Slev 123.
!?anl. v sredo dne 31. maja f922.
t_lj Naročnina
za državo SHS: ta oelo ieto napre Din. 120«— sa pol leta M .. „ 80*— u četrt leta „ «. „ 30-— sa on mesec „ .. „ 10«—
za inozemstvo:
celoletno.....Din. 2'«-—
mesečno ..... H 18*—
—i Sobotna izdaja: =
v Jugoslaviji. . . Din. 15 -vlnozmstva ... „ 35-—
PosBmno Slev. 75 par.
Leio L.
~ Uene inseratom:»
Euostolpna <ietltna vrsta mali oglasi po K 4-— 1» K S —, veliki oglasi nad 45 mm višine po K 8 —, poslana itd. po K 12 —.
Pri vačjsm naročila p opast.
Izhaja vsak dan Izvzemii ponedeljka in dneva po praz. nlku ob 5. uri zjutraj.
Mesečna priloga; Vestnih SKH.
Poltnlisa DlaSzaa * aofavin.
__ Uredništvo Je v Kopitarjevi allol štev. 6/IIL Rokopisi se se vračajo; neiranklrana pisma se bo sprejemajo. Dredn. telet štv. 50, apravn. štv. 328.
Folltlcen list m scenski mM.
Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. l|abljanske št. 050 za naročnino In št 34» za oglase Zagreb 39.011, sarajev. 7563, prailie in dunaj. 24.797
ali
zaKaj se dr. Žerjav razburja.
Že mesece se je po Ljubljani šušljalo o korupcijskih aferah, s katerimi da je v zvezi prodaja svinca. Pri tem so se imenovala razna imena in se je namigavalo na različne ustanove, ki da utegnejo biti in direktno v zvezi s prodajo svinca. Dejstev pa nihče ni vedel povedati, dokler ni na občnem zbora Jadranske banke dne 27. maja njen ravnatelj g. Čiro Kamenarovič iznesel stvari, ki so v vsej javnosti, tako v Ljubljani, kakor v Zagrebu in Belgradu in drugod naravno povzročile velikansko senzacijo. Mi smo, kakor skoro vsi dnevniki brez razlike strankarske pobarvanosti beležili poročilo g. Kamenaroviča.
G. Kamenarovič je imenoval v zvezi s svojimi različnimi obdolžitvami med drugimi imena dr. Žerjava kot politika in narodnega poslanca« in g. Praprotnika, prejšnjega ravnatelja ./Jadranske banke«. Pri celi stvari se je najbolj razburil g. dr. Žerjav, ki daje v včerajšnjem »Jutru« tozadevna pojasnila in naznanja: »Prišel sem v Ljubljano, da osebno izjavim državnemu pravdniku zahtevo, da uradno kazensko preganja po § 104 s. k. z. ravnatelja Jadranske banke g. Kamenaroviča, ki me je na občnem zboru banke v neznano kje tiskanem poročilu žalil kot državnega funkcionarja, da sem zlorabljal svojo uradno oblast proti Jadranski banki.« Hkrati naznanja užaljeni g. dr. Žerjav, da zahteva od državnega pravdnika, da ta preganja raz-širjevilce Kamen arovicevega oberkovanja, to je ljubljanske dnevnike »Slovenca«, »Jugoslavijo« in »Slov. Narod«. Zakaj se je razjarjeni lev omejil pri tem samo na ljubljanske dnevnike in ne tudi na zagrebške in belgraske in zakaj izmed ljubljanskih samo na omenjene tri. bo vedei pač samo on in ima zato pač svoje vzroke, ki bi tudi širšo javnost utegnili zanimati.
Mi se ne moremo iznebiti vtisa, da hoče g. dr. Žerjav pozornost javnosti v glavnem obrniti na stvar, ki ne igra v celi aferi glavne vloge. Kolikor moremo raz-videti iz obdolžitve g. Kamenaroviča, ne gre zato, da se je kupčija s svincem, se-kvestriranim od države, sploh sklenila, ampak zato, kako se je izvrševala, češ da je bil za nekoliko milijonov oškodovan Propagandni fond, kakor Upravna komisija tehniško-visokošolskega fonda za milijonske iznose. Dr. Žerjava pri tem dolži samo, da je interveniral v korist odpuščenih gg. A. Praprotnika in dr. Kavčnika; nadalje trdi g. dr. Kamenarovič, da je bil del dobička iz kupčije s svinčen; namenjen demokratski stranki, priznava, da iz knjig zavoda ni razvidno, da bi se bila demokratska stranka kot taka okoristila s tem denarjem, pač pa ugotavlja, da so ta denar dvignili ožji pristaši politike dr. Žerjava.
Zakaj se torej g. dr. Žerjav vpikava v to, česar ga g. dr. Kamenarovič po našem mnenju ni dolžil in zakaj se v svojem dolgoveznem intervjuvu z urednikom »Jutra« spušča v vse mogoče zadeve glede svinca, ne odgovarja pa točno na tista očitanja, ki jih je g. Kamenarovič naperil proti njemu.
Dr. Žerjav priznava samo sledeče: »Jadranska banka je v času, ko jo je vodil g. Praprotnik, v Sloveniji zelo napredovala in silno veliko zaslužila. V njej se je zbiral velik del denarja naprednih gospodarskih zavodov in njeni klienti so bili napredni industrialci, trgovci in obrtniki. Ni torej nič čudnega, če smo vsi mogoči javni delavci trkali pri banki, naj kaj žrtvuje za javne namene.« To je vse, kar je povedal dr. Žerjav. Pričakovali pa bi bili, da bo g. dr. Žerjav pojasnil kdo da so bili tisti njegovi ožji politični pristaši, ki so dvignili del dobička iz kupčije s svincem, namenjen demokratski stranki, koliko je znašal ta delež in v katere »kulturne, socialne in politične namene« se je uporabil. Konečno se ni izjasnil, na kateri fond pri Jadranski banki so >trkali javni delavci za javne namene«.
To bi bilo javnost bolj Snteresiralo, kakor da naznanja, da bo po državnem pravdniku »preganjale g. Kameranoviča in
nekatere liste, ki so izvršili samo svojo publicistično dolžnost.
Tudi način, kako se brani g. dr. Žerjav, iznenadi. Človek bi mislil, da bo dr. Žerjav rekel: Odložim ministrski portfelj in potem kot užaljen človek in ne kot javni funkcionar stopim pred sodišče in se po-gledava tam iz oči v oči z g. Kamoranovi-čem. Kaj še! Posluži se drž. pravdnika za preganjanje po S 104 srbskega krivičnega zakona, ki določa: Kdor z besedami, tiskanim ali netiskanim spisom, l<kom ali kakršnimkoli drugim predstavljanjem ali z znaki razžali oblastvo ali politično ali uradnika ali državnega zvaničnika ali porotnika ali razsodnika, pričo ali izvedenca, ali javnsga nslnžbcnoa o priliki službenega ;?osla ali tudi izven kraja oblastva, vsekakor pa v pogledu službenega posla ali v pogledu službenega vobče, noj se kaznuje itd.«
Po tem paragrafu se more preganjati vsakdo, ki ie s.^mo razžalil kako uradro osebo, ne da bi jo tudi obrekoval. Ako na razžalitev obsega obrekovanje, se kazen samo noo M. R 104 ie vzet iz desetega poglavja s. k. z., ki nosi naslov hudodelstvih in nrerrreških zoper zakon, oblastvo in javni red: .
Če je ta postopek oči vi dno glavna akcija, ki io podvzame g. dr. žerjav proti g. Kamenaroviču, čemu neki dodae temu nekako skromno izraženo izjavo: »Istočasno sem naročil svojemu pravnemu zastopniku,
da vloži proti mojim klevctnikom tudi privatno subsidirano tožbo«? Ali morda zato, ker je g. dr. Žerjav naprosil državnega pravdnika, da ta pospeši postopanje; o svojem pravnem zastopniku namreč nič ne izjavlja, da bi mu bil dal enak nalog.
Naj bo afera kakoržekoli, jasno je tole: 1. Žerjavove pristaše je cela afera silno razburila; dr. Kukovec sklicuje za četrtek »važno sejo načelstva JDS :, roti v včerajšnjem uvodniku »Jutra« vse demokrate, naj se ne dajo begati in naj vztrajajo v svojem neomajnem zaupanju napram dr. Žerjavu in javlja začudenemu svetu, »da se sistematično pripravlja ustanovitev nove konservativne, strogo kapitalistične organizacije v Sloveniji,« seveda politične. 2. Pojasniti se mora, liaj in koliko je resnice na trditvah g. Kamenaroviča, ne samo glede afere s svincem, ampak tudi glede drugih njegovih očitkov in 3. ali je bil delež pri kupčiji s svincem, namenjen propagandnemu fondu, res tudi tudi uporabljen v prvotno določene, oziroma narodno-obrambne namene, ali in eventuelno v koliko se je uporabil nasprotno v »kulturne, socialne« in še kake druge namene, torej ne v tiste, za katere je bil določen. Če je za to afero tudi politična stran, kar trdita gg. dr. Žerjav in dr. Kukovec, g. Kamenarovič pa to zanikuje, je postranskega pomena. Za nas je zadeva predvsem moralnega in nacionalnega pomena, o čemer bomo seveda še izpregovorili.
razmere v Volv
KATOLIŠKE REDOVNICE IZGNANE.
Kticnra. 30. maja. (Izv.) Grško katoliške sestre sv. Vasilija so bile izgnane na podlagi naredbe velikega župana brez kakega razloga v Križevce. Kakor znano, se je pričelo preganjanje grško-katoliških sester v Kucuri, ki poučujejo v tamkajšnjem zavetišču, že pred dvema letoma Na denuncijacijo nekega službenega organa so bile proglašene za protidržavne elemente ter so jim bila odvzeta učiteljska mesta v zavetišču. Delegat ministrstva za prosveto, ki je bil radi tega poslan v Kucuro, ni mogel ugotoviti nobene krivde
sester, vsled česar jim je ministrstvo za prosveto ponovno dovolilo izvrševati svojo i službo ter jim izročilo šolo. Gornja vest priča, kakšne azijatske razmere vladajo v naši upravi v Vojvodini. Radi tega nečn-venega postopanja političnih oblasti je posl. dr. .Tanko Šimrak naslovil pismeno interpelacijo in protest na ministra za prosveto in ministra za notranje stvari, v katerem zahteva, da se naj dovoli izgnanim sestram povratek na njihovo prejšnje mesto.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Angleški ministrski predsednik Llovd George je sedaj predložil naši vladi pismen načrt o izvedbi rapalske pogodbe, in sicer direktno potom jugoslovanske delegacije v Rimu. V tem načrtu se v splošnem potrjuje, kar je angleški delegat Gregory ustno sporočil jugoslovanski in italijanski delegaciji v Genovi v imenu angleškega ministrskega predsednika. Razen tega izraža Llovd George v tem pismenem načrtu svoje mnenje glede mešane komisije za izdelavo pravilnika za baroško luko. »Politika« doznava, da je LIoyd George umaknil svoj prvotni predlog, naj bi bila v tej komisiji zastopana tudi Anglija z enim delegatom. Po svojem današnjem predlogu bo imela ta komisija šest članov, in sicer tri Jugoslovane in tri Italijane. Komisija se bo takoj sestala, čim se podpiše sporazum ki definitivno odloča glede Sušaka nam v prilog, glede baroške luke pa ustvarja v splošnem le provizorno stanje. Po tem predlogu Lloyd Georgea mora ta komisija končati svoje delo tekom enega meseca. V tem roku mora izdelati defini-tivni pravilnik o Barošu in Bankini. Toda dasi prepušča angleški ministrski predsednik vprašanje baroške luke mešani komisiji v razsojo, izraža vendarle tudi svoje mnenje o tej stvari. Kot podlago za sporazum jemlje Lloyd George zapisnik seje
jugoslovanske in italijanske delegacije v Villi Spinola z dne 12. novembra 1920 povodom pogajanj glede rapallske pogodbe. Takrat je italijanski delegat Salata predlagal, naj pride vsa baroška luka pod Jugoslavijo, toda s pogojem, da pride Zadar pod Italijo. Ker je Jugoslavija priznala italijansko suverenost nad Zadrom, vidi Llovd George v tem obveznost Italije, da mora priznati Baroš in Bankino Jugoslaviji kot bistven del njene teritorijelne suverenosti. Glede Zadra priznava Llovd George potrebo, da se temu mestu zagotovi obmejni promet. Prvotni pas okrog Zadra se je zmanjšal. Prej se je predlagala cona 20 km, sedaj pa naj bi se ta pas skrčil in naj bi znašal 5 do 15 kilometrov. Obsegal naj bi tudi otok Uljan, ki je pred Zadrom. Ako bi jugoslovanska in italijanska vlada sprejeli ta predlog Lloyd Oeorgeov, se bo morala Italija obvezati, da izprazni Sušak tekom petih dni po podpisu dogovora in tretjo cono v Dalmaciji tekom štirih dni. Kakor se poroča iz Rima, želi italijanska vlada, naj se sporazum o izvedbi rapallske pogodbe podpiše pred poroko kralja Aleksandra, da pridejo prijateljski in prisrčni odnošaji med obema kraljevinama pri kraljevi poroki še bolj do veljave in sicer potom delegacije, ki naj zastopa italijansko kraljevino v Belgradu povodom poročnih svečanosti.
JltlčnJh' vprašanjih ter
Praga, 30. maja. (Izv.) Na današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik dr. Beneš izvajal v odgovoru na razne pomisleke glede njegove zunanje politike, da ni o versailleski mirovni pogodbi nikoli dejal, da je brez pogreške. Vendar pa se ta pogodba ne sme brez dmzega obsojati. Boj za njeno izpremembo, zlrsti za nasilno izpremembo utegne imeti najhujSe
posledice za mir v Evropi. Velika Anlanta, posebno prijateljstvo med Francijo in An-glijo, je potrebna, da se urede razmere v Evropi. Za Evropo in za Nemčijo je boljša kot neenotnost med obema državama. Glede vojne odškodnine je pač mogoč spor o podrobnostih in taktiki, frnncoski zahtevi po vojni odškodnini na se v načelu nikakor ne da oporekati. Mala antanta inui le
obrambni značaj in je bila ustanovljena le za ohranitev miru. Mala antanta ni izvrše-valna tvorba, kakor to najbolje doHzuje sporazum z Avstrijo in popolnoma korektno razmerje do Nemčije. Kar se tiče nemških manjšin na Češkoslovaškem, se razume samoobsebi, da uživajo Nemci vse pravice in da se jim omogoča nacionalno življenje. Kar se tiče pogodbe z Rusijo, bo vlada postopala v sporazumu z večino naroda in soglasju s parlamentom. Ministrski predsednik se je z zastopniki Rusije v Genovi glede sklepanja pogodbe takorekoč končnoveljavno sporazumel, vendar s pogojem, da to pogodbo ratificira zakonodaja. — Izjave ministrskega predsed. dr. Beneša je zbornica sprejela proti glasovom Nemcev, komunistov in slovaške ljudske stranke.
Nadzorstvo nad državnim
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Opozicional-ni klubi pripravljajo predlog, naj se sestavi poseben parlamentarni odbor, ki bo vršil nadzorstvo nad izvršitvijo državnega proračuna in nadzorstvo nad povišanjem potrebnih in nepotrebnih davkov.
0
Belgrad, 30. maja. (T7,v.) Opozicionalni klubi so izdali interpelacijo o dosedanjem delu ministrskega predsednika Nikole Pa-šiča. Posebno točko tvori v interpelaciji sodelovanje ministrskega predsednika Nikole Pašiča pri sklepanju zunanjega posojila.
minister
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Poslanec M. Dragovič je stavil vprašanje na predsednika narodne skupščine, v katerem opisuje delovanje ministra za šume in rude Rafaj-loviča. V svojem vprašanju povdarja, kako se je minister za š>;me in rude spustil v privatno trgovino in kako daje koncesije osebam, ki so mu po godu. Med drugim omenja slučaj s kamnolomom v Pletvarih, ki so ga doslej izkoriščali kmetje iz okolice, sedaj pa ga je nakazal minister Rafajlovič v izkoriščanje svojim osebnm prijateljem ter tako odvzel kmetom iz okolice edini vir dohodkov. Nadalje povdarja, da vodi minister Rafajlovič strankarsko politiko tudi v svojem resortu. Tako navaja pismo, ki ga je minister Rafajlovič pisal srezkemu načelniku v Bosiljgradu in v katerem pravi, da je tamošnje ljudstvo testo, iz katerega se more umesiti, kar se hoče. Zato naj se potrudi, da bo dobro zaščitil interese demokratske stranke.
BELGRAJSKI LISTI 0 RAZKRITJIH G. KAMERANOVIČA.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) V belgrajskih političnih krogih je vzbudilo veliko senzacijo razkritje ravnatelja »Jadranske banke« g. Kameranoviča o poslovanju ministra dr. Žerjava in bivšega ministra Antona Kristana. Listi obširno komentirajo njihovo delo ter govore o ministrih-apa-ših.
AMNESTIJA.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o pomiloščenju političnih krivcev povodom kraljeve poroke. Po dosedanjih sklepih bi bilo pomiloščenili okoli 15.000 oseb.
PODRAŽENJE ŽELEZNIC.
Belgrad, 30. maja. (Izv,) Minister za promet Stanič je sklical v Belgrad enketo vseh železniških ravnateljev, na kateri se bo razpravljalo o povišanju železniške tarife za 50 odstotkov. To povišanje ima stopiti v veljavo s 1. julijem.
ST0JAN PROTIČ V ZAGREBU.
Zagreb, 30. maja. (Izv.) Davi je do-šcl v Zagreb posl. S to jan Protič.
ZUNANJE POSOJILO.
BelCjrad, 30. maja. (Izv.) Novoj poteče rok, ki se jc dovolil Holl£!enovi finančni skupini, da predloži naši vladi podrobni predlog o ponudbi posojila. Danes sc jc
govorilo v političnih krogih, da je ta bančna skupina poslala naši vladi pismo, v katerem zahteva, naj se vlada pogaja ali z njo ali pa z Blcrovo skupino. Na ta način iz-begava ta skupina in noče predložiti defi-nitivnih predlogov. Iz tega sledi, da se vsa zadeva ne more smatrati preveč resno. Vlada je v zvezi s tem pismom sklicala za popoldne sejo ministrskega sveta, na kateri bo finančni minister dr. Kumanudi poročal o dosedanjem poteku pogajanj glede inozemskega posojila. Izgleda, da se namerava Hollgtenova bančna skupina umakniti tem svojim zadnjim korakom.
RAZPRAVA O VOLIVNEM ZAKONU.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Člani zakonodajnega odbora, poslanci večinskih (vladnih) strank, so danes nadaljevali razpravo o načrtu volilnega zakona. Debata je bila le splošnega značaja. Posvetovali so se le o važnejših momentih načrta. Na jutrišnji seji bo podrobna debata o tem predlogu.
RAZMEJITEV MED ČEŠKO IN AVSTRIJO.
Praga, 30. maja. (Tzv.) Danes dopoldne sta poslanik avstrijske republike dr. Marek in Češkoslovaški sekcijski načelnik dr. Wel-lner, ki je zastopal ministra zunanjih poslov dr. Beneša, izmenjala ratifikacijske listine o razmejitvi med Češkoslovaško in 'Avstrijo od dne 10. marca 1921.
čičerin pri D' Annunziu.
Genova, 30. maja. 28. t. m. je čičerin obiskal D'Annunzia v njegovi vili v Gar-done. Oblasti so za to priliko ukrenile obsežne varnostne odredbe, čičerin je ostal pri D'Aununziu celi dan in je tudi prenočil v vili. Pogovarjala sta se dolge ure brez prič. D'Annunzio je bil vedno velik prijatelj Rusije in je za časa svoje »vlade« na Reki uvedel službene zveze s sovjetsko Rusijo in poslal v Odeso posebno gospodarsko misijo. Sedaj je goreč pristaš misli čim tesnejših italijansko - ruskih odnošajev. (Kakor znano, se D'Annunzio v zadnjih časih z vso vnemo peča s socializmom.)
CERKVENI ZBOR V MOSKVI.
Helsingfors, 30. maja. »Sjeverna Komuna« poroča, da se cerkveni zbor ruske pravoslavne cerkve zbere v Moskvi avgusta meseca. Patriarh Tihon se ni odrekel svojega čina, ampak je samo do zbora predal svoja polnomočja začasni cerkveni upravi, na čelu katere stoji škof Antonin (Granovski), ki je bil v carski dobi znan kot nasprotnik absolutizma. Patriarha Ti-hona so preveli iz čudovskega samostana v Donski pri Moskvi.
NEMŠKO-RUSKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA.
Pariz, 30. maja. Izv.) V Moskvi se je ustanovila nemško-ruska industrijska družba, čije glavnica znaša 30 milijonov papirnatih mark. Z nemške strani sta udeležena Stinnes in Krupp, z ruske pa sovjetska vlada.
RAZPRAVA PROTI REVOLUCIONARJEM V MOSKVI.
Moskva, 30. maja. (Izv.) Proces proti
Socialnim revolucionarjem se začne dne 6. junija t. 1. Obtožnica, ki je bila vročena vsem obtožencem, obsega 800 strani. Obtoženih je 43 socialnih revolucionarjev, od katerih je 6 oseb na svobodi.
IZGREDI NA IRSKEM.
Bellast, 30. maja. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva so bile tri osebe ubite in 26 ranjenih. Dvajset oseb je bilo aretiranih, ker so osumljene, da so v zvezi z republikansko armado. V okolici Fermanag-ha je prišlo do boja, ob kateri priliki je bilo ubitih pet oseb, več pa ranjenih.
Nikola Klimenko:
Večni zid.
(Konec.)
IV.
Naenkrat Jurjev začuti — začuti, ne da bi slišal -- da nekdo koraka z njim vštric.
Ozre se — in tedaj se njegove oci srečajo z očmi, v katerih se je svetil neskončen, hladen starodaven obup. Zdelo se je, da se je ta obup dolge dobe zbiral v globoke očesne vdrtine in sedaj ni mogel več ix njib.
Bil je to popolnoma siv, zgrbljen, onemogel starček, opirajoč se ob palico. Oblečen je bil v črn, širok in skoro do tal segajoč hilon, kakoršne so nosili v prastarih žasih na vzhodu. Toda s svojimi bosimi nogami je korakal varno in lahno.
Za trenutek jo Jurjev pomolčal, nato pa. trudeč se, da zaduši svoj strab, vpra-ial:
—< Odkod si?
Od daleč, — zamahne starec nedoločno proti vzhodu.
Jurjevu se je zdelo, da je starec to holj dahnil nego izgovoril
— A kam?
Starec je pravtako nedoločno zamahnil s palico pred seboj.
Nekaj časa korakata molče. Zvoki zvon« no nehali prihajati, eolnee je utonilo
>i •'..*".•! H. 1 1; r. • i ■: • %
+ Intrige »narodne cerkve« proti križevskemu školn. »Narodna Politikac poroča iz Belgrada: Pred par dnevi je priobčila »Tribuna« članek proti križevskemu škofu dr. Dionizu Nvaradvju. Znano je, da je ta list pred približno dvema mesecema v daljšem članku ostro napadel zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Dognalo se je, da je dobila »Tribuna* ta članek iz Zagreba in da izvira iz vrst takozvane narodne duhovščine, ki niso preveč oddaljene od uredništva zagrebške »Slobod-ne Tribune«. »Narodna Politikam pripominja k tej vesti, da je oseba škofa dr. Nyaradyja velika ovira narodni duhovščini v njenih načrtih, ki bi rada videla, da bi škofovski sedež v Križevcih zasedel »narodni škof«. Narodna duhovščina računa na prejšnjega križevskega škofa Julija Drohobeckega. Toda ta škof ni nikoli imel in tudi sedaj nima nikakšnih zvez s to narodno duhovščino.
+ Naše zunanje posojilo. Tz Genove je dospel v Belgrad jugoslovanski generalni konzul v Bruslju Antoine, ki je pred približno enim mesecem ponudil naši državi posojilo v znesku 30 milijonov angleških funtov. V Belgradu je hotel vladi ustno predlagati to ponudbo, pa se je v porazgovoru s finančnim ministrom dr. Kumanudi jem mogel prepričati, da ne more konkurirati s ponudbo ameriške Ble-rove bančne skupine.
+ Posojilo zagrebške mestne občine. Dne 29. t. m. je bila seja zagrebškega mestnega sveta, na kateri je bil soglasno sprejet predlog, naj se najame posojilo pri bančni tvrdki Fr. Benson &Co. v Londonu v znesku 500.000 angleških funtov ali 600 milijonov kron. Demokratski mestni svetniki niso glasovali. To posojilo se obrestuje po 10 odstotkov in se ima vrniti v 40 letih, oziroma v 80 polletjih.
+ Propaganda za neodvisnost Reke. Vodstvu Zanellove avtonomistične stranke je bil predložen načrt za propagando, ki naj se vodi v inozemstvu za neodvisnost Reke. Načelništvo stranke je sprejelo ta načrt. Propaganda se bo vršila v obliki javnih predavanj, člankov v časopisju in raznih informacij, ki naj se pošiljajo političnim krogom v Franciji, Angliji in Ameriki. Sedai se zbira gradivo za to propagando, in to zbiranje dobro napreduje. Vodstvo stranke pozivlje reško prebivalstvo, naj mu da na razpolago ves materijal o puču z dne 3. marca. V kolikor se da sklepati iz poročil, prihajajočih z Reke, je prebivalstvo na Reki zelo navdušeno za ta korak.
+ Promet med Reko in Mažarsko. V krogih reške konstituante se potrjuje vest, da se je mažarsko-reška družba, ki se je pred par dnevi konstituirala v Budimpešti pod predsedstvom mažarskega grofa Ludvika Batthyanyja, resno lotila dela in da je že uredila promet z Reko. Pričakuje, da se v kratkem vzpostavi železniški promet med Madžarsko in Reko. Na Madžarskem je že pripravljenih v to svrho S00 vagonov ranzega blaga in 4000 konj, ki naj se na Reki vkrcajo na parnike angleške paroplovne družbe Cunard Line.
— Dijaške počitnice ob priliki kraljeve poroke. Ukrep pokrajinske uprave, da sc prosti dnevi ob priliki kraljeve poroke strnejo z binkoštnimi prostimi dnevi v enotne počitnice, je vsa naša javnost sprejela z velikim odobravanjem. Svoboden izlet v domačo hišo in v pomladansko naravo bo zapustil v mladih srcih najlepši spomin na
za holmom, v polju in po jarkih so bolj in bolj temnele sence.
—	Zakaj si jokal? — je vprašal starec in zvok njegovega glasu je bil hladen kakor dih zimskega jutra in strog kakor star sodnik.
—	Spomnil sem se bil poslednjih ur Ješua in postalo mi je tako težko...
—	Poslednjih ur Ješua?
Ta trenutek se je starčev glas pretrgal, drhtel. V njem je zvonilo, ječalo tisto brezkončno trpljenje, ki se je zrcalilo v njegovih očeh.
—	In nate spomin nanje tako močno deluje?
—	Kakor gore celega sveta pada na mojo dušo, — odvrne starec.
—	O veliki trenotki svetovne zgodovine 1 — slovesno vzklikne Jurjev. — V njih v teh predsmrtnih urah Ješua, ko je, nedolžen, vzel na svoje rame vse zlo sveta in šel prostovoljno v smrt na križu, je osredotočena glavna moč moralnega dviganja človeštva, v njih je sodba svetu, sodba tistim, ki so prisostvovali Njegovemu trpljenju. Kako si ta trenotek predstavljam tiste urel...
—	Prizanesi mi! — žalostno zaječi starec.
Njegova pleča so ae še bolj upognila, njegova glava se jc tresla kakor bi se hotela umakniti nevidnemu ndarcu.
-r Ali naj molčim?
Toda ta trenotek se je starec zravnal,
kraljevo poroko. A na nekaj je pri tem šolska oblast pozabila; dijaki nimajo za bin-koštne počitnice znižane vožnje po železnicah, kakor jo imajo za Božič in Veliko-noč.,Zato prosimo višji šolski svet, oziroma korapetentne oblasti, da dijaštvu to ugodnost nemudoma izposluje, da se je bo moglo šc o pravem času poslužiti.
—	Kako skrbi država za promet? S 1. juni jem se izpremeni vozni red na južni
i in državni železnici. Medtem ko je južna j železnica že objavila izpremeinbe svojega ! voznega reda, ni ravnateljstvo državnih železnic izdalo še nobene objave. Iz tega sledi, da je upravi državnih železnic popolnoma vseeno, ali se vozi kdo z njeni-i mi vlaki ali pa nobeden. Bržkone bi ji bilo zadnje še ljubše ker bi imela radi svojega zanemarjenega poslovanja manj deficita. Ni pa to vseeno davkoplačevalcem in onim, ki so prisiljeni posluževati se državne železnice, vsled česar popolnoma upravičeno zahtevajo, naj ravnateljstvo državnih železnic pravočasno objavlja izpremembe svojega voznega reda, da no bo v potniškem prometu nastala še večja zmešnjava, kakor že obstoja. Ako državna železnica že ne daje dovolj vlakov na razpolago, naj vsaj pravočasno objavi, kdaj njeni redki vlaki sploh vozijo.
—	O znanem izpadu jngofaSislov na zadnjem občnem zboru akademskega podpornega društva v Ljubljani prinaša dalmatinski list »Narodna Straža-: v šibeniku daljši dopis, v katerem poziva >Udruženje dalmatinskih akademikov«, da izključi vse one člane, ki so sodelovali pri izgredih proti bratom Slovencem.
—	Preustroj poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. Vsled naredbe poštnega ministrstva so se pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani ukinili vsi dosedanji oddelki in se je ravnateljstvo nanovo razdelilo v pet oddelkov in sicer v splošni, poštni, brzojavni in telefonski, gospodarski ter računski kontrolni oddelek.
—	Zvišanje telefonskih govorilnih pristojbin v medkrajevnem prometu. Poštno in brzojavno ministrstvo jc zvišalo telefonske govorilne pristojbine v mednarodnem prometu, in sicer: v I. pasu (zračna razdalja do 100 km) na 5 Din; v II. pasu (zračna razdalja čez 100 do 200 km) na 8 Din; v III. pasu (zračna razdalja čez 200 do 400 km) na 12 Din in v IV. pasu (zračna razdalja čez 400 km) na 15 Din. — Nove pristojbine stopijo v veljavo s 1. junijem t. 1.
—	Ribiči, pozor! Prejeli smo: Uradni list z dne 29. maja 1922 št. 55 prinaša zakon z dne 31. jan. 1922 št. 156, po katerem znaša pristojbina za ribarske knjižice 50 kron poleg kolkovine v znesku 2 kron. Zakon zapoveduje v zadnjem členu vsem in vsakomur, da naj se mu pokorava! Drugače ribarsko društvo v Lubljani, ki ima agende ribarskega okrajnega odbora. Njegov tajnik tržni nadzornik Plemelj je pobral letos od vsakega znesek 120 K s kolkovino vred, kar je proti-postavno. Poživljamo g. Plemlja, da takoj vrne preveč in protipostavno zahtevane pristojbine na naslove, ki jih ima v knjigi zabeležene.
—	Geografi ljubljanske univerze z več gg. profesorji smo imeli 2S. t. m. poučno ekskurzijo ua Cerkniško jezero, ki je eno najlepših kraških pojavov. Pri tej priliki se je cerkniško županstvo izkazalo zelo gostoljubno iu nam šlo v vsakem oziru na roko. Zato se mu na tem mestu najiskre-neje zahvaljujemo.
—	SInr»nsko planinsko društvo naznanja svojim članom, da odpade nameravani izlet na Plit-vička jezera, radi prezidav tamkajšnjih hotelov, ker je za priglašene člane nemogoče dobiti pre-uočiač in prehrane. Izlet odnosno sestanek priredimo po možnosti v septembru t. 1., kar bomo tudi pravočasno poročali.
—	Usposobljenost™ izpiti za lindske ln
meščanske šole na liubiianskem učiteljišča
v majevem terminu pod predsedstvom ravnatelja A. Dokleria. Javilo sc ie 55 kandidatov in 52 kandidntinj. I. Za meščanske šole so bili usposobljeni: Fink Leon 13 skupi, Gospodaric Jakob (3 sk.), S. Konciliia Neiika (3. sk.), S. Masle Ivana (1. sk.). Peternel Pavla (2. sk., z odliko). — II. Dopolnil, ni izpit so napravili: Iskra Albina in Kra-vos — Lombar Angela iz srbhrv. za liudsko šolo. Ilerbe Robert, Loser Ivan. Siegmund Jos. in Weber Iv. iz slov. za liudsko šolo. — lil. Posebne izpite: Bajec Al., Jedrlinič Tomo in S. Višner Angela iz srbhrv. za mešč. šole: Jurdana Srečko iz srbhrv. in ital. za mešč. šole; Trusnovič Mar. in Vidmar Mar. iz italii. za meščanske šole: M. Warfner Emi-liia iz slov. u£. iez. za III. sk. na mešč. šolah: Kolarič Josin, Koršič Gracliana, Makari Ala-dar. Mušič-Nuszcr Matildo, Šoštarič Aleš, Tutta Herta iz rlov. uč. i. za li. šole. — IV. Z s ljudske šole so bili usposobljeni' Aichholzer Bogomira, Artel Antoniia, Čuček Mariia, Gruden Nada, Horvat Olga. Kalan Frani a, Kante Stana, Kos Pavla. Kosane Pavla (z odliko!, Kumar Oltfa, Lakner Marija, Letfiša Angela Lok ar Zora (z odliko), Mitterhammer-Stečepšek Ana. Nerah Breda, Obersnu Petra, Palčič-Goederer Antoniia. Pavlin Antoniia (z odliko). Per-liavc Vladka, Prekuk Josipina. Protfar Roza, I rosen Ceciliia, Potokar Ivana. Sedei Helena, Stoikovič Hedvika. Š e t i n a Ana. Vittori Josmina, V^rbach Ar.rfela. Zom-KosiS Marija. —- Bošfančič Albin, Čebular Albin, Čeme Jo. sip, Golob Ivan, Grašič Fran. Herbst Pavel, Hofbek_ Edmund, Hrovat fvan, Hvala Justin, Jankovič Fran, Jurčec Ivan. Klavora Fran, Kokali Janko, Komafr Rado. Koistar Ciril. Kos Alfred, Krische Ant^n, Kristan Srečko, Kumeli Metod, Lahainar Niko, Leban Rudolf, iJubač Matiia. Mazlic Alfonz. Mlekuž Al., Novak Gregor, Pahor Gvidon, Pečnik Ivan, Poderžai Ferdo, Pristov Antnn, Rog Franc, Scrainik Jožef, Še<*a Fran, Tscherne Alojzij, Vidmar Ferdo. Vidmar Karel. Vončina Edgar, Weber Al.. Zalar Jos. — Reprobirani so bili: 3 kandidatinie in 2 kandidata za liud. šole: me' izpitom so odstonilc: 3 kandidati-nie_ z? mešč. ?r!e, 2 kapdidatinii za li. šole. Triie kardidati in ena kandidntinia niso prišle k_ izpitu. — Pole* ts<*a sta napravila specialni izpit iz telovadbe za mešč. šole Bolh ar Slavoj ter Kredar Amaliia, za pomožne šole pa ie bila usposobljena Antoniia Ttirk.
—	Imena porotnikov za porotno zasedanje, ki se prične 6. iuniia t. 1. Glavni porotniki: Jenko Ivan, posestnik, Cerklie (Kranj); Kisovec Ivan, Jevnica (Lj.tija); Dolšek Albin, posestnik in lesni trgovec. Grbin (Litiia); Po. gačnik Filip, posestnik in gostilničar. Sr. Dobrava (Radovljica); Rožič Matevž, posestnik, Kainnie (Radovliical: Malei Franc, posestnik, Koroška Bela 54: Resman Janko, posestnik in stroiar, Radovljica: Detela Oton, graiščak, Turn (Kranil; Resman Valentin, posestnik, Zapuže (Radovljica); Rode Fran. gostilničar in posestnik, Zapricef Kamnik): Košir Josip, posestnik in lesni trgovec. Kraniska <*ora; Kunčič Fran, posestnik. Lesce: Baraga Jakob, posestnik in tfostiln.. Bled-Grad: Grašič Ant., trgovec, gostiln, in posestnik. Pristava (Vrhnika); Mohar Karol, posestnik, So. Šiška; Kos Franc, trgovec, Ljubljana, Sodna ulica 5; Rahne Franc, posestnik. Goričica (Brdo); Verbič Anton, posestnik, Sinia gorica (Vrhnika): Lavrič Ivan, posestnik in trgovec. Cerknica: Burgar Josip, posestnik. Sp. Bernik; Mravlie Anton, trgovec in posestnik. Podpeč (Vrhnika); Meden Anton, posestnik. Begunie (Cerknica); Žumer Anton, posestnik. Javor-nik (Kraniska čoral: Zadrgal Fran. posestnik in mlinar, Kapliavas (Kamnik); Svet Andrei, posestnik, Rakek: Slavinec Ivan, trgovec, Šmartno (Litiia): Globočnik Josip, lesni trgovec, Železniki; Šribar Aloizii, fin. nadpaznik v p. I.itiia: Benkovič Kari. posestnik. Kamnik: Tičar Ičnacii. posestnik. Litiia; Bidovec Ivan. posestnik, Zalo<J (Kranil; Prudič Fran, posestnik in mlinar. Cerknica: Klinar Fran, posestnik, Dovie: Jurca Vinko, posestnik in gostilničar. Kraniska gora: Perko Andrei. posestnik. Zg. Šiška: Železnikar Josip, posestnik in lesni trgovcc. Iška vas. — Nadomestni porotniki: Srebot Ivan. čevliar in posestnik, Ravnikarieva ulica 15: Olup Josip, trgovec, gostiln, in posestnik, Stari trt? 1: Pengov Ivan, podobar, Kolodvorska ulica 20; Rihter Hinko, tovarnar, Vožarski pot 3: Ravhckar Anton, trgovec. Pred škofijo 20; Novak Ičnacii, trgovcc, Poljanska cesta 13; Šerbec Frderik, trgovec, Stari tri« 4; Tcrlen Matiia, kovač in posestnik, Sv. Jerneja cecta 38: Pust Fran. tesar in posestnik. Streliška ulica 31; vsi v Ljubljani.
vitek in gibek kakor mladenič; njegove oči so zasijale v hladnem srdu in ukazujoče je j rekel:
—	Govori dalje. Jaz, kakor tudi ti, iščem sodbe. Dokončaj, kar si začel!
Pokoreč se skrivnostnemu starcu, je Jurjev govoril dalje o zadnjih urah Ješua, a sedaj že brez prejšnjega navdušenja, skrbno pazeč, da poda vse natanko tako, kakor si je sam predstavljal.
Med njegovim govorom je surovi starčev pogled vse bolj in bolj ugašal; na njegovem licu je zaigral smehljaj in se dotaknil globine oči.
—- Slabo poznaš zgodovino teh dni, moj sin. Popolnoma si pozabil omeniti Večnega Žida.
—	Toda tega nikoli ni bilo! — je živo vzkliknil Jurjev. In ne da bi starca dalje poslušal, mu je začel živahno pripovedovati o dragoceni najdbi starega profesorja, kako bo ta starodavni rokopis v znanosti popolnoma izpremenil vidike o zadnjih urah Mosijevcga življenja, kako čudne se bodo zdele poslej tiste povesti o raznih pojavih na Oolgoti, o Večnem Židu ...
V.
Tu je Jurjeva prekinil nepričakovan liohot. Gledajoč Jurjevu v obraz s hladnimi, neskončno žalostnimi očmi, se je starec, brez vsakega giba, nevzdržljivo divje bohotni in zvoki njegovega smelm so se vznemirljivo razlivali naokolu.
I š
Jurjev je čutil, kako ga prevzema groza. A starec se je istotako hitro pomiril,, kakor je bil nepričakovano začel.
—	Kako je ničeva vaša človeška znanost! — je rekel mirno. — Stoletja se trudite? da obnovite zgodovino velikega tre-notka, a čimveč se prizadevate, tembolj se resnica oddaljuje od vas. Z orlovskim poletom misli se hočete dvigniti do solnca resnice, toda ali vas tam ne čaka slepilo?... Kajti kje je tista sila misli, s katero se ponašate?... Ti si našel star rokopis in ne-češ poznati resnice, ker je ta ne omenja...
Starec se je zravnal, ukazujoče stegnil svojo suho, koščeno roko in kakor preje pritajeno, mirno žalosten nadaljeval:
—	Vedi: Večni žid je bil. To je bil stari, nesrečni opankar Agaster, kakoršnih je takrat bilo veliko v Jeruzalemu. Zvest izpolnjevalec Mojzesove postave je veselo pozdravil obsodbo nad .Ješuom in se vde-ležil zasmehovanj, ki so Mu jih prizadevali v dvorcu Pilatovega pretorija. A Agastoru tudi to ni zadostovalo. Vedel je, da vodi pot na Golgoto mimo njegove hiše. Zato jc hitel domov, da pokaže svojemu malemu sinu-ljubimcu, katerega mu je rodila njegova druga mlada žena, golgotskega Mu-čenika. Nazarenec, ki je ves izmučen nesel svoj križ, se je, dospevši do Agastcrje^ ve hiše, naslonil na njegova vrata, da bi se vsaj za trenotek oddahnil od bremena, ki je presegal Njegove moči.
—	Strani! — je zavpil nadenj Agaster.
—	Mednarodna razstava psov o binkoštih v Liubliani. Razstavlialci morajo Drivesti pse na binkoštno nedeljo najpozneje do pol 9, ure na rastavišče. Pri vhodu sc mora. kdor pripelje Dsa. izkazati s potrdilom vodstva raz- J stave, da ie prijavil psa k razstavi. Le proti temu potrdilu se sme odpeljati osa iz razstavišča ob v določilih določenih časih. Ta potrdila so se razooslala vsem razstavlialcem. Na južni železnici plačajo razstavlialci za enkratno vožnjo polovično ceno v II. ali III. razredu potniških vlakov. Ta popust ne velja za ose. Do Ljubljane plača vsakdo celo karto, ki jo žigosa železnica nri nastopu vožnje z mokrim postajnim žičom. Te karte ne oddajo v Ljubljani portiriu, temveč velia za vožnjo nazai. Pri blagajni in v vlaku sc izkaže razstavljalec s potrdilom, da ie oriiavil psa k razstavi. Prekinjenje vožnie ni dopustno. V nedelio traja razstava do 8., v pondeliek do 5. ure Dopoldne. Prijavljenih ie lepo število psov nairazličneiših pasem tudi iz inozemstva. Med lovskimi osi ie prijavljenih samih bra-kov do 100. Razven teh veliko ptičarjev, španijelov in jazbečarjev. Med nelovskimi psi ie največ volčjih psov, dobermanov in foks-teriieriev. Skoro ie ni pasme brez zastopnika. Botri ne morejo narediti birmanccm večjega veselja, kakor če iih pclieio na razstavo. Vstopninta f5 Din) ie namenoma nizka, da razstavo z ozirom na nično poučno stran lahko vsakdo obišče. Poskrbljeno ie tudi za zabavo. Svira vojaška godba, v paviljonih bo na razpolago ied in pijača.	(KI
—	Koča na Kamniškem sedlu in Cojzova koča na Kokrškem sedlu se otvorila ua binkoštno nedeljo dne 4. junija 1922. Preskrbljeni bosta z gorkimi in mrzlimi jedili, kakor tudi z dobro pijačo. Pot do koč jo lahko pristopna, lo na stenah Brane in Pl njave so nahajajo snežišča.
—	Obsojen jugofaiist. V Splitu je bil te dni voditelj sinjskih jugofašistov ali orjunccv Ante Barega obsojen na dva meseca joče iu povračilo sodnih stroškov, ker je nedavno pod okriljem teme razbil s kameni okno na stanovanju sodnika Melade.
—	Velika nesreča — radi pijanosti. V bližini Kmševca je pretekli četrtek podrl vlak voz, ua katerem se je peljalo 6 oseb, oče, mati in štirje otroci. Oče se je napil. Ko jo vozil preko železniške proge in videl, da prihaja vlak, ni hotel počakati, temveč je konja pognal, da bi prehitel vlak. Vseh Sest osob je mrtvih.
—	Steklih psov jc posebno v Sarajevu zelo veliko. Nedavno so ti psi samo v enem dnevu ogrizli 18 oseb, ki so bile prepeljane v Pasteurjev zavod v Zagrebn.
Janko Novan:
nove žetve.
Po poročilih o slanju setve se ravnajo navadno žitne cene. Tako jo bilo vsaj normalno takrat, ko je bila valuta svetskih držav stabilizirana iu, ko trenolne spremembe na kurzu denarja niso imele vpliva na določitev cen. Danos določa ten-donco pri dviganju in padanju cen žita bolj va-lutiranje denarja, vendar pa je radi carinske zaščite za poljedelske proizvode dano gotovo razdalje, v čigar okvirju je cena žita odvisna tudi od lastne želve.
Poljedelsko ministrstvo jc imelo v nekdanji Ogrski, ki je za bivšo Avstro-Ugrsko prihajala radi presoje žetve v poštev, primeroma dobro voden statistični urad. Podatki, ktero je poljedelsko ministrstvo objavljalo, so bili merodajni za borzne terminske kupčije. Opetovano se jo že povdarjalo, da je velika hiba pri nas, ker se še do danes ni vlada povspela do tega, da organizira poljedelski statistični urad, ki jo v vsaki agrarni državi neobhodno potreben. Posledica tega je, da so mnenja o oceni žetve skrajno nasprotujoča si, ter se mečejo poročila o stanju usevov s tendcnčuimi nameni v javnost. Kako malo pa so bila taka poročila doslej vredna, nam kaže izkušnja, ki je dokazala, da niti
Nazarenec vstane, pogleda Agasterja in reče:
—	Tako tudi ti ne boš poznal odpo-Čitka, dokler jaz znova ne pridem ...
In šel je dalje...
Od tega časa Agaster neprestano blodi po svetu ter išče od počitka v smrti, a ga ne najde...
Izroča se divjim valovom morja, kadar vre in se peni, a morje ga ne sprejme...
Izroča svoje izmučeno telo ognju, a tudi ogenj mu odreka počitek.
Tudi globoki prepadi gora ne sprejmejo starca...
O gorje, gorje!...
V zadnjih besedah je bilo toliko moči neizrekljivega trpljenja — trpljenja, ki ni bilo človeško, ampak zverinsko, da je Jur-jev nehote zadrhtel.
In naenkrat je vso njegovo bit prevzela drzna, neverjetna misel.
Ta čas je izza holma vzšel rdečkasti mesec in s krvavim sijem oblil zagonetnega, strašnega starca.
—	Kdo si?I — je z divjim, od groze trgajočim se glasom zavpil Jurjev.
Ta trenotek se jo starec začel oddaljevati.
—	Kdo si?! — je ponovno zakričal Jurjev, a se ni mogel ganiti z mesta, da bi pohitel za starcem.
Ta pa je šel in šel.
Končno se je okrenil, vzravnal, slovesno dvignil roko proti nebu in, jasno viden v skrivnostni poltemi, zaklical, da so za-drhtele doline in je odmevalo od gora:
—	Jaz sem — Večni židl
v enem letu po njedinjenju nismo pozuali svojih zalog. V lotih, ko smo so bali pomanjkanja in zahtevali vpeljavo državnega gospodarstva z žitom, so jo izkazalo, da so se zalogo takoj pojavilo, ko je v ceni nastopila tendenca navzdol. Vsa poročila glede stanja letine so sc izkazala kot nezanesljiva.
V	splošnem velja danes načelo, da smemo letino ceniti šele spomladi, ko sc pokaže, kako so usevi prezimili in kako so je setev jarega žita izvršila.
V jeseni so eene žitu padle, a so niso moglo na nizkem nivoju vzdržati. Ocenjevalci letine so se sklicevali na dolgotrajno sušo, ki bode mogla imeti katastrofalne posledice. Poleg padanja kurza krone so tudi pesimistično oceno pripomogle do dviganja žitnih cen, ki jo v prvi polovici marca doseglo svoj višek. Vsled devizne naredbe se jo hipoma tendenca preokrenila; tako so ceiie padle skoro za eno četrtino. Lastniki velikih zalog so iskali tedaj rešitvo iz mučnega položaju v ten-denčnhi poročilih o bodoči letini. Kakor je bila lani suša za njihovo oceno glavni krivec, tako so se sklicevali letos na dolgotrajno deževjo in na velike povoduL To pot poročila niso uspela. Niti trgovci niti producenti niso imeli več tipanja z zadrževanjem zalog zagotoviti si uspehov, vsled česar so so pojavile zaloge žita, ki pričajo, da so bila poročila ob žetvi neresnična. Lanska letina je bila v pšenici srednjo dobra, a kvaliteta prav dobra, letina v koruzi jc bila slabejša, vendar pa je bila kvaliteta prvovrstna. Ker je kmetovalec pričel vsled dobre kvaliteto prezgodaj z robkanjem, a jc koruza vsebovala velik odstotek maščobe, so se pokvarile velike množine prezgodaj orobkanega zrna. Vsled nastalih ponudb sc jc pojavila v trgovini z žitom splošna stagnacija, katero so povečevale šo ovire pri izvozu, ker izvoznik no more prodajati blaga v inozemstvo za krone. Ravno v času pred prazniki, ko je sicer za moko največja sezona, je letošnja trgovina popolnoma mirovala.
Kakor žo rečeno, nimamo o slanju usevov nikakih zanesljivih uradnih podatkov, vsled česar se moramo ozirati le na privatna po.učila. Splošno se trdi, da so nam ne obeta dobra žetev. V posameznih krajih setve sicer dobro obetajo, v največ krajih pa tožijo, da je med žitom zelo veliko plevela. Dobro obetajo kraji v Baraniji, četudi se tudi tu ne smo pričakovati prvovrstnega zrna. V okolici Sombora obeta biti žetev dobra; okolica Bogojcvo (Gomboš) ima slabo pšenico z veliko plevelom, slaba žetev sc obeta tudi v okolici Vr-basa in Hodžaka. Boljša so poročila iz Panata, kjer so zlasti v južno ležečih krajih pričakuje prav dobra letina. Splošno se napoveduje slabejša letina od lansko tako kvantitativno kakor tudi kvalitativno. Dočim je žito zadnje letine prvovrstno kvalitete, tega letos ni pričakovati. Ako bodemo imeli ugodno in toplo vreme jo upati, da so bode pšenica šc dokaj popravila, ker hibe, ki jih imajo danes usevi, izhajajo vsled dolgotrajnega deževja.
V	najboljšem slučaju je upali srednje dobre letine.
Saditev koruze so je vsled nepovoljnega vremena zakasnila, vendar pa se razvija povoljno. Ponekod se vsled povodnji koruza niti posaditi ni mogla, a takih krajev je malo in se je pozneje na teh mestih posejalo proso in mohar. Splošno moremo trditi, da jc koruzo posajeno manje kot lansko leto. Ker jo stanjo usevov ugodno, smemo upati v koruzi na dobro letino, če bodo rast pospeševalo ugodno vreme.
kakor jo rečeno so poročila o letini iz privatnih krogov, ker vladnih statističnih podatkov nimamo. Iz tega razloga so poročila zelo različna, dočim si obetajo nekateri ugodnih rezultatov, izražajo zopet drugi pesimistična mnenja. Podatki, katere je pribavila podružnica žitnega zavoda v Somboru in katere sem navedel, ne bodo mnogo oddaljeni od faktičnega stanja.
Ne preveč dobri izgledi o stanju usevov so povzročili, da se je povpraševanje po dobrem blagu pojavilo. Tudi Avstrijci, ki so prišli kupovat žito, so pripomogli k dviganju cen. Splošno so opaža, da so zaloge v pasivnih krajih izčrpano in jih trgovina skuša nadomestiti z novimi nakupi. Visoke ceno prišičev spodbujajo prašičerejce k intenzivnemu pitanju, kar je na tendenco zopet izdatno uplivalo. Dočim sc jo ponujala koruza še pred kratkim po K 12.30—12.50, jo poskočila cena koruze tako, da so bližamo že ceni K 14.—. Ako bi naše cene določala samo naša domača produkcija, potem bi morali nedvomno pričakovati velikega podraženja, a ker stoje tudi naše cene pod uplivom svetovnih tržišč in kaže zlasti New-York padajočo tendenco, je upati, da ostane trgovina v zmernih mejah in se morda no bode zopet pojavila špekulacija, ki je v februarju povzročila val draginje r zrnatem blagu.
•
g Občni »bor Vsajemne »avaroralniee. Naše narodno gospodarstvo se vedno bolj krepi, vedno lepše razvija. Na zavarovalnem polju je sicer še veliko ledine neizorane, toda Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani jo na svojem občnem zboru z dno 26. t. m. pokazala, da se jugoslovansko ljudstvo zelo hitro osvobojuje. tujega kapitala tudi pri prepotrebneni zavarovanju. Občnemu zboru je predsedoval predsednik g. kanonik Sušnik, vlado je zastopal g. dr. Kambič. Iz poročila posnemamo, tla je izgotovil požarni oddelek do 31. tlečem. 1921 199.776 zavarovalnih listin za skupno vsoto 996 milijonov 988.112 K. Letna zavarovalnina znaša po odbitku storili K 3,137.134.85. Vsi zakladi z zavarovalnino znašajo K 4,623.076.58, Na požarnih škodah je izplačala Vzajemna zavarovalnica do konca 1. 1921 5,775.682.15 K. Vkljub velikim režijskim stroškom in velikim jnižarom v letu 1921 izkazuje bilanca v požarnem oddeiku dobička 18.520.02. Zivljenski oddelek je zaključil svoje drugo upravno leto. Koncem leta 1921 jo bilo v veljavi 513« zavarovalnih listin z glavnico 84,502.522. Premij-
ska prihrana in premijekl prenosi znašajo po dveh letih delovanja v življenskom oddelku žo K 2 milijona 878.503.59. V letu 1921 jo Vzajemna zavarovalnica ustanovila samost. podr. v Zagrebu za Hrvatsko, Slavonijo in Vojvodino ter v Sarajevu za Bosno in Hercegovino. Obe podružnici prav pridno delujeta.
g ZagrebSlri veliki semenj se otvori mesto 27. maja 17. junija in bo trajal do 2. julija. Legitimacije, izdane od zagrebškega velesej-ma, imajo pravico do polovične vožnje do 2. julija. Tudi ravnateljstvo južne železnice na Dunaju je dovolilo posetnikom zagrebškega velesejma pri skupnih izletih 50odstotni popust.
BORZE.
Zagreb, 30. maja. (Izv.) Devize: Berlin 25.50—25.75, Milan 369—373, London 316— 317.50, (ček) 0—317, Ncw York (ček) 0—70, Pariz 640—650, Praga 137—138. Švica 1340— 1350, Dunaj 0.62—0.67, Budimpešta 8.75—9. — Valute: Ameriški dolarji 68—69.75, avstrijske krone 0.63—0, napoleondori 225—235, nemške marke 26—27, romunski leji 47—0, italijanske lire 365—370.
Belgrad, 30. maja, (Izv.) Devize: Berlin 25.65, Budimpešta 8.70, Bukarešta 0—51, Italija 377, London 319, Pariz 652.50, Praga 139, Švica 1370, Dunaj 0.605. „„ Curih, 30. maja. (Izv.) Berlin 1.93, New York 522.75, London 23.27, Pariz 47.75, Milan 27.50, Praga 10.125, Budimpešta 0.65 Zagreb 1.90, Bukarešta 3.95, Varšava 0.13, Dunaj 0.0475, avstrijske krone 0.05125.
Berlin, 30. maja. (Izv.) Dunaj 2.355, Budimpešta 33.75, Milan 1428.20, Praga 525.30, Pariz 2484.33, London 1203.45, New York 271.16, Curih 5193.50.
Praga, 30. maja. (Izv.) Dunaj 0.335, Berlin 19.05, Rim 272.50, Budimpešta 6.10, Pariz 472.75. London 230.25, New York 51.625, Curih 989, avstr. krone 0.37, ital. lire 269.50.
Dunaj, 30. maja. (Izv.) Zagreb 40.27— 40.33, Belgrad 161.18—161.42, Berlin 42.95— 43.05. Budimpešta 13.99—14.05, London 50.775 —50.825, Milan 599.70—600.30, New York 1149.40—1150.60, Pariz 1049 50- 1050.50 Praga 219.15—219.35, Sofija 84.95—85.05, 'Curih 2208.75—2209.25. — Valute: Ameriški dolarji 1141.90—1142.10, bolgarski levi 84.45—84.55, nemške marke 42.95—43.05, angleški funti 50.575—50.625, franc. franki 1047.50—1048.50, ital. lire 595.70—596.30, jugoslovanski dinarji 150.68—160.92, romunski leji 77.40—77.56, švicarski franki 2203.75—2206.25, češkoslovaške krone 218.40—218.60, madžarske krone 13.99—14.05,_
Cerkven! vestnik.
Evharistični kongres v Rimu.
(Izvirno poročilo.)
Rim, 27. maja. Minulo noč je bilo v baziliki sv. Petra češčenje Najsvetejšega za moške. Ob 11 se je najsvetejše izpostavilo, ob pol 3 zjutraj je bila pobožnost končana. Več iisočev mož je bilo zbranih okoli v Evharistiji skritega Boga. Peli so himne in litanije. Tu zna vsak človek peti ne le litanije lavretanske in vseh svetnikov, ampak tudi Magnifikat in Benediktus, Pange lingua, Adoro te in druge. Civilni gospodje in odrasli fantje, vseučiliščniki in drugi so na ves glas prepevali. Sv. oče je bil navzoč ves čas adoracije v cerkvi. Prišel je peš.
0	polnoči je imel tiho sv. mašo, med katero je obhajal vernike, same moške, celo poldrugo uro. Ker je bilo vernikov preveč, je pomagalo obhajati istočasno več škofov. Nazadnje je podelil blagoslov z Najsvetejšim. Sveti oče nastopa možato, dostojanstveno, poje pa živahno kakor mladenič. Zelo simpatična osebnost. Jutri ali pojutri-šnem se nam, Jugoslovanom obeta avdi-jenca.
•
c Proslava 20Ietnice ustanovitve moške in mladeniške Marijine dražbe v Križankah, združena z zborovanjem moških in mladeniških Marijinih družb Slovenije 3. do 6. junija 1922. Spored: a) v družbeni cerkvi v Križankah: sobota, 3. junija: Slovesna molitvena ura od 8. do 9. ure zvečer. Nedelja, 4. junija: Zjutraj ob pol 6, uri govor, nato slovesna sv. maša; med sv. mašo skupno obhajilo, po sv, maši pa obnovitev posvečanja. Popoldne ob pol štirih: Govor, nato slovesne litanije ter zahvalna pesem. — b) V dvorani Ljudskega doma: Zvečer ob 7. uri pri pogrnjenih mizah družabni večer, obenem pozdravni večer za zunanje goste po sledečem redu: 1. Slavnostni govor. 2. »Pod varstvom Matere božje«, času primerna ljudska drama v štirih dejanjih s petjem. Predstavlja Ljudski oder, 3. Srečolov. Med posameznimi točkami petje pomnoženega šentpc-terskega cerkvenega pevskega zbora in svi-ranje salezijanske godbe. Vstopnina za osebo
1	dinar. Vstopnice se prodajajo od 1. junija dalje r prodajalni kat. tisk. društva, binkoštno nedeljo popoldne pa v Ljudskem domu. — Ponedeljek, 5. junija: Zjutraj ob pol 9. uri v ur-šulinski cerkvi govor, nato škofova sv, maša. Po sv. maši ob lepem vremenu sprevod Marijinih družb z zastavami po Kongresnem trgu, Wolfovi ulici čez Marijin trg in po Miklošičevi cesti v dvorano hotela Union, kjer bo zborovanje moških in mladeniških Marijinih družb. Zborovanje se prekine ob pol 12. ter nadaljuje po opravljeni popoldanski službi božji, ki bo ob pol treh v cerkvi «v, Jožefa, zopet v dvorani hotela Union. Zaključek zbora okoli pol šestih popoldne. Zvečer ob 7. uri event. odhod z gorenjskim vlakom k Mariji Pomagaj na Brezje, — K številni udeležbi vabi vse družbenike ter prijatelje pripravljalni odbor.
c Prenočišča za udeležence zborovanja moških Marijinih družb o Binkoštih so vsled posebne prijaznosti .vodstva popravljena v
Marijanišču na Poljanski cesti. Vsak udeleženec, ki se je oglasil za prenočišče, se mora iz* kazati z družbino izkaznico.
c Osrednja pisarna povodom zborovanja, Marijinili družb bo poslovala od binkoštne sobote dalje v Ljudskem domu.
c Mesec presvetega Srca Jezusovega v cerkvi sv. Jožefa. Ves mesec junij je Vi cerkvi sv. Jožefa vsako jutro ob 6 sv. maša z blagoslovom, vsak večer ob pol 8 kratels govor. Nato so litanije in blagoslov.
UuMfcPSfefl mmm.
lj Sestanek zaupnikov SLS za trnovsko
župnijo se vrši jutri, v četrtek, ob 8. uri zve-) čer v prostorih »Prosvete«, Konjušna ulica 7«
lj Odborova seja »Slov. Straže« se vrši v četrtek, dne 1. junija t. 1., ob osmih zvečer v posvetovalnici K. T. D.
lj SKSZ. Danes ob 8 zvečer seja v navaduiK prostorih. Predsednik.
lj Otroška predstava za birmancc. Binkoštno nedeljo, 4. junija 1922, ob treh popol« dne sc vrši v dramskem gledališču otroška predstava »Peterčkovc poslednjo sanje«. Vstopnice se prodajajo v soboto in v nedeljo pri dnevni blagajni v opernem gledališču in pol ure pred predstavo pri blagajni v dramskem gledališču.
lj Zakaj lažete? »Slov. Narod« in »Jutro« poročala, da se jc izrekla poslancu g. Reis-i nerju v nedeljo na obč. zboru O. Z. javnih na* mcščencev soglasna zahvala. Bil sem navzoč in ugotoviti moram, da sta poročili o tej »soglasni« zahvali grda laž. Zastopniki ne-uradniških skupin so oddali 36 glasov za Roštana in vsi ti niso glasovali za zahvalo. Proti zahvalnemu predlogu sta se oglasila) dva govornika, ki pa nista dobila besede in g. Litleg se ni upal dati predloga na glasovanje za one, ki so hoteli glasovati proti, ker. sc jc pač prepričal, da vkljub njegovemu lokavemu govoru ostanejo značajni in niso pri volji, da bi pljuvali v lastno skledo. — Resnicoljub.
lj Odlikovanje. Tndustrijee g. Avgust Žab-kar je odlikovan z redom sv. Save.
lj Izjava. Z ozirom na notico »Svobod, izobrazba«, priobčeno dne 30. t. m. v »Slovencu«, izjavljam, da nisem identičen z imenovanim Vekoslavom Jankovičem, zasebnin kom, Kolodvorska ulica št. 24. — Alojzij Jan-, kovič. posestnik, Kolodvorska ulica št, 31.
Ij Občinsko posredovalno sodišče, katero jo bilo ustanovljeno v javni seji bivšega občinskega sveta ljubljanskega, je od svoje ustanovitve sem poravnalo 35 strank v zadevah žaljenja časti. V 14 slučajih so ni dosegla poravnava, 6 slučajev jc ša nerešenih.
lj Podstrešne tatvine so se zadnje čase y Ljubljani zopet pričele pojavljali. Policijska direkcija zato opozarja občinstvo, naj pazi na sumljive ljudi, ki postopajo po hišah in naj vsakega sumljivega neznanega človeka, kateri so potika po hišah, nemudoma naznani policiji.
Ij Najden utopljencc. Poročali smo, da jo utonil v Savi kovinarski vajenec ProSern iz Šiške. Utopljenca so potegnili iz Save pri Sp. Hotiču in ga tam pokopali.
lj Zgubil se jc lovski pes — fermnč, 4 mesece star, rjave barve z belo liso na prsih. Kdor bi ga dobil, naj ga pripelje v Strel iško ulico št. 29 proti primrni nagradi.
lj Izpred sodišča. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem se je vršila 30. maja zanimiva kazenska razprava proti prisedniku gerent-skega sosveta v Mostah Josipu Oražnn, bivšemu županu, radi prestopka po § 459. k. zak. Obtožnico je vložilo državno pravdništvo, g. Oražna je zagovarjal odvetnik dr. Juro Adle-šič, razpravo je vodil okrajni sodnik dr. Krali. Zadeva je sledeča: Gerentski sosvet v Mostah je sklenil dne 6 februarja 1921 in dne 5. febr. 1922 v smislu dež. zak. od 15. sept. 1881 o požarnem policijskem redu. da sc morajo čistiti dimniki in štedilniki v področju občine Moste štirikrat na leto, kar jc v smislu § 1„ 2. in7. omenjenega zakona čisto pravilno. Zoper ta sklep je po § 50 omenjenega dež. zak. dovoljena pritožna na občinski odbor kot prvo in na deželni odbor, odnosno pokr. upravo kot drugo in zadnjo instanco. Krajni dimnikarski mojster pa je napravil zoper g. Jos. Oražma ovadbo na državno pravdništvo, trdeč, da g. Oražcm kot občinski funkcionar ne pusti ome-tati dimnikov vsak mesec, da bega ljudstvo in da jc vplival na stranke, da ne puste čistiti dimnikov, vsled česar je podana nevarnost izbruha požara. Na poizvedbe drž. pravdništva je policija ugotovila, da je sklep o štirikratnem ometanju sklenil gerentski sosvet, da g. Ora-žem odklanja mesečno ometanje samo v svoji hiši in da ni strank nikdar nagovarjal, naj bi ne pustile ometati Zanimivo je, da je državno pravdništvo vkljub tem ugotovitvam vložilo tožbo. Dimnikarski mojster Vaclav Rogelj je poleg tega ovadil g. Oražma šc policijskemu ravnateljstvu, dimnikarska zadruga pa Ivanu Hribarju, povsod poudarjajoč, da nastopa gosp. Oražem iz političnih ozirov proti ometanju dimnikov. Gerentski sosvet pa je dvakrat prosil okrajno glavarstvo za izmenjavo dimnikarskega mojstra iz tehtnih razlogov. Zadeva razburja celo občino Moste, v kateri stanuje na stotine bednih rodbin, ki nc morejo plačevati mesečnih visokih tarif za ometanje dimnikov. Pri razpravi je bil g. Josip Oražcm p0 stvarnem zagovoru dr. Adlešiča oproščen Vaclav Rogelj pa sc bo moral najnržc zagovarjati radi razžal:cnja časti.
lj ljubljanski policiji se jo posrečilo izslediti črn ženski plašč s kožuhasto podlago, ki je bil ukraden pri vlomu na Oosposvotski ccsti 4. Vlomilec ga je prodal za malenkostno vsoto na Ljubljanski c. 26, kjer jo imel pri sebi tudi Sc večino ukradenih utvari. Po opisu raznih oseb, ki so ga videle, jc tat srednje velikosti, čokat, zelo slabo oblečen, pegav, rjavih las in kratkih brk. žuljavili rok; govori nemSku » slabo izgovarjavo glasnika r. Opis se krije z zunanjostjo znanega latu, ki ga policija že dolgi zasleduje. Ukradene stvari je prodajal v okolici Zelene »me. Kdor bi bil kaj kupil in tega ne javi, sc bo smatral za ■ondeleienu. .
Narodno gledališče.
Drama.
Sreda, 81. maja: Lilioin. A in E.
Četrtek, 1. junija: Madame Sans Gene. Vojaška predstava. Začetek ob osmih. Izven.
Tetek, 2. junija: Madame Sans Gene. A in E.
Sobota, 3. junija: Liliom. C.
Nedelja, 4. junija: Peterekove poslednjo sanje. Otroška predstava. Začetek ob treh popoldne.
Ponedeljek, 5. junija: Liliom. Izven.
Opera.
Sreda, 31. maja: Tosca, gostovanje g. Roberta Primožiča iz Zagreba. C.
Četrtek, 1. junija: Boris Godunov. Dijaška predstava. Začetek ob treh popoldne. Izven.
Petek, 2. junija: Zaprto.
Sobota, 3. junija: Triptychon. B in D.
Nedelja, 4. junija: Trovntorc. Izven.
Ponedeljek, 5. junija: Faust, gostovanje g. Ser-geja Nikolajeviča iz Novega Sada. Izven.
Prosveta.
pr Slavnostni koncert v proslavo poroke Nj. V. kralja. Muzika Dravske divizijske oblasti priredi pod vodstvom svojega kapelnika dr. Josipa Čerir.a v petek, dne 9. junija t. 1. \v veliki dvorani hotela Union slavnostni
THE REK CO.; LJUBLJANA.
Josip Teppey
trgovec, posestnik in lesni industrijalec
Zinka Teppey roj. Požar
POROČENA
Vitanje-Celje	Kapele-Brežice
V maju 1922
Ooai okenca
sprejme iakoj vodovodni instalater JAKOB BABN1K, Ljubljana, Kapileljska ulica št. 3. 2122
Trgovski sluga
vešč slovenščine in nemščine, dostojnega vedenja, z neomadeževano preteklostjo se išče. Ponudbe z navedbo plače na poštni predal St. 133 Ljubljana.
Elektrosnženjerje in trgovske uradnike
»šče velika delniška družba za strojarsko in elektrotehnično industrijo ▼ Jugoslaviji. Obširne ponudbe na upravništvo »Slovenca«, pod št. 12.345/2110.
ŽENSKA,
stara do 30 let, ki razume kuho in je poštena, pobožna in snažna, se takoj sprejme k mali družini v mesto. Plača dobra. Naslov v upravi Slov. pod 2071.
Medičarsko - slaščičarskega
pomočnika
popolno samostojnega, ki jc docela vešč v obeh poslih (plača po pogodbi, nastop takoj) išče Josip Poglajen, pekar in slaščičar, Gospič. 2051
Ali sle že poslati naročnino?
koncert z izbranim, slavnostnemu razpoloženju primernim sporedom. Svojcčasno je nameraval gospod doktor izvajati ob tej priliki slavnega češkega skladatelja Zamrzlega sinfonično pesnitev »Vstajenje Jugoslavije«. Vsled raznih tehničnih težkoč, pa jc moral to namero žal opustiti ter se vrši zato v slavnostnih dneh sinfonični koncert. Vstopnice za ta koncert bodo od 1. junija dalje v predprodaji v pisarni Glasbene Matice.
pr Orkestralno društvo Glasbene nintirc nam bo podalo na koncertu v četrtek 1. junija izbrana dela godalne literature. Sukovn .Sereiadac, ki je stalno na repertoarju češke filharmonije, ima toliko lepih misli, toliko barvne pestrosti, dn se je težko odločiti, kateremu izmed štirih stavkov bi se dala prednost. Rchikov je v svoje »Jesenske liste« vdahnil nekaj dušečega, soparnega, prepojenega z neutešljivo boljo, ki se ponovno izraža, pa takoj uato zopet zamre. Saint-Sacnsov .Potop.: pričenja z lepo izdelano fugo, ki ji sledi kot nekako tolažilo sladka kantilena solo vijoline spremljana v orkestru z nežmimi pizzikati. Bethovnova fuga vpliva po svoji priprosti in vendar rafiniraai strukturi. Koncert glasbo ljubečemu občinstvu najto-pleje priporočamo. Vstopnice se dobe v pisarni Glasbene matice v predprodaji.	(k)
pr Velik uspeli slovenske pevke v Prni/i. Nedavno je gdč Zora Ropasova iz Novega mesta, ki sedaj študira v Pragi, priredila nn povabilo društva >Pisnovy Spolek« v praškem Mozarteu koncert, na katerem je podala razvoj slovenske ■rarasraM«®:« t j.rsr zr~. jvsma \:l siTaneon HEsnm
DEKLE k otrokom star5ev,
mirnega vedenja.	sprejme takoj
A. Z., Ljubljana, Ulica na grad 1.
poštenih pjj?
Slovenski duhovnik iz Clcvelnnda, Ohio, U. S. A, i š č o po ukazu svojega škofa Rt. Rev. Jožefa Schrembsa
mladega Movmka,
ki je bil posvečen največ pred 5 leti, in
ihll
pesmi od najstarejših do najnovejših skladateljev ter razne lipe narodne pesmi. Kakor razvidno iz kritik, je gdč Ropasova prav lepo uspela. Vsi kritiki se izražajo zelo laskavo in pohvalno o njej. Glede narodnih pesmi pravi kritik i Narod ue j>o-liliko«, da se pozna v njih vpliv dvojne kulture, ki so se jc Slovenci navzeli od Italijanov in Nemcev. V narodni pesmi pravi kritik, da se približujemo alpskemu tipu nemških narodnih postni, pri umetnih skladbah pa večinoma melodioznemu italijanskemu načinu. Glede naših novejših skladateljev konstatira kritik veliko samostojnost izražanja.
d »Zarja« ima v četrtek, 1. junija, ob 8. uri zvečer redni mesečni občni zbor. Udeležba za člana obvezna, tov. Daničarji in gg. starešine najuljudneje vabljeni. — Odbor.
Orlovski vestnik.
Orel Krakovo—Trnovo. Danes ob 8. uri zvečer fantovski sestanek.
Turistlka in šport.
Hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru je otvorjen in S. P. D., ki ga ima v upravi, sc ni strašilo dela iu stroškov, temveč ukrenilo vse potrebno, da bo nudilo izletnikom in letovišča r jem v?o prijetnost in udobnost v tem krasnem alpskem
letovišču. 40 okusno opremljenih sob v hotelu in
dop^udatioi, popolnoma prenovljeno kopališče, pomnoženo število čolnov, izborna prehrana po zmerni ceni iu razne druge adaptacije, ki jih je izvršilo S. P. I)., jamčijo za prelep orlpočitek in oddih onim, ki žele prebiti v tem romantičnem kraju nekaj uekaljeuili ur ali letošnje počitnice. Naš orjak Triglav in njegovi sosedje bodo pozdravljali vse prijatelje tega prirodnega kraja in ker je letos preskrbljeno tudi za posebno ugodno zvezo od kolodvora Boh. Bistrice do hotela in nazaj pri vsakem osebnem vlaku, bo gotovo to divuo alpsko letoviščo letos cilj mnogobrojnim posetnikom in letoviščarjem tudi za daljšo dobo. Vse potrebne informacije dajeta hotelski odsek S. P. D. ali hotelsko vodstvo pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru.
Meteorologfično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš.
(JllS OpftZO- vnnlR	tiaro* meter v mm	Torino-meter v O	Pailirum 'liferencn v C	.Nebo, vetrovi
29/5. 21 h	737-7	19-6	24	d jas. 8..
30./6. 7 h	743-8	16-5	17	jasno
30.,5. 14 11	74o'5	20-5	3-8	obl. J. v.
L'ftUavixiu v mm
« U i|j
otroška oblekce v
m wsb ?m
vseh velikostih,
SlRTOfllSi
iz prvega, drugega ali tretjega letnika za Clevcland. Imeti morajo dobra spričevala svojih predstojnikov. Potnina prosta. Pismene prijave na upravništvo »Slovenca« pod štev. 1889.
2 sedlar, vajenca
sprejme takoj Bruno Bclantič, Sv. Jerneja cesta 44 v Spodnji Šiški. 2065
Naprodaj je dobro olira-
Iti iotl	f°izvc *sc: Ljubljana,
IIJC5I	Poljanski nasip št. 8.
bluze, športne in promenadne, damski in otročki predpasniki, perilo za gospode in dame lastnega izdelka v vseh kvalitetah kupite po jako nizkih conah
v modni in manufakiurni trgovini
F. in I. Goričar Ljubljana, Sv. Petra cesia št. 29.
Kupim na Dolenjskem ali Sp. Štajerskem
Predpogoj lep sadni vrt in mali vinograd. Ponudbe nn:
MAGDŠAR, Lesce, Gorenjsko.
?
I
Hiša z mesarsko in pre-
kajevalsko obrtjo ledenico,
pripravna tudi za kako drugo večje podjetje, je na prodaj v bližini Ljubljane. Meso se prodaja v dveh mesnicah. Pojasnila pri: A. Švajgar, Št. Vid nad Ljublj.
Na ctnriiriira (Drehbank), sko-prodaj	Uiti II vO raj nova, zelo
komplicirana, z 80 cm širjave, pripravna za vodovode, podjetnike in mehanike, za ceno 14.000 K. — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 2100.
vsak dan svežo, na francoski način klano in čiščeno, nudi
tvrdka KMET & LUBŠINA
trgovina s perolnino in divjačino
v mestu ali na deželi, išče v najem samostojna žena z 2 odraslima hčerama event. tudi kupi kaj primernega. — Ponudbe pod: > SAMOSTOJNOST« na An. zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.	2112
Na prostovoljni
javni dražbi v
bo prodana 6. junija ob treh popoldne
_P8f?- z malim vrtom, _ oddaljena četrt ure od Zgornje Šiške.
na drobno in debelo: rokavic, nogavic,
Ljubljana VH, Slovenska cesta 290; kravatf lt omar) H dal- izIož.
Ugodno za hotele in letovišča.	,	. . .. ,	.
SVEŽA JAJCA VEDNO V ZALOGI! bena slo'ula- PUnov l«tenec, P®* »n
sploh vsa trgovska oprava radi opustitve
trgovine se bo vršila dne 1. junija ob deveti uri dopoldne pri
Zaradi pomanjkanja prostora naprodaj
„h°X PIA N! N 0 ini
vinska sesaika iz cevi. -: ferjsvi
Ponudbe na An. zarod Drago Beseljak j in drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.j
Tilmi Rudholzer, Scliaf-
■j
KONGRESNI TRG 2t. 7.
Občina MOSTE pri Ljubljani rabi enega
ali
več -
ki so dobro izvežbani v tlakovanju s
kamnom, za napravo cestnih muld. —; Plača po dogovoru.	2115.
...,iHim.< mm««.. Hin.imi m.,..»i ...o,,,,., 11 ■ ,■■„,, m i, .1,111
Anton Briški
dirigent menjalnice Slou. esk. banke
Ljubljana
Ml tlt«lll»lllll«MllllllllMIIIHIIHIMIIU AltllUlUMIIIIlIMI f
Uida Briški roj. BeIec
5t. Uid pri hjubljani
Krasna solnčna lega. Na vznožju Alp. izvrstna oskrba. — Cena :: 40 Din za hrano in sobo. ::
l) ilptei jirif, rt Oosonioo-
Cena samo 30 Din za hrano in sobo. — Priglasitev na Penzijo Grintovec, pošta Tupaliče pri Kranju.
poročena 30. maja 1922 u 5t. Uidu
! domačega proizvoda po K 100 I za kg f tanko Ljubljana, v sodih ; po približno 200 kg dobavi Janko J i Predovič, Ljubljana.	2089
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Ohjava 4 Din.)
PLESKARJI, SOBO- IN CRKOSLJKARJI: Produktivna zadruga, reg. zadr. z o. z-,
Ljubljana, Gosposka ulica št. 4.
FOTO-LITOGRAFSKA DELA: (jo najmodernejšem uačinu in zmernih ccuah. Jugoslov. tiskarna v Ljubljani.
FOTOGRASKI ATELIJE: flrabiec Franjo, Miklošičeva cesta št 6.
GRAMOFONI, PLOŠČE
in posamezni deli. A. Rasborger, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
»ILIRIJA«. LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJALNA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8.
KLEPARJI: Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlurjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28. Korn T., Poljanska cesta štev. 8. Remžgar & Smerkol. Florijanska ul. 13.
KLISEJE:
za eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrsto tiska, Jugoslovan <Ka tiskarna v Ljubljani.
KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo.
KONFEKCIJA. J. Maček, Aleksandrova cesta 3.
MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
»OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kuuovar Ivan. Stari trg štev. 10.
PARNA PEKARNA: Jean Schreya uasl. Jakob Kavčič. Gradišče štev. 6.
PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran. Ljubljana, Cankarjevo nabr. 6.
SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg štev. 12.
SPEDICIJSKA PODJETJA: »Orient« d. d., Sodna ulica 3, TeL 463. Ranziuger R., Cesta na juž. železnico 7—9.
STAVBENO PODJETJE: Vižintin Ivan, Ljubljana, Vodmataki trg7.
STAVB. IN GVLANT. KLEPARSTVO: Fereno & Fnchs, Ljubljana, Mirje št 2.
STEKLAR: Bajželj Jožef, I.jubljaoa, Gosposvetska cesta štev. 6/11.
SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarn« v Ljubljani.
TOVARNA PEČI IN ŠTEDILNIKOV: T. ITcuffel-a nasl. Žunič, Glince 258 pri Ljubljani.
TR110V. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15.
IRG0V. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopatic, Valva-
zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta Stev. 21.
URARSKA POPRAV1LNA DELAVNICA* Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino it 10,
(Ceno in točno.)
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
9l'<3IIIDiaiDE!II
■
a w
Pruourstno specijelno angleško in češko sukno, modne in športne obleke, pelerine, pouršnike, raglane, dežne plašče, perilo i. t. d. priporoča iurdka
Drago Schmab,
[preje Schmab B Bizjak], Ljubljana, Duorni trg šteu. 3. — Pod narodno kauavno.
Prostovoljna javna dražba razne obleke, perila, slik, posteljne oprave in drugih predmetov
se vrši dne 2. junija ob 9. uri dopoldne v Ljubljani, Ambrožev
trg štev. 3, pritličje. PREDMETI SE LAHKO PRED DRA250 OGLEDAjO.
Prostovoljna Javna dražba
katera se bode vršila v soboto, dne 3. junija 1922 točno ob 9. uri dopoldne na dvorišču Igriška ulica št. 2 in 10 v Ljubljani, kjer se nahaja gostilna pri »Rusu«. — Prodalo se bode:
10 lepih težkih konj za vsako uporabo, starost od 5 do 10 let. — 6 lepih lahkih konj za vsako uporabo, starost od 6 do 12 let. — 1 lepo žrebe, staro 7 mesocev. — 3 močni vozovi s kasonom in z lojtrami. — 1 lahka dira. — 1 sani. — 1 meterska truga. — 1 break, skoraj nov, za šest ali več oseb, eno- in dvovprežen. — 1 break za deset ali več oseb, močan, dvovprežen, pripraven za ognjegasce. — 25 komatov s celo opremo in še več drage konjske oprave, več konjskih plaht itd. — 1 stroj za mletje koruze (Schrottmaschine). — 1 stroj za rezanje slame. — Več postelj, obleke itd., različne gospodarske potrebičine.	2016
Dražba se bode vršila cel dan.
..........................................................................................................
akcijski kapital X 30.000.000 Rezerve & 16,000,ooo
jugoslovanska Union - banka
preje Mariborska eskomptna banka
ustanovlma L 1872
g "Beograd, gornja Radgona, Kranj, Bjubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec I	expoditura v Skofjiloki
Izdal« konzorcij >Slovenoac.	Odgovorni urednik Mihael Moškorc v Ljubljani.	Jugoslovanska tiskarna y Ljubljani.
J$vršnfe vse bančne posle naikulantneje.