PREDPOLETNE OHLADITVE (Mef) Pravijo, da v pomanjkanju tem za pogovore začnemo govoriti o vremenu. Toda vreme, ki nas je pestilo zadnje dni si gotovo zasluži naslovnico, delno tudi zato, ker zdaj prihaja predvolilni čas in ne bo več prostora in časa za takšne "nepomembnosti". Nekdo je povedal, da kmetijstvo zadenejo štiri naravne katastrofe letno: pomlad, poletje, jesen in zima. In res je tako, saj ne pomnim, da bi kdaj srečal kmeta, ki bi se pohvalil z dobro letino. Če ga je ta "nesreča” že doletela, potem pa je zagotovo prideTka preveč in mu bo segnil na polju ali v shrambah. Če je verjeti, da je tokratna pozeba dokončno pobrala toliko prideleka, kot pravijo prizadeti, splošna banka koper »JI 24. april 1997 potem je kmetijstvo nadvse rizična rabota in bi država morala imeti nekakšen nadzor nad tem, v kakšne rizike se spravljajo njeni podaniki, če že pričakujejo njeno pomoč. Kmetijstvo je namreč v veliki prednosti pred industrijo, ki jo je npr. doletela naravna katastrofa z razpadom Jugoslavije in izgubo nekritičnega trga. Doslej namreč še nismo slišali, da bi kateri od kmetov šel v stečaj, za tovarne pa je bilo to že skoraj pravilo. Seveda nihče nima nič proti temu, da oškodovani ljudje dobijo vsaj nekakšno pomoč, toda to "navijanje" posameznih območij, ki smo mu priče v različnih medijih je ze preseglo vsako mejo dobrega okusa. Dejstvo je, da je slabo vreme škodovalo tudi turizmu, pa gostinstvu, trgovinam, kulturi, zdravstvu in še komu. Toda o njih ne duha ne sluha, o kmetijstvu pa v vseh osrednjih informativnih oddajah in na prvih straneh časopisov. Prej ali slej se bomo morali privaditi tega, da vreme je bilo in bo ter ga sprejeti kot takšnega. Tako kot smo se navadili sprejemati to cfržavo in to občino takšno kot je, čeprav nas včasih ima, da bi eno in drugo razglasili za naravno katastrofo, nas državljane pa za oškodovance. Ostaja le vprašanje, kdo bi nam potem priznal in poravnal nastalo škodo.Kolikor poznamo to državo, bi zahtevala, da se pred tem vsak od nas obvezno kasko zavaruje tudi za take vrste odškodninskih zahtevkov. 15 LETNICA DELFINA Počitniški dom upokojencev, ki ga danes bolj poznamo kot Hotel Delfin, so odprli na praznik OF, 27. aprila 1982. Gradnjo, ki je trajala manj kot tri leta je financirala Zveza društev upokojencev Slovenije (cca. 11 milijonov DEM), takrat pa je hotel zaposloval 46 delavcev. Največ zaposlenih so imeli v letu 1987 in sicer 98, zadnja leta pa jih je v povprečju med 50 in 58. Kot je povedal direktor Branko Simonovič je od 1. maja 1982 do 31. 12. 1996 hotel zabeležil več kot 1,2 milijona nočitev, rekordno pa je bilo leto 1995, ko so imeli kar 92.746 nočitev, od tega več kot 80.000 upokojencev. V zadnjih letih so urejali plažo in dokončali restavracijo (1993), preuredili hol z novo recepcijo in uredili plažo (1995), preuredili kuhinjo in obnovili sobe (1996), načrtujejo pa še razširitev notranjega bazena in ureditev parkirišča ter izvedbo kletnih prostorov. HOTEL ZDUS d.o.o. IZO INTERNET IN COBISS V prostorih knjižnice so v torek predstavili uporabo sodobne elektronske opreme v knjižničarstvu in tako posredno pokazali, česa si v tej kulturni ustanovi trenutno zelo želijo. Hkrati napovedujejo, da bo v torek, 29. aprila ob 17. uri na mladinskem oddelku na programu pravljica Nicka Butterwortha TRUMP. NAJBOLJŠI MALI MATEMATIKI V soboto 19.4.1997 je bilo na OŠ Vojka Šmuc občinsko tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje. Najboljši matematiki so: 6.razred 7. razred 1. Sara Perčič OŠ Livade 1 ■ Andrej Kocjančič OŠ Livade 2. Samo Jereb OŠ Livade 2. Vito Gobbo OŠ Vojke Šmuc 3. Petra Adamič OŠ Vojke Šmuc 3. Matjaž Pečan OŠ Vojke Šmuc 4. Blaž Grgurovič OŠ Vojka Šmuc 4. Simon Novak OŠ Livade 8.razred 1. Nastja Kuzmin OŠ Vojka Šmuc 2. Peter Perčič OŠ Livade 3. Matjaž Kleva OŠ Vojke Šmuc 4. Bojan Medica OŠ Livade 5. Sara Hrovatin OŠ Vojke Šmuc 6. Liljana Jovanovič OŠ Vojke Šmuc 7. Maja Tripar OŠ Vojke Šmuc Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo za dosežene uspehe. Obenem se v imenu tekmovalcev zahvaljujemo sponzorjem, ki so prispevali k temu, daje bilo tekmovanje bogatejše - z nagradami in pogostitvijo. Ti so: Kompas Portorož, Bele Skale, Špik, Bravos Ankaran, Libris, Droga Portorož, Izocommerce, Kruh Koper, Formico, SB Koper, Slovenica, Triglav, Adriatic, Oljka, Pika in Graffit. Tekmovalna komisija OŠ Vojke Šmuc CANKARJEVO ZLATO V IZOLO (KB)Sedmošolka Ana Chersicola z OŠ Dante Alighieri je na državnem tekmovanju iz slovenskega jezika prejela Zlato Cankarjevo priznanje. Povedala je, da se je na tekmovanje, ki je potekalo na Gimnaziji v Kopru, pripravljala več kot dva tedna, seveda s pomočjo mentorice Vide Pibernik. Tema letošnjega tekmovanja je bil Jurčičev Lepi Janičar. V mesecu maju pa se bo Ana udeležila tudi podelitve priznanj, ki bo seveda v Cankarjevi Vrhniki. SREDNJEŠOLSKO DEBATIRANJE (KB)Pretekli petek in .« soboto je bilo v prostorih SGTŠ vroče. Kakih osemdeset srednješolcev iz 11 slovenskih srednjih šol se je namreč pomerilo v debatiranju. Kresala so se mnenja, padali so argumenti za in proti vnaprej postavljeni trditvi "Lahko droge bi morale biti legalizirane". In kako pravzaprav izgleda takšna debata ? Pomerita se po dve ekipi treh dijakov, ki najprej predelajo določeno literaturo na dano temo, nato pa morajo v debati enkrat zagovarjati trditev za, drugič pa trditev proti, nedglede na to ali se s takšno ali drugačno trditvijo osebno strinjajo. Čas, ki ga ima posameznik na voljo je omejen, vse skupaj pa sodi sodnik. Med 26 ekipami je 1. zasedla ekipa B Gimnazije Ravne, 2. mesto ekipa A Gimnazije Koper ter 3. mesto ekipa Srednje šole Črnomelj. Program debata deluje v okviru Zavoda za odprto družbo že štiri leta in sicer v dvajsetih evropskih državah. Kot je povedala ena izmed nacionalnih koordinatork Bojana Skrt, so slovenski srednješolci v ta program vključeni od minulega leta, že letošnje poletje pa se bodo najboljši udeležili mednarodnega debatnega tabora v Latviji, kjer bodo v angleščini debatirali na temo Odprte družbe zahtevajo odprte meje. Udeležence bodo izbrali na slovenskem taboru, ki bo od 12. do 15. julija na Pokljuki, kjer bodo hkrati pripravili seminarje za profesorje, ki se bodo v program na novo vključili. V SPOMIN ^ dr. Ivo Špiler Izgubili smo dobrega človeka, zdravnika, prijatelja, športnika, dr. Iva Špilerja. Ivo je bil velik ljubitelj športa, še posebej smučanja. Bil je med ustanovitelji Smučarskega kluba Izola in njegov prvi predsednik. Rad je delal z mladimi, velikokrat je poučeval smučanje v šoli v naravi, ki so jo organizirale izolske osnovne šole. Zelo aktiven je bil v smučarskem klubu, saj je sodeloval in vodil vse akcije, od smučarskega sejma do klubskih tekmovanj. Sodeloval je tudi pri organizaciji in izvedbi celoletne smučarske šole ter bil vedno pripravljen pomagati, tudi kot zdravnik, na raznih športnih prireditvah. Posebej pri mladih športnikih je bil zelo priljubljen, saj je vedno našel za vsakega prijazno besedo in rad priskočil na pomoč, kadarkoli je bilo to potrebno. Tekaške poti v izolski okolici bodo brez njega prazne. Lucian Kozlovič PTT* "S NOT DEAD Preprosti odgovor gospe Nadi Jošt Gospa, Vi si najbrž težko predstavljate, kako sposoben sem pisati o lepih rečeh in o lepih stvareh. In najbrž boste težko verjela, da o tem najraje pišem. Toda lepe in dobre stvari morajo najprej biti, da o njih lahko pišemo. Ljudje, gospa Nada, niso samo preobremenjeni, so tudi izgubljeni, so žalostni, so ubogi, ljudje so revni. Živimo v času prenove zgodnjega kapitalizma. Verjamem, da želijo ti ljudje slišati samo lepo, da bi hudo pozabili. Tudi sam, ko sem utrujen in žalosten, sedem k televizorju (k temu sodobnemu mamilu) v želji, da bi gledal kakšno lepo ljubezensko romanco. A kaj ko se tam vedno vidi in sliši, kot seje naprimer včeraj: govorila sta gospod in gospa o tem, da kako je v Sloveniji vedno več lačnih in siromašnih, da koliko Slovencev je na robu človekovega dostojanstva, da kako se veča vrsta ponižanih pred vrati Karitasa. Vzporedno s tem pa slišimo in vidimo, kako raste nova buržuazija o katerih življenju se nam niti sanja ne. Vedno večji je krog revnih in vedno močnejši je krog bogatih; mislim na tiste, ki so lisjaško obogateli od imovine vseh državljanov. Največ oni, ki so lahko, ker so bili in so na oblasti. Če bi dobro brali moje besede, brez predsodkov, ki Vam jih