GLAS SVOBODE. HIXJV11N8KI TRDNI K 1» Koii4*n DtufuHi biwwu< Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. "OD BOJA DO ZMAGE") ^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Stev. 47 , . ' Chicago, 111. 24. novembra 1905 leto IY Naznanje vsem c. gg. naročnikom in dopisovalcem. sklh socialistov v Ameriki in članov S. N. P. J. nebodete VI nikdar odločevali. Valut zavednim socialistom In Članom S. N. P. J. pa soclalno-bratBkl pozdrav M. ŽUGEL, socialist In član S. N. P. J. Vsi dopisi, denarne pošiljatve Itd. naj Ke v prihodnje pošiljajo na sledeči naslov. 4 ravnave z trustnlml magnati, kakor tudi v politično svrho porabili. Republikanskemu volilnemu odboru se ie $50.000 določilo, In Harriman, 8sch!ff, Frlck In Depew so Hydetu obljubiti preskrbeti mu poslanifiko mesto v Pa-ri*u. Odeli je Rooseveltov dober prijatelj. Konvencija A. F. of L. Predsednik Gompers, tajnik Morri- son In blagajnik Lennon do predložili svoja poročila. Oompers je držal dolgi govor, v katerem J« polemiziral proti novi organizaciji "Industrial Workers of the World", dolžil da Je Western Federation of Miners na tisoče (loL nabranih od udov A. F. of L. tekom zadnja stavke, za vstanovltev I. W. of W. porabila, pozival je delavce za ose-murnl delavnik In za unljsko znamko energično nastopiti; priporočal Je vslanoviti rasne zakone In oddelke za A. F. of L., podobne onem zavarovalnega sistema za Blučaj bolezni utl brezposelnosti, izgubo orodja Itd. Končno je še izrekel željo, da se Kitajcen, vrata Zdr. držav nesmejo več odpreti. Do »HAl le 17JR6 rudniških družb, med tem lis mejnarodnfh zvez z 27.-«00 unijami, z A. F. of L. združenih. Tekom pretečenega fiskalnega leta Je federacija imela $308.435 dohodkov In $190.170 t roško v. V rokah blagajnika se nahaja $112.265. 1. okt. Je bilo 1157 stavk zaznamovanih katerih se Je 107.208 mož udeležilo. Med temi pa se niso velike čikaš-ke stavke voznikov, železničarjev in liarvarjev vpoštevale. Američkl gusarji. Ameriški kapitalisti bivajoči na "Isle of Pine" so proglasili neodvisnost od Kube, ter si ustanovili svojo vlado. Predsedniku Roosevelt u so pa poslali brzojavko, v katerej zahtevajo prldruženje "Isle of Pine" k Zdr. Državam. Mej wasblngtonsko in kubansko vlado so že dlje časa delali spletke, a do sedaj še brez uspeha, Čakati bodo mogli dokler se stricu Samu vzbudi želja po Kubi. V Manznnilli Je navsiala vstaja. Čete vojakov Iz Havane se Je Ijekaj odposlalo. Grozna razstrelba. Iz Spencera N. C. se poroča, da Be je v Marlonu razletla shramba smodnika. 15 osob jo usmrtenlh, da bo jo čuti v 21 milj oddaljenem mestu Mor-gantown. Žalostno stanje v Indiji. V Washington ravnokar došll perzijski poslanec general Morteza pripoveduje o žalostnem stanju, ktera vsled kolere ln slabe letne v njegovej domovini vlada. Rusko-Japonska vojska je tudi mnogo k temu pripomogla, da se olirtnija ni redoma razvijala, marveč deloma prenehala. V Kavkazu kjer Je bilo vsako leto do 150.000 delavcev vposlenlh je brez dela. General jako Obžaluje svoje rojake, ter ima malo upanja da se Jim bedno stanje kmalu z boljša. Revolucija v Braziliji. London, 19. novembra. V Braziliji Je baje Izbruhnila revolucija. Na ulicah v Ulo do Jainero je bilo na stotine oseb pobitih. Del gornizlje v trdnjavi Santa Croee se je s puntal. V trdnjavi se Jo vnel boj v katerem bo padli 3 ča tntkl In 00 vojakov. Tudi učenci voj Ske šole so se spuntali, a bc jim je preprečila združitev z upornimi vojaki. Vlada je odredila za brzojave strogo cenzuro zato nI mogoče zvedeti zanesljivih podrobnosti. W. R. Hearst je Izdal za reklamo $65.843. William R. Hearst, propall kandidat za mayorBko mesto v New Yorku, kte-rl je kandidiral pod geBlom Municipal Ownership, naznanja državnemu taj niku države New York da Je imel za volitve $05.843.25 stroškov. Mr. HearBt naznanja, da Je imel na razpolago $80,206.83, ktero svoto mu je Izročil finančni odBek lige za Municipal Ownership. Osobno Je izdal $3.125 za gumbe In tiskovine; $3.597 za pravosodni oddelek; za druge tiskovine $8.609, za godbo $7.898, za kočije $2,810; za dvorane, dekoracije Ib razsvetljavo $12,012; za čuvaje pri volitvah $19.580; za registracijo $3.026, ki Je bil obtožen radi ponarejanja avstrijskega denarja, Jo bil pri sodmi razpravi, ki se je vršila pri okrajnem sodišču v četrtek 10. t. m. spoznan krivim v dveh točkah Izmed treh. Spoznan je bil krivim, da Je provzročll, da se ji' denar (»onarejal; ravno tako druge točke, da jo imel pri Bebi ponarejen denar. Glede tretje točke, da jo ponarejal denar, Be sodni zbor nI mogel zjedinltl. Odvetnik Puthey je vložil I al<0J predlog za novo razpravo, ki se jo vršila v petek 17. nov. Drugo-vlč je dobil 2 leti. PrEjatelski obisk. Pretočeno nedeljo nas Je obiskal v uredništvu g. Jos. Hiteje. G.HIteJc Je bival 0 let v Sunny Side, Utah. Sedaj se je podal v staro domovino na Igg pri Ljubljani. Prijaznemu g. Želimo veselo pot v domovino, in Zopetni "Na zdar!" ob povratku. Slovenska novic«. i V Clevelandu, Ohio, Je umrl Matija Ule. Pokopali »o ga mlnolo soboto. Avstrijski driavnl zbor šteje 425 poslancev. V sedanjem času jo dobro, spomniti se, kako se deli ta gospoda. 85 Jih jo iz kurije veleposestnikov, ki Ima 5131 volllcev; 21 Je zastopnikov trgovinskih zbornic s 550 volllci; 118 zastopnikov mest in trgov b 493.808 volllci; 121 kmetijskih zastopnikov z 1,585.468 volilni ln 72 zastopnikov pete kurije b 5,040.022 vo-lllci. lin veleposestnik Ima torej 60-krat toliko pravice, kakor uradnik ali obrtnik, 493 toliko kakor kmet ln 1133krat toliko kakor delavec. In temu se pravi v Avstriji volilna pravica! Splošna amnestija Je proglašena na Ruskem. Tudi slavni pisatelj Maksim GorkiJ se Je že i>ovr-n 11 v Peterburg In se mu ni treba več bati preganjanja. Mir se polagoma vrača v Rusiji, samo na jugu provzro-čajo reakcionarni In nntisemltični elementi se hudo Izgrede, ki Jim oblasti niso kos. Bojkotirani policaji. V Pragi se Je pričel bojkot proti policiji. Stranko zahtevajo od vseh hišnih posestnikov, da morajo policajem odpovedati stanovanje, Blcer zapuste stranke hišo. Istotako so pritiska na trgovce, naj ničesar ne prodajo policajem. oziroma njihovim ženam. To Jo maščevanje, ker so pri zadnjih Izgredih policaji baje kruto postopali. Zemljiški dolgovi so v celi Avstriji tako silno naraatll, da ponekod že presagajo vrednost zemljišč, kakor se jih navadno ceni. namreč brez ozira na njih podjetja. O-srednja vlada in razni deželni zbori se pečajo že dalj časa z vprašanjem, kako bi iKiseatva rozdolžlli. Mislilo se Je že na to, da bi dežele prevzele vse dolgove, kmetij pa bi polagoma in po možnosti odplačvali, slično kot se je 1. ISIS rešilo kmete robote ln desetine. Sedaj se je vlada obrnila na veliko denarno zavode, lil naj bi stavili svoje predloge. Zemljeknjižnl uradi pa bodo popisovali dolgove, da se dobi zanesljiva pdlaga vsaki razbremembni akciji. Nove podmorske mine. Kakor poroča "Trščaneki Lloyd", izume! je neki Hrvat nove mine. katerih uspeh je skoraj v vsekera slučaju zagotovljen. Dosedanje mine so bile defenzivno sredstvo In Be Je pogosto zgodilo, da Je mina zadela namesto v sovražnikovo v lastno ladjo. Novo izumljene mine se dado pa lahko In brzo pritrditi na sovražnlško ladjo ln je ta potem popolnoma v oblasti onega, ki jo Je pritrdil. More jo v vsakem času zažgati in ladja se mora ali vdati ali propaBtl. Mina eksplodira. ko hoče sovražnik odstraniti ulb galo ali celo mino. Mino more odstraniti le oni, ki Jo Je pritrdil in to brez vsake opasnosti. Te mine so dozdftj najboljfte ln nejpraktlčnejfte bojno sredstvo na morju, če bi ne Imele n-speha, je zguba primeroma prav majhna. Tudi pripravne podmorske čolne Je Izumil Hrvat, a še nI napravil l njimi nI kakih poskusov. DRUGI DEL. V. — All maršal no pleSo? Jo vprašala baronica svojega plesalca. Q paC, Jo odgovoril grof Farguos, & samo izjemoma, Ce hoCe kako damo posebno odlikovati. — To so pravi, če mu posebno dopa-de, so Je ponosno smejala baronica Cojzova in kakor kaka kraljica pogledala po družbi, prav kakor bi hotela vprašati: Katera se more meni primerjati? Maršal Jo stal sredi dvorano Jn mirno motril plcsoCe pare. Nakrat pa Je zapustil svoje spremljovalce in šol sro-dl med plesalci, naravnost čez dvora no tja. kjer jo »tal prileten gospod — Fmn Damjan. — Oospod Damjan, kaj ne? Jo vprašal maršal presenečenega moia. — Da, ekscolenca, Je odgovoril Damjan in se globoko priklonil. — Slišal sem mnogo lepega In pohvalnega o va«, jo rekel z veliko ljubeznivostjo maršal. Vi Bte eden naj-zvestejšlh prijateljev francoskega naroda — sa ml je povedalo. Zvesti sto ostali svojemu prepričanju cp'o tedaj, ko so vas pomotoma aretovall. Zato me veseli, da vas 8r~>*nam. Vsa pozornost se jo obrnila na maršala in na Damjana. Generalni inten-dant d'Auchy se Jo kakor jegulja pro-ril skozi množico v maršalovo bližino, a ker nI mogel ničesar slišati. Je zašo-petal mojorju Lucienu na uho: — Ekscelenca bo 2o dela popularnega! Glejte, da kaj vjameto o tem pogovoru! Damjan jo bil v silni zadregi ker je le jako slabo francoski govoril. Vos zbegan se Jo oziral okrog sebe, kakor bi iskal pomoči. Nakrat Be mu je zjasnil obraz. — Konrad, pojdi sem! Pomagaj mi! je zaklical glasno. Zajedal jo bil Konrada, ki je plesal z Maro, In zdaj se mu jo odvalil kamen od srca. Vodeč Maro za roko Je pristopil Konrad in izvedši, v kaki zadregi Je Damjan, Je rekel maršalu. — Oprostito ekscelenca mojo drznost. Gospod Damjan me jo naprosil za tolmača. — Kaj znato tako dobro nemški ali morda celo slovenski, da vas je gospod Damjan Izvolil za tolmača? Saj bo pogovor morda zaupen. Maršal je govoril na pol šaljivo, ali poznalo »o je, da misli resno. — Ekscelenca, gospod Damjan nima pred menoj nlkaklh skrivnosti. Pozna me izza otroških let. Marmont je bil zelo presenečen, ko je po nekih daljših vprašanjih izvedel, kdo da je Konrad In kako se je zgodilo, da Je postal francoski oficir. Videlo se mu Je pa, da Je Jako vesel tega Blučaja. — Recite gospodu Damjanu, Je končno rekel Konradu, da ga prosim, naj pride Jutri popoldne ob štirih