tega bo zdravstvo dobilo 73,5 odstotka. Sprva so predvidevali le za 72 odstotkov, ker pa zdravstvo s tem ni bilo zadovoljno, mu je skupščina dodelila še vso za letos predvideno rezervo. Zato bo moralo zdravstvo prevzeti nase ves riziko, ki ga je do zdaj prevzemal sklad oziroma zanj skupščina. Skupščina se Je zavestno odločila, da letos ne bo imela obvezne rezerve v skladu, saj Je denarni načrt zastavila tako, da se, če bo šlo vse v redu, ob koncu leta ne bo mogel pojaviti priman-kljaj. Sejmišča Novo mesto: prazno sejmišče v ponedeljek, 17. februarja, je bilo novomeško sejmišče skoraj prazno. Naprodaj je bilo 23 prašičev, starih do 12 tednov, prodanih pa le 11. Cena je bila 140 do 200 din. Brežiški sejem v soboto, 15. februarja, so na tedenski sejem v Brežicah pripeljali 402 pujskov, prodali pa S ) jah samo 232. Mlajši prašički so Sli v denar po 9.50 dinairjev kHogram. večji pa po 6 dlTiarVv PISMA UREDNIŠTVU PUSTNE 4r NOVICE LETO IX. Xs 1 © GLASILO PUSTNIH VESELJAKOV KRŠKO TOREK 18. FEBRUARJA 1969 VOJNA TAJNA Prava vojiia taonost vlada med prebivalci na Vidmu In v Krškem, če kdo sprašuje, kje je ta ali ona iilica. To trditev bi lahko dostojno potrdila tudi tovarišica, ki je v spremstvu s samim predsednikom občine tovarišem Stanetom Nunčičem več kot pol ure križarila po Vidmu in Krškem in iskala Tomšičevo ulico. Uganko sta rešila šele tedaj, ko sta srečala pismonošo Naceta, ki jima je povedal, da je ta ulica pod Nunčlčevo hišo. Bog živi vse Siovene -pod streho hiše ene ... Na občini, kjer je bila svoj čas splošna pisarna, je odprl neki pravnik svojo odvetniško pisarno. Slišali smo, da bo sedaj preselil v isto stavbo poslovalnico še star krški advokat. Posla bo za oba dovolj, saj je tudi sodišče v prvem nadstropju. Dobro pa bi bilo, da bi se vselil še kak čevapdžija in frizer. Izvajanje reforme Znano je, da je naš zavod za socialno zavarovanje vedno na šibkih nogah. To pa ni nič čudnega. Poleg drugega se je zgodilo tudi to, da so nesli pismo, namenjeno naslovniku v isti staivbi, raje na pošto, kakor da bi ga dostavili osebno. Star pregovor: zrno do zrno pogača, kamen do kamna palača, ne drži več. Nič boljši pa ni ZROP, ki Ima sedež na občini in je te dni razposlal pozive k predavanjem v priporočenih ovojnicah s povratnicami (1,30 din) tudi uslužbencem občine. Kdo naj čestita? Ko je učiteljstvo osnovne So'e v Kostanjevici nameravalo pokloniti šolskemu nadzorniku Otonu Mikuliču za 60-letnico lep šopek nagljev, se je vnela v šolski zbornici razprava, kateri otroci naj mu ga izroče. Tov. Stana Gajškova, najvplivnejša članica učiteljskega zbora — i>ravijo ji naama-či« — je po daljšem ugibanju predlagala, naj mu ga pone-so otroci — členarjl, ker jih ima tako rad in jih vedno zagovarja. Clenarji so učenci, ki po posebnem členu zakona o osnovni šoli napredujejo v višji razred tudi z eno nezadostno oceno. »Kje je tisti, ki ga jaz iščem?« Pred kakim letom je prišel v Splošno mizarstvo Jože z Vidma nekaj vprašat mojstra Stanka. Toda ker je že pozabil, kako je ime tistemu, ki ga išče, Je vprašal nekega delavca: »Kje pa je tisti, ki ga jaz iščem?« BIRMANSKA Na birmi v Boštanju je pozdravil birmanec gospoda škofa z besedami »Prevzviše-ni... prevaviSend.... pra-vzvišeni...« Ker je škof opazil zmedenost mladega vernika, mu Je priskočil na pomoč: »Je že dobro. Je že dobro ...« Tedaj pa se je mali junak pogumno odrezal: »An di«k Je dobro!« Za 20 din kvasa v Trgovini Preskrbe v Leskovcu pride Štefka in zahteva za 20 dinarjev kvasa. Ko ga dobi, vpraia prodajalko: »Koliko pa stano?« Že devetič: krške „PUSTNE NOVICE“ Pustni veseljaki v Krškem tudi letos niso razočarali — izdali so prvo (in verjetno spet zadnjo) številko IX. letnika »PUSTNIH NOVIC«, ki izhajajo »enkrat na leto brez prometnega davka«. Na 14 straneh so nam natresli smeha in bodic, okroglih (in nekaj kosmatih), pa tudi prenekatera pikra in žgoča resnica je vmes, čeprav skrita v veselo pustno oblačilo. Uredniški odbor PUSTNIH NOVIC in Turistično dništvo Krško, ki izdajata časopis, nam hkrati s čestitko vesele in »srečne pustne dni« napovedujeta tudi že jubilejno številko PUSTNIH NOVIC. Deseto številko so avtorji že začeli sestavljati, saj nastaja njihova publikacija navadno skozi vse leto. »V njej bomo objavili novice, ki jih ne bi zvedeli tu^ od najboljšega prijatelja,« pravijo uredniki PUSTNIH NOVIC in dodajajo: »Ostanite zvesti in sodelujte z Hami, ker nas spremljajo sreča, veselje in ljubezen tudi do tistih ljudi, ki imajo občutek, da so že od vseh na svetu pozabljeni!« Veliko dela in skrbi, pa tudi pravega humorja so vložili sestavljavci in sodelavci krških PUSTNIH NOVIC, žal so spet zanemarili slovenščino; kaj, če bi vsaj jubilej dočakali §e z dobro jezikovno pilo? Tg. Mošio zavil in nanjo nalepil listek z napisom: FIKUS KUKURU-ZUS ter je postavil na primerno mesto. Ko je šla delegaoija mimo, je tov. Moneti novo okrasno lončnico takoj zapazil. Po končanem ogledu se Je vrnil in na listek pripisal — TIPUS ČARGUS. Računska uganka Taksist Janez razmišlja: Občan potegne mesečno 400 jurjev za kilometrino, če dobi za 1 km 7 kovačev, prevozi v mesecu nad 5.700 km oziroma na dan okroglo 230 km. Kdaj ta revež počiva, kdaj kaj dela in koliko bi jaz zaslužil, če bi bil v njegovi koži? Meso brez kosti Odkar je Tratnikov Jože na Raki odprl svojo mesnico, so potrošniki zelo zadovoljni, ker domačim strankam seka samo meso, vse kosti pa pošilja v Ljubljano. Zato Je stara ženica Nežka R. rekla: »Blagor Ljubljančanom, jedo vsaj okusno župco.« Volitve ali „prforcenhaus"? KB KREDITNA BANKA IN HRANILNICA UUBUANA UredniŠtrm DL! V petek, 14. febrtutrja, sem šel po opravkih na občino v Krško. V avtobusu sem dobil sovaščcma, ki mi je povedal, da je vabljen na kandidacijsko konferenco gozdnega obrata Kostanjevica, ki bo tisU dan ob 13. uri v restavraciji »Pod Gorjanci«. Na konferenci naj bi predlagali kandidata, ki bi na občini vnaprej zastopal gozdne posestnike in sploh vso gozdno problematiko za celotno krško občino. Ker me v zemljiški knjigi in na davkariji še vedno vodijo kot lastnika 8 ha, gozda, se mi je zdelo nekoliko čudno, da nisem dobil vabila. Ko mi je sosed pokazal vabilo, mi je bila stvar že nekoliko bcdj jasna. Vabilo je bilo kakor so pač vsa uradna vabila, s podpisom in ži-gom, na koncu pa je bila pripomba: »Za člane kolektiva udeležba obvezna«. No, do kraja pa. so mi Enkrat smo šli na led, pa nikoli več! Za pustno nedeljo si je metliški hotel Bela krajina privoščil neslano šalo, ki je veliko gostov spravila v slabo voljo. Lepaki so že nekaj dni prej vabili na ples, kjer naj bi igral ansambel Bele vrane, pel pa naj bi Nino Robič. Reklama je privabila veliko gostov, saj so Bele vrane v Metliki zelo znane. Celo iz Črnomlja in Novega mesta je prišlo nekaj ljudi, a vsi smo ostali z dolgimi nosovi. Namesto napovedanih Belih vran in Nina Robiča so domači fantje igrali domače viže. Cenena in neduhovita reklama je sicer dosegla svoj namen, saj so bili po dolgem času hotelski prostori spet polni, toda kdo bo drugič verjel vabilom? -ni nagrajuje vašo odločitev za namensko varčevanje z ugodnimi posojili. Stanovanjsko posojilo lahko dobe občani in pravne osebe, ki v banki namensko varčujejo, namensko' vežejo stanovanjska sredstva za določen čas ali vplačajo ta sredstva v kreditni sklad banke. Posebno ugodnih obrestnih mer so deležni lastniki vezanih deviznih računov. Za navadne in vezane hranilne vloge daje Kreditna banka in hranilnica Ljubljana najvišje obresti. Poleg tega sodelujejo varčevalci vezanih hranilnih vlog, namenski varčevalci in lastniki vezanih deviznih računov pri vseh nagradnih žrebanjih, ki jih prireja Kreditna banka in hranilnica Ljubljana vsake štiri mesece. NASLEDNJE NAGRADNO ŽREBANJE BO V MESECU MAJU, KO BO RAZDELJENIH 250 LEPIH NAGRAD, MED NJIMI TUDI DVA OSEBNA AVTOMOBILA IN TO FIAT 124 TER FIAT 850. Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, zaupno in pod najugodnejšimi pogoji. stvar pojasnili na konferen-ci v Krškem. Na vprašanje, zakaj nisem dobil vabila, mi je predsedujoči dejal, da so povabili samo tiste, ki so gozdnemu obratu prodali vsaj za 70 000 Sdin lesa. Tar kih pa je bore malo; pri tako nesramno nizkih cenah, kot jih plačuje GO Kostanjevica, vse do skrajne sile noben kmet ne more sekati lesa, saj v veliko primerih ne dobi plačanega niti dela in voleje iz gozda. Zato se je zgodilo, da so bili na sklicanem zboru gozdni posestniki v manjšini nasproti članom kolektiva. Z javnim glor sovanjem je bil seveda sprejet predlog za kandidata, ki so ga predlagali ljudje iz uprave. Res, zelo domiselno in demokratično. Pa sem se še zanimal, koliko je v občini vseh gozdnih posestnikov. Povedali so mi, da jih je pod GO Kostanjevica pribijmo 1800, v vsej občini pa okoli 6000. Vprašam vas, kmetje, ali res ni med šest tisoč ljudmi člox>eka, ki bi bil sposoben zastopati naše interese? Ali nam bodo še naprej krojili pravico razni »strokovnjaki«, ki poznajo kmečke težave in kmetijstvo samo v obliki telečjega zrezka in klobase pred seboj? Pravijo, da se zgodovina ponavlja. To je res. Zato, spoštovani vodilni tovariši pri gozdnem obratu Kostanjevica, vzemite v roke dr. Malovo knjigo »Zgodovina slovenskega naroda«, pa boste našli pri volitvah v graščinskih časih tudi podobne volilne metode. Tam se namreč bere, da so imeli volilno pravico le gruntarji, kajžarji in hlapci seveda ne. Nekateri so imeli celo po več volilnih pravic, pač po velikosti premoženja. In še marsikaj zanimivega se najde v tej knjigi, na primer o urbcerskih pravicah kmetov do brezplačnega lesa itd. (Ta zgodovina, o kakšnih pravicah slovenskega kmeta, se na žalost do sedaj še ni ponovila.) Tako torej, če prodaš oziroma napol zastonj daš monopolistu za 70 jurjev lesa, potem si meden državljan z volilno pravico, drugače pa si lahko tiho. Pa naj se jim kaj ne /r-žmaga, njihova gnada! ANTON PENCA — Fištar Orehovec 2S p. Kostanjevica Neumestna izjava Prejšnjo nedeljo, 9. februarja, sem prisostvoval krajevni kandidpcijski konferenci v Boštajnu, kjer smo obravnavali tudi uvedbo samoprispevka za gradnjo novega zdravstvenega doma v Sevnici. Nepričakovano je priHo do pogovora o upokojencih, češ da jih je v sevniški občini sorazmerno največ, žleznih, predsednik občinskega komiteja ZMS je dodal, da morata dva uslužbenca »delati« za enega upokojenca. Na to pripombo se je oglasil upokojenec Rudi Lisec, boštanjski rojak, ki je povedal, da je moral delati 41 let in ima popolno pravico uživati zasluženi pokoj. Izjava predsednika mladine je neumestna. Ali imajo v občini upokojenci res tolikšne pokojnine ali pa uslužbenci tako nizke plače? Povem naj, da ravno upokojenci v sevniški občini opravljajo mnoga brezplačna dela v društvih in organizacijah, in to brez honorarjev in dnevnic. So mar manj vredni od drugih občanov? Stanko Skočir LOKA ZA METLIKO NAJBOLJ ČRN DAN 20. marca bo izšla knjiga dr. Vladimirja Dedijera IZGUBLJENI BOJ JOSIFA VISARIONOVIČA STALINA 1948-53 Podlistek, ki ga je objavljalo »DELO« in ki so ga za »DELOM« začeli objavljati tudi drugi jugoslovanski listi, je doma in v tujini vzbudil izredno veliko zanimanje. O tem pričajo: Dedijerov intervju z znano nemško revijo »Spiegel«, njegov intervju z italijansko televizijo, številna pisma iz Jugoslavije in tujine, kakor tudi izjava britanskega filozofa Bertranda Russella, da bi v tujini knjigo založil iz svojega sklada in jo natisnil v angleškem, francoskem in nemškem jeziku. Knjigo bo izdalo CGP »DELO« v celem platnu, s tribarvnim Sčitnim ovitkom in z 32 stranmi prilog na umetniškem papirju. Knjiga stane v prednaročilu 29.00 din, v prodaji pa bo njena cena znatno višja. Zagotovite si to zanimivo delo že v prednaročilu tako, da izrežete objavljeno naročilnico in jo pravilno izpolnjeno in podpisano pošljete v pismu ali nalepljeno na dopisnici na naš naslov: CGP »DELO, prodaja. Izubijana, Titova c. 57, p. p. 29 Prednaročila zbirajo tudi vse knjigarne in podružnice CGP »DELO«. NAROCILNICA Podpisani: naslov: — zaposlen: ------------------------------------------------ s to naročilnico nepreklicno naročam knjigo Vladimirja Dedijera »Izgubljeni boj Josifa Visarionoviča Stalina »1948—53«. Kupnino 29,00 din bom poravnal takoj po prejemu položnice najkasneje pa do 15.3.1969. Podpis: (Izrezano naročilnico pošljite v pismu ali nalepljeno na dopisnici na naslov: CGP »DELO«, prodaja, Ljubljana, Titova 57, p.p. 29) pL ZDRUŽENO PODJETJE »ISKRA« tovarna kondenzatorjev, Semič razpisuje javno prodajo za: 1. kamion TAM 200 v dobrem voznem stanju, leto proizvodnje 1964, cena 13.500 din; 2. kombibus z 8 sedeži v odličnem voznem stanju, leto proizvodnje 1966, cena 13.000 din; 3. motorna trikolica TOMOS v odličnem voznem stanju, leto proizvodnje 1963, cena 1.200 din. Vsa vozila so registrirana za leto 1969. Javna prodaja bo v prostorih tovarne kondenzator-jev v Semiču dne 22. 2. 1969 od 8. do 10. iire za družbeni sektof, ob 10. uri pa za zasebni sektor. • izdelujemo vse vrste očal na recept fn brez njih • opravljamo vsa popravila • prodajamo sončna očala ter fotograf* skl pribor in material Ob veliki izbiri okvirov vam izdelamo očala takoj! Priporoča se OPTIČNI SERVIS »GHETALDUS«, Ljubljana, s poslovalnicami v Kranju, Kopru in Trbovljah. Metliške maškare letos spet „brez". OPTIČNI SERVIS ^ HETAIDUSI UUBUANA, VVOLFOVA 3 ^ Zapri onega ko so sedli za mizo pa je nekdo hitel prižigat televizor m Obiskali smo nekaj glavnih gadov in beloušk, ob trlčetrt na dvanajst pred vesoljnim praznikom Pusta, ko je bilo že dokončno zaiano, da bo slavno mesto metliško letos spet prikrajšano za svojo gala predstavo. Bilo je malo časa, pa nam je nekaj gadov in beloušk ušlo: Mihelčič, Puxova, Hanzljeva dva in drugi, pa vendar so nam spodnji natresli toliko resnice o družabnem življenju, odnosih in zaslugah v večini naših krajev, da veljajo njihove besede že za vso našo deželo. Ne mislimo, da je metliška zadeva že kar nacionalna katastrofa, vse tisto, kar se skriva za takimi in podobnimi razočaranji, kot jih opisujejo Metličani, pa res ni daleč od t^a. Zastavili smo jim nekaj vprašanj, vsem enaka: Kaj vas je gnalo prejšnja leta, da ste tako širokoi>otezno pripravljah pustni karneval? Ali je zmanjkalo problemov ali idej ali dobre volje? AH mislite, da mora karneval biti predstava skupine ljudi ali zabava za vse navzoče, ki naj bi aictivno sodelovali? Kakšna je rešitev? Kdo od mladih, mislite, bi bil sposoben pomagati? Kje boste pustovali letos? Odgovarjali so takole: Darček Flajšman — Kopaševič: »Metličani smo znani veseljaki, radi imamo svoj kraj in rada smo skupaj, to je že tradicija, kimaš je sfpodbujala. Zdaj zmagujeta sebičnost in televizija, vsak vidi samo sebe, družabnih stikov med ljudmi ni več. Postajamo pusti in ^ stimo tehniko, namesto da bi nam bito samo pripomoček za prijetnejše, še bolj človeško življenje. Zato ni več dobre volje med ljudmi, čeprav nam problemov in idej ne bo zmanjkalo. Sodelovali bd lahko vsi domači in gostje, vse mesto bi mor^o biti eno ssamo veselje in praznovanje! Premalo pa je bilo tudi družbenega priznanja, se^ pravi spoštovanja tistih, ki so za slovo Metlike žrtvovali dosti časa in denarja. Mladi in stari bi se lahko bolje razumeli, saj so tukaj Grašperičev Toni, Videtičev, Jankovičev in drugi, ki so sposobni... Nooo(j bom pustoval v domu pri Partizanu...« Janko Bračika starejši: »Bili smo mlajži, ponosni smo bili na to, da zna najžft mesto nasmejati tudi tako množico gostov, kakršna je zadnja leta valila za pusta v Metliko. To je bila tudi najboljša turistična reklama, vendar je nekateri niso znali ceniti, ^ saj niti organizacije pomožnih služb, ki so za uspeh prireditve prav tako važne, niso znali speljati. Samo gadje gnezdo je vedno pripravljeno delati, vendar tudi naa čedalje bolj tarejo leta in skrbi, novi priseljen-cd, ki jih je čedalje več, pa se ne vživijo tako hitro v metliško okolje, da bi-lahko s pravim navdušenjem pomagali. Veliko bd lahko daU Kremeščev Franci, Sturmov Oti, županičev Mladen in drugi... Šel bi v Kootanjevico ali Ptuj, pa je preveč snega, m tako bomo kar doma...« Živka Bračika: »Težko je r^, kaj nas je gnalo. To nam je v krvi! A če vam povem, da me danes kar stiska pri srcu in poganja solze v oči, ko sedimo takole doma, potem boste mogoče razumeli ... Pridružiti bi se nam morali vsi, celo v župnišču so dovolili, da smo obesili pustno zastavo v zvonik, medtem ko Je marsikdo drug, ki ima sicer polna usta besed, gledal naša družabna prizadevanja od strani, če ne celo postrani. Mislim, da je bolje pripraviti dober sprevod mogoče pa bd lahko pritegnili tudi druge. Kam bomo Sli danes? Otrod se nekaj ,rdhtajo', jaz bom pa dMna...« Janko Bračika mlajši: »Otroci smo vedno radi sodelovali, dokler so nas £3tarejSi uvajali in nam pomagali. Ko pa bi morali mi prevzeti, nam niso vedno dali vseh možnosti. Marsikaj pa se je tudi spremenilo: Se *a 'Solo nam zmanjkuje časa, kaj Sele, da bi lahko ves mesec pripravljali pusta. Prej so bili glavni gadje obrtniki in tisti meščani, ki so bili sami gospodarji svojega čaoa. Delali so v svojih delavnicah dan in noč. Mnogo sposobnih mladih pa Je tudi po šolah v Ljubljani in drugje ...« Toni Gašperič: »Vsak človek ima v sebi željo po uveljavljanju. Tudi Metličani nismo nič slabši. Hoteli bi skočiti iz vsakdanjih družbenih, moralnih in pohtičnih norm. Če hoče biti kdo cesar ali IJuidski poslanec ali primadona ah strojevodja, ni to nič čudnega niti slabega. Prav gotovo je mimo zabave in družabnosti tudi to eden izmed poglavitnih vzrokov za prizadevnost naših vrlih meščanov, je pa tudi eden od vzrokov za manjše nesporazume, saj ne more biti 30 cesarjev in 30 strojevodij na enem samem vlaku! S tem se ne morejo sprijazniti niti vsi starejši, kaj- šele mladi, ki bd seveda tudi sami radi kdaj zasedli vodilne vloge. v karnevalu bi morali sodelovati vsi navzoči, vsaj z debelimi nosovi, klobučki ali pisanimi penUJami v lar seh... Naš karneval se Je tako razrasel, da bi ga moral prev-, zeti kakšen vpliven patron, ki bi imel zveze in ugled (Turistično društvo, TVD Partizan, SZDL), ne pa da vse visi na posameznih družinah, ki so že veliko žrtvovale. Pa tudi sposobnih posameznikov Je še dovolj: dr. Nered, Videtič, Kremeščev, Karel Vardijan in drugi... Nocoj bom pustoval v Dolenjskih Toplicah, v torek pa na Otočcu. Obžalujem, da doma ni nič!« Martin Cmugelj: »Želja pravih domačinov Je vedno bila, da bi se kraj postavil. Pa še nekaj drugega Je v ljudeh: nekoč smo sedeli pri Mežnaršiču. Alojz Vraničar-Skrbak, nakupovalec živine, je imel s seboj rdečo kretlo za označevanje živine. S to kredo sem naredil vsakemu rdečo piko na nos in lice, pa smo se takoj drugače počutili. Kar zagomazelo je po nas in pozabili smo na vsakdanje skrbi. Že Je bil tu harmonikar... Vedno smo želeli čimveč masX, glavni , sprevod naj bi pripravili domači, gostje pa naj bi gledali. Seveda bi morali pravočasno vse pripraviti, sodelovati bi morali vsi. Mladina pa rajši le gleda in kritizira. Pogrešili smo po voj^, ko smo začeli mladino vzgajati posebej, stare pa posebej. 2^to ni več stika in ostali smo brez naraščaja, ki bi imel smisel za družabno življenje, že pri folklori so nas razganjali, kaj šele pri maškaradi! Pred 15 leti so bile vse te stare oblike družabnega življenja nezaželene, buržoazni in malomeščanski ostanek, ki škoduje naši družbi. Tu je še dosti mladih, ki bi znali: Perkovičev, Kremeščev, Gašperičev Toni, Trčkov Stane, Barbičeva Marija in Darko, pa tudi drugi bi prišli zraven, če bi se obnovilo. Lećil smo šli v Kostanjevico in Šentjernej, letos smo se dogovarjali za Ptuj, pa ni še nič gotovega...« Marica Zupanič; »Navdušeno sem pomagala zato, ker sem bUa vesela, če mi Je uspelo dobro izpeljati svojo zamisel. Človek je srečen, če lahko nekaj ustvari in s tem zabava domačine in druge. Ponosna sem bila na to, da so rekli: ,Marica nas bo gotovo spet pre. senetila z izvrstno idejo!’ Danes sem razočarana. Ljudje so postali drugačni; včasih smo bili vsi veseli, vsi smo spoštovali drug drugega. Včasih ni nihče spraševal, kaj košta, danes ima veljavo samo tisto, kar Je plačano z denarjem! To bi morala biti zabava za vse navzoče, sartto tako bi se vsi Metličani res tudi sprostili. Tudi gostje bi morali sodelovati! Rešitve ne vidim! Mladina je odtujena, nima ne smisla, ne navdiha, ne veselja. Naa so starši uvajali v to in tudi mi smo si prizadevni z naSimi. Toda otroci gredo zase, starši zase, mladi se sami ne znajo res zabavati, star-Sem pa je brez njih dolgčas. Zato ni več družabnosti — letos bomo ostah kar doma ob televizorju!« Tone Okorn: »Delali smo z iskrenim veseljem, vendar isti ljudje vedno odnašajo povsod. Tudi mi smo utrujeni in življaije prinaša vedno več skrbi. Letos pa nas je še stoletnica gasilstva vse zaposlila. Na žalost vidim tu spet iste obraze kot drugje Ko so nas za pusta obiskali Jeseničani, so vprašali: ,Kako pa sploh morete trezni v maškare?’ Nas ni gnala pijača, ampak ljube, zen do Metlike, veselje do življienja, do duhovite ustvarjalnosti in želja po družabnosti, iskrenem prijateljstvu. Tega danes ni več. Tu je še dovolj mladih, ki bi lahko rešili potapljajočo se Kolumbovo barko: Janko Bračika mlajši, Mežnaršičeva Majda, Flejšmanova Sonja, Petkovičeve, Tanckove, Kopiničeva, Puksove, Ivci m drugi. Res je, da pridejo radi šele takrat zraven, ko je že vse pripravljeno, morda bi se za drugo leto pa le lahko prej sporazumeli?« ^ MOSKON / no dvorane so ostale prazne Skupina borcev reške garnizije JLA je z junaštvom in prisebnostjo rešila življenje ljudem v hiši, kjer je s 15 leti zaporov že kaznovani Rihard Kovačič podtaknil požar - »V sodno dvorano nas bo prišlo še več, ko bodo sodili požigalcu!« pravijo fantje, ki sp se izkazali kot sposobni in požrtvovalni gasilci Fante smo našli sredi pouka v njihovih četah; za nekaj trenutkov so jim starešine dovolili, da smo jih fotografirali — \i pa si jih oglejte: prostovoljno so se odločili za §:aše-nje požara! Bil je res čuden dan — nedelja, toda kino dvorane so ostale brez svojih uniformiranih obiskovalcev vojakov, Kaj je vzrok nihče ni vedel. Da se niso vojaki uprli zaradi slabih filmov, ki so jih v zadnjem času vrteli v kinih na Reki? Ne, niso se upr- li Kasneje smo izvedeli, kaj se je zgodilo. To nedeljo okrog petih popoldne je zagorela hiša na oglu Supilove ulice in Korza revolucije. Streha je bila že v dimu in plamenih. Stanovalci ognja niso takoj opazili. Bili so brezskrbni, kot je to navadno v prazničnih dneh: sedeli so pred televizorji. Potem jih je zmotilo dolgo zvonjenje. Pohiteli so in odprli vrata, da vidijo, kdo jim moti nedeljsko ^popoldne. Takoj pa so spoznali, ne ne pritiska na zvonec kaka otročad. Pred vrati so stali vojaki Franc Kuhar, Milorad Vukovič, Peter Vulič, Lazar Markov, Ivica Madjer, Vojislav Rakočevič, Refik Hodjič, Re-fik Plavuj in še mnogi drugi, ki so prihiteli, da se spopadejo z ognjem. »Hiša vam gori! so zavpili vojaki. Tako se je hišni mir spremenil v strah in paniko. »Najprej nam jiiso verjeli,« je povedal Refik Plavuj, »mislili so, da se šalimo. »Zmotili ste se to- variš,« mi je rekla neka starka, »to je zasebno stanov^^e!« in jezno zaloputnila vrata. Nisem odnehal. Starka je znova prišla in mi zagrozila, da bo poklicala milico, če bom še naprej razbijal po vratih. Tedaj pa je spoznala, kaj se godi, ker »o jo oči že zaščemele od dima. Kmalu so prihiteli tudi gasilci. Prisotne meščane pa je osupnilo nekaj sto vojakov, ki so se nenadoma zbrali pred hišo. Marsikdo se je vprašal: »Le kako so se tako hitro zbrali?« »Vojska je zmeraj hitro skupaj, če je treba pomagati ljudem,« je odgovoril nekdo. In res. čeprav so si vojaki kupili vstopnice za v kino, mnogi pa imeli domenjen sestanek z dekletom ali s prijatelji, so se vsemu odpovedali, ko so videli, da je streha hiše v dimu in plamenih. Kapetan Lazo Grujič, ki je bil tedaj dežurni v domu JLA, nam je povedal: »Bil sem presenečen, kako hitro so prihajali vojaki, trudni in zadihani. Prosili so, naj jim pustim na streho doma JLA, da preprečijo požar, kajti bUo je nevarno, da bi ogenj zajel tudi dom JLA. Bal sem se, da se ne bi kateri od vojakov ponesrečil, vendar se je vse dobro končalo.« Tako so vojaiki reške garnizije skupaj z gasilci preprečili hudo katastrofo. Rešenih je bilo nekaj nadstropij in poslovalnica Vjesn^a, streho na tej stavbi pa so plameni v kratkem -času spremenili v pepel. Kaj je povzročilo po- žar? Nihče ni vedel. Vedeli so, da je ogenj podtaknjen, kot je bil v zad-»njih dneh že trinajstkrat. Vendar so. varnostni organi kmalu prijeli pravega krivca. Bil je to Rihard Kovačič, ki je imel že 15 let zapornega »staža« zaradi različnih pre- krškov. Ko so se vojaki in gasilci borili, da rešijo človeška življenja in imetje prebivalcev, je Rihard Kovačič iz bližnje kavarne mimo opazoval borbo z ognjem. »Prišli boino v še večjem številu v sodno dvorano,« so ml rekli vojaki, »ko bodo sodili temu re-škemu požigalcu.« D. BOJANie V PET]^, SOBOTO IN NEDELJO nas je hotelo kar zasuti — sneg se je usipal, da je bilo že grdo! Samo od sobote do nedelje popoldne ga je na novo zap^o 30 cm. Na meteorološki postaji so nam v nedeljo ob 14. uri povedali: »Uradno smo ga namerili zdajle 103 cm ...« Kdor je v nedeljo odšel na pot z avtomobilom, je moral računati s številnimi neprijetnostmi. — Na sliki: prizor s kočevske ceste (Foto: France Modic) OCENJEVALNA KOMISIJA SE JE ODLOČILA Najboljši je projekt „Norma" Izreden odziv na natečaj za najboljši idejni projekt za novo novomeško šolo - Ocenjevalna komisija zasedala več kot 12 ur Po sklepu upravnega odbora sklada za zidanje nove šole v Novem mestu je bU lani 22. oktobra objavljen v Delu natečaj za idejno projektno r^itev nove šole. Zadnji dan za dostavo projektov je bil 31. januar. V tem času je prispelo 11 projektov, natečaja pa se je udeležilo 17 projektantov. Ocenjevalna komisija (predsednik Jože Suhadolnik, člani pa: Slavko Vute, inž. arh, Milivoj Lapuh, inž. arh. Danilo Fiirst in inž. arh, Dušan MoŠkon), ki jo je imenoval upravni odbor sklada, je 3. februarja odprla projekte. Arhitekti iz komisije so do 14. februarja s pomočjo poročevalca inž, arh. Ivana štruklja podrobneje pregledali prispele projekte in sestavili poročila za vsak projekt. Kapetan Lazo Grujič kaže, kje so stali njegovi fantje med gašenjem požara. Bila je to mokra in strma streha. Da bi preprečil morebitne nesreče, je kapetan Grujič navezal vojake na vrvi in pasove, če bi že kf^o nadel, ne bi zdrsnil globoko... 14. februarja je ocenjevalna komisija na seji, ki je trajala dvanajst ur, podrobneje obravnavala vse projekte. Ob upoštevanju poročila svojega Skupne težnje z dolenjskimi občinami Krčani se nameravajo tesneje. 