vsiljuje Vaš krog, bi čutili, da v njih ni sovraštva, ampak sta žalost in upor. Pred 50 leti so zaradi takšnih razmer, kot so danes pri nas, seveda v drugih okoliščinah in pogojih, šli tisti, ki niso mogli več o lepem govoriti, v socialno revolucijo. Najbrž poznate Izolo, ne veste pa ali nočete vedeti, kdo jo v takšno tragično stanje potiska. In o teh usodnih tragedijah pišem. Zelo rad bi Vam verjel, da ni za Vami političnih interesov in političnih botrov, toda... a kljub temu Vas toplo pozdravljam. Frane Goljevšček NAJLEPŠI VRTOVI V zadnjem Mandraču ste zapisali, da boste ocenjevali lepe vrtove, balkone in okna in izbrali najlepše. To kar ste zapisali je zelo lepo, vendar smo mi in še mnogi drugi že opravili svojo ocenitev. Prvo nagrado bi dali hiši v ulici Istrskega odreda št. 8 v Livadah. Tam imajo lepo pisano pobarvana okna, eni bela, drugi siva, tretji pa črna. Vse skupaj se zdi kot kakšna zastava. Seveda to še zdaleč ni lepo za oko, tisti, ki bi morali skrbeti za urejen videz pa so se izgubili. Brez zamere (in žal) brez podpisa. Anketa pred volitvami župana PEČANOVA, BIZJAK, JUG, ~ V prejšnji številki Mandrača smo objavili rezultate ankete, ki so jo med Izolani naredili predstavniki t.i. pomladnih strank. Pri objavi smo naredili napako ob rezultatih strankarskih volitev, saj smo zamenjali rezultate volitev 1996 in napoved, koga bi volili danes. Napako popravljamo danes in se zanjo opravičujemo. VOLITVE IN KANDIDATI Na vprašanje koga (katero stranko) so volili ob zadnjih državnozborskih volitvah in koga bi volili, če bi bile državnozborske volitve danes so anketiranci odgovarjali tako-le: Koga bi volili danes Volitve leta 1996 LDS 42% LDS 50% SLS 16% SLS 13% ZLSD 12% ZLSD 12% SDS 9% SDS 7% SKD 6% DeSUS 6% Zeleni 4% SKD 5% ZZP 3% DeSUS 3% MALI OGLASI Ugodno PRODAM 4 leta star HLADILNIK Gorenje, 133 litrov (brezhibno deluje). Informacije na tel.: 646 - 425 (Zvečer) Domač KRAŠKI PRŠUT, vakumsko pakiran v kosih brez kosti po 2.500 SIT in domači pršut vakumsko pakiran brez kože po 3.000 SIT za kilogram - PRODAM. Tel.: 066/87-166 zvečer, razen sobote in nedelje DOGOVOR O SODELOVANJU Zveza za Primorsko, Združena lista socialnih demokratov in Istrski demokratski zbor so v ponedeljek (21. 4.) podpisali dogovor o sodelovanju s katerim so se dogovorili o naslednjem: - ZZP in ZLSD, ki sta že članici občinskega sveta bosta v delo svojih klubov svetnikov vključevali tudi člane IDZ - DDI in jih redno obveščali o aktivnostih Občinskega sveta in o svojem ravnanju, tako da bo IDZ dobil enakopraven status znotraj kluba svetnikov. - podpisnice bodo v komisije in odbore Občinskega sveta kandidirale medsebojno usklajene kandidate. - Podpisnice bodo na nadomestnih volitvah za župana občine Izola podprle skupnega kandidata, ga. Bredo Pečan. Dogovor so v prisotnosti kandidatinje Brede Pečan podpisali (od leve): Branko Mahne (ZZP), Lucio Gobbo (ZLSD) in predstavnik IDZ iz Izole INTERNAUTICABO ZELO ŠIK (KB)V dneh od 14. do 18.maja bo na razširjenem razstavnem prostoru Marine Portorož potekala druga mednarodna navtična razstava plovil, opreme in jadralnega športa v soorganizaciji portoroške Marine in ljubljanskega Studia 37. Po besedah organizatorjev bo INTERNAUTICA 97 letos gostila več kot 100 razstavljalcev, bogatejaša pa sta tudi vsebina in program prireditve, saj bodo od jutra do večera potekale posamezne predstavitve, srečanja, projekcije in strokovni pogovori - vse na temo morja, ekologije, navtike in jadralnega športa. Med zanimivejšimi dogodki naj omenimo srečanje marin srednjega Jadrana , dan slovenskega jadralnega športa, regata za evropsko prvenstvo v razredu 18 foot SKIFF ter mednarodni posvet na temo "celovito upravljanje z obalnim okoljem". Letos razstavljalci obljubljajo precej novosti in premier iz programov proizvajalcev plovil, kot naprimer Elan z novo paleto jadrnic in motornih čolnov, udeležbo in predstavitev nekaterih novih modelov jaht pa napovedujejo tudi številni tuji proizvajalci plovil. Sicer pa organizatorji poudarjajo, da želi mednarodna navtična razstava INTERNAUTICA 97 biti predvsem predstavitev vseh dejavnosti, ki so v zvezi z morjem. PTT' S NOT DEAD PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo pisma naših bralcev, odgovore na prej objavljena pisma, reakcije na posamezne dogodke ali zgolj uredniško nenaročena mnenja bralcev o posameznih problemih v zvezi s področjem, ki ga prvotno pokriva tednik Mandrač. Dolžina prispevkov je tipkana stran format A4, prispevkov ne vračamo in ne honoriramo. NEKAJ NAPOTKOV PREDVOLILNIM PISCEM Zagotovo se ni treba slepiti, da ima ta predvolilni čas svoj efekt tudi na pisma bralcev. In ker je ta del obveščanja v pristojnosti uredništva smo se dogovorili, da bomo rubriko sicer pustili odprto za pisma s predvolilno vsebino, vendar ne za takšna, ki bi izrazito nižala kulturno raven predvolilnega boja, prav tako ne bomo objavljali pisem, ki so si vsebinsko preveč podobna. Zato smo se odločili, da si vzamemo pravico do krajšanja oziroma povzemanja vsebine posameznih pisem. Seveda ne bomo objavljali pisem, ki jih bodo pisali posamezni kandidati, čeprav ne dvomimo, da se bodo njihovi volilni štabi že znašli Rubrika WATERLOO bo seveda odprta za vse strani v tem predvolilnem boju. Bodite uglajeni, kulturni in na ravni. WATMLOO O Bredi Pečan... Javno vijuganje Pečanove Na moje pisanje je go. Pečanova izpovedala svojih šest zavajajočih resnic, ki jih moram osvetliti z drugačno lučjo. 1. Govoril sem o njenem programu iz leta 92. Ko je naštela vse, kar bo napravila za Izolane, je napisala s predvolilno pompoznimi besedami: »To je moja zaveza.«, kar pomeni: »to se zavezujem storiti ali delati« Že takrat je vedela, da so stvari v državi tako porazdeljene, da ne bo mogla te zaveze izpolniti, da ne bo mogla za Izolane nič konkretnega storiti. A je kristalno jasno govorila: »Ni me strah obljubiti! Skupaj zmoremo! Prišel je trenutek, ko nam država mora omogočiti, da svobodno odločamo o prihodnosti svojega kraja«... itd. In ljudje so glasovali za ta program, za to zavezo, za katero ima go. Pečanova danes sto opravičil, ker ga ni uresničila. 2. Brezposelnost se je v Izoli res zmanjšala ( v štirih letih za 5,4%). Zmotno sem sklepal drugače na osnovi informaciji o vedno manjši kupni moči in vedno večji revščini. Vendar ljudje, ki to problematiko poznajo bolje od mene, trdijo, da se je zaposlenost povečala na račun zasebnega sektoija, ko posamezniki iščejo rešitve z odpiranjem samostojnih del (S.P., d.o.o....), kjer pa povečini životarijo na robu preživetja. Država, kot vemo, še vedno bolj zavira, kot pa pospešuje zasebno iniciativo. Torej, stanje ni daleč od moje trditve. 3. Na tesno zvezo go.Pečanove z marino v Izoli in njenem zavzemanju zanjo pa nimam komentaija. Marina je v prvi vrsti dobro organizirana oblika kraje občinskega premoženja. Občani se že prebujajo v tem spoznanju in dolgo bodo morali požirati to grenkobo zvarjeno že v socializmu. 4. O visokošolstvu je v programu Pečanove tudi kristalno jasno zapisano: »Zato se bom zavzemala, da postane Izola sedež visokošolskega izobraževanja na Obali«. Takrat je zavajala volivce, danes zavaja bralce. 5. O samohvali, da se je v njeno poslansko pisarno zateklo na desetine občanov po nasvet, moram reči, da seje v teh treh letih odkar vodim Zelene Izole, do mene obrnilo na desetine občanov po pomoč in nasvete. Vsem sem pomagal po svojih močeh in znanju, jim dajal pravne nasvete, ki sem jih predhodno pridobil od strokovnjaka . Nikoli se mi ni zdelo potrebno in ne higienično, da bi to obešal na zvon. 6. Žal in na srečo ni dano vsem Izolanom zreti v politično kuhinjo Izolske politike. Žal, ker jo zato manj razumejo, na srečo pa ker so tega odrešeni in zato srečnejši. Res bi se ponavljal, če bi spet dokazoval, daje bila do tega časa, brez vmesnega predaha, vsa oblast v rokah »monolitne partijske garniture«... ... Ergo: nisem rekel, daje Pečanova za vse odgovorna, rekel sem, daje za nevzdržno stanje v Izoli (o čemer govori tudi Pečanova!) odgovorna vladajoča ZLSD in da je v njenem vrhu tudi Pečanova, ki mora to odgovornost sprejeti, pa čeprav ji ni povšeči. Negativno valovanje v Izoli pa predstavlja razvejano podjetje »Galeb« monopol bivše strukture, ki zaduši vse, kar ni njeno.... Frane Goljevšček RAZUMEMO SLOVENSKO, VPRAŠANJE JE, ČE RAZUMEMO JEZIK POLITIKOV Spoštovana gospa Breda Pečan, kandidatka za županjo občine Izola oprostite, če sem Vaš stavek" Z drobnimi, a novimi prijemi želim izboljšati učinkovitost občinske uprave" narobe razumel. Pač jezik politikov razume vsak po svoje. Ne predstavljam si izbolšanja učinkovitosti občinske uprave brez določenih kadrovskih spremeb. Zelo sem vesel, da ste to pojasnili in bo vsem Izolanom znano Vaše stališče do občinske uprave. Tako se bomo volivci lažje odločili med kandidati glede na njihovo stališče do spremeb v Izoli. Kakršne koli spremembe v Izoli so pogojene s spremembami v občinski upravi. Glede, skrajšanja sej občinskega sveta imate edini možen način, da preprosto prepoveste govoriti svetnikom opozicije ali omejite razpravo na minimum z glasovi, kijih imate v občinskem svetu. To seje že zgodilo na 21. seji, ko je razprava bila omejena na 5. minut. Zaradi tega je bil naš predstavnik ob razpravi o Odloku o Bencinskem servisu trikrat prekinjen, češ, da mu je čas potekel in ni mogel v miru predstaviti stališča krajanov v občinskem svetu (tudi to je posneto).... ... Sicer pa g.Breda Pečan jaz nimam toliko časa kot Vi, za branje časopisov in jih ne morem tako podrobno proučiti, saj moram delati, da se preživim. V nasprotju z vami, glede na to, da sedaj dobivate plačo kot bivša poslanka in nimate skrbi s preživetjem. S politiko se moram ukvarjati po sili razmer, saj smo se krajani zaradi nesprejemljivih odločitev občinske uprave ter strank ki Vas kandidirajo za županijo (ZLSD, ZZP) bili prisiljeni organizirati v odbor. Moralno sporno se mi zdi, da bivši poslanci prejemajo plačo še eno leto po preteku mandata, saj so si poslanci sami sebi sprejeli tako ugoden zakon. Po analogiji bi tudi delavci, ki izgubijo službo morali še eno leto dobivati plačo, pa tega ne dobijo. Zakaj se kot poslanka niste prizadevali, da bi delavci po izgubi službe dobivali vsaj polovico poslanske plače še eno leto? Sicer pa za županijo kandidirate Vi in ne jaz ter bodo volivci ocenili Vas in ne mene. In Vaša ocena je odvisna tudi od ocene strank ki Vas kandidirajo (ZLSD, ZZP) in njihovega obnašanja. Sicer pravite, daje pri Vas demokracija in pri Vas svetniki glasujejo po vesti, vendar je le čudno, da imajo večinoma pri glasovanju vsi enako vest ter glasujejo ne glede na argumente opozicije in krajanov enotno. No sicer pa je zelo pohvalno, da vaša stranka nudi pomoč tudi vaši protikandidatki Celestini Ražman. Ivan Tomažinčič (kandidat za župana na prejšnih volitvah kot kandidat ZLSD) je predstavnik liste ter ji nudi pomoč, kar je potrebno pohvaliti. Mislim, da morajo ljudje to vedeti... Kar pa se tiče mirnega spanca, mi je bil ta odvzet ob predstavitvi zazidalnega načrta Bencinski servis, tako kot mnogim sokrajanom, predvsem tistim, katerim so nastale razpoke na hišah. Ti sedaj s strahom pričakujejo pričetek del gradnje drugega Bencinskega servisa, ki bo mnogo bližje hiš. Prav tako tisti, ki se zavedamo, kaj ekološko pomeni BS na taki lokaciji nad naseljem, ne moremo mimo spati. Ta odlok so sprejeli svetniki strank, ki Vas kandidirajo (ZLSD, ZZP). Tudi zato bomo krajani podprli kandidata za župana, ki bo obljubil, da bo naš problem razrešil in obljubo tudi držal. Da bo delal za Izolane in ne samo za ozek krog posameznikov. Izolani ga bomo sprejeli kot svojega župana na podlagi dejanj ter njegovega dela in obnašanja v preteklosti in ne na podlagi praznih besed. P.S.: Pa brez zamere. Alojz Padar, Izola 1 O Vojku Mavru... ... Kandidata, ki se izolskim volivcem predstavlja kot Vojko Maver, direktor holdinga Delamaris, še najbolje poznamo mi, sedanji in bivši delavci Delamarisa. Na zunaj se rad kaže kot uspešen poslovnež, vendar ti uspehi temeljijo na presežnih delavcih in neizplačanih obveznostih do bivših delavcev ter nizkih plačah zaposlenih. V nadaljevanje njegovih uspehov sodijo nadaljna odpuščanja delavcev v holdingu Delamaris, že napovedana ob zaključku privatizacije holdinga. Čeprav je odpuščanje v domeni direktorjev pa si vseeno ne morem zamisliti, kako lahko taka oseba vodi in predstavlja eno občino. Vsi, ki bodo potrebovali kakršnokoli pomoč, nasvet ali kaj podobnega, od takega župana nimajo kaj pričakovati, saj je logika ekonomista pač enostavno drugačna in "navadnim" občanom neprimerna. Čeprav me izbira kandidata osebno ne zadeva, em vseeno želel izolskim volilcev vsaj nekoliko "odpreti" oči glede kandidata Vojka Mavra. V želji za čimboljšo izbiro vas pozdravlja eden izmed odpuščenih in neizplačanih delavcev holdinga Delamaris. (naslov v uredništvu) Kmečki sindikat (DM) V petek je bil na kmečkem turizmu "Francka" na Baredih ustanovljen sindikat kmečke zveze Slovenske Istre. Ustanovnega zbora se je udeležilo 38 članov sindikata, stanovskih gostov iz zamejstva, društva vinogradnikov in D.O.S.I. Predsednik sindikata kmečke zveze, sedaj minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je v pozdravnem nagovoru povdaril potrebo po organiziranosti kmetov v sindikat tudi zaradi vključevanja Slovenije v Evropske integracije in s tem nujnost po povezovanju za zaščito in obstoj Slovenskega kmetijstva. Direktorica sklada kmetijskih zemljišč, Marija Lukačič je postregla s podatki, da je na obali v zakupu 11.000 ha obdelovalnih površin, pri 5500 zakupnikih ali 70 % vseh zemljišč, ki so v zakupu preko sklada. Osrednja tema ustanovnega sestanka je bila tema "problematika kmetijstva". Razprave so bile predvsem usmerjene na škodo, ki je prizadelo kmetijstvo zadnjedni decembra 96 in škodo zaradi nizkih temperatur v aprilu. Po prvih ocenah, ki jo je posredovala kmetijska svetovalna služba Koper, je škoda občutna na sadjarskih površinah, vrtninah in tudi vinogradih (predvsem tistih v nižje ležečih predelih). Iz Društva oljkarjev slovenske istre in KZ Agraria so opozorili na nujnost hitrega ukrepanja s strani ministrstva že ocenjene in ovrednotene škode decembra 96. Minister Ciril Smrkolj se je zavzel, da bo pospešil dogovorjene aktivnosti, kot tudi v vladi sprožil postopek za zniževanje plačil prispevkov kmetov in tudi druge prijeme, zmanjševanje stroškov zakupnin, regresiranje obrestnih mer kreditov kmetom... Do prvega rednega občnega zbora, ki bo predvidoma jeseni, bo sindikat vodil Loredan Kaligarič in upravni odbor, Franko Markovič, Gabrijel Trček, Edi Bužekian, Robert Kaligarič, Pino Klabjan in Gabrijel Bažec. V zaključku smo slišali, da imamo sedaj v panogi dva sindikata, novoustanovljenega kmetov in "starega" ribičev, ki že nekaj časa miruje. STROKOVNJAKI IN ZDRAVNIKI SO Sl ENOTNI: V JOGIJIH SE NAHAJA NEVIDNO BOLEZENSKO JEDRO - HIŠNA PRŠICA. POSLEDICE SO: ALERGIJA NA HIŠNI PRAH, SRBEČICA, BRONHITIS IN VNETJE SLUZNICE. JolllfCIHd.o.o. Koper POTEMA - sistem in postopek za čiščenje • Je primeren za vse jogije, neškodljiv za material, za človeka in za okolje. • Pridemo na dom,, jogi pa lahko ostane v posteljnem okviru. Cena čiščenja: 1.980,00 SIT/kos (jogi - enojni) Za dodatne informacije pokličite 23-390 2. občni zbor DP Istre in Krasa 19. aprila 1997 se je v prostorih gostinske šole "Riviera" v Izoli, odvijalo zasedanje ž.občnega zbora Društva paraplegikov Istre in Krasa, ki ima drugače sedež v Piranu, sestaka se je udeležilo okoli dvajset članov društva, prisotna pa sta bila tudi socialni referent Zveze paraplegikov iz Ljubljane in vodja projekta "Dobra misel". Najprej je bi na vrsti pregled delovanja društva v preteklem letu, ki se je izkazala kot dokaj uspešen. Poleg privatnih problemov in težv se je v tem poglavju diskutiralo o nakupu poslovnih prostorov društva v Piranu, ki so še vedno v najemu. Glede na to, da plačevanje najemnine precej neprofitno, se je šlo v smer nakupa, kar pa je že skoraj potrjeno, od ministrstava za okolje. Naredil se je tudi program za prihodnje leto. Veliko govora je bilo o projektu "Lazaret". Najbrž veste, da se bo na tem območju gradil velik kompleks objektov, ki bodo služili kot nekakšne toplice. Naši soinvestitorji bodo Italjani in Nemci, tako, da bo to, bi se reklo "Svetovno" okrevališče. Ker pa smo Slovenci še zmeraj "majhni" in skoraj se ne moremo kosati s financami zgoraj omenjenih sosedov, pri Zvezi paraplegikov Slovenije že nekaj časa poteka projekt "Dobra misel", ki naj bi prinesel tisti manko denarja. "Dobra misel" se odvija v obliki koncertov po celi Sloveniji, kjer nastopajo znani slovenski estradni glasbeniki. Konec septembra naj bi se tudi na Primorski,paralelno z otvoritvijo nove dvorane (zdaj še v gradnji), v Kopru poleg O.Š. Pinko Tomažič, realiziral koncert "Dobra misel". V tem trenutku se še ne ve, kdo vse bo nastopal, vsekakor pa bo dogodek vreden obiska. Naknadne informacije sledijo! Po dobrih treh urah razpravljanja se je sestanek zaključil! ________________________________________________Alenka Mejak Domača godilna KOMPLEKS PARANGAL Restavracija Porton mbl ^ 0RKA - PARANGAL Domače mejne jedi, ribje jpecialitete in Dtrdka kuhinja flnKSSS&KlSft Dnevno sveže ribje in mesne specialitete Vsak petek odojek ali janček na žaru ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H ' f; I ■K PTT''S NOT DEAD POPOLITIKA DRUGIČ V zadnjem Mandraču sem zaznal tolikšno število žogic (beri "bal"), da sem primoran napisati nekaj besed, s katerimi bom nekaj avtorjev sicer razjezil, je pa vseeno prav, da bralci,žogice (beri bale) vidijo tudi z druge strani. * Mef je že v uvodniku kar lepo očrnil izolske politike, ki naj bi ne opazili, da se v Izoli nekaj dogaja. Njemu in bralcem bi rad povedal, da sem na dan otvoritve, natančneje po otvoritvi v studiu Radia Koper-Capodistria gostil go. Zvonko Radojevič, ki je v nočnem programu Radia Slovenija strokovno in uspešno predstavila gledališko plesni maraton. Recimo torej, da maraton ni šel mimo, ne samo to, solastniki podjetja v katerem sem zaposlen so tudi finančno prispevali k organizaciji. * Odgovor "kopitarja" (na svojem področju) me je neizmerno veselil, saj je praktično potrdil moje izvajanje. Argumente "kopitar" namreč spregleda udari s hormonskimi motnjami, ker protiargumentov nima. Glede nauka o enakopisnicah pa "kopitarju" predlagam, da preveri izvirnik, ki se nahaja v uredništvu Mandrača, ugotovil bo, da "kopitarja" ne potrebujem, ko pa sem že pri mojem sestavku, mu predlagam, da ga prebere in ne lektorira, saj sem prepričan, da bo kot strokovnjak ("kopitar" na svojem področju) zmogel razumeti sporočilo teksta kot celote in ne samo posameznih besed. Glede "kopitarja" naj povem še, da SsKJ, ki ga omenja v veliki meri posiljuje lokalno govorico in uvaža "kvakarski" jezik. Na radiu Koper-Capodistria sem pravila SsKJ-a seveda spoštoval, ker je to medij v sklopu RTV-ja. Medij, kjer sem trenutno zaposlen pa je lokalni medij in spoštuje lokalni govor, saj je njegovo poslanstvo predvsem lokalno. Upam, da lokalna dimenzija ni premajhna in da je "kopitar" ni spregledal. Ob koncu pa lahko še enkrat ugotovim, da je publiciteta ob pogodbi pomembnejša od rešitve težav v veslaškem klubu (ups!). * Vsem ki berete sestavke najbolj zelenega med zelenimi svetujem, da začnete pri zgodnjih delih istega avtorja in s tem razlogom najdete revijo STOP št.6 z leta 1978 in si preberete njegovo takratno pisanje. Zagotavljam vam, vaša obzorja bodo mnogo širša kot doslej. * Neki mlajši gospod mi očita, da sem narobe glasoval oziroma, da ne razmišljam s svojo glavo. Svetujem mu, da vzame SVOJO glavo v SVOJE roke in izračuna kakšen bi bil izid glasovanja, če bi "njegovi", ki mislijo s SVOJO glavo ne zapustili seje sveta. Ugotovil bo, daje za odlok glasovalo 8 svetnikov. Svet šteje 23 članov in če bi "njegovi" ne zapustili seje, bi odlok prav gotovo "padel". Tudi to je več kot dokaz, da je bil sprejem odloka bistven za uspešno nadaljevanje predvolilne kampanje. Tu in zdaj vam zagotavljam, da ste za sprejem odloka krivi tisti, ki ste sejo zapustili. Obenem pa vam čestitam, saj je poteza poleg vaše predvolilne kampanje domiselno podaljšala agonijo tistih, ki se iskreno borijo za svoje inetrese. * In zakaj sem glasoval za "pumpo"? Zato, ker sem prepričan, da mora Izola naprej in ker so vsi protiargumenti, ki sem jih slišal samo potencirani interesi ozkega kroga individualcev, katerih skupino lahko poimenujemo "Izola - nazaj". Vedno se bom boril proti tistim, ki želijo ustaviti razvoj občine. Samo pomislite, tisti, ki živite na robu naselja, kje bi živeli, če bi vaši sosedje ne dovolili gradnje in širitve naselja, pomislite, kaj mislijo tisti, ki živijo ob deponiji, kamor vozimo vse izolske smeti, kaj mislijo tisti, ki jim avtobus ustavlja pod oknom, tisti, ki imajo 10 kilovoltni trasformator v stanovanjskem bloku ali tisti, ki jim vsako soboto gasilska sirena "kriči" samo nekaj metrov od okna.... Kam bi postavili vse te dejavnosti, objekte? Ali nekateri res hodite bosi in nagi, jeste koreninice, ne uporabljate pralnih praškov,... in ne grejete svojih stanovanj? Živela Izola, večno predmestje Kopra (k sreči je to le neuresničena želja ozkega kroga ljudi)! Aleksander Krebelj, 00 ZZP Izola Včeraj Danes Jutri uspešen bančni strokovnjak uspešen direktor uspešen izolski župan Vojko Maverdipioec. gen.dir. Delamarisa kandidat LDS za župana občine Izola KUITURNI HRUP V KORTAH V Kortah bi res težko govorili o kulturnem molku, saj ima vas z okolico vse, kar je za kulturo pomembno: kulturni dom, kar dve kulturni društvi, šolo, cerkev in gostilno. Seveda pa brez navdušencev ne bi bilo kulture v vasi. Nada Morata je ena od njih. - Dobri dve leti že deluje Kulturno društvo Korte. - Ja, začeli smo decembra predlani, pred tem pa je v Kortah že delovalo Kulturno društvo J. P. Vojko. V društvu imamo tri sekcije, dramsko, folklorno in pustno ter krožek vezenja, v katerih skupaj deluje kakšnih sto članov, v glavnem otrok in mladine. Starejših aktivnih članov je zelo malo, saj se v glavnem otepajo takšnega dela, čeprav je res, da brez nekaterih navdušencev in podpornih članov ne bi mogli vzdržati. - In kaj pripravljate v sekcijah in krožkih? - Pustna sekcija skrbi za ohranjanje tradicije pustnih mask z našega območja in tako opravlja pomembno etnološko delo. Vsega tega ne bi bilo brez pridnih kortežanskih žena, ki pomagajo pri šivanju pustnih kostumov, ki jih že nekaj let uspešno predstavljamo tudi na pusnem festivalu v Portorožu. Folklorna sekcija vadi igre in prve korake ob strokovni pomoči Mare Godnič, ki sicer vodi tudi folklorno skupino Mandrač iz Kopra. Njeno strokovno delo se že zelo pozna, saj so na nastopih, ki jih imajo kar precej, vse boljši. Precej sodelujejo tudi z glasbeno šolo iz Izole. Dramska sekcija goji narečno igro in na letošnjem gledališko plesnem maratonu so se predstavili z mojim tekstom: Mati. - Kako sodelujete z izolskim ZKO-jem? - Sodelovanje je zelo korektno, saj nam veliko pomagajo, žal pa nam ne morejo pomagati pri uresničitvi ideje o organiziranju enega samega, močnega kulturnega društva v Kortah, saj morajo zaradi republiških normativov imeti organiziranih čimveč društev. - Kaj je torej glavni problem v delovanju društva? - To, da nam primanjkuje odraslih ljudi, ki bi pomagali pri čisto konkretnih opravilih (od prevažanja mentorjev in nastopajočih do čisto fizičnih del) in bi hkrati sodelovali pri delu dramske ali folklorne skupine. PRILOŽNOST ZA IZMENJAVO IZKUŠENJ Zadnji dve nedelji sta bili v Kortah posvečeni gledališkemu maratonu. Trinajstega aprila je v kortežanski dvorani gostovala dramska skupina KD Podlipa iz Smrečja pri Vrhniki s komedijo Zgubljeni in zopet najdeni mož. Igralci so bili sami mladi entuziasti, njihov nastop pa je bil osvežitev tudi za nas, ki smo pripravljali dvorano in zanemarjeni predprostor zadružnega doma. Žal je bilo na predstavi premalo domačinov, saj je bila, za podeželje, v neobičajnem času. Dvajsetega aprila pa je na gostoljubni kmetiji pri Kotrletu na Gocanu ob ognjišču nastopila dramska skupina Rovte -Kolonkovec pri Trstu s prizori iz življenja njihovega kraja. S pesmijo, igro in recitacijo so v bolj in manj šaljivi obliki prikazali svoj boj za narodnostni obstoj na robu velikega mesta Trsta. Po prireditvi smo ugotavljali, kako je njihov in naš položaj podoben, saj kulturnim društvom s potrošništvom upada zanos. Razlika je le v tem, da oni takorekoč nimajo mladih članov, mi pa nimamo starejših. Žal je tudi to prireditev videlo premlo ljudi, saj jo je spremljalo zares slabo vreme. Prvi teden maratona je naše društvo nastopilo z dramsko skupino v izolskem Delfinu, s folklorno skupino pa na reviji v Sežani. Tu so se folkloristi uvrstili med tri najboljše skupine za kar jim gredo vse čestitke, mentorici Mari Godnič pa zahvala. (Nada Morata) TIJLTA m ATTttTA 17/lf^ Komorni moški zbor Izola je na letošnjem tekmovanju Naša pesem 97 prejel najvišje priznanje, ki ga v Sloveniji podeljujejo za dosežke na področju zborovske glasbe, to je Zlata plaketa mesta Maribor. V konkurenci sedmih moških zborov so zlato plaketo prejeli trije, kar