Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 2 flut. GLASILO OSVOBODILNE F RO N T E O K R A, J A , T RB O V L J E Leto IV. TRBOVLJE, 26. januarja 1951 Štev. 4. 18. marca leta 1951 bodo volitve v Ljudsko skupščino Lmcfske republike Slovenile SLOVENCI IN SLOVENKE! Trbovljah 46.871 ton> v Hrastniku pa 2420 ton premoga. V odločilni bitki je prišla do izraza zavest rudarjev: izmenjavali so se na deloviščih in tudi s tem pripomogli do vefcje produkcije. Poleg prostovoljnega dela v proizvodnji pa so člani Partije in sindikata opravili veliko šte. vilo udarniških ur pri raznih drugih delovnih akcijah, tako pri Počitniškem dlomu, Partijskem domu, pri vodovo. du, na cesti, pri ekonomiji, pri gradnji stanovanjskih hiš ter pri kulturnem delu, kjer je bilo izvršeno 87.982 prostovoljnih ur. In ne samo plan in drugo prostovoljno delo: rudarji so skrbeli tudi za svojo izobrazbo in po. litični dvig. Samo v drugi polovici lanskega leta je bilo v okviru sindikalne podružnice 32 večjih zborovanj, kjer so se obravnavale gospodarske zadeve in politična situacija. Ljudska univerza je imela v zimskih mesecih 4 predavanja, vršila pa so se po ob. ratih še druga različna predavanja in to o higiensko-tehnični zaščiti dela ter o prvi pomoči pri nezgodah itd- Uspešno je bilo kulturno delo med rudarji, saj je bilo v drugem polletju v Trbovljah in v) Hrastniku lepo šte. vilo kulturnih prireditev, iger, koncertov godbe na pihala in pevskih koncertov. Sama dramska sekcija je imela 21 predstav doma in na gosto, vanjih. Za agitacijo je sindikat rudarjev skrbel s svojo zvočno aparaturo in s časniki, od katerih je naročenih Nadaljevanje s 1- strani Dne 18. marca 1951 bodo drugič po osvoboditvi volitve v Ljudsko skupščino Ljudske republike Slovenije. Slovenci smo si v osvobodilni vojni ramo ob rami z bratskimi jugoslovanskimi narodi, pod vodstvom Partije, združeni v Osvobodilni fronti Slovenske prvič v zgodovini priborili svojo lastno narodno državo — testavni del Federativne ljudske republike Jugoslavije. Jeseni leta 1946 si j e slovensko ljudstvo izbralo svojo prvo Ljudsko skupščino — predstavnico svoje narodne suverenosti in se skupno z njo borilo in delalo za dobrobit svoje ožje domovine in za čim hitrejšo izgraditev skupne neodvisne, socialistične domovine Jugoslavije. Naši dosedanji uspehi so nam porok, da smo na pravi poti in zato bo slovenski narod s pons-oom izvrši tudi tokrat svojo častno državljansko dolžnost ter bo z udeležbo pri volitvah in z izraženim zaupanjem kandidatom Osvobodilne fronte ponovno dokazal svojo neomajno in enotno voljo do kraja utrditi in urediti svobodno, neodvisno in gospodarsko razvito socialistično domovino. Iz volilnega proglasa GOOF Slovenije. Tudi žene so doprinesle svoj delež k skupni zmagi Trboveljski in hratrtniški rudarji med najboljšimi Kateri rudarski kolektiv v državi bo prejel najvišje priznanje zastavo zvezne vlade FLR Jugoslavije Med rudarji premogovnikov Jugoslavije se je vodila v minulem letu velika bitka Za naslov najboljšega de. lovnega kolektiva. V prvem polletju si je rudnik Trbovlje osvojil zastavo GO ZSJ in resornega ministrstva za uspehe v proizvodnji in še v drugih področjih dela. Trboveljski rudarji so dosegli takrat lepo zmago, saj so svoj polletni proizvodnji plan izpolnili 4 dni pred rokami K temu so v znatni meri pripomogli rudarji s prostovoljnim delom ob nedeljah, saj so v prvem polletju nakapali ob nedeljah 2509 vagonov premoga, od tega v juniju 575 vagonov, kar da 62 vlakov premoga, vsak vlak s 40 vagoni. Prostovoljno delo in obveze pa so dale v prvem polletju 1105 vagonov premoga. Bitko za končno zmago, za dosego letnega plana, so pričeli trboveljski in hrasta iški rudarji, ki so od meseca oktobra lanskega leta dalje združeni, z velikim delovnim poletom. Ta velika zmaga jim je uspela zadnji dan v letu. S tem svojim uspehom so postali hntslmski in trboveljski rudarji kandidati za osvojitev zastave Zvezne vlade, ki se kanjo poteguljejo tudi bamoviški rudarji ter rudarji iz Ze. niče in Senovega. Spričo, /objektivnih težav in »vir, s katerimi so se borili rudarji v Trbovljah in v Hrastniku lansko leto, je dosega letne proizvodne naloge ena izmed največjih zmag teh rudarjev. Trboveljski rudarji se v zadnjih mesecih minulega leta niso borili več sami za dosego letnega plana, marveč združeni z rudarji iz Hrastnika. Po. treba in gledanje v prihodnost sta narekovala združitev obeh rudnikov pod skupno upravo, nkoravno so se pojavili proti tej fuziji pri nekaterih tudi pomisleki. Kake važnosti je bila ta združitev, so pokazali zadnji meseci odločilne bitke za letni plan. V teh mesecih so rudarji poizabili na obstoječe pomisleke gfede združitve in se tako v Hrastniku in v Trbovljah borili kot en mož za veliki cilj, za izpolnitev letne proizvodne naloge, in v tem skupnem prizadevanju so v polni meri uspeli ter slavili ob koncu leta svojo prvo skupno zmagoi Eden izmed glavnih uspehov združenih hrast-niških in trboveljskih rudarjev je bil ta, da so znali skupno s svojo par. ti jako in pindikafno organizacijo, z delavskim svetom in upravnim odborom rudnika najti pota za dosego velikega cilja in to se jim je v celoti po. srečlio. Tako bodo delali tudi v prihodnje, v bitkah, ki jih bodo bojevali odslej naprej skupno z združenimi močmi. Trboveljski rudnik obratuje že 150 let. V Trbovljah se zaloge premoga krčijo, v Hrastniku pa so te zaloge še velike. Tako sta ta okoliščina ter skupno separiranje premoga terjala združitev obeh rudnikov. Trboveljski rudniki je skoraj v celoti mehaniziran, v Hrastniku pa ne, kar pa je po združitvi tudi v projektu, kar bo pripo. moglo v Hrastniku k dosegi večje produkcije. In ravno ta zastarel način pridobivanja premoga, ki je dediščina kapitalizma v stari Jugoslaviji, je onemogočal rudarjem v Hrastniku dosego višje produkcije ter jim tudi drugače otežkočal delo in uspeh. Ob teh težkočah in ob pomanjkanju delovnih moči je imel rudnik Hrastnik lansko leto pred združitvijo z rudni, kom Trbovlje 12.5 odstoten primanjkljaj v proizvodnji, ki ga je bilo treba nadoknaditi, in kritje tega Primanjkljaja je združenim rudarjem v Hrastniku in Trbovljah v zadnjih mesecih preteklega leta ob visoki de. lovni disciplini v polni meri uspelo. V letu 1950 se je na rudniku Trbov-ljei-IIrastaik bila borba za produkcijo, ki je ni mogoče primerjati z bit. kamiv drugih letih. In ker je ta brez. primema bitka uspela, so trboveljski in hrastniški rudarji upravičeni, da se potegujejo za osvojtev zastave Zvezne vlade. V drugem polletju je bil plan Izvršen s 102,9 %, po asortimentu s 109 %, po vrednosti pa 100 %; važno je tudi to, da se je poleg proizvodnega piana izvrševal tudi rudniški investicijski plan, kar je velikega pomena ne samo za tekočo prozvodnjo rudni, ka marveč še bolj za pridobivanje premoga v prihodnjih mesecih in letih. Delovna disciplina je bila na rudniku na višini saj so neupravičeni izostanki v drugem polletju znašali le 0,4 9c, Razen dveh Iniesecev, se je vsakomesečni proizvodni plan redno izvrševal. Prostovoljno delo in prostovoljne produkcijske obveze posameznikov in skupin so v veliki meri pripomogle h končnemu uspehu. Tako so člani Partije in sindikata nakopali v času od julija do konca leta v prostem času 22.850 ton premoga, posebno pa se je dvignil tekmovalni elan v zadnjih dneh leta, kjer je bilo na prostovoljni bazi nakopanih 6500 ton premoga. Za dosego letnega plana je bilo v teku leta sprejetih obvez za 25.030 ton, z delovnim poletom pa se je ta uspeh še bolj dvignil, tako da So te obveze dale ob koncu leta v Odbor Osvobodilne fronte Slovenije noj bo vzgled v tekmovanju v čast 10 obletnice OF Fronto«ci » Čečah so dobili pohvalo IO DE Slovenije Kotiček za naše kmetovalce Frantovci v Čečah so se pravilno lotili dela, zato se tudi lahko pohvalijo, da so letni plan OF izvršili. V plami so si začrtali, da bode pomagali KI.O pri gospodarskih nalogah, pri kulturno-prosvetnem delu ter pri obdelavi ogroženih zemljišč. S pomočjo Irontoveev so se obdelale vse njive. Tak primer je bil na posestvu Božič, kjer so irontovci posadili 2500-kg krompirja in ga v jeseni pospravili, pri čemer so opravili nad 2500 delovnih ur. Za tekmovanje v čast 10. obletnice OF so se prijavili tudi v Čečah. Obvezali so se, da bodo elektrificirali KLO, izvršili jesensko globoko oranje in pomagali pri kulturnem delu. Pri teh delih so opravili v novembru in decembru 4060 ur. S svojim delom so Uspeli, da dobi kraj čimprej električ- no luč, izvršili so globoko oranje, de-i lali so pa tudi na kulturno-prosveinem področju, kjer je igralska družina priredila dve dobro obiskani igri. Tudi knjižnica dobro deduje in je dobila v decembru nekaj novih knjig. Prav tako je pričel delovati izobraževalni tečaj, čeprav od začetka ni bilo zanj zanimanja. Odbor OF si je naročil tudi razne časnike in