k meni in da naj pripelje svojega tolmača seboj, tistega, ki vžlva njegovo popolno zaupanje. Sedaj pa, gospod podkapitan, odstopite! In priklonIvšl se z neposnemno eleganco je rekel Marl: — Dovolito ml, gospodična, prihodnji ples! Mara je čutila, da Jo hoče maršal pred vsemi damami odlikovati. Zaru-dela jo do las, potem pa se veselega srca zasukala z lepim maršalom. Gospod Toussalnt, jo rekel generalni intendant d'Auchy novemu poli-cljskomu komisarju, prosim Jutri dopoldne natančnih Informacij o tem gospodu Damjanu. In šepotaje Je dostavil: Kakor sem rokel — je že začel konsplrirati. Cesar Jo lahko zadovoljen, da ima meno tu. Na drugem koncu dvorane pa Je stala baronica Cojzova. Vsa Je bila pre-padena in oči so se JI bliskalo razburjenosti in Jeze. Bila je trdno prepričana, da bo ona prva. s katero zapleše maršal Marmont, bila je prepričana, da bo ta lepi mož in slavni vojskovodja še klečal pred njo, sedaj pa tako razočaranje. — Kdo pa je ta dama, s katero pleše ekscelenca? je zdaj vprašal z zbadljivim usmevom grof Fargues. — Neka kramaraka punica, Je silno zanlčljlvo odgovorila baronica Cojzova, hči trgovca Damjana. Lepo karije-ro Je naredila. Davi Je v štacunt svojega očeta še žaklje šivala, zdaj pa Je na potu, da postane ljubica ilirskega kralja! — Is baroničinih besed je odmevalo tako BOvrašBtvo, da Je grof Farguea kar strmel. Baronica Cojzova mu Je lahko prikimala, poklicala dolgega in suhega grofa Lichtenberga, a katerim je bila prišla na plea, in se peljala domov. Maršal Marmont Je pa tft večer Se enkrat plesal t Damjanovo Maro In govoril i različnimi meščani, da je bil generalni intendant d'Auchy ves lz sebe ln je dal policijskemu komisarju tisoč naročil, majorju Lucienu pa vedno in vedno znova pravil: — Le glejte, s kako vsiljivostjo se dela popularnega. Na zadnje bo te kramarje še začet objemati. Na galeriji sta slonela dva moia In * veliko pozornostjo motrila dogodke v dvorani, časih pa tudi skrivaj drug drugega motrila. Slučajno sta oba obenem hotela oditi ln se Bešla pri vratih. Pogledala sta si v od, potem Je eden stopil naprej in se z lahkim priklonom In nekako Ironično predstavil. — Pellenc, literat lz Pariza, sedaj v Ljubljani, da spoznam nove francoske provlnclje. — Kopitar, učitelj, Bedaj brez službe, ki bi rad šel v Pariz, da spozna Btare francoske provlnclje, pane moro — VBled provelike ventilacije v žepih. Oba Bta so zasmejala ln odšla, med tem ko so na strelišču še plesali do ranega jutra. VI. Genoralnl guverner maršal Marmont je stanoval v škofijski palači. Škof Brlgido so Je moral s svojimi ljudmi ln uradi umakniti v semenišče. V ško-fijl Jo bilo zdaj vedno živahno življenje, ne samo, ker jo bilo tu središče vseh uradov, nogo tudi zato, ker le maršal Marmont ustanovil pravi dvor. Vso Jo bilo kraljevsko bogato ln sijajno in Marmont Jo denar takorekoč s polnimi rokami metal Bkozi okno. Generalna lntendanca jo bila v deželnem dvorcu, generalni juBtlčni komisar Je uredovni tam, kjer Jo danes kmetijska družba, policijska oblast pa Jo bila v hiši, kjer Jo Bedaj banka "Slavija". Damjan ln Konrad sta so ob določeni url oglasila v škofiji In maršalov adjutant major baron Lucien ju Je takoj peljal v pisarno generalnega guvernerja. Marmont Ju jo sprejel s po-Bebno prijaznostjo. — No čudita se, da sem vaju poklical, Je rekel maršal. Ali Jaz iščem dotike in prijateljstva z možmi, o katerih upam, da ml omogočijo uresničiti v Iliriji želje in zahtevo svojegn cesarja tako, da bo prebivalstvo Brečno ln da bodo varovane koristi francoskega cesarstva. Damjan ln Konrad stu se molčo priklonila, a oba sta uprav trepetala radovednosti, kaj Jima pove maršal Mar-mont. — Ko som bil potem, ko Jo bilo v Znojmu sklenjeno premirje, poklican k cesarju, ml je ta rekel: Moj namen Je, vzeti Avstriji Kranjsko, Primorsko, Koroško, Dalmacijo ln staro IlrvatBko. Te pokrajino so slovanske šo danes, četudi jih Jo Avstrija Bkušala germa.il-zirati. Iz teh slovanskih pokrajin napravim vojaško ln narodno državo. Kar so bile v srednjem veku mejne grofije, to bodi za Francijo Ilirija, in Vi maršal, postanete incjnl grof v Iliriji. To Je naročilo, ki sem Je dobil, to Je volja cesarjeva. A kako naj Jo izpolnim? Slovani imate po številu ogromno večino ali meščanstvo ln uradnlštvo je nemško, oziroma Italijansko in v rokah meščanstva Je Imetje. Jaz sem Vam prinesel prihodnjost, pripravljen sem ustvariti pogoje, da postanete velik ln slaven narod, ali na svojo žalost vidim, da no znate braniti svoje zemlje in svoje individualnosti. — Malo nas Je! Pod avstrljBko vlado se Jo narodova moč izgubljala, kakor odteka kri lz odprte žile. — Malo Vas Je! je z vnemo zaklical maršal Marmont. Verujte meni — Število ne odloča. Večjo moč nasprotnikov odtehtajo bistroumnost, bravura, ag'l-nost, modrost, štedljivost, delavnost in udanost za rodbino in za narod. Če je Vaš narod zdrav In krepak, se bo znal ubraniti, če pa narod tega ne zna, potem tudi ni vreden, da živi. Marmont je bil ves razgret. Skočil Je s svojega stola ln hodil po sobi gor in dol. — Po pravici In po vesti povem, Je govoril, jaz nimam pravega zaupanja do Vašega naroda. VHaj preteklost nje-gova kaže, da v nJem ni prave življenjsko moči. Tujcev ni znal asimilirati. Poglejte pa v druge dežele. Možje, ki sta Jih peljala Clovls nil Charles Mar-tel na razne vojne, ho zasedli vile gal-sko romanskih senatorjev, so bili tujci med tujimi narodi. Ti narodi so bili premagani in podvrženi ali njihova notranja moč ni bila zlomljena. Nasledniki teh zavojevalcev so sezidali mogočne gradove, a Izgubili so svojo narodnost ln »e potopili v ljudstvu; njihovi sinovi postali francoski mar-klji, španski grandl, angleški lordi — ln bili izgubljeni za nemštvo. Prvi sinovi Normanov, ki so zasedli Angleško, bo bili še razžaljeni, če jih je kdo štel za Anglaže; nasledniki pa bo bili že ponosni na svojo angleško naro.l-noBt. A kaj Je bilo temu vzrok? N16 druzega, kakor žlvljenska moč dotlč-nlh narodov. A kako drugačo Je bilo s Slovani! Polovica sedanjih nemSklh dežel je bila nekdaj slovanska. Te dežele bo bile ravno tako premagane ln zavzete, kakor Francija, Španska ali AngleSka. A tu se zmagovalci niso potopili v narodu. Na slovanskih tleh so ustanovili nemški rod, usillll domačemu prebivalstvu svoj Jezik, napravili iz slovanske zemlje nemško domovino. Tako je tudi pri vas. Vaši grafi-čaki so že stoletja v deželi En so še danes Nemci In vaša mesta so nemfi-ka. Krivi ste tega sami, čisto sami. Svet ni vrtiček, kjer cveto lilije, svet je bojna poljana, kjer se neprestano kakor poxamlčnlkl. tako tudi celi narodi bore za obstanek. Najboljši med temi narodi Je tisti, ki zna ohraniti svojo tast, obvarovati svojo individualnost ln rasilrltl svojo posest Kdor v tem boju ne zmaga, tudi ni vreden zmage. Poglejte nas Francoze! Kakor so napravili Rimljani It celega sveta svojo domeno, tako Jo napravimo tudi ml! Cride te.) Kdor želi v domovini bo- žicevati? Ta naj so pripravi za dodooi'odliiz brzo poštnoga parnika , "BROOKLYN" IZVRSTNA IN TOČNA POSTREŽBA.' -©ft last FRANK ZOTTl parobrodarskega društva Parobrod "BROOKLYN" je najinodemeje vrojen; opremljen z izvrstnim posteljami za potnike tretjega reda, hrana je dobnr Odhod dne 6. decembra t. L Dan odhodu ju urejen tak«, da vsak kateri želi božične praznike v domovini meti roditelji preživeti, ter pozdraviti prijatelje in znance, dospe za nekoliko popred v njih sredo. V zadnjič bo iifckteri ni8o javili pravočiisno za odhod, vsled česar ni bil sprejet na parobrod, to priporočajo vsakteremu koji se je namenil potovati, da nam pravočasno posije $5.00 are in Btem mesto osigura, ker drugači mu nemoralno prostora no porobrod 11 jamči ti. Cena iz New Yorka do Trsta, Reke, Karlovca, Ljubljane ali Zagreba. je samo 35 dolarjey Vsi potniki morajo biti najzndnji čas opoldne dno5. dec. v naši pisarni. Nadalje nam naj vsak naznani z katero železnico pridu in čas vlaka, da ga ztirtmo na katerim kolodvoru in kedaj počakati, Drugače kadar dospete v našo pisarno pa do doma nimate več najmanjše brigo, ne za vožnjo no za kufer ali kako drugo prtljago. Rojaki v okolici 1'ittsburga, Pa. lahko listke kupijo v naši toinošnji pisarni na «509 Smithfield St. Pittsburg, Pa., a oni v Chicagi in okolici pa v podružnici na !KI Dearboon Str., Chicago, III. FRANK ZOTTl & CO. 108 Greenwich St. New York NIČ VEČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. Dela čudovita ozdravljenja. Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvale no potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev. Berite to kar jiotrjujelo osebe, kte-rili slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi ho vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč možje in ž«-no, mladeniči in sturčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tegu zavoda. V h peli tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravniški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Kavmn-tizem, srčne hibe, nalezljivo bolezni, kožno bolezni, očesne, u&i-sne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. A ko zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za H]Kjlske bolezni, za hemoroide, odrvenenje kakega uda, kupljavico, sifilis, impotence, neredno mesečno čiščenje, krvne in trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni. Dragi gosp. doktor iz Universal Medical Instituta v New Yorku, Srčno Vam zahvaljujem ia Va5a uspelna zdravila, s kterimi sle oidravili mojega malega deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, dasi mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati. Sprejmite draj;i gospod zdravnik, mojo namkrcnijSo zahvalo. Zajedno Vas poohlaS^am, da prijavite moje pismo v Časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hoCcm priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na Ktcrikolt bolezni. Ostajam vedno udana in hvaleina Ida Rutilsky 116 — DlmleyPa. Universal Medical Institute New York Jaz spodaj podpisani potrjujem »tem drage volje, da sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju krita, tako, da mi je bilo življenje neprestano trpljenje. Danes pa sem hvala bogu popolnoma zdrav po jedno-inesečoem uživanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta. Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih. V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springlield Ave, Grant ford., N. Y. To spričevalo je bilo podpisano v mojej prisotnosti H. septembra leta UJ0 Nikola Grill, Notary Public,'»Grand Su Za vsakovrstno bolezen poseben zdravnik! Za vsaeega bolnika se posvetu jo eel zdravniški zbor zdravnikov, csobito se pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista. To V jim dokazuje in jamfii ozdravljenje ker Vam dotični speeijalist predpiše ravno ista zdravila, ktera je via preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspehom. Če imate priliko, poaetite nas v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s i»omočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „ Sta tie". Ta stroj učinjft izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nervoziteto, impotenco, ter oslabelost organizma. Ne izgubljajte Časa po nepotrebnem. Ako bivate daleč, naj si bode tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najljolj natančno Vašo bolezen in mi Vain pošljemo zdravila po „Exprt'sa" in z vsemi določili in nasveti v vsak tori vkraj Združenih držav, Meksiko in Ka nade. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vain donaŠajo srečo in blagostanje k VaSej družini. rtUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA'^ OZDRAVLJENJE VAŠE DOLEZNI V KRATKEM ČASU. NASLOVI Universal Medical Institute, ao W. 29th Street, New York, blizu Broadway. * D NT URE: Vsak dan od 10. do 1. are pop., Ur od 2. do 6 are pop. — Ob torkih In sobotah od 2. v« do ore pop., in o47. do 8. ure ivečer. — Ob aadeljah od 10. ure dop. do 1. are pop. PI&E MAKSIM GORKI. Ko sem dolal od ranega jutra vročega poletnega dne meaeca junija, na obreiju reke Volge, In gradil al čol-nlC; ravno o poldan sem pa zasll&al od nekod lz bližine žalosten, opupen klic In repot, kakor da bi rjovela lačna zverjad. Da si sem bit Bam lačen hotel »em vendar biti gotov z delom, ter se za omenjeni ropot fie zmenil nI* Bom. Ali ta ropot Be Jo po bliskovo ftl-rll, ln kmalo bilo je videti dim in za dimom ogenj. . V Jasnem ozračju jo ležal debel o-blak prahu, ravno nad mestom, kateri Je naznanjal žalosten dogodek. Pogledam kaj da Je, a takoj opazim Bo večjo množino dima, ln fte veliko hujio rjovenje ln upltje kakor popred, vedel setn torej, da bo nekaj BtraSnega godi. Slišati ln videti Je bilo kakor, da bi «e k sodnjemu dnevu pripravljalo. Odloitl Bern svojo delo ln Sel na lice mesta. Videl sem ljudi bežati v velikih trumah tako, da so se med dvoriščnimi vrati, skoz katera bo prlhujali zajezili. Njih beg Jo bil v dolino, ki se Je nahajala v bljlilnl lega inesta. Za njimi tekli bo otroci ln sključeni Btarčkl, ln stare ženice, za temi paso se pojavljali psi. V Be Je bežulo pred Btrahom, Se sam sem na posled prlCel bežati, "Na Elizabet trgu Je strašen boj!" Tako bo nekateri, ki so bežali Šepetali med seboj. Neki voz Je prišel nasproti bezečlui, ali gnječa ljudHtva ga Jo vstavila. Voznik se Je trudil, da bi spravil konje ln voz naprej, toda veB njegov napor bil Je zaman. Slišalo Be Je glasno upltje; "vratarji pretepajo naše!" Slišali so se hudi udarci, ki bo padali nevsmlljeno po glavah vbozega IJudBtva. Obrnil sem se v stran ln nameraval nekoliko postati, toda ulica Je bila prenapolnjena i ljudmi, kakor Je napolnjena vreča z žitom. Od vslh strani pa so se slišali obupni klici na pomoč, jokanje, upltje ln kričanje od, z bičem In knutaml tepenlh ljudi. Žalosten do-godjaj ml je padel pred oči ln ušesa — mučenlštva. Zemlja Be Je tresla pod nogami In gneča ljudi, ki nI mogla več strahu prenašati se Je — zgrudila na tlak Qd prevelikega napora in telesno oslabelosti. Na to se prikaže star mož, lepega in čednega obraza, ki mu Je bilo zadovoljstvo čltatl raz obraza, ln reče; >\c-daj so žldom poplačali. Prav se Jim |o zgodilo. Tako je starec zadovoljno mrmral, med tem, ko Je svojo mehke roko mel Jedno ob drugo veselega obraza. da bo blU Žldje tepenl. Pehal sem bo naprej med guječo ljudi, da opazujem bolj na tanko brutalnosti berlčev ln, da vidim konec temu strašnemu postopanju, kriku. Joku ln Žalostnemu zdlhovanju. Do srca nI ganil »amo mene ta strašni prizor, ampak vsacega kdor Je stal v bljlžlnl ln videl trplnčenjo ubozega ljudstva. Le malo jih Jo Slo mimo. da bi ne bil več ali manj ranjem ozir. "razmesarjen"; v vsacem očesu, onih ki bo se pripravljali na spopad bilo je videti solza. Eni so uplli radi pokočih ran. drugI so se pehali zkozi množino ljudi, ker pričakovati Je bilo vsak č-ib razpad močnih sten ln ograj mogočnega mesta lz nearečnlga prizorišča, da z tem konča trpinčenje ln pokoplje zverinska bitja- Tudi sam sem vrgel kamen na dvorišče mučenlštva, za tem druzega. !n še tretjega, a sem takoj opazil nevarnost trpečih ljudi, ki so bili nakopičeni ob stenah dvorišča. Nekoliko naprej od tega morlšča, stala je velika hha napolnjena človeških žrtev. Na prvi pogled se ml Je zdelo, da sedijo, a prepričal sem Be, da so bili nametani drug vrh druzega kot sardine v škatli, ki so se bojevali z smrtjo. Trdo vkova-nI kot diamond v skalo, tako so bili ti nesrečneži vkovani v močno zido-vje da tam zadobljo svoj prezgodnji grob. Na pol gola telesa, njih udrte ln na po! odprte oči; zobje pa so so vide-11 Izza razbitih ustnic in Čeljusti. Roko so se križale ln pobijale druga dni-go, ln drug druiega. Nekateri bo sku-»oll vstati, a padli zopet nezaj, ter se raz postavili novim žrtvam. Okoli stoječi no pa brltko pričakovali svojcev, a zgodilo se Je pa. da Jo marsikateri dobil onemoglo ali pa žo mrtvo telo sVoJcev nazaj. Ljuto ioperstavljenje starejših Zidov Je »devo klanja le fte bolj poostrilo. Neki stari Zid, radi velikega drenja snlezal Je na neko streho, koja ni bila ravno visoka; ter se postavil v zavetje poleg dimnika kt Je štrlel skoz streho, « prsti Je razkopaval dimnik in pričel metati opeko na krvo-ieljne iverlne. Njegova dolgm brmda segala je daleč po pralh navzdol, in njegovi kot sneg beli lasje dvigali so se ponosno po konci. Sedaj so pa zagledali trinogi tudi nJega, in vsi enoglasno zavplll: "Vstreltte ga!" "Prinesite puško!" "Pobite ga, kamnjc, kamnje!" "Skočite na nJega!" Na hiši bo bila vsa okna pobita, in ko je tema nastala pričeli so z delom. iMetall pohištvo Bkoz okna na dvorišče. Pri oknu Je stal mladenič širokih pleč in kodrastih las ki je podajal pohištvo skoz okno, ter na ves glas upll proti Bvojemu sodrugu. da naj tudi od druzih pohištvo Bprojema. kateri so ga isto tako pri oknu ven molili. Še enkrftt zavpije proti svojemu sodrugu: Hej, pazi se! In skočil Jo zopet po pohištvo. Sodrug pa Je padel na zemljo, ravno ko Jo solnce pozdravljalo z svojimi zadnjimi žarki celo naravo ln — umrl je. In ko so tudi drugI zapazili, da Jim Jo vžo Bodrug mrtev, nekateri pa bo še na ves glas uplli. "Primi to!" Seveda oni ki so podajali pohištvo skoz okno; oni pa, kojl bo pohištvo od zunaj prejemali in ki bo videli sodru-ga pasti in na tleh ležati, so pa zopet uplli: "Prldržlte ga, rešite mu življenje!" Naenkrat bo pa zasliši močan glaa lz več grlov; "Hej prijatelji, v to stran. Tukaj, tukaj!" Na to so velika množina trinogov skoz dvoriščna vrata prikaže. Ti »o pobijali, lomili in trepetali od Jeze in radosti od zavžite človeške krvi. Od drugo strani so se pa slišali klici: "Dolj, dolj ž njimi. V zrak Jih spustimo!" Med tem ČaBom Je negdo pridno dolal v sobi v drugem nadstropju, in skušal prevotllti steno z železnim drogom, koja Jo mejila sosedno sobo, iz katei-) ho Je nadjal rešitve; ln ko Je prevotlal malo luknjo na ulico, prlfrčl opeka, a pno ln pesek okrog njegovo glave. Steklenica pade od nekod bltzo ujega, in Be razletl v zraku, od katere kos Je zadel neko žensko ln Jo težko ranil. O zrla se je ln zgrudila na tla. Njene poslednje besede pa so bile: "Beži brat!" "Kozaki so prišli!" In reB, izza temne ulice se Je slišalo globoko dihanje konj, ln plahikozaškl vojaki, z čepicami na glavah so se na njih priklanjali, ob straneh so se pa slišali Živalsko močni glasovi zapove-dovalcev in voditeljev rekoč: "Trlvrstno naprej, stopaj!" Na enkrat pa se zruši neko zldovje. Stene bo bile le podprte ter podkopa-ne od ljudi ki so si Iskali rešitve. Kozaki so se takoj podali na rozvallne ln iakall nesrečneže, ln kogar so našli po lomili so mu še ostale zdrave kosti, Jih vlekli na prosto ulico ln Jih na vse mogočo načine mučili. Komor si pogledal, tam si videl več mučenlštva. Ljudstvo Jo zbegano letelo sem ln tje kakor bi bilo mutasto ln gluho do njih plečih pa bo padali Jermeni tu knute. Nameravali so Jih nagnati v dvorišče na prostor — mučenlštva, toda. nesrečneži uporabili so vbo bvoJo skrajno moč ln silo, ter zbežali na vso strani. Takoj pa bo krvoželjnežl tudi zbrali večjo vojno Bilo, katera Jim sledila ln katerega so dohiteli privezu-11 bo ga na vrvkonju ln ga vlekli n i kraj mučenlštva. Kdor nI videl žalo3t-nlga prizora z svojimi lastnimi očmi, ta ne veruje, ln mu tudi ni mogoče o-plsatl muke trpinčenih, Kozaki so Jezdili na svojih na pol divjih konjih ob desnej strani, pom l-kajač se korak za korakom k svojim žrtvam ob zidu, kamor so Jih uganjali. Ljudje pa bo bežali kamor Je kdo mogel ln pehali eden druzega na stran Ln na tla. Kmalo na to pa se je vsulo kamenje ln opeka, kakor toča na kozakove glave. In lz gornjega nafltropja neko hiše se je zaslišal strel. Neka žena se Je vrgla pod noge ko-zakovemu konju. Bila Je vsa pobita in kri jI Je curkpma lila po obrazu In životu. Naenkrat pa ovstane ln se postavi z vso močjo na noge, kozaka zgrabi v tej sveti jezi za noge, ter ga potegne raz konja. "Beži!" "Stoj tam kjer b1! Dolj z kozakl! ' Takšni bo bili klici Bkoz ln skoz. Ljudstvo pa Je bilo zbegano in se pehalo Bern ln tje, kakor gozdni levi. Dihanje konj se Je slišalo daleč na okrog ln rapot konjskih kopit Je od-meval po okolici. Po bliskovo bo se prlkmati ln zopet zbegulli. K mali to dohiteli množico ljudi, kateri so bili obrnjeni k kozakom. Takoj pa se zaslISl povelje: "Pol akva-drona naprej, stopaj!" Ljudstvo Je trepetalo ln Čakalo kaj bode. V ozadju ln ob straneh te druhall pa Je na sto-tlne policajev stražilo, da bi namreč kojl od teh neušel. Na to je ljudstvo začelo skakati čez ograjo, da bi so stem rešilo strašnih muk na klavni-Skem dvorlSČu, a kozakl pa za njimi. Takoj na to pa se Je pričelo klanje. Kozaki bo grozovito sekali z sabljami po ljudeh, ti pa so bili krotki kot Jagnjeta, njih glave ln roke pa so padalo na zemljo, kakor dozorela Jabolka raz Jablanovega drevesa. Kri Jo tekla v potokih. "In vendar Imenuje pisatelj to carjevo krvoločno tolpo — strahopetce." Zakaj? Kavno tisti več«r bo' se dogodili tem podobni prizori na trgovinski u-llel in človek ki Je prlfol mimo. Jo slišal strašno tlano poročilo namreč: "Vldčl sem kozake na delu, kateri so na imenovani ulici posekali na drobne koso štirinajst žldov." In oni kojl bo to gledali, pustili so hladnokrovno svojo Bodrugo na kose rozsekatl. Tudi otrokom, starcem In ženam niBO kozaške pošasti prizanesle. Koder ko se te kozaško pošasti pojavile, vrni-kalo se Jim Je vse, So iz lastnih stanovanj bo ljude bežali ln al Iskali novega bivališča in skrivališča. Tako sem videl neko noč v ziniBkem času Btarca z dolgo črno brado, ki Je Imel glavo v pernico zavito, ter sa razgovarjal z svojim sodrugom: "Danes Bnežl, dobro pazite prijatelj, da Vam vaši ntwovi ne ozebejo." — "Ne-kaj Jo na dvorlSČu." — "Nekdo »dihu-Je." Takoj se začuje močan glas: — "V to stran!" Našel sem skrite, židovske otroko za vodnem sodom, tukaj so! "PobIJ, umori Jih, Bterl Jim glave!" — "Hej ti Btari Žid, ki ravno sedaj tod okrog lazlS povej, najti hoče-mo še druge, tvojih otrok otroke. Pridi toraj sem ali pa pobijemo tebo In tvoj zarod." Nato Je nastalo Btrašno upltje in ljudjo bo objemali nedolžne otroko, kakor objame hudornlk elektrlčul blisk kadar grmi, bliska, ter copl veU-kane na tla. "Pustite otroko, Jo bilo povelje ko-zakov. Dolj z starimi!" In pričeli so probadatl njih prša. Eden kozakov se pa oglasi: "Kaj hudiča, proč b zdlhovanjem." Jaz sem odSol, kozakl pa ao klali daljo. Nesrečen med nesrečniki. Solidna trgovina oblek. Mo/.ke obleke lit suknje dj* H K A ^ najnovejše mode po— ^ ' do......:.....................$ 25.00 Obleke za dečke iu suk ^ o XII nje najnovejšo mode po ™ do............................SIO.OO Naši po $ 1.60 in $2. klobuki so najboljši v mestu. Spodnje možke obleke ysake vrste, srajce in druge potrebščine po 50c. 75c. in 9 1. Obiščite iias in prepričajte se Na vogalu i * ulee in HI tie Island Ave. Frank Stonich, prodajalec. Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki coni. J08. JERAN, 459 W. 18. St. Chicago, bo priporoča za poprav-Ijenjegod. instrumentov Vaclav Donat izdeluje neopojne pijače — Hodovieo iu mineralno vodo. 57B W. 19. St. Telefon, Canal 621)1! SEVEROV SLOVENSKI ALMANAK. Z veseljem Vam naznanjamo, da imamo slovenskemu ljudstvu na tazpclago rr* koledar ta leto 1906, keri je v2e pripravljen za oddajo. Enega dobite brezplačno v katerisifccdi predajami ali lekarni, kjer prodajajo naša zdravila ali če pošljete dopisnico naia\ nost ra vas. Sedanja is-tlaja je spisana v deveterih raznovrstnih jezikih in številkah do 800,000 spisov. l'oleg kolt darja, ki ima 64 strani, so še drugi raznovrstni spisi, kakor: vremensko prorokovanje, poduk o raznoterih nevarnih boleznih, katerega so izdali svetovno-znani zdiavnikt, kar bi iroral vsak človek vedeti, ter raznovrstne šale izvrstnih šaljivcev, in dvanajst strani za zapisnik. i—= 3^*1—ji i iii ............11111 lin' ..... - " _ _ ^gr Naša knjižica "Ženske bolezni" se pošlje plače prosto na prošnjo, t e naša zdravila ni mo- A goče v Vašem kraju dobiti pošljite naročbo naravnost do nas. Za naročila, ki stanejo ali več, tt plačamo mi vse expresne stroSk'. Ako nam pošljete $5.00 si smete naroctti naših zdravil, ki H & drugače stanejo *6.oo. Zdravniški nasveti zastonj. t Severov balzam za pljuča zdravi kašetj. prehla-jenje in vse bolezni grla in pljuč. 25c in 50c. Severov Želodčni Gretlčec krepča prebavljalno organe, pospešft|e apetit, krepča želodec v ce-lem telesnem sestavu. Cena 50c in $ 1.00. A Severovo Olje sv. Gotharda zdravi čudežno hi- JT tro opekline, otekline, vnetje in druge rav-matične in nevralgičnc bolezni. Cena 5oc. jr Severov Življenski Balzam, zdravi in okrepčuje "^r vsak organ v telesnem sestavu. Cena $1.00 Severovo zdravilo za obistiin jetra odpravi scalno kislino od telesa, ravno tako obistne kamenčke ter odstrani Žgoče uriniranje in vse druge bolezni teh organov. Cena 75c in $1.00. Severovo Zdravilo zoper gliste je gotovo in zanesljivo zdravilo zoper gliste vseh vrst, ter krepča črevesje in je posebno debro zdravilo za otroke. Cena 35c. Severov Regulator za ženske odstranjuje bo- lezni pri mesečnem čistenju, krepča organe ter zdravi bolezni, na katerih veliko žensk -p* dandanes tr{)i. Cena $1.00. Severov kričistilec je dobro zdravilo zoper krč JL in druge zastarane bolezni ter pomaga organom pri čistenju teh sa. Cena 25c. Severova Febrokura je zdravilo, ki gotovo odstrani mrzlico, malarijo, raznovrstne druge mrzle bolezni itd. Cena 75c. Severova Srčna Tonika ozdravi srce in druge srčne organe, krepea onemogle nrčne stene in žile ter ozdravi tudi vse druge srčne b»lezni. Cena $1,00. Severov Prašek proti glavobolu ln nevralgiji je izvrstno zdravilo proti vsakovrstnemu glavobolu in nevralgiji. Čudodelen. Cena 25c. Severove Kapljice za otroke delujejo izvrstno pri otrocih, posebno ko jim prvi zobje zavejo rasti. Zdravi kolico, drisko ia pospešuje sladko spanje. V zdravilu ni nobene snovi, da bi mogla škodovati. Cena 25c. Severova Tonika za lase zabrani posebno padanje las, ozdravi prhute in pospešuje rast las. Cena 25c. Severovo Zdravilo zoper revmatizem odstrani in zdravi čudežmo hitro nevralgijo v boku, trganje v križu in sve druge revmatične bolezni. Cena $ 1.00. Severov kričistilec deluje posebno izvrstno proti bolezni v vratu, bulam in priščem in očiščuje kri ter je najboljše zdravilo zoper vse vratne bolezni, posebno spomladi. — Severovo Mazilo za garje je zdravilo prve vrste posebno proti garjam in drugim podobnim boleznim. Cena 50c. Severov Nervoton zdravi beznost. glavobol, sklučenost, nervoznost, alkoholizem in druge nervozne bolezni. Cena $1.00. Severov! Tableti preti prehlajenju je najizvrst- nejše zdravilo zoper enpo. Prehlajenje in kašelj ozdravi v enem samem dnevu. Cena 25c. Severovo Mazilo za lase dela lase mehke ter jim daje lep blesek in prijeten vonj. Cena 25c Severova Mast za rane in ureznine premrziene rane zaceli izvanredno hitro. Cena 25c. Severova Zdravila zoper kurja očesa odstranio mekka in trda kurja očesa i n raznovrstne bradavice. Cena 25c. Severovo zdravilo zoper kolero je dober lek proti koleri,krčem griženju in driski. 25 in 50c Severove KrogHice za jetra so majhne a izvrst-no delujejo. Odstranijo glavobol, zdravezlate-nico in vse druge jetrne bolezni. Cena 25c. Severovo Zlatno Mazilo za oči ozdravi vnetje in ranjene trepalnice itd. ter prepreči ječmen. Cena 25c. Severovo zdravilo zoper katar pzdravi poletno mrzlico in prehlajenje v glavi. Cisti in miri sliznosti v nosu. Cena 25c. Severov Prašek za otroke za otroško kožo po kopanju, in za možje po britju. Cena 25c. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA ' mwm. m "Glas Svobode" [The voice op Liberty] WEEKLY Published by The Glas Svobodo Co fi83 Loomis St. Chicago, HI. Eatorvd »I tho Putt Olfioe »I ChlMfO, 111.. « Swsoud OUt* Matter. Subscription 11.50 per year. AdvertiiemeuU on agreement. "Glas Svobode" Uide vsatl petek ta valja za AMERIKO: za celo leto ................$1.50 u pol leta ................. 75c ZA EVROPO: u celo leto ............kron 10 u pol leta .............kron 5 Prvi svobodomiselni Ust sa slovenski narod v Amerik'. Naslov za dopise in pošiijatvo jo ■led oči: kUliiH Svobode' r>57 W. 18th St. Chicago, III. J^CSŠ^^O »ti Dopisi. Setovo cerkev" mater božjo, g. PerJd-tu pa fie v roko stisnil par dolarfikov, potem je pri obravnavi, glede zgoraj no vodenega dolga prlCal, in evo ti ga! Dolga nI potreba plačati, »aj g. Perfte za par dolarčkov odveie vse grehe. O. Poržetu pa 6o Bvetujem, da naj v prihodnje ne napada več ljudi po ulicah b »vojo blBago, in da bo drfi svojo trdnjave, sicer bom prlmoran Izpostaviti ga slovenskim proletarcen v pol-nej nagoti. V. bratskim pozdravom. Josip Milica. Cumberland, Wyo. Nadaljevanje dopisa v predzadnjej fit. "Glas Svobode." Kakor sem poročal v predzadnjej št. o Žalostnem slučaju, nam prerano umrlo rojakinje Ivano Mlinar, namenil sem se danes naznaniti tudi vzroke smrti rajnice. kalera je bila žrtev, mej slovenci tukajšnje naselbine v občo poznate Farizejko Kancell-ne Žagar. Bilo Je meseca Februarja t. L, ko se je Ivana Mlinar napotila po vodo lz bližnjega vodnjaka; kar naenkrat piano Koncelina Žagar z njeno 17 letno hčerjo, kakor lev na svoj plen. In začnetl odelovatl nesrečno žrtev. Starejša z dogo od soda, njena hčer pa f. neko posodo od masti, dokler je Ivana Mlinar vsa razmesarjena, nezavestna nI zgrudila na tla. Sedaj so so to dvo pobljalke zavedle svojega zločina ter prišle v zadrego. Polivati ste pričele nesrečno žrtev z ledeno vodo, misleč, da stem poravnate zlo katero ste uničile. Voda, katero Bte polivale po nesrečnici se Je hipoma zledenila, ter prizadjala poleg drugih smrtnih udarcev, Se huje posledice prehlajenja. de le, ko ho drugo ženske opazile nečlovefiko početje teh nebeških lzvoljenk, so prihitele in prenesle Ivano Mlinar v /a-vetifiče, ter poklicale zdravnika, da JI Jo obvezal rane in Jo privede! do zavesti. Posledice so bile grozne za ubogo žrtev; trpela Jo več mesecev vsled prizadetih ran In prehlajenja, dokler Jo smrt nI redila Iz groznega položaja. Ta žalosten dogodek naj služI cen. rojakom v svarilo v Izbiranju svojih holjftlh potovlc. No ISčlte b! družic med svetohllnsklml trotjerednlcaml, kateri so pa z enako butaro obloženi naj jih skušajo privesti do spoznanja in človekoljubja. Pozdrav vsem čltateljem priljubljenega nam lista "Glas Svobode" in obilo, vspeha pri trudapolnem delu. M........ Leadville, Colo. Dne 13. nov.« 1905. Uredništvo "Glas Svobode". Prosim Vas. da sprejmete nasljedni dopis v predale vrednega nam lista. Ko sem so neko Jutro vračal od trn-dapolnega dela na svoj dom, stopi pred mfi "Kristov namestnik", in me prav po volčje napade rekoč; daj kar ImaS, da se jas redim nn tvoje žulje, ln da **o cerkev popravi; ter potegne svojo, ni-gdar polno farško bisaRo, da me to groze strah spreletaval ko sem to hl-sago zagledal pred seboj. Še bolj pa mu Je osupnilo videč prihajati ga tz slahoglasne ulice, to je tnm kjer stanujejo "usmiljene device". Kaj Je An "Kristov namestnik" tu Iskal? Je lahko uganiti . . . ! Jaz bi g. Peršetu Bveto-val, da kadar se zopet poda na kriva pota, naj gre po noči, da ne bo ljudem pohujšanja dajal. Za beračenje si pi naj v prihodnje vzame mestnega stražarja, da ga ne bojo ženice psovale, ln ,vrata pred nosom zapirale. Omenim naj Se, da marsikateri rojakov misli, da ako farju kaj da, mu bojo vbI grehi odpuSčenl. kakor se predkratkem tukaj zgodilo. Umrli Anton Iranc Je dolgoval g. Frank Germanu fCO.. za katero svoto je njegov brat Frank Ivane Jamčil plačati, ako bi brat iste svote sam ne plačal. Namesto pa. da bi poravnal omenjeni dolg g. Germanu, kupil Je za "Per- FINCI SO ZMAGALI. Vlada jo spoznaln, da Je preslabu, da b| zadu&ila revolucijo na Ruskem ter so Je morala vdati. Car Je podpisal manifest, s katerim se na Finskem zopet odpravi vojaška obveznost, ki se je bila vpeljala leta 1901. Istotako ho se razveljavilo vso odredbe gtede orožnikov ln javnih Bhodov. Nadalje se Je naročilo senatu, da Izdela deželnozbor-skl red na podlagi sploftne ln enake volilne pravice, da takoj odpravi preventivno cenzuro. Izdela zakonBke načrte za tiskovno svobodo, za svobodo shajanja in združevanja. Vsi načrti morajo biti Ugotovi Jen i do otvoritve deželnega zbora. — Dunaj 23. novembra. Socialni demokrate nameravajo takoj v prvi seji poslanske zbornice začeti veliko akcijo za splošno ln enako volilno pravico, — Praga 23. novembra. Včeraj Je bila velika čefika demonstracija za splošno volilno pravico. Posebno bo Jo demonstriralo proti tistim nemškim poslancem. ki so v državnem zboru glasovali proti splošni volilni pravici. POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode knjižica ŽRTEV RAZMER" ali »ZAPISKI KRANJSKEGA KAPLANA", kmalu poSla. Kdor želi imeti knjižico, naj dopošlje 25c. na upravniStvo »01. Sv." in pošljemo mu jo takoj. Žaloigra, ki se opisuje v knfl-žiCi, seje završila na Kranjskem ter je povsem resnična. h poaljeto (lonar v staro domovino, obrnite so zaupno na M V. Konda-ta, 15851 Lootnis Str., Chicago, III. Nad 30 let se je obna&al Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO Pain Expeller kot najbol|SiJe^ zoper REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd. in razne renmatlčno neprlllke. BAltO i 2*cL In »Oct. v v*eh Ufc«««* F. AM Richter & Co. 215 Pearl Street. New York. Import!ran tobak iz start- domovino. V zalogi imam po 7, 8, 151 in 17 kr., kakor si»ort, sultan in dnm-sko oigarete. J. V0K01N, 544 Blue Islud Ave. Badava dobite! Veliko podobo z dvanajsterioo kabinetnih »lik. pri fotografu J. F. Maty. 570W. I S.Nt.bli/.u Blue Ma Dobro delo, zmerne cone. Vbodi rojakom priporočam svojo fino urejeno na 163 Reed St.. Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro doseli C. HOFBAUER. POSEBNI OGLAS. Nora prekomorska trta—Srodocsmuko ln AdrLJanako morje. — Cunard Line. ustanovljena leta 1840. Velikanski novi braoparnik "OABONIA" 07(1 čevljev dolg, nosi 21,000 ton in ima 21,000 konjskih moči, ter je edini največji parnik na svetu, Pluje iz New Yonkn, 0. jan. m 27. feb. 1900. S 20. aiprllom 1904 co pričeli pluti parnlkl Cunard Lin* iz New Yorka pre ko NeapoUa v Trat in Rako. Pamlki plujejo lz New Yorka: Pannonla (nov parnik z dvojnim vijakom, 9,851 ton), dne 1, nov. t 1. Carpathl* (nov parnik, z dvojnim vijakom), dne 21. nov. t. t. Slavonla. (nov parnik, z dvojnim vija-jakom, 10,005 ton) dno 5. dee. t. 1. Se ličejo tgentje! John. J. Dwyer <570 Blue Island Avenue. Gostilničar so priporoča Slovencem in dru-tfim Slovanom v obilen obisk Postrežba točna in solidna J, J, Dwyer, G79 Blue Island k, NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca Bodovice mineralno vodo in drugih neopojuih pijač. £2—84 Fisk St. Tel. Canal 1405 v y # v? v CN of ^ A6 M < s«* .<„■ cv* Nv > Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, KoroSko, Spodnje Štajersko aH v Istrljo, naj se posluil parnlkov francoske družbe Qntpagnie Generale Transatlantic ue, LE 6. DNI NA MORJU. Parnibi plujejo iz New Yorka vsak četrtek ob 10. uri dopoldan. Glavni agent za*Ameriko in Canado na Broadway St. New York. MATRICE W. UOZMINNKI, glavni agent za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medosh, agent no U47H Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jaukovlch, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, III. Slika predočtijo zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI BE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovje jo najboljši ameriški izdelek Elgin ali Waltham. A A Te vrste ura stan k le V obilo naročbo so priporoča vsem Slo-vencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonicli, 72 E. Madison St. Chicago, 111. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohištvo pri NAS O Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, III- BRATJE DELAVCI! Cene delnicam grejo čim del j višje. Nasiga no v i ga parobrcKiniga društva parobrod "Brooklyn", je v evroj^jskih vodah pokazal kraaeno p r os pe r i t et o . Z redno plovitbo je družba pričela v začetku meseca oktobra t. 1.. Radi tega ao tudi ceno delnicam poskočile. So je čas, da ni vsaki delavec lahko priskrbi delnico in tako postane sotnid-nik tega ogromnega podjetju. No odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po $r>.<)0 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon izreiite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov. Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. I Iitkorporiraua po državnih zakonih z glavnico $*j.000.000, od katerih je že $1.500.000 uplačanlh. 108 Greenwich Street, New York, Cenjeni gospod S tem predplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $6.00 komad, in Vam prigibno ixwljem svoto od....................dolarjev, katero upotreblte v zgoraj povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite. S tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku. 1 Ime. ..................................... • < Ulica in št....................................... Mesto in država.................................... Dne..................1U0...- Ceki, menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na: ______ ___ ___ Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. ___i_i _. _ __ _________ __ GLAS SVOBODE rfT.VSV.1- t HOT: pj vj.1 ''SF 8 sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Htonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija ^trohen, 443 Main Str. La Salle, III. Tajnik: Mabtin Konda,, 057—051) W. 18. St., Chioago, III. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. PJth Str., Chioago, IU. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Avo., South. Chioago, 111. t Dan. Badovinau, P. O. Box 193 La Salle, 111. Nadzor- 1 JoHN Veiiščaj, 674 W. 21st PL, Chicago, 111. »i«' | Matija Stbohen, 443 Main Str. La Sallo, III. 1 Martin Potokab, 564 S. Centro Ave., Chicago, III, Mohor Mladič, (»17 S. Centro Ave., Chicago,, 111. Jakob Tisol, 343 Fulton St. PUlman, III. _ 1 ... t Martin Skala, Box 105t> Ely, Minn. Bolni&U ) j081P Matko, Box 481 Claridgo, Pa. odbor: l Matija Pečjak, 811) Chestnut St. Johnstown, Pa. VSE DOPISE naj blagovolo drustveAi zastopniki po&iljati na 1. tajnika Martin Konda; denarne pošUjatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Pristop. K društvu "Slavia" št. I v Chicago, III.: Andrej Janša, 1262; KarolUlasič, 1263; Alojz Novina, 1264; Frank Žokalj, 1261. Društvo šteje 74 udov. K društvu "Triglav''št. 2 v La Snih'. 111.: Anton Kokalj, 1265; Antou Livk, 1266; Anton Plesek. 1267; Ivan Plazar, 1268; Frank • Volk, 1260; Anton Perše. 1270. Društvo šteje 110 udov. K društvu "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Josip Toreinar. 1271; Ivan Pajk, 1272: Mihael Ošaben, 1273. Društvo šteje 53 udov K društvu "Bratstvo" St. 4 v Steel, Ohio.: Frank Golob. 1274. Društvo šteje 34 udov. K društvu "Bratstvo" St. 6 v Morcan, Pa.: Frank Tonite, 121.). Društvo štejo 58 udov. K društvu "Delavec" št. Sv So. Chicugo, III.: Ivan Uregar, 12<6; Ivan Stritar, 1277. Društvo šteje 28 udov. K društvu "Bratstvo Naprej" št- 9 v Yale, Kans.: Anton Ho-meo, 1278. Društvo šteje 58 udov. K društvu "Trdnjava" št. 10 v Rock Springs, Wyo.: Valentin Stalek, 1279; Marko Babic, 1280. Društvo šteje 70 hdov. K društvu "Sokol" št. 11 v Roslyn, Wash.: Ivin Petrič, 1281; Rafael Oiura, 1282. Društvo šteje 16 udov. K društvu "Zarja" št. 15 v Ranvensdale, Wash.: Ivan Potek, 1283, Frank Muzga! 1284; Anton Kerznar, 1285; Mihael Ferlič, 1286; Louis Mavric, 1287. Društvo šteje 33 udi v. K društvu "Sloga" št. 16 v Milwaukee, Wis.: Josip Presečnik. 1289; Ivan Kalan, 1289; Frnnk Matjaš, 1290. Društvo šteje 1 l udov. K društvu "Orel" št. 19 v Stone City, Ivaua.:Antoii Potokar, 1291. Društvo stoje 38 udov. K društvu "Sokol" št. 20 v Ely. Minn.: Urban /najder, 1292; Ivan Zbačnik, 1293; Josip Pešel, 1294. Društvo šteje 33 udov. K društvu"Orel" št. 21 v Pueblo. Colo.: Frank Hoje, 1295; Ivan Gerlj, 1296; Ignac Fabec, 1297; Frank Franc, 1208. Društvo šteje 32 udov. K društva"Edinost" št. 23 v Darragh, Pa.: Ivan Leskovec, 12.».); Androj Dolinšek, 1300. Društvo šteje 41 udov. K društvu "Šmarnica" št. 24 v Jenny Lind, Ark.: Frank Go-renc, 1301. Društvo šteje 23 udov. K društvu "Zora" št. 25 v Tercio, Colo.: Anton Markovič, 1302; Matija Medved, 1303; Matija Koatele, 1904; Josip Fink, 1305; Jpsip Uevar, 1306. Društvo šteje 34 udov. K društvu "Bratje Svobode" št. 26 v Cumberland, Wyo.: Ivan Smrdel, 1307; Ivan Žunter. 1308; Ivan Kramer, 1309. Dr. št. 33 udov. K društvu "Celje" št. 27 v Frontenae, Kans.: Alojz Slabšak, 1310. Društvo šteje 41 udov. K druStvu "Popotnik" št. 30 v Weir City, Kans.: Matevž Krh likar, 1311; Nikolaj Simoneič, 1312; Matija Volovšek, 1313; Frank Leber, 1314; Matija Šetinu, 1315; Josip Dobnikar. 1316; Valentin llreunikar, 1317. Društvo šteje 58 udov. Buapendovanl udje zopet »prejeti. K društvu "Triglav" št. 2 v La Sallo, III.: Alojz Derčel, »71. Društvo šteje 111 udov. K društvu "Adrija" št. 3 v.Tohnstown, Pa.: Frank Same. I.rt). Društvo šteje 54 udov. K društvu "Bratstvo" št.6 v Morgan, Pa.: Josip Kokalj, 427 Društvo šteje 59 udov. K društvu "Sokol" št. 11 v Roelyn, Waah.: Anton Ložekar, 321; Ignac Mrvar, 329; Lukas Tišler, 445; Martin Bogataj, 323. Društvo šteje 20 udov. K društvu "Sloga" št. i4v NVaukegan, 111.: Ivan Mahuio, 467. Društvo štejo 11 udov. K društvu "Orel" št. 21 v Pueblo, Colo.: Frank Verbovec, 637. Društvo šteje 33 udov. PreNtop. Od društva "Edinost" št, 13 v Wheeling Creek, Ohio: k društvu "Bratstvo Naprej" št. 9 v Vale, Kana.: Martin Kranjc, 1040. Prvo društvo šteje 30 in drugo šteje 59 jdov. Od dr 'Edinost1 št. 23 v Darragh,«Pa.: k dr. 'Zora'št, 25 v Tercio, Colo.: Anton Hauptinan, 821, Prvo|društvo šteje 40 in drugo 34 udov. Huspendovanje. Od društva "Slavija" št. I v Chicago, 111.: Marko, Matekovie. 703. Društvo šteje 73 udov. Od društva "Triglav"št. 2 La Salle, III.: Josip Roštau, 698 Društvo šteje 110 udov Od društva "Bratstvo" št. 4 v Steel, Ohio: Ivan Durjava, 162; Frank Taučar, 864. Društvo šteje 32 udov. Od društva "Delavec" št. 8 v So. Chicago, IU,: Frank Kocina. 443. Društvo šteje 27 udov. Od društva "Sokol" št. 11 v Koslyn, Wash.: Frank Robnik,966, Društvo šteje 19 udov. _ _ ,, . .. , . Od drnštva "Celje" št. 27 v Prontenac, Kans.: brank l ekada, 2093; Frank Parkelj, 1102. Društvo šteje 39 udov. Isklučenje. Od društva "Bratstvo Naprej" št. 9 v Vale, Kana.: Mmvlia 271 Društvo šteje 5H udov. Mravlja, MARTIN KONDA, I. r. tajnik. _ Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdnr v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vei dobro došli! sva moderno urejeno gostilno na 156 Desplaines ulici in voglu Austin Ave- kjer bodeva točila pivo prve vrste, pristna naravna vina In taborno žganje. Unijske smodka naraipoligo, V oblini poset se priporočava vsem rojakom, brata Polanšek brata. Hermanekov Angelika balzam je najboljše krepilo. Kedar telo slabi in se njega moč čimdalje boljinbolj zmanšuje te daj potrebuje želodec krepila za prebavi jen je, daojaei oreva in ledvico Hermanekov angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so potrebne za ojačenje telesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, se pretaka nepravilno in postaja mzkrojena, te lo no dobiva dovelj jakosti, torej slabi in razpada, pristopno je bolez nim, nervozuoBti, slabemu probavljenjn, izgubi slasti do jedil, nespeo. nosti. Poleg se pa prikazujejo še druge toleznl, ki imajo svoj izvor lov Bla-bi krvi. n. j>r. mrzlica. Hermanekov angelika balzam je naj-boljši kričistilec in krepilo, ki vedno pomaga, nko telo slabi. Cena 75c; po pošti 85e. Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 585 Ho. Centre Av. Chicago III. P. Nehoenhofen Brp. Co's. Najboljšo pivo je So prodaja povBod. Phone Canal 9 Chicago, 111. Kasparjeva držav-na banka. BZ3 Blue Island Ave. Chicago, III, plačuje od vlog 1. jan. pa 350 jun. in ml 1. jul. pa do 80 dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vso dele sveta in prodaja se tudi vozne listku (šifkarte). Denar se posojuje na posestvu in zavarovalne police. Zanesljiva trgovina, nizke cene= Karkoli kupite pri nas, bodi si še za tako nizko ceno, mi jamčimo za isto vrednost. Čitaj in prev-dari cene za ta teden. ----panni.nl ni ------ John Kremesec In Frank W. Zatburecky. Vprašajte po štev. 12 ali po štev. 3. a i?! g.«™ Tomaš Posebno teika črna Prunella — za krila in obleke, čista volna, nenavadna cena jard le...... IvG Krasno nagubano blago — in tudi v navadnih barvah za otročje obleke in ženske bluze, — za časa te M A ra/,prodaje jard le........... £vC Čisto volneni Venetian Serge, branite in Panama blago — v veliki zalogi najnovejših barv. naj-boljše za ta denar, jard le.... OVC Ostanki — mnogo finih preostalih kosov, nekteri vredni do 48«-, qf tvoja izbira jard le.......... £9« Dolge ženske suknje podložene z sa- tinom, delane iz linega kerseja, — v črni ali bobrovi barvi, aii aa navadna cena I i 5, sedaj.. QIIbIIU Dolge suknje za gospodične in dekleta — popularne v tej sezoni, delane po najnovejšem kroju in blaga, nektere vredne po $7 50, a* aq sedaj le....;.............. Dolge možke suknje— lepo izdelane, katerih cene navadno vidite v oglasih po $io in fia.oo, mi imamo take v črni in Oxford barvi dolge od 4* do 51 palcev, za.. $8.50 Dolge suknje za mladeniče — 7. navadnim oprsjem, delane iz Meltona, v črni ali oxford barvi, z pasom ali brez pasa na izbiro, poseb- aa QC na cena..................$Uivv Možke suknje iz ovčje kožuhovine za voznike in druge delavce, z velikim ovratnikom, topU in trpežne, — navadna cena $5.00, po- aj- sebna cena............. $VavV Velike posteljne odeje — napolnjene z čistim bombažem poŠlte ž pisanim blagom, najboljše po $2, Ai ia sedaj pa le.............. Volnene spodnje obleke za molke — srajc« in gače svake velikosti, na-vadna cena $1^25, komad se- QQ daj le..................... OoC Volnene, plave srajce za raožke — z navadnim ali dvojnim oprsjem, z velikimi gumbi vsake velikosti, navadno prodavane po $1.75, Ai a>> posebna cena............. Damask — 60 palcev Širok, pristne krasno rudeČe — bele barve, ** najboljše po 39c, sedaj jd. le. £uC | I « \m j, T' I nr4 m — "Avtonomna Makedonija". Pod tem naslovom je jel izhajati pod uro-dništvom Hacl-TafikovlCa list, ki bo zagovarjal avtonomijo Makedonije pod nadzorstvom velesil ln balkanskih drŽav ter deloval za ' konfederacijo balkanskih driav, kateri naj bi se prlkloplia tudi Makedonija. — Največja mesta na Jugoslovanskem. V Jugoslaviji je osem velikih mest z nad 50.000 prebivalci: Carigrad, Trst, Drinopolj, Solun, Sofija, Belgrad. Zagreb In Subotica. VbI so razom Sofije na periferiji slovanskega Juga, a prvi Štirje, ki bo nftjveOji, in ravno tako zadnji, so prav na skrajni meji. Ta centrifugalna težnja je odraz zgodovino južnih Slovanov. Od teh osmih most jih ima pet tujlnski značaj (Carigrad, Trst, Drinopolj, Solun ln Subotica.) Vsa ta mesta Štejejo 1% milijona prebivalcev, od katerih Je samo Vi Jugoslovanov, nekaj nad 20%. Ta milijon in pol meSCa-nov tuje krvi ali drugega Jezika ima v svojih rokah več oblasti, moči ln bogastva, nego vseh 14 milijonov Jugoslovanov poljedelskega naroda. Pomanjkanje narodnega meščanstva ln velikih središč pojasnjujo najbolj politično in gospodarsko odvisnost slovanskega Juga v današnjih Boclalnlh razmerah. — Umrl Je 3. t. m. popoldne župnik pri Sv. Petru v Ljubljani, g. Martin Malenšek. Po obedu Je ostal v svoji sobi ln se pripravljal za popoldanski nauk. Ko ga je prišel kaplan klicat, ga je naSei mrtvega na tleh. Zadela ga je bila srčna kap. Pokojnik Je bil rojen 1. 1853 v Semiču. Udeležil se Je bosansko okupacijo ln Je za svojo hrabrost bil odlikovan z vojno svetinjo. Župnik pri Sv. Petru Je bil od 1. 1889. Užival Je splošno, spoštovanje ln bil zaradi bvoJo koncilIjantnostl ln dobrosrčnosti obče priljubljen. Prijazen mu spomin! — Vrhunec versk6 blaznosti. Nedavno smo povedali, kake neumnosti prinaša hrvaški llBtlfi "Družstvo sv. Josipa." Hrvaški klerikalci pa Imajo de eden list, ki akuša po mogočnosti prvega v bedaetočah prekositi. Imenu-nuje so "Marijin cvetnjak" ter prinaša tudi kurijozne zahvale, kakor za po delitev Štipendija, za srečno Bklenttev zakona ltd. V zadnji številki pa Je opisan vprav junaški čin neke kon-greganlBtlnje iz Varaždina tako: — "zapustlvšl ondotnf zavod uršulink lotil bo je Je velik strah pred napadi grečnega sveta. Strah se je pa še povečal, ko je opazila, da se JI moški prilizujejo zaradi njene izredne lepote. V teh stiskah Jo klicala nebenko zaščltnlco Marijo: "O, Mati moja, vzemi mi lepoto, ako bi ml naj postala ta lepota Izvir greha, ter bi postala tako tebe nevredna!" Ta junaška molitev je bila uslišena. Tri dni nato se JI Je lzpstllo nekaj na licu« a nihče ni mogel povedati, odkod so ti Ušajl. Dasi bo vse mogočo poskušali (gotovo tudi sama!), da jo ozdravijo, vendar jI je ostalo lice skaženo." AH si je mogoče misliti večje fanatične bla znostl! SIcer pa večini "Marijinih de vie" take prošnje nI treba, a lepoto pa si tudi nI nobena izprosila. — Železniških delavcev štrajk na Češkem. Na Češkem fitrajkajo delavci na državnih feleznlcah. Štrajk Be razširja ter postane opasen, če se v kratkem no ugodi zahtevam delacev. —- Slikar Vidovič, dalmatinski rojak, se namerava preseliti v Belgrad, kjer namerava dobiti državno službo. K temu se Je odločil, ker še njegova prošnja, ki jo je predložil pred 3 leti naučnemu ministrstvu za umetniško štipendijo, še vedno nt rešena. Seveda, našo vlada ima umetniške ustanove samo za — Nemce! — Rudarski Bhod v Idriji, ki ga skllčujejo zastopniki delavstva vseh trek strank, se vrši v nedeljo, dne 6. t m., ob 9 url dopoledne v plvarnl pri "Črnem orlu". Želeti je, da se shoda udeleži največ delavstva tako da bo shod Izraz mogočne ln Bolidarne zahteve za nujno potrebno zboljšanje gmotnega položaja Idrijskemu delavstvu. V zadnjem Času se pogosteje dogajajo nesreče v Idrijskem rudniku, predvsem radi slaboznanega "sparsy; stema" rudniške uprave, ki ne skrbi ca zadostno varnost delavstva. Naj bo shod tudi v tem oziru odločen protest. — Bpremenltev madjarake šole v hrvatsko, dolskl svet občine Budako-vac je sklenil, da se naj doBleJ tamkaj obstoječa madjarska šola preustrojl v hrvatsko. Ta sklep Je le odobrila to-di hrvatska vlada. — V farovžu nI usmiljenja. Vovk Martin v Oseku Je velik revež. Vsa občina ga pozna za takega. Umrl mu je otrok, potem umrla žena ln tašča. Radi revščine hI mogel plačati pogrebnih troškov. Vikar Franke pa ga Je nagan jal In končno dal revežu prodati po županstvu: 2 kotla, 2 Škafa, 1 ponev. — "Bodite usmiljeni, in usmlljeje do-sežete!" — Vikar Franke ga ne doseže, — Pogreb brez duhovnika nI tako drag! V RlcmanJIh ne rabijo nobenega. Bog sodi človeka po življenju ne po tem, če ga pokoplje katoliški du hovnik. Jo vse eno prav! Počasi se mora začeti daniti1 tudi med našim ljudstvom, da uvidi, da pozna katoll ška cerkev le denar in nič drugega. — Vsled potresa v Kalabrlji je nad 100 otrok izgubilo Btarše. Osirotelo otroke bo Bprejell v dobrodelni zavod v Turlnu. — Zasramovaleo slovenskih dijakov. 11 oktrobra je zasramokal Schaffen-hauer, učitelj risanja na koprskem učiteljišču, slovenske prvoletnike mod poukom a besedami: "Wlndlsche Hun-dc, verfluchteB Pack, leh achmelss' euch hlnaus!" Povod tej nesramnosti Je bila prošnja dveh dijakov za neko-IKijasnilo, ker nihče se umeje nemškega mrmranja tega čistokrvnega švaba, ki je pa po mišljenju hud Ln-bon. Upamo, da ta zasramovalec slovenskih dijakov ne vujde zasluženi kazni! , —--T' r 11 l ■ fc Železnica na Montblano. Kakor vnano, so ravnokar zaceli graditi železnico na najvišjo goro v Evropi. Gradnjo vodijo večinoma italijanski inženirji. Kapital, 11 milijonov frankov, Hta zložila Bernard in Cotivreux. Železnica lx> na zobe. Proga je široka I meter. Električna moč, ki bo železnico gnala navzgor, bo enaka :ilX)0 konjskim silam. Železnica l>o 19 km dolga ter bo vozila do viseči no iJ87«» m. Dosedaj pride v Cluunou-nix vsako leto do 90.000 turistov, ki bi vsi rndi prišli nu vrh, a tura jim je prenaporna in predraga(300 frankov) In podjetniki računajo, da Ikj izmed teh 90,000 turistov so peljalo po železnici vsaj 2;">.0(). Ta številka nikakor ni preoptimis-tiona, ako pomislimo, da obUsne Uigi vsako leto 1.185.000, Pitata 42.000 in Jungfrau * 48.000 turistov. Tam, kjer so bo končala železnica, nadaljevala se lw> složna pot, po kateri so bo sprehajajo prišlo na vrh. ni Človeka, KATERI NE BI BIL ŠE ČITAL V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI 0I> IJV-DI 0 VELIKEM ZNANJU IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. I., Počasna smrt. Neki bolnik je prišel k zdravniku in ga vprašal za svet, rekoč, da'umira, počasi toda gotovo, ker počuti se vsakdan slabejega, nervozne jega in lašjega. Vzelo gaje jnko dolgo predno se je odločil zato za vpraša zdravnika na svet, misleč sam pri sebi, da bode zopet prošlo samo kakor jo prišlo, in brez zdravil. Dajo pa vžival Trinerjevo zdravilno grenku vino kakor hitro je počutil prvo slabost bil bi se gotovo obraril to bolezni. Ta zdravila delajo vsak želodec močan in delaven, ne suma da za-vzena redno hrano, pač pa da hrepeni po njej in jo potem pravilno prebavlja. V resnici ojaoi vse organe in celo telo, Kadarkoli o-paziš spremembo, da nimaš teka do jedi, ne telesne moči v organih; kadarkoli opaziš kake vrste nepravilnost po zavžitju jedi, ali da si nevzmirjen, imaš nemirno spanje; kadarkoli si nervozen, ali to srbi po životu, Trinerjevo zdravi 1-uo grenko vino ti bodo pomagalo. Očistilo bodo tvojo kri in isto podvojilo. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, III. KJE JE John Žibert, v Ameriko je prišel pred dvema letoma, in sicer v La Salle, III. Kdor rojakov ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti njegovemu bratu Anton Žibert Box 127, Castle Gate, Utah. • Somiiln'hiki narotujte tn t>npo roČujte n o tr h.wptse. ker je tu slavni professor edini zdravnik, kateri je napisni to prekoristno knjigo ,,Zdravje", s katero Zatoraj! Knjiga: ZDRAVJE. je dokazal, da ni človeško bede, trpljenja ali bolezni, katero bi on popolnoma in terrleljito no poznal. rtojtilti Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako sto ne- |fj § morili, slabi ali bolni, obrnete edino le nu Dr. E. C. Collins M. I., ker « Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšem času popolnoma ozdravi, bodi si katero b jJ koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake : Tajne spolne bolezni moške in ženske. gj Ozdravljen. Belima- Ozdravljena glavobola, Ozdravljen: k aslja, Ozdravljen: živčne bo- tj t izum in kronične boleha toka j n bole«nl nlahlne In jetlke. lwnl, pokvarjene krvi 8 notranjih žensklb 1 bolezni želodca. organov. in izpadanja las. Lepetleh •ru, I,a. Aloj/.ia Slama, Clarkson, Nehr. Janez Za^akovec, Box 8ft Butlc, Mont. Poleg toh injarno na rozpolago še na stotine pismenih zahval, katerih pa radi «i<»r;j, ne moramo tu priobčiti. P F John Krnač, Box 14 Connorvilic, O. rrl S pomnajkanja pr<>- p ril IQniski T 80 obrnete nn kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, g L a U J Cl lil • pilite po knjigo zdravje ter pismu priložite nekoliko znamk za post- |j| jfj nino nakar Vam takoj doposljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano se natanko znano, bodete ložje natanko |ij \ i»so bolezen in nje nzroke in kadar Vam jo vse p opisali svojo bolezen in čim gotovoje ozdravili. jSl V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opi&ile svojo bolezen, koliko časa traja, koliko ste stari in glavne znake in to v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljajte n;i sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS >1 i: 1HCAL INKTITUTE, 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. Potem smete biti z mirno dušo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Zavo.l Dr. E. C. (■ollllis-a je otvorjen "d to ure dopoldne do 5. popoldne. 7Z: ^LSiLiršlšvšia -1 NAZNANILO. Slovencem in bratom Hrvatom najtoplejo priporočava, posta-rokranjskiiin okusu delane SMODKE. Fino izdelane viržinke po najnižjih cenah. Zunanja naročila sprejt ml jeva z posebno točnostjo poštnine prosto Vsa naročila naj se noslovijo na B AKO V EC I * ROS. 507 S. Centre Ave. Chicago, LiEBICH Slovenski fotograf jx)znat mej Slovenci Že mnogo let izdeluje najlepše velike in male slike po najnižjih cenah. 80—NO Euclid Ave. CLEVELAND, O. Nižje podpisani priporečam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni -SALOON*- z dvojnlu kegljiščem in hlljar na razpolago. Točim sveže pivo, domača in importiranu vina, fino likerje in prodajam izvrstne emodko. Prost prigrizek yedno na razpolago. John Kumar, na vogalu Laflin in 20 ulice in Blue island Ave. Chicago, III. Naznanje. NAŠIM SLOVENSKIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM. Dasi je božič ali sveti večer bo daleč, vendar pa je čas omisliti si božična darila. 11 pr. iz vrste fotografij. Veliko, ali večina Slovencev ima prijatelje, sorodnike v stari domovini katero brezdvotnno na^Jaije iznenadijo, ako jim pošljejo svojo sliko ali svoje družine. Radi tega no odlašajte na zadnji dan ampak obiščite nas ta-koi v pi^ri priložnosti. Tudi bo Vam znhvaljujemo za vso prejšnjo naklonjenost upajoč, da bodete cenili in vpoštevali naše točne in cene postrežbe, sedaj namenjene edino le za naše slovenske prijatelje in odjemalce, katerih napredek in vstrajnost je nnša zahvala, ostajam z veleštovanjem 391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. Chicago. III. Telefon Urada Main 3U. Telefon stanovanja 228 —Y. Dr. F. E. Hicklin La Salle, III. Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad Strausn-vo prodajaluo. Ozdravljenje oči je moja posebnost. ROJAKI PO%OR! 1000 mož potrebujeva v —Silver Saloon*— 461-4(»H, 4th St. San Fran. Cal. za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejšo unijske smodke. Prigrizek prost in igralne mizo na razpolago. Rojaki dobo hrano in stanovanje. BRATA JUDNICh, San Francisco, Cal. N a z d ar rojaki!- Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Saloon: Točiva vedno szeže pivo in pristne druge pijače. Raznovretne fine smodke na razpolago. Za obilen poset so priporočava brata Košiček 590 S. Centre Ave. Chicago, III. 00257870 se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na Želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vnekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. ggj Dober tek. Močni živci. & Izborno prebavljatije. Močne mišice, m Trdno zdravje. Dolgo življenje. S To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo 2gC bolt zni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo in čistilca krvi, gj branite bolezni. £Sg • mm* POZOR! Kedaikoli rabite Trincrjcvo zdravilno grenko vino kot tek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. Mc * * * * Vuf V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH |§ Jože Triner 1 799 So. 4shland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. || Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. I sSsiiiBm Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno,-kjer točim vedno sveže pivo, naj-fineiše žganje in likerje In pristna, naravna vina Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano. John Mlakar, (»01 h. & Greenfield A ves. Went AII i h, Wis. RAZNO. Knjiga "OPATOV PRAPOR. : ŠCAK," spisal F. R. jo izšla, j Ta zanimiva zgodovinska povest j jo izšla kot podlistek v "Slov. i Nar." iu "Glas Svob". Knjiga i obsega 211 strani in sbino 50c. ; poštnino prosta. Kdor želi knjigo prodajati, naj j bo zglasi za pojasnila pri uprav- : niStvu "GLAS SVOBODE". j DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20 50 Temu je pridjati še 10 centov i.r poštnino.^ Podpisani priporočam vsem bratom Slovanom mojo —Gostilno«? dvorane za obdržavanje Hej in zabav. JOSEPH POLAČKK, 083 Loomis, cor. 1H PI. Chicago, (Telefon Canal 7231) Na znanje. Udom društva "Triglav" at. 2 S. N. P. J. v La Salle, III., se naznanja, da so imajo polnostevilno vdeležiti rodno mesečno seje dne 3. dec. 1005. Vsled obilega posla, začne se z eejo ločno ob 1. uri popoldne. U-djo pa, kateri bo zaostali z mesečnimi doneski, naj blagovolijo poravnati zaostali dolg m. dec., ter oddajo svojo vplačilno' knjižice društvonomu tajniku. D. Badovinaž, tajnik. Martinova zahvala. Povodom mojega godovnika me je počastil tuk. slov. del. pevski zbor "Orel", ter mi zapel kot članu svojemu par mičnih spevov, za kar mu bodi izrečena tem potom naj iskreuejša zahvala. Istotako naj-prisrenejša zalivalo gosp. Gorupu na krasnem nagovoru o tej priliki. Z najodličnojsim spoštovanjem, hvaležni: Martin Potokar Za zahvalni dan bodu Nickb} Plate železu ičaa družba prodajala vožnjo listke, ebopedeeed milj daljave, dne 29. in 30. novembra ven in nazaj za eno tretjino cenej© nego jh> navadi. Listki so veljavni za povrnitev do 4. dec. Vsaki dan vizijo trije vlalki v Ft. Wayne, Cleveland, Erie, Buffalo,- New York, Boa-ton in na razna mesta v New England. Za vožnjo se nedopln&ijo na no--bonim vlaku Nickel Plate železnice. Ameriški klulmi olxvli od 35c. do $1.00. Vsi vlaki vozijo iz Chicago postaje, La Salle in Van Buren cesto. Telefon Ton trni 2057 in 6172. Potrebujemo 30 dobrih delavcev za sekati in obdelovati hrastova drova v 3 čevlje dolge teBarske doge. Plačamo $2.00 od klaftre, ali pa $1.75 na dan. Od šeleznič-nih tasov ali švelerjev plačamo 15o od kosa. Woods & Stave mill blizo Ariz., ali 5 milj vzhodno od mesta Homer, La., Claiborne Parish Co. Ketnpa je še nova, in delo stalno kakor so nam zatrjuje, plača se na vsacih 14 dni. Hrana stane $3.50 na teden, v delo se sprejme tudi ena ženska za kuharico, ali pa da provzame brano v svojo oskrbovanje. Naslov: American Bohemian Stave Co. Box 80, Homer, La. Nevarnost pri delu. V zadnjih petih letih Je padlo G888 rok, G055 »pesti, 31.358 prstov. 26.012 nog, 5412 oči ln 3305 glav delavcev kot žrtev avstrijska obrti. Bilo je še 16.000 drugih poškodb. Cirkularne žago so odrezalo 1690 prstov, 1291 oil kamnosekov Je izgubilo vid, 1290 nog so Je polomilo pri lomljenju kamenja ln nakladanju Artdra, 1357 ijog ln 1429 prstov Je bilo pohabljenih pri nakladanju, 343 rok so poškodovali Jermeni pri strojih. Seveda je bilo še mnogo drugih poškodb, katerih nq navaja uradna statistika. Mr nI zvedela zan je. Delavec vodno Izpostavlja zdravje ln življenje. Vsi ti poškodovani udje pomenjajo za pohabljence uničenje aH vsaj zmanjšanje vira, odkoder dobivajo vse potrebno za življenje. Kako malo tega v primeri s tem delodajalec! NIC drugega kot denar. Delavec pa stavi vso svojo osebo v službo države. Po njegovi pridnosti dobi podjetnik možnost, da plačuje davke. In vendar so dobe ljudje, ki trdijo, da bi bilo krivično, če bi Imeli tudi delavci. ki no plačujejo direktnega dav-kn. volilno pravico. — Drag kozel. V Marijinih varih Jo kozel hotelirja pri ''Itepoštevu" pobo-del Prusa Wlnklerja na cesti, da si je Winkler zlomil nogo. Tožil Jo hotelirja za odškodnino, ln sodiSče mu je priznalo 5000 K za bolečino in 15G(> K za zdravljenje. S sodnimi stroški vred velja kozel lastnika 11.000 K. — V Brazilijo, in sicer v državo St. Paul Izvablja ljudi neki švicarski agent. Ker so tamošnje razmere za lujce zelo neugodne, bo Izseljenci sva-re, da naj so nlkarl ne dajo speljati z lepimi obljubami na led. — Kralj Peter so namerava odreči prestolu, tako pišejo v zadnjem času nekateri židovski listi, a ne samo zase, marveč za vso svojo rodbino. Ni nam pač treba naglašatl. da ie to pobožna želja raznih sovražnikov slo vanBtva, ker jih jezi, da sedi na srbskem prestolu mož, ki uživa splošne simpatijo pri vseh Jugo»lovanlh. Vidijo, kako se širi ideja Jugoslovanskega edinstva pod egido kralja Petra, zato Jih jo strah in žete si, da bi so kralj Peter rdrekel prestolu. Toda te njihovo želje bodo vedno ostale samo željo in čo Jih tudi z gorkimi svojimi simpatijami spremlja •— "Hrvatsko Pravo." — V vseh delavnicah državnih Železnic so uvede z novim letom mesto 10 urnega 9% urni delavnik. Opoldne dobe vsi uslužbenci 1K uro odmora. — Turški »uhan se jo tako UBtrašIl korist I hitri jo na Ruskem, da je izdal strogo prepoved za turško časopisje, ki ne sme ničesar omeniti o najnovejših dogodkih na Ruskem. — Dunaj 3. novembra. Po Bnočnem shodu za splošno volilno pravico, kateremu Shodu jo prisostvovalo blizu 15.000 OBeb, so šli udeležniki zvečer pred parlament. Na ulicah so govorili razni socljallstlčni voditelji, med nji-mi tudi poslanec Daszynski. Govorniki niso prizanašali niti dinastiji. Na Schwarzenbergovem trgu Je polleljn zastavila pot nmožlcl, ki Je hotela Iti pred cesarski dvorec demonstrirat. — Vnel so je boj med demonstranti In policijo ter je bilo kakih 100 OBeb ran-jenih, deloma lahko, deloma pa tudi nevarno. Tudi več policajev je bilo h kamenjem ranjenih. * — Dunaj 3. novembra. Sinočnl krvavi boj med policijo in med Bocialnlml demokrati pred cesarskim dvorcem, je obudil med prebivalstvom splofino ne-voljo proti vladi In njenim organom. Vlada Je v velikih skrbeh, kako posledice da bo to imelo na drž. abor. 2o danes je gotovo, da se bode v prvih sejah poslanska zbornica pečala samo s soclalnodemokratlCniml predlogami. Socialni demokratje mislijo v prvi seji podati nujni predlog zaBtran splošna in enake volilne pravice In obenem tudi Izdelan tozadevni sakonskl načrt. Tudi zaradi sinočnega boja viože nujan predlog. Prvi vihar Je bil že danes v nlžJeavBtrljskem deželnem zboru; bil je tako velik, da je moral deželni maršal sejo pretrgati. Namestnik Klelman-segg Je pojasnil, da so socialni demokratje prvi a kamni napadli policijo, nakar je ta rabila orožje. Na Marlahli-ferstrasse so napadli dvorno kočijo, v kateri Je sedel knez Liechtenstein. Redarji na konjih bo morali napadalce razgnatl In spremiti kočijo do Bchiin-brunna. 1C oseb Je bilo aretovanlh. Namestnik Je povedal, da Je Izdal stroga naročila glede vzdrževanja reda, pou-darjaje, da se motijo tisti, ki mislijo, da bo bodo politična vprašanja reševala na ulici. Krščanski soclalci so vpili, naj se nekaj socialnih demokratov obesi, potem da bo koj mir. Mirko Vadjina iriporoča bratom Uovencem svojo BRIVNICO. 390 W. 18. 81. Chicago. Največja slovanska tvrdka Emil Bacliman, 580 So. Centre Ave. Chicago. NOTA MODA JESENSKIH IN ZIMSKIH OBLEK! $6.00 Nikjer drugod ne dobite toliko bo-logo raznovrHtnih sukenj in površnikov i — Pridite lit oglejte hI našo zalogo, into vam razkažemo brezplačno ako kaj kupite ali ne. Vso našo obleke bo delane po naj no-modi, okusno in trpežno. Suknje z enim ali dvoj- oprsjem po.----- do..................... $26.00 Površniki najnovejše dfc fi K A mode po............ 9 4.OV do...................... $20.00 imamo posebne obleke v zalogi za majhne, velike kakor tudi za navadne ljudi. Izdeluje društveno znake, gum-be. zastave in druge ptrobšoine. ......n Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chloagi in drugim po okoliei naznanjam, da točim v svojem novonreje-nim "saloonu" vedno svežo najfinejše pijače-"atlas beier" in vsakovrstna vina. Unijske suiodke na razpolago. Vsaee-inu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilon obisk bo vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 ulico Chicago, III, i£___ss Na vogalu 18. ulice In Blue iNland Ave. imppp-- -i^piiij.jivJiHipi. v. MuvpimHiw WW* w . J LAS SVOBODE Konklavc 1. 1903. III. i šo tisto uro, ko Jo bil Leon XIII. Izvoljen za papeža, se je pokazalo, da Je avtokrat ln vse prej kakor spora zumljonju z Italijo naklonjen mož. Kardlnalskl zbor Je bil sklenil; da podeli novi papež na trgu pred Petro vo cerkvijo zbranemu ljudstvu prvi blagoslov z zunanje logglje. Ko Je bil pa Leon XIII. Izvoljen, jo hitro, ta sklep ovrgelMn blagoslovil Je par.sto ljudi z notranjega portala. med tem ko je pustil f-totlHofi vernih ljudi brez blagoslova, »jamo zato, ker so stali na — italijanskih tleh! Ko jo Leon XIII. zasedal papeškt prestol. Jo bila cerkev zapletena v hude boje. Rusija je bila že 1. 1866 pretrgala vaako_ivezo s papežem. V Nemčiji Jo divjal kulturni boj, ki ga je Bfcer tako blBtroumnl Dlsmarck tako nerodno vodil, da je bil v naprej izgubljen. Švlra jo bila 1. 1873 papeževemu nunciju ukazala, da so spravi čež mejo. Avstrija Je bila nejevoljna, ker je bil Fij IX. preklel njene temeljne zakona. Francija Jo jezno gledala v Rim, ker so dobivali franco ski duhovniki z Rima migljaje, da agl-t i rajo proti tepubllkl In za bourbon-skega pretondenta. Angleškn Je srdito sovražila rimsko cerkev, ker Je pa-pe* PIJ IX. javno zagovarjal Irske "fenlerjo", ki bo vodili boj proti Angležem. tako da je Gladstone papežu Plju Javno očital, da Je pajdaš ln sokrivec roparjev In morilcev. Cerkev je bila ob smrti PiJa IX-podobna potapljajoči so ladji; bila Je a politično ln morallčno, materijalno In duševno bankerotna ln pravo čudo Je, da se je Leonu XIII, posrečilo, jo reittl propada In JI pomoči do nove veljave in do novega ugleda. Leon XIII. je b pomočjo svojega državnega tajnika kardinala Frane-hlja in s podporo kardinalov Gallm-bortlja in Nine tekom kakih 10 let poravnal skoro vse konflikte z raznimi državami In n. pr. v boju z Nemčijo dosegel najsljajnejaf trlumf. Pokazal je pri tem izredno dlplomatično spretnost in politično Izvedenost. Pri tem je Imel vedno pred očmi Jasni načrt: utrditi in povečati vlip katoliške cerkve na razno države ln pridobiti to države, da bi postala Italija izolirana in da hI se mogla obnoviti cerkvena država. Tudi notraja organizacija rimske cerkve Je bila ob Bmrtl Plja IX. v najobupnej&em stanju In Leon X^'-je poskusil, da tudi tu napravi red. Imenovanje - koreniti reformaciji ln moderniziranju naklonjenega škofa Nowmanna za kardinala se je po pra-- vlct smatralo za dokaz, da je Leon XIII. akceptiral Nowmannov program. Temu so so uprli jezuvitje ln vsa njihova Jeza se Je osredotočila na papeževega državnega tajnika Franehlja, češ, da je ta vplival v omenjenem Bmlalu na papeža. Leon XIII. Je 1. 1878. nekemu redakterju jezuvltskega lista "Clvllta Cattolica" rekel, da Je pripravljen lotiti se v družbi b Fra-nehljem boja proti Jezuvltom 2a reformiranje in moderniziranje cerkve. Štiri mesece potem je bil kardinal Franehl zastrupljen. Franehl Je v cerkvi Sa. Maria in Campltelli moral blagosloviti novega nadškofa neapolj-skega. Bil jo vroč |>oletnl dan ln ceremonija Je bila dolga. Franehl je prosil za čašo limonade. Prinesli so mu jo, a komaj Jo Je Izpil, se Je zgrudil na tla ln stresla ga je taka mrzlica, da se Je mislilo, da umrje pred altarