Cerkvene zadeve. Kaj je katoliška cerkev za človeštvo storila? (Apologetični pogovori.) III. Kakor je katoliška cerkev skrbela za izobrazbo narodov v ob6e, tako si je posebej za naš slovenski narod v tem oziru pridobila neminljivih zaslug. U6itelji našega naroda bili so ve6inoma duhovniki. Kdo ne pozna slavnih za6etnikov našega slovstva, ki so marljivo orali ledino zapuš6ene in zani6evane slovenš6ine ? Z zlatimi 6rkami so zapisana njih imena v naši slovstveni zgodovini. Japelj, Vodnik, Ravnikar, Metelko, Jarnik, Volkmar, Krempelj, pred vsemi pa naš nesmrtni S1 o m š e k so imena, koja mora visoko spoštovati vsak pravi Slovenec. Za narodno omiko, za šolsko izobrazbo so velezaslužni. Koliko so žrtvovali, osreciti narod z dobrimi šolami! Kako so se trudili, podu6iti ga! Ganljivo piSe Slomšek v Volkmerjevem životopisu: Poduk mladine je prijazna jutrajna zarija za d u š o. Ge se ne o6edi drevce, bo zrastlo trnjevo; 6e se ne požlahtni mlado drev6, ostane gr6av divjak; ravno tako tudi deca. Malo, malo je bilo Se za rajnega Volkmarja šol po deželi. Lehko si po devet župnij prehodil, poprej ko si eno Solo našel; le po mestih in pa v kakSnem trgu so vsakdanjo šolo imeli. Bila je to velika škoda za narod. Dobra šola glavo razjasni in srce za dobro ogreje in to je šole prvi, sveti namen. Učiti otroke po krš6ansko živeti, si za 6asno in za izveli6anje ve6no skrbeti, za to je šola. PoSteno dejanje ima v šoli prvo,posvetnoznanje Se le drugo mesto. Dobro je, znati pisati in brati, pa stokrat boljše, poSteno ravnati. Kdor tako ravna in u6i, ta modro mladino podu6uje. Tak je pravi pospeševatelj blagodeine izobrazbe, tak je pravi narodni prijatelj in dobrotnik. Po takem na6elu so se tudi starejši duhovniki ravnali, ki so šole ustanovljali, ali pa že obstoje6e vzdrževali. Volkmar, rojen Ljutomer6an, je povsod, kamorkoli je v svoji duhovski službi prišel, imel posebno Solo, v kteri je mladeni6e ne le pisati, marveč tudi krščanskega nauka in pravega, 6ednega zadržanja u6il. Stariši vseh stanov so mu svoje otroke zaupali, kajti ni u6il za posvetno pla6ilo iz dobi6karije, temve6 iz gole ljubezni božje in do mladeži, v skrbi za ob6ni blagor svoje domovine. Lepše, kakor Iastni stariši je Volkmar za svoje u6ence skrbel. Bil jim ni samo učenik, ampak tudi o6e in mati. Ubožae kmetiške mladeniče, ki so zdrave pameti pa 6ednega vedenja bili, je dobrotljivi Volkmar iz svojega oskrbel, naj bo za živež, streho ali šolo. Najbolj je svoje dni po Daših krajih latinskih šol pomanjkovalo. Duhovniki so potera ustanovili v starodavnih Rušah ob Dravi domačo akademijo ali u6no družbo, v koji je mnogo vrlih mož vsakega stanu izraslo, med katerimi u6eniki so bili Jamniki naiimenitnejši. Tako vrlo so se z mladino obnašali, da so žlahtni in visoki gospodje iz daljnih krajev svoje sinove v ruško šolo dajali. Ko je pa v Rušah višja šola nehala, je pa častiti in u6eni Volkmar posebno šolo v Ptuju za6el in pozneje kot kaplan pri sv. Vrbanu poleg Ptuja tako vspešno nadaljeval, da je bila Volkmarjeva u6ilnica rodovitno semeniš6e slove6ih možev, ki so slava svojega ljudstva. Ni stanii, v katerem se ne bi Volkmarjevi u6enci 6astili. Duhovskega stanu so bili lavantinski škoi Ignacij Gimerman, rojen Bister6an, ki je bil več let v Ptuju in pri sv. Vrbanu Volkmarjev u6enec. V drugem desetletju tega veka je v naši škofiji živelo dvajset dekanov, župnikov in drugih duhovnikov, ki so bili vsi Volkmarjevi u6enci. Vojaškega stanii je bil Majnrad baron Geppert, c. kr. višji zapovednik, hraber vojš6ak in slaven junak. In njemu enakih Je bilo v najviSjih vojaških službah še mnogo drugih Volkmarjevih u6encev. Na Ponkvi je živel in deloval drug duhovnik, ki se je enako z Volkmarjem odlikoval po neizmerni ljubezni do šole. Bil je Jakob Pražnikar, ki je potem bil župnik v Gornji Polskavi, kjer je 1. 1841. umrl. On }e v svoji kaplaniji uredil izvrstno šolo, iz katere je izšel najve6i Slovenec novejšega veka, naš divni Slomšek. In kdo je ustanovil naše sedaj obstoje6e višje gimnazije? Zgodovina nam to pove". Mariborska gimnazija nastala je 1. 1757. Ustanovili so jo o6etje iezuiti. V sedanjem bogoslovju bilo je stanovanje za nje in za učence, sredi je bil lepa cerkev sv. Alojzija, na drugei strani od nje pa je bila gimnazija, v koji se je podučevalo do I. 1891. Janez Pavel Ješenak, rojen Slovengrad6an, bivši prošt lavantinske stolne cerkve, so pa ustanovitelj celjske gimnazije. Ker je bilo veliko pomanjkanje duhovnikov, so želeli ustanoviti zavod, ki bi škofiji v tem oziru nekoliko opomogel. Ješenak se slavnega, a silno težavnega posla loti in z velikim Arndom je izposloval pri cesarju Francu 1. 1803. ustanovitev celjske gimnazije, ki se je potem 1. 1809. otvorila. Za Slovence ie bila velevažnega pomena; od tiste dobe so za6eli slovenski mladeni6i študirati. Koliko vpliva je imel rajni Slomšek pri ustanovitvah ljudskih šol, se ne da preceniti. Toliko }e gotovo, da bi se moral vsak zaveden Slovenee, kadar pogleda naše srednje šole ali pa narodne u6ilnice, s hvaležnostjo spominjati katoliške cerkve, ki jih je posredno ali neposredno ustanovila. Ona je prava prijateljica narodne omike! Dr. A. M.