2savzeti za dolenjske občine, zat» se navdiošujejo za organizirano akcijo pri izdelavi regionalnega plana Dd-lenjsote. V tej poOcrajini ima krška občina posebno vlogo in posebne pogoje in se hkrati z dolenjskimi občinami zavzema za vključitev v republiški osnutek dolgoročnega razvoja Slovenije. poročevalca Štruklja in razpisnih pogojev natečaja je šest projektov izločila za ožji izbor, najboljše tri pa nagradila. ■ Prvo nagrado (12.000 din) je ocenjevalna komisija prisodila projektu s šifro »NORMA«,, ki sta ga izdelala ljubljanska projektanta inž. arh. Stane Kovič in Mirko Kajzelj. Za p>odelitev prve nagrade se je komisija odločila soglasno. Prvonagrajenca — sodelavca v projektivnem biroju Urbanističnega zavoda v Ljubljani — bosta v skladu z razpisnimi pogoji v natečaju izdelala tudi glavni projekt za šolo. ■ Drugo nagrado (6 000 din) je komisija s 4:1 glasu dodelila projektu »GRAPE«, ki so ga izdelali: ljubljanska arhitekta Stanko Kristl in Marjana Vidmar ter Zala Kemperle, arhitektka iz Škofje Loke. I Tudi za tretjo nagrado se je komisija odločila s 4:1 glasu, podelila pa jo je za projekt »SONCE«, ki ga je izdelal inž. arh. Blaž Slapšak s sodelavcem Milanom Marušičem, absolventom arhitekture. • Razen nagrajenih projektov so prišli v ožji izbor še naslednji projekti s šiframi: »83869«, »CORES« in »76205«. I.Z. 9 novih ribičev Na nedavni seji upravnega odbora ribiške družine Kočevje 90 sprejeli v družino 9 novih članov, kar je p« doslej znanih podatkih rekord, saji je imela ribiška družina do zdaj le 48 članov. Zanimanje za vstop v ribiško družino narašča predvsem v zadnjUi letih, ko so ribiči vložili v Rinžo precej rib (krapov, ščuk in linjev). Razpravljali so še o krivolovu na Rinži, ki je vedno večja nadloga za družino, o organizaciji ribiških tekmovanj in drugem. Proti poskusom na uvedbo davka na časopisne oglase Predsednika gospodarske zbornice Slovenije in Zbornice za obrtno dejavnost Krese je pretekli četrtek poudaril na redni tiskovni konferenci, da je izdelava dolgoročnih razvojnih programov za panoge slovenskega gospodarstva ena najpomembnejših nalog zbornice. Sektorska raven priprave za izdelavo dolgoročnega razvoja bo obsegala 18 razvojnih programov za posamezne panoge. Zbornica je na tiskovni konferenci razložila tudi svoje stališče do uvedbe prometnega davka na čeisopisne oglase, ki so jih tudi v Sloveniji nekatere občine že poskusile uvesti. Zbornica sodi, da bi bil to docela nedemokratičen in nesamoupravni poseg y pravice časopisnih podjetij in ustanov. Skupnost že vrsto let več ne daje dotacij za politični dnevni, pokrajinski in ostali tisk. Morebitna obdavčitev časopisnih oglasov, ki so dohodek teh podjetij, bi resno ogrozila njihovo izhajanje in znova zaostrila vprašanje dotacij temu delu tiska. Januarske podražitve Za pol odstotka so se pretekli mesec povečale proizvodne cene v industriji v primerjavi z lanskim decembrom, to pa je večji skok kot smo ga lani zabeležili skozi vse leto. Najbolj so se podražili izdelki, ki nimajo predpisanih cen. To lahko pomeni hudo nevarnost za »po* divjanje« razmer v gospodarstvu, ki ga verižno dviganje cen kaj lahko sproži. Nujno potrebni so resni ukrepi pristojnih organov, sicer bodo reformna prizadevanja spet ogrožena. Snežnih kolov pa ni in ni Na cesto Brežice—Dobova—Kapele in Brežice —Bizeljsko se z avtomo-bUom nikar ne podajte! Tam, kjer je plug zaoral v njivo, boste obtičtUi, ker se prav nič ne vidi, kje je cestišče. Noibenih snežnih kolov rti ne na levi ne na desni strani ceste. Enako »opremljena je tudi cesta proti Novemu mestu do Križaja in najbrž še kje. Na to malomaimost se najbolj jezijo vozniki avtobusov. Tako je minnU petek obstai na cesti med Dmovim in Cerkljami avtobus SAP iz Brežic, ko se je vračal iz Celovca. Pa tudi drugod so vozila obtičala v jarku. »Ko bi vsaj fižolovke zataknili v sneg,« mi je ondan dejal na pol v Sali, na pol zares afotdbusrd šofer Ivan Jagrič iz Brežic. Kupci še sprašujejo po črnini v začetku februarja je lepo vreme zvabilo drašiške vinogradnike v trtje. Pripravljali so kolje, tisti, ki so obnovili vinograde, pa so delali stebre in pripravljali žico za nove nasade. Mlade trte so tudi gnojili z žlindro, da bi imele več frrozdja. Posebno skrbno obdelujejo črnino, ker so videli, da gre ta najbolje v promet. Lanski pridelek črnine je -skoro že pošel, kupci pa še vedno prihajajo. Dela v vinogradih je zavrl ponoven sneg. Medtem ko bo kopnel, se vinogradnikom obetajo kmetijska predavanja. J. B. Danes: razstava projektov Danes ob 15. uri bodo v mali (spodnji) divorani Dolenjske galerije v Novem mestu raastavdli vseh enajst idejnih projektov za novo novomeško šolo. Razen nagrajenih projektov, ki jih je ooenjefvaJna kxxniisija daJa v ožji izr bor, bodo razstavljeni tudi pnojeiktl, ki so manj ustrezali razpisnim pogojem v natečaju. Razstava bo odprta t^en dni — do 27. febiruarja. Kdaj glasbeni koncert? Koncertna poslovalnica pri Zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu je te dni sporočila, da bodona-ded* nji glasbeni koncerti za šolsko mladino v Stopičah, Brusnicah, Smarjeti. Otočcu, Žu-žeunbeirku, na Pirevolah, v Mirni peči in Novem mestu. Nastopili bodo priznani slovenski vokalni solisti in Instrumentalisti. Kdaj se bodo pričeli koncerti, je težko reči, ker je večina teh krajev zaradi globokega snega za zdaj nedostopna. Arheološki vestnik XIX. (1968) Pred dnevi je izšla nova, zajetna številka Arheološ’iega vestnika, najpomembnejšega arheološkega glasila v Jugoslaviji. Ta zvezek je posvečen spominu imiv. prof. Josipa Klemenca, raziskovalca naše rimske arheologije, ki je umrl jereni 1967 na pragu svoje sedemdesetletnice. Zato ima ta številka največ prispevkov iz antične zgodovine, ki so jih napisali številni profesorjevi prijatelji in strokovni kolegi iz inozemstva in cele Jugoslavije. Njegova srčna dobrota in dosledna poštenost sta postali vzor številnim njegovim študentom, ki jih je uvajal v metode znanstvenega raziskovanja ~ V tej številki Arheološkega vestnika sta tudi dva članka, ki zajemata snov iz Dolenjske in Posavja. V prvem razpravlja Tone Knez o oblikah ntičnih grobov na Dolenjskem. Drugi prispevek izpod peresa T. Kneza in S. Skalerja pa nas seznanja z bogatimi halštatskimi najdbami iz špilerjeve gomile na Libni. Biblija je izšla Izšli so prvi izvodi faksi-milirane Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Mladinsika iknji-ga je sklenila, da bo izdala 1.500 izvodov Biblije. V taki nakladi je izšel tudi izvirnik pred skoraj 400 leti. Mladinska knjiga je izdala tudi Sovretove prepesnitve Prešernovih nemških pesmi. Knjižico je uredili in ji napisal spremno besedilo dr. Anton Slodnjak. »Mehurčki« v »Veselem toboganu« Danes bo RTV ekipa iz Ljubljane snemala v novomeškem Domu kulture pionirsko radijsko oddajo »Veseli tobogan«. Predvideno je, da bodo posneli tudi Zupančičeve »Mehurčke«, ki so jih pod vodstvom učiteljice Mare Glonar naštudirali učenci osnovne šole »Katja Rupena« in z njimi že nastopili na Prešernovi proslavi v Novem mestu. Pogrešajo prireditev Dokler v Drašičih ni bilo dvorane, so vaščani večkrat gledali kako igro, zdaj, ko imamo lep prostor, pa ni prireditev. S prosvetno-kultur-nim delom se nihče ne ukvarja. Verjetno bi na tem področju lahko kaj dosegli, če bi kdo organiziral mladino. J. B. DRBRITKO KREFT: Boris Kobe: »TOPLICE« (tempera, 1961) Dolenjska v Kobetovnih barvah Razstava temper, monotipij in olj arhitekta in slikarja Borisa Kobeta v Dolenjski galeriji bo odprta do 9. marca - Takoj po otvoritvi so ljubitelji likovne umetnosti že kupili 15 Kebetovih del Okoli 100 ljudi je prišlo v petek, 14. februarja zvečer, v Dolenjsko galerijo na otvoritev razstave slik in grafik arhitekta in slikarja Borisa Kobeta. Pozdravne besede je izrekel ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc, ki je obiskovalce seznanil z obširnim programom letošnjih imietniških prireditev v galeriji. Clan Odra mladih Jože Falflier je prebral odlomek iz Trdinove »Gluhe loze«, delo pisatelja, ki je slikarju Kobetu še posebno všeč. Zatem je umetnostni z^iodavanair dr. Emdli^jan Cevc predstavil imietnika in spregovoril o njegovem delu. Kmalu pootvodtvi so obiskovalci in ljubitelji umetnosti kupili okoli 15 Kobetovih del. Razstanra bo odiprta do 9. marca. Kobe razstavlja v Dolenjski galeriji 53 svojih del: 27 temper, 24 monotipij in 2 olji. v ta svet barv, poln dolenjske motivike iz krajev, kjer je dobival snov za svoje pripovedi tudi Janez Trdina, popelje obiskovalca prikupen katalog s seznamom umetnikovih razstavljenih slik in grafik. Izredno dobrodošla spremljevalka (od tempere do do olja in od olja do tempere) pa je tudi Cevčeva oznaka Kobeta kot človeka in Kobeta kot umetnika. Takole je umetnostni zgodovinar dr. Cevc zapisal o Kobetu: »Z lirično slikarsko hvalnico je poveličal dolenjsko zemljo Božidar Jakac, v dinamično, včasih kar tragično ekspresivnost jo je zajel Vladimir Lamut. Nekje med tema poloma pa se je zasidralo shkarštvo Borisa Kobeta, ki nam je v delih zadnjih let talečo sugestivno pribijal okolico Dolenjskih Toplic' od koder izhaja njegov rod, da z njimi ni razširil samo dolenjske pokrajinske motovike, ampak je tudi sam sebe uvrstil med pomembne imietniške glasnike tega dela slovenske domovine.« Na slikarski poti je Kobe samosvoj popotnik. Rojstvo in življenje sta ga navezala na Ljubljano, vendar se je kot zrel umetnik povrnil v svet izgubljene dolenjske domačije, v svet pod Rogom in osončenih vinskih bregov nad Stražo. Iz pokrajine, ki jo je tolikokrat poustvaril na likovni ploskvi, govorita izredna živahnost barv in spev dežele, ki se je prebudila pod umetnikovim čopičem. Kratek pogovor o umetnosti po otvoritvi Kobetove razstave v Dolenjski galeriji. Z leve proti desni so: umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc, ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc in arhitekt in slikar Boris Kobe (Foto: IVlirko Vesel) Mali kulturni barometer ■ RAZMERE v »DRAMI« MI-!VIO TV — Za minuli fietrtek napovedana oddaja o razmerah v ljubljanski Drami v »Kulturnih diagonalah« ljubljanske televizije je odpadla, ker so Iz Drame sporočili, da bodo lahko sami r^ili težave. Namesto te oddaje smo prisluhnili pogovoru o lirvaškem pisatelju Miroslavu Krleži, zlasti o njegovih »Baladah Petriče Ke-rempuha, ki so bile prvič natisnjeno med vojno v Sloveniji. Med oddajo Je bil tudi itrajšl pogovor s slikarjem Jakijem. ■ »SODOBNOST« ST. 1 — Pred kratkim je izšla prva številka »Sodobnost«, kar Jo vodi nov uredniški odbor in kar Je revija objavila nov koncept objavljanja. O tem konceptu Je obširneje pisal urednik Ciril Zlobec. Pesmi je objavil Lojze Krakar, Andrej Hieng pa televizijsko igro »Gluhi mož na meji«, Mla& pisatelj Evald Flisar Je priobčil krajšo prozo »Vrnitev v maternico«. Jan- ko Kos Je napisal »Poglavje o humanizmu«. V^ tehtnih prispevkov Je revija objavila pod skupnim naslovom »Problemi sodobne družbe«. ■ ŠOLOHOVU SE JE ZAT.\K-NILO — Sovjetskemu nobelovcu Solohovu so prepovedali v celoti natisniti rcHnan »Bojevali so se za domovino«, v katerem opisuje vojne dogodke Iz leta 1942. Odločujoči dejavniki so zlasti proti temu, da bi Solohov, ki Je svoj-čas odločno nastopil proti Solže-nicinu, objavil poglavje, v katerem drugače prikazuje dogodke in osebnosti, kot Je bilo do zdaj pri njem v navadi. ■ RECITAL CANKARJEVIH PREVODOV - Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev je j/ri-rodilo v soboto. 15 februarja, večer Cankarjevih deJ. prevedenih v tuje jezike. Recital J© obsegal Cankarjevo prevedeno liriko, pro zo in dramatiko Novi člani SAZU Slovenska Akademija znanosti in umetnosti je izvolila za svojca novega rednega člana dr. Stanka Škerlja, profesorja za italijanistiko na filozofski fakulteti ljubljanske univeiTze. Dopisni člani SAZU so EK>stali; dr. Jože Goričar, dr. Roibeirt Blinc, -dr. Peter Gosar, dJ. inž. Lujo Suklje, inž. arh. Edo Ravnikar, dr. Franc čelešnik, dr. Maks Wraber (vsi iz Ljubljane), dr. Branislav Djurdjev iz Sarajeva, beograj’ska pesnica Desanika Malcsimcvič, pjesnik Gustav Krklec iz Zagreba in dr. Pranik WoUman iz Karlovih Varov (ČSSR). IH (6. nadaljevanje) Religiozno vprašanje ni tako preprosto, kakor sl ga mnogi predstavljajo še danes. Kadar pa je politikum — — dn to je bolii ali manj tudi saneraj bila in bo, naj je cerkev ločena od države ali ne — pa je problem še težji. Se prav posebno je bil težak za slovenske socialne demokrate, saij so jih povsod razglasili za še hujše »brezverce«, nasprotnike katolišike ceilkfve in seveda vere in Boga samega, kakor so bili po kleoriikalnem mnenju liberlad. Cankar si je v svojem govoru temeljito privoščil tako klerikalce kakor liberalce. V začetku ni pozabil ironizirati niti dr. Tavčarja, prav tako pa se je ponorčeval iz dr. Kreka, ki »pravi, da je klerik, ne klerikalec«. Ko omenja Cankar klerikalni volilni oklic, ki govori o sami duhov-šini in veri, vzklikne: »Naj jo imajo vero, saj jo imam jaz tudi!« Kakšna je bila takrat njegova vera^ ni povedal, toda stavek aveni v zvezi z vsem drugim tako, da se visljuge neizgovorjeni svojilni zaimek, češ saj imam jaz tudi svojo vero. Toda o tem Cankar ne bo govoril, ker je po načelih socialnodemokratične stranke vera zasebna stvar. Kaikšna je bila nosova »vera« tafcrat in ali jo je res imel? štirinajst dni pred volitvami, ki so bile 14. maja 1907, je objavil Cankar v prvomajskem spisu »Prvi majnilc 1907«, ki je izšel kot priloga »Rdečega prapora«, spis »Kristusova procesija«. Izidor Cankar je to drobno umetnino, vredno peresa Leva N. Tolstoja ali Dostojevskega, uvrstil po krivici med satirične in polemične spise v XI. zvezku Cankarjevih zbranih del. v katerem je objavljen tudi »Hla-ppn Jernej« Po pravem bi moral biti ta spis neposredno pred »Hlapcem Jeimejem«, ker sodi po svojem umetoiškem in idejnem značaju k njemu. Pred njim bi moral biti ne le po časovnem nastanku, marveč tudi p>o idejni izpovedi, saj je v resnici prolog k »Hlapcu Jerneju«. Da ga je Can-sar napisal prav za mednarodni delavski praznik prvi maj in objavil v socialističnem prvomajskem spisu, še podčrtuje njegovo programatičnost — zlasti če pomislimo, da je izšel sredi precej srditega volilnega boja. Ta socialno--revoliuoionama legenda — to ime po pravici zasluži — je v neposredni zvezi s Cankarjevo izjavo v prvem njegovem volilnem govoru, ko je rekel, da ima tudi on (svojo) vero. Cesar ni mogel povedati tam, ker je pač za volilni govor stvar po svoji problematiki za globlje razpravljanje pretežka in zahteva zaradi tega svojo posebno obliko in način, to je povedal domu in svetu kot umetnik in politik v »Kristusovi procesiji«. Po krivici je bila doslej zapostavljena v njegovem delu, spregledana in skoraj pozabljena, čeprav je celo ključ za eno izmed najimenitnejših stvari njegovega notranjega življenja in za njegov svetovni nazor, za Cankarjevo religiozno čustvovanje imietnika Za nekatere je morda s svojo problematiko, radikalnostjo in herezijo — prekočljiva — nič manj, kakor je kočljiva ateistična »Legenda o velikem inkvizitorju« P. M. Dostojevskega ali nekateri spisi L. N Tolstoja o evangelijih in o Kristusu človeku in ne Bogu, ker je Tolstoju Kristais velik prav zaradi tega, ker je bdi človek Zapisal sem že, da je spis »Kristusova procesija« legenda, to se pravi leposlovno delo in ne satiričen ali polemičen spis, kakor so drugi sestavki, ki jih je taikrat sredi voliln^a boja objavljal v »Rdečem praporu«. Hkrati pa je posredno Cankarjeva osebna izpoved — izp>oved njegovega utopičnega socializma in dragoceno izpričilo ter pojasnilo na stavek v njegovem prvem volilnem govoru, ko je rekel: »Naj jo Imajo vero, saj jo imam jaz tudi!« Cankar pripoveduje v »Kristusovi procesiji«, kako je Marija dvanajstletnemu Kristusu sešila rdečo haljo iz enega kosa sukna. Ta halja je rasla z njim in je šla z nijim ha Oljsko goro in na Golgoto — to se pravi vse življenje. To je kratek uvod v zgodbo, v kateri pripoveduje, kako se je na neki »Gospodov dan« napotil tulec (Kristus) v rdeči halji po svetu. Najprej je srečal otroka z butaro drv na glavi, ki je jokal, ker je bil lačen. Tujec mu veli, naij odvrže butaro in gre z njim. Ko vpraša tujec otroka, čigavo je polje, odgovori ta, da je gospodovo. Orjejo ^ sejejo ga oče in mati in sosedje, žanje pa gospod. Tujec se samo ozre po polju, in polje se takoj posuši. Na nadaljnji poti srečata dolgo vrsto moških in žensk, starcev in otrok, ki gredo v Ameriko iskat kruha, zemlje in domovine. Tudi te pozove tujec, naj gredo z njim. V neki zapuščeni vasi najdejo tihe in upognjene ljudi z molki v koščenih rokah. Tujec jim reče, naj molke odložijo, svete podobe naj obrnejo k stend, že^ančke naj izpraznijo in gredo z njim. Tako se tudi zgodi. Po dolgem romanju pridejo do velike 6me hiše s črnimi okni, v kateri prebivajo ljudje v bridkosti brez doma, zemlje in domovine. Tujec se samo ozre po njih, vzravnajo se z radostnimi obrazi, primejo se za roke in gredo z njim. Poidejo v rudarski kimj, kjer kopljejo pod zemljo ljudje »črno zlato« za gospoda. Ljudje pridejo izpod zemlje in gjedo z njim. »Pod senco te dolge črne pročelje, pod senco rdeče halje in vihrajočih las so čudežno umirala polja, so veneli travniki; doline so se vzdigale. padali so hribi.« Pridejo do cerkve, kjer jim stopi na pot debeli »gospod v črni halji«, ki se zadere nad tujcem (Kristusom): nem v lica!« Tujec samo dvigne glavo, pa pogleda s temnimi očmi, in že pade na kolena gospod v čimi halji, ki ni nihče drug kakor župnik, tipiziran predhodnik individualiziranega in hkrati tipiziranega župnika v »Hlapcu Jerneju«. Tujec vodi množico naprej in sproti ga spr^u-jejo, kam jih vodi, dokler ne pridejo na hrib. Nagne glavo, zakrije si obraz, ker je velika bridkost v njem. in spregovori; , ' ”' '',-t * /• v ^ vsjfss:mSS^^4 , .... ' ' / / A “O***! KOMISIJA RAZISKALA PRIMER VALETE Trditve, zvite iz trtel Komisija občinske Zveze za telesno kulturo v Novem mestu je ugotovila, da so bile obtožbe na račun vodstva tabora na Valeti izmišljene Učenci z osnovne šole Martina Kotarja iz Šentjerneja delajo uspešno v ŠŠD Polet. Med najbolj prizadevnimi so igralcj namiznega tenisa, ki sodijo med najboljše v novomeški občini. (Foto: S. Dokl) OTVORITEV NOVE SKAKALNICE V BELI KRAJINI Prva tri mesta za Mirenčane Najboljši uspeh so dosegli skakalci z Mirne — Plazar postavil nov rekord skakalnice — Priznanje belokranjskim smučarskim delavcem v nedeljo je bilo na 25-metrskl skakalnici na »Dunaju« pri Črnomlju meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih. Istočasno je bila to tudi uradna otvoritev skakalnice. Nastopilo je 12 tekmovalcev z Mirne, iz Novega mesta in Črnomlja. Vreme je bilo ugodno, skakalnica pa dobro pripravljena. Tekmovalci so skočili vsak 1» 3-krat, dva najboljša skoka pa sta se štela za uvrstitev. Po prvi seriji je vodil domačin Gladek, vendar je na koncu osvojil šele če- trto mesto, v naslednjih serijah so se najbolj izkazali mirenski skakalci. Da je bila borba za prvo mesto napeta, kaže rezultat, saj sta si ga delila dva tekmovalca. Rezultati: 1. do 2. (Vojščak (24 m in 24,5 m) in Zavrl (24 in 25 m) 180,5 točke (oba Mirna), 3. Kolenc — Mirna (24 in 24,5 m) 180 točk, 4. Gladek — Črnomelj (24,5 24,5 m) 179,0, 5. Majerle — Črnomelj (23 in 22 m) 156,5, 6. Lampe — Novo mesto (24 in 24,5 Prvenstvo osnovnili šol V soboto, 15. februarja, je bilo na 2viki medobčinsko smučarsko prvenstvo učencev osnovnih šol. Smučarji TSŠ najboljši Preteklo soboto so bile v 2viki nad Krškim zimske delavske športne igre občine Krško. Organizatorji so se močno potrudili, da bi igre kar najbolj uq?ele. Nastopili so naslednji kolektivi: AGRO- KOMBINAT, samostojni obrtniki. Splošno obrtno podjetje, ObS, FJektro Krško, Kovinarska, Celuloza, prosvetni delavci, TSS in LISCA. Bilo je 22 tekmovalcev. Rezultati: slalMn moški — 1. Kreutz (TSS) 22,9, 2. Zibret (Pro-aveta) 25,0, 3. Pogažar (Kovinarska) 25,4, 4. Gane (Celuloza 25,6, 5. Medved (OhS 27,2, 6. Grilc (T3S) 27.6, 7 Kužnik (obrtniki) 30,9, 8. Roškar' (Celuloza) 31,6, 9. Božič (Agrokombinat) 37,4, 10. Bajc (Agrokombinat) 1,29:0; ekipno — 1. TSS 26 točk, 2. Celuloza 12; smuk moški — 1. Kreutz (TSS) 44.6, 2. Gane (Celuloza) 49,9, 3. 2ibret (prosveta) 50,0, 4. Pogačar 50.2, 5. Grilc 50,8, 6. Hostnik (prosveta) 52,0, 7. Ocvirk (TSS) 53.2, 8..Zajc (prosveta) 53,4, 9. lisec (TSS) 54,9, 10. Roškar 56,8 itd.; ekipno — 1. TSS 28, 2. Prosveta 18, 3. Celuloza 15, 4. Kovinarska 10, itd. Slalom ženske — l. Flis (Lisca) 18,2. L. HARTMAN Šah v Semiču v počastitev proslave SNOS je bil v tovarni kondenzatorjev šahovski dvoboj na 10 deskah med člani Iskre in pripadniki JLA iz Črnomlja. Po dveumi borbi je nepričakovano, vendar zasluženo zmagala ekipa Iskre z rezultatom 6:4. Po končanem dvoboju so si pripadniki JLA ogledali proizvodne prostore in se zanimali za proizvodnjo v tovarni. Na koncu so se-dogovorili za povratno srečanje, ki bo v kratkem v Črnomlju. (F. M.) Udeležba v veleslalomu in smuku je bila dobra. Največ tekmovalcev je nastopilo v veleslalomu na progi, dolgi 200 m. Največ uspeha so poželi mladi smučarji iz krške občdne. Rezultati: učenci — veleslalom (51 tekmovalcev): 1. Hrastnik (Krško) 17,0, 2. Mavser (Krško) 18.5, 3. Ogorevc (Sevnica) 18,6, 4. Rupret (Sevnica) 18,9, 5. Butko. vič (BreKce) 19,0 itd. Ekipno — učenoi: 1. Krško 54,7, 2. Brestanica 59,6, 3. Scvnlca 60,7, 4. Senovo 62.6, 5. Brežice 66,0, 6. Kimeaj 72,1, 7. Artiče 82,6. Učenke — smiik (6 tekmovalk); 1. Avšič (Brežice) 23,4, 2. Hrovatič (Brežice) 24,4, 3. Jurkovič (Krško) 26,8, 4. Hervolj (Brežice) 28,1, 5. Danko (Krško) 36,5; ekipno — 1. Brežice, 2. Krško. L. HARTMAN Novo vodstvo -novi načrti Pretekli pet^ je imel novomeški Partizan izredni letni občni zbor, na katerem so govorili o pravilniku društva, programu dela, sredstvih za izvedbo programa, izvolili pa so tudi novo vodstvo. Dejavnost Partizana se bo v glavnem odvijala v splošni telesno-vzgojni vadbi, gimnastiki, posebni invalidski vadbi, društvenih tekmovanjih ter nastopih v občinskem, medobčinskem in republiškem merilu. Poseben poudair^so namenili dnižbenemu življenju. Ena ianed važnih nalog Je tudi pridobivanje strokovnega kadra, ki bo prevzel vadbo mladih tekmovalcev. V novo vodstvo so bili izvoljeni: Franc Pučko — predsednik, An. djclko Vrančič in inž. Lučo Žerjal — podpredsenika, Danilo Kovačič — tajnik, Nada JevSček — blagajnik, dr. Adolf Spiler — zdravnik, Karel Adam — gospodar, inž. Marjan Kuhar in Anica Kosec — predstavnika staršev. Prepričani smo, da bo novo vodstvo usp^no delalo, kar nam zagotavlja tudi sama zasedba odgovornih mest. V vodstvu so v glavnem znani telesnovzgojni delavci, ki so se že izkazali s svojim delom. želimo jim veliko uspeha! smučanja Občinska Zveza za telesno kulturo Novo mesto je priredila 9-dnevni tečaj za naziv smučarskega vaditelja. Tečaj je bil v Cr-mošnjicah pod vodstvom smučarskega učitelja Jožeta Tiurka in je bil izveden po programu, ki ga predpisuje Šolski center za telesno vzgojo v Ljubljani. Prijavilo se je 14 kandidatov, o tega dve *en-Usi^eSno Je tečaj opravilo 9 tečajnikov. Novi vaditelji so: Tone Avscc, Tine Furlan, Peler Turk, Matjaž Verbič, Kostja Virant, Pe-ter Ilenčič, Boštjan Spiler, Primož Jazbec in Boža Rua. Novi vaditelji bodo v kratkem prejeli diplome in izkaznice z značko od Šolskega centra za telesno vzgojo v Ljubljani. Občinska zveza za < telesno kulturo V Novem mestu bo tudi v bodoče prirejala podobne točaje z namenom, da bi se prijavili tudi kandidati iz občin Mc^tlika, Črnomelj in Trebnje. -r m p) 150,5, 7. Švajger — Črnomelj (21,5 22,5 m) 149, 8. Plazar — Mirna (22,5 in 25 m p.) 148, 9. Kralj — Črnomelj (20,5 in 20,5 m) 132,5, 10. Cemas — Črnomelj (18 in 20,5 m) 122,5, 11. Židanik — Novo mesto (20 in 18 m) 116,0 in 12. Plevnik — Črnomelj (18,5 in 19 m) 111,5. Po tekmovanju so vsi tekmoval, ci izvedli še po en skok. Najboljši je bil Mirenčan Plazar, ki je postavil nov rekord skakalnice — 26 m. Pohvaliti moramo prizadevne mlade črnomaljske skakalce, ki so kljub obilnemu novozapadlemu sn^u pripravili skakalnico za tekmovanje. Ob koncu tekmovanja so Mirenčani ugodno ocenili skakalnico in so menili, da bi z majhnimi korekturami lahko nosila še dlje. Skoke si je ogledalo olax>g 200 gledalcev, v glavnem mladina. Vsi so bili zadovoljni, saj so jih pogumni fantje navdušili. ’ A. LATERNER Sredi prejšnj^a leta se Je razplamtela polemika okoli tedanjega vodstva Partizanovega tabora na Valeti. Clankar Marjan Bauer je obsodil ravnanje tamkajšnjega vodstva tabora in zbral še nekatere izjave odgovornih športnih delavcev iz Novega mesta, ki so mu pritegnili in izrekli nekatere neutemeljene obtožbe. Razumljivo, da se je v Javni polemiki nato oglasilo še več novo- Mavsar in Krško v soboto dopoldne so imeli pionirji osnovnih šol Spodnjega Posavja prvenstvo v smučarskih sko-kih na 15-metrski skakalnici v 2vi-ki nad Krškim. Nastopilo je 20 pionirjev, najboljših mladih skakalcev iz občin Brežice, Sevnica in Krško. Rezultati: 1. Mavsar — Krško (11,5 in 11,5 m) 195 točk, 2. Bajc — Brestanica (11 in 10 m) 179, 3. Ošterbenk — Brežice (10 in 10,5 m) 174,5, 4. Belca — Brestanica (8 in 10,5 m) 128,5, 5. Levičar — Krško (8,5 in 9,5 m) 126, 6. Lapuli — Brežice (6 in 7 m) 101, 7. Mavsar — Krško (6,5 in 6,5 m) itd. Ekipna uvrstitev: 1. Ki^o 416,5 točk, 2. Brežice 368,5, 3. Brestanica 3(n,5, 4. Lcskovec 254, S. Senovo 196, 6. Artiče 95, 7. Krmelj 80 točk. L. HARTMAN Skoki v Rorah v nedeljo, 23. februarja ob 14. url, bodo na 35-metrsikl skakalnici v Rorah nad Krškim meddruštvene .skakalne tekme, na katerih bodo poleg devetih domačih skakalcev gifaka-H še smučarji iz Kisovca pri Zagorju, Logatca, Mirne, Celja, Sevnice, Senovega, Brežic, Novega mesta, Ljubljane, Velenja, Citiomlja, Kočevja in Šentjerneja. Skakalci bodo Imeli poizkusne skoke Isti dan od 10.30 do 12.' ure. meških telesnovzgojnih delavcev in taborečih, ki 60 obsodili senzacionalno pisanje in postavili vprašanje, kako je moč očitati nekomu nepravilnosti in celo prisvajanje tujega premoženja, če je bila dnevna oskrba v taboru zelo poceni in če Je tabor lahko uspeval le tako, da je vodstvo delalo brezplačno. Posebna komisija, ki jo je imenovala občinska Zveza za telesno kulturo v Novem mestu, sestavljali so jo prof. Jože Glonar, Nada JevSček in Marjan Sonc, je pregledala poslovanje Partizanovega tabora na Valeti, raziskala očitke in ugotovila, da Je pomanjkljivost v tem, ker vodstvo ni vodilo sproti knjige Izdatkov in prejemkov, ampak se Je obračun napravil ob koncu taborjenja na podlag pismenih dokumentov. V zvezi s tabornim redom ni komisija imela nikakršnih pripomb, saj je razumljivo, da se taboreči morajo pokoriti dnevnemu redu, ki je bil sprejet v taboru. Vsi ostali očitki so neresnični in mečejo slabo luč na ljudi, ki so t£ikšne obsodbe izrekli. Vodstvu tabora na Valeti gre vsa pohvala za delo, nikakor pa ne zasluži nesramnega klevetanja. S ton polemiko o Valeti zaključujemo, prizadetim telesno vzgojnim delavcem Ruži Kovačič, Danilu Kovačiču in prof. Vladi Jankovič, ki so s svojim 9-letnim vodenjem tabora dali največ, kar so mogli,' pa s tem Javno priznanje. KOMISUA OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO NOVO MESTO: PROF. J02E GLONAR. NADA JBVSCEK IN MARJAN SONC, 1. r. Organizacijski odbor v organizacijskem odboru za izvedbo conskega svetovnega prvenstva v speedwayu, ki bo v Krškem maja. Je imenovan organizacijski odbor, ki ga sestavljajo: Vladimir Žagar — predsednik. Tone Avsec, Ivan Zupančič, Stane Zigante, Tone Medved in Janez Breskve kot člani. Novi vaditelji gQ „fliadih smučarjev Pionirji, pionirke in mladinci iz sevniSke občine so se preteklo nedeljo na pobočjih Radne pomerili v veleslalomu. Nastopilo Je 60 smučarjev, domala iz vseh koncev občine. Rezultati: pionirke — 1.' Metka Slapšak (Sevnica), 2. Zdenka Avsec (Sevnica), 3. Hermina Androjna (Boštanj); pionirji — 1. Janez Strmole — (Tržišče), 2. Peter Požar (Sevnica), 3. Staiie Tratar (Sevnica); mladinci — 1. Ju. lij Rupert (Sevnica), 2. Branka Ogorevc (Sevnica), 3. Božo Stoja (Sevnica). A. ŽELEZNIK ■ KRMEU — Pretekli teden se je končal smučarski tečaj za pionirje in mladince, katerega se je udeležilo 32 Solarjev. Tečaj Je vodil učitelj Zgonc iz Tržišča. Tečajniki so imeli lepo vreme in so mnogo pridobili v znanju. Vse kaže, da bo zimski šport v Krmelju kmalu zadihal s polnimi pljuči. (B. D.) MALA ANKETA KONČNO ^ POKRIT BASSi^N Iniciativni odbor za gradnjo oziroma pokritje bazena v Krškem je že pričel z delom. Na Švedsko so pisali po projekt za montažno pokritje bazena v velikosti 7x30 m. Zanimalo nas Je, kakšne so možnosti za finančno rešitev tega vprašanja. Povprašali Emo za mnenje nekatere občane in dobili naslednje odgovore: ■ STANE NUNCIC — predsednik 'občinske skui^ine ' Kr^o: »Bazen bo vplivi na razvoj športa, gostinstva io turisona v občini. Denar bo dobro naložen. Ce bomo vsi takšnih misli, potem ne bo težav. Zbrati moramo sred- stva, č^rav imamo še vrsto dru^ odprtih vprašanj.« ■ LADO TRAMPUŠ — direktor tovarne celuloze in papirja: »Ali se Je občinska skupKlna strinjala s pokritjem bazena? Kam bo namenil 6 milijonov Sdin občinski sindikalni svet? Uspeh bo, Ce zbudimo zanimanje pri vseh sindikalnih organizacijah in tiulstičnih ustanovah iz krške občine. To Jc zagotovilo, da bo naložba rentabilna.« ■ PETER MARKOVIČ — sekretfir občinske konference SZDL; »Možnosti in pogoji ea dokončno ureditev bazena St>. To ugotavljamo že nekaj let. Vzrok, da nismo prišli do zaželenega uspeha, je neodločnost. Pokrit olimpijski bazen bi nudi Izredne možnosti za razvoj množičnega in vrhimskega športa ter bi bil velika tiulstična pridobitev. Ce drugače ne pridemo do sredstev, bo treba iti na samoprispevek.« ■ J02E RAJGL , — komer-»"^alni dirdctor tovme celuloze in papirja: »Ce investicija ne presega vsote 500.000 dinarjev, potem sem prepričan, da bomo našli zadovoljivo režitev.« ■ LOJZE STIH — direktor srednje tehnične Sole: »Prekrit b»zen po Se povečal zanimanje za plavalni šport. Dosegli bomo hitrejši napredek. Tisti, ki so danes še neodločni, ne vedo, da nam bo pcricrit bazen pripeljal nazaj goste, ■d so si doslej izbirali bolj-ugodnosti.« ■ BRANKO VOGLAR — di-r^tor splošnega obrtnega podjetja Krško: »Gostinstvo In turizem bi morala biti bolj vključena v to akcijo. Manjka nam nekdo, ki bi izkoristil prirodne možnosti, ki jih v naši občini ne manjka. Premalo smo pogumni.« ■ MAKS POGAČAR — di-rrfrtor hoteia »Sremič«: »Preveč smo boječi. Z malo več pc^uma bi lahko dobili sredstva.« ■ STANKO ZIGANTE -gradbeni tehnik: »Možnosti so. Vendar vsi ne kažejo prevelikega navdušenja. Naložba bi bila v nekaj letih povrnjena. Ko pridemo vsi skupaj, bo rešitev hitra.« Iz vseh izjav več ali manj vejejo optimistične napovedi, ki bodo končno pripeljale do tega, da bo Krško dobilo prepotrebni zimski plavalni objekt. S. DOKL Od tu in tam ■ ŽUŽEMBERK — V prijatelj, ski kegljaški tekmi Je ekipa P^-tizana premagali mladince Pionirja iz Nov^a mesta s 1511:1456. V prvi tekmi v Novem mestu je zmagšd Pionir z 8 keglji razlike. (P. S.) ■ KRMELJ — Na rednem hitropoteznem turnirju krmeljske Svobode za naslov prvaka v letu 1969 je nastopilo 12 igralcev. Zmagali so Debelak, Perhaj in Sribar z 8 točkami, sledijo; Zvar 7, Jerše in D. Perhaj 6,5, Prosenik 6, Kos 5,5, Žitnik 4,5, Zaman 3 Itd. (B. ■ MOICRONCKl — Na ekipnem šahovskem tekmovanju osnovne šole je sodelovalo šest ekip. Zma. gala je A ekipa 5. razreda (Nada Peterle, Darka Zajc in Milena Ja-nežič), ki je dosegla 12,5 točke. Druga je bila ekipa 8. b, tretja pa 8 .a. Med šahisti je pokala največ znanja Darka Zajc, ki Je premagala vse nasprotnike. (J. H.) ■ KOČEVJE — Na hitrc^otez-nem mladinskem prvenstvu za februar je zmagal Stane Podkorit. nik. Slede Vovk, Dobrič, Kamlč-nik itd. (I. S.) ■ DOLENJSKE TOPUCE — Ugodne snežne razmere so učenci izkoristili za športni dan In srečanje v smučanju ter sankanju. Rezultati; veleslalom — A skupina; 1. in 2. Črnič, Murn, 3. Medic; ekipno — 1. 6. a (Cmič, A. Senica, F. Senica), 2. 6. b (Pugelj, Bradač,*Fabjan), B skupina; 1. F. Bradač, 2. Koncilja, 3. F. Novinec; ekipno — 1. 5. (F. Bradač, A. Turk, I. Fink), 2. 6. a (Koncilja, M. Gorenc, J. Avguštin); učenke — 1. Turk, 2. Salehar, 3. Kušer; ekipno — 1. 8. r (Turk, Avguštin), 2. 6. a. b (Kušer, Urbančič). Sankanje; učenci — 1 S. Turk, 2. S. Urbančič, 3. F. Zupančič; učenke — 1. V. Zupanc, 2. F. Luthar, 3. M. Colarič, M. Gril, S. Repar. (P. M.) ■ NOVO MESTO — šahovsko prvenstvo Novega mesta se bo pričelo 25. februarja ob 19. uri v šahovskem klubu. Ta dan bodo sprejeli prijave in izvedli žrebanje. Na tekmovanju lahko nastopijo mojstrski kandidati in pr/okate-gomiki. (N. N.) ■ KOČEVJE — V oirgarKBacijl SSD gimnazije se je v nedeljo nadaljevalo II. kolo medrazredne-ga tekmovanja v košarki. Vrstni red se bistveno ni spremenil. Prvaka bo verjetno odločila tekma med II. in III. b razredom. Rezultati — II. kolo: 4. r: 2. r. 10:31, 3. a : 3. b 14:16, 1. r. : 2. r. 12:27, 4. r. : 1. r. 23:16. Vrstni red po II. kolu: 1. 3. b 6 točk, 2. 2. r. 6, 3. 3. a 2, 4. 4. r 2, 5. 1. r. o točk. Tekme so lepe in bor-bene. Skoda, da teh zanimivih srečanj ne obiskuje več gledalcev. (A. A.) ■ KRMELJ — Aktiv ZMS Krmelj bo v nedeljo, 23. februarja, prilili smučarsko tekmovanje v skokih na skakalnici na Kcmčlno-vem hribu. Organizatorji vabijo na tekmovanje pionirje in mladince iz Krmelja, Šentjanža in Trži-Sča. (B. D.) ■ ŽUŽEMBERK — Končan je prvi del zimskega kegljaškega prvenstva. V disciplini 200 lučajev mešano vodi Peter Stor z 817 do-drtimi keglji, sledijo: Nose 787, Muhič in Kosmina 758 itd. Zimsko prvenstvo je obenem izbirno tekmovanje za sestavo članske in mladinske ekipe za dolenjsko prvenstvo, ki bo konec marca. (P. S.) ■ BREŽIC^: — šolsko športno društvo na osnovni šoli bratov Ribar je priredilo v četrtek tekmovanje v veleslalomu na 200 m dolgi progi s 7 vratci. Tekmovali so samo učenci. Rezultati: 1. Oberč 21,2, 2. Beribak 23,3, 3. I..apuh 23,5, 4. Hrovat 24,3, 5. Merslavio 24,4, 6. Zupančič 24,8, 7. do 8. Zagode, Ban 26,0, 9. Antolič 32,2, 10. J. Ban 33,0. (P. R.) ■ KOČEVJE — V organizaciji TVD Partizan Kočevje bodo v redčijo, 23. februarja, n>eddniStvene tekme v smučarskih tck.n za p.o-nirje in pionirke 1- po starosti na progah od 1,5 do 3 km. Podroben razpis z navodili za te tekme so društva m klubi že prejeli. Organizatorji vabijo na zanimivo pionirsko tekmovanje. (A, A.) ■ BREZICE — Brežiški učenci so se pomerili v veleslalomu na progi, dolgi 400 m z 12 vratci, f^oga je bila odlična, ravno tako tudi tekmovanje, ki so ga pripravili telesnovzgojni delavci Horvatič, Avšič, Vebletova, Bajde in Ro. van. V skupni razvrstitvi učencev le bil vrstni red naslednji: 1. Dominko 33,0, 2. Oštrbenk 34,8, 3. Stangelj 36,8, 4. Zupančič 37,2, 5. do 6. Merslavič, Berilak 37,8, 7. do 8. Gorišek, Vučanjk 38,8, 9. Rajner 39,2, 10. do 11. Jamnik, Lapuh 43,0, 12. Hrovat 44,6, 13. Videnič 45,0, Žižek 45,2, 15. Petrovič 50,6 itd. Dekleta — 1. Tatjana Avšič 37,6. Prvaki pos^e-znih razredov; 8. r — Dominko, 7. r — Beribak, 6. r — Vučanjk, 5. r — Petrovič, 4. r — Balon, Dekleta; 8. r — Horvatič, 6. r — Hrovat, 5. r — Avšič in lApuh, 3. r — Kambič. (P. R.) * ■* *' ' 12 JUGOSLOVANSKIH POKRAJINSKIM LISTOV * * * SB1IIII ERAJI'DM OBIČ&JI? „Milijonarja^ iščejo zaradi zanemarjanja družine Srečanje po 66 letih ■ »BJELOVARSKI LIST« je 1967 objavil pismo svojega naročnika Johna Jandrokovica iz Brownsvilla v ZDA. Kot 19-letni fant je 1902 odšel v Ameriko, kjer ima zdaj trgovino in mu gre dobro. Že 50 let je predsednik 307. oddelka »Hrvatske bratske zajednice« in ima mnogo stikov z rojaki. Ko je pisal »Bjelovarskemu listu«, se je zanimal, čigava potomca sta Zvonko in Željko Jandrokovic, rokometaša bjelovarskega Partizana. Dva tedna po objavi pisma pa se je oglasila Jana Haić fz Bjelovara. Povedala je, da je John njen brat Ivan, ki ga ni videla 65 let in s katerim je izgubila vsako zvezo 1947. Povedala je tudi, da je bilo v družini 6 otrok: trije bratje; Martin, Andrej in Ivan so odšli »s trebuhom za kruhom« v Ameriko, sestre pa so ostale v rojstnem Drljanovcu in so se poročile. — Prvim pismom so sledila nova in pred konec leta 1968 je najmlajša sestra Marica, ki ima zdaj 73 let, poletela čez Atlantik na obisk k bratu, ki jo je povabil za 6 mesecev k sebi. »BJELOVARSKI LIST«, Bjelovar - 13. 2. 1969 Sef ukradel 10 milijonov B Fikret Smajlović, šel računovodstva bivšega obrtnega podjetja »UDARNIK«, ki se je pripojilo konec lanskega decembra k trgovskemu podjetju »Koltekst«, je.v poldrugem letu oropal svoje prejšnje podjetje za približno 10 milijonov starih dtoarjev. Toliko so doslej ugotovili T preiskavi, verjetno pa bo manjkalo še tri milijone Sdin. Smajlovid, ki je v priporu, je že pri-2aial, da Je kradel. S potnarejeiDinu gotovinskimi čeki Je dvigal denar za svoje ix)djetje, potem pa ga je porabljal zase. »Veliki kombijiator« je zapravljal družbeni denar z ljubicami in prijateljicami po lokalih v Do-boju, Gračanici in drugje, — Odkrili so ga, ko je pred kratkim prišel v banko, da bi dvignil 250.000 starih dSnarjev. Uslužbencu banke je bil ix>narejeni ček simi-Ijjlv in je takoj obvestil preiskovalne organe. Na hrbtni strani tega čeka je pisalo, da bo »Smajlović dvignil 2N tisočakov za »letne dop\iste« delavcev i>oajetja »irdamik« ... »FRONT SLOBODE«, Tuzla - 12. 2. 1969 „Lisice" na dveh nogah ■ Gospodinje v okolici Raše so se že dlje časa jjritoževale, da jim »lisice« odnašajo kokoši. Izginjale so cele jate domače i>erjadi. Zdaj se je »lisica« ujela; {»kazalo se je, da sta nosila njen koeuh Šalim Ahme-do^ć (27) in Ermin Havič iz Rade, tatvine pa je pri-JavUjal Abdurahman Henjakovič (26), tudi ie Raše. V mestu in v okoliških vaseh so ukradli 49 kokoši in petelinov, kar vse so spekli in pospravili. Za vsako priložnost, ko je bilo treba kje kaj »proslaviti«, je vesela družbica kradla kokoši, pa čeprav je skromni lastnik imel morda v kumici tudi le tri kokoške... »GLAS ISTRE«, Pulj - 14. 2. 1969 Kazen za varčevanje? ■ POžESiKl LIST je prejšnji teden objavil pismo, v katerem poroča dopisnik, da je nedavno tega Gospodarsko sodiSče v SlavomSkeim Brodu kazinovalo eoo izmed njihovih šoH skupaj z direktorjem in blagajnikom šole. Sodba Je seveda pogojna, 'saj ne gre za p(»ieverbe, pravtako pa tudi ne za malomarnost, izgubo ali podobne nepravilnosti. Ta šola skrbi namreč tudi za vaški kino; dohodek iz kina se steka na skupni račun šole, čeprav ga ločeno evidentirajo. Sola ima določen bdagajniSki makslinum, ki znaša 250 dinarjev. Da pa Ji ne bi bilo treba vedno pošiljati blagajnika v Slavon^^o Požego, Je za nekatere svoje izdatke uporabljala denar od kino vstopnic; konec meseca, ko so šli po denar za plače v ok^no mesto, pa so to seveda vse poračimali. Nitd en ftolski dinar ni bil porabljen za kino in luirobe. Sola pa Je na tak način le prihranila 2000 din, ki bi Jih sicer morala izplačati za dnevnice za potovanja r Slavonsko Požego. Res je bilo tudi nekaj nepomembnih prekrškov; primer: šola Je ob neki priložnosti izplačala v gotovini nekaj dinarjev več kot bi bila po pred]pisih smela, toda poravnava računa prek bančnega virmana bi bila dražja oziroma višja od prekoračenega zneska. SOK je zamerila šoli ceJo to, da ne Izplačuje pravočasno potnih obračunov, čeprav so pri tem koristniki takih obračunov pokazali več razumevanja za varčevanje. SDK pa zaliteva, da mora šola v 5 dneh izplačati potni nalog; blagajniik Je moral za tako izplačilo takoj po vrnitvi iz Požege obračimati tudi sebi potne strodke, to pa se lahko vsakih 10 dnd skozi vse leto ponavlja. Zato izzivajo take tožibe SDK več posmeha kot resnosti. Več življenja v predpise! »POŽEŠKI LI8T«, Slavonska Požega - tl. S. 1069 Ko je Jože Požar iz Sodražice podedoval precej denarj’a, je začel svojo družino zanemarjati - S hčerko je izginil neznano kam v začetku februarja je bila razpisana tiralica za Jožetom Požarjem iz Sodražice 130- Dolžijo ga, da zanemarja svojo družino: ženo in dve hčeri, medtem ko je eno izmed hčera vzel s seboj in izginil neznano kam. na drugačen način niso mogli dobiti. Vso zadevo bo do kraja razjasnil šele ko ga bodo našli. Zaradi »ugrabitve« otroka pri Požarju Qi uveden postopek, ker je on otrokov oče, z ženo nista razvezana in ima do otroka torej tudi očetovsko pravico. Prav zato je tožilstvo zavrnilo obdolžitev, »da bi Požar neupravičeno odvzel mladoletnico«. Družino je menda začel zanemarjati lansko jesen, ko je imel za to najmanj vzroka. Julija lani je namreč dobil obvestilo, da mu je umrla teta v Clevelandu in mu zapustila 47.000 din (4,700.000 din). Takrat je začel razmišljati o odselitvi in septembra in oktobra že začel neznano kam odvažati opremo iz stanovanja. Ko so ga hčerke (stare 7, 5 in 3 leta) spraševale, kam odhaja, je odgovorjal, da v Nemčijo ali v Avstrijo. 12. decembra se je vrnil domov z neko žensko in pretepel ženo. Hčerke in žena so nato prenočile pri sosedu. 11. januarja letos je spet prišel in odnesel s seboj 5-letno hčerko Vidko. Z avtom se je odpeljal neznano kam. Od tedaj čaka njegova žena Kristina sporočilo, kje sta mož in hčerka, žena in otroci žive v negotovosti in brez dohodkov, zato jim je občinska skupščina Ribnica dodelila pomoč 180 din na mesec, dokler se zadeva z možem ne uredi. Pri javnem tožilcu Alojzu Petku v Kočevju smo zvedeli, da Jožeta Požarja res iščejo zaradi suma, da zanemarja svojo družino. Tralica je bila za njim izdana zato, ker ga Brucovaitje na Otočcu -akcija za samopomoč Obljube in resnica Oni dan je na sestanku organizacije ZK Rožni teren v Kočevju končno le spet prišel do besede njen sekretar Ivan Mramor in dejal: — Tovariš Karničnik (sekretar občinske konference SZDL) in tovariš Lavrič (sekretar občinske konference ZK) sta obljubila, da bosta v svojih 'izvajanjih kratka, jaz bom pa res (kratek) ... Osterman prvak Kočevja Prvenstvo šahovskega khiba Kočevje je končano. Prvo mesto je prepričljivo zasedel favorit Rudi Osterman in tako postal klubski prvak za letos. Za drugo mesto so se borili kar trije igralci. Konč-ao je bil drugi Slobodan Ivič, tretje in četrte mesto pa sta si razdelila Janez Zupanc in Franci Gornik. Vsi trije so več partij remizirali. Na petem in šestem mestu sta pristala Zdravko Janež in mladinec Rudi Karničnik, ki sta dosegla tudi normo za drugo kategorijo. Zaradi slabe ocene v šoli na prvenstvu ni smel igrati mladinski prvak Ko-Cevja. I. S. Znova prireja Klub dolenjskih študentov v soboto, 22. februarja, brucovanje na Otočcu. Glavni namen družabnega večera; zbrati denar za pomoč socialno šibkim študentom. Tako prdireditev je klub uspešno polpravil že lam, saj je na podlagi posebnega razpisa takrat razdelil med 30 najpotrebnejših študentov 6.000 Ndin. Letos računajo študentoe še na večji uspeh, čeprav so se odločili za boljša, pestrejši in s tem seveda tudi za dražji program na prireditvi. Razen že običajnega sporeda z zelenim carjem so povabili tudi hvimorista -Toneta PomezzijarTofa in p>ev-'jco Ireno Kohont- Izkupiček od vstopnic pa ne bo edini dohodek (vstopnica stane 23 din), saj je precej podjetij in privatnikov prispevalo študentom denar kot plačilo za opravljeno reklamo ali pa kot direktno pomoč. Letos se je tudi precej zasebnih obtrnikov izkazalo bolje kot večdna družbenih podjetij. Ker je tudi V vseh novomeških otroških vrtcih so imeli otroci v torek pustno rajanje. Na sliki so malčki iz vrtca v Kristanovi ulici, kjer so imeli ta dan za malico tudi pustne krofe (Foto; M. Vesel) I veliko daril, bodo na večeru organiziirali loterijo. Obetajo se lepi dobifcti: 2 ročni uri Aretta, zlati nakit, drobno pohištvo, kolekcije Floid in BB in podobno. Srečke boste lahko kupili tudi v predprodaji v Mladinski knjigi, skupno z vstopnicami — vsak dan od 12.' do 19. ure. Za obiskovalce večera, ki na prireditev ne bodo hoteli ali mogli z lastnim vozilom, bo poleg rednih avtobusov vozil tudi pKJsebni avtobus na Otočec: odhod ob 19.30 iz Novega mesta, z Otočca nazaj v mesto pa ob 3. uri zjutraj. V petei popoldne bodo študentje oživili staro novO: meško tradicijo in za reklla-mo prireditve na (3toČcu priredili skozi Novo mešto sprevod zelenega carja v spremstvu starih bajt in brucov. Za Darinko darilce tudi iz Francije Naš zvesti naročnik in bralec Jože Martinčič iz severne Francije se pri obnovi naročnine zase in za svojo sestro Marijo Bohte iz Hrušice pri Stopičah sp>omnil tudi slepe Darinke iz Šmihela: poslal ji je 3050 Sdin. — Tudi Marija Malič iz Črnomlja je medtem podarila slepi deklici 500 Sdin, ki jih je vplačala na upravi našega lista. — V tore^ smo Darinki pvoslali z denarno nakaznico 8-550 Sdin, kd so se zan^ja nabrali v zadnjem času. UPRAVA DL »MALO, OGNJA IN LEPO OSMOJENA MAMUTOVA KOST j-^pravzaprav vse, kar človek potrebuje v tem čudnei« ®^su,« je izjavil za tisk prikupni Johan Predjamski.^ ko je v soboto zvečer vedril pri kaminu v klubu Njegova maska je v torek z^’cčer na maškari-tti na Otočcu prejela prvo nagrado za izvirno zamisel in nastop. (Foto: M. Moškon) Hvala za tako sestrično! Pred i^bčinskim sodiščem v Črnomlju obsojena D' T. iz Zagreba, ker je v Metliki kradla Na 4i»®sece zapora, pogojno za leti, je občinsko sodišče ^ C:momlju kaznovalo D. T-, nezaposleno nataka^ rico iz 2^reba, ker je ob lanskem ‘^bis.tu v Metliki zagrešila kaznivi dejanji. Ko je-" T. neki aprilski dan 196^’Pr^ivela pri sestrični v M^iki, kjer je bila gostoljul5* ° sprejeta, je zvečer nenat^>nia odšla. Naslednji dan. ‘9 videli po Metliki hodi i v sestričinem kostimu. je M. T. zmanjkalo oblačil in tudi 30 din go^pvine, je takoj osumila Prevejsi‘0 Zagrebčanko pa ■ ■ je sledil še M. R., ker mu je iz sui-mjiča izginilo 520 din, medtem ko je z njo preživel pK>poldne. Na srečo jo je še našel v Mtetliki. Denar mu je izročila z nasmeškom, češ da je bila to le posrečena šala. Sodišče tega ni smatralo za šalo, temveč za protipravno pridobivanje premoženjske koristi. NE HODI DOMOV BREZ Strehe se lornijo pod snegom NAS LJUDSKI PRAZNIK, preljubi pust, pač ne more mimo nas brez krofov! Tudi v Koprivčevi gostilnic Velikih LAŠčah izkušena gospodinja Štefka ni poza-Mla na stare običaje. Za goste, pustne Seme in vse druge je bilo dovolj dobrot; mmene in sladke krofe so radi zalili še s kozarčkom metliške črnine (Foto: France Modic) (Nadaljevanje s 1. str.) sploh ni bilo. Na Kočevskem je več avtobusov ostalo v snegu, naj več j e težave pa so še vetoo na avtobusnih progah prek Boga, proti Brodu na Kolpi in Cteilnici. V Krškem so aa radii snega aačaanio prestavili avtobiisno postajališče. Stranske, za odročnejše kraje nič manj pomembne ceste, xot magistrala Lju-bljanar-Zagj-eb, večinoma niso bile dovolj r^užene. Ni bilo redko videti v avtomobdl vpreženega konja, ker se vozilo s svojo pogansko močjo ni moglo samo prebiti skozi zamete. V Dolenjskih Toplicah, Starem trgu, Semiču, na Vinici in v nekaterih drugih krajih so za nekaj dni prekinili pouk, ker otmci zaradi viso-icega snega niso mogli v šolo. Izostankov je bilo precej tudi na drugih šolah, kamor hodijo učenci iz bolj oddaljenih krajev. Šolski avtobusi pa so še kar redno vozili, čeprav so prihajali in odhajali z zamudami. V nedeljo so se pod novim Bjiegom pretrgale žice na elektiričnem omrežju proti Prečni, Krško pa je bilo zaradi prekinitve elektrike nekaj časa brez telefonskih zvez. Manjše preiiCinitve elektrike so doživeli tudi drugod, vendar so dežurni električarji vse okvare kmalu odpravili. V mesitih in vseh večjih krajih I^olenjskem, v Beli krajii^ in Spodnjem Posavju že yeč dni čistijo ulice, ceste «1 strehe. Občinski štabi z* '®rstvo pred naravnimi . ^giani nesrečami so molJi^^^^Tali številne ekipe za odistr^ Sevanje snega. Posebne v mestih že več dni ods^^^ujejo sneg s streh s|*^oyanjskih blokov in drugih' hiš, od Ekipami smo oskrbeli vse omrežje v vasi in tudi za restavracijo nam vode ne bo več zmanjkalo. Dodatjio napeljavo bosta financirali krajevna skupnost Čatež iB restavracija. Za pK>moč bomo prosili tudi PETROL.« »Bo vaše podjetje res prevzelo gostinsko oskrbo na koj)ališču p>ri Hcxrvar bišču ob Kitid?« »Da. Do kopalne sezone bi radi tam postavili ličen idosk za prodajo p»-jač, hladnih prigrizkov in pakiranega sadja. Trenutno smo še v zadregi za vodo. Napeljali jo bomo verjetno izpxxi Gomil. To pa je precej daleč in bo podražilo investicijo.« »česa si kot čateški občan in kot turistični delavec v tem kraju najbolj želite?« »To, da bi čimprej asfaltirali cesto skozi Čatež! Ko bo nad avtomobilsko cesto na čateški strani stalo naselje piočitr niških hišic, ne bomo mogli tega več odlagati. Nekaj bi za asfalt prispevali mir nekaj icrajevna skupnost, pomagati pa bi nam morala tudi občina. S krajevno skupnostjo se bomo morali dogovoriti tudi za razsvetljavo od molela do Budiča.« mm Želje in načrti krajevne skupnosti Krajevno skupnost Cerklje ob Krki zasipxajo prebivaloi vsako leto z novimi željami in zahtevami. I«tos bi radi asfaltirali cesto probi Oreš-njicam in proti mostu. Tudi ureditev kanalizacija je med Po premieri več gostovanj Amaterskemu odiru v Brežicah pridno pomagata likovna in literarna sekoija. Likovna sekcija je paipravila sceno aa uprizoritev PLINSKE LUCI. Izdelala je tudi dva reklamna panoja, ki sta vabila občinstvo k predstavi. NOVO V BREŽICAH v PROSVETNEM DOMU BO V SOBOTO, 22. februarja, gostoval Henčkov trlo iz Zgornje Kamence. Nastop priljubljenih pevcev in humorista bo v veliki dvorani ob U uri. OSNOVNO ŠOLSKA Hn.ADINA je preživela petek, soboto in nedeljo na snegu. Po oočltnlcah brez snega ji je Sola omogočila neka) zimskega veselja. Učenci višjih razredov so obiskovali smučarski teCa dva dni, tretji dan pa so na tekmovanju preskusili svoje sposobr^tl. Skoda, da jo snežni meteS zadržal precej otrok doma. Vrste smučarjev so sa ta dan razredčile na nekaj desetin, medtem ko Jih Je bilo prvi dan nad 150. Učenci nižjih razredov so se sankali. Nedeljsko tekmovanje jo zaradi slabe vidljivosti odpadlo. Pa tudi snega Je toliko naneslo da so Se stareJSi s težavo pripeSačlli na Čatež. ■ NA KRAJKVNI KANDIOA CIJSKI KON'^ERENa v Brežl cah so predlagali za bodoče odbornike BorL-ta Rožiča, Marjana Gregoriča, Angelco VerstovSkovo, Ljubico ilebcmlkovo, Borisa Pav lenča, inž. Cirila Zupančiča. Du- pomembnimi nalogami. Ra- Literarna sekcija je oskrbela zen tega bi radi čimprej p(> gledališki list. Tega amater- stavili mrtvašnici v Cerkljah skupine v Brežicah že več kot poldrugo desetletje niso izdale. Februarska premiera PLINSKE LUCI je bila dobro obiskana. Uprizoritev je pritegnila občii¥stvo s prepriće-vainostjo osrednjih likov, kd so jih podali Tea Dominiko, Vlado Podgoršek in Danilo Koritnik. Igralci bodo gostovali še v nekaterih sosednjih in v Bušeči vasi. Letos bodo v CerkJjaih obnovili ja'-no razsvetljavo. Za p>oti in ceste krajevnega pomena bo skupnost skrbela enaJ«> zav zeto kot v preteklih letih. bodo zastopali volilne enote mesta KreSo Tomin, Ivan Starman krajih. DobiU SO več pova- in Ante Deržanlč. Za poslanko republiškega zbora Je bila pred- ' lagana Rozika Bohinc. Obisk kandidacijske konference ni bil rav- • no najboljši, vendar Je to v me- V/jcoka najemnina stu že običaj. Na vasi veže ljudi več skupnih interesov, v me- Mladina V Artičah se je ogrela za ple. Napovedala je dela. pet plesnih prireditev v dvo- MESTO IJUDJE 1‘RiUNO ci- rani prosvetnega doma, kjer STiJO. 2e v nedeljo zvečer so je zdaj šolska telovadnica, meščani vzorno očistili vse ploč- „ ra^^un to da nlke. Tudi.cestna služba Je doka- f;® ^re pa jim v račun lo. aa zala, da lahko pravočasno splužl bi morali za uporabo prosto- vsaj glavne prometne poti. Ve- ra vsakokrat odšteti krajevni čina avtobusov Je v ponedeljek skupnosti 150 dinarjev. Vse c^neijala normalno po bodo prirejali tudi šport- voztiom rouvi vi j t _ _ ♦ s Ker je dokumentarno gradivo, na srečanja z drugimi aktivi. ki Je bldo prod kratkim objavlje no v podlistku DELA, vzbudilo veliko zanimanje, bo prihodnji niesec ponatisnjeno v knjigi dr. Vladimirje Dodljera »IZGUBLJENI BOJ JOSIPA VISARIONOVI-CA STALINA 1948—53«. Knjl«a bo fticer naprodaj v pa Jo prednaročnlAki V. P. prodaj v knjigarnah, kdor hoče dobiti ceneje, po )čn!iSki ceni za 29 din, la- Sana Kovačeviča, Katico Ko'arje- hko ijqx>lni in odpoSlJe naročilni- vo in Oskarja Gerjeviča. Na ob člnskl kandidacijski konferenci 00, ki jo tl.skamo danes na osnil strani. Na novo trgovino z izdelki iz plastičnih snovi se v Brežicah gospodinje še niso navadile. V drug^ polovici februarja jo je trgovsko podjetje KRKA založilo zlasti z gospodinjskimi potrebščinami. (Foto: Jožica Teppey) Koliko jih bodo izvolili v zbor delovnih skupnosti občane Brežice bodo volivci v gospodarstvu izvoliM 23 odbomikov, zaposleni v prosvetnih in kulturnih vistano-vaih dva, delavci zdravstvenih ustanov in službe socialnega varstva dva, delavci v družbenih organazaciiiah in državnih organih pa štiri odbornike. Zbcur delovnih sikupnosti bo štel 31 članov. Priključitev “ edina pot iz zagate Svet za gospodarstvo pri občinski skupščini v Brežicah je na zadnji seji predlagal obrtno kovinarskemu podjetju POSAVJE priključitev h kakemu večjemu podjetju. Tako kot kolektiv životari zdaj, ne more več dolgo trajati. V primeru, da delovna skupnost tega nasveta ne bo hotela upoštevati, bo podjetje moralo v likvidacijo. Vzrokov za denarne težave je več. Zalog imajo za več sto tisoč dinarjev, blokiran žiro račun in ogromno sodnih stroškov zaradi nerednega plačevanja dolgov dobaviteljem. Težave so nastopile tedaj, ko je podjetje delalo za KOVINO Bizeljsko. V likvidacijskem postopku so od nje izvlekli komaj 1.000 dinarjev namesto 11.000. OBČINSKA SKUPŠČINA IMA ŠE VEDNO VEZANE ROKE Proračun bo spet močno prikrajšan Kmečka gospodarstva bodo bolj obremenjena - Povečani prispevek bo ostal krajevnim skupnostim - Denarja za šolstvo bo zmanjkalo V proračunu občinske skupščine Brežice se 'bo letos zbralo precej manj dohodkov kot prejšnja leta. Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki dobili pojasnilo, da bo približno 2,160.000 dinarjev odteklo drugam. Proračun bo prikrajšan v glavnem za prispevek od obrti, ker morajo po novih predpisih plačevati obrtniki, tam kjer prebivajo njihove družine. Plinska luč v nedeljo v Do|;>ovi v prosvetnem domu bo v nedeljo, 23. februarja, gostoval Amaterski oder iz Brežic. Uprizoril bo grozljivko PLINSKA LUC in tako predstavil dobovskemu občinstvu sadove nekajmesečnih Igralskih naporov. Predstava je doslej doživela pri občinstvu velik u.speh. Uprizoritev v Dobovi je napovedana ob 15. uri. Obremenitev osebnih dohodkov bo ostala na ravni preteklega leta. Skupščina je na zadnji seji spremenila in dopolnila odlok o 'prispevkih in davkih občanov. Teh je zelo veliko, zato bodo odborniki dobili celotno besedilo popravljenega odloka v eni naslednjih številk Dolenjskega lista med uradnimi objavami. Na račun sprememb je bi- lo v razpravi omenjenih veliko kritičnih misli. Večina odbornikov ne soglaša s tem, da ima pri določanju prispevkov glavno besedo republika, delno tudi zveza. Pri določanju proračunskih virov je občinska skupščina vezana na predpise od zgoraj in vloga odbomikov pri odločanju ni bistvena. Odborniki iz kmečkih vrst so izražali dvom nad tem, da bodo davke lahko izterjali, saj se dajatve na gospodarstvo močno povečujejo. Isto je predvidel že svet za finance, zato se bodo davčni organi morali posluževati olajšav, če prispevki ne bodo izterljivi. Na seji so se odborniki pritoževali tudi, da so industrijske občine lahko dotirane, kmetijske pa ne pridejo v poštev. To velja za Brežice, kjer lahko računa na dotacijo edinole temeljna izobraževalna skupnost. Skupščina je sklenila, da povečani prispevki iz kmetijstva lahko ostanejo krajevnim skupnostim, da bodo laže gospodarile. Kmečki prebivalci se bodo s tem gotovo strinjali, saj imajo vse kra- jevne skupnosti obsežne načrte. Nihče ne bo mogel očitati, da jim je občina preveč pobrala v svoj proračim. Ko so govorili o skladu za zaposlovanje, so prisotni poudarili, naj delovne organiza- Izkuplček igre bo za izlet Učenci osmega razreda os-noivsne S ie pripravljajo igrico aa konoc leta. ČLsti dobiček od uprizoritve za javnost bodo uporabili šolski izlet. Donar zanj sii zbirajo osmošo’cl tudi s pripravo pl onlrskih se^cnov In s sodelo-vaj>jom pri delovnih akcijah. Trkanje na napačna vrata Na občiitsiki sindikalni svet se člani v stiski najprej zatečejo. Oe so pila-Sevald članarino, potem dobe tam denaimo pomoč. Kadao: se znajdejo na cesti brez zaposlitve, jim je vak dinar dobrodx^l Pomagajo jim, kolikor jim lahko. Tudi takih, ki iščejo nasvete, je vedno več. Običajno se obračajo na sindikalni svet v spornih zadevah s področja delovnih odnosov. V takih primerih bi jim najlaže pKMnagal pravnik z bogatimi izkvišnjami in dobrim f>oznavanjem zakonodaje. Predlog aa pravno svetovalnico je ob-Sinski sindikalni svet že naslovil na občinsko skupščino. Ustanovila in vzdrževala naj bi jo skupaj. Pomoč na sindikatu zahtevajo tudi ljudje, ki niso bili nikoli včlanjeni vanj. Zgodi se, in to ne poredko, da prihajajo nekateri celo po denar za voaovni- 00, da bi se lahko vrnili na delo v Nemčijo! Sindikalni svet jim ne ustreže, ker niso člani sindikata, potem pa dežujejo nanj očitki z vseh strani. Ravno taki, ki do pomoči nimajo pravioe, se potem najbolj zgražajo nad odnosom do ljudi. Za pojasnila 90 gluhi in potem užaljeni odhajajo. J.T. cije čimprej prispevajo vanj svoj delež kot posojilo. Odloka skupščina ni sprejela, veljal naj bi le družbeni dogovor med podjetji in skupščino, J. T. RADIO BREZICE ČETRTEK, 20, FEBRUARJA; — 18.30—19.30 —- Magnetofonski zapis sedmega zasedanja pustnega parlamenta. PETEK, 21. FEBRUARJA: 18.00 do 18.25 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 18.25—19.30 — Glasbeiia oddaja — Izbrali ste sami. NEDEUA, 23. FEBRUARJA: — 11.00 — Domače zanimivosti — Mimica Avsec; Prispevki in davki za leto 1969 — S seje občinske skupščine Krško poroča Marjan 21bret — Za naše kmetovalce: inž. Olga Lupšina; Škropljenje sadnega drevja — Zabava vas ansambel Toneta Kmetca — Kaks TopdiSek: Ureditev naselij in hiS — turistično ptredavanje — Pozor, nimaS I«»dno8tI! — Obve>stila, reklame in spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 25. FEBRUARJA: 18.00 do 19.00 — Svetujemo vam — Ju-goton vam predstavlja — Iz naSe glasbene šole — špoitnl komentar — Obvestila in filmski pregled. 19.00—19.30 — Mladinska oddaja -T- Čatež. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodilo: IVIajda Knez iz Ravon — Tatjaro, Ana Rajteriu iz OreSja — dečka, Joiofa Rancr Iz Brežic — Mojco, Ana Predanič Iz Gor. Lenarta — dečka, Danica Pernov.šck iz Sevnice — Jelko, Joiefa *vpRUt iz Trnovca — Jožeta, Marjana I.ali6 iz Brežic — Saša, Jožefa Vilčnik z Blance — Matjaža, Jožica Ziiidrniič iz Sevnice — Bogdana. Vladislava Račič iz Viher dečka, Matilda Kukovičič iz Dol. Leskovca — Franca, Barbara Ijeskovšrk iz Brezja — dečka, Ana Strnad iz Starega grada — Jožeta. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Protekli todun so se ponesrečili In iskali pomoči v brežiški bolnišnici; Božo JukoWna, miličnik !■ Ključa, se je obstrelil po dosni roki in dosni nogi; Alojz Kerin, *.(n kmeta iz Straže, si je pri smučanju poškodoval desno nogo; Jurij Oerl.