KRAJANI O KDIC Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Siška je poslala na vse KK SZDL »Akcijski prosram za vodenje javne razprave o kul-turnem domu Ivana Cankarja (KDIC)«, kate-resa je oblikoval Svet za kulturo pri MK SŽDL v dogovoru z ostalimi nosilci akcije, Iz krajevnibT konferenc SZDL naše občine so prišle pripombe in predlogi k temeljnemu programu KDIC, o katerem so razpravljale združene deleaacije za kulturo, telesno kultu-ro in raziskovan.je, komisije za kulturo in te-lesno kulturo pri KS in koordinacijski odbor za proslave pri KK SZDL, ter so sprejeli na-slednje skle.pe in pripombe: • Kinodvorana za mlade ustvarjaice je nujno potrebna, saj dobro vemo, da je kino-amaterjev pri nas vedno več in nekateri us-pehi so že ikar profesionalni. • KDIC ne sme biti »centralizacija« oziro-ma »koncentracija« vsega kulturnega življe-nja na enem mestu, ampak mora biti vrh na-šega kulturnega življenja, h kateremu se pri-kliučujejo vsa naša gledališča, opera, kino-dvorane idr. Služiti mora za izmenjavo pro-grama in predvsem ne smemo pozabiti na medseboj.no koordinacijo. Treba se je spra-ševati ali imamo za vse prireditve, ki se bodo odvijale v istem času za vse te dvorane do-volj občinstva. • Ob zadani programski zasnovi, ob uvedbi kulturnih animatorjev v OZD obstaja bojazen prehude profesionalizacije kulture, kar ni po-zitivno za razvoj amaterske .kulture, pred-¦vsem v krajih, kjer so vložili precej prizade-vanj v to, da bi kulturo približali delovnemu človeku ter da toi tudi ma področju kulturne-ga živlienja bila KS .nosilec tega življenja. V programskih zasnovah bi morali nedvomno jasno opredeliti, kakšna bo vloga KDIC v na-daljnjem razvoju amaterske kulture. Ko je sovora o profesionalnih kulturnih animator-7ih, so v ikrajevnih skupnostih mnenja, da bi ob solidno postavljeni in jasni vlogi amater-ske kulture teh ne potrebovali, ker so prepri-čani, da teh prafesionalcev na terenu ne bo ravno preveč vidnih in da bi kulturna društ-va in organizacije poslanstvo do kulturnih prireditev v kulturnem dorau zadovoJjivo o-pravljali. Seveda bi dane proigramske zasno-ve morali uskladiti s finančnimi možnostmi. Moramo namreč vedeti, da je razvoj amater-ske kulture na terenu vedno bolj odvisen od skromnih finančnih možnosti. • V KS se strinjajo in pozdravljajo, da Ljubljana dobi tako kulturno ustanovo, saj od vladanja Franca Jožefa v Ljubljani ni bila zgrajena nobena pomembna kultuma usta-nova. Mnenja so, da je gradnja prepozna za najmanj 10 do 15 Jet, ker ga gradimo v naj-težjem času, ko se naše združeno delo bori z liajvečiimi težavami. Zato se tudi sprašu-jejo ali bo naš delovni človek, ki danes pri-speva največ sredstev za to gradnjo, labko plačal draige vstopnice ;za vrhunske kulturne prireditve. Vprašanje je tudi a.li bo Ljubljana imela toJikokongresov, ki bi KDIC prinašale glavne dohodke,"ali bodo kulturne hiše, ki bodo gostovale v KDIC zmogle visoke najem-nine za prostor, kaj šele amaterske kulturne organizacije ,pri .daflaišnjem načinu financira-nja amaterske 'kulture. Amaterska kulturna dejavnost je prav zaradi taga, ker bo KDIC zahteval visoke dotacije, v nevarnosti, da bo za njo še raan.i sredstev, ker se bodo v glay-nem'>vsa sredstva kana.lizirala za vzdrževanje tega doima, so menili na eni izmed razprav... Vsekakor je dejstvo, da KDIC zagotavlja številne možnosti kulturnim in drugim pri-reditvam. Ta impozantna in pomembna zgradba s spomenikom Ivanu Cankarju bo vsekakor v ponos slehernemu Slovencu, ki se bo laže odločil tudi za zahtevnejše priredlt-ve. Te so sedaj v za&tarelih, premajhnih in predvsem neustreznih prostorih hale Tivoli. Za dejavnost tega doma boino našli sigurno rešitev, ki ne bl šla na račun kulturne de-javnosti v krajevnih skupnostjh, saj smo vsi Slovenci za KDIC. Njegova dejavnost ne bo samo za občane Ljubljane, temveč tudi za ostale — in v tem je glavno poslanstvo tega doma. Mario L. Vilhar