revije, ki jih frontovci pridno prebirajo. Uspešno so proslavili Dan JA, prav tako Novoletno jelko, kjer so obdarovali svoje malčke in jim priredili tudi igrice. Sestanki članov OF se vršijo redno, prav tako se članarina pobira in odvaja v redu. S krajevnim ljudskim odborom deluje odbor OF najtesneje in mu nudi vso pomoč. V decembru zopet najboljši zagorski rudarji i tekmovanju za 10 obletnico OF Slovenije Zastavo IO OF Slovenije so prejeli že 'drugič iVelik praznik je bil za zagorske ruj 'dar je, ko so si v navemtbru pri borili prehodno zastavico IO OF Slovenije kot najboljši kolektiv rudarske stroke V tekmovanju. Se z večjim elanom so se vrglj na delo za častno izvojevanjc svojih nalog, V decembru jim je uspe. lo izvršiti mesečni plan s 100,4 %', niso po mogli doseči v celoti svojega let. nega plana, ki so ga iz objektivnih Vzrokov opravili le Z 99,07 % in to Zaradi pomanjkanja delovnih moči ter Zaradi zvišane proizvodnje v primeri Z lejom 1949. Zagorski rudarji so tekmovali v-počastjtev 10 obletnice OF in se v tem tekmovanju držali hrabro. V dvo. mesečnem tekmovanju za naslov naj. Boljše brigade je zmagala delovna šte. Vilka 26, ki jo vodi večkratni udarnik Burkeljc Ferdo, drugo mesto je zased la brigada Ocepka Ivana, tretje Čretnik Jože, četrto mesto pa brigada Lov. rača Jožeta. V tekmovanje je bilo vključenih 26 brigad'. Nadaljevanje na 2. strani med rudarji 4398 izvodov vseh vrst ttnez tedenskih revij. Povprečno pride na 1 člana dnevno po en časnik. Rudarji v Trbovljah in v Hrastniku pal so se izkazali tudi drugod, tako pri Vpisu drugega ljudskega posojila, ki so ga rudarji v Trbovljah vpisali za 4,171-500 dinarjev, v Hrastniku pa 1,457.000 dinarjev. Trboveljski in hrastniški rudarji so svojo obvezo prekoračili za 1 in pol milijona dinarjev. Poleg prostovoljnega dela na Partijskem domu so rod ar ji rudnika •Trbovlje-Hrasinik darovali še po en dnevni zaslužek Za zgraditev Partij. Skjegia doma v Trbovljah. Kolektiv rudnika Trbovl je-Hraslnlk se je kot eejlota vključil v veliko tekmovanje OF Slovenije ter je svojo aktivnost pdživill no, vseh področjih delovanja. Trboveljski in hrastniški rudar-ji so ponosni 110 sivoje uspehe, saj so jih dosegli pod težkimi okolnostmi, dose. gli pa z vztrajnostjo in predanostjo naši Partiji in vodstvu. Celoten kolek. tfv je doprinesel svoj delež k uspehu, ne smemo Pa ppzabjtl tudi na naše žene, ki so se izkazale zlasti na ijudiniški sepairiaoijti. lin na dnevnem kopu, seveda pa tudi drugod. Kolektiv rudnika. Šrtrbovlje-Hrastnik pa nadaljuje tudi v letošnejm letu svoje delo z enakim delavnim elanom, saj se zaveda, da je premog kri naše industrije in dla je plan zanje zakon. In izvršitev platna čast. Kdo bo prejel Zastavo zvezne vlade, ne vemo, vemo ppl, da imajo trboveljski in hrastniški rudarji s svojimi uspehi vso pravico, dai še zanjo potegujejo S prostovoljnim delom je bil doprinesem. velik delež k dosegi planskih nalog. Tako je bilo sama v decembru poleg rednih dnim opravljeno 944 ših. tov. Pri nedeljskem delu se je zlasti odlikovala rudarska šola, ki je napravila pri raznih delih 880 delovnih ur. Pri prostovoljnem delu v jami in pri Partijskem domu v Trbovljah je bilo opravljenih 7552 delovnih ur na ostalih akcijah pa 197, prav tako pri kul-turnem delu 1147 ur. Poleg vršitve proizvodnih nalog ter prostovoljnih .ur, ki so jih opravili 9780, so zagorski ru. darji posvečali mnogo pozornosti obratnim konferencam in proizvodnim posvetovanjem. V decembru je pridobilo naslov udarnika na zagorskem rudniku 385 rudarjev, za novatbrja pa sta bila razglašena, 'kakor smo že poročali, glavni inženir rudnika Malovrh Franc in Kovač Davorin, ki sta izdelala na rudniški .separaciji lovilno napravo, s katero se pridobi dnevno okrog 40 ton premogovnega prahu. Kapaške tečaje je opravilo v decembru 38 tečajnikov, 8 kandidatov pa bo delalo popravni izpit, Kulturno-prosvelno delo se je razmahnilo in poživelo delovanje pevskih zborov, ki so v Zagorju trije. Sindikalna godba je bila premalo aktivna. Dobro je uspel nastop na Silvestrov večer ter prireditev Novoletne jelke. Sindikat rudarjev je lastnik kina v prosvetnem domu v Lokah_Kisoveu, kjer so predstave dva- do trikrat tedensko. Dobro je uspela v Zagorju fotografska razstava, v Kisovcu pa je pričelo delovati lutkovno gledališče. Ljudska inšpekcija je pregledala tri trgovine in dve menzi ter je ugotovljene napake takoj odpravila. Po vseh