SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlclja |v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. SO. V Ljubljani, v ponedeljek 9. aprila 1894. Letnik XXII. Državni zbor. Dunaj, 7. aprila. Budgetna razprava. (Tretji dan.) Včerajšnja seja trpela je čez šesto uro zvečer, ker je prišlo več govornikov k besedi, kakor se je mislilo. Izmed mladočeških poslancev govorili so štirje, namreč Kramar, Fanderlik, Šamanek, ki je svoj prostor zamenjal z dr. Heroldom, in Kaizl. Krama? je razpravljal večidel socijalno-politično vprašanje ter v zvezi ž njim volilno reformo in razmere med mladočeško stranko in delavci. Zagovarjal je omladinsko gibanje na Češkem, Češ, da ima svoj začetek v socijalnem vprašanju. Ali če se pomisli, da so bili pri „Omladini" večinoma golobradi mladeniči, ki še ne poznajo sveta in o socijalnem vprašanju nimajo pojma, je silno pretirano to gibanje opravičevati s socijalnimi razmerami. Fanderlik se je zlasti pečal z levičarji, kateri hrepeni po samovladi, dasi bi bila to velika nesreča. Kadar-koli so oni gospodovali, nastala je zmerom nevarnost ne samo za Cehe, ampak za celo državo. Prvi pogoj pravičnosti proti narodom avstrijskim torej tiči v tem, da se odpravi neopravičena mogočnost levičarske stranke. V enakem smislu, ali veliko ostreje je govoril dr. Šamanek, ki je napadal češke plemenitaše, češ, da so iz sebičnih namenov pritrdili dunajskim punktacijam. Hudo je prijemal češkega cesarskega namestnika grofa Thuna, ki je po njegovi trditvi čisto nezmožen za svoj posel ter je nekak diktator, kateri ne zaukazuje samo ljudstvu, ampak tudi vladi. Zaradi njega pride na Češkem do tega, da bodo kakor na Italijanskem in Ogerskem sovražili in preganjali vse, kar se zove c. kr. in kar je pod zaščitom te vlade in grofa Thuna. Ljudstvo ne bode spolnovalo zakonov in se bode poprijelo vsake prilike, da bi otreslo svoje protivnike. Mladočehi torej očitno žugajo s silnim uporom in puntom, kar pa menda nikogar ne bode oplašilo in zadrževalo od zvestega spolnovanja svojih dolžnostij in od zvestobe do presvitlega vladarja. Dr. Kaizl je govoril o volilni reformi in povdarjal, da Cehi ne zatajujejo svojega državnega prava, za katero se potezajo v prvi vrsti, ako zahtevajo pravično volilno reformo in enakopravnost za vse narode. Msd zagovorniki je bil prvi na vrsti poslanec Vošnjak, o čigar govoru sem že včeraj obširneje poročal in vam ga danes pošiljam po steno-grafičnem zapisniku. Govornik je napravil ž njim sploh prav dober vtis, kar poročam zaradi tega, da se komu ne zljubi, tudi o njem med svet pošiljati tako napačne sodbe, kakor se je zgodilo glede govora poslanca Sukljeja z nekim telegramom v naprednem slovenskem dnevniku, češ, da so se ^njegovega suraničenja sramovali celo njegovi ož]i tovariši". Ožji tovariši poslanca Šukljeja uimajo nobenega vzroka sramovati se njegovega govora in se ga v istini tudi nihče izmed njih ni sramoval, pač pa se čudijo, kako se more govoriti o kakem sum-ničenju. Ali jugoslovanski poslanci, s katerimi je naša napredua gospoda v najožji dotiki, ne povdar-jajo pri vsaki priliki v svojih javnih govorih hrvat- skega državnega prava? In je mar naš radikalni dnevnik pozabil govora, ki ga je imel njegov duševni voditelj dr. Tavčar v Dubrovniku o hrvatskem državnem pravu, v katerem vidi edini spas naroda slovenskega? Ce torej kdo v najmilejši in najprizanesljivejši obliki, ki je sploh mogoča, konšta-tuje, kar se brez strahu in brez ovinkov tako javno govori, se to pač ne more imenovati sumničenje. Ali je morda naša radikalna gospoda kar čez noč postala drugačnega mnenja?!*) Pomenljiv je bil včeraj tudi govor rusinskega poslanca W a c h n i a n i m a , ki zagovarja spravo in sporazumijenje med Rusini in Poljaki. Rusini po njegovem mnenju nimajo nobenega vzroka stopiti v zvezo koalicijskih nasprotnikov, in njim more koristiti le jedna slovanska koalicija, namreč izključna koalicija slovanskih narodov v Galiciji, Rusinov in Poljakov. Načelnik poljskega kluba vitez Z a 1 e s k i, ki je prišel pozneje na vrsto, je radostno pozdravljal te besede, potem pa v imenu svojih tovarišev povdarjal, da hočejo še dalje odkritosrčno podpirati koalicijo, ker so se njih nade spolnile. Dosedanje delovanje jim daje še lepši upanje za prihodnjost; poljski poslanci so prepričani, da koalicija ne ustreza samo državnim, ampak da se bode tudi ozirala na deželne koristi gališke, kjer je treba napraviti še silno dosti raznoterih rečij. Poljski poslanci tudi za trdno pričakujejo, da se bode ugodno rešila tudi volilna reforma, a zagotavljajo, da hočejo to zadevo vsestransko in brez predsodkov pretresati in ji moči ustrezati, da se pa v svojih sklepih ne udado nobenemu pritisku, naj pride od katere-koli strani hoče. Zadnji govornik je tiil včeraj levičarski poslanec dr. Rus s, ki je prišel že jako pozno k besedi, ker je hotel samo zaradi tega govoriti že v petek, da se je precej spominjal voditelja nemške stranke na Češkem, dr. Šmejkala, ki je nenadoma v Pragu umrl. Danes sta govorila še Vašaty in Kaiser pa minister Plener, potem je bil vsprejet konec razprave. Najglavuejši govor je bil govor ministrov, ki je v prvi vrsti razpravljal nekatere posamezne zadeve svojega ministerstva in povdarjal, da je finančno stanje ugodno. Ali potrebščina čedalje bolj raste vsled večjih stroškov za vojaštvo za lokalne železnic«, za vravnanje valute, za plače uradnikov itd. Zato treba pomnožiti dohodke, kar pričakuje od vravnave davkov, zlasti od osebnega prihodninskega davka. On upa, da bode permanentni odsek po sklepu državnega zbora dovršil svojo nalogo in da na jesen zbornica prične pretresanje novega davka. Govoril je tudi o volilni reformi in zagovarjal vladna načela, potem je obširno razpravljal zadave na Češkem in branil namestnika grofa Thuna proti napadom. Dr. Vašaty je zahteval najprej češko državno pravo, potem pa je ostro kritikoval odredbo justič-nega ministra, da je ponatis nenemških državno-zborskih govorov podvržen nadzorstvu državnega pravdništva. Predsednik baron Chlumeckyje opominjal govornika, da naj govori glasneje, kar je vzbudilo glasno oporekanje med Mladočehi, ali ko *) NaSo sodbo o ti stvari prinašamo na drugem mestu. Op. vred. je Vašaty rekel, da zaradi bolehnosti ne more govoriti glasneje, pustil ga je Chlumecky pri miru. Za Kaiser jem bila je razprava zaključena in na vrsto sta prišla le še glavna govornika Herold in Menger pa poročevalec Szcepanovvski. Herold je govoril o češkem vprašanju in minister-skemu predsedniku priporočal, da naj to vprašanje študira in reši. Pa tudi stranke v državnem zboru naj to storč, sicer bode to vprašanje rešil mož, ki je bil nekdaj najhujši nasprotnik naroda češkega (Plener) na neki način, ki koaliranim strankam ne bode ljub. Dalje opisuje nezadovoljnost naroda češkega in dostavlja: Kadar bode Njega Veličanstvu na glavo postavljena krona sv. Vaclava, pridite na Češko in boste vidili, kako bode ljudstvo veselja vriskalo! Tisučeri in tisučeri bodo vreli v Prago,"iz vseh src bode donela jedna beseda, ki mora silno silno razveseljevati avstrijskega dinastičnega ministra, beseda radosti, beseda najtesnejše zveze med dinastijo in narodom, beseda miru, kakor je bila nekdaj slišati ua Ogerskem! Pritoževal'se je, kakor da bi hotele večji stranke mladočeške poslance spraviti iz državnega zbora, ali če smo enkrat zunaj, ne dobite nobenega Ceha več v državni zbor. Sklepal je z zagotovilom, da toliko časa on in njegovi tovariši vladi ne morejo dovoljevati budgeta, dokler se z njimi ne sporazume. Glavni zagovornik dr Menger se je tudi večidel bavil s češkimi rečmi in zavračal mladočeške govornike od prvega do zadnjega. Vsled tega trpela je tudi današnja seja skoraj do šeste ure zvečer, ker je hotel tudi poročevalec Szczepanovvski spregovoriti nekoliko besed. Povdarjal je, kako napačno je dr. Pacak omladinsko gibanje primerjal z najnovejšimi izgredi v Krakovem; Galičani vsi obsojajo te izgrede, praške pa češki govorniki zagovarjajo še zdaj. Kazal je dalje iz budgetuih številk, da ni res, da bi se zanemarjala Češka in pospeševala Gališka, kakor je trdil dr. Vašaty, ampak da se v proračunu zdaten ozir jemlje na Češko. Med splošno veselostjo je Vašatyu tudi oponašal, da preveč časti skazuje Staročehom, katerim očita, da so Plenerju pripravljali pot v ministerstvo, in premalo čisla samega sebe, ker ravno on in njegovi tovariši so pot pripravili finančnemu ministru. Ker kdo je razdrobil železni obroč? Vašaty in njegovi prijatelji. Kdo je pripravil sedanji položaj? Vašaty in njegovi prijatelji. To je duh, ki vse zanikuje, ki hoče hudo, pa naposled rodi dobro; in tako dobro je koalicija. Govornik potem našteva, kaj je koalicija storila in kaj jo še čaka, in izreka upanje, da bodo stranke ostale složne ter z dejanji, ne pa z besedami pokazale, kaj morejo. Po tem govoru je bil sprejet predlog, da se prične posebna razprava državnega proračuna, katero je postavil predsednik na dnevni red prihodnje seje, ki bo menda zaradi Smeikalovega pogreba v torek 10. t. m. Profesor Šuklje. Profesor Šuklje je zopet govoril in sicer v proračunski debati. O profesorju Sukljeju in o njegovem imenovanem govoru se sedaj po časopisih mnogo govori. Predno objavimo njegov govor, se pač spodobi, da tudi mi izrazimo svoje mnenje o tem najnovejšem proizvodu veleblagorodnega gospoda pro- 1 Wi esorja. Mi smo imeli že večkrat, vzlasti po katoliškem shoda priliko govoriti o njem. Naši bralci vedo, da smo imeli i vselej neugodno časnikarsko dolžnost, ustaviti se spoštovanju, ki se je pojavljalo učenosti in modrosti in temeljitosti gosp. Sukljeja. Kedar-koli je nastopal v naši domovini ta posebni mož, vedno smo morali mi zatrjevati, da so njegove misli, ali če misli j ni bilo, vsaj njegove domišljije našim težnjam popolnoma nasprotne. In to izjavljamo tudi glede zadnjega njegovega govora, ki je vreden drug njegove »b e-sede" v Novem Mestu prošlega leta. Na svojo kožo je govoril profesor Suklje že večkrat in tudi zadnjič v državnem zboru, ne na našo in on sam je odgovoren za to. Slovesno odklanjamo vsako zvezo ž njim inž njegovimi trditvami. Prof. Suklje se je v svoji domovini dovolj jasno pokazal kot nasprotnika katoliški ideji in v državnem zboru mu njegov govor ni pomagal, da bi bili spoznali le najmanjšo o b č e-koristno smer iz celega njegovega delovanja. Kakšno zasebno smer imajo njegovi govori doma in na tujem, seveda ne vemo, dasi se govori o govorniku marsikaj. To pa vemo, da mi s profesorjem Suklje jem nimamo niti najmanjše zveze. Najpreje moramo razdelitev strank na slovenskem jugu, kakor jo je blagovolil g. Suklje označiti, odločno zanikavati. V tem smislu, v katerem g. Suklje razdeljuje Slovence, ni razločka mej nami. Odkritosrčno lahko rečemo, da ima g. Suklje dober nos. On ve, da se je sedaj radikalizmu napovedala borba. Toda ta borba velja tudi verskemu radikalizmu. No, glede na to moramo izjaviti, da pri nas na slovenskem jugu n i narodnega radikalizma, kakor tudi ni narodnega programa. Mi smo reveži in kot reveži se žalibog moramo puliti za a b .c, tako da nam za kak državno-pravni načrt ne preostaje ni sil, ni časa. To tembolj, ker nismo niti glede temelja jedini. Katoliško načelo jedino nas spaja in — razdvaja. S tem katoliškim načelom je tudi v zvezi to-le načelo: Mi hočemo imeti Avstrijo trdno in zdravo. Mi verujemo, da je sredi Evrope božja Previdnost po čudovitih potih ustvarila katoliško državo in smo prepričani, da je ta država neobhodno potrebna. Mi si šteiemo v čast, da smo udje te države in v okviru te države hočemo živeti, za to državo hočemo delati, trpeti in če je treba, žrtvovati tudi svoje življenje. Mi vemo, da je ti državi na čelu katoliška vladarska hiša, ki je v svoji skrbi za katoliško vero ohranila tudi našo narodnost. Zato smo katoliški Slovenci še s posebnega ozira hvaležni Habsburžanom in zato se s ponosom imenujemo podložnike sedanjega vladajočega prvaka rodbine: cesarja Frančiška Jožefa. S katoliško idejo je nerazdružljiva: k a-toliška Avstrija in katoliški vladar njen iz Habsburške rodovine. Nad 600 let smo združeni in nad 600 let se utrjujemo v tem prepričanju. Dolžnost vseh društev s katoliškim imenom je tedaj: gojiti to zavest! Toda s tem nikakor ne trdimo, kar je trdil g. Suklje. Mi ne smatramo nasprotnikov svojih za veleizdajice in zato obsojamo Sukljejevo trditev, češ da tišči neka stranka na slovenskem jugu — proti vzhodu. I mi se čutimo Slovane! I mi čutimo z vsemi narodislovanskimi. I mi spoznamo v umetni razkosanosti slovanski sovražuika svojemu kulturnemu napredku, i mi smo prepričani, da so narodi in njibove usode starejši in pomenlji-vejši, nego izreki kakega profesorja, četudi mu je ime : Fr. Suklj e. Njegov govor trdi mej vrstami, da je si o-vanska zavest v neki stranki mej nami — preživa. Mi trdimo, da je slovanske zavesti mej nami odločno premalo in da narodnega radikalizma mej nami — ni n i č. Kedor hoče Slovence deliti mej radikalce in —--recimo: Sukljetove plezavce, se jako moti. Razdor je jedino odtod, ker se nekateri zaslepljenci ustavljajo katoliški ideji. Svojih nasprotnikov pa vkljub temu nikakor ne pustimo obrekovati in v čemer smo ž njimi jedini, v tem nas tudi prof. Suklje ne bo razdvojil. Svojim bralcem lahko pri ti priliki povemo, da se je hotela osnovati pri nas neka srednja protira-dikalna, ali bolje koalicijska stranka in morda se še osnuje, toda po našem menenju tisti ki se ji pri- družijo, niso in ne bodo nikakor zaslužili — slovenskega imena. Sukljejev govor sicer ni toliko znamenit, da bi se v podrobnosti bavili ž njim. Naši bralci bodo iz govora samega izprevideli dovolj, da je Suklje — i no: Suklje, in ničesa več, toda njegovim besedam 0 splošni volilni pravici moramo pridejati še nekaj besedi j. Profesor Suklje je profesor in meuda misli, da je vsled tega vsak človek — profesor. 1 seveda, delavci, proletarci ne stvarjajo — kulture, a zato trpe vsled nje. In to je tudi nekaj, g. Suklje!--Po naših skromnih mislih je narava človekova v delavcih prav tista, kakor v profesorjih, tovarnarjih, srednjega stanu zastopnikih in milijonarjih. Ravno zato se gre, da se strašno nasprotje mej ubožci in bogatini in recimo: mej profesorji in neprofesorji zmanjša in da se tudi nižji slojevi prizovejo h kulturnemu delu. Zato pa seveda prof. Suklje nima smisla. Ej, da odkrito rečemo : rajše sežemo najgorjemu soci-jalnemu demokratu v roke, nego konservativcu prof. Sukljeju! On ni naš in na vsa usta povemo: M i nimo njegovi! Politični pregled. V Lju bljani, 9. aprila. Katoliška stranka na Moravskem. Na Moravskem polagoma stopi v življenje katoliška stranka. To pa ni po volji Staročehom, kateri se v verskem oziru od Mladočehov dosti ne ločijo. Dosedaj so imeli v duhovščini dobro podporo, ali če nastopi samostojna katoliška stranka, seveda to podporo izgube. Zaradi tega se pa hudujejo staročeški listi nad novo katoliško stranko, ker čutijo, da je staročeška stranka popolnoma dogospodarila. „HIas" odgovarja na napade staročeških listov s tem, da prav lahko preprečijo novo razcepljenost mej narodom. Staročehi naj bodo tako dobri katoličani, kakor so katoličanji dobri domoljubi, pa je zagotovljena jedinost naroda. Na pol židovske, na pol bogatajske lidovce (Mladočehe) bodo potem že lahko pomeli. Seveda to Staročehom ne ugaja, ker so prav za prav liberalci in so le zaradi tega se kazali katoličane da so jih duhovniki podpirali pri volitvah. Zaradi tega se bodo pa Staročehi popolnoma izgubili, ako bode katoliška stranka naraščala. Nekateri bodo prisiljeni, umakniti so političnemu življenju, drugi bodo pa očitno pokazali liberalno lice. „Deutsche JPresse" se imenuje društvo, katero ima namen, osnovati velik nemškonarodni list na Dunaju. Te dni je to društvo imelo zbor in smo pri tej priliki videli, da gospodom ne gre prav po sreči. Več govornikov je tožilo o veliki mlačnosti, ki vlada mej avstrijskimi Nemci. Vsega premoženja ima društvo dosedaj še samo 3400 gld., kar je seveda premalo, da bi mogli začeti izdajati kak velik list. Z novim listom bode težava, ker se mu bode boriti za obstanek z velikimi židovskimi in protise-mitskimi listi. Pri tej priliki je profesor Gegenbauer izpovedal, da mislijo Nemci sklicati velik shod, na katerem bodo ugovarjali osnovi slovenske gimnazije t Celju. K temu shodu bodo povabili nemškonarodne in nemškoliberalne poslance. Nemci torej hočejo vse sile napeti, da preprečijo osnovo celjske gimnazije, in bojimo se, da se jim namen tudi posreči. „8veti grob" je Mažarom grob Ludovika Kossutha. Od vseh stranij prihajajo romat na njegov grob. Posebno učitelji in učiteljice privajajo mladino na grob tega velicega .domoljuba". Tako so peljali tudi gojence budimpeštanskega sirotišča na ta grob. Vsak otrok je postavil lonec, v katerem je bila posajena cvetlica, na grob. Okrog groba na-rede kmalu jako lepo železno ograjo. Tudi se že izdelujejo načrti za mavzolej. V tem mavzoleju bodo spomeniki tam počivajočih. velicih mož. Klapke, Iranyja itd. To bode torej cel revolucijski panteon. jPr o rektor budimpeštanske politeh nilee, Klim, se je udeležil pogreba Kossuthovega, doČim vseučilišča ni nikdo zastopal pri tem pogrebu. Zaradi tega so slušatelji priredili politehniškemu pro-rektorju veliko ovacijo. Prorektor je pri tej priliki častital mladini, da je vredna velikega narodovega sinu. Pri tem pogrebu se je videlo, da Ogerska obstoji iz dveh delov, olicijalnega in narodnega, ki sta si nasprotna. On stoji na narodni podlagi in je ponosen na to. — To so pač pomenljive besede. Bolgmrija. Po bolgarskih opozicijskih listih se je nedavno pisalo, da odstopi Stambolov, ker se je spri s svojimi tovariši in vidi, da dolgo se tako več ne obdrži, ker mu tudi knez ni naklonjen. Vse to so pa le želje nasprotnikov bolgarskega minister-skega predsednika. V ministerstvu so bila zares neka nasprotja, ki so pa menda že deloma poravnana. Ta nasprotja pa baje niso v nobeni zvezi s političnimi vprašanji. Toliko je gotovo, da vojni minister še sedaj ne odstopi in da ostane Stambolov. S časem se pa utegue nekoliko premeniti ministerstvo. Stam-bolovo ministerstvo v Bolgariji ima nekaj podobnosti z ministerstvom Taaffejevem v Avstriji. Taaffejeva vlada se je mnogokrat preosuovala, le glava ji je ostala. Tudi v Bolgari ii se posamični ministri menjajo, ali Stambolov pa ostane. Ostal bode tudi sedaj, ker je še vedno potrebuo, da je na čelu bolgarski vladi energičen mož. Španjski zbornici se tudi predloži zakon proti socijalistom. Po tem zakonu se bodo anarhistični napadi na poslopja in ljudi, če je kdo ubit ali poškodovan, kaznovali s smrtjo ali pa dosmrtnim prisilnim delom. Kdor položi razstrelila v zaprte prostore, kjer bi utegnila poškodovati ljudij, se bode kaznoval s smrtjo ali prisilnim delom. Kdor bode zunaj zaprtih prostorov polagal razstrelila, se bode kaznoval s prisilnim delom, ravno tako tudi, kdor ima razstrelilo, a!i tega dovolj opravičiti ne more. Kaznovani bodo tudi tisti, ki prodajajo snovi za razstrelila. S hudimi kaznimi se bodo kaznovali tudi tisti, ki proslavljajo anarhistična zločinstva. Ce bodo pa v posamičnih slučajih se mogli smatrati za so-provzročitelje kacega tacesra hudodelstva, se bodo kaznovali kot provzročitelji sami. Anarhistične družbe se prepovedujejo pod hudimi kaznimi. Kdo ve, če bode to že pomagalo. Dnevne novice. V Lj u bij an i, 9. aprila. (Dopolnilne volitve v ljubljanski mestni zbor.) Pooblaščeni smo bili od odbora kat. politič. društva naznaniti odborov sklep, da se konservativna stranka letos ne bo udeležila dopolnilnih volitev v mestni zbor. Vkljub tej jasni izjavi natisnil je sobotni „Na-rod" v svoji znani taktnosti notico, v kateri med drugim pravi: .Izjava katoliško-političnega društva v .Slovencu", da se klerikalna stranka ne misli udeležiti volitev v občinski svet, je bila gola 1 a ž. Klerikalci so hoteli s tem le doseči, da ne bi nastala nikaka agitacija, da bi oni mogli na tihem delovati in pripraviti, kar treba za volitve !" Temu nasproti konštatujemo, da je odbor kat. polit, društva sklenil kakor smo poročali, letos ne vdeležiti se občinskih volitev da vsled tega ni nikakega druzega koraka storil za volitve. Tej .Narodovi" notici dala je povod agitacija za mestne volitve, ki se je pričela, kakor smo zvedeli, iz vrst meščanov samih brez ozira na politično barvo in ki ima svoj vir v nezadovoljnosti s sedanjim mestnim gospodarstvom. To je zadostno pokazal včerajšni volilni shod, ki se je vršil pod avspicijo gostiluičarske iu mesarske zadruge; nje odločni zastopniki so si želeli pridobiti veljave za svojo besedo. Da je bilo v teh meščanskih vrstah tudi nekaj konservativnih volilcev, to nam je znano, tode za delovanje posameznih odbor katol. politič. društva ne more biti odgovoren. .Narodova" pisava o tem se sama torej obsoja, zato — dovolj ! (Izredni občni zbor .Glasbene Matice") se je vršil v soboto večer. Sklepalo se je o spremembi društvenih pravil. Poleg premnogih podrobnih sprememb, stvarnih in stilistiških, sta se sprejela sosebno dva bistvena dostavka starim pravilom : 1. Člani pevskega zbora .Glasbene Matice" so društveniki z vsemi pravicami, ne da bi jim trebalo plačevati letne društvenine v znesku 2 gld. in 2. koncertni vodja, načelnik in tajnik pevske zbora so ob sebi zajedno tudi odborniki .Glasbene Matice". (V okrajni šolski svet radovljiški) sta bila pri učiteljski konferenciji na Bledu kot zastopnika učiteljstva izvoljena gg. Andrej Gerčar, nadučitelj v Radov-llici in Fran Jeglič, šolski voditelj na Dovjem. (Iz Trebnjega,) due 8. aprila. Kakor sem .Slovencu" že poročal, pa se v njem ni bralo, pogorela je dne 27. febr. t. 1. zjutraj ob treh hiša in pod posestnika Radeljna na Dolenjih Ponikvah. — Dne 19. marca pa je zgorel neki vinski hram. Vino so rešili. — Dne 7. aprila popolnoči pa je pogorelo vdovi Urajnarjevi vse gospodarsko poslopje: hlev, skedenj, kašča, kozolec in vsi pridelki in gospodarsko orodje. Samo živino so rešili. Zažgano je bilo gotovo vse trikrat nalašč. — Zapazili so pa pri nas pretekli tedeu tudi, ko je gorelo v Zalogu pri Šmar-jeti in na Zajčjem Vrhu pri Stopičah. Odkar smo imeli lani več požarov, imamo namreč tudi ponoč-nega čuvaja, ki je po stari navadi oborožen z hele-bardo in prav lepo poje ponočne ure. (Novomašniki celovške škofije.) Iz IV. leti gg. Helter Adam iz Stetina na Bavarskem; Jelen Aleš iz Št. Petra nad Velikovcem; Jorg Siegfr, iz Wertacha na Bavarskem: Maier Viljem iz Gra-desa; Schmidt Mart. iz Vrbe; Tsehernitz Ivan iz Pliberka. — Iz III. leta gg.: B r a b e n e c Ivan iz Heralca na Češkem; Eicbholzer Jožef i z Velikovca ; Limpel Bilant iz Blač; Pirker Ivan iz Malteina; S m a ž i k Henrik iz Prage; U m - 1 a u f Vek. iz Bloda na Moravskem. — Po narod nosti je izmed novoposvečencev 7 Nemcev, 3 Cehi, 2 Slovenca. —rn— (Ubeglega denarničarja Contenta,) kakor nam iz Trsta poročajo, še niso vjeli. Dobili so pa 25.000 gld., katere je Contento svoji ženi v Ženevi v po-hrano dal, predno jo je popihal. Njegova žena namreč ni nič znala o namenu svojega soproga in je zvedela o nepoštenem njegovem dejanju še le iz časopisa ter je prišla v Trst in oblastniji naznanila, da ji je mož pustil 25.000 gld. gotovine. Denar je že v Trstu pri državnem pravdništvu — uboga Con-tentova žena pa je prišla ob vse, ker njeni neverni soprog jo je pobral z neko svojo „Perpetuo" na Kri, kjer je dobil sigurno zavetišče, kajti avstro-ogerski konzulat je tržaški policiji naznanil, da ne more v tej zadevi nič storiti, ker ne obstoji mejnarodni ugovor o izročitvi takšnih tičkov. In tako ostane naš Contento še vedno „coutento"! (Brzojavni promet na Kranjskem za mesec fe-bruvarij) broji pri vseh brzojavnih postajah 3485 domačih in 209 mednaroduih brzojavk; na železniških postajah se je oddalo 250 brzojavk. Plačana brzojavna pristojbina je znašala 1789 gld. (Občinske volitve v Celovcu) se vrše, kakor se nam poroča, ta mesec. Zato se sklicujejo že volilni shodi, ki so pa prav slabo obiskani, kajti .der bie-dere" Celovčan se veliko raje usede za svoj „Stamm-tisch" v gostilni, tam z drugovi toži o slabih časih in zabavlja slabemu mestnemu gospodarstvu, nego da bi sam ganil le meziuec, da se zboljšajo žalostne razmere. Malo bolj gibčen postane k večjemu, ko treba dati brco na ta ali oni način Slovencem, ki nikoli ne dajo miru! — Precej dosedanjih mestnih očetov se je odreklo svojemu dostojanstvu in zna še nastati resno pomanjkanje mestnozborskih kandidatov, ker se vsakdo brani tirati zavoženi občinski voz. Pred leti so vzeli na posodo milijon goldinar ev, denar so zagospodarili, ne da bi se bili izvršili načrti, radi katerih so vzeli denar na posodo in ne da bi se prav za prav poznalo sledu one velike svote. — Posebno smolo pa ima celovški „Communalver-ein", ki se je pred leti mogočno repenčil nad Slovenci, ker so se drznili nadlegovati mestni zbor s slovenskimi vlogami. Takrat, ko so se borili zoper nas „bindišarje", so se še postavili pe koncu. Sedaj pa ne gre več, dokler Slovenci ne stopimo zopet na plan! Pri občnem zboru tega društva je bilo dobro štetih 20 udov in predsednik je že nasvetoval, naj se društvo čisto opusti, ker se tako nihče ne zmeni zanje. Posebno se je odlikoval blagajnik Janjšek, ki je dan pred zborom izstopil iz društva, da mu ni bilo treba polagati računa. — No, pa vkljubu temu so naši Celovčani vendar le .tortschrittlich" I -m- (Istersko politično društvo (Societa politica Istriana) imelo je pretečeno sredo svoj občni zbor v Poreču, pri katerem se je razpravljalo o položaju, katerega mej društvi nasproti sprejemanju hrvatskih in slovenskih interpelacij od strani deželnozborske večine. Razpravljalo se je tudi o demisijah poslancev dr. Constantinija in Fragiacoma ter o kandidatih, ki se imajo na njiju mestu postavili o priliki nadomestnih volitev. (O tem nam je obljubljeno obširnejše poročilo. Vredn.) (Imenovanje.) Puančni svetnik gosp. Albin Feichtinger imenovan je višjim finančnim svetnikom pri fiuaučnem ravnateljstvu v Gradcu. Gosp. Feichtinger se je porodil dne 22. febr. 1843 v Ljubljani. Od 1. 1890 je služboval kot prisednik v svetu višjega pristojbinskega sodišča za Štajersko. Koroško, Kranjsko in Primorje. (Požar.) Iz Št. R u p e r t a na Dolenjskem se nam poroča, da so pogoreli ondotni župuijski živinski in prašičji hlevi. V nevarnosti je bila vsa vas. Zanetila je baje zlobna roka. (Južna železnica) imela je v 13. tednu prejemkov 822.709 gld., torej za 72.226 gld. manj proti prejemkom iste dobe v minolem letu. (Žid Moise Luzzatto,) predsednik društvu „As-sociazione Progressista" odloži, kakor poročajo laški časopisi, predseduištvo istega društva. Vsled tega velika razburjenost v Izraelu! (V Vrsaru,) politiški okraj poreški, vršile so se, kakor se nam poroča, pretečeni mesec občinske volitve, pri katerih so zmagali Hrvati v tretjem razredu, mej tem pa so v prvem ia drugem zmagali ne sicer Italijani, ampak naši ljudje, ki so naklonjeni „gospodom"; mej izvoljenimi v prvem in tretjem razredu pa tudi štiri Hrvatje tako, da je po tem takem pol naših in pol protivnih. — Kakor „11 Risveglio" poroča, bili ste dve stranki, in sicer »bela" in „črna", katere sti izvolili tudi 12 Hrvatov, ki pa sedaj nočejo nič vedeti o Italijanih (eletti da ta-liani, non vogliono pui saperne di questi). „Naša Sloga" priporoča našim zastopnikom, da naj bodo previdni pri volitvi župana ter naj si postavijo svojega moža na čelo občine, kar lahko storijo, če pridobijo na svojo stran še kakšnega od protivnikov, ki so tudi na pol naši ljudje. Kakeršuo seme zasadijo v občinski vrt, takšen plod bodo imeli! (Nov italijanski list v Roviiiju.) Kakor nam iz Istre poročajo, pričel je dne 4. t. m. izhajati v Rovinju nov tednik v italijanskem jeziku „11 Risveglio", kot organ radikalnejših mlajših isterskih Lahonov. V programu povdarjajo pod naslovom: „Frangar non flectar", ker niso bili zadovoljni z dosedanjim postopanjem nekaterih članov deželnozborske večine v poreškem zboru, ki so v svoji slabosti rajši izšli iz dvorane, kot glasovali za uničenje izvolitve poslanca Mandiča, in ki so se v poslednjem času nagibali k sporazumu z deželnozborsko manjšino, da so ustanovili ta časopis, ki bode zagovarjal le italijanstvo Istre in zahteval, da se vsak priznala le za Italijana in ne za Istrijana, kakor so to dosedaj imeli navado. Tudi Liburnijo, katero so nekateri italijanski poslanci poklonili že Hrvatom, bode zastopal ta novi listič in ne dovoljuje, da se kar meni nič tebi nič prepusti popoluoma Hrvatom v roke. Zaradi tega bode tudi zagovarjal interese liburuiških Italijanov, kateri so se porodili menda le v vrednikovi zmešani glavi. Koliko časa misli živeti ta listič, ne znamo, ako pa bode računil na materijalno pomoč tudi od liburniških Italijanov, tedaj mu že za naprej prorokujemo kratko življenje. (Strežniški tečaji) v izobrazbo bolniških strežnikov in razkuževalnih služnikov zlasti za slučaj, ko bi se začela kolera, začno se dnč 16. aprila 1 8 9 4. leta, vršili se bodo v kolerski zasilni bolnici v Ljubljani, in dotičua slovenska predavanja bodo trajala vsega skupaj osem ur. V teh tečajih se bodo udeležniki poučevali, kaj je bistvo nalezljivih boleznij s posebnim ozirom na kolero, kako je streči bolnikom, kako je varovati okolico bolnikovo in kako se mora varovati strežnik sam pred okuže-njem, kako je uspešno izvrševati razkuževanje, kakšna so razkuževalna sredstva, kako se pripravljajo razkuževalne raztopine in kako se praktično uporabljajo razkuževalni aparati i. t. d. Tisti, ki se hočejo udeležiti teh tečajev, naj se naipoznejedo 14. aprila t, 1. oglasijo pri mestnem magistratu (pri mestnem fiziku), kjer se jim ure dotičnih predavanj natančneje naznanijo. (Patrijotično slavnost) — seveda v italijanskem smislu — bodo imeli, kakor poroča „11 Risveglio", v Pazinu. V soboto 7. t. m. slavile je društvo rCa-sino di Societa", v katerem prav zelo diši po „mar-jeticah", 50!etuico svojega ustanovljenja. Tega društva je član tudi naš vitez Fekete; radovedni smo, se li je on udeležil „in plain parade" te slavnosti? Prebivalci „di Pisino italiana" — kakor ga naziva že omenjeni list — bodo svečano proslavili ta dan. Bog si ga vedi, ali so k slavnosti povabili tudi pa-zinskega italijanskega župana, kajti če je Paziu italijansko mesto, torej tudi župan bi moral biti Italijan. Sicer pa ni dal Bog kozi dolzega repa. (Izvoz moke.) Avstrijski Lloyd vsprejema v spo-razumljenji z „Adrijo" moko v sodih zdaj tudi za Natal, Maraham, Clare in Macea z Trsta ali Reke z kouesementom (skladiščni ladijui list). V povzdigo izvoza moke v Brazilijo in na Angleško preko Trsta in Reke je južna železnica znižala za cele vozove z Dunaja do Trsta in Reke v izdatni meri voznino. (Poprsje in svetinja Miroslava Smetane.) Mysl-bekovo poprsje Miroslava Smetane („Prodana nevesta"), katero so postavili v fojeru praškega B Narodnega gledišča", je vlito tudi v mavcu in se dobiva po 30 gld. pri ravuateljstvu »Narod, gledišča" v Pragi. — Smetanova medajla, izgotovljena od mojstra Santručka ima na sprednji strani izborno iz- vršeno Smetanovo poprsje, na drugi strani pa napis: „Na počest tvurce češke hudby — nesmrtelneho b&stiika tonu — zakladatele slavy češke zpevohrj — velikeho Cecha". Bronaste svetinje so po 2 gld., srebrne po 8 gld. in je prodaja sam g. V. Šantrii-ček (Smichov, Kritlovskii tfida č. 608). (Šestdesetletnica moravskega zgodovinopisca g Vinc. Brandla) proslavljala je v četrtek Morava, oziroma brnska družba. V bojih za narodni obstanek, razvoj iu ohraujenje češkega življa na Moravskem blesti ime zgodovinskega pisatelja, jezikoslovca in literarnega bistorika Vinc. Bradla v prvi vrsti. Slavnemu rodoljubu iskreno želimo, da bi bil še mnogo let ohranjen v blagor svojemu narodu in da bi učakal d6bo, ko se bodo spolnile želje, vzlic sedanjim homatijam, vseh zvestih Cehov. (Umrl je), kakor se nam poroča, v Veliki dolini učitelj g. Ferdinand Strel po dolgi mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti. N. v. m. p.! (Norec pri svojem delu.) Iz Kovašne na Oger-skem se poroča: Tu pristojnega Mojzesa Sziicza po-slal je župan v bolnišnico na opazovališče, a od tam so ga odslovili domov. Takoj po svojem prihodu pa je norec pretepel ženo ter jo spodil od hiše. Na to je povezal štiriletnega sinka v odejo ter ga položil na posteljo, kamor je nanosil mizo, stole in drugo hišno opravo. To grmado je potem zažgal in ko je bila že v plamenu, skočil je v ogenj, potem z gorečo obleko hitel k sosedu ter ga prosil, naj ga ustreli. Ko ga je sosed pogovarjal, skočil je v bližnji vodnjak in tam še le se je posrešilo vsega potolče-nega in ožganega norca prejeti in spraviti v varnost. (Pogorela) je v soboto 7. t. m. zjutraj vas Stražišče nad Cirknico, same jedna hiša je ostala. Ogenj je nastal v nekem skednju. Gasiti ni bilo mogoče, kej vode ni blizu. Samo dva pogorelca sta bila zavarovana za neznatne zneske, torej je nesreča velika. (V vodo skočil) je v noči od sobote na nedeljo mlad okolu 30 let star in18 A A e M "J? Hd O cs U ® <4 o U, x> O T3 OP CT3 »s^a S=—i co „ I co iN § 'o a. a 9- 5251 s! I® M ^ a s ° 5 a = »4 < CD ^ > o- C/J .2 3> Št. 2143. Razglas. 209 3-1 m f -h C. kr. okrajno sodišče v Kamniku s tem naznanja, da se bo na prošujo dedičev po dne 14. grudna 1893^ v Komendi hiš. št. 1 v sodnem okraju kamniškem umrli graščakinji Neži Černič, namreč Helene Nahum v Aleksaudriji, Jurija Cebulj v Kamniku, Fraučiške Jožefe Lotrič v Kamniku, Minke Lah v Kaplji vasi in nI. Franceta Cehun od ondot (vsi zastopani po g. dr. Karolu Schmidinger-ju, c. kr. notarju v Kamniku), Antonije Legan v Bistri in Fraučiške Jenko v Ljubljani (obe zastopani po g. dr. Franu Papež u, odvetniku v Ljubljani) vsled dovoljenja veleslavnega c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani kot zapuščinske oziroma realne oblasti z dne 20. marca 1894, št. 2671. in vsled tusodnega nadvarstvenega dovoljenja glede nI. Franceta Cehuu z dne 15. marca 1894, št. 1761, vršila dne 19. aprila 1894 ob 11. uri dopoldne na lici mesta komendske graščine v graščini h. št. 1 v I. nadstropju prostovoljna sodna dražba in prodaja gori imenovanim dedičem iz zapuščine Neže Cernič dedno pripadlih v sod. okraju kamniškem ležečih posestev namreč: 1. v kranjski deželni deski sub vlož. št. 547 vpisane komendske graščine hiš. št. 1 v katastralnem vkupnem površju 269 oralov 119Q sežnjev soduo cenjene na 25.719 gld. in 2. v zemljiški knjigi c. kr. okrajnega sodišča v Kamniku vpisanega posestva vlož. št. 117 katastralne občine Kapljavas v katastralnem površju 209Q sežnjev, sodno cenjenega na 12 gld. — da se bo ta prodaja, ki se je dovolila na prostovoljno prošnjo gori imenovanih dedičev, vršila nekvarno zastavnim pravicam eventuvalnih tabularnifi upnikov; — da se bodo označena posestva le za gori navedene cenilne cene izklicala. in v smislu za nI. dediča Franceta Čehuu-a s tusodnim odlokom z dne 15. marca 1894, št. 1761 nadvarstveno, za vse dediče kot prodajalce pa z odlokom veleslavnega c. kr. deželnega sodišča z due 20 marca 1894, št. 2671, zapuščinsko-oziroma realno-oblastno odobrenih dražbenih pogojev in sicer le za ali nad cenilno kot izklicno ceno po poprejšnji še pred zaključkom dražbenega zapisnika pritrdilni izjavi prodajalcev naiveč ponujajočemu oddala. Nadalje, da mora vsak ponudnik pred pričetkom dražbe položiti v roke dražbenega komisarja vaiij in sicer glede p< sestva deželnoknjižna vloga št. 547 znesek 5200 gld., glede zemljišča vlož. št. 117 kat. občine Kapljavas pa znesek 5 gld. v gotovini v tudeželnih hranilničnih vlogah, ali v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih. Slednjič da leže vsa to prodajo zadevajoča pisma in listine, sosebno deželnoknjižni in zemljeknjižni izpiski, katastralni posestni listi, zapisnik o cenitvi posestev in dražbeni pogoji tusodno, dražbeni pogoji pa tudi v pisarnah dr. Karola Schmidiuger ja, c. kr. notarja v Kamniku, in dr. Fraua Papež-a, odvetnika v Ljubljani, na ogled. C. kr. okrajno sodišče v Kamniku, dne 5. aprila 1894. C. kr. okrajni sodnik : POLG. -gli I) ii n a. j s k a borz Dne 9. aprila. Papirna renta 5*, 16% davka ,98 gld. 60 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka . . 98 „ 35 „ Zlata renta 4%, davka prosta , . . 119 „ 20 „ 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . . 97 „ 95 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld, . . 1014 „ — , Kreditne akcije, 160 gld. ...... 354 . 90 . London, 10 funtov stri............124 „ 80 „ Napoleondor (20 fr.)........ 9 „ 92'/». Cesarski cekini ... . . . 5 „ 88 „ Nemških mark 100 , . 61 „ 12'/.„ Dn6 7. aprila. Ogerska zlata renta 4% . . Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 4% kranjsko deželno posojilo.....97 Kreditne srečke, 100 gld.......199 St. Genois srečke. 40 gld.......70 118 gld. 10 kr. 95 148 158 197 98 20 60 50 a. 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 142 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , . 18 . Rudolfove srečke, 10 gld.......— , Salmove srečke, 40 gld........74 . Waldsteinove srečke, 20 gld......50 . Ljubljanske srečke.........23 . Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . , 152 . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2945 . Akeije južne železnioe. 200 gld. sr. . . 107 . Papirnih rubeljev 100 ..........134 „ 75 kt. 30 . 25 . 50 . 50 [ 25 „ JUT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjsAza dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M GICIIB VfiUzeili it. 10 Dunaj, Hariabilferstrasse 74 B 66 Pojasnila v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaeljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, m