je gotovo dokaz kvalitete zborovskega petja v Sloveniji in če vemo, da sta bila nagrajena tudi moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine ter mešani pevski zbor Obala, je na dlani, da je Primorska v samem vrhu zborovskega petja. Moški komorni zbor Izola, oziroma zborovodja Oskar Trebeč, je prejel še priznanji za najbolj prepričljiv izbor in izvedbo celega sporeda ter za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi (Lojze Lebič: Pesem od zarje) Sicer pa zbor letos praznuje 10 - letnico delovanja in bo ob tej priložnosti pripravil serijo nastopov po obali in širše po Primorski. Zbor trenutno sestavljajo: Danilo Japelj, Tomaž Ambrožič, Alojz Zorko, Goran Trebeč, Bruno Petvar, Zlatko Kuštra, Oskar Trebeč, Marino Bažec, Štelio Grbec, Branko Bratuš in Jože Černelič. V Mariboru sta zboru pomagala Edvin Panger in Rastislav Samotorčan. C (M) > BouiiouE nina IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225 - z unikatnimi maturantskimi oblačili, ki izžarevajo Ninino prepoznavno eleganco; - s tedensko svežimi kolekcijami prestižne domače MODNE HIŠE BUNNY, ki je ubrana sopotnica sodobne poslovne ženske - z modnimi pleteninami - s pozlačeno magnetno bižiterijo ARIA z zdravilnimi učinki in še in še.... ^Bodite drugačni, oblačite se pri NINIl^ OBUTI -MAČEK OBUTEV - CALZATURE M.GORKI 2, IZOLA - ISOLA, tel.: 066/ 61 - 631 Tudi naši čevlji so že stopili v pomlad! ODPRTO: 850 -1Ž in 1Š -19^, SOBOTA: od do 1 f* ROKOMET Tudi letnik 85 državne prvakinje Po deklicah letnik 84 so naslov državnih prvakinj v rokometu osvojile tudi mlajše deklice letnik 85. Z dvemi zmagami v finalu, ki je bil v nedeljo 20.4. v Celju so Izolanke potrdile da so najboljše v državi. V predtekmovanju in polfinalu so vse tekmece premagovale z več kot desetimi goli razlike. V finalu so najprej nadigrale ekipo Celja z rezultatom 10:15, nato pa v izenačeni tekmi premagale še vrstnice iz Škofje Loke z rezultatom 10:9. Izolanke so se izkazale prav v vseh elementih rokometne igre. Ana Petrinja je odlično organizirala igro, s streli iz vseh pozicij je mrežo nasprotnic polnila najboljša strelka turnirja Petra Adamič, Anja Argenti je dokazala, da se razvija v izvrstno krožno napadalko, hitra Neža Mitruševska je gole dosegala iz protinapadov, prav tako je bila uspešna levoroka Andreja Čič s streli z desnega krila. V obrambi je kraljevala visoka Tina Sušelj, na golu pa sta se menjavali Alja Mihalič in Hrn-jič Manuela. Vsem igralkam in Dušanki Čuk je po koncu turnirja čestital predsednik strokovnega sveta Slovenije gos. Tone Goršič. Naslov državnih prvakinj so osvojile: PETRA ADAMIČ, ANA PETRINJA, ANJA ARGENTI, TINA SUŠELJ, ANDREJA ČIČ, NEŽA MITRUŠEVSKA, ALJA MIHALIČ, TJAŠA MAKOVEC, MANUELA HRNJIČ, ČUBRILO TANJA, POSAVAC IVANA, ČURIČ OLJA, SKRLIČ ERIKA. 5.RODINOV MEMORIAL Priprave na tradicionalni mednarodni 5, Rodinov memorial so v polnem teku. Organizatorji še sprejemajo prijave in napovedujejo, da bo številka osemnajst, kolikor je bilo lani ekip, občutno presežena. Načrtujejo od petindvajset do trideset ekip, ki se bodo od prvega do tretjega maja NAMIZNI TENIS Rahotinova prva soboto, 19.4.1997 je na Ptuju potekal 3. odprti turnir RS za mladinke, ki šteje za tudi za jakostnolestvico. Tudi na tem turnirju so mlade Izolanke dosegle odlične uspehe. Kristina Rahotin je v finalu premagala Sašo Sivec iz Šampionke z 2:0 in tako osvojila prvo mesto. Po daljšem kriznem obdobju je spet odlično zaigrala Romina Umer ter se uvrstila med osem najboljših mladink v državi. Za vstop v polfinale je tesno izgubila z Lukner j evo iz ptujske Petovije z 1:2. Lep uspeh je dosegla tudi še pionirka Erika Jauševac, ki se je uvrstla med 16 najboljših mladink v Sloveniji. Teja Kodrič je v svoji predtekmovalni skupini osvojila 4. mesto in se žal ni uspela uvrstiti v nadaljne tekmovanje. Podoben turnir so imeli tudi mladinci v Preserju. Od Izolanov je tudi tokrat najbolje nastopil Iztok Jerman, vendar se z osvojenim drugim mestom v svoji skupini žal za las ni uspel uvrstiti na glavni del turnirja. začetek predtekmovanja. Že isti dan bodo finalni dvoboji v ženski konkurenci, zvečer pa družabni večer s podelitvijo priznanj najboljšim ženskim ekipam. V soboto 3. maja bodo še zaključni dvoboji v moških kategorijah, popoldan pa finala in podelitev priznanj najboljšim. Ob obletnici Rodinovega memoriala objavljamo tudi dve arhivski fotografiji. sc* Sl POMNITI, TOVARIŠICE I? njihovi trenerki starejše deklice M-Degro Piran : ŽRK Izola 6:28 (3:18) Starejše deklice ŽRK Izola nadaljujejo z visokimi zmagami v državnem prvenstvu v svoji kategoriji. Tokrat so v Luciji premagale vrstnice iz Pirana z rezultatom, ki pove vse o razliki kvalitete. Za ŽRK Izola so igrale : MARTA ŠKORJANC, NINA FRANOVIČ, KATJA VIŠNJEVEC, DIANA HADŽIČ, PETRA BOŽIČ, ALJA FURLANIČ, MOJCA STUBELJ, MARUŠKA LAZAR, JELENA ČVORAK, TAMARA ČRNIČ, NINA BOŽIČ IN NINA FURLAN. potegovale lovorike \ za v dveh ženskih in treh moških kategorijah. Trenutno so že prijavljene ekipe iz petih držav. Ekipe se še lahko prijavijo na tel.: 066 67-676. Ekipe naj bi v Izolo prispele prvega maja, ko bo v večernih urah tudi žreb in izdelava tekmovalnega razporeda. Drugega maja bo svečana otvoritev tekmovanja in NOGOMET Litija : Avtoplus Korte 7:0 (0:0) Kortežani so preveč poceni zapravili zelo lepo priložnost, da bi z zmago prišli tik pod zlato sredino lestvice. Z nekoliko bolj zavzeto in odgovorno igro bi Kortežani lahko visoko zmagali, tako pa je zmaga ostala domačinom, ki niso pokazali ravno dosti nogometnega znanja. Kortežani so vseskozi imeli pobudo in izvajali kar 17 udarcev iz kota, na žalost pa niso bili niti malo strelsko razpoloženi. Gostje, ki so se omejili na obrambno igro, so izvedli le nekaj protinapadov in iz enega tudi zadeli. Vse izolske lige Mlajši dečki - Branik B : MNK Izola 0:7 kadeti - Piran : MNK Izola 0:2 mladinci - MNK Izola : Šmarje 3:1 KICKBOXING 2. turnir državnega prvenstva v šemi kontaktu Dne 18.4.1997 se je v telovadnici OŠ 9. korpus v Novi Gorici odvijal 2. turnir državnega prvenstva v šemi kontaktu, ki ga je v sodelovanju z domačim klubom organizirala Kickboxing zveza Slovenije. Na tekmovanju je sodelovalo 129 tekmovalcev iz raznih slovenskih klubov, med njiimi tudi 8 tekmovalcev iz Kluba borilnih veščin "Tae kwon do Izola". Izolane je vodil trener Korošec Bojan. Med člani se je najbolj izkazal Jurman Lucijan, ki je v kategoriji -89 kg osvojil prvo mesto. Aleš Loredan pa je v kategoriji +89 kg zasedel 2. mesto. Več uspeha so imeli izolski mladinci. V kategoriji -63 kg je z lepimi borbami zmagal Kristjan Tomšič, kategoriji -71 kg pa je zmagal tudi Miroslav Čančar. V kategoriji -79 kg je bil Miljan Palibrk le za točko prekratek in zasedel še vedno zelo dobro 2. mesto. Uspeh mladincev je pokazal, da je načrtno delo z mlajšimi generacijami obrodilo sadove, saj nekateri tekmovalci s svojimi uspehi posegajo po najvišjih mestih in s tem tudi trkajo na vrata državne reprezentance. Zelo verjetno se bo Jurman Lucijanu, ki je že prejel povabilo selektorja reprezentanc za udeležbo na evropskem prvenstvu v kickboxingu 6.-8. junija na Dunaju, pridružil še mladinec Kristjan Tomšič. Vodstvo kluba obvešča in vabi vse zainteresirane ljubitelje borilnih veščin, še posebej pa mlajše generacije, da se jim pridružijo in sicer ob četrtkih v telovadnici OŠ Vojke Smuč. ROCK & ROLL Na ježici v Ljubljani je 19. aprila potekalo državno prvenstvo v Rock 6 rolu, katerega so se udeležili tudi plesalci plesne skupine Kiwi iz Pirana. Najboljša primorska para Tina Pribac in Aleks Šuštar ter Tjaša Bedene in Niko Sardoč iz Izole sta si v pionirskem 2 razredu delila odlično zelo dobro 4. mesto. Nicoletta Tul in Timi Kos sta si kot finalista v razredu mini priplesala 5. mesto, Maša Mati - Prodan in Rudi Kovač pa sta za las zgrešila finale in tako pristala na 7. mestu. V članskem B razredu sta prav tako 7. mesto osvojila tudi Mirna Veselinovič in Boris Tonejc. (na fotografiji levo) POGLED S STRANI Piše: Žare Rokometne žoge se že počasneje vrtijo. To velja za članske ekipe, izolske mlajše selekcije pa so še vedno aktivne in to mmam ?'° u$peSno■, . « Konec prvenstva m polaganje računov. Igralci so sicer prisotni samo še rekreativno, so pa na trnih uprave. Trener Perič ostaja. Privoščil si bo krajši dopust v domačem kraju in se verjetno tudi razgledal po morebitnih okrepitvah. Ni več tajna, da morajo biti levičarji (ne po prepričanju). Enoletni ples je za nami. Ocena je pozitivna, ostajajo pa vprašanja kot so: kako bi bilo, če bi tedaj...? No, če bi bilo, ne bi bilo potrebno sedaj. Bilo je nekaj napak, sedaj leto leto starejši jih morajo odpraviti, čas zaletavosti je mimo. Obrisi so, nekdo bo pač moral izostriti sliko. Klepeti pod tribunami so sedaj bolj sproščeni. Seveda ne gre brez rokometa, ne zamudimo pa niti ostali športnih dogodkov. Neizpeta pesem so možje v črnem. (Sedaj si privoščojo tudi drese drugačnih barv.) Izolani smo bili vedno zelo radodarni do njih. Ko še ni bilo dvorane, so jim gledalci izplačali "honorar" kar v naturalijah. To so bili lepi časi, saj smo v Sloveniji nekaj pomenili. Novi časi, novi prijemi, zato je dvorana tako dobrodošla. In če je verjeti vremenskim prerokom, bo še kako dobrodošla tudi poleti. TRGOVINA GARFIELD Mužčeva 3 (poleg tržnice), IZOLA, tel.: 066/ 65 296 JADRANJE TINA ČELIGOJ VSE BOLJŠA Mlada jadralka izolske Burje, Tina Čeligoj, dosega vse boljše rezultate tudi v konkurenci s fanti, saj je na kriterijski regati v koprskem zalivu zasedla skupno tretje mesto in prehitela nekatere znane jadralce v tem razredu. Četrti je bil njen klubski tovariš^Košir, šesti je bil Rok Štrukelj iz Olimpica, sedmi pa Jure Žbogar (Burja). Med dekleti je vse boljša tudi Taja Abram (Olimpic), ki ima še nekaj možnosti uvrstitve na evropsko prvenstvo, ki bo v Piranu. Zadnja kriterijska regata bo državno prvenstvo v začetku maja v koprskem zalivu. SLABA UDELEŽBA EVROP Vsega devet jadralcev v razredu Evropa je sodelovalo na kriterijski regati v Ptuju. Izvedeli smo, da je drugo mesto zasedla Andreja Rener (Burja) TE VRAŽJE ŽENSKE Ob cn moSM) Z ZKO-ja (KB)Mesec april v našem mestu mineva v znamenju drugega Gledališko plesnega maratona, prireditve v okviru katere je in še bo v Izoli in nekaterih sosednjih krajih nastopilo 52 gledaliških, plesnih in glasbenih skupin, ki je v Izolo pripeljala več kot 687 nastopajočih, ki si jih je v številnih predstavah ogledalo enkrat bolj, drugič manj številno občinstvo vseh starosti. V soboto je Gledališko plesni maraton obiskal tudi minister za kulturo Jožef školjč. Brez pretiravanja lahko rečemo, da se v teh dneh v Izoli dogaja pravcati praznik odrske ustvarjalnosti. Uspešno ga je pripravila ekipa izolskega ZKOja, taista ekipa, ki skrbi, da se v Kulturnem domu in v mestu nasploh, prireditve vrstijo skozi vse leto. Prav te pomenijo bistven prispevek k pestrosti kulturnega življenja v občini, katerega pa seveda ne bi bilo brez galerij, kulturnih dejavnosti na podeželju, kina in še česa. O delovanju ZKOja, o maratonu, o poletnih prireditvah ter o možnostih kulture v Izoli nasploh, o njeni sedanjosti in prihodnosti v našem mestu smo se pogovarjali z Jadranko Orlando, tajnikom ZKO Izola. - Gledališki in plesni maraton je v polnem teku. Kakšen pa je odziv občinstva ? Maraton se je prevesil že v drugo polovico, v tem času je že gostovalo 23 skupin, približno 350 udeležencev, izvedli smo sedem seminarjev, tri razstave in dva koncerta. Dopoldanske predstave so namenjene otrokom in so polno obiskane, pa tudi na večernih predstavah je obisk kar zadovoljiv, čeprav bi lahko bilo več obiskovalcev, ampak v primerjavi z lanskim letom je odziv neprimerno boljši. Kaže, da se ljudje na maraton navajajo in prihodnje leto bo obisk zagotovo še boljši. - Bo torej maraton postal tradicionalna prireditev ? Upamo, da bo. Letos smo dobili še spodbudo. Namreč vsako leto imamo v gosteh tudi eno profesionalno gledališče. Lani je bilo to Mestno gledališče Ljubljansko, letos pa Lutkovno gledališče Maribor. Tudi razstave so na to temo, tako v Algi kot v klubskem prostoru. Direktor tega gledališča je gospod Tine Varl, s katerim smo imeli zvečer pogovor, ki se gaje žal udeležilo le malo ljudi, tudi od medijev ni bilo nikogar. Rekel je, da je to edinstveni primer srečanja amaterskih lutkovnih in gledaliških skupin v Sloveniji in da to je izredna zadeva, ki jo moramo vsekakor obdržati ter razvijati naprej. Tudi organizacijsko nas je zelo pohvalil, ker je predstava začela ob uri, vse je potekalo kot je bilo dogovorjeno, pa tudi občinstvo je bilo številno. - Kako pa je s podporo občine ? Tja smo poslali izračun koliko sredstev od njih pričakujemo. V prvi fazi je bilo to 500 tisoč tolarjev, občina pa nam jih je že poslala 250 tisoč. Ta znesek smo predvideli zato, ker smo že na začetku leta v ta namen oblikovali neko rezervo, ki pa nam je pošla že prej, ker smo imeli v roku enega meseca tri izredne gledališke predstave: Arabello, Sloškinji in igralko Polono Vetrih, ki so nam prinesle okoli 600 tisoč tolarjev izgube ter nam požrle tisto rezervo. - Torej takšna gostovanja profesionalnih gledališč prinašajo tudi izgubo ? Ja, seveda. V glavnem vsa gostovanja profesionalnih teatrov prinašajo izgubo. Edina predstava, ki smo jo pokrili, pa še nekaj malega nam je celo ostalo je bila Afrika. To pa zato, ker je to predstava tržaškega gledališča, ki je blizu. Gostovanja so draga zaradi prevoza scene. Tako stane danes tako gostovanje od 400 do 600 tisoč tolarjev. V gledališču je 200 sedežev in vstopnica ponavadi stane največ 1500 tolarjev, velikokrat tudi manj. Pri polni zasedenosti dvorane je izkupiček kvečjemu tristo tisočakov, in v vsakem primeru imamo izgubo. Če hočemo nuditi občanom Izole in obalnih krajev nasploh dobre predstave, moramo zavestno v izgubo. Skušamo jo zmanjšati z drugimi dejavnostmi, šolninami in podobno. - V soboto pa je izolski maraton obiskal tudi minister za kulturo Jožef Školč. Ministra smo sicer povabili že na otvoritev, vendar smo bili nekoliko pozni in smo kasneje dobili odgovor, da bo prišel med samim potekom prireditve. Sama niti nisem verjela, da bo res prišel, dokler ga nisem videla v foyerju našega kulturnega doma. Bil je tako prijazen, da je poslušal našo problematiko, čeprav smo vedeli, da nam on ne more dati ne odgovora ne rešitve. Pogovarjali pa smo se tudi o tistih stvareh, pri katerih pa bi ministrstvo le lahko pomagalo. To je predvsem pri gostovanjih profesionalnih gledališč, želimo pa si tudi, da bi glerijo Algo priznali za galerijo in primaknili kakšen tolar, saj ima galerija sedaj letno odobrenih tistih šeststotisoč, kar je za njeno delovanje absolutno premalo. - Po zaključku maratona pa vas čakajo priprave na poletne prireditve. Bomo tudi letos v Izoli imeli festival Mediteran, ribiški praznik ? Ob zaključku maratona si bomo vzeli nekaj dni počitka, saj te dni naporno delamo. V zvezi z maratonom bi rada povedala še to, daje to velik projekt in vsi nas sprašujejo, zakaj nam je bilo tega sploh treba in zakaj smo si to naložili na pleča ter če bomo ta projekt sploh zmogli. Mislim, daje odgovor na ta vprašanja v tem, da delujemo kot team. Pet ljudi dela sinhronizirano, od Zvonke (Radojevič o.p.), ki je umetniški vodja festivala, do Nevenke (Gregorič), do Karmen in Danila, zato zmoremo ta projekt in še kakšnega drugega. Tako se lotevamo tudi poletnih prireditev, ribiškega praznika in Decembra v Izoli. Priprave na festival Mediteran pa so že v teku. Vedno poudarjam, da je Mediteran ideja, ki je zrasla v Mandraču in idejni vodja je Mef, vendar en sam človek vsega tega seveda ne more izpeljati. Za takšne projekte, ki se lahko primerjajo z mariborskim Lentom ali Ljubljanskim festivalom je potrebna uigrana ekipa, kjer si razdeliš naloge. Upam, da bo letošnji prispevek občine višji, tako za Mediteran, kot za Ribiški praznik. Festival je bil lani dobro obiskan, na nekaj koncertih je bil Manziolijev trg celo nabito poln, bil je tudi močno odmeven v medijih. Vse to kljub temu, da seje stvar dogajala prvič. Upam, da na občini vidijo, da so to odmevne pruireditve, ki se jih splača podpreti. Nadejamo se tudi večjega odziva sponzorjev, kije bil lani skromen, saj niso vedeli, v kaj se podajajo. Zaradi dobrega obiska in medijske pokritosti je stvar zagotovo zanimiva v prvi vrsti najbrž za izolske podjetnike in hotelirje, pa tudi za tiste od zunaj. Če bi vsak izmed njih prispeval par tisočakov, bi se dalo zagotoviti še kvalitetnejši program, kot sicer. Vsekakor pa nameravamo zagotoviti v primerjavi z lanskim letom še boljše in atraktivnejše koncerte, jasno pa je, da dobri izvajalci tudi stanejo. Ne vem, če se na občini tega zavedajo, ampak lani smo z dvemi milijoni tolarjev, ki smo jih imeli na razpolago, delali čudeže, saj smo imeli 16 koncertov z zelo nizko vstopnino. S temi skromnimi sredstvi smo naredili toliko, kot nekje z dvajsetimi in več milijoni. Na roko nam je šlo tudi vreme in upam, da bo tako tudi letos. - Kakšna torej je in kakšna bi lahko še bila vloga ZKOja v Izoli? V naši občini je edina kulturna institucija zavod Matična knjižnica, ki ima svoje področje dela, potem je tu galerija Insula, ki pripomore k ugledu občine, čeprav ne vem, če se vsi tega zavedajo. Ostalo kulturno delo pa se v glavnem odvija v sklopu ZKOja. ZKO prevzema vlogo kulturnega centra in hkrati skrbi za ljubiteljsko kulturo ter opravlja naloge zavoda, ker skrbi za kulturno in kultumozabavno ponudbo v občini. Pomembna se mi zdi prav povezava med turizmom in kulturo oziroma prireditvami nasploh, tudi športnimi, kot je npr. Evrofest, saj le-te v mesto privabijo veliko število ljudi. Zavedati se moramo, da v Izoli nimamo ne vem kakšnih izjemnih primerkov arhitekture, daje naš košček moija to kar pač je in da bi zato morali valorizirati to, kar imamo. Tako bi morali napraviti turistično zanimivo npr. arheološko najdišče pri San Simonu, poskrbeti bi morali za primeren prostor za ribiški muzej, saj imajo v Piranu zapakime že številne eksponate, ki bi jih lahko razstavili. Lahko bi bil tudi podružnica piranskega, kar bi bilo zagotovo ceneje. Nekatere male, zasebne galerije so morale zapreti vrata, ker niso zmogle plačevati najemnin, Insula in Alga delata v težavnih razmerah. Zagotovo pa takšne dejavnosti, lokalči, koncerti in prireditve ter pestra kulturna ponudba nasploh dajejo mestu živahnost, ki turista pritegne. PREDSTAVE V IZOLI od 24. do 26. aprila ob 20.00 v Kulturnem domu Izola Radio Morje v živo TALK SHOW O KULTURI četrtek, 24. april ob 10.00 v Kulturnem domu Izola Gledališka skupina GIB in Akrobatska skupina FLIP iz Pirana SvviftGULIVER Režija:Stasja Mehora Vstopnina:300 Sit ob 11.00 na OŠ Korte OŠ Ankaran- učenci 3. razreda: SAPRAMIŠKA in Lutkovna skupina OŠ Ankaran POLŽEK GRE VOŠČIT Lutkovna skupina KUD Karol Pahor Piran: RACMAN ob 17.00 v klubskem prostoru K.D. Izola Matična knjižnica Izola Japonsko - daljno deželo ( diapozitivi, glasba in origami) vam bo predstavila YUMI NOSAKA PEJANOVIČ Prost vstop ob 17.00 na ploščadi pred knjižnico-Slovenski dnevi knjige SEJEM RABLJENIH KNJIG ob 19.00 v galeriji ALGA otvoritev razstave članic Likovnega društva TUBA ki deluje v Izoli pod mentorskim vodstvom Ingrid Knez Sodelujejo: Drago Mislej -Mef, Boris Furian-Primitivc, Aleksander Krebelj- Frida, Jeff H.Pivač- EMK, Ivo Godnič-Tito, gledališka skupina STEPS, glasbena skupina N.O.B., Plesna šola URŠKA Prost vstop petek, 25. april ob 11.00 v Kulturnem domu Izola GILŠ -1. letnik,Ljubljana Martin Sherman: KO JE PLESALA Režijadrena Duša ob 20.00 v Kulturnem domu Izola GLEDALIŠČE PTUJ Federico Garcia Lorka: PRAZNINA GLEDALIŠKA PESEM Režija:Tomi Janežič Dramaturgija: .Simona Ješelnik Scenografija: Tomi Janežič Kostumi: Jasminka Ferček Glasba: Andraž Polič Igrata: Barbara Krajnc in Sebastian Cavazza f "Predstava je nastala v produkciji GLEDALIŠČA PTUJ, novoregistriranega poklicnega gledališča in sicer na pobudo Tomija Janežiča, vodje Centra za raziskavo umetnosti igre. Gre za poseben delovni proces, ki traja že več kot štiri mesece in je v prvi meri namenjen raziskavi igralske metode, priprave igralca. Naslednja stopnja je bila predstava, z naslovom PRAZNINA ki je nastajala sproti, sooblikovali so jo vsi sodelavci predstave, nastala pa je po delnih motivih Lorcove KRVAVE SVATBE. Tomi Janežič je črpal pri Lord za predstavo, sicer pa se ukvarja z gledališkimi praktiki kot so Stanislavski, Grotovvski, Barba, Strasberg in drugi. "Predstava vzbuja v gledalcu poseben način gledanja. V prvi vrsti skuša biti karseda resnična- resnična v svoji neposrednosti." Jernej Lorenci Vstopnina:800 Rezervacija vstopnic: 62 776. 2U° ^ predj^j^ Insula dstava: IN sobota, 26. april od 10.00 do 13.00 v Kulturnem domu Izola SEMINAR ob 16.00 v Kulturnem domu Izola Plesni studio IGEN iz Celja plesno gledališka predstava VIDKOVA SRAJČICA Koreografija :lgor Jelen v Kulturnem domu Izola skupina GIBTREAP iz Ljubljane predpremiera Lado Rot: HOMOSAPIENS MARIONETTA Vstopnina: 300 Sit URADNI ZAKLJUČEK FESTIVALA ob 20.00 v Kulturnem domu Izola, skupina NASA KABINET iz Ljubljane - Matjaž Javšnik: OD BOGA POSLAN Vstopnina: 500 Sit za igralce: Gabriel H. Ladin "NOTRANJI KLOVN" in plesalce: Ana Vovk Pezdir "PLES" ob 21.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Izola - KONCERT skupine SEX & VIOLENCE FOTOGRAFIJE: Zgoraj: Vrtec Izola: ZAJČEK SE JE IZGUBIL Spodaj desno: Mala gledališka šola STEPS: KRALJ V ČASOPISU Spodaj levo: Vrtec Bertoki: PLAŠČEK ZA BARBARO ORCHESTRA iz Ljubljane RAZSTAVE FILMSKO GLEDALIŠČE KONCERTI... RAZSTAVE Četrtek, 24. 4. ob 19.00 OTVORITEV RAZSTAVE TUBA v Članice likovnega društva TUBA iz Izole, ki deluje pod mentorskim vodstvom Ingrid Knez predstavljajo svoje stvaritve. INSLIA CiAl.ERIJ A • G Al.1,ERI A razstava kamnitih skulptur Matejke BELLE iz Koprive na Krasu. 1‘OKTOKO/ POKU IKONI GALERIJA - GALLERIA MILAN TODIČ SLIKE-DIPINT1 li i gracije, oljc/pl. 19%. W)X50 cm Le (re grazie, 19%. olio su lela. 60x.SU cm Vas in vaše prijatelje vljudno vabimo na otvoritev razstave v soboto. 26. aprila l')()7 ob 20. uri AVDITORIJ l\SUA Portorož - Portorose CiAt t uru • <..*iiijUA 1/iiLA. Snurjari.va M 2vesl Apollonio, Malajka Belle, Boris Benčič. Jure (ihlor, Anion l k’iia, Janko Kastelic. Ljerka Kovač, Jana Omerza Križat, Mira Ličen KrnifmiČ, Janez Letuissi, Erik Lovko, Jarh / Matelič, Milan Pen a n, Majda Sknnar, Viktor Srnij, Tomo Vran Odprtje razstave novejših del obalnih likovnikov bo danes, četrtek, 24.4. ob 20.00 v Beli dvorani Avditorija Portorož. Galerija Loža Koper KABINET NAJDENIH PREDMETOV Mestna galerija PIRAN Odprtje 25. aprila ob 19.00 ANTONIO TAPIES slike in skulpture MEDUZA 2 Piran MILENA GREGORČIČ grafike VELIKONOČNI KONCERT ZA POPRAVILO CERKVE PRIREJA: AKADEMSKI PEVSKI ZBOR ALOJZIJ MAV Zborovodkinja: Marička Perko, Organist: Gregor Voje APZ Alojzij Mav je študentski pevski zbor, ki bo v prihodnjem akademskem letu zaokrožil dve desetletji svojega delovanja. Poleg sakralnega repertoarja pa se zbor v zadnjem času posveča tudi negovanju ljudske pesmi. S skrbno izbranim programom je bil lani v času prvomajskih praznikov na gostovanju v Umbriji v Italiji. Sodeloval je pri sveti maši v stolni cerkvi v Spoletu, kjer je pripravil tudi koncert slovenskih ljudskih pesmi. Le-tega je izvedel še v središču Umbrije -Perugi, in sicer na tamkajšnji univerzi za tujce (Universita per stranieri di Perugia). Višek petdnevne turneje po Italiji pa je bilo petje prvi sveti maši v baziliki svetega Frančiška v Assisiju. Zbor je že pel tudi v Budimpešti, Frankfurtu, Salzburgu in Rimu. Letos se je zbor odločil, da bo s svojo glasbo posegel tudi v kulturno dogajanje v širši okolici. Tako je v drugi polovici marca sodeloval na reviji ljubljanskih pevskih zborov, ki jo je Zveza kulturnih društev Ljubljana pripravila v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu. Za letošnje prvomajske praznike zbor odhaja na gostovanje v Bern v Švico, na povabilo tamkajšnjega društva Slovencev. Letošnji velikonočni koncert pevski zbor prireja kot pomoč pri popravilu župnijske cerkve sv. Mavra v Izoli. Iskreno Vas vabimo na koncert v soboto, 26. aprila 1997 v župnijsko cerkev sv. Mavra v Izolo. Zahvaljujemo se vam za pomoč, ki jo lahko nakažete na ŽR: 51430-621-1060 sklic, na 05 1205110-5538/16. VSE V REDU KINO ODEON, Izola Torek, 29 4. ob 20. 00 VSE V REDU ALL THINGS FAI Švedska, 1995, 128 min. režija in scenarij Bo VViderberg Stig je 15-letni šolar, katerega dozorevanje prihaja istočasno s poročili o dogajanjih na frontah druge svetovne vojne. Njegova pubertetniška zvedavost naleti na novo, razvajeno in zdolgočaseno učiteljico Violo. Viola je sicer 22 let starejša, vendar bi težko rekli, da se zrelo upira malim izzivanjem svojega učenca. Naprotno: sčasoma ga začenja celo spodbujati, dokler se nazadnje ne znajdeta v zakonski postelji učiteljice in njenega dobrodušnega, toda rahlo zapitega moža. Toda film ni zgolj komedija zmešnjav, kot bi lahko površni opazovalec sklepal, ampak tudi značajsko zelo utemeljena drama odraščanja, relevantno umeščena v svoj zgodovinski okvir. Film je prejel posebno nagrado žirije Berlinskega festivala, 1996. Mu$|< CEntRaL London O N L In E London 20 NAJBOLJ PRODAJANIH SINGLOV 1 1 I Believe I Can Fly RKelly Old Before l Die Robbie Williams 3 ■■ Staring At The Sun U2 4 4 Bellissima DJ Ouicksllver 5*i Around The VVorld DaftPunk 6^Don't Leave Me Blackstreet 7 7 You Might Need... Shola Ama 8«b«You Shovved Me Lightning Seeds 9 5 ReadyOrNot Course KD^Reverence Faithless 11 6 Don'tSpeak No Doubt 12 3 The Saint Orbltal 13 2 Song 2 Blur 14^Sensational Michelle Gayle 15 14EncoreUne Fois Sash! 16 ■■ VVanted .. 2 Pac&Snoop Doggy Dogg 17 10 Halo Texas 18 13 Undervvater Love Smoke City 19 15 Mama/VVho Do You. .. Špice Girls 20 ■■ Hit Wannadies 10 NAJBOLJ PRODAJANIH LP 1 m ultra Depeche Mode 2 2 Špice Špice Girls 3*iMother Nature Calls Čast 4 1 Dig Your Own Hole Chemical Brothers 5 4 VVhite On Blonde Texas 6 3 10 Wet Wet Wet 7 10 Blur Blur 8^ Share My VVorld Mary J Blige 9i*5 Tragic Kingdom No Doubt 1012 Come Find Yourself Fun Lovln’ Criminals HitsWorld 10 NAJBOLJ PRODAJANIH OIKAFF1T mušic shop Manziolijev trg 6 Tel./Fax.: 62-022 KnJIUAHKA IN PAPIRNICA 1. DEPECHEMODE-Ultra 2. ŠPICE GIRLS - Špice 3. ZMELKOOW - Čiko, Pajo in Pako 4. HALO - Anita ni nikoli... 5. U2 - Pop 6. SACRET ŠPIRIT 2 - Culture clash 7. TEXAS - White on blonde 8. LORENZO - Albero 9. WET WET WET - 10 10. AEROSMITH NOMOJV/CRAFFITiUJ SPEARHEAD, INXS, BODYCOUNT in Legendarne CD plošče iz 70-tih let: Blind Faith, Procol Harum, The Band itd. IMMIMIMMMM Prva p red premiern a predstavitev njihove nove LP plošče NEDELJA, 20.4.1997 - 1. U2 - Staring at the sun 1.2. DEPECHE MODE - It's no good 2.3. PINO DANIELE - Che male c'e' 4.4. SHERYL CR0W - Hard to make a stand - 5. LITFIBA - Goccia a goccia - 6. THE CHEMICAL BROTHERS - Block rockin’ beats 3.7. CARMEN C0NS0LI - Confusa e felice 6.8. ETERNAL - Don't you love me 5.9. US 3 - Come on everybody 9. 10. GARLAND JEFFREYS - Original lust - ll.BEE GEES-Alone 7. 12. WHITE T0WN - Your woman 8. 13. NICK CAVE - Into my arms ŠILČEK BAR-Lucija CARPACCIO PUB Koper Petek, 25. april JAZZ -BLUES- SOUL «271-999 MAK BAR - Lucija Petek, 25. april REGRAT Sobota, 26. april PUDDIN6 FIELDS «770 988 MAONA Fiesa 1. MAJ «746423 medi teran festival IZOLA, MANZIOLIJEV TRC VSAK PETEK IN SOBOTO V JULIJU IN AVGUSTU1997 (doslej dogovorjeni nastopi) Sobota, 28. junija ■ FERUS MUJTAFOV (MAKEDONIJA) Petek,4. Julija-A.OEXTET&DIANA MIRANDA(BRAZIL) Sobota, 5. Julija - CRAOBH RUA (IRSKA) Sobota, 16. Avgust ■ 5H AEL SICK (NEMČIJA) Petek, 22. Avgust ■ DD STNTHESIS (MAKEDONIJA) Petek, 29. Avgust • HOELDERLIN EKPRESS (TUREIJA) Sobota, 30. Avgust • ZORAN PREDIN & SUKAR Dogovorjeni brez datumov: Dl NAV E KAPELVE (IZRAEL), OLD ROPE STRINO BAND (ANGLIJA). LAKIS & A P T" 9 M /X A P % ! ■! . 10 1 T p 1 % .p i 11 p. A A 1 j - Au % P r n ,2 A k 12 L A A 1/l A pf Q 13 i P A p R 0 j r A VODORAVNO 1. začetek izreka 2. del telesa nek. živali - izločanje topnih sestavin od netopnih z raztapljanjem (1) 3. brezkužnost - pijača, ki nas poživi - katran (2) 4. država v J. Ameriki - nord. boginja morja - finski pisatelj in pesnik Leino (4) 5. umetniško ime prve slov. filmske igralke - ima zelo rada železo - Ind. plemena v J. Ameriki (3) 6. dolga in tanka morska žival - vrsta ščinkavca (2) 7. začetek abecede - enaka vokala - gora v Tesaliji (5) 8. pretepač - po daljšem delu zasluženi oddih (5) 9. nizozem. ime reke Meuse - predstavnik nekd. plemena na naših tleh - slika na TV ekranu (2) 10. kem. element z znakom Y - slavilne pesmi - drugo ime boga vetrov Eola (2) 11. angleški - razi. soglasnika - urejevalec vrtov (4) 12. am. igralka Turner - božji sli v krščan. veri -Nikola Tesla (3) 13. reka na Peleponezu - žuželka s trdimi krili - znak za nobelij (5) NAVPIČNO A mesto na Hrvaškem (paleont. odkritja) - izrek (1) B roman J. Jurčiča - znak za argon (1) C obsežen spis, velik referat - orjaški tropski kuščarji (1) Č oznaka Pule - encim (3) D lepotna kraljica - amer. farma (4) E junakinja romana April - razi. soglasnika - Južnoafriška republika (4) F slovenski - radij - izrek (2) G ime izol. optika - žival, osebek živeč v kolonijah - gost. šola (2) H prebivalke Iga - izrek (1) I kralj živali - aluminij - oznaka Libanona (5) J Adamova žena - elektrotehnične priprave za regulacijo jakosti, napetosti (2) K natrij - oče relativnostne teorije Albert (2) L franc, mesto ob Sredo, morju - travnata stepa v J. Ameriki (1) M mesto v Srbiji - nizozemski astronom Jan Hendrike (2) N finski arhitekt Saarinen - post scriptum - (7) KUPON št. 26 Najprej je prišla zimska pozeba, nato še pozeba prejšnjega tedna, pa še burja, dež in sneg. Psi so klali koze na Baredih, prometnih nesreč je bilo kar precej...Same slabe novice, boste pomislili. Pa ni tako. Imamo tudi eno dobro; na občini so dobili regres ! Alkoholna pravica V Remy bar je prišel možakar dokaj alkoholno podprt. Se je bil žejen, pa je poskušal tudi tu uveljaviti pravico do alkohola. Ni šlo, pa se je možakar ujezil in pričel razbijati kozarce in inventar. Prišli so dečki ga uklenili in mu priskrbeli prenočišče. Sodnik za prekrške si je za možakarja že rezerviral čas. obnašal tudi do njih. Dečki so ga obvladali in odpeljali s seboj. Krvoloka na Baredih Dva krvoločna psa sta skočila v stajo z domačimi živalmi in pričela moriti vsevprek. Znesla sta se tudi na kozami. Lastnik obeh kužkov bo moral, ko bo izsleden, poravnati vse stroške nočne morije. Težave z vidom? od očal - kontaktnih leč do rednih brezplačnih kontrol vida. fotooptika RIO Ljubljanska 24 IZOLA tel.: 066/ 61 403, fax: 066/ 67 044 Kupoprodajni spor Prodaja oziroma kupčija delovnega stroja je že bila sklenjena. V zadovoljstvo obeh, kupca in prodajlca. Pa se je zataknilo ob prevzemu delovnega stroja. Oba, kupec in prodajalec sta si namreč po svoje razlagala že sprejete pogoje. Tudi fizično silo sta uporabila, ki je na kraj dogajanja zvabila tudi dečke iz postaje, o primeru pa se bo pozanimal tudi sodnik za prekrške. Nagajivko Naš soobčan se ga je tako nacukal, da je postal prav nagajiv. Najprej so se ga naveličali gostinci v lokalu, ki pa ga sami niso uspeli vreči ven. Poklicali so dečke na pomoč. A se je nagajivko zelo nespodobno V prejšnjem tednu so dečki v beležnico zabeležili nekaj manjših tatvin in vlomov ter 10 prometnih nesreč, od katerih sta se dve končali s telesnimi poškodbami. GASILCI, REŠEVALCI, CENTER ZA OBVEŠČANJE 112 POLICIJA 113 MORILSKI MRAZ (KB) Minuli četrtek, 17. aprila so nizke temperature močno prizadele^ nižinske predele vseh treh obalnih občin. Živo srebro se je povsod na Obali spustilo krepko pod ničlo. Tako so v Strunjanski dolini v breskovem nasadu na višini 5 cm nad tlemi namerili -5 stopinj Celzija, v dolini reke Dragonje pa celo -7 stopinj Celzija. Nizke temperature so nastopile že pred polnočjo in so trajale do jutra. Po prvih podatkih, ki so nam jih posredovali na Kmetijski svetovalni službi Koper so prizadete predvsem nižje dolinske lege z obrobji in sicer: dolina reke Dragonje, dolina Drnice, Strunjanska dolina, Jernejska dolina, Vanganelska dolina, Rižanska dolina, območje Sermina - Valmarina, Bertoška in Ankaranska dolina. V vseh dolinah z obronki je izpad pridelkav sadjarstvu 100 %. Z nadmorsko višino se prizadetost nasadov zmanjšuje. V dolinskih legah so breskeve in hruške že odcvetele, medtem ko so jablane v* V in češnje v polnem cvetenju. Prve ocene prizadetosti zaradi pozebe kažejo, da je v izolski občini v primerjavi s sosednjima občinama škoda nekaj manjša, kljub temu pa je po prvih ocenah ugotovljeno,da je prizadetih kar 25 ha nasadov breskev, pa tudi okoli 17 ha jabolk,hrušk, češenj ter kakija. Škodo je utrpelo tudi okoli 50 ha vinogradov, medtem, ko je na obali prizadetih skupno kar 280 ha vinogradov ( od tega v koprski občini 150 ha, v piranski pa 80 ha). Na KSS ocenjujejo, da bo izpad pridelka v vinogradih od 30 do 50 odstotkov, v zelenjadarstvu pa od 20 do 30 odstotkov. Na celotnem obalnem področju je bilo prizadetih kar 300.000 sadik vrtnin (paradižnik, paprike, kumare in bučke), od tega 30.000 sadik v izolski občini. Poudariti velja, da gre le za prve ocene škode, ki bo v pravem obsegu znana šele v naslednjih tednih in mesecih. V vsakem primeru je jasno, da se bomo z zgodnjimi češnjami bolj malo sladkali, da bo nasploh močno okleščen pridelek sadja in zelenjave ter da bodo vinski sodi jeseni manj polni kot bi bili sicer. Kmetovalce pa seveda najbolj zanima v kolikšni meri in kako bodo občine in država nastalo škodo skušale omiliti. vina CARMSN Cs[/