«*, upokojenec iz Brogan-skega sola, je oadel • na cesti in M zlomil rebra; Nei* licvlčar, žena rudarja iz Dol. Leskovca, i* padla na dvorišču in zlomila desno nogo; Jrrurju Suhodolčanu, čevljarju iz MetnegU vrha, se jo sabodel iobol' v desno roko. NAPREDEK BO ZMERNEJŠI, GOSPODARJEMJE TRDNEJŠE Obetajoče napovedi za letos Davčne olajšave in ugodnejša posojila bi kmetom veliko pomagala, menijo odborniki ObS Gospodarsko leto 1969 se je za večino delovnih organizacij v krški občini ugodno zaključilo. Gospodarjenje se je ustalilo, zaloge so se zmanjšale. Neposredni proizvajalci so se uveljavili s povečano odgovornostjo za poslovanje in pokazali večjo doslednost pri delitvi dohodka, pri uvajanju sodobne tehnologije in organizacije dela. ■J ' s < Slabosti, ki se kažejo pri gospodarjenju, izvirajo marsikje še iz preteklosti. Zanje je značilno: pomanjkljiv tehnološki postopek, premajhna produktivnost, rentabilnost in organiziranost podjetij. Vse to bodo poskušali delovni ljudje še letos popraviti in upoštevati smernice, ki jih je dala v obravnavo občinska skupščina. Gospodarske organizacije vlagajo zdaj večji del dohodka za amortizacijo, ker jim to omogočajo predpisi. Družbeni bruto proizvod naj bi se letos povečal za 6,3 odst. neto proizvod za 9,7 odst. in produktivnost dela za 6,4 odst. Občinska skupščina je predvidela zmernejši porast kot lani, zato pa bo gospodarjenje trdnejše. Vse to se ujema z republiškimi prizadevanji. Družbeni bruto proizvod bo letos dosegel približno 460 milijonov dinarjev, narodni dohodek p>a 180 milijonov dinarjev. V delovnih organizacijah Naročite svoi lisi na domači naslov bodo morah vložiti precej truda, če bodo hoteli uresničiti postavljeni plan. Veliko odgovornost prevzemajo nase strokovne službe. Prav od njih je odvisno, kako bodo podjetja napredovala in kakšen bo uspeh prizadevanj za navezovanje stikov s tujino. Marsikatera delovna organizacija ima še težave, ker ji primanjkuje denarja za redno proizvodnjo in razširjeno reprodukcijo, zato se bo skupščina zavzela za ugodnejše pogoje pri najemanju bančnih posojil. Neugodni kreditni pogoji zavirajo tudi modernizacijo kmetijstva. Zasebniki kažejo zanimanje za obnovo in za nakup strojev, vendar ob sedanji davčni politiki in kreditnih pogojih tega ne zmorejo. Zato so odborniki na zadnji seji sklenili podpreti prizadevanja zasebnikov za sodobnejšo ureditev kmečkih gospodarstev. Bo 7 odstotkov dovolj? v Krškem letos ne bodo mogli šclnikom aadcvo.jivo povečati osebnih prejemkov iz občinskih virov. Največ. kx3liik?r lahko presežejo 'an-stoo vsoto, je sedem odstot kiov. To pa še ne bo dovolj za dzemačienje z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. Vpisovanje oirok v I. razred in malo šolo v I. razred osnovne Sole in v malo šolo bomo vpisovali za šolsko leto 1969-70 v ponedeljek, 24. 2, 1969, )d 8. do 12. in od 16. do 18. ure v stavbah osnovne Sole v Krškem in na Vidmu. Vpisovali bomo le Jtroke, ki so rojeni 1962. K vpisu morajo starši obvezno prinesti rojstni litit otroka. Po sklepu konference učiteljskega zbora bomo naknadno vpisovali v I. razred In v nialo Solo tudi tiste otroke, ki so rojeni v januarju 1963 in so obiskovali otroški vrtec, toda le v primeru, če bomo Se imeli prostor. Zato staršem priporočamo, naj otrok, ki so rojeni januarja 1963, ne pripravljajo na vpis in obiskovanje šole, da ne bodo razočarani, če jih ne bomo moijli sprejeti. Ravnuteljslvo osnovne šok* Krško Ko je traktor na sliki plužil jcesto ob železnici v Krškem, si je voznik privoščil šalo na račun peščev. Prav nič ni zmanjšal hitrosti, čeravno je moralo nekaj ljudi bežati globoko v sneg. (Foto: Jožica Teppey) ZA NOVO OBDOBJE SO SPREJELI MLADI VELIKO NAČRTOV Po 2 letih mrtvila ZMS oživljena V krški občini so ponovno ustanovili mladinske aktive povsod tam, kjer so nekdaj že delali - Mladina se je zelo rada odzvala klicu Delo mladine je v zadnjih dveh letih močno popustilo. Aktivi niso imeli občinskega vodstva, ki bi jih usmerjalo in spodbujalo pri uresničevanju sprejetih načrtov. Mladinski aktivi so dobro delali le tako dolgo, dokler je delal komite m dokler so imeli koga stalno zaposlenega. To so vsi po vrsti poudarjali tud na zadnji konferenci. Od lanskega oktobra dalje imajo spet poklicnega sekretarja komiteja. Za to so izbrali Vinka Pirca. Prva naloga, ki se je je lotil, je bilo ponovno ustanavljanje aktivov ZMS. Sel je od vasi do vasi in prepričeval mladince, da bi oživili delo mladinske organizacije. Odziv je bil izredno dober že na prvih konferencah. Vaške aktive imajo trenutno na Senovem, v Koprivnici, na Zdolah, v Mrtvicah, na Drnovem, v Vehki vasi. Velikem Podlogu in na Raki. V Brestanici, Leskovcu, Podbor-čju in Dolenji vasi jih ustanavljajo. Na osnovnih šolah dela de- set aktivov. Ti so bili edini, ki so neprekinjeno delali tudi v minulih dveh letih. Za to gre zahvala prizadevnim mentorjem. životarili so tudi nekateri terenski aktivi. V gospodarskih organizacijah so bili ta čas organizirani mladinci iz CELULOZE, in Rudnika Senovo, iz obrata LISCE na Senovem ter iz obratov LABODA v Krškem in Kostanjevici. Miniaturni dolenjski kozolec na vrhu kostanjeviške osnovne šole nudi pozimi zavetje lačnim ptičkom. (Foto: Jožica Tcppey) Nadzor nad živinorejci Občina Krško je zaupala strokovni nadzor nad plemensko in elitno plemensko živdno Živinorejsko-veterinar-skemu zavodu v Celju. Zavod bo vodil tudi register rejcev te živine. Do seda,} tega v občini niso poznah. Da je to potrebno, so na p>osvetih 0 pospeševanju živin.reje nekajkrat ugotoviiili. Posavje ima za živinorejo odMčne pogorje, toda zelo majhno plemensko čredo. Zadnji čas ye, da bi jo pomnožili in napolnili hJeve z dobro pasemsko živino. Skupščina ni ostala gluha Naselja Prušnja vas. Mladje, Gradnja dn Frluga so na jeljo i>r©bivailcev priključena krajevnemu uradu Podbočiš. Občinska sifcupščina jim je ustregla zato, ker so imeli utemeljene i^aaloge. S Podbočjem jih veže nova cesta četrtega reda, razen tega vičen- 01 višjih rBOTodov osnovne šoto obiskujejo šoilo v Podbočju In ne v Kostanjevici. Dostop do Kostanjevice, kamor so do seda^ spadala omenjena naselja, je bil zares neugoden. Sedež sklada je v Ljubljani Sedež sklada medmrodne-ga simpozija kiparjev FOR MA VIVA je v Ljubljani. Ta ko je zapisano v odloku o ustanovit^jskih pravicah, ki sta ga prod nedavnim sr>re-jeld in dopolnili občinski skupftčlnt Piran im Kr^^k). »Imate?« — »Nimamo!« Pred dnevi je v delikatesni trgovini AGROKOMBINATA v Resi potekal med prodajalko in kupcem takle pogovor: »Bi lahko dobil štruco kruha?« »Nimamo!« »Mi morda lahko postrežete z litrom mleka?« »Nimamo!« »Med in maslo pa verjetno imate?« »Nimamo!« »Cigarete imate?«. »Imamo. Katero vrsto pa želite?« »Hvala zanje, nisem kadilec. Hotel sem se le prepričati, da nisem zašel v trafiko.« Takšnih pogovorov so krške gospodinje navajene. Prej omenjena živila je zlasti v popoldanskem času težko dobiti. Trgovine naročijo le toliko blaga, da ga že popoldne zmanjka. Sprememba naslova! Naroćnlkl, ki spremenijo svoj stari naslov, naj sporočijo oba naslova. Dogaja se, da sporočijo samo novega, ker pa imamo pri nas včasih več naročnikov z enakim jTilmkom In imenom, seveda ne moremo vedeti, čigav naslov Je treba »premenltl. Vsi vojaki, ki naročajo Dolenjski list, naj napišejo tudi točen domač naslov, da bomo vedeli, ali naj Jim poSllJamo belokranj.sko kočevsko izdajo (z dvoma zve7klada. Na dnevnem redu bo razen tega poročilo občinskega sodišča v Krškem za pretek- lo leto, paročilo občinskega sodnika za prekrške, poročilo občinskega javnega tožilstva in poročilo medobčinskega jav ega pravobranilstva v Celju. Dobrodošle zasebne naložbe v Krškem so se letos zatrdno odločili, da bodo spodbujali razvoj obrti in drugih zasebnih dejavnosti ter tako omcgočali hitrejše zapo.slova-nje mladine. Večje vlaganie zasebnega kapitala lahko ve-Mko pripomore ne le k .apo-slovonju, ampak tudi k večji raznolikosti in ra«zi\'ejanosti taikih strok, ki jih razvija:o-či se standgrd vednn več zahtev. Napotek inšpektorjem Inšpekcijskim s’užbam je skupščina priporočila, da m.-rajo zelo vestno pregl''d''vati opr^ljenost trgovskih m gostinskih lokalov ter higien ske razmere v n^ih. Ti .'>r"a/ii lahko marsikaj store za to, da bodo turisti, kd se z . sti v sezoni ustavljajo v krški občini, bolj zadovoljni kot so bili do <^ai V Krškem bodo štirje sodniki v Krškem je sodišče močno obremenjeno. Trije sod-niiki za sedanje število kazenskih in civilnih zadev ne zadostujejo več, zato je občinska skupščdna d:;ločila še četrto sodni&ko mesto. Po republiških merilih je to opravičljivo. KRŠKE NOVICE ■ ODLIKOVANI BORCI. Na nedavni letni konferenci krajevne organizacije ZB Krško so bili odlikovani z medaljo za hrabrost trije člani — bivši boroi Jože KRA. GHJ, Alojz ASIC in Jože DULAR. ■ 23,5 ODSTOTKA VEC ZA ZDRAVILA, v preteklem letu so zavarovanci krški občine porabili za zdravila 847.22.'i dinarjev ali za 23,5 odstotka več kot oredlam. Kljub večjim strofkom pa se je število izdanih zdravil zmanjšalo od 94.800 v letu 19C7 na 61.100 v lanskem letu. Po teh podatkih je vsaka zavarovana oseba lani porabila 3,5 zdravila Povprečna cena zdravila v preteklem letii je bila 13,86 din, ieta 1967 pa le 7,23 din. Razlog; boljša zdravila ali večji dohodek tovarn zdravil? Tudi lekarne zaradi visokih marž niso ostale praznih rok. ■ BLI2A SE DAN 2ENA. Kot prejšnja leta, tako bcnno tudi letos proslavljali dan žena. To je praznovanje ? zgodovinam pomenom, dane!' pa smo praznik in praznovanje žt precej posplošili. Za dan tena Je Izr^enih veliko obljub, želja in sočustvovanja, dejanj za boljše življenje mater pa bore malo VsaJca delovna ali družbena organizacija bo po svojih močeh In v svojem kro^ proslavila mednarodni praznik. Ali ne bi bilo bolje ta denar združiti in izpolniti nekaj starih obljub, Izrečoiih na prejšnjih praznovanjih? Matere bodo srečne, če bodo otroci med njihovim delovnim časom v zanes- ljivem varstvu, veliko mater bo tudi srečnih, 6e bodo otiwl v šoli dobili primemo hrano. Na takšne stvari radi po prazniku pozabimo. To najdlje vedo Sole in starši. ■ MAU> IZLETNIKOV NA DRSALNI REVIJI. Letošnjo dr- salno revijo v Celovcu sl Je ogledalo precej manj Krčanov kot v prejšnjih lerlh. Avtobusno podjetje IZLETNIK je zbralo le 70 občanov, ki so si predstavo ogledali. Pravijo, da Je na manjši obisk vplival nedavni televizijski prenos evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju ■ KONEC FEBRUARJA KON-FERENCA. Na bližnji konferenci, ki Jo bodo imeli komunisti to- varne papirja konec februarja, bodo razpravljal* o zanimivih vprašanjih. Tako bodo v organizacijo sprejeli nekaj mladih komunistov, razpravljali bodo o pripravah na volitve, obravnavali pa lK)do tudi dokumente VI kongresa ZKS. Ker je dokumentarno gradivo, ki je bUo pred kratkim objavlje-no v podlistku DELA, vzbudilo veliko zanimaixJe, bo prihodnji mesec ponatisnjeno v knjl^ dr. Vladimirja Dedijera »IZGUBLJENI EOJ JOSIFA VISARIONOVI-CA STALINA 1948-^3«. Knjiga bo sicer naprodaj v knjigarnah, kdor pa jo hoče dobiti ceneje, po prednajočniSki ceni za 29 din, lahko izpolni in odpošlje naročilnl- 00, ki Jo tiskamo danes na osmi strani. L Seminar za mlade komuniste 22. in 23. februarja bo, kot je predvideno, občinski komite ZK priredil v Sevnici seminar za člane Zveze komunistov, ki so mlajši od 25. let. Takih je v občini okoli 60; mnogi izmed njih so bili sprejeti v zadnjih mesecih. Seminar naj bi obsegal naslednje osnovne teme: nastanek ZKJ in njena vloga, samoupravljanje, gospo^rska reforma in p>ot do razvite države ter sodobni marksi-stačna pogled na svet. Pohvala za cestno službo Cestna služba in cestarji so ponavadi deležni graje, ob zadnjem snežnem metežu pa zaslužijo javno pohvalo. Tako pravijo v Sevnici, kjer so bile v nedeljo, 9. februarja, do vseh večjih krajev že splužene ceste, tako da so lahko opravili krajevne kandidacijske konference, ki so bile sklicane za ta dan. Gostišče v graščini Ruda? Krajevna skupnost Loka je zaprosila občinsko skupščino za dodelitev zemljišča pri graščini Ruda. Svet KS bo namreč poskušal zbrati denar za ureditev gostišča v graščini, kar bi povečalo tudi zanimanje za bližnjo Lisco. Svet za gospodarstvo je priporočil skupščini, naj zemljo dodeli, vendar le za določeno dobo. Zabukovje: za stalno telefonsko zvezo Kadar je pošta v Zabukov-ju zaprta, ni mogoče telefonirati v Sevnico ali kam drugam, čeprav je večkrat to nujno potrebno. Prebivalci tega kraja in okolice želijo, naj bi uredili tako, da bi bilo mogoče telefonirati tudi po delovnem času pošte. Marinka Hafner - nova predsednica DPM Prejšnji teden je bila v Sevnici seja občinskega odbora društev prijateljev mladine, na kateri so govorili o programu dela v bližnji prihodnosti. Za novo predsednico so ob tej priložnosti izbrali Marinko Haler, za podpredsednico pa Marijo Simončič. Obe sta znani družbeni delavki. V sredo se je v Sevnici sestal tudi odbor sevniškega društva ter obravnaval priprave na pustovanje za šolske in predšolske otroke. ' IZ ANKETE MED 348 VOl.IVCI Prevelike krajevne sKupnosti? Pokazalo se je, da so krajevne organizacije SZDL, ki jih je 4-krat več, bližje občanom 53,5 odst. anketiranih prebivalcev sevniške občine je v nedavni anketi Socialistične zveze dejalo, da ne pozna programa dela krajevne skupnosti, in samo 22,5 odst. jih je menilo, da krajevne skupnosti dobro delajo. Zanimivo je je tudi mnenje 40 odst. vprašanih, ki so odgovorili, da sveti krajevnih skupnosti delujejo le na sedežih KS. Se bolj presenetljiv je odgovor na vprašanje, kdo naj v občini vodi gradnje vodovodov in poti. 12,5 odst. vprašanih je odgovorilo, naj jih vodi krajevna skupnost, 35 odst. pa, naj jih krajevna organizacija Socialistične zveze. Polovica anketiranih meni, naj jih Socialistična zveza in krajevna skupnost vodita skupaj. Kje so vzroki za take odgovore? V sevniški občini se namreč veliko akcij, ki spadajo v pristojnost krajevnih skupnosti, opravi pod vodstvom krajevnih organizacij SZDL, ki pomagajo celo z denarjem. Krajevnih organizacij je 32, krajevnih skupnosti p« samo osem; nič čudnega ni, da delo in naloge krajevnih skupnosti ljudje manj poznajo. Prav gotovo organizacijska oblika ni najvažnejša, saj je daleč najbolj pomembna ak- Še ena sindikalna organizacija Pred kratkim je bil v Sevnici ustanovni občni zbor občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejuvno; ti, ki vključuje delavce prosvete, kulture, zdravstva in socialnega varstva, bank, milice in državne uprave. Na občnem zboru so razpravljali o nalogah odbora glede na smernice, ki jih je pripravil republiški odbor. Izvolili so tudi odbor, ki bo vodil delo. Obisk Ludvika Zajca Predsednik izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti Ludvik Zajc se je mudil na obisku v Sevnici in se seznanil s težavami pri sestavljanju občinskega proračuna, ki mu za pokritje proračunskih izdatkov manjka kar 2,52 milijona dinarjev. Ob koncu dolge razprave je tov, Zajc zagotovil, da bo z razmerami v sevniški občini seznanil predsednika izvršnega sveta Slovenije. OD LISCE DO MALKOVCA ■ .SliVNU'.A: ZELO LKI‘A PRI-RKDITKV. Letošnjo PreSemovo proslavo v Sevnici je pripravila Zvesm Kultumo-prosvetnlh organizacij skupaj z osnovno dolo »Savo Kladnik« Prireditev z vrsto glasbenih, pevskih in recita-cilskih točk ji‘ zelo aobro uspela. ■ STUDKNFX; PRKD.^VANJA. Verjetno zaradi snega je prej.^ji ponedeljek odpadlo predavanje o umetnih s^nojilih Nekaj dni prej pa je bilo v kraju veterinarsko preiavanje, v katerem Je na zelo rimunljiv način veterinar Alojz Mihev seznanil poslušalce s pre-hrimo In (tojitvijo domaćih živali. O uspoSnih veterinarskih proda-viuijih nam poro^'ajo tudi od druRod. ■ ni.ANCA (>R(:NI /BOR RK. 11. (ebniarja je bil na Blanci občni zbor krajevne organizacije RK, na katerem so poročali, da je bil posebno delaven poinla-dek Rdečega križa na osnovni Soli. Zatem Je član občinskega odbora Stank Skočir v okviru leme »Sola za zdravje« predaval o tem. kaj vse Je trebn ukreniti, da bodo na.Se vas* lepe, či.ste in privlačne za turiste. ■ SKVNICA: VSK VAJK IK) ROKA. Plesni učitelj Jože Lavrin, ki uči v Sevnici plesati B4 mla dincev in mladink, pravi, da bo do 2. maroB predelal v<» vaje, ki 80 r). DP procr^mn cija, ne oziraje se na to, kdo jo je organiziral. Vseeno pa je vprašanje, če ne bi kazalo število krajevnih skupnosti povečati. Tako bi krajevne skupnosti lažje prevzele svoje delo in bi imele več spodbude, Socialistična zveza pa bi se kot družbno-politična organiiaacija lažje posvetila svojim osnovnim nalogam. M. L. Podgorje: končno tudi elektrika Kot so sklenili na zadnjem sestanku v Podgorju, bodo tudi v to naselje začel napeljevati elektriko. Napelja- V abo precej draga, ker so hiše daleč vsaksebi, vendar so prebivalci pokazali toliko pripravljenosti, da bo zamisel vseeno uresničena. Skupaj 38 hiš se je obvezalo, da bo v denarju prispevalo 11 milijonov starih dinarjev, 8 milijonov v delu in materialu, DE^ pa bo prispeval 10 milijonov. 30. januarja je bil zaradi tega sestanek s predstavniki krajevne skupnosti Zabukovje, Radi bi več ose-menievalnih posta! Na zadnji kandidacijski konferenci na Pokleku so ljudje želeli, naj bi bila tudi v tem kraju osemenjevalna postaja, češ da imajo sedaj "ežave. ko morajo voditi govedo na B’anco. Tudi v Jelov-su so znovs. predlagali, naj veterinarska postaja uvede osemenjevalno postajo tudi v tem kraju Dodali so, da ta postaja ne bi bistveno povedala stroškov osemenjevanja, živinorejcem pa bi bila narejena velika usluga. Ugodna ocena banke Te dni so se v Sevnici mudili zastopniki celjske banke in se nadrobneje seznanili s programi razširitve zmogljivosti sevniške industrije. Z načrti so bili zelo zadovoljni ter so poudarjali, da bo banka pomagala uresničiti načrte delovnih organizacij. Na minulih kandidacijskih konferencah SZDL so govorili tudi o uvedbi samoprispevka za gradnjo novega zdravstvenega doma v Sevnici. Povečini ljudje razumejo nujne potrebe in so pripravljeni prispevati. To spodbuja vodstva, Id bodo pripravila ljudsko glasovanje hkrati z volitvami novih skupščin. Na sliki: stari zdravstveni dom v Sevnici. (Foto: Legan) SKORAJ V VSEH VOLILNIH ENOTAH PO DVA KANDIDATA Kandidati za člane nove skupščine Kandidacijske konference so povečini dobro opravile svoje delo Kandidacijske konference so presegle pričakovanja. Obisk je bil zelo dober, ljudje so predlagali vrsto kandidatov za odbomiška mesta nove občinske skupščine, zraven pa navedli mnoga vprašanja ii probleme, ki jih bo ta skupščina morala urejati. Seznam kandidatov, ki ga objavljamo, še ni popoln, manjkajo predvsem kandidati iz delovnih organizacij, kar bomo objavili prihodnjič. Na krajevnih kandidacijskih konferencah so bili predlagani naslednji: Blanca: Niko Marn z Brezovega in Anton Mirt iz Klad-ia, Boštanj: Alojz Zalašček in Ivan šnuderl, oba iz Bošta-nia, Bučka: Slavko Vene iz Strita, Franc Ilaš iz Dul in Jože Bukovic iz Bučke. Dro-žanje: Ivan Kranjc z Mestnega vrha in Jože Ameršek Iz Presne Loke. . V Gabrijelah kandidirata: Jože Cimerman in Peter Gačnik, na Kalu Jože Bregar, v Kompoljah Mirko Simončič iz Smarčnega, na Ledini Tone Oblak in Leop>old Kranjc, oba z Ledine, v ZŽofci pri Zidanem mostu: Franc Stranjar in Alojz Golob, oba iz Loke. V Lončarjevem dolu sta kandidata Anton Božič iz Zurkovega dola In Ivan Smit z Zigarskega vrha, na Pokleku kandidirata Vlado Martin-kovič in Milan Derenda, oba s Pokleka, na Primožu pa Prane Mrgole iz Rogačic in Karel Dobriha iz Male Hubaj-nice. Na Podvrhu sta kandidata Ivan Jazbec s Podvrha in Franc Gane iz Vranja, v Lo-O’U kandidirata Rudi Malešič z Radne in Jože Zemljak s Konjskega, na Studencu pa Kristijan Janc s Strienca in Franc Pavkovič iz Zavratca. Na kandidacijski konferenci na Telčah so izbrali za kandidata Albina Mlakarja s Telč in Alojza Simeonova iz Zgornjih Vodal, v Tržišču Milana Borštnarja z Vrhka, Igorja Malusa iz Tržišča in Ivana Pungerčarja iz Tržišča, na Velikem Cirniku pa Martina Starino iz Roženber-ta, Viljema Bunderška iz Svinjskega in Stanislava škodo s Cir-nika. V veliki večini volilnih enot so se odločili za dva kandidata. Vodstvo občinske konference SZDL sodi, da je izbor dober in da so kandlda-cij^e konference v redu opravlile svoj namen, ljudje pa imajo na kasnejših zborih volivcev tako in tako še možnost, da kaj spremenijo. Knežja vas: spet o pošti Na sobotm krajevni kandidacijski konferenci SZDL v Knežji vasi so udeleženci znova zahtevali, naj bi tudi kraji v tem delu občine imeli poštno dostavo vsaj enkrat na teden. Zdaj gre pošta prek šole in še nekako ustreza, drugače pa je času šolskih počitnic, ko so vasi kot odrezane od sveta. Na sestanku so menili, naj bi te vasi raje spadale pod trebanjsko pošto, če je območje dobrniške pošte preveliko. ■ ni^ANCA: K1K> BI 01KX>- VARJAL TA NESRKCO? Pod mostom na Blanci je ob vsakem večjem deževju toliko vode, da ljudje ne morejo po etati, tem- več morajo čee železniške Ure. Ker je v bližini tudi osnovna Sola, Je vpraSar.je kdo bi odgovarjal za nesrečo, če bi se pripetila. Na Blanci se nadalje lju- dje pritožujejo, da kraj dobiva star kruh, ponavadi pa ga je tudi premalo, ■ I‘()IM;(IKJK: avtobus jk PRKPOLN. Šolski avtobus je po-ljudje ne morejo * avtobusom v navadi tako poln. da starejSi Sevnico. V zimskem času pogrešajo tudi čakalnico, kjer bi se zavarovali pred naJhujSim mrazom. Pripombe k prevozu šolskih otrok so bile tudi na Primožu. Ker Je dokumentarno gradivo, Id J« b*lo pred kratkim objuvlje-no v podlistku DEILA, vzbudilo veliko zanimanje, bo prihodnji mesec ponati«nJ«i»o v knjigi dr. Vladimirja Dedljera »IZGUBIJE-NI BOJ JOSIFA VISARIONOVI-CA STALINA 1948-53«. Knji«a bo sicer naprodaj v kniigarnah, kdor pa Jo hoče dobiti ceneje, po prednaročnlSkl ceni za 29 din, lahko iKpolnl m odpoSlje naročilnico, ki jo tiskanK) danes na o.*nnl »trand Manj besed, več pomoči Vlado Kozamernik govori o problemih sevniške občinske zveze za telesno kulturo Vlado Kozamernik, poslovodja prodajalne »Borovo« v Sevnici, že četrto leto vodi občinsko Zvezo za telesno kulturo. Zaradi splošne kritike dela mnogih občinskih zvez za telesno kulturo .smo mu zastavili nekaj vi)rašanj o problemih sevniške zveze. »Na prihodnjem občnem zboru bom dal ostavko na to funkcijo, za katero se tako in tako nihče ne poteguje,« nas je presenetil. »Zakaj?« »Ttiko ne morem več naprej. Od vseh strani dobiva človek nasvete in pripombe, zakaj ni narejeno eno, zakaj drugo. Pogosto kritizirajo ljudje, ki razmer sploh ne poznajo, veliko manj pa je tistih, ki stopijo zraven in pomagajo.« »Kaj po vaSem mnenju najbolj zavira razvoj Šipor-ta v občini?« »Prvo Je denar, drugo pa kadri. Mladina se zu telesno vzgojo sicer zelo navdušuje, toda tekmovanja in prireditve stanejo vse več denarja. Od amaterjev je nemogoče zahtevati, da bi žrtvovali veliko prostega časa, zraven tega pa še siuni plačevali stroške tekmovanj, prehrane in športne opreme. Računam, da bi v .sevniški občini potrebovali redno delovanje .>>portnih sekcij vsaj 50.000 novih dinarjev, kar je dvainpol-krat toliko, kot .smo imeli na voljo lani.« M. L. Potrpeti Še eno leto! Sklenjen je dogovor, po katerem bo Sevnica v letu dni dobila novo telefonsko centralo Vse kaže, da bodo vendarle prišli boljši časi tudi za sev-niško telefonijo in 2» tiste, ki se iz dneva v dan hudujejo nad slabimi telefonskimi zvezami. V 12 mesecih — tako je zaRotovljeno — bo Sevnica djobila novo telefonsko centralo s 400 priključki, njih število pa bodo po potrebi še povečali. 12 mesecev je namreč dobavni rok za centralo. Tako je bilo sklenjeno na sestanku zastopnikov sevniške občine, celjske banke in novomeškega PIT podjetja. Nova telefonska centrala, ki jo bodo postavili v novi trgovski hiši nasproti kolodvorske restavracije, bo veljala 650.000 novih dinarjev, denar Veleslalom na 'Radni V nedeljo, 23. februarja, bosta organizirala občinski komite ZM in občinska pionirska konferenca v Sevnici medobčinsko tekmovanje v veleslalomu. Tekmovanje bo ob 10. url na Radnl. Tokrat se bodo pomerili mlajši pionirji in pionirke, starejši pionirji in pionirke ter mladinci In mladinke. Sodelovali bodo tekmovalci iz krške, brežiške In sevniške občine. zanjo pa bo posodile celjska kreditna banka. Za dograditev prostora, kjer bo centrala, je potrebno 140.000 dinarjev. Zanimivo je, da bodo ta denar zbrale delovne organizacije: LISCA bo prispevala 51. odst., druge pa 49. odst. Za polaganje kablov bo potrebno še 2.50.000 dinarjev. In kako bo s telefonijo v teh dolgih 12 mesecih? Dragica Rome, direktorica podjetja PTT Novo mesto, zagotavlja, da bodo delavcd p:;Ste naredili vse, kar je v njihovi tnoči, da bo v tem času čira manj pripomb g’ede dela telefonske službe Krmelj: zaradi mej v Celje Na raznih zborovanjih udeleženci vedno zriuva poudarjajo nesmiselnost deliitve Slovenije v regije socialnega zavarovimja. V Krmelju na primer ne moirejo razumoti, zmkaj morajo mnadd mej na zdravljenje v Colje, čeprav je Novo nnesto bližje In imajo tja ugodnejše zveze. SfSVNISKIJ/ESTNtK L J5SS3CT Uspehi sd le neznatni Nekateri ljudje nasprotujejo zdravljenju kroničnih alkoholikov, češ da to niso bolniki Po podatkih socialne službe je v trebanjski občini okoli sto takih alkoholikov, ki povzročajo hude probleme v družini In okolici. V resnici je kroničnih alkoholikov še precej več, po oceni najmanj še enkrat toliko. Velika večina njih so kmetje in delavci, največ jih je v starostni skupini od 30 do 50 let, ko je človek najbolj zmožen za delo. Iz občinskega proračuna porabi socialna služba dobre štiri milijone starih dinarjev na leto za pomoč alkoholikom in njihovim družinam. Značilno je tudi, da ima skoraj polovico alkoholikov štiri ali več otrok, ki so zaradi očetovega ali materinega pijančevanja zelo prizadeti. Uspehi pri 2xiravljenju takih ljudi so zelo skromni in kratkotrajni, čeprav se socialna služba prizadeva, da bi bili boljši. Težave so tudi v tem, ker ljudje običajno nasprotujejo zdravljenju v bolnišnicah za duševne bolezni, češ da alkoholiki ne spadajo Martinja vas: izpraznjen zadnji hlev Te dni bo trebanjska kmetijska zadruga prodala zadnje govedoiz pitališča v Martinji vasi, ki ima skupno čez 1000 stojišč. Tudi tretji helv bo oddala v najem za skladišče. Na ta način bo zmanjšana izguba, ki je pri pdtanju goveda ob dosedanjem razmerju cen neizbežna. Ce se bodo cene popror vile, bodo pitanje si>et imeli. Po mnenju vodstva zadruge je to še najboljši izhod. tja. To pa zmanjšuje uspešnost ukrepov in dela socialne službe. Pristojni želijo, da bi v Sloveniji ustanovili zavode zaprtega ali odprtja tipa, kjer bi alkoholike zdravili s pomočjo dela, pa čeravno nekateri izvedenci pravijo, da iz psiholoških ozirov taki zavodi ne bi bili prioiemi. Socialni delavci si želijo tudi več strokovne pomoči, saj se pogosto znajdejo pred primeri, ko ne vedo, kaj \ikreniti. Vse manj rac — miakaric Lovci ugotavljajo, da se ^ občutno 2anaaijšalo število divjih rac — miakaric, ker so jih veliko postrelili v avgustu in septembru, ko mla-ddce še niso mogle noirmalno letati. Novomeška olbčina je že prej sprejela odlok o zaščiti t^ rac, saj se je njihovo število ob K»ki stalno mano^alo, v okolica Otočca pa je kxv oeilo prepovedan vse leto. Tudi v trebanjski občini so pripravili tak odlok, 1» kateareim je te race dovoljeno loviti le od 1. januarja do 15. februarja. Veliki Gaber: slab obisk na tečaju Občinski odbor Edačega križa je tudi v Veldkem Gabru priredil tečaj prve pomoči. Obisk je precej slabši, kot je bil v Trebnjem ali na Mirni. TeCaJ bodo organjzirali še v Sentrupieirtu, Mokronogu in na Trebelnem in že sedaj vabijo na obisk. V jeseni bodo na vTstd 80-umi tečaji za vodnike skupin. OB POSLABŠANJU POLOŽAJA KMETIJSTVA Kako bo z davščinami Zaradi olajšav skupna obremenitev kmetijstva e bo večja od lanske, pravi Jože Godnjavec Na današnji seji občinske skupščine v Trebnjem je na dnevnem redu tudi odlok o prispevkih in davkih občanov. Kmetovalce prav gotovo zanima, kako bo letos s prispevkom iz osebnega dohodka od kmetijstva, ki se bo v skupnem znesku povečal za okoli 5 odstotkov. Kmetijska zemljišča so razdeljena v pet skupin oziroma podskupin. V drugo skupino štejejo po novem samo štiri katastralne občine; Medvedje selo, Trebnje, Veliki Gaber in Mokronog, vse druge katastralne občine, ki so bile lani v drugi skupini, pa se razporedijo v II. a skupino. V skladu s predpisi so zaradi tega napravljene še nekatere druge spremembe. Glede stopnje obremenitve sta predlagani dve možnosti, o čemer bo danes odločila občinska skupščina. Obe predvidevata višje prispevno stopnje za boljša zemljišča Xpt pa za .slabša. Na pripombo o poslabšanju položaja kmetijstva in zmanjšanju kmetovega dohodka, odgovarja tajnik občinske skupščine Jože Godnjavec naslednje; »Resda so v skupnem znesku predvidene za nekaj odstotkov večje dajatve kmetov, vendar je po drugi strani tudi več olajšav, tako da skupna obremenitov ne bo večja kot lani. Kot žo doslej so prispevka oproščeni lastniki zemljišč, katerih katastrski dohodek ne presega 200 din ali 500 din, Če Je lastniku ta zemlja edini vir preživljanja. Precejšen Je tudi spisek vn.«?!, kjer bodo lastniki oproščeni jim ka- Mali oglas, ki ga objavljate v Dolenjskem listu — zanesljiv uspehi Prebere ga 100.000 gospodinj, vdov-voov, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk in vojakov doma in po svotul Poizkusitel Po spojitvi z IM V Novo mesto: vsakdanji prizor pred Tovarno šivalnih strojev. (Foto: Legan) TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV PO PRVEM MESECU PRIPOJITVE Mirna: razmerje urejajo tako, kot je bilo predvideno ob pripojitvi v letu dni bo izdelan nadroben proizvodni program - Dela več kot dovolj -Boljša prodaja šivalnih strojev, obeti za večji zaslužek »Pa smo ob tovarno!« »škoda tradicije!« »Tovarna šivalnih strojev danes in nikoli več!« Tako in podobno so govorili odborniki po decembrski seji občinske skupščine, na kateri je bilo sklenjeno, da se TSš pripoji Industriji motornih vozil Novo mesto. Ali bo res 'tako, ali so bile nekatere obljube in zagotovila izrečene le v tolažbo, to smo hoteli vedeti, ko smo novemu direktorju obrata na Mirni Maksu Kurentu zastavili nekaj vprašanj. tastrski dohodek ne presega 2000 din. Predvidene so večje olajšave za kmete borce in za ostarele lastnike kmetij, ki zemlje ne morejo več dobro obdelati ter olajšave v primerih naravnih nezgod ali kakih drugih izrednih dogodkov.« M. L. — Tov. Kurent, kaj pomeni za vaš obrat nedavno sklenjena pogodba za prodajo 20 000 prikolic med Industrijo motornih vozil in švedsko tvrdko Scandinavian Caravan Center AB? — Za zdaj lahko rečem le, da ima naša tovarna dela več kot dovolj in da se zagotovila generalnega direktorja IMV Jurija Levičnika izpolnjujejo. Mi obdelujemo in montiramo osi prikolic, hkrati pa še vedno izdelujemo šivalne stroje. Trenutno imamo zaposlenih 180 delavcev, njih število pa se še povečuje, ker nekatere spet zaposlujemo na Mirni in se jim ni treba voziti na delo v Novo mesto. — Velikokrat je slišati, da so šivalni stroji ravnega šiva zastareli. Kako je s prodajo? — Prodaja naših šivalnih strojev se celo povečuje. Med našimi stroji in onimi, uvoženimi iz Poljske, Sovjetske zveze in Indije, je bistvena razlika v kakovosti. Zdaj naredimo strojev toliko, kot jih zahteva trg. Imamo celo širšo izbiro kot prej, vse garancije veljajo, obdržali smo tudi staro ime. Se vedno name- ravamo razvijati proizvodnjo šivalnih strojev. — Ko je na seji občinske skupščine v Trebnjem Jurij Levičnik, direktor IMV, govoril o razvijanju proizvodnje šivalnih strojev, so mnogi mislili, da govori to v tolažbo. — Ne, obstajajo resne zamisli, kako razširiti izdelavo šivalnih strojev. Na pobočju nad sedanjo dvorano je že zagotovljen prostor za gradnjo novih proizvodnih prostorov. Povezati se bo treba s kakim kooperantom in uvesti dolgoročno tehnično sodelovanje. Ali bomo v prihodnje delali več delov za IMV, je še vprašanje. Najkasneje v enem letu bo izdelan proizvodni program. — Delavci vaše tovarne se pritožujejo jiairadi majhnih zaslužkov. Kaj lahLco rečete k temu? — V kratkem bomo te stvari izboljšali. Naši ljudje bodo plačani tako kot v IMV, seveda odvisno od delovnega uspeha. — Za vašo tovarno je bilo nekdaj značilno, da je imela razmeroma veliko režijskih delovnih mest, ob tem pa so bile slabo razvite nekatere strokovne službe, predvsem analitična. Je zdaj drugače? — Režijo smo zmanjšali za več kot polovico. Bolje bomo izkoristili tudi sedanje prostore. V stari stavbi smo že uredili obirat — šivalnico za izdelavo oblazinjenih delov prikolic. V njem je zaposlenih 20 žensk, zaposliti pa jih nameravamo še več. V ta obrat smo vložili čez 200 000 novih dinarje^’. M. LEGAN EMANUEL GERMOVŠEK Prejšnji teden so ob sprem, stvu zelo velikega števila ljudi pokopali Emanuela Ger-movška, gostilničarja iz Po-nikev. Rojen je bil leta 1906. Kot rodoljuba so Italijani že drugo leto okupacije odpeljali v Gonars in Padovo, od koder se je vrnil ob razsulu italijanskega fašističnega režima. Pokojni Germov-šek je bil eden izmed odposlancev slovenskega ljudstva na Kočevskem zboru. Aktivno je sodeloval v gasilskem društvu in še pred kratkim je za naš list poročal, kaj pripravlja društvo za proslavo 60-letnioe delova-nja. člani gasilskih društev so mu zato v velikem številu izkazali poslednjo čast. Danes o prispevkih in davkih Danes, 20. februarja, se bosta v Trebnjem sestala oba zbora občinske skupščine ter obravnavala predlog cdloka o prispevkih in davkih. Ra* zen tega bo na dnevnem redu poročilo gozdnih gospodarstev o gospodarjenju z zasebnimi gozdovi, program razvoja otroškega varstva v občini, poročilo o delu občinske skupščine, njenih svetov in komisij v lanskem letu, predlog odlcka o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov, predl«^ odloka o zaščiti rac — miakaric ter dn^e zadeve. Kandidati za poslance v trebanjski občini so bili evidentirani za republiške poslance naslednji kandidati: v republiški zbor Marjan Jenko, sedanji poslanec in predsednik kluba poslancev, v gospodarski zbor Ivan Gole, direktor KEMOOPREME, in Janez Mihevc, direktor Mizarske delavnice in sedanji poslanec, v socialnozdravstveni zbor pa Franci Kolar, sedanji poslanec. Za kulturno-pro-svetni zbor so bili evidentirani trije kandidati: Slavko Kržan, ravnatelj osnovne šole v Velikem Gabru, Janez Gart-nar, predsednik občinskega sodišča, in Vladimir Silvester, ravnatelj osnovne šole na Mimi. Seznam kandidatov za zvezne poslance smo že objavili. Cako živeti z 78 din na mesec v minulem letu sta v tirebanjski občini prejemali socialno podporo 102 osebi, povprečna podpora pa je znašala vsega 78 dd-narjev. Ta denar še zdaleč ne zadostuje za pre>-ži vijanje ljudi, zato socialna služba predlaga, naj bd socialne podpore povečali vsaj tolLco, da bi dosegle povprečno 100 dinarjev. Letos se bo, kot predvidevaoo, povečalo tudi število ljudi, kd bodo dobivali socialne podpore, od sedanjih 102 na 120. laračimano je, da bi letos potrebovali vsaj 599400 din za socialno varstvo v občini, kar je precej več kot lani. TREBANJSKE IVERI ■ »CVRCEK' ZA PEČJO«. KUD France Prežeren Iz Ljubljane bo v nedeljo, 23. februarja, ob 19.30 gostovalo v prosvetnem domu v Trebnjem z mladinsko igro »Cvr-ček za pečjo«. To mladinsko de- lo si je vredno ogledati. ■ SE BAGATOV TECAJ? Tovarna šivalnih strojev BAGAT iz Zadra želi s pomočjo delavske univerze v Trebnjem prirediti šiviljski in krojni tečaj. Kdor teli tečaj obiskovati, naj se prijavi v pisarni delavske univerze do 1. marca. ■ PRIPRAVE ZA ZADRU2NE VOLITVE. Včeraj se je v Trebnjem sestal zadnižnl svet, ki j« obravnaval zaključni račun kmetijske zadruge ter pripravo na volitve. Več bomo o tem Se po-rotoU. ■ O OTROŠKEM VARSTVU. V tOTok se je sestal svet za zdravstvo in socialno varstvo ter obravnaval program razvoja otrofi-kega varstva, o katetrem bo danes razpravljala tudi občanska slcup-^ina. ■ NEVARNE SVECE. S streh več blokov v Trebnjem visijo težke ledene sveče, dolge tudi po dva metra. Potrebno bi jih bilo odstraniti, sicer se lahko zgodi liuda nesreča. ■ DOPOLDNE PRI2GANE LUCI. V petek dc^ldne so več ur gorele luči javne razsvetljave. Težko Je verjeti, da so morale goreti toliko časa — zaradi preizkušanja ali ugotavljanja okvar. Ketr je dokumentamo gradivo, Id Je bilo pred kratkim objavljeno v podlistku DELA, vzbudilo veliko zanimanje, bo prihodnji mjesec ponatisnjeno v knjigi dr. Vladimirja Dedijera »IZGUBLJENI BOJ JOSIPA VISARIONOVI-CA STALINA 1948—63«. Knjiga bo sicar naprodaj v knjigarnah, kdor pa jo hoče dobiti ceneje, po prednaročndfiki oeni za 29 din, lahko izpolni m odpošlje naročilnico, ki jo tiskamo danes na osmi 8txani. 21. januarja se je na Mirni končal tečaj za šivanje in krojenje, ki ga je priredila Tovftma šivalnih strojev, vodila pa strokovna učiteljica Franja Zupančič. Tako kvalitetnih tečajev sl Tlekleta in žene na Mimi še želijo. Na sliki: udeleženke tečaja: (Foto: Jerman) Zbor občanov Kočevja Jutri, 21. februarja bo ob 17. uri v šeškovem domu v Kočevju abor občanav, na katerem se bodo jpogovorili 0 giavnih nalogah občine letos, o programu dela dn finančnem planu kra^vne sku-poTOsti za letos in vseh diru-gdh pomembnih gospodarskih, komimalnih in ostalih nalogah. Izvolili bodo tudi 5 novih članov krajevne skupnosti. Hitreje zaposlovati Na kandidacijski konferenca SZDL v Kočevski retai so med razpravo o programskih izhodiščih za kandidiranje odbornikov in poslancev posebno poudarili, naj bi se gospodarska zmoglijvost občine hitreje krQ>ila in da bi morali zagotoviti hitrejše naraščanje zaposlovanja. Pogovorili so se še o delu organizacij in društev, predvsem mladine in tabomLcov. Za novega predsednoka krajevne organizacije SZDL so iavo-lili Ivana Delača, za člana občinske kandidacijske konference pa Janeosa Pibra. Za volitve občinskega odbornika so kandidirali Janeza Intiharja in Dušana Lavriča. Vimoij: novi odbor Na krajevni konferenci SZDL v Vimolju so izvolili za novega predsedniika Vlada Maurina, za tajnLca Anko Šlajmer, za blagajndka Sava Mutiča, za člana pa Ivana Radeta In Franca Šubica. V nadzorni odbor so- bili izvo-Ijenii Janez Sterk, Jože Matjašič in Roza Šubic. Odlično ogrevanje Centralno ogrevanje stanovanjskih stavb iz kemične tovarne je v Kočevju zelo dobro, nekateri pravijo, da je celo odlično. Stanovalci predlagajo le, naj bi tisti, .d kuri, upošteval, kakšna toplota je zunaj. Ce je mrzlo, naj bi zakurili bolj, če je zunaj toplo, pa manj. Le posamezniki iz prve stolpnice z ogrevanjem niso zadovoljni, ker so nekatera stanovanja mrzla. Kje je krivda za to napako, že nekaj let ne morejo ugotoviti. GH>anje prebivalstva Na območju matičnega urada Kočevje so januarja letos zabeležili naslednje spremembe gibanja prebivalstva: rojeni sta bili dve deklici in 1 deček, poročilo se je 7 parov; umrli so: Ignacij MSš-maš, upokojenec iz Zeljn 6, Sitar 82 let; Ivan Kraus, upokojenec Iz Kočevja, Rudnik 23, star 66 let, in Rferija Fu-žir, gospodinja iz Konca vasi 3, stara 82 let- Poroke, rojstva, smrti Na območju matičnega urada Kočevje je bilo lani rojenih 32 otrok, umrlo je 58 občanov, poročilo pa se je kar 72 parov. V teh številkah niso všteta rojstva, smrti in poroke kočevskih občanov na območju drugih matičnih uradov v občani in izven nje ter v inozemstvu. Priznanje KS' komunali Zvedeli smo, da bp krajevna skupnost Kočevje dala Komunali pismeno priznanje zaradi uspešnega pluženja ob zadnjem snegu. Vise ceste in ulice, razen nekaterih na robu mesta,- so bile lutro splužene. Krau’evna efcuipnoist tudi plačuje Komunali te storitve. m ...... ISfSSSfSf j?; v? I I f f J Til S SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL Več pozornosti kmetijstvu Program in volilni pravilnik SZDL sprejeta - Spet precej razprave o slabih cestah Na zadnji seji občinske konference SZDL Kočevje 13. ‘februarja so sprejeli programska izhodišča za ' kandidiranje odbornikov in poslancev ter volilni pravilnik. Družina pionirjev prometnikov na osnovni šoli v Kočevju uspešno deluje. Učijo se prometne znake in predpise, spoznavajo pa tudi delovanje bencinskih motor- jev. (Foto: F. Brus, Kočevje) Katera ulica bo asfaltirana letos? Doslej so v Kočevju predlagane za asfaltiranje Rožna ulica, Bračičeva ulica. Cesta na stadion. Podgorska ulica in Trg svobode Tudi o asfaltiranju ulic bodo sklepali prebivalci Kočevja na zboru občanov, ki bo 21. februarja. Zbor je sklicala krajevna skupnost. Vse kaže, da bo letos v skladu za komunalne potrebe družbenega standarda na razpolago okoli 500.000 din. Uprava občinske skupščine je pripravila predlog, kako bi ta denar porabili. Svet krajevne skupnosti je pripravil svoj program za porabo tega de- Za 11 odbornikov 22 kandidatov .Kandidacijska konferenca krajevne organizacije SZDL Kočevje je bila 14. februarja. Na njej so razpravljali o programskih izhodiščih SZDL, predlagali 22 kandidatov za občinske odbornike (na tem območju bo izvoljenih 11 odbornikov) in izvolili 11 članov občinske kandidacijske konfe-" renče. To priložnost so izkoristili tudi za redno konferenco mestne organizacije SZDL, na kateri so izvoliU nov odbor. Razprava na obeh konferencah je bila zelo skromna. narja, ki se od občinskega razlikuje. Svoje i>a naj povedo in zahtevajo predvsem občani, saj je to njihov denar. Občani naj onemogočijo, da bi v njihovem imenu odločalo o reševanju njihovih zadev le nekaj ljudi! Ko smo prisluhnili mnenju občanov, je vsak želel, naj bi asfaltirali ulice na njegovem območju, in sicer: Rožno ulico, Bračičevo ulico. Cesto na stadion, podaljšek Podgorske ulice. Trg svobode, cesto v novem naselju ob Kolodvorski ulici in nekatere druge. Nekateri predlagajo, naj bi napravili prioritetni vrstni red asfaltiranja teh cest In ulic, ki bi ga uresničili v dveh do treh letih. Drugi pa so pripravljeni tudi sami prispevati, samo da bi bila njihova ulica čimprej asfaltirana. Slišati je bilo celo že čisto določene ponudbe (300 do 500 din je pripravljena prispevati posamezna družina). Več občanov si želi zidati svojo hišo. Potrebujejo ko- mimalno urejeno zemljišče (opremljeno z elektriko, vodovodom, kanalizacijo, cesto). Občani bodo sklepali tudi, koliko denarja naj gre za te namene. Na Trati (in morda še kje) bi radi novo transformatorsko postajo. Tudi o tem bo govor na zboru občanov. O osnutku programskih izhodišč smo že poročali, zato se bomo tokrat zadržali le na nekaterih pripombah in dopolnitvah, ki so bile na konferenci predlagane in osvojene. Tako je bilo poudarjeno, naj bi program predvideval, da se morajo bodoči odborniki in poslanci zavzemati še, da bi se gospodarski položaj kmetijstva izboljšal in da bi imeli lastniki gozdov tudi vpliv na gospodarjenje z gozdovi. Bolje pa bi bilo potrebno rešiti tudi vprašanje lovstva, predvsem kar zadeva povrnitev škode, ki jo povzroča divjad. Več prisotnih je razpravlja- lo o modernizaciji cest v občini, predvsem ceste v smeri Delnic in proti Novemu mestu, pa tudi o vzdrževanju nekaterih občinskih cest. Sklenili so, da bodo dali vprašanje modernizacije cest spet na zbore volivcev. V zvezi s cestami čaka odbornike in poslance precej dela, saj je v občini moderniziranih le 14 km cest, pri tistih, ki bi se morali za modernizacijo cest najbolj prizadevati (Republiški cestni sklad. Cestno podjetje Novo mesto itd.), pa še vedno ni čutiti pravega navdušenja za izboljšavo cest na Kočevskem, čeprav se hkrati nihče teh ne brani denarja, ki se steka na Kočevskem za vzdrževanje in modernizacijo cest v obliki raznih prispevkov in taks. Seja sveta za finance Za torek, 18. februairja, je sklicana sega sveta za finance občinske skupščine Kočev-ji9 z naslednjdm dnevnim redom: razprajva o spremembah osmitka odLoika o pris-pevlkih in davkih občanov, razprava o financiranju programa regionalnega razw>ja tucriama na Kočevskem, ras^ praiva o kreditih aa nakiup stanoivanj, dnfoimaolja o letošnjem občdnsikem proračunu in poroštvena izjava TRIKO-NU za najetje kredita. Sestanki ZK Te dni so v kočevski občini sestanki organizacij ZK, na katerih razpravljajo o dokumentih zadnjega kongresa ZK Slovenije in o pripravah na bližnje skupščinske volitve. V nekaterih organizacijah še nadalje sprejemajo nove člane v ZK. Lani je bilo v občini sprejetih v ZK 110 novih članov. IZ OSNUTKA PROGRAMA KS KOČEVJE Kam gre denar iz občanovega žepa? Je bil s prispevki zbrani denar koristno porabljen? - Če bi denar pametno obrnili, bi verjetno lahko napravili več - O porabi svojega denarja naj odloča vsak občan, in ne ozka skupina ljudi 120.000 din bo letos predvidoma porabila Kj^jevna skupnost Kočevje za vzdrževanje, pluženje in čiščenje okoli 4000 m makadamskih cest in ulic ter 4800 metrov asfaltiranih in kockanih površin (ki jih po pogodbi čisti KOMUNALA) in še za okoli 2000 m odcepov cest v okolici mesta, ki jih vzdržuje v lastni režiji. DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ FILATELISTIČNO DRUŠTVO Kočevje je imelo letno skupščino, na kateri so sprejeli delovni program druStva za letos. Priredili bodo dve društveni razstavi, razen tega bodo pionirji razstavljali na zveani pionirski razstavi v SlovenjsMh Konjicah, člani pa septembra na BALKAN. FILI v Ljubljani. Kna izmod društvenih razstav bo posvečena 50-letnici izdaje »Verigarjev«, to je prve slovenske oziroma jugoslo-vanske znamke. Ustanovili so tudi sekcijo numizmatikov. Tako bodo sedaj zbiralci denarja bolj uspešno in organizirano delali. ■ ■ ■ LEGENDA O VOLKU v kinu Jadran je trajala samo 67 minut. To je raz«roma izredno kratek film. Obiskovalci so se pritoževali, ^ so bile kljub kratkosti filma cene vstoinaic običajne, če pa je film nekaj minut daljši kot običajno, pa kino takoj dvigne cene. Cemu tak odnos do obiskovalcev? ■ ■ ■ BRIDGE KLUB naglo napreduje. V mestu je zelo veliko zanimanje za to zvrst kartanja. Sedaj se hodi učit te igre že okoli 20 ljudi, precej pa prihaja tudi gledalcev. Ko bodo igralci napredovali, bodo priredili klubsko tekmovanje. ■ ■ ■ NOVE REGISTRACIJSKE TABLICE so prejeli lastniki avtomobilov. Pravijo, da so bolj zaokrožene in da so pri morebitni nesreči manj nevarne. Pri registraciji je tudi sicer ^ pre- m cej potov: vplačilo na po&to, pa po kolek, pa do blagajnika — res, kar precej zaokroženo je vse skupaj. ■ ■ ■ V OBEH BANKAH je precej živahno. Vlagatelji s hranilnimi knjižicami, da jim vpišejo obresti, drugi pa nosijo v izplačilo obveznice posojila za Skopje. Precej občanov pa je obveznice poklonilo fondu za zidavo onkološke klinike v Ljubljani. ■ ■ ■ HIDRANTE bi bilo nujno treba očistiti in odkopati, če bi zdaj nenadoma izbruhnil požar v mestu, bi jih bilo zelo težko najti pod debelo plastjo snega. ■ ■ ■ SNEG IZ MESTNIH ULIC pridno odvažajo. Pred odjugo bi bilo dobro odmetati in očistiti mreže kanalskih jaškov. ■ ■ ■ RADIO UUBUANA bo priredil v nedeljo, 23. februarja, ob 10. uri dopoldne v domu Jo-Seta Seška za občinstvo priljubljeno oddajo »Novi ansambli, nove melodije«. Prireditev bodo posneli za predvajanje na televiziji. ■ ■ ■ PLANINSKO DRUST. VO bo imelo rednd občni zbor 36. februarja ob 18. uri v domu telesne kulture. Ob tej priložno-sti bodo organizirali malo društveno razstavo, predavanje In predvajanje diapozitivov o planinstvu. Ker je dokiunentamo gradivo, ki Je bilo pred kratldm objavljeno v podli-stku DELA, vzbudilo ■ veliko zanlmar^Je, bo prihodnji mesec ponatisnjeno v knjigi dr. Vladimirja Dodljera »IZGUBLJENI BOJ JOSIFA VISARIONOVI-CA STALINA 1M8—63«. Knjiga bo sicer naprodaj v kA^igamah, kdor pa jo hoče dobiti ceneje, po prednaročniSki ceni za 29 din, lahko izpolni in odpošlje naročilnl-00, ki jo tiskamo danes na osmi strani. Za oskrbo 5 ha parkov in zelenic bo porabila letos predvidoma 35.000 din. V programu i»a ima še čiščenje Rinže in upravljanje tržnice. V sodelovanju s TIS bo krajevna skupnost izdelala program otroškega varstva. Vse kaže, da bodo šla prizadevanja v to smer, da bi varstvene ustanove (vrtel itd.) dobile oziroma sl lu-edile primerne prostore. V otroško varstvo pa bodo skušali vključiti čimveč socialno in vzgojno ogroženih otrok. Krajevna skupnost si je dala v program tudi pomoč socialno in drugače ogroženim občanom, če se ne motimo, je to imela v programu tudi lani, vendar brez bistvenih uspehov (morda pa so uspehi bili, a niso prodrli v javnost?). Najpomembnejše pa je, da se bo krajevna skupnost še naprej prizadevala, da bodo občani čimbolj sodelovali pri reševanju vseh zadev, ki so zanje pomembne. Posebno velja to za sprejemanje raznih predpisov, ki posegajo v živ-yenje Wi v žep vsakega občana. Tako vsi plačujemo prispevek za uporabo mestnega zemljišča (od kvadratnega metra stanovanja ali zemlje), prispevek za kanalizacijo itd. Koliko je bilo tega denarja zbranega? Za kaj je bil porabljen? Je bil porabljen koristno ali ne? Kdo je odločal, kako bo zbrani denar porabljen? O vsem tem bi moral biti vsak občan ne le sezna- njen, ampak bi moral o porabi tega denarja tudi odločati. O tem in drugem se bomo pogovorili na zboru občanov 21. februarja. Vsako gospodinjstvo je v teh dneh prejelo finančni načrt in program dela krajevne skupnosti. Razmislite o njem, zahtevajte pojasnila in se potem skrbno pogovorite, kaj naj krajevna skupnost letos za vaše potrebe naredi. Predavanje ZROP o okupaciji Cehoslovaške in o vietnamski vojni je 11. februarja predaval kočevskim rezervnim oficirjem in podoficirjem polkovnik Slavko Stamejčič, komandant vojaške enote v Ribnici. Predavanje je bilo v sklopu izobraževalnega programa za rezervne oficirje in podoficirje ter je bilo zelo dobro obiskano. Poslušalci so bili s predavanjem — bilo je spremljano s skloptičnimi slikami — zelo zadovoljni. Prispevke smo porabili tako Največ prispevka za uporabo mestnega zemljišča je šlo za ceste in ulice, največ prispevka delovnih organizacij pa za gradnjo nove šole v Kočevju -Tudi za kanalizacijo šlo precej denarja Lani se je v kočevski občini nabralo okoli 480.000 din prispevka za uporabo mestnega zemljišča, razen tega je v skladu za komunalne potrebe družbenega standarda (kamor se ta prispevek steka) ostalo iz leta 1967 še 107.000 din. Ta denar je bil lani porabljen tako: za novo pokopališče 6.000 din, gradnja makadamskih in asfaltiranih cest ter kanalizacije (vse za Tra- to) 233.000 din, prispevek k asfaltiranju Tomšičeve ceste 107.000 din, prispevek k ureditvi pločnika ob Reški cesti 140.000 din in prispevek za podaljšanje kanalizacije na Roški cesti 16.000 din. Od preostalega denarja je večina ostala za rezervo, nekaj pa ga je bilo porabljenega še za razne druge stvari. V zadnjih treh letih so za urejanje raznih zadev precej prispevale tudi delovne organizacije, in sicer skupaj kar 1,846.730 din. Od tega so namenile največ za gradnjo nove osnovne šole v Kočevju (1,493.805 din), ostalo za asfaltiranje Tomšičeve ceste (226.600 din), za urejanje ostalih cest in pločnikov (52.600 din) ter za spomenik NOB na novem pokopališču (73.725 din). Živžav na Travni gori Tudi letos se bo na tečajih na Travni gori naučilo smučati veliko mladih Ljubljančanov - Letos se bo zvrstilo 8 izmen tečajnikov že od novega leta je v domu na Travni gori in njegovi okolici velik živžav. Letos je letovalo v domu okoli 300 ljubljanskih šolarjev. Ob našem obisku je bilo na Travni gori 54 učencev osnovne šole »Mirana Jarca« iz Bežigrada. Ta izmena, ki ji posvečamo te vrstice, je prišla sem 10. februarja domov pa se Boljši učni uspehi v I. polletju v I. polletju so na ribniški osemletki zabeležili boljše učne uspehe kot lansko leto ob tem času. Na razredni stopnji je izdelalo 91,3 od. učencev (lani 87,5 odstotka), v višjih razredih pa so bili najboljši peti razredi, kjer so dosegli 70,04 odstoten uspeh (lani 63,4 odst.). V šestih razredih se je uspeh izboljšal od 56,3 na 59,6 odst., v sedmih od 52,8 na 62,2 odst., v osmih pa od 48,9 na 53,3 odstotke, kar je tudi naj slabši uspeh na šoli. Samo en osmi razred je dosegeJ uspeh 70 odstotkov, čeprav so v razredu pretežno otroci s podeže-ya — vozači, ki imajo najtežje pogoje za učenje in naij-manj časa. To p>onovaio potrjuje že staro resnico, da blaginja kvari človeka; čim boljše življenjske pogoje ima učenec, manjše veselje in voljo do učenja ima. Največ težav povzročata šolarjem matematika in nemščina, vendar pri nobenem predmetu ni nad 30 odstotkov negativ-odstotkov negativnih open. -vec je vrnila 17. februarja, ko jo je zamenjala nova skupina šolarjev. Na Travni gori je sneg, da je veselje. Izmerili smo ga en meter, zato je smučin več kot dovolj. Otroci se pod vodstvom vaditeljev učijo smučanja. Prijetno so združili s koristnim, saj giresta smučanje in gorski zrak zelo skupaj. Mladi smučarji se učijo v treh skupinah. Vadijo dopoldne in popoldne. Hrano imajo izdatno, kar pet obrokov dnevno. Tudi za nastanitev je dobro preskrbljeno, saj so splanice tople. Do sedaj se je na Travni gori zvrstilo že šest izmen ljubljanskih šolarjev, do konca sezone pa pričakujejo v domu še dve izmeni. Mnogo mladih deklet in fantov se bo navadilo krmariti z »dilcami« po snežnih planjavah. Razen tega se bodo naužili lepot gorskega sveta, saj so gozdovi Travne gore pozimi, ko vsa narava spi, najlepši. Otroci odhajajo od tam z riajlepšimi vtisi. Zato smo prepričani, da se bodo vračali v ta prelepi gorski svet tudi še potem, ko bodo odrasli. Kot med okupacijo Ob zadnjem oranju snega v okolici Ortneka je vaška komunala naletela na poti v vas Dule na oviro, čez cesto sta ležali dve smreki, ki ju je bil podrl težki sneg. Ko so ju odstranjevali, so se spomnili zadnje vojne, v kateri so bile take ovire na cestah nekaj običajnega. V. P. Travno goro obiskujejo tujci v vse večjem številu ne le poleti, ampak tudi pozimi. Za božič je bila v domu večja skupina Italijanov, ki so ob odhodu obljubili, da bodo poleti spet prišli. Dnevna osbba v domu stane 25 din; v vikendih, ki so ogrevani, pa je penzion za 5 din dražji (Foto: Drago Mohar) NEKAJ MISLI IZ PROGRAVA SZDL RIBNICA Volilni program zajema vsa področja Velik poudarek samoupravnemu dogovarjanju - Kmetijstvu je treba omogočiti, da se gospodarsko okrepi — Za napredek turizma so potrebne boljše ceste ~ V programu tudi izgradnja in opremljanje šol Volilni program občinske konference SZDL Ribnica posveča veliko pozornost družbenemu dogovarjanju. Samoupravno dogovarjanje, je rečeno v programu, je potrebno uvesti in utrditi predvsem v naslednjih področjih: v otroškem varstvu, kulturno-prosvetni dejavnosti, stanovanjsko-komimalni dejavnosti in še nekaterih; v delovnih organizacijah pa predvsem pri delitvi dohodka med delovnimi enotami. Prav tako je potreben samoupravni dogovor o tehničnem sodelovanju med delovnimi o^anizacijami, o kooperaciji in integracijskih procesih. Pomembno vlogo pripisuje program krajevnim skupnostim. Krajevna samouprava mora dobiti še večjo veljavo. Potreben je dolgoročen razvojni načrt, ki bo moral do- Izpostava SDK ne bo ukinjena Morebitno izgubo bo pokrila ljubljanska centrala - Tudi podjetja so bila proti ukinitvi izpostave v Ribnici - V podružnici SDK v Kočevju je nezasedenih več pomembnih delovnih mest Zaradi govoric o ukinitvi izpostave (ek^oziture) Službe družbe:iega knjigovodstva (SDK) v Ribnici smo obiskali Franca Pera, direktorja podružnice SDK v Kočevju, pod katero spada tudi ribniška i:^ostava. Zvedeli smo, da ribniška izpostava ne bo ukinjena. rano tudi vseljivo dvosobno, stanovanje. Sprejeli bi vsakega, če bi bil dober, pa čeprav ne bi bil Slovenec. Zdaj imamo le eno inšpektorico, Centrala SDK v Ljubljani je namreč sklenila, da bo krila morebitno izgubo izpostave v Ribnici. »Ce bi menili le, da moramo čimbolje gospodariti in nerentabilne službe ukiniti, potem bi morali ribniško izpostavo ukiniti,« je povedal direktor France Per in nadaljeval: »Uvideli pa smo, da moramo upoštevati tudi želje in koristi uporabnikov, saj je končno ustanovljena naša služba zaradi njih in ne obratno. Ko smo obiskali ribniške delovne organizacije INLES, Trgovsko podjetje, KZ in Sta- Šoiarji na smučeh Na ribniški osemletki vsako leto med semestralnim! počiiln-!cami organizirajo za šolarje smučarske tečaje. Doslej so odhajali na smučišča v Loški potok, letos pa so bili kar blizu doma, v Bukovici. Priredili so dva šestdnevna tečaja, smučali pa so vsak dan od devetih do treh popoldan. Tečajev se je udeležilo 68 otrok od drugega do osmega razreda in nekaj mladincev, vodili pa so ga učitelji telesne vzgoje na šo- li. Predelali so začetno šolo smučanja in skoke, po vsakem tečaju pa so bila tekmovanja v teku, slalomu in skokih. Najboljši so potem odšli na občinsko smučarsko tekmovanje v Loški potok. novanjsko komunalno podjetje, so bili vsi enotni, da mora izpostava ostati,* pa četudi bi del izgube pokrivala ribniška podjetja. Vendar pa izguba ni bila glavni vzrok za mnenje sveta naše delovne skupnosti da bi izpostavo v Ribnici ukinili. Se pomembnejše je, da -imamo oziroma boimo imeli v naši podružnici v Kočevju nezasedena nekatera pomembna delovna mesta. vTako nimamo pomočnika direktorja. S 1. marcem bo ostalo nezasedeno delovno mesto v interni kontroli, s 1. aprilom pa še delovno mesto vodje odseka splošnih poslov. Vsa ta delovna mesta smo nameravali izpopolniti s kadrom iz ribniške izpostave. Razen tega že več let nimamo finančnega Inšpektorja, čeprav smo objavili več razpisov in imamo zanj rezervi- kar je premalo, zato naša in špekcijska služba ne more bi- je struktura prebivalstva po ločati najosnovnejše pogoje in potrebe za razvoj občine. Za njegovo izvrševanje pa se bodo morali zavzemati odborniki, poslanci, delovni kolektivi in vsi občani. Seveda je obrambna vzgoja prebivalstva ena stalnih nalog celotne samoupravne družbe. SZDL v občini bo izpodbujala in se zavzemala za izpolnjevanje programov o množični pripravi na vse ljudsko obrambo. Ena pomembnih nalog industrije bo, da dosežemo pospešeno rast družbenega proizvoda. Potrebno bo tudi modernizirati proizvodnjo v vseh delovnih organizacijah. Program posveča veliko pozornost kmetijstvu, ki naj bi mu že zagotovili bolj trden gospodarski položaj, in to v družbenem, pa tudi zasebnem sektorju. Naj povemo, da se ti dovolj učinkovita. V Otavicah bi radi prodajali mleko Ota vice so oddaljene od Ribnice dobre tri kilometre, vendar so daleč od promet- vojni zelo spremenila, tako da se danes samo še ena tretjina prebivalstva v občini ukvarja s kmetijstvom oziroma od njega živi. Program se zavzema za ugodnejše pogoje za kmete, kar je zelo pomembno za napredek kmetijstva. Kmetijske zadruge Zaključujejo kandidiranje Kandidacijske konference zborov volivčev v delovnih cr-e:anizacijah in po vaseh, na katerih so potrjevali kandidate za volitve v zbor delovnih skupnosti in splošni zbor občinske skupščine, v ribniški občini še trajajo. Večina konferenc pa je že zaključenih. Med volivci je bilo veliko zanimanja, kdo jih bo zastopal v prihodnjih štirih letih v občinski skupščini. nih zvez. Vas šteje 38 hiš in m Kmetijsko gozdarstvo po-okrog 130 prebivalcev. Čeprav je majhna, imajo ljudje nemalo problemov. Pogosto se pritožujejo nad davki, češ da ni pravično, če so v istem davčnem razredu kot Goriča vas, saj je zemlja pri njih veliko slabša in rodi manj, pa še divjačina napravi po poljih veliko škode. Tržnih presežkov pri njih sploh ni, saj v glavnem le krompir zadovoljivo obrodi, pšenica pa je dokaj slaba. Pač pa so možiU)sti za razvoj mlečne proizvodnje, ko bi le lahko prodajali naleko. Nekateri ga vozijo ali nosijo sami v Ribnico, radi pa bi, da . bi tudi k njim prihajal mlekar. Zato bi bilo nujno urediti cesto od Otavic do Lipovca, od k/der je lepa pot do Dolenje vasi. Tako bi na krožni vožnji mlekar lahko obredel vse vasi’ južno od Ribnice, v Otavicah pa bi ljudje z večjim zanimanjem redili živino in povečevali mlečno proizvodnjo, saj bi bil marsikomu to edini vir dohodkov. Tako pa krpajo luknje v družinskih proračunih v glavnem z izdelovanjem grabelj. -vec sestvo pa se morajo uveljaviti samo uipravne organizacije delavcev in kmetov ter kot or^anizatorjii združenega dela na vasi. ^ Turizem in gostinstvo sta j vedno bolj pomembni go- i spodarski dejavnosti, vendar sta v veliki meri odvisni od 1 modernizacije cest. Modemi- ' zacija cest Zlebič-Sodražica, i Bloke-Cerknica na eni strani in cesta Kočevje-Delnice na drugi strani bi približale te kraje morju. Ob zaključku naj omenimo še šolstvo, v naslednjih 4 le- i tih bo zgrajena šola v Loškem potoku, dograjena bo osnovna šola v Dolenji vasi, medtem ko bodo ostala šolska poslopja v občini obnovi- li in dopolnili z opremo. Teden dni odrezani Travna gora je bila skoraj teden dni odrezana od sveta. Sele v soboto, 8. februarja, je motorni snežni plug kmetijsko-gozdarslcega posestva Kočevje splužj cesto. Da ,)e bila travnogorska cesta razmeroma hitro usposobljena ^ promet, gre po besedah upravnika doma velika zasluga vodji gozdne uprave Grčarice Alojzu Pantarju. Upravnik doma Lojze Kordiš nam je pripovedoval, da se v dneh, ko so bili povezani s svetom samo s telefonom, ni zgodilo nič posebnega. Seveda, Če bi to trajalo dalj časa, bi začelo primanjkovati nekaterih živil. Vode pa imajo že zdaj malo. Računajo, da bo kmalu odjuga in z njo voda. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ SNEGA NA KUPE, ka-mor ti zre oko. Ekipa Komunale je bila v Ribnici pridno na delu, toda z lopato se ne pride daleč. Zaradi obilice »nega je bila potrebna skozi Ribnico previdna vožnja. No, Slo je brez nesreč. ■ ■ ■ PREHITRO ODPELJEJO nekateri avtobusi, čeprav večina šoferjev, ki vozijo na kočevski cesti, aasluži pohvalo, je le nekaj izjem. Včasih pobegne avtobus potniku pred nosom, odpelje nekaj minut prej,’ kot določa vozni red. Tako se je že ne-kajkrat primerilo, da je avtobus odpeljal z rIbniSke postaje od 2 do 4 minute prezgodaj, kar je dovolj, da mora potnik čakati na naslednji avtobus. ■ ■ ■ GOSTILNA 2ULJ v Ribnici ima svojo posebnost; v enem gostilniškem prostoru so slike coprnic, ki tyilcastijo ubog^i moSki spol, drugi prostor pa je urejen v lovskem stilu. Seveda so tudi lovske trofeje. . ■ ■ ■ BREZ PUSTNEGA KARNEVALA so bili tudi letos Ribničani. So pa imeli pustne zabave v soboto pred pustno nedeljo in za pustni torek. Vendar ne morejo odtehtati nekdanjih znamenitih ribniških pustnih karnevalov. ■ ■ ■ DVEMA VIKENDOMA na Travni gori se bo letos pridružilo še osem novih, ki jih bodo zgradili za,sebniki Pričakuje- jim bodo pridružili mo, da se še drugi. ■ ■ ■ DVA ZANIMIVA GOSTA ima dom na Travni gori, ki ju je vredno omeniU; moški je iz Indije, ženska pa iz Kalifornije, torej Američanka. Baje se tu kar dobro počutita ■ ■ ■ BIFEJI V RIBNICI in Delikatesa v Sodražici konkurirajo gostinskim obratom z nižjimi cenami alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Zato ni nič čudnega, da so dobro obiskani Ker je dokumentarno gradivo, ki je Mo pred ki'atkim objavljeno v podlistku DELA, vzl»idllo veliko zanimanje, bo prihodnji mesec ponatisnjeno v knjigi dr. Vladimirja Dedijera »IZGUBLJENI BOJ JOSIFA VISARIONOVI-CA STALINA 1948—53«. Knjiga bo sicer naprodaj v ki>jigamah, kdor pa jo hoče dobiti ceneje, po prednaročndSki ceni za 29 din, lahko izpolni in odpošlje naročilnico, ki jo tiskamo danes na osnU strani. / S seje občinske konference SZDL v Ribnici Na razširjem seji občinske konference SZDL Ribnica, ki je bila 13. februarja, so razpravljali o volilnem programu SZDL in ostalih zadevah v zvezi z volitvami. Predvsem so se pogovorili o gospodarstvu v občini, najbolj o kmetijstvu in gozdarstvu, o zaposlovanju, komunalnih in tudi krajevnih zadevah. Seznanili so se še z možnimi kandidati za republiške in zvezne poslance. Več bomo o seji poročali prihodnjič. Sneg zavrl proizvodnjo Zaradi snega, ki ga je letos v Ribniški dolini izredno veliko, so morali za nekaj časa omejiti žagarsiko proizvodnjo v INLESU. Sneg je onemogočal dovoz hlodovine, zato so poslali delavce za nekaj dni na dopust. Podobno je bilo v tekstilnem obratu »SUKNO« v Jurjeviči. Ker ni bil mogoč dostop do tovarne, jim je zmanjkalo surovin za predelavo. Nedavni sneg nam je dal poduk, da se moramo v prihodnje na zimo dobro pripraviti. -r Poslanci naj ne pozabljajo na volivce Občni zbor sindikalne organizacije na ribniški šoli minulo soboto je bil združen s kandidacijsko konferenco. O delu sindikata je poročal dotedanji predsednik Dragan Golja, ki je ugotovil, da je organizacija minulo leto do-sagla lepe us.pehe Sindikat večjih problemov na šoli nima, vsaj ne podobnih kot v delovnih jrganizacijaa . eli-ko so storili za rekreacijo in družabnost ob različnih praznikih, uspešno pa se je vodstvo sindikata z mnogimi člani vključevalo v vseh samoupravnih organih na . ..u. Še za naprej so potrdili kandidaturi dosedan-ii; d-bornikov v občinski skupščini, Milene Borovac in Janeza Debeljaka, ter izvolili dva delegata za občinsko kandidacijsko konferenco. Na šoli menijo — to pa je tudi mišljenje večine občanov — da poslanci, predvsem republiški, vse preradi pozabljajo na svoje volivce in volilna območja, saj volivci večine poslancev niti ne poznajo. Na koncu so obravnavali novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. -vec Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli teden so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje: Ribnica: (cena v din za kg) krompir 1,20 0,90 svežo zelje 1,60 2,00 kislo zelje 1,75 in 1,95 2,00 kisla repa 1,75 fižol v zrnju 4,85 do 6,60 5,00 in 7,00 čebula 3,30 3,50 česen 13,50 16,00 Eolata 8,50 4,60 in 7,60 korenje 7,20 3,50 peteršilj 5,00 — rdeča pesa 2,10 1,20 radič 10,00 11,00 cvetača 3,35 3,00 jabolka 3,75 4,00 hniške 3,50 — pomaranče 5,00 in 5,80 5,20 in 6,50 limone . 5,30 5,60 banane 5,30 5,50 grozdje 4,80 5,00 jajca (cena za kos) 0,60 in 0,82 0,80 I Črnomaljčani predlagajo v volilnih eaiotah II., III. in IV. v Cmoiiiljiu so na kandidacijskih toanferencah že določali kandidate za odbornike občinskega zsbora. Kandidirali bodo; inž. Martin Janžekavič, agronom, dr. Alenka Strmec, zidravnica, Irena Vrščaj, uslužbenka, Viktor Zupančič, ekonomist, Rade Vrliinič, gozdarski tehnik, Bojan Fabjan, upokojenec, in Ivanka Moljk, uslužbenka, vsi iz Črnomlja. Podkovani z znanjem 10. in 11. februarja je bil v Črnomlju dvodnevni seminar za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij. Na seminarju, ki so ga vodili ugledni predavatelji iz Ljubljane, so seznanili vodstva sindikatov z njihovo vlogo in delom v odborih in samoupravnih organih. Udeležba je bila zadovoljiva. Na Vinici do jutri brez pouka Visok sneg in ponekod tudi zameti preprečujejo otrokom reden obisk osnovne šole na Vinici. S Sinjega vrha otrok že dalj časa ni v šolo, ker avtobus sploh ne more voziti. V soboto, 15. februarja, so sicer ceste plužili, a jih je v nedeljo ponovno zamedlo. Avtobusi proti Črnomlju vozijo, vendar z zamudami. Osnovna šola na Vinici je prekinila pouk od 17. do 20. februarja tako na matični kot na podružničnih šolah na Sinjem vrhu, v Stari Lipi, v Ziljah in na Preloki. Sneg naj odvažajo izven mesta’ Ko so na kandidacijski konferenci v Loki razpravljali o komunalni dejavnosti v občini, so predlagali boljše čiščenje snega z mosta. Prav tako so memli, da bi morali sneg z ulic odvažati izven mesta. Zdaj ga pripeljejo na most, od koder ga dva delavca mečeta v Dobličico, most pa je zaradi tega slabo prehoden. ŽIVAHNA DEJAVNOST NA VSEM P0DE2EUU Predstave so se že začele! Razgovor s Kamilom VVeissom, direktorjem zavoda v Črnomlju, ki je prevzel organizacijo Župančičevega natečaja — Vaš Zavod za kultur-no-prosvefcno dejavnost je zbiral piri jave za sodelo. vanje na letošnjem natečaju za Zupančičevo nagrado. Koliko skupin se je prijavilo in iz katerih krajev so? — Prijavilo se je 20 skupin, od t^a 20 iz občane Črnomelj in 2 iz Metlike Iz čmomeljske občine sodelujejo iz čmom-Ija, Dra^tuša, Vinice, Preloke, Adlešič, Gribelj, Doblič, Starega trga, Semiča, Sinjega vrha. V Črnomlju, Dragatušu in na Vinica je celo po več tekmovalnih skupin. — V kateri zvrsti bo največ nastopaj očdh? — Za dramatiko se je odločilo kar 15 prijavljenih skupin, medtem ko bomo lahko poslušali samo 2 pevska zbora in 4 instiumentalne ansamble. Poleg teh se je letos pojavila nova dejavnost — fOmanje. Z njo bodo nastopili Metličani. — Kdaj se začnejo up-ri2!Oritve in kdaj bodo končane? — S predstavami so najprej začeli v Gribljah. Nastopili so doma, gostovali pa bodo tudi v Dra- gatušu. - Tudi vse druge skupine morajo, kakor določa pravilnik, vsaj en-krait nastopiti pred domačim občanstvom in vsaj Kamilo Weiss, direktor Zavoda za kultumo-prosvetno dejavnost, ki je prevzel organizacijo natečaja. enkrat gostovati na kateremkoli belokranjskem odru. Predstave se morajo zvrstiti do meseca maja. — Kdo so v .komisiji za ocenjevanje in po kakšnih merilih bodo delali? — Člani komisije so zaenkrat le predlagani, svet za kulturo in prosveto pa jih bo imenoval. V dramr ski komisiji so predvideni; Lidija Saje, pirof. Darka čop, Vlado čop, inž. Vlado Vardijan, Anka Tomc, prof. Jože Dular in Dragica Nenadič. Za glasbeno komisijo pa predlagamo ravn. Andreja Petka, prof. Marjana Skr-binŠLca in prof. Avgusta Pudgarja. — Kakšne bodo nagrade za najboljše? — Nagrade so določene v pravilniku in znašajo 500, 750 in 1.000 din. Razen fega bo vsaka skupL na dobila še 500 din aa udeležbo v natečaju. Posebne nagrade so predvidene za skupine, ki v kul-turno-prosvetnd dejavnosti doma naberejo po pravilniku o tekmovanju nad 250 točk. — Kdaj bodo znani rezultati tekmovanja? -— Najboljše skupine bodo najprej nastopile na občinski kulturni reviji, kjer bedo določeni tudi zmasrovalci. R. B. Za idatov Polovica kandidacijskih konferenc zaradi snega preložena na soboto in nedeljo - V 11 krajih izven mesta so že izbrali kandidate ČRNOMALJSKI DROBIR ■ ČRNOMELJ SE JE LEPO pripravil na sprejem udeležencev proslaive ob 25'le^ nici SNOS. Delavci krajevne skupnosti so več dni odvar žali sneg iapred Prosvetnega doma m iz sredi.šča mesta, več obrtnikov pa je olepšalo notranjost ssgodovinske s4»v-be ■ PRETEKLI PETEK SE JE začel tečaj angleškega jezika v Semiču. Tov. Dušan Kcžšuta iz Črnomlja ix>učuje po avizuaJni metodi več Iskrinih delavcev. V kratkem se bo tak tečaj začel tudi v čmomljoi. ■ VEC ALI MANJ POSRE-CENI lepaka, ki so vabdli na pustne prireditve, so viseli ta teden na vseh oglasnih deskah v Črnomlju. Posebno pozornost pa je pritegnil mladinski lepak, s katerim so vabili na piredpustni ples v avlo Prosvetn^a doma. Zahtevali so vstopnino, razen za maske. ■ PRVA DVA SIVILJSKA tečaja v čmottnlju sta končana. Tečajnice so dobile diplome o opravljenem tečaju. F^ihodnji teden pa se začne tretji začetni šiviljski tečaj dn eden nada’jevalni. Tečaje vodi strokovna moč tovarne BAGAT, organizira pa jih Zavod aa kultumo-prosvetno dejavnost. ■ V ČRNOMLJU IMAJO PROSVETTNO društvo Miran Jarc samo na papirju, med- tem ko občnegfa zbora že dolgo ni bilo, ker društvo nima predsednika. Igralska družina vsecTK) dela, prav tako druge skupine, vendar je de-, k) neorganizirano. Kaj res ni mogoče dobiti predsednika in narediti društvo 2» pravo kulturno središče? ■ ČRNOMALJSKA TRŽNICA se res ne more pohvalita z dobro založenostjo. Zenske prodajajo predvsem hrano aa kokoši, jajca, fižol in čebulo, medtem ko dobe gospodinje vso drugo zelenjavo in sadje samo v trgovinah. Ker je dokumentarno gradivo, ki je bilo pred kratkim objavljeno v podlist-dh DELA, vzbudilo veliko zanimanje, bo prihodnji mesec ponatisnjeno v knjigi dr. Vlar .dimirja Dedijera »IZGUBLJENI BOJ JOSIFA VISARI-ONOVIČA STALINA 194ft-53«. Knjiga bo sicer naprodaj v knjigarnah, kdor pa jo hoče dobiti ceneje, po prednaročniški ceni za 29 din, lahko iapolni in odp>ošlje naročilnico, ki jo tiskamo danes na 8 strani. i NOVICE ' ^ čmomaJjsfiJi komum. Iz podatkrv, ki smo jih dobi i pri občanski volilni komisiji v Črnomlju, je razbrati, da ST mcrrale polovico kan- b • jsk h konferenc, skr candh preteklo soboto in nedeljo, 2saradi visokega snega za teden dni pre’ožiti. Kljub slabemu vremenu pa so se obdani ponekod le zbrali in določili kandidate za odb r-nike občanskega zbora. Tako so na Pre’.oki in v Ziljah predlagali Franca Bal-kovca, kmeta irz Preloke 30, in Ivana čemasa, kmeta z Zilj 35. V Semiču so za kandidate izbrali: Ivana Malnaniča, delavca z Mladice 5, Antona Golobiča, kmeta iz Vapče vasi 1, in Metod« Pluta, učitelja iz Semiča. Na volilni enoti Vrtača so se odločdli za: Ivana Jakšo, kmeta iz Osfcoršnice 5, Julija Kambiča, kmetijskega tehnika iz Kašče 3, Antona Marentiča, pravnilka iz Kašče 8. a. V Kotu pri Semiču bodo kandidirali: Franc Kaipš, kmet s Starihovega vrha 2, Matija Bukovec, kmet iz Kota 61, in Jože Hutar, kmet iz Sadinje vasi 11. Na štrekijevcu so za kandidata določili Janeza Kondo, kmeta z Osojnika, in Franca Pašiča, kmeta iz štrekljevca. Tudi v DragatiL^u imajio tri kandidate: Franca Bariča, kmeta iz Dragatuša 29, Atoj-ra Juršaika, kmeta iz Zapud-ja 27, in Ernesta šmalolja, delavca iz Dragatuša. V Dobličah so postavili prav tako tri kandidate: Janeza Skuška, delavca iz Doblič 18, Martina Banovca, kmeta iz Doblič 17, in Franca Bukovca, kmeta Iz Jelševni-ka 13. Kandidacijska konferenca ns Vinici je izbrala: N’ka Maliča, us'užbenca z Vinice, Beg mira Miheliča, predmetnega učitelja z Vinice, in Jurija Stegneta, upokojenca z Go’eka. Volilna e“<;>ta Učakovci se je odločila za Mika Prokšlja, obrtnika iz Učaikovcev, in Ivana V Ifa, delavca iz Seč-jega sela. Največ kand.datov so iz-bra'i v vo-1 Ini enoti Vo^a vas, kjer kandidirajo: Anton Švajger, kmet iz Čudnega sela. Jo-^e Marjan,, kmet iz Vranovič, Tine Vrščaj, uslužbenec iz Vojne vasi, Anton Bohte, avtomehanik iz Vojne vasi, in Anton Panjan, električar iz Vojne vasi. Štiri kandidate pa so določili v Loki pri Črnomlju. Ti so: Franc Gregorič, kmet iz Loke, Slavko Rožič, kmet iz Loke, inž. Jože Vidervod, gozdarski inženir iz Loke, in Katka Švajger, gospodinja iz Butoraja. Kandidati za odbornike, ki bodo zastopali delovne kolektive v 18 volilnih enotah so izbrali kandidate za odbornike v občinskem zboru delovnih skupnosti Na nedavnih kandidacijskih konferencah v volilnih enotah delovnih organizacij so bili za. kandidate v občinskem zboru delovnih skupnosti določeni naslednji: Rudnik Kanižarica: inž. Tomo Plečko; rudarja Jože Gosenar in Jože Mržljak; Janez Golobič, šofer, in Anton Jankovič, ekonomist. Begrad, Črnomelj: Vinko Lozar, grandbeni tehnik, in inž. Alojz Novak. IMV — tovarna opreme. Crnome’*]: Tone Butala, Anton Wei?s in Ivan Sinjcovec, vsi trije mizarji. Kovinar, Ćmomel.j: I.ovro Rerris, st. tapetnik, Irena Vrščaj, trgovka: Rudi Hutar, mlinar, in KaHca Benčič, računovodkinja. Beti—obrat Cmonieli: Mara Ju-rajevčič, Pepca Jugovič in Zinka Kure, vse tri uslužbOTke. Belsad, Črnomelj: Katica Adle-Sič, uslužbenka; Franc K't’pUč, trgovec; Niko Selakovlč in Janko VraneSič. trgovec. Cestno podjetje Črnomelj: Vinko Vlahovič, vodovodni inštalater. Iskra, Semič: Anton Poč, električar; Oskar Čas, elektromojster; Dragica Povše, delavka. Stane Voglar, uslužbenec, 2an Škrinjar, vodja obrata in Jože Kočevar elektrotehnik. Gozdno gospodarstvo Črnomelj: Eme>t Maler in Anton Fabjan, oba gozdna tehnika. Kmetijska zadruga Črnomelj: inž. Matija Golob, Franc Pašič, Jože Plut in Vinko Plut, vsi trije kmetje. Osnovna šola Črnomelj: prof. Anica Jankovič in učiteljica Anka Tomc. Gimnazija Črnomelj: prof. Janez Kambič in Metod Plut, učitelv Osnovna šola Vinica: Franc Kordiš, učitelj, Antonlla Kordlž in Fanika Toman, učiteljici. Zdravstveni dom Črnomelj: dr. Vlasta Pertot in Vinko Horvat, zobar. Do kdaj odrezani od sveta? Sinji vrh je spet brez avtobusnih zvez in otroci ne morejo redno hoditi v šolo Tudi letos se je zgodilo, da že 10 dni ni redne avtobusne proge Vinica — Sinji vrh, kajti cesta je' slabo zorana. Cestno podjetje bi s stroji lahko odstranilo sneg s cestišča, vendar tega ne smatrajo za potrebno. Cestarji, ki morajo skrbeti za ta odsek ceste, delajo prizadevno, a tako debele snežne plasti ne morejo sami odstraniti. Zaradi nesplužene ceste pa trpi vas veliko škodo. Avtobus celih pet dni ni mogel v vas, tako da smo bili odrezani od sveta. Ljudje so poizkušali orati sami, vendar njihovi volički delu niso bili kos. šele v soboto je Cestno podjetje poslalo buldožer, a ker je v nedeljo ponovno zapadel sneg, je ostal odcep Sinji vrh — Daljnje njive zaprt. Cesta je ledena, ozka in ni posuta Otroci iz naših krajev se vozijo z avtobusom v šolo na Vinico, zdaj pa so že več dni prikrajšani za pouk. Sedem dni so doma in čakajo, kdaj jih bo avtobus prišel iskat. Ker so vasi oddaljene od avtobusne postaje po 6 km, nato pa se peljejo otroci še 11 km do šole, ni mogoče, da bi prišli tja brez avtobusa. Šofer Rudi Simčič bi rad otrokom pomagal, vendar mu to ne uspe. Nekateri star-šd negodujejo in zahtevajo, naj vozi, dokler bo šlo, ne pomislijo pa, da se lahko 36 otrokom zgodi nesreča. Kdo bi bil tedaj kriv? Ker so take razmere na Sinjem vrhu vsako zimo ob večjem snegu, se najbrž domačini upravičeno sprašujemo, do kdaj bo še naša vas odrezana od sveta in bodo naši otroci prikrajšani za pouk! — hi Predstava za teden dni preložena v sklopu proslav 25-letnice SNOS v Črnomlju ,ie bilo za ponedeljek, 17. febiiiarja iiapovedano gostovanje Mestne^ gledali- išča IjuMjanskega, z odrsko novostjo Mire Miheli* čeve »Dan žena«. Morali bi nastopiti v Prosvetnem J domu, vendar so zadnji I (lili zaradi snežnih raz- I mer predstavo odpoved.U. »Dan žena« bodo uprissori- li v Cnmmlju ted«i dni ] kasneje, v ponedeljek, 24. I februarja. Vse prodane . vstopnice ostanejo v ve- ljavi! S. DOKL Tudi v* letošnjem letu vas bomo na tem mestu — brez velike in drage reklame — obveščali o možnostih ugodnega nakupa v naši poslovalnici. Oeteteksiil“ ČRNOMELJ V so /adnjp dni snroM plužili ceste in ndvažali sneg, kolikor se je le dalo. Prizadevali so si, da bi bilo mesto urejeno za 25-Ietnico SNOS. (Foto: R. Bačer) Muzejska knjižnica v Metliki? Tudi Metlika bi lahko dobila študijsko knjižnico v malem — To ne bi zahtevalo velikih sredstev, na drugi strani pa obstajajo pogoji 2e bežen pregled Belokranjskega muzeja nam da slutiti, da so Ijiidje, ki so muzej uredili in mu dali sedanjo pKxiO“ bo, otpravili veliko delo. Poleg tega, da hrani v svojih vitrinah in depojih mnoge predmete iz daljne in bližnje preteklosti, opravlja Belokranjski muzej še važno kulturno poslanstvo: z najrazličnejšimi občasnimi razstavami, predvsem z razstavami del, ki so jih ustvarili kakorkoli z Belo krajino povezani likovni u-metniki, širi splošno razgledanost prebivalstva in kultivira odnos do umetniških stvaritev. S tem da muzej razstavlja predmete iz preteklosti in prireja razstave umetrnkov, je opravil šele polovic;© svojega poslanstva. Moral bi biti tudi znanstvena ustanova. In ravno Belokranjski muzej ima po zaslugi upravnika prof. Dularja vse pogoje, da to tudi p>08tane. Povprečen človek razume navadno pod besedo muzej zbirko starin, orožja in opreme iz preteklih vojn, mogoče še nekaj fotografij in fotokopij pomembnejših dokumentov, in s tem je njegova predstava o muzeju zaključena. Vendar je to le tisti splošni, vsem dostopni del muzeja, ki zadovoljuje potrebe povprečnega obiskovalca. Strokovnja- ke z raznih področij, kot so zgodovinarji, pravniki, geografi, ekonomisti, in še katere pa bo zanimal mnogokrat predvsem drugi del muzeja, to je arhiv. Ta običajno ni vsem dostopen. Belokranjski muzej ima Je-po urejen arhiv, kar je brez dvoma velika zasluga prof. Dularja in nj^ovega dolgoletnega sodelavca Ivana Drobniča. Za ves arhiv so izdelam potrebni registri, tako da je mogoče hitro najti zaželene arhivalije. Toda ta del muzeja še ne služi popolnoma svojemu namenu, prav gotovo pa že danes lahko v njem vidimo jedro bodoče razširjene dejavnosti muzeja. Arhiv bi lahko predstavljal osnovo, da bi lahko v okviru muzeja začela delovati študijska knjižnica. Ne mislim tu take študijske knjižnice, kot jo ima Novo mesto. To bi za Metliko v sedanjih pogojih pomenilo že razkošje, mislim pa na specializirano študijsko knjižnico, kjer bd bilo mogoče dobiti vso znanstveno, pa tudi leposlovno literaturo, ki omenja Belo krajino, fotokopije dokumentov, arhivski material p>artiza!nskih enot in okupatorjev. Tu bi morale biti shranjene in na razpolago za študij arhivalije oblastvenih organov od pret^osti do danes itd. Zbirati bi morali tudi najnovejši arhivski material: 2sapisnike sej občinske skupščine, kopije raznih poax>čil, sklepov, tudi sklepov kolektivov in delavskih svetov itd. Vsi ti dokumenti so dragocen material za študij družbenih odnosov in dogajanj naše dobe. Mnenja sem, da vse to ne bi predstavljalo tolikih izdatkov, s kakr&aimi se ne bi mogli spoprijeti. Že sklep občinskih skupščin Črnomlja in Metlike o obveznem pošiljanju enega izvoda zapisnikov sej vseh odborov in sej Belokranjskemu muzeju bi jKMne-nil velik napredek. Drugo, kar bi bilo nujno potrebno urediti, je, da bi pred^ muzeju tisti del občinskega arhiva, kateremu je potekel zakoniti rok čuvanja. Z uničevanjem arhiva se lahko povzroči precejšnja škoda pri spoznavanju naše lokalne zgodovine. To omenjam zato, ker so nedavno imičili del občinskega arhiva v Metliki in s tem tudi dokumente, ki so brez dvoma imeli zgodovinsko vrednost, ne da bi prej o tem obvestili muzej 'ali pa se s kom p>osvetovali o nameravanem uničenju arhiva. Prof. ZVONKO RUS V nedeljo popoldne je kljub slabemu vremenu nekaj ljudi čakalo napovedano vesoljsko posadko na Suhorju. Izvedeli so, da sta se dve raketi pri spuščai^u razleteli, ena pa je eksplodirala pri Metliki. Bušiujčani so rešili kapitana in dva turista ter ju pripeljali na Suhor. Vesoljci so se med Suhorčani prav dobro počutili, saj so se z njimi zabavali do polnoči. Na pustcd torek so sprevod po Beli krajini nadaljevali. (Foto: osnovna šola Suhor) Zakaj je zamrlo še delo komiteja Prva številka „BETr bo izšla še ta mesec Mladinski komite v Metliki je ob lanskih začetnih uspehih veliko obetal, kar naenkrat pa je še vodstvu zmanjkalo volje do dela List metliške tekstilne tovarne BETI »Tiikotažer«, ki je več let dokaj redno prihajal med bralce, je sredi preteklega leta prenehal izhajati. Sprva je izhajal kot ciklostiran list, kasneje so ga tiskali v tiskarni »Delo«, potem pa je tovarna sama kupila tiskarski stroj in ga tiskala v svoji režiji. Vendar so v tem nastale razne težave, luredniški odbor je bil premalo agilen, prispevkov ni bdlo in »Trikotažer«^ je zaspal. Po polletnem presledku je vodstvo tovarne sklenilo, da list prikliče v življenje. Imenovani so bili novi člani uredniškega odbora, in sicer za odgovornega vurednika Mirko Jelenič, za člane pa Jvire Ma- tekovič, Stane Mrvar, Slavkokem. Nemanič, Franc Oletič, Slav-'ico Šilar in inž. Ružica Škof. ■ Stari »Trikotažer« so preimenovali v »BETI«. To ime je prav gotovo zelo primemo, saj se je tovarna BETI krepko uveljavila doma in v svetu in so njeni izdelki pojem za dobro kvaliteto. List bo skušal biti pester in razgiban, saj bo pisal o delu in razvoju tovarne, o organizaciji in uspehih v proizvodnji, o življenju delavcev in poklicni šoli, o modnih novostih, sejmih in o raznih dogodkih itd. Imel bo stalne rubrike, na primer objave, zahvale, male oglase, šale in drugo. Prva številka »BETI« bo izšla še ta mesec, tiskala pa jo bo Papirkonfekcija v Krš- Delo metliškega mladinskega komiteja je v zadnjem času popolnoma zamrlo. V začetku je lani izvoljeni komite izpeljal prenekatero zahtevno nalogo, čeprav mu ni nikakor uspelo pritegniti k delu večjega števila mladih. Oživili pa so nekaj vaških aktivov, ki so prejšnja leta povsem spali. Tako je ponovno začel delati mladinski aktiv na Krasincu, v Rosalnicah in Drašičih. Člani komiteja so navezali tudi tesnejše stike z vsemi družbe-no-političnimi organizacijami in si prizadevali, da bi v Zvezo komimistov sprejeli kar največ mladih. 2al vidnejših uspehov pri tem ni bilo. Mladina je dobila svoj klub v tovarni BETI, vendar se njegovo delovanje ni razvilo dlje kot do mladinskih plesov in proslav ali igranja namiznega tenisa. Komite je po svojih skromnih denarnih možnostih po- magal vaškim aktivom in posameznim mladinskim skupinam, kot so; zabavnoglazbeni ansambel Bele breze, filmski klub Fokus itd. Mladinci so pomagali tudi pri akcijah drugjh družbenopolitičnih r-ganizacij, pri TVD Partizan, v kulturnem društvu, v DPM, RK itd. Prav tako so začeli prav dobro sodelovati z mladinskim komitejem v Črnomlju. In zdaj je po vsem tem de- lo komiteja povsem zamrlo. Zakaj? Predsednik komiteja JOŽE RAJMER V Bušinji vasi snemajo vrvarje Mladi Metličani, ki s filmsko kamero spremljajo življenje mesta in vasi, so člani kluba FOKUS - Nekaj so že naredili, še več pa nameravajo pokazati Skupina mladincev, ki se že dalj časa zanima za filmsko umetnost, je pred kratkim ustanovila filmski klub Fokus. Doslej maloštevilna skupina si Je zadala obširen in zanimiv delovni program, sestavila pa Je tudi statut, ki omogoča vsakemu mladincu vstop v klub. Svoje kamere za snemanje 16-milimetrskih filmov klub še nima, a jo je dobil na posodo pri Belokranjskem muzeju. Fantje si te dni urejajo laboratorij v prostorih TVD Partizan, začasno pa jim filme razvija ljubljanska televizija. Ta je z veseljem sprejela ponudbo za predvajanje marsikatere stvaritve članov kluba. Mnogo pripomočkov, nujno potrebnih za snemanje, so fantje naredili sami. Tako imajo že tračnice, voziček in stojala. Prvi kadri filma so stekli v Bufiinji vasi. kjer FOKUS snema delo vrvarjev. V načrtu imajo še snemanje filma o Metliki ter o njenih kulturnozgodovinskih znamenitostih. Film bo propa-gandno-turističnega značaja in bi ga lahko domače turistično društvo predvajalo večjim skupinam tujih in domačih gostov. Druga skupina Članov se temeljito pripravlja na snemanje filma o razvoju metliške industrije. Pokazati nameravajo, kako so iz nič zrasla podjetja in kako je razvoj industrije spremenil življenje ljudi. Industrijski filmi, ki bodo opremljeni z besedilom in glasbo ali tudi samo nemi, bodo lahko Izviren dokimient In učinkovito propagandno sredstvo. V poletnih mesecih pa bo kamera brnela predvsem po dolini Kolpe. Beležila bo lepote reke, življenje ljudi ob njej, obenem pa bo prikazala, ka slabo Jo zaen- krat še izkoriščamo v turizmu. Poleg naštetih večjih in zahtevnejših nalog, so se člani kluba FOKUS odločili, da bodo s kamero spremljali vse pomembnejše dogodke v mestu, kar bo imelo nedvomno dokumentarno vrednost. Mladi pa želijo ob filmskem ustvarjanju pokazati, kako gledajo na Belo krajino, kako znajo ceniti njene lepote, njeno zgodovino, njene poštene in gostoljubne ljudi, kakor tudi njen utrip v sedanjosti. Skupina FOKUS veliko obeta, saj so člani kluba pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas in tudi marsikateri dinar. Vprašanje je le, če bodo dobili podporo pri ljudeh, ki razpolagajo z denarjem. Zdaj se lahko najlepše izkaže, kdor Je pripravljen pomagati mladini. - ni V petek, 14. februarja popoldne, so v snežnem metežu Metličani spremili na zadnji poti Jožeta, ali kot so ga vsi Metličani nazivali, Pepija Rajmerja, upokojenega krojaškega mojstra. Pokojni Pepi, ki je pred kratkim praznoval 65. rojstni dan, je izšel iz napredne Raj-merjeve družine. Krojaštva se je izučil pri svojem bratu Leopolda. čez čas pa je začel delati na svoje. Ko je našo zemljo zasedel okupator, se je Rajmer že 1942 vključil v narodnoosvobodilno gibanje in si pridobil medaljo za hrabrost in medaljo zaslug za narod. Delal je tudi v delavnicah Glavnega štaba, po vojni pa se je vključil v metliško krojaško zadrugo. Ko je bila ta ukinjena, je še nekaj časa delal na svoje, nato pa se je upokojil. Pepi pa je pri svojem po-' klicnem delu vedno našel čas tudi za delo v raznih organizacijah. Naj samo povemo, da se je uveljavil v nekda-rtjem Sokolu in po vojni v TVD Partizan in da je bil nepogrešljiv v metliškem moškem pevskem zboru. Veliko veselja je užil tudi med lovci in njegov najlepši plen je bila velika volkulja, ki danes krasi prirodoslovno zbirko tukajšnje osnovne šole. Bil je dober človek, pokojni Pepi Rajmer, in tak bo še dolgo živel v spominu Metličanov. je že štirikrat sklical sestanek, da bi se pogovorili o pripravah na letno konferenco, ki bo izvolila novo vodstvo, in da bi našli odgovor na vprašanje, zakaj ni več volje do dela. Udeležba na sestankih komiteja pa je bila porazna: prišli So le predsednik in eden ali največ dva člana. Opravičila ni težko najti; veliko članov komiteja dela v i^enah, ziraven tega pa še izredno študirajo. Nemalo pa k vsemu temu pripomore tudi malodušje, če pri delu z mladino niso takoj vidni uspehi. Zraven smo deležni še kritike, češ da mladina tako spi. Take sodbe pa dajejo tudi mladinci, ki nočejo niti s prstom migniti. -ni Jutri bo občinska seja Jutri, 21. februarja, bo v Metliki seja obeh zborov občinske skupščine. Dnevni red predvideva informacijo o proračunu za letošnje leto, zatem bodo sprejeli 12 odlokov, kov, obravnavali imovinsko pravne zadeve ter volitve in imen vanja. V Rosalnicah dobijo perišče Krajevna skupnost Rosal-nice namerava v letošnjem letu zgraditi perišče na potoku Metličica, s čimer bodo zelo ustregli vsem vaškim gospodinjam. Krajevna skupnost bo prispevala samo material, za vse drugo pa bodo poskrbeli vaščani. Namesto popravil potov proti Kolpi se bodo raje lotili poti do Vino-mera skozi naselje čurile. Nekaj materiala imajo že pripravljenega. Na pokopališču pa bodo posipali pota in kupili deske za odmetavanje zemlje pri izkopu jam. Drašički gasilci delajo v Drašičih so imeli gasilci letni občni zbor, na katerem so podali obračun dela v letu 1968 in sprejeli letošnji delovni načrt. Lani so se v Drašičih lepo oddolžili spominu padlih gasilcev, ko so skupaj s krajevno organizacijo ZZB NOV odkrdJd na gasilskem domu ploščo 12 padlim gasilcem. Sklenili so, da bodo letos delali predvsem za proslavo 100-letnice gasilstva v Metliki, ker je bilo tudi gasilsko društvo v Drašičih ustanovljeno na pobudo metliških gasilcev. Na občnem zboru so se tudi zmenili za organizacijo vaške pustne prireditve, čisti dobiček pa so določili nabavi novih cevi. J. B. Obetajo se spremembe Vodstva družbeno-političnih organizacij v Metliki menijo, da so pri uresničevanju bodočih nalog potrebne precejšnje vsebinske in kadrovske spremembe. Zavzemajo se, da bi prišlo do temeljitejše rotacije na vodilnih mestih in da bd občinsko upravo okrepili s strokovno aki. To vse bi vplivalo na to, da bi se tudi v delovnih organizacijah spremenil odnos do visoko izobraženega kadra. SPREHOD PO METLIKI v METUSKl OBČINI so na dvanajstih sedežih krajevnih odborov že imeli predvolilne sestanke, na katerih so razpravljali o predlaganih kandidatih za od-bomilce v občinsko skupščino in o drugih nujnih problemih. Udeležba je bila dobra, zato so bile tudi razprave živahne. TOVARNA BETI JE LANI pre-vzela patronat in dala ime tovarniškemu kockarskemu klubu, ki se Je v kratkem času zares lepo uveljavil in zmagovito ponp-sel ime svoje tovarne po dolenjskih Košarkarskih igriščih. Klub je sodeloval tudi na zimskem turnirju v Sevnici In osvojil drugo mesto. E^klpa je zmagala trikrat, zgubila je le tekmo z'Rudarjem iz Trbovelj, članom I. slovenske lige. Košarkarji so se pod vodstvom trenerja Marka Polojca resno lotili Igi^Ja, zato upamo, da jim ne^bo manjkalo novih uspehov. NE SAMO PROSVETNO DRU. STVO, tudi učend osnovne Sole so počastili z lepo prireditvijo Prešernov dan — slovenski kiil-tumi praznik, prav tako tudi učenke poklicne ’ Sole v tovarni KAR OSTRA ZIMA na; Je obiskala minuli teden, saj se j^e živo srebro več noči sukalo okoli 15 stopinj CebBiJa pod ničlvonadstropna stavba je dobro vidna 'levo pod Kapitljem. Sturm je Novo mesto upodobil v poletnem popoldanskem razpoloženju, ko je del mesta proti Kandiji Se osvetljen B soncem, nad desnim delom proti Ločni pa se spušča poletna nevihta. Josef Sturm je bil profesor risanja na novomeški gimnaziji od 18. julija 188^ do 30. avgusta 1890. Bil Je učenec dunajske šole za umetno obrt. V Novo mesto Je kot suplent prišel iz državne realke v Scchshausnu ter bil kot profesor iz Novega mesta prestavljen na realno gimnazijo na Dunaju, v XV. okraju. Na Dunaju so je uveljavljal tudi v političnem življenju in bil kot pristaš Luegerjeve stranke dunajski deželni in državnozborski poslanec. Rojen je bil na Dunaju 20. aprila 1858 in je tam po letu 1938 tudi umrl. NAŠ OBISK Trije kmetje in uslužbenec Pogovor s predsednikom KO SZDL Otočec Jožetom Prosinečkim »Tovanš Prosinečki, kako se v Otočcu pripravljate na volitve?« »Socialistična zveza je nedavno skldcala na pogovor predsednise vseh družbeno-političnih organizacij, krajevne skupno-sti in odbornike. Najprej so poročali o delu in načrtih, odborniki p>a še posebej o delu v občajoski skuf^ini in o stikih z občani. Naito smo se pogovorili o možnih kandidatih za nove odbornike. Menili smo, da bodo morali odborniki tega območja reševati predvsem vprašanja davkov, socialnih zadev, zdravstvenega zavarovanja kmetov in iomunalne dejavnosti. Dogovorili smo se, da bomo na dve odbomiški mesti predlagali štdri kandidate in sicer tri kmete in uslužbenca.« »Kaže, da je Socialistična zveza pri vas bolj zadihala.« »Postala je ena glavnih pobudnic za ureditev vr-ste vprašanj. Tako spod-buja prebivalstvo k požii-vitvi kulturnega življenja, k ureditvii naselja, k predavanjem in izobraževanju. Sodeluje z drugimi organizacijami, predvsem pa s krajevno skupnostjo, ki ^bo z njenim sodelovanjem tudi letos izvedla akcijo za olepšavo ucraja. Želel bi, da bi ljudje bolj sodelovali.« »Kako i>a je s članstvom v Socialistdčni zvezi?« »Šepa plačevanje članarine. v zadnjem času smo včlanili v SZDL 114 ljudi, zlasti mladino in zaposlene.« »Na Otočcu urejate iju-dsiko knjižnico. Kako daleč ste priSli?« »Mladina je iiredala klubsko siobo za odrom v dow < - <' Jože Prosinečki: »Socialistična zveza spodbuja ...« mu TVD Partizan, v kateri bo ljudska knjižnica, hkrati pa bo to prostor za sestanke organizacij. Ker še nimamo opreme, čaisajo knjige za zdaj še v paketih. Kaže pa, da bomo prostor kmalu opremili.« IVAN ZORAN V straži zahtevajo še hitrejši napredek Dvorano zadružinega doma v Straži so v ponedeljek, 17. februarja zvečer, ko je bila kandid^jska konferenca S52)L, iiapolnili kmetje, delavci, uslužbenci, mlinci, predstavniki družbeno-politič-riih organizacij in drugi. Izvolili so Ivana Bersana za od-bomišikega kandidata v Straži in Dušana Dularja za kandidata v Vavti vasi. V teh dneh bosta kandidacijsiki konferenci še v Dol. Straži tn na Dr-ganjih selih. v raz5>ravi o volilnem programu so udeleženci kaiidi-dacijske konferanece predlagali, naj bi obgozdna kmetij* ska območja uvrstili v nižjo vrednostno skupino od sedanje. Zahtevali so, da se mora Straža'hitreje razvijati, kear ima ob prispevku za uporabo mestnega zemljišča zdaj pre- Uspešen mladinski seminar v Toplicah v Dolenjskih Toplicah je bil 8. in 9. februarja seminar za predsednike mladinskih aktivov v novomeški občini. Udeležilo se ga je 31 predsednikov. Na seminarju so predavali družbeno-politični delavci iz novomeške občine. Franci šali Je govoril o vlogi in nalogah Zveze mladine, ob tem pa Je načel tudi vprašanje religije. Bogomil Lilija je svoje predavanje posvetil odnosom v mladinskem aktivu in vodenju sestanka. O volitvah pa je predsednikom govoril Roman Kržan. Po predavanjih so udeleženci seminarja izmenjali mišljenja o nekaterih vprašanjih mladine v šolah, podjetjih in na vasi. Med drugim so ugotovili, da mladina premalo obiskuje mladinske sestanke. cejšnje možnosti. Menili so, naj bi naposled dolgoletni pogovori le obrodili, taiko da bi Straža -dobila avtobiisno postajališče, bencinsko črpalko, titovski center tn sodobno gostišče. čimveč izletov v partizanske kraje 16. febinarja je okoli 30 članov Počitniške zveze na zboru občinske zveze v Novem mestu sklenilo v začetku marca organizirati v Dolenjskih Toplicah seminar za mlade aktiviste sivoje organizacije, prirediti prvo samostojno foto razstavo in organizirati jeseni zbor dolenjskih jpočitničarjev. Raaen tega so se dogoa-^orili, da bodo priredili več izletov v kraje, znane iz NOB, ogledati pa si nameravajo tudi severovzhodni del Slovenije. Zeloli' so, da^ bi lahko čimprej izrabili ugodnosti pri potovanjih. Na koncu zbora je imela Olga Mil0iševi6 zanimivo predavanje s popotovanja po Italiji. Še 200 m vodovoda 11. februarja .so se prebivalci Regerče vasi odločili, da bodo letos napeljali še nekaj več kot 200 m vodovoda. Imenovali so odbor štirih članov, ki bo X vodil gradnjo. Z materialom, ki ga bodo dobili z izkopi, bodo popravili tudi poti. Radi bi kajake Taborniki iz voda kajaika-šev na Selih pri Straži so pričeli zbirati donar za kajar fce. Dogovorili so se tudi, da bodo poživili lutfco'V'Tio dejav-noist še en kamen spotike Novomeški svet za urbanizem. je pretekli teden sejal kot za stavo. Zazidalni načrti skoraj celega desnega brega Krke od Broda do žabje vasi, od Kandijskega mostu do Težke vode niso naredili članom sveta toliko sivih las, kot ena sama lokacija — za otroški vfrtec v novem naselju oh Kristano- vi cesti. Po triurni razpravi se je svet soglasno odločil, da predlaga skupščini lokacijo na Vandotovem vrtu. Čeprav ta lokacija ni idealna, je po mnenju strokovnjakov in po razmerah v tem delu mesta najboljša. Hitro pa pa se je vmešalo nekaj vnetih »opazovalcev«, ki so spet skušali zapeljati svet v kalne vode osebnih koristi in nepremostljive birokracije. Morda prav ta lokacija sploh ni vredna toliko hude krvi, ne moremo pa dovoliti, da bi svet za urbanizem in z njim občinska skupščina prav zaradi takih »malenkosti«, izgubila še tisto zaupanje, fti sta si ga v zadnjem času priborila z odločnimi stališči v zve- zi s črnimi gradnjami in drugimi sebičnimi prizadevanji nekaterih prebivalcev Novega mesta. Kako naj potem zahteva občinska uprava razlastitev na obronkih Novega mesta, če se ji v osrednjem delu lahko nekdo postavi po robu z več tisoč kvadratnimi metri vrta na škodo otroškega vrtca in cele soseske s približno 2200 prebivalci! Kako naj potem zagovarja načelo, da je vsakemu našemu meščanu 400 metrov zemlje okrog hiše dovolj? Pomisleki so, češ spet se bo vleklo mesece in mesece, od advokatov do sodišč, otroški vrtec pa bo prihodnjo zimo lahko vedril pod brezo! Res je! Toda ne pozabimo: v čigavem interesu je, da se zadeva hitro reši (kar je mogoče, kot trdijo strokovnjaki) in v čigavem, da se zavlačuje (kar je tudi mogoče, kot trdijo strokovnjaki na drugi strani) ? če gre za zavlačevanje, nas zanima samo, kdo je za to plačan in kdo plačuje! M. MOSKON Načrti lepi, narejenega pa manj Ugotovitve krajevne skupnosti Orehovica pri ocenjevanju lanskega leta -Čemu nepotrQbne težave s peskokopom v Gor. Mokrem polju? 800 učencev na baletni predstavi 11. februarja je kranjska baletna šola nastopila v novomeškem Domu kulture z baletno pravljico »Pegi na dvoru«. Dveh predstav se je udeležilo 800 učencev osnovne šole. Pred nastopom mladih baletnikov iz Kranja je članica kraljevske baletne aka- demije iz Londona odplesala nekaj variacij iz »Labodjega jezera«. Popoldne je imelo Novomeško amatersko gledališče zaključno predstavo Finžgarjeve »Razvaline življenja« za vojake. Predstavo je obiskovalo okoli 400 vojakov iz vojašnice »Milan Majcen«. 7. februarja se je v Orehovici sestal odbor krajevnih skupnosti in pregledal lansko delo. V programu so imeli naslednje: dokončati dela na družbenem domu, napeljati telefon iz Šentjerneja do posestva na Vrhovem, začeti z gradnjo vodovoda na območju krajevne skupnosti za naselja Orehovica, Cerovi log, Gor. Stgra vas, I^ka, Hrastje, Zapuže, Tolsti vrh, Pristava Gor. Mokro polje, Dol. Mokro polje, Polhovica, Praproče in Zerjavin. Vseh nalog krajevna skupnost ni uresničila, pač pa so opravili le nekaj pri gradnji družbenega doma, popravili nekaj potov in zgradili most na I^ki. Na seji so menili, da odbor ni bil dovolj aktiven, premalo pomoči p% so mu nudili tudi občani. Te je zlasti primanjkovalo pri plačevanju krajevnega samoprispevka, saj je za 1. 1967 neporavnanega še za okoli 15.000 din. Prav ta dolg v samoprispevku pa bi lahko, seveda če ga ne bi bilo, veliko pripomogel k uresničevanju načrta krajevne skupnosti. Nekaj pohval so izrekli ti-; stim, ki so s prostovoljnim delom pomagali pri gradnji družbenega doma, gradnji mostu na Loki in popravilu v^kih poti. Ugotovili so, da bi bilo lahko popravljenih več poti, če ne bi bilo treba voziti gramoza iz Šentjerneja, kjer ga je vrhu vsega še težko dobiti. Do združbe zemljišč pa je bil peskokop sku- paj z zemljiščem dan v uporabo posestvu na Vrhovem. Krajevna skupnost Orehovica je ostala brez peskokopa, kmetijska zadruga Krka iz Novega mesta pa ni pokazala razumevanja za potrebe okoličanov, čeprav pota, ki bi jih popravljali z gramozom iz tega peskokopa, v veliki meri uporablja prav zadruga. Uporabe peskokopa pa zadruga ne dovoli. V letošnji program dela so spet dali dograditev družbenega doma, za kar potrebujejo okoli 25.000 din, napeljavo telefona na Vrhovo, za kar bi Mladina o volitvah v Novem mestu je bil 13. februarja pokrajinski posvet z vodstvi občinskih konferenc ZMS. Razpravljali so o pripravah na volitve, sprfejema-nju mladih v Zvezo komunistov in drugih vprašanjih. Tako so predstavniki občinske konference iz Novega mesta povedali, da kandidirajo za odbornike trije mladinci, mladina pa se je udeležila tudi večjega števila predkan-didacijskih sestankov. Nadalje so povedali, da bodo poslej mladinski aiktivi pripravljali mladince za sprejem v Zvezo komimistov, po sprejemu pa jih tudi izobraževali. Na pokrajinskem posvetu so menili, da bodo morali zdaj predvsem poživiti delo v posebnih mladinskih organizacijah (npr. taborništvo). VOLILNI PROGRAM OBČINSKE KONFERENCE SZDL Naš skupni delovni in predvolivni dogovor Izhajajoč iz volilnega programa SZDL, moramo z demokratičnim predlaganjem ustreznih kandidatov za odbornike in poslance zagotoviti takšno skupščino, ki bo sposobna ostvariti obsežne naloge tega programa Nadvse pomembne so naložbe v gospodarstvo, ki bi se morale v bodoče p>oolitika pa naj opodbuja kmete k sodobnejši proizvodnji. Kmetijske zadruge in gozdna gospodarstva naj se uveljavljajo kot samoupravna organizacija dela^rcev in kmetov in kot organizator združenega dela na vasi. Socialistična zveza bo pri uresničevanju teh nalog podpirala družbeno-poJifcično združevanje kmetov v posebnih sekcijah pri organizacijah SZDL in poslovno organiziranje kmetov v okviru kmetijskih zadrug. Zavzemamo se za učinkovit in sodoben davčni sistem Občinska skupščina naj nadaljuje začeto delo pri izpopolnjevanju davčnega sisjtema. Občani, ki imajo večji dohodek, naj tudi prispevajo za zadovoljevanje družbenih in skupnih potreb. Davčni sistem naj ne zmanjšuje teženj delovnih kolektivov in delavcev za nadpovprečen dohodek in naj ne duši prizadevanj tistih podjetij, ki dosegajo izjemne uspehe. Doseči je treba primemo učinkovitost davčnih in inšipekcijskih služb, ki naj caiemogoči neupravičeno bogatenje. K temu naj pripomo-rejo tudi bolj prilagodljiv sistem obdavčenja in ostre kazni za kršitelje. ' Komunalna ureditev je pomemben del družbenega standarda v prihodnjih letih pričakujemo večje naložbe v posodobljenje in gra^jo novih komunalnih naprav, zlasti na območjih, kjer se zbira prispevek od mestnega zemljišča. V prihodnjih štirih letih bo asfaltirana večina novomeških ulic, urejene bodo zelenice, otroška igrišča, okolje v stanovanjskih soseskah, zgrajene čistilne naprave v Bršlinu, Kandiji in Ločni in urejeno kanalizacijsko omrežje. S tem bo zajam- čena naravna čistost Krke. Ureditev ulic, javne razsvetljave in kanalizacije bo uresničena tudi v Žužemberku, Šentjerneju, Dolenjskih Toplicah, Straži, Vavti vasi in še nekaterih krajevnih središčih Sodobne ceste bodo omogočile turizem Razvoj gospodarstva in turizma zahtevata posodobljenje cest. Obvozna ceste za prehodni tovorni promet od avto ceste pri Mačkovcu prek mostu pri Grabno, ki se bo v 2abji vasi združila s cesjto čez Gorjance, bo razbremenila promet skozi Novo mesto. Modernizirati bo treba ceste II. reda: Soteska—Podtvim—Dol. Toplice in Dvor — Smuka (če bo pri tem pripravljena sodelovati občana Kočevje) ter cesto III. reda Mali Slat-nik—Šentjernej, Novo mesto bo treba z moderniziranimi cestami povezati z vsemi pomembnejšimi krajevnimi središči *v občini, za šmarješke Toplice pa z^rradifci pri Krenovem priključek na avto cesto. Za naložbe v cestno omrežje je potrebnih 20 milijonov dinarjev, ki jih bo mogoče zbrati s so^lova-njem republiškega cestnega sklada, enot JLA, s prispevki podjetij in občanov ter s sredstvi proračuna. Za boljšo preskrbo občanov s pitno vodo Na območju vse občine so težave s pitno vodo, zato bo potrebno v prihodnjih letih 10 milijonov din naložb v nova zajetja, čistilne naprave in cevovode. Gradnje se bodo odvijale po že izdelani študiji o preskrbi občine Novo mesto z vodo. Potreben denar se že zbira s povišanjem vodarine, preostanek pa bo zbran z bančnimi krediti, s prispevki občanov in sodelovanjem krajevnih skupmosti. (Koncc prihodnjič) potrebovali 40.000 din, in da se bodo resneje lotili gradnje vodovoda. Pri telefonu jim bodo, tako upajo, pomagali trgovsko podjetje Dolenjka, šola in KZ Krka. Pri gradnji vodovoda pa se nadejajo pomoči komunalnega podjetja Vodovod in občine. P. MIKLIČ Straža: v kratkem plesne vaje Okoli 50 mladincev in mladink iz Straže dn okolice se je prijavilo na plesni tečaj, ki ga pripravlja aktiv ZMS v sodelovanju z neikdm Iju-bloonsikim plesnim mojstrom. Tečaj ho predvidoma v i-mu TVD Partdzain v Vavti vasi. Zaga pa žaga na črno... Od 18. do 21. januarja sta v Cadraiah s cirkular-ko na električni pogon žagala hlode v deske M!ar-jan Božič in Jure Šalič, oba iz Poljaka pri Sanskem mostu v Bosni. 2a-gala sta brez dovoljenja, na delo pa so ju povabili vaščani. Ko so inšpekcijski organi ObS Novo mesto zvedeli za njuno delo, je odhitel tja inšpektor. Naletel je na zelo »vroč« sprejem, saj se je o*«>li prizadetih žagarjev zbrala vsa vas, ki je vpila v in-šipektorja in ga naganjala iz vasi. Ljudje so trdili, da se to inšpektorja nič ne tiče, da ne pozna zakonov, da mu bodo že pokazali in podobno. Božič je 27. januarja odšel na območje občine Krško, kjer s protipostavnim delom nadaljuje, čeprav ga je inšpektor že v čadra-žah opozoril, da mora takoj prenehati z delom, je žagal še naprej. Med tem, ko je delal v čadražah, je celo izdelal še eno takšno žago, kot je njegova, |n jo prodal nekomu v brežiški občini. Prebivalci so, zato pač, ker je bil žagar v vasi, na črno sekali les, ga vozili in Božič jim ga je razža-goval v deske. Dva tečaja RK v vajenski šol! v novoaneški vaijensk. šoli sta se 14 februarja pričela še dva tečaja za prvo pomoč, ki ju je organiziral RK. Obi-sotniki tudi po več ur. ■ MILIČNIKI SO USMERJALI promet na Glavnem trgu in Cesti komandanta Staneta v ponedeljek dopoldne, ko so v mestu čistili k pločnikom narinjeni sneg. ■ S STREH SO METALI SNEG v ponedeljek marsikje v mestu večinoma gasilci, na Glavnem trgu pa smo na strehi videli tudi dimnikari' Stanovanjsko pod- je ob vestno tusne ivete, naj poskrbijo, da sneg ne bo naredil škode na strehah blokov. ■ KONZOLNI MOST ČEZ KRKO, koder hodijo vsak dan delavci in drugi ljudje v mesto in iz mesta, pozimi nikoli nd posut. Posut pa očitno ni zato, ker ne bi imeli peska, marveč gotovo zato, ker so nanj pristojni pozabili. ■ PUSTNE ZABAVE SO BILE v torek v nekcterih novomeških lokalih. V hotelu Metropol so priredili pustovanje tudi že v soboto. ■ GIBANJE PREBIVAI^TVA — Rodile so: Mtu-lja Travižan iz Slakove (stolpič 2) - Julijn«a, Marija Lah iz Hladnikove 2 — dečka in Anica Verbanek iz Kefc-tejevega drevoreda 4" — dečka. Ker je dokumentai | gradlTO, ki je bilo pred kratkim objavlje. no v podlistku DELA, vzbudilo veliko zanimanje, bo prihodnji mesec ponatisnjeno v knjigi dr. Vladimirja Dedijera »IZGUBUE-NI BOJ JOSIFA VISAKIONOVI-CA STALINA 1948—53« Knjiga bO sicer naprodaj v knjigarnah, ksmeju. Srečali smo se na vratih. Jože Rade-šček, Ciril Kiihar, Franc Šinko in Vinko Franko so se s p>olnimd torbami odpravljali na vsakodnevno pot, ki bi jo lahko prehodili skoraj že z zavezanimi ' cčmi. Pogovorili smo se o akciji Dolenj-^ega lista, to je o pridobivanju novih naročnikov. Stalni p tniki so mi povedali marsikaj zanimivega kar zvedo pri občanih, ko jih pridno obisfcuječo. Pismonoše s Šentjernej-ske pošte imajo precej uspeha pri nabiranju novih naročTkikov. Do tistega dne, ko sem j'ih obiskal, so jih imeli že več kot 130. Med najboljšimi je Vinko Franko, ki jih je dobil že čez 70, pa tudd drugi trije ne zadostujejo. Pismonoše so se radi odzvali »tiskovni konferenci« in cdgovarjaU na vprašanja: Od kod takšen uspeh? »K uspehu nam je pomogla načrtna obdelava našega terena ter propaganda. številni brezplač-. ni izvedi »Dolenjca« so napravili svoje. Ljudje se na branje naivadijo, potem ^ se naroči(jo. Mnenja smo, da bd s taikšno prakso nadaljevan.« — Kaj menijo ljudje o »Dolenjcu«? »Večina ga hvali. Imajo pa tudi pripomibe. Menijo, da je preveč športa in premalo političndh sestafv-kov, zlasti o dogajanjih v tujini. Tudi reklam je preiveč.« — Kje boste dobili še pre" stale naročnike? »Pri nas je teren že nasičen. Nekaj možnosti je še pri fantih, ki so pri vojakih in pri tistih občanih; ki so na delu v tu-jdnii. Naša i>osadka bo dobila vsaj 150 novih naročnikov« — Kaj bi storili z moped m, če bi ga dobili? »Takoj bi ga pretopili v kolesa, ker je kolo za pismonošo prikladnejše kot moped.« — Imate še kakšne želje? »Kot vsi narcčniki si tudi mi želimo, da bi »Dolenjec« ostal pri stari naročnini in da bi še bolj pisail za naše kmečke ljudi!« 16; Vinko Tori, Nunslti log 34; Ton6ka Karllč, osnovna šola Ve-Uki Cimik. ŠENTJERNEJ: Martinca Medle, Smalčja vas 19; Angelca Hrovat, dmalčja vas 9; Franc Pavlič, Orehovica 18; Tončka Bučar, Smalč-ja vas 9; Linča Lenčič, Snialčja vas 6; Anton Zagorc, Šentjernej 41; Jože Pavlič, Dol. GradlSče; Tone Šuštaršič. Vrh 12; Jože Voivk, mizarsko podjetje, šent-Jemej; Janez Gregorič, Groblje 53; Tone Hecelj, Šentjernej. SMARJETA: Rado Pirnar, dmar- 9 TRžisCE: Anton TTbovc, Glav. nik 13; Antomeni, da za akutni bronhitis ni vsakdo enako dovzeten in da imajo nekateri ljudje nagnjenost k tej bolezni ali k njenemu ponavljanju. Bolnik, ki zboli za akutnim bronhitisom, čuti v grlu praskanje, ker se mu grlo vname, potem ima bolečine pod prsnico, ker se mu vname sapnik, ki je glavna cev za zrak. Bolezen se lahko preseli seveda tudi na drobnejše veje* dihalnega cevja. Bolnik že kmalu v začeku bolezni začuti krepak glavobol in utrujenost, draži ga suh kašelj, ki včasih v prsih kar peče. Ta kašelj postaja vedno pogostejši in globlji, tako da bole vse mišice okrog pasu in včasih bolnik zaradi tega misli, da so se pojavile še kakšne težave v trebuhu, čez čas postopoma prehaja suh kašelj v moker kašelj in bolnik Izkašljuje sluz. Pozneje je izpljunek lahko tudi gnojen ali celo pomešan s krvjo. Ves potek bolezni spremlja večja ali manjša vročina. Bolnik večkrat zamenjuje akutni bronhitis z gripo, ki je sicer podobna, vendar bistveno drugačna bolezen. Čeprav akutni bronhitis ni posebno nevaren, ni vseeno, če ga dobi srčni bolnik, starejša oseba ali sploh slabotna oseba, ker se lahko iz akutnega bronhitisa razvije pljučnica, ta pa je seveda precej bolj nevarna. Ce smo zboleli za akutnim bronhitisom, posebno še, 5e se je pojavila visoka vročina, potem moramo brezpogojno v posteljo. Ce pa vročina ni huda, potem smo lahko v toplem prostoru primemo toplo oblečeni in lahko tudi opravljamo lažja dela. Prvi pogoj pa je, da pijemo dosti vročih pijač, najbolje vročo limonado ali čaj. Od zdravil zadostuje andol ali acetisal 3-krat na dan po 2 tableti, za izkašljevanje pa še kakšen ustrezen sirup, ki ga jemljemo 3-krat na dan po 1 veliko žlico. Za otroke velja seveda zmanjšana doza, ki jo naj po predhodnem pregledu predpiše zdravnik, da ne bo kakšne nepotrebne napake, kljub najboljši volji staršev. Ce je potrebno, predpiše zdravnik še druga zdravila. Pri akutnem bronhitisu je zelo važno, da se bolnik nauči izkašljevati in izpljuniti odvečno sluz in druge bronhialne izmečke. DR. BOŽO OBLAK DESET NOVIH KNJIŽNIH NAGRAD Med nove naročnike smo z žrebanjem razdelili v torek opoldne 10 knjižnih daril. Danes jih bodo dobili p>o ix>šti: Tone Krevs, Reška 9, Kočevje; Tonka Kržančič, Dobova 4; Ivanka Kral, Griblje 69, Gradec; Alojz Salehar, Trebnje 60; Franc Haoe, Predgrad 32, Stari trg ob Kolpi; Gregor Pinterič, Cme 55, Brežice; Jožefa Radej, Sremdč 39, Ki^o; Marija Penca, Mihovi-ca 5, Šentjernej; Angela Pečnik, Kamenica 4, Krmelj na Dol., in Karel Gornik, 2imarice 45, Sodražica. »In ti, Marija, se ne spominjaš gospoklon: »Gospod vitez Pavel Ritter Vitezovič.« »Aha! Ali tl nisem pravil, Pavel? Fenomenalen spomin.« Marijine oči so bile široko razprte.., Obraz! Ta obraz! Temna rdečica je počasi vstajala v njegovih licih. Zdajci ju je obletel Valvasorjev pogled. In še enkrat — ostreje. »Ha! Čudovito! Pojdite z menoj!« In že ju je vlekel vsakega za eno roko po lesnih stopnicah v sosedno, nekoliko više ležečo sobo. Tam ju je postavil pred veliko benečansko ogledalo. »Čudovito! Kaikšna podoba!« Obmolknil je. Razumel je pritisk Pavlovih prstov. Sploh je razumel... O, presneta reč, imenitno jo je polomil. »E se mi je zdelo, da sta si podobna, pa — če vaju vidim takole skupaj, oba hkrati, se mi podobnost ne zdi posebno velika — e — takole okrog oči------—-«. Zopet je obmolknil. Govorile pa so Marijine velike oči. In so govorile razločno in odločno kakor vedno. »Lažeš!« so govorile. »Zakaj lažeš?« so vprašale. Nevoljno še je iztrgala dekletova roka iz Valvasorjeve. Jezno so se zabliskale črne oči. ILKA VAŠTETOVA: VRAZJEf DEKLE (Z^ovinski roman) Učenjak se je zgrozil, se osvestil in dejal: »Pojdi, Marija, naroči nam južino, potem pa pridi v knjižnico. Pomagala mi boš, da napravimo pri-iedaj, ko bomo lahko pokazali svoj prispevek. Zato bližen seenam mojih najdragocenejših knjig.« Ko je bila že po stopnicah in v njegovi delavnici, jo je še poklical: »Marija!« Naslonil se je ob vrata, »Marija, ali veš, da ... da ti kmalu ne bo več treba — urejevati knjižnice?« Marija se je zdrznila. S tankimi prsti je pogladila IX) črnem baročno zavitem stebru dragocene omare in se ozrla. »Ali...?«« »Da, kupca sem dobil, če je kranjski stanovi ne bodo hoteli, jo kupi prijatelj gospoda Vitezoviča.« i »Zagrebški škof Milulić,« je pristavil Pavel Vitezovič —* in ostri dekletov čut je opazil smešen ponos zaradi škofa — prijatelja. Marija je sklonila glavo in odšla. Vedela je in čutila: baronu je bilo. kakor da mu trgajo srce iz ži- vega telesa. Njegova knjižnica! Več n^o deset tisoč knjig! Zbranih — s kolikšoio ljubeznijo! Kupljenih — s kolikšnimi žrtvami! In zdaj jih prodaja! Pa še grenka misel, da ne ostanejo v njegovi ožji domovini — saj se je kranjski stanovi branijo kupiti. In vse zaradi njegove »Ehre des Her^otums Krain« — vse, da poravna dolgove, v katere je zabredel z izdajo tega velikanskega dela. Pa še ne bo dovolj. Ne, ne bo dovolj. »Slava vojvodine Kranjske« se je zagrizla vse globlje, zagrizla se je v zidove tega krasnega gradu, zagrizla v Valvasorjevo zemljo, v vso njegovo posest... Baron pa se je vzravnal in pogledal Pavlu Vite-zoviču naravnost v oči. »Pavel — ?« Vitezovič je umaknU pogled. Po zagorelem obličju mu je zatrepetal nervozen nasmeh. Skomignil je z rameni. »Kaj hočeš! Marijina mati je bila vražje lepa ženska... Jaz pa takrat svoboden študent. Potem pa — prilika dela tatove.« Valvasor se je ugriznil v spodnjo ustno in stopil pj stopnicah navzdol v delavnico. Sedel je za pisalno mizo in se zagledal v steno, v usnjato tapeto z ba-krenobarvno podlago in zeleno sivimi ornamenti. Kajpak — tista leta je Trošt mnogo risal okrog po deželi. Njegova žena pa je gospodinjila spodaj v Šmartnem v hiši Valvasorjeve bakroreznice. In ‘umetniki so stanovali pri njej in tudi študenta Pavla, ki je prišel z Mordaksom k baronu na obisk, so nastanili za nekaj tednov v bakroreznici... Vitezovič je prišel za Valvasorjem, stopil k oknu in se zazrl v prostrano gričevje, v vasico, ki je čepela na naspro^^nem gorskem grebenu. Nato se i® obrnil. KURT KUSENBERG: KAJ MORA ZENA VEDETI O MOZU Moški, slabotno, nežno in pomoči i)otrebno bitje, živi v svetu fantazije, čeprav se bori proti njej. Na vsak način ga je treba obvarovati pred spoznanjem, da njegov lastni svet nima nič skupnega s tistim resničnim. Zenska pa, stvarno bitje, vidi približno tako, kot je v resnici. Redkokdaj je presenečena. Njena potrpežljivost do moža, ki sanja živ-Ijenje, meji že na samozata-jevanje. Moški je kot otrok, ki se igra: igra se poklic, politiko ali kako drugo ljubko ^rico. Doma pa pripoveduje, kako premeten je, kako pameten, da je neusmiljeno opravil z nasprotnikom. 2ena pozorno posluša lovske zgodbe iz njegovega sveta in občuduje ta enkratna dejanja! Kot otrok tudi on sila resno jemlje svojo igro in potrebuje občudovanje. Med možmi le stežka najde poslušalca, ker vsi govorijo, posluša pa nihče. Le ubo- Dragana Dobrič: -ZGODBE • Ljubka zgodba: Majhen deček vpraša knjižničarko: »Imate morda kaj primernega za starše med tridesetim In petintridesetim letom?« • Nesramna zgodba: Poslanec sanja, da ima govor, a ko se zbudi... a ko se zbudi, ugotovi, da ima zares govor. • Črna zgodba: Bolničarji pohodijo neko telo. A to telo kriči: »Ampak jaz nisem mrtev!« Prvi bolničar: »To lahko trdi vsakdo.« • Pošastna zgodba: Danes sem videla Ivana skupaj z njegovo vdovo. gi vrag, ki ga povabi na vrček piva, pozorno prisluhne. Najboljša je tista žena, ki zna ob pravem času prislidmiti in izražati priznanje. Nikar pa naj se. ne trudi, da bi dobila priznanje za svoje del^. Napačno bi bilo, ker bi bila ponižana moževa ustvarjalnost, kaj pa vendar mislite! 2ena povsem pravilno ravna, da si ne prizadeva za enakopravnost. Temačno obdobje matriarhata je minilo že pred tisočletji, sedaj je mož sonce, žena pa njegov odsev, mesec. Moški potrebuje pobu do in spremembo; ona najraje enolično živi. Dovolj ima razburjenja, ki ga prinaša vsakotoevno lot/cavost. Mož potrebuje prikrito tolažbo, kadar Ujub sijajnim dejanjem v službi propade, kadar zaigra plačo ali se zvečer napije, kadar ga zapusti ljubica. Kdo naj ga tolaži, če ne žena? Delita si njegove skrbi, zares mu je prava prijateljica. So žene, ki hočejo ia svojega nadarjenega, a brezvoljnega moža »narediti nekaj«. Nikoli ne smejo dopustiti, da bi opazili rezultat njihove iznajdljivosti. Nikoli jim ne sme jo uiti besede »če mene ne bi bilo!« ali podobno. Vendar se take stvari dogajajo — same so krive, da jih on zasovraži. Niliče ni posebno navdušen, če mu odrekajo osebnost, zlasti tisti ne, ki je nima. Sicer pa se pustijo možje le zato 15^ BREZ BKSED malce podjarmiti, da ženam iztrgajo odločitve in odgovornost. 2elijo udobno živeti, pravico imajo do tega. Mnogi pa se spremenijo. Takrat so podobni levu, ki zablešči po zaslugi krotilčevih norčij, levu, ki se na skrivaj ukvarja z mislijo, kako lepo bi bilo, če bi bil le enkrat dovolj močan. To je mežikajoča, zasmehljiva potrpežljivost sitega ‘leva — če ni pričujoča samoprevara. Ljudska modrost čeprav mačka spi, treba je pokriti lonec. Bolje je krivico trpeti kakor storiti. če krava veliko veka, ima malo mleka. Bolje je nositi suh dežnik kakor mokro obleko. Bolje je vinar pravičen kakor zlat krivičen. Bolje je sam teči kakor drugim reči. če nočeš ostareti, moraš se mlad ubiti. Bolje je verovati kakor skusiti. čevljarjeva baba in kovačeva kobila sta vedno -bosi. Brada dorasla, pamet nedozorela. ©000000Q000000000©000©0000006 iK [ Takrat je moral Gregor verjetno esov-cu nekaj reči in ta ga je odvlekel na cesto. Iz službenega avtomobila je proti Gregorju stopil esesovski oficir, nekaj govoril in nato poslušal Gregorja. Po nekaj minutah sem videl, kako je oficir udaril Gregorja v obraz in ga nagnal na delo. Gregor se je odpravil zopet v mojo smer. Oficir je stopil v svoj službeni avto in videl sem, kako si je nadel na ušesa radijske slušalke in z nekom o nečem govoril. Dal je ukaz esesovcu in ta je ponovno privlekel Gregorja predenj. Nahrulil ga je z daljšim uvodom, udaril in ga zopet pognal nazaj. ' Pravilno sem ocenil vso to igro. Pravilno tudi ravnal. Vsaj tak občutek sem imel. šlo mi je le še zaradi La-zzara. O ničemer ni bil obveščen, bil je pod Kerstenovo pretnjo, zato bi mi ta utegnil delati neprilike iz neiunno-sti. Preden se je z dvorišča Gregor vrnil k meni, sem se spustil nadstropje niže in prišepnil Lazzaru zaupno na uho: »Pazi, Slovenec Gregor iz najinega pograda je angleški špijon. Zdajle, v teku pol ure namerava pobegniti. Vse ima že pripravljeno.« Opazil sem osupljiv učinek na La-zzarovem obrazu Pogledoval je v globino na dvorišče, na cesto in zopet mene. Boril se je najbrž s tem, k9' naj stori. Naj obvesti esesovskega ofi cirja, kar mu je naročil Kersten, ali naj pazi na Gregorja, kajti, če ta res namerava pobegniti sedajle in je angleški špijon, bi bilo obvestilo esesov-skemu oficirju prekasno. Prekasno namreč, če bi nalogo opravil diskretno, neopazno, kot mu je zabičal, da mora delati Kersten Med Lazzarovim notranjim bojem se je v nadstropje vrnil Gregor. Bil je nekoliko preplašen Ko je videl mojo vedrino, je bil pomirjen »Sl našel lopato? Videl sem, da si jih celo dobil po plečih Te boli?« Gregor je bil nejevoljen »Bolelo me je, pa bodo že dobili vse stotero vrnjeno.« Medtem sem nenadoma presenečen opazil, da s*^rojničnega gnezda na sosednji stavbi ni več. Na kraju, kjer bi bil najboljši izhod proti mestu. Pokazal sem Gregorju. »Glej, straža se menja. Zdaj ali nikoli.« Prikimal je: »Greva, samo kako?« »Zopet lopate, ne,« sem dejal in prestregel Gregorjev nezaupljivi, živalsko prestrašeni pogled. Ul ga ponnrii sem dejal »Bilo bi sumljivo. Evo, našel sem zlatnino. Daj jo Lazzaru in nesimo jo k cesti esesovcem.« Bilo je sklenjeno. Lazzaro se je oddahnil, ko je ugotovil možnost, da bo lahko sporočil novico. Tekel je k esesovcem kazat pest zlatnine, ki mi jo je dal oče Sebastijan, saj to je bil del njegovega genialnega načrta. Zlato in esesovci! Kot sedanjost in prihodnost Ko so strmeli v zaklad in ko je vsak po svoje naklepal, kako bi prišel do bogastva, sva z Gregorjem zapustila prizorišče in ušla iz obroča na mestu, kjer je še pred ^1 ure pretilo strojnično gnezdo, pa je esesovski oficir po nalo^ ober-sturmfiihrerja Kerstena kraj i:q)raz-nil. Za naju. Za najin pobeg. Ravno toliko je še manjkalo, da bi nama belo obležene deklice podarile na pot pisane šopke. Za srečo. Čudovit načrt je napravil oče Sebastijan. Naj je obiskoval katero koli vohunsko šolo, dobro je bilo. Odlično. In uspešno. Baje je Gregor, lažni varnostnik iz Ljubljane, umrl v dachauski plinski celici. Vanjo so ga porinili njegovi gospodarji zato, ker je gestapo speljal na napačno pot štiriindvajset ur je čakala gestapovska zaseda na Italijana Copecia, torej name, na Gartner-platzu v stanovanju nedolžnega gospoda Himgermanna ki je bil povrhu še zagrizen nacist. Mene seveda m bilo. Kako naj bi šel tja, če je bil moj naslov na koncu Bayerjeve ulice, skoraj nasproti glavnega železniškega kolodvora, v četrtem nadstropju, kjer je stanoval petdesetletni Parižan, lekarnar po poklicu! Dva dni sem kolovratil po mestu oprezoval in se skrival Medtem je dal četrti urad v disciplinsko preiskavo obersturmfiihrer-ja Kerstena zaradi neuspele akcije. Sam pa sem našel stanovanje, pozvonil, čakal in stal pred možakom v tem no rdeči svileni halji »Gospoo t>i me lahko sprejeli v predsobi?« sem ga nagovoril. Molče me je potegnil v stanovanje in zaprl vrata Vprašal sem: »Menda sem prišel prav?« Domačin je bil nestrpen »H komu in Kdo?« Se sem čakaj z geslom. »Ste lekar nar po poklicu?« Posta* il se je predme in postal osoren »Slišite vi. kaj pa bi radi?« Prišel sem na dan z geslom »Pn-letela je rdeča gos'« Domačin je najprej prebledel, na to mu je v lice planila rdečica S tresočim se glasom je spregovoril: »Prepleskali jo oomo v zeleno!« Oddahnil sem se in skoraj onesvestil, ko so se odprla kuhinjska vrata in je v predsobo stopil predme oče Sebastijan »Torej vam je uspelo. Hvala! Z vami imamo še velike načrte « KONEC 15. Vrt se je jadrno izpraznil in v ponosnem motelu ob cesti prvega reda, na višku sezone, 80 Imeli v hipu le še dva gosta - oba v postelji in v usmiljenja vrednem stanju! - Šele tople kamilice In hladni obkladki so spravili naša turista spet do sape. No, na nadaljnjo pot pred večerom ni bilo več misliti! Paradižnikova sta se zdravila v prijaznem lokalu vse do naslednjega kosila. Poravnala sta račun, ki je bil, najbrž zaradi čebel, močno otekel, in se spet odpeljala. Tokrat iz previdnosti s spuščeno streho! - Razpoloženje se jima |e povrnilo. Spuščena streha je povečala športni učinek vožnje in Paradižni- kove šoferske sposobnosti so prihajale vse bolj do veljave. - Klara sl je privezala okrog vratu pikasto rutico, da je nagajivo zavihrala za njo. in zagostolela: »Se spomniš Feliks, kako sva sanjala, kako se bova v odprtem avtomobilu peljala mimo pošte v Ljubliani?« L^a FctVNICA rdečila za > listnice iii laki za nohte Med najduhovitejšimi oglasi v krških »PUSTNIH NOVICAH«, izmed katerih mnogi zaradi slabega jezika ne bi smeli biti tiskani (niti v veselem pustnem časopisu!), je vsekakor reklama naše znane konfekcijske tovarne »LISCA« iz Sevnice. Pozna se ji roka mojstra Boža Kosa iz Ljubljane... iniiiiiuiiiMii]iiii«imHi«i!iut«iiiHiiffliimiiiiiiiiiiiHiiijiiuiiHiinHiwiiiiiiyintiiiiiitiflimiHiMinmuiimiHiiittiiiniM I KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA | I 11. februarja so darovali kri na novomeSka transfuzijski J š pstaji; Ljubo Rabič, član IMV Novo mesto; Franc Skrbe. J g član Remonta, iJtraža; Jože Bartolj, član invalidskega zavoda m g »Rog«, Noivo mesto; Andrej Senica, član Mercatorja, Novo J š mesto; Ciril Hudoklin in Albina I^cin, člana s^^ošne bol- š g tiice Novo mesto; valentin Zupančič, član Novolesa, Straža. ^ ~ iiwiiiiHiuiniiiiiwiiiiUHiiMiiiiifliiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniitii!ffliiiHiiiinii«n«ittHitiiiiiiiiiiiiiHi:!iwuiiii!iiiiii^ Mali oglas, ki ga objavljate v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Prebere ga 100.000 gospodinj, vdovcev, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk m vojakov doma in po svetu! Poizkusite! ovi^vel iki AUDI 100 1760 ccm 80 KM 0—100 km/h v 1.3,5 sek potovalna hitrost 156 km/h 8,9 1 na 100 km navadni bencin serijska oprema DM 6.750. — Ndin 19.275.45 AUDI 100 S 1760 ccm 90 KM O—100 km/h v 12,2 sek EK)tovalna hitrost 165 km/h 8,9 1 na 100 km super bencin specialna oprema DM 7.150 Ndin 20.419.75 AUDI 100 1760 ccm 100 KM O—100 km/h v 11,9 sek potovalna hitrost 170 km/h 8,9 1 na 100 km super bencin luksuzna oprema DM 7.550 .— Ndin 21.479.75 VSE INrORMACIJE IN PREIZKUSNE VOŽNJE PRI AUTOCOMMERCE LJUBLJANA, TRDINOVA 4 in pri predstavništvih Autocommerce: Peograd — Katanl-deva 18; Zagreb — Varšavska 4; Sarajevo — Kralja Tomislava 19; Novi Sad — Bul. M. Tita 9; Skopje — Orce Nikolov 29; Rijeka — Račkog 28; Split — Ulica Prvoboraca 101; Koper — Verdijeva 2. Komisija za delovna razmerja v KRKI tovarni zdravil, NOVO MESTO razglaša TRI PROSTA DELOVNA MESTA daktilografov POGOJI; — srednja ali nižja administrativna šola z-znanjem strojepisja in stenografije, — p>asivno znanje enega tujega jezika. Poskusna doba znaša 2 mesieca. Ponudbe sprejema kadrovska služba pKxijetja 15 dni po dnevu razglasa. — Kandidati naj ponudbi priložijo življenjepis, podatke o morebitni sedanji zaposlitvi in dokazila o strokovni izobrazbi. Ljubiteljem ansambla Berger! Gramofonske plošče ansambla BERGER, na katerih poje punčka Melita Avsen^ s Senovega, že lahko dobite v vseh prodajalnah plošč. Lahko jih po povzetju naročite tudi na naslov: Franjo Berger, Krško, p. p. 24 (Cesta 4. juUja St. 52, Krško). Cenik malih oglasov CENIK; vsak oglas do deset besed — 10 Ndin, vsaka na-dadjnja beseda 1 Ndin. Za naslov v upravi Usta: pribitek 1 Ndin. Za oglase s ponudbo na upiravo lista pod geslom: pribitek 3 Ndin. Redni zasebni naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih, čestitkah, preklicih In podobnih objavah 20 odstotkov Izpusta, pri zahvalah in osmrtnicah 50 odstotkov popusta, vsi tisti, ki z oglasom iščejo sIužbK), pa 40 odstotkov popusta! [šišlalšlšsialslšlšlalšlšlalalasišlšlšlšlšlšlšlšlšlšlslal m KAJlg VAmU NUDI Ig O DOLENJKA: |c| 01 g]G]i]S]E]G]B]ŠE]E|B|i]B]B|EISE|i)ilE]E]E]Eli]i]g]gliIiI5ii]i]SSSl|g1 ZNIŽANA CENA ZIMSKIM PLAŠČEM V prodajaln! TEKSTIL v Nov'em mestu vam nudimo po globoko znižanih cenah ženske zimske plašče. Na zalogi imamo tudi bogato izbiro pletenin tovarne RAŠICA, Ljubljana. OBVESTILO Ugotavljanje upravičenosti do otroškega dodatka Najpozneje do 1. aprila 1969 morajo pristojni zavodi za socialno zavarovanje ugotoviti na podlagi d'okazil, ki jih morajo upravičenci otroškega dodatka vsako leto predložiti, ali pravica do dodatka še obstaja. Zato so upravičenci otroškega dodatka dolžni; 1. do 28. februarja 1969 predložiti zahtevek na obrazcu 8,40 — IZJAVA V ZVEZI Z UGOTAVLJANJEM UPRAVIČENOSTI DO OTROŠKEGA DODATKA ZA LETO 1969. Na tem obrazcu vlagajo zahtevek tudi upravičenci, ki jim je bila v letu 1968 pravica do dodatka zavrnjena, pa so mnenja, da jim v letu 1969 dodatek gre; 2. predložiti dokazila o dtohodkih vseh članov gospodinjstva za leto 1968, kot je pojasnjeno v »Navodilu« na hrbtni strani IZJAVE. Za zaposlene delavce naj zberejo IZJAVE delovne in druge organizacije, ki naj jih s seznanom vred dostavijo KZSZ Novo mesto oz. njegovi pristojni podružnici v Krškem ali Črnomlju. Ostali upravičenci otroškega dodatka naj dostavijo IZJAVO neposredno KZSZ Novo mesto oz. njegovi podružnici. r Tistim, ki ne bodo dostavili IZJAVE oz. dokazil, bo izplačevanje otroškega dodatka s 1. aprilom 1969 ustavljeno. Komunalni zavod za socialno zavarovanje NOVO MESTO (AB) BREŽICE Obiščite našo RIBARNICO, v kateri vas bodo solidno postregli z raznovrstnimi svežimi morskimi ribami, kakor tudi z živim krapom, somom ali okusno postrvjo. RIBARNICA, Brežice, telefon 72-207. Kmetijska zadruga »KRKA«, NOVO MESTO razpisuj e prosto delovno mesto za * materialnega knjigovodjo na proizvodnem okolišu Škocjan Pogoji: — dokončana srednja ekonomska ali njej enakovredna Sola. Prednost imajo interesenti s prakso in z zagotovljenim stanovanjem. Prošnje pošljite do 25. 2. 1969 na naslov: KZ »Krka«, Novo mesto. RADIO LJUBLJANA VSAK DAM: Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored ob 4.3o do 8.00. ■ PETEK. 21. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Pionirski tedni. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Sile: Lanski rezultati sortnih poskusov 5 krmnimi okopavinami. 12.40 Cea polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Nax>ot^ za turiste. 15.45 Turistična oddaja. 17.05 Človek in zdravje. 18.15 Zvočni razgledi i« zabavni glasbi. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Tatjano Gros. 20.00 Naši amaterski zbori tekmiijejo. 21,15 Oddaja o morju m pomorščakih. ■ SOBOTA, 22. FEBRUARJA; 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Kdo je našel Jurčka. 9.25 Cez travnike zelene. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jaka Ferjan: Reja plemenskih sirtnj in odreja pujskov. 12.40 Narodne pesmi iz Hercegovine. 13.30 Prii»-ročajo vam. 14.25 V vedrem ritmu.. 15.20 Glasbeni Intermezzo. 15.40 NaS podlistek — R. Soler: Mož v grobu. 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Poročila in vremenska napoved. 17.05 Gremo v kino. 18,15 Vsako soboto »Top-pops 11«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19,16 Minute s pevko Majdo Sepe. 20.00 »Sobotni mozaik«. 20.30 Zabavna radijska igra — Dr. Walter Ger-teij: Vozli Inšpektorja Braina. ža pozorno darilo ali pogostitev 21.30 Iz fonoteke radia Korber. 22.15 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDEUA, 23. FEBRUARJA: 6.00—8.00 Etobro jutro! — iz malih črk! 8.05 Veseli Tobogan. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariSi. .. Zlatko Bogataj: Cez Srem pioU Sloveniji. 10.3(^ Pesmi borbe in dela. 10.45 —13.00 Naši poslušalci č^titajo m pozdravljajo, — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 13.15 Z novimi ansambli narodno zabavne glasbe. 13.30 Nedeljska reportaža. 14.30 Humo. reska tega tedna — Marjan Kolar: Reklama za reklamo. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Operni koncert. 17.30. Radijska igra — Albert Papler: »Alarm v Beljaku«. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Serenadni večer. ■ PONEDELJEK. 24. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. lentln Skubic; Razkuževanje in razkužila. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13,30 Pripo. ročajo vam... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Tri rapsodije za zbor, 16.00 Vsak dan za vas, 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja; »Interna 469«. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Mi-mite s i«vko Jožico Svete. 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb. 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 25. FEBRUARJA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Čuden: Struktura pridelovanja in vloženega dela na hribovskih kmetijah. 12.40 Slovenske narodne pesm)l. 13J0 Priporočajo vam . .. 14.05 Glasbeno udejstvo- WHISKY COGNAC HINE COGNAC UVAŽA IN DOBAVLJA: j^nJi^REHRANA EXPORT-IMPORT LJUBLJANA vanje mladih. 15.20 Glasbeni Intermezzo. 15.45 Jeadfcovni pogovori. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Družba in čas — Zdenko £k)ter. Socialistična družba in reUgiJa — II. 19.00 Lahko noč, otrodl 19.15 Minute s pevto Ivanko Kraševec. 20.00 Od premiere do premiere. 21.15 Deset melodij — deset pevcev. 22.15 Skupni program JRT — studio — Jugoslovanska glasba. ■ SREDA, 26. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pii vas doma. 1100 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Prane Bitenc: Ugotovitev posvetovanja o .skladiščenju sadja na Ohridu. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.35 Naši joslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.20 Glasbeni ipter-mezzo. 15.40 Naš podlistek — J Wain; Stifi^avo ^poročilo. 16.00 vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 L^iko noč, otroci! 20.00 »Ti in opera«. 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 27. FEBRUARJA: 8^08 Operna matineja. 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Nenavadni pogovori — II. 10.15 Pri vas doma. 12.30 Kme-tijski nasveti — Dr. Jože Ferčej; Tri četrtine dohodka v kmetijstvu daje živinoreja. 12.40 Pihalni orkestri na koncertncm odru. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 »Mladina poje«. 14.45 »Mehurčki«. ---Trn 18.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem. 20.00 Četrtkov večer do. mačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer — Sodobna Indijska lirika, 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Komomo-glasbeni večer pri skladatelju Vilku Ukmarju NEDELJA. 23. FEBRUARJA 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd) 9.30 5 minut po domače (Ljubljana) 9.35 Kmetijski film (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb) 10.45 Propagandna oddaja (Ljubljana) 10.50 Otroška matineja; Daktari — (Ljubljana) 11.40 TV kažipot (Ljubljana) 14.25 Šahovski komentar Braslava Rabarja (Zagreb) 14.55 Nogomet Belgija ; Španija — (Evrovlzija) 16.45 Karavana — potopisna reportaža TV Beograd (Ljubljana) 17.15 Saga o Porsytih — serijski film (Ljubljana) 18.05 Harvey — ameriški celovečerni film (Ljubljana) ^.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 G. Mihič: Samci — humoreska (Beograd) 21.20 Malo za Salo. malo za res — (Ljubljana) ^•45 Športni pregled (JRT) 22.10 TV dnevnik (Beograd) PONEDELJEK, 24. FEBR. 9.35 TV v Soli (Zaffreb) J^-30 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV v šoli —Zagreb) 15.40 Ruščina (Zagreb) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (do 17.00) (Beognid) 17.45 Tiktak: Bikec Ferdinand -(Ljubljana) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.25 Ekonomska šola na malih zaslonih (Ljubljana) 18.50 Slager sezone — Sarajevo — (Beograd) 19.20 Ljudje In roklid: Miličnik — (Ljubljana) 19.45 Cijccak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Slavko Kolar: Ml smo za pravico — drama TV Zagreb (Ljubljana) Glasbena oddaja (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) TOREK, 25. FEBRUARJA 9.35 TV v ftoll (Zagreb) 10.30 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 0.snove splošne Izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV v Soli —Zagreb) 15.40 Angleščina (Zagreb) 16.10 Francoščina (Beograd) 17.45 Rl5kreno zahvaljujemo vs?^n sorodnikom, prijat^jem, vaščanom, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih in ga sprOTilU na za?nji poti. Posebno se zahvaljujemo Heleni MakSe za vztrajno In požrtvovalno pomoč r sti do svojega lista! Te dni vas bo obiskal pismonoša, ki vam vsak teden vse leto zvesto prinaša na dom naš pokrajinski glasnik — pripravite mu 16 dinarjev za polletno naročnino, pa b(>ste časnik v redu prejemali do konca junija! Ne odlašajte s poravnavo naročnine, zakaj pismonoši, nam in sebi boste napravili s tem samo nepotrebna pota. delo in stroške. ZVESTOBA ZA ZVESTOBO — vsak četrtek DOLENJSKI LIST na dom, vi pa vpl^“;ajte pismonoši že ob prvem obisku 16 dinarjev! ' LEPO POZDRAVLJENI! UREDNISVO IN UPRAVA LISTA Malence: zavirala sta na snegu 13. februarja popoldne se je Iz Kostanjevice proti Novemu mestu peljal z osebnim avtomobilom Karel Vene iz Novega mesta. Na nepreglednem ovinku med Malencaml in Koprivnikom je naproti pripeljal avtobus Karel .Kovačič iz lunine. Voznika sta začela zavirati, vendar zaradi iK)ledeiiele ceste vo-eil nista mogla ustaviti, ampak sta trčila. Pri tem se je joškodo-val voznik osebnega avtomobila in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. škc^ je za okrog 7.300 dinarjev. Dobova: tovornjak se je prevrnil 12. februarja ob 3.30 se je pripetila prometna nesreča na oesU msd Mostecom in Dobovo. Voznik tovornega avtomobila Jože Škulj iz Belce pri Mojstrani je vozil od Mosteca proti Dobovi. Zaradi poledenele ceste in gosrte megle je za-VOTdl s ceste in se prevrnil, škodo so ocenili na 500 din. Krško: zbil mopedista 14. februarja dopoldne je iz Dr-novega v Krško pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez 2ura iz Gotne vasi. Po Ulici krških žrtev se je naproti pripeljal mopedist Alojz Kočevar iz Jelenka. Voznik osebnega avtomobila je nekoliko zavrl, na zasneženi cesti pa ga je zaneslo. Zadel je mopedista in ga zbil po tleh. Škode je za okrog t.400 din. Brežice: tovornjaka trčila pred gostilno 14. februarja ropoldne se je iz j Brežic proti Čatežu peljal s tovornjakom Franc Bradač iz Sentle- I narta. Pri gostilni »Budič« mu je I privozil naproti voznik tovornjaka I Anton Vratič iz Veli. Brusnic. Ko je srečal x>ežca, ki je šel pravilno ! po levi Jtrani ceste, je začel zavirati, ker se drugače ni mogel srečati s tovornjakom. Pri tem ga je zaradi neprimerne hitrosti in spolzke ces^ začelo zanašati, da je trčil v tovorni avtomobil. Na vozilih je za okrog 800 din škode. Krško: med srečanjem v tovornjak 15. februarja popoldne je iz Kr-šk^a proti Sevnici vozil tovornjak Anton Pexne iz Celja. Na blagem desnem ovinku mu je pripeljal naproti tovornjak Ivan Bračko iz Ta-greba. Srečanje bi bilo brez težav, toda za tovornjakom je šel še vlačilec s cisterno. Da bd ga lahko srečal, je Perme nekoliko zavrl, vendar ga je na ledenem in nagnjenem cestišču zaneslo, da je zadel v Bračkov tovom jak.škode je ea 2.500 do 3.000 din. Čateške Toplice: trčenje pred hlevi KZ 16. februarja pojjoldne se je proti Cateškim Toplicam peljal a o-sebnim avtom CedomM Fand iz Kutine. Pri hlevih KZ Brežice ae je pripeljal naproti vo2inlk oselMie-ga avtomobila Laddslav Prekupec Iz Zagreba. I>a bd bilo srečanje čimbolj varno, je Fand nekoliko zavrl. Pri tem ga je zaneslo v Prekupčev avtomobil, škodo s ocenili na 1.200 din. Brežice: nesreča pri vzvratni vožnji 14. februarja dopoldne je iz Brežic proti mostu peljal vomdk Prano Kemc iz Dol. Stare vasi bager' — nakladalnik. Naproti so je pripeljal neznan tovornjak, ki je imel prednost pred bageristom. Zaradi tega je voznik bagra začel voadti nazaj in zadel osebni avtomobil Alojza Lekšeta iz Viher. Škode je za okrog 300 din. Cerklje: oplaženje v megli 15. februarja zvečer se je pripetila prometna nesreča na cesti med Krško vasjo in Cerkljami. la Cerkelj jTOti Krški vasi je vozil tovornjak Tomislav šerpič iz Cer-Icelj. Naproti se je pripeljal voznik osebn^a avtomobila Mihael Bo-golin iz vasi Brege. Vozil je bolj po sredini oeste. Ko je na kratki ra;zdalji opazil tovoini^ak, je zavil na desno, toda ga Je kljub to> mu oplazil, škodo so ocenili na 900,00 din. Glogov brod: umaknil se je preveč v levo 11. februarja opoldne se je pripetila prometna nesreča v vasi Glogov brod pri Brežicah. Voznik tovornjaka Jože Ašič iz Selc je vozil od doma proti Dečnim selom. V Glogovem brodu je stal na cesti poltovornjak, ki ga je hotel prehiteti. Umaknil pa se je preveč v levo, tako da je zapeljal v 70 cm globok jarek, škode je za okrog 200 din. Ratež: treščil v delavski avtobus Stanislav Kastelic s Pristave pri Šentjerneju je 14. februarja popoldne pri Ratežu tfeščil z osebnim avtomobilom v delavski avtobus IMV, ki ga je vozil Anton Prhne iz Novega mesta. Kastelic je pred trčenjem prehitel nekega p^a in zapeljal na levo polovico ceste. Odpeljali so ga v novomeško bolni.*^nico, kjer so ugotovili hujše poškodbe. Škodo so ocenili na 5000 din. Ponikve: nesrečno prehiteval Zagrebčan Filip Zagajski je 15. februarja z osebnim avtomobilom pri Ponikvah prehiteval tovornjak, ko se je pripeljal naproti Novomeščan Jure Babič z osebnim avtomobilom. Zagajski se je hotel umakniti za tovornjak, vendar se mu ni posrečilo, zato je oplazil N0V0meščan0%’0 vozilo. Škodo so ocenili na 5000 din. Bela cer1(ev: mimo varnostnega trikotnika Pri Bell cerkvi je moral kcSev-ski voznik Srečko Vogrin 15. februarja zvečer ustaviti tovorrjak zaradi okvare. Okoli 50 m prtid vozilom io postavil vamo^trii trikotnik. Za njim se Jie z osebnim avtomobilom pripeljci M" ;to-Smrekar iz Krške vasi, v meali preizrl varnostni trikotnik in se zalet"; v tovorniak. škodo so ocenili na 2000 dJn. Smolenja vas: z avtomobilom v avtobus Slavko Eržen iz 2abje vasi se je peljal 14. februarja z osebnim avtomobilom proti Smolenji vasi. Naproti ,ie pripeljal avtobus podjetja GORJANCI Prane Kum. Eržena je pred_ srečanjem zaneslo v avtobas. škode je bilo za okoli 2000 din. Karteljevo: tovornjak v osebni avto Trzinski avtoprevoznik Ivan Posedi jo 14. februarja dopoldne na vrhu karteljevskega klanca zaviraj za tovornjakom, ki ga je pred txjim zanašalo, zato je zdrsnil na levo polovico ceste, koder se Je naproti pripeljal z osebnim avtomobilom Prane Branič iz Zagreba. Vozili sta trčili. Branič In sopotnik sta se poškodovala. Gmotno škodo pa so ocenili na 7000 din. Soteska: vol skočil na avto 11. februarja zvečer se je Vav-tovaščan Anton Lasič peljal a osebnim avtomobilom iz Sotesko proti Podturnu in srečal vole, ki jih je naproti prignal Vine Piro iz Gor. Križa pri Žužemberku. Neki vol se je ustrašil in skočil na avtomobil, škodo so oconiU na 2000 din. LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske koriieren ce SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje, KrSko, Metli ka, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje . UREJUJE UREnNISKI ODBOR; Tone GoSnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, MjIoš Jakopec, Marjan Legan, Marija Rado- van, Jože Primc, Jožica Tepi>ey In Ivan Zoran Teh nični urednik: Marjan Moškon IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina; 32 Ndin (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva Je vnaprej - Za uiozerastvo 62.50 novih dinarjev (6.250 §din) oz 5 amerlšlcili dolarjev ali ustrezna druga vahita v vrednosti 5 amen ških/dolarjev — Tekoči račun pri podr SDK v Novem mestu 52l-«-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA VE' Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon; (06«) 21-227 - Nenaročenih rokopisov tn fotografij ne vračamo — Tiska CP »Delo« v LJubVlani