rudniških poslovalnicah so bili v decembru občni zbori svetov potrošnikov. V pogledu higiensko.tehnične zaščite so se na rudniških obratih in deloviščih opravili številni nedostatki. Rudarska mladina se je v decembru pripravljala na volitve mladinskih aktivov. Nabjolje so opravili volitve v obratu Kisovec in na strojnem, obratu. Mladinska brigada Drnovška Franca je svojo obvezo izpolnila častno in v decembru prekoračila normo za 19.2 odstotka, poleg tega pa opravila na premogu še 8 prostovoljnih šihtov. Mladina rudnika Zagorje je prispevala za dosego plana 143 šihtov. Najbolj se je izkazala mladina obrata Kisovec, ki je opravila poleg svojega rednega dela . na premogu 69 šihtov. Poslovno leto je pil 'kraju. Knjigovodje zaključujejo svoja knjiženja in potrjujejo sadle pri raznih podjetjih da bodo bilance čim bolj točne in da bodo upravni odbori lahko povedali na občnem zboru, kako so gospodarili med letom, ali so imeli kaj pomoči nadzornega odbora, ali so sklicevali redne članske sestanke itd. Knjigovodje opravljajo te dni najvažnejše delo v letu. Pregledati morajo vsa knjiženja od začetka leta, dobro pre. veriti vsako knjižbo po kartoteki in dobavnicah, nato morajo potrditi salde pri vseh ustanovah, s katerimi je zadruga poslovala med letom. Po tem delu šele bodo knjigovodje sestavili letno bilanco, Tilko sestavljena bilanca mora biti na vpogled članom zadruge najmanj 8 dni pred zborom, da si jo lahko vsak član ogled® in vpraša knjigovodjo za pojasnilo. Med priprave za redni občni zbor spada tudi posvetovanje upravnega odbora zadruge s krajevnim ljudskim odborom, zaradi skupnega dela pri reševanju vseh gospodarskih nalog. Nato se mora pogovoriti s predsednikom OF glede sklicanja sestanka množičnih organizacij, kjer naj sodelujejo vsi člani odborov OF, AFZ, LMS, ZB, sindikatov in seveda vsi člani upravnega odbora zadruge, katere letni občni zbor se pripravlja. Na tem sestanku naj pode predsednik ali tajnik zadruge kratko poročilo o delu zadruge. Nato naj vsi prisotni pregledajo delo vsakega posameznega člana upravnega odbora zadruge, ali so se vsi udejstvovali pri sejah, ali so izostajali in tako sabotirali delo zadruge, ali so pri sejah sodelovali v smislu rtrzvoja zadruge iz nižjih v višje oblike, ali so sodelovali pri reševanju raznih gospodarskih nalog za pomoč krajevnemu ljudskemu odboru pri njegovih težkih nalogah, ati so sodelovali pri ustanavljanju raznih pospeševalnih Odsekov, živinorejskih., semenskih, sadjarskih, vinogradniških, poljedelskih itd. Ko člani, predstavniki množičnih organizacij pregleda, jo vse delo upravnega odbora zadruge, morajo sestaviti predloge za nov upravni in nadzorni odbor, za predstavnika zadruge pri OZKZ, za ljudskega tožilca in potrošniški svet, Nato se dogovore, alj se strinjajo s predlogom uprave OZKZ za. datum zbora. Nato šele začnejo s političnimi pripravami. Vsi člani množičnih organizacij morajo svoje člane pripravili, da bodo na zboru sodelovali, da bo uspešen in da se bo pp pravilih vršil pri prvem sklicanju, da ga ne bo treba sklicevati dvakrat, kakor se je dogajalo lani v nekaterih krajih. Temeljita in vestna priprava, letnih občnih zborov bo čfala našim kmetij« skim zadrugam mnogo poleta v korist vseh njenih olainov. Slabe pri prave pa bodo vzrok zastoja v| razvoju celotne vasi in sicer pp krivdi upravnih in nadzornih organiov. zadrug, ki s« gospodarske ustanove naših vasi, kakor so politične OF in krajevni ljudski odbori oblasti. Ikeprečiti moramo, da bi se še dogajali primeri kakor lani na Gradišču, ko se) je član zadruge začudil, ko so mu, povedali, da je razrešen kot član nadzornega odbora, ken niti ni vedel, dia je, ali pa je med letom stopil v zadrugo. Občni zbori delovnih zadrug so nekaj bolj slovesnega), To so delovni zbori, ko člani, ki so vse leto skupno delali in se borili v: (prvih vrstah za preobrazbo naših vasi, pregledajo svoje delo med letom in ugotavljajo uspehe in napake. Sprejemajo obveznosti oz. plane za prihodnje ieto in razdelijo svoje dohodke na sklade In zadružnike po vloženem delu. Z eno besedo, zbori kmečkih delovnih zadrug so za zadružnika najpomembnejši dan v letu. Ker se tega zavedajo, govori; o tem dnevu že mnogo prej in se jim po tem ni treba bati, da občni zbor ne bi bil dobro pripravljen. Oni vedo dobro, da bodo na zboru beležili poleg napak tudi velike zmage, ki so jih dosegli pod vodstvom Partije v borbi za novo boljše življenje — za socializem. Sindikalno gledališče Trbovlje Delavski dom V soboto, dne 27. januarja 1951 Ob 19.30 zvečer Carlo Goldoni; KRČMARICA MIRANDOLINA komedija s petjem in godbo v treh dejanjih Petnajstič. Komedija je na nor vo naštudirana in opremljena s pevskimi in glasbenimi vložki, ki jih je na besedilo Poldeta Odlazka priredil Jože Skrinar. Sodeluje pomnožen trboveljski orkester Ker je bila zadnja predstava popolnoma razprodana, si pre. skrbite pravočasno vstopnice, ki se dobe v predprodaji v Knjigarni državne založbe Uspehi Kemične tovarne Hrastnik s tekmovanju za 10. obletnico OF Slovenije Tudi stara, kemična tovarna v Hrastniku nam dokazuje, kaj zmore svoji socialistični domovini predan delovni kolektiv. Med kolektive, ki so sc vključili v tekmovanje v počasttev 10, obletnice OF, je tudi delavstvo te to. varne. Ze V oktobru in novembru je tovarna dosegla lepe uspehe, poročila za mesec december pa pokazujejo še boljše rezultate. Plan proizvodnje je delovni kolektiv tovarne opravil po vrednosti s 118%, po količini s 106 odstotki, po asortimentu pa z 90 odstotki. Objektivne težkoče so onemogočile dosego letnega plana pri žvep. leni kislini, kromnvem galunu rdeči barvi in klajmem apnu. Visoko pa je bil plan izvršen pri železovem oksidu in sicer s 501 %, pri zeleni galici s 343 %, Basullidu s 118%, pri trina. trijovem foslatu s 106%, pri Na.sul-fadu s 106 %, pri solni kislini pa s 101 %. Poleg tega je delovni kolektiv izdelal v decembru izven plana okrog 30.000 kg raznih artiklov, med njirhi I vojaškega centra. čistilna in razkuševalna sredstva, Glauberjevo sol, ZN-klorid in dinau trijev foslati, V decembru sie je delovna disciplina v tovarni znatno izboljala in iz. kazuje 2.5 % manj izostankov kot v novembrlu, neopravičenega izostanka pa nobenega. Prav tako zaznamuje kolektiv to. vame uspehe tudi pri kulturno) prosvetnem delu. Člani kolektiva so imeli seminar pr dlvakrat tedensko s 100 odstotnim obiskom. Šahovska sekcija je priredila šahovski turnir, z uspehom so v tovarni organizirali tudi Novo. letno jelko Kolektiv tovarne je nadalje v pro. stovoljnem delu očistil tovarno, izvršil odkop električnega kabla,, pomagal pa tudi pri dovršitvi smučarske skakalnice. Lepe uspehe je dosegel pri pred-vojaški vzgoji, kjer, sta bila dva najboljša mladinca nagrajena od pred. Kultura in prosveta Z občnega zbora ljudske prosvete trboveljskega okra ja Dvig kulturne ravni bodi naša vsakodnevna naloga V nedeljo dne 14. januarja so se v Trbovljah sešli delegati vseh kul_ turno-umetniških društev trboveljskega okraja, da si izberejo novo vodstvo •dtofijnegn odbora Ljudske prosvete. Skupščini so prisostvovali poleg izvoljenih delegatov tudi član IO LPS, tovariš Miklavčič Zvone in zastopnik OK KPS Trbovlje, tovariš Sovre Ivan. Po izvolitvi delovnega predsedstva je imel poročilo o delu Ljudske prosvete predsednik Vipotnik Brane in tajnik Kužnik pvaninifc. Iz referatov in diskusije je raizvid-fto, da se je delo na področju ljudske prosvete v trboveljskem okraju požl. velo, daj pa še ni doseglo pravega razmaha, zlasti ne na vasi. V območju okraja deluje 5 SKUD in 5 IZUD, v teku leta pa je bilo na novo ustanovljeno IZUD Čeče, ki je pokazalo veliko delavnost. Ce primerjamo števi. lo društev po drugih okrajih, moramo ugotoviti, da je bil IO LPS trboveljskega okraja pri ustanavljanju novih društev premalo aktiven. Uspehi posameznih društev poikazujejo, da so rezultati boljši v centrih kot na1 vasi, ■vendar pa kulturno delo v Zagorju Zaradi slabega razumevanja nekaterih ljudi ni pokazalo posebnih uspehov. Tako so se tudi v Trbovljah pokazali HepravilnS odmošafii med starimi in mladimi, ka,r je vidno zlasti v dramski sekciji. V Hrastniku je bilo aktiv, no zlasti članstvo steklarne. V bližnji bodočnosti ustanovili dve društvi. Najboljše uspehe pa so dosegli v Radečah. Akoravno je v trboveljskem okraju preko 400 obiskovalcev, je to število Premajhno. Dober izobraževalni tečaj je v Mlinšah pr; Zagorju, iz katerega bodo /ustanovili vaško izobraževalno društvo. Tamkaj imajo lepo dvorano, ki še ni izgotovljena, je pa dosti vpije, da dčlo dovršijo. Da pri izobraževalnih društvih ni bil dosežen večji razmah, so temu krive neke okOlnosti, tako na primer preozko gledanje pri sprejemanju novih članov. V društvih se opazi po posameznih sekcijah, da so te sestavljene iz majhnih skupinic, ki vodijo sekcija. Zaradi tega je važen sklep, da se sprejme v dtruštva! čim več no vjh članov, v društvih pa organizi. rajo nove sekcije. Tako sol zelo redke sekcije za domačo obrt, v nobenem društvu ni literarnih sekcij, filmskih krožkov, likovnih sekcij, tamburaških zborov, katerih aktivnost je bila pred vojno zelo velika. Ena izmed osnovnih slabosti društev 5e premajhno in prešibko vključeva. Pije mladine v društva. Statistični po- datki dokazujejo, da je le rediko v društvih več mladine kot starejših članov. Delo knjižnic v okraju, ki jih je 30, kaže, da je bilo na tem področju storjenega premalo. Ugotovljeni so primeri, da leže knjige brez prave evidence neiaposojene in nedotaknjene po knjižnih omarah, n. pr. sindikalna knjižnica obrata Dobrna in zahodne, ga obrata rudnika Trbovlje. Hrast n ik. Tudi krajevni odbori so premalo zainteresirani glede vzdrževanja in pomoči vaškim knjižnicam. Diskusija je pokazala razne nedo-statke v kulturnem delu v našem okraju. Tako je delegat KUD »Pust Ciril« iz Dola pri Hrastniku poročal, da ima društvo dramsko sekcijo, moški in ženski pevski zbor, folklorno sku. pino in pionirski zbor. Društvo pa je naletelo na težkoče; tako si n. pr. lasti gasilsko društvo na Dolu klavir, ki ga sploh ne potrebuje in ga uporablja za godbo, ki sestoji iz dveh članov gasilcev in nekaj godbenikov iz Hrastnika, ki imajo vaje enkrat ali dvakrat mesečno. Ravno tako jih ovira pri delu odbor KZ, ki jim žara. euna za vsakokraten nastop veliko najemnino. Ker imajo glede dvorane težave, so sklenili, da bodo zgradili lastni dom s koncertno dvorano. — Iz Radeč so poročali o uspehih društva; težkoč s prostori nimajo, pač pa ima težave s prostori sosedno društvo v Loki pri Zidanem mostu, kjer jih ovira pri delu KLO in to v stavbi, ki je pravzaprav namenjena za kulturno delo, morajo pa plačati le sramotili Vilharja in njegov ideal. Vse je bilo sram. Od tedaj je imel Tone mir. Noben tovariš ga ni več upal vprašati po sliki, ki jo je branil kot svetinjo i#| jo nosil v svojem srcu. Zanimivosti iz trboveljskega kinematografa V Trbovljah je zanimanje za kino razmeroma veliko. Obrnili smo se na upravo tukajšnjega kinematografa ter dobili na vprašanja, ki smo jih stavili nanjo glede delovanja kina in njego_ vih uspehov, sledeča pojasnila: V kakšnem razmerju se z vašo nad. rejeno ustanovo? — Po uredbi %.e more biti noben kino last zasebnika ali kakršne koli organizacije, marveč morajo biti vsi kinematografi v sestavu ostalih podjetij ljudskih odborov. Vsa kino podjetja v Sloveniji mo. rajo biti včlanjena pri Podjetju za raizdeljevamje filmov v Ljubljani. Ali lahko izbirate posamezne filme? ;— Ne! To je praktično nemogoče, vendar nam gre izposojevalnica filmov na roko ter nam dodeli filme po naši želji, v kolikor je to mogoče. Upoštevati marate, da je v Sloveniji 120 kinematografov in da je prvovrstne filme nemogoče dobiti takoj.’ ker tečeta od vsakega filma kvečjemu po dv« kopiji, ki se seveda igrata naj. prej v večjih mestih. Pod kakšnimi pogoji prejemate filme? — Za vse filme je treba skleniti pogodbo z izposojevalnico v Ljubljani. Alj je preskrba fitrnov v zvezi z velikimi stroški? — Da. Potrebno je največje varčevanje in previdnost, da pride kimo na račun. Mnogi so mnenja, češ: predstave so dobro obiskane in dobički veliki. Vse od leta 1945 do sedaj se je za film poleg državnega davka plačal določen odstotek od bru. to dohodkov, z drugo besedo: več ko smo prejeli, več smo morali oddati. Nov moment pa je nastopil z letošnjim letam, ko je treba plačati za Vsak film individualno najemnino po njegovi kakovosti. Kateri način plačevanja filmov je 2a kino ugodnejši? — Trenutno je to težko reči. Prj prejšnjem načinu pravzaprav ni bilo rizika, pri sedanjem pa bo treba velike pazljivosti za kritje stroškov z dohodki. Ker sta pogodba ?a najemnino filmov ter finančni plan postavljena na osnovi lanskega prometa, bo to mogoče le tedaj, če ne bomo ovirani pri predvajanju. Kakšen uspeh ste dosegli lani? — Z uspehom smo zelo zadovoljni. B'i. nančni plan. smo dosegli že v septembru, rta koncu leta pa smo ga prekoračili za 31 %. Kako ste to dosegli? — Prvič z razmeroma dobrimi filmi, drugič z ne. motenim obratovanjem, predvsem pa s tedenskim dvojnim sporedom v poletnih mesecih. Ali ne morete igrati tedensko dva sporeda? — Pozitivno je na to težko odgovoriti, dokler so v kino dvorani še druge prireditve. Mogoče bomo že z aprilom uvedli tedensko dvojni spo. red. ker so izgledi, da se bo filmski sklad proti lanskemu letu povečal in bomo že zaradi tega prešli na dvojni spored, ker bi nekaterih filmov sicer sploh ne videli Kaj povzroča motnje pri predstavah, tako n. pir. pri »Seviljskem brivcu«, kjer je bila ena sama predstava pretr. gana najmanj desetkrat? — Kriva ni ne kinoa.paratura in tudi ne operater, ki vrši svoje delo skrbno. Do motenj pride, če izostane tok ali če pregorijo varovalke in to zaradi preobremenitve elektrovoda, ki je nanj priključena kinoaparatura. V zadnjem času smo opazili, da so te motnje skoraj popolnoma prenehale. Vzrok? — Upravi kina je bila vsaka motnja, tudi najmanjša, skrajno neljuba. Nedostatek smo odpravili z napeljavo elektrovoda od transforma. torja. Zakaj so slike filma včasih lepe in svetle, včasih pa temnejše? — To je odvisno od tega, kako je bil film posnet. Nikdar ni temu kriva kinoaparatura ali pa operater, kot to mnogi obiskovalci mislijo. Slike so tudi takrat boljše, če se namesto izmeničnega toka uporablja istosmemi tok kot na primer pri nas. Kakšne filme gledajo ljudje najraje? obiskani, priljubljeni pa so filmi z ve. selo, glasbeno lahko ali' napeto vsebino. Kateri filmi so bili lani najbolje obiskani? — Ali Baba je gledalo 9.30o ljudi, Tarzan zmaguje 5.382, Beli sen 4.226 Dolgo pot 3.892, Brata 3.652, Katico 3.336, Močvirje 3.152, Rdeče čeveljčke 3.132 itd. Ali bi v Trbovljah lahko igral še en kinematograf, n- pr. v Domu kulture? — Glede tega so že vsi merodajni ČL nitelji zainteresirani. Do otvoritve drugega kinematografa še ni prišlo, ker se vse nove aparature, ki jih izdeluje do- mače podjetje »Iskra« v Kranju, montirajo prvenstveno v kinematografih s slabimi aparaturami, ki kvarijo filmske kopije. To je nujno potrebno, kajti izposojevalnica filma mora, če se ji zaradi slabe aparature pokvari samo majhen del filma, zavreči cel film, kar pomenja zanjo velikansko denarno škodo. Kakšne filme imate na sporedu letos? — V prvih treh mesecih bomo igrali jugoslovanske filme »Plavi broj devet«, »Čarobni meč« in »Rdeči cvet«, amerikansfce filme »Draga moja Klementina«, »Zvezde gledajo z neba«, »Zmajevo seme« in »Pestunjo« ter francoska filma »Človek človeku« in »Clochlemerie«. Dežno opozorilo Nadaljnji razpored izdajanja osebnih izkaznic za mesto Trbovlje XV. teren. Dne 31. januarja ob pol 8: Retje 41, 45. Ob 9: Retje 98. Ob 10: Retje 99, 11 6. Ob 11: Retje 7. Ob 14: Retje 56 Ob 15: Sv. Urh 89, Retje 24, 55. Ob 16: naselbina na Rampah. Dne 1. februarja od pol 8 do 12 in od 14 do 17 naselje Bevško. V petek, 2. februarja 1951 od pol 8 do 12 in od 14 do 17 vsi zamudniki XV. terena. XVI. teren Dne 3. februarja ob pol 8: Retje 40, 25. Ob 9: Retje 128 — leva stran Save Ob 10: Retje 22, 63. Ob 11: Retje 36‘, 37 Ob 14: Retje 148. 114, 115. Ob 15: Retje 150, 20, 94. Ob 16: Doležalek — Dobovec 54. Ob 17: Dobovec 56. Dne 5. februarja od pol 8 do 12: Retje 128 — desna stran Save. Od 14. do 17.: Dobovec 47, Završje 23, 15 in Dobovec 7. XVII. teren Dne 6. februarja od pol 8: do 12: prebivalstvo Planinske vasi. Od 14 do 17: prebivalci vasi Klek in za ceste. Dne 7. februarja od pol 8 do 12: prebivalci vasi Prapreče. Od 14 do 17: prebivalci vasi Sv. Planine. Dne 8. febr. od pol 8 do 12 in od 14 do 17: vsd zamudniki XVII. terena. Mestni ljudski odbor Trbovlje. Fizkuitura in šport Najboljši nogometaši na treningu v Zagrebu Iz Slovenije sama Opresnik Med 59 kandidati, ki jih je poklicala Nogometna zveza Jugoslavije na skupni trening v Zagreb, da se pripravijo na tekmo v Franciji, je med drugimi nogometaši tudi Opresnik Polde, član SSD »Rudar« v Trbovljah. Opresnik je z odpovedjo Keržana (Odred), ki zaradi izpitov ne more sodelovati, ostal edini iz Slovenije. Opresnik je star 20 let, ima pa za seboj že lepe uspehe. Zanimanje nogometnih strokovnjakov je zbudil na državnem prvenstvu v Skoplju leta 1949, kjer je »Rudar« dosegel drugo mesto pred Hajdukom, Dinamom, Radničkim in Slogo, ki so bili favoriti za prvenstvo. Polde Opresnik je od lanskega leta stalni član liginega moštva »Rudarja«. Z velikim veseljem je sprejel obvestilo, da je klican na trening najbolših nogometašev; njegova, kakor tudi želja nas vseh je, da nas z drugimi jugoslovanskimi igralci v tujini častno zastopa. Nedeljski športni dogodki v revirjih Na novo oživljena boksarska sekcija, ki deluje sedaj v sestavu SSD »Rudar«, se uveljavlja zopet z uspehom. Naši boksarji se pridno vadijo in so se letos prvič pomerili v nedeljo 21. t. m. v Delavskem do-mu v Trbovljah z mariborskim »Poletom«. Po dveurni borbi se je dvoboj končal neodločeno 7:7. « Rudar z dvema moštvoma v Hrastniku Nogometno moštvo »Rudar« še sedaj v zimski mesecih ne miruje. Treningi se redno vršijo trikrat tedensko. V nedeljo 21. t m- so se odzvali vabilu SSD »Bratstvo« iz Hrastnika ter odigrali dve tekmi. Mladinci so zmagali z, rezultatom 6:2, ligino moštvo pa s 7:2. POD KUMOM SO IMELI SMUČARSKE TEKME Snega ni, vendar so ga naši vrli smučarji vseeno našli. Mladinci smučarskega kluba »Kum«, ki ima svoj sedež na Dobovcu, so vzlic temu imeli tekmovanje v teku za mladince in pionirje. Na Dobovcu ni bilo snega, našli pa so ga malo višje na Lon- Nastopilo je 11 tekmovalcev na 4-5 km dolgi progi z zaprekami. Prvo mesto si je osvojil Rotar Milam (13:00), drugo pa Kamnikar Jože (13:30). Najmlajši pionirji so se kosali na 1 km dolgi progi, kjer je bil prvi Smodiš Robert (5:00). Ce bo kaj snega, imajo mladi smučarji na Dobovcu še lepe načrte; tekmovati hočejo v alpskih disciplinah- Upajmo, da bo še kaj snega. KINO TRBOVLJE predvaja francoski film »ČLOVEK ČLOVEKU« Predstave se vrše od petka do tonka, — Film ponazoruje živ. ljenje in delo velikega Švicarja Henryja Dunanta, ustanovitelja Rdečega križa. — Film je eno najboljših biografskih del zadnjih let in res dostojen spomenik dobrotniku človeštva Hen-ryju Dunantu. OPOZORILO Opozarjamo vsa državna gospodarska podjetja zveznega, republiškega ali lokalnega značaja, vse urade in ustanove ter knjigovodske centre, da smejo izplačevati račune za dobavljeno blago ali pa za izvršene storitve privatnikom le tedaj, pe predlože potrdilo o plačanih davkih. Ta potrdila naj si stranke preskrbe pri pristojnem KLO. Ako se podjetja ne bodo ravnala po tem opominu, bomo prisiljeni odgovornega uslužbenca kaznovati po uredbi o finančnih prekrških. Poverjeništvo za finance OLO Trbovlje OBVESTILO Mestni ljudski odbor Trbovlje poziva vse obrtnike in lastnike hišnih zgradb na območju Mestnega ljudskega odbora Trbovlje, da takoj dvignejo davčne prijave na MLO Trbovlje, soba št. 1, v svrho izpolnitve oz. prijave dohodka za leto 1951. Izpolnjene prijavne pole se morajo vrniti KLO najpozneje do 20. februarja 1951. POZIV Davčni obvezniki zasebnega in zadružnega sektorja (obrtniki rn zadružniki ter hišni lastniki) morajo do dne 15. februarja t. 1. vložiti davčno prijavo na predpisanem obrazcu, ki ga lahko dobijo na KLO- Kdor davčne prijave ne bo vložil v določenem roku, bo plačal kazen v višini 3 % od predpisanega davka, če pa prijave ne bo vložil niti na pismen opomin, pa 6 % predpisanega davka. Davčnih prijav niso dolžna vlagati kmetijska gospodarstva, ki imajo dohodke izključno od kmetijstva. Poverjeništvo za finance OLO Trbovlje RAZGLAS Vdova, stara 69 let, pogreša mlečne karte, in sicer 3 na ime Lapi, 2 na ime Tratnik, 1 na ime Gole, na Gun-šek, 1 na Bola, 1 na Klančišar in 1 na ime Petrič. Prosim poštenjaka, da jih vrne na naslov Stepančič Lucija, Loke štev. 252 — Trbovlje. Denar naj obdrži. RAZGLAS Izgubil sem moško žepno uro na poti od Delavskega doma na Tereziji do samske hiše, Loke 193. Prosim poštenega najditelja, da mi jo proti lepi nagradi vrne. — Glinšek Rudolf, Trbovlje I — Loke 193. RAZGLAS Prodam emajliran in ponikljan bel štedilnik s pečnico. Potrebna pojasnila dobite v uredništvu »Zasavskega udarnika«, Trbovlje. PREKLIC Podpisani Stepišnik Robert delavec na zahodnem obratu rudnika Trbovlje — Hrastnik, stanujoč Loke 81 — Trbovlje, izjavljam, da so vesti, ki sem jih širil, češ, da so direktor rudnika, pomočnik in glavni inženir prejeli velike nagrade, neresnične in se navedenim tovarišem zahvaljujem, da so odstopili od tožbe. Priporočam pa tudi ostalim, da v bodoče ne razširjajo vesti, o katerih se niso prepričali, da so resnične. Planinsko društvo Trbovlje obvešča vse svoje člane in članice, da ima redne uradne dneve vsak torek in petek od 16. ure dalje v društvenem lokalu (gostilna Povše). Istočasno obveščamo članstvo in ljubitelje planin, da lahko v določenih uradnih dnevih poravnajo redno- članarino za leto 1951. Tajnik •— Filmi s »težko« vsebino so slabše tovžu. Velika predpustna športna prireditev bo v soboto, 3. februarja t. 1. v vseh prostorih Doma kulturo v Trbovljah, združena z VELIKO MAŠKARADO. Pričetek ob 19. uri. Ifira Skrinarjev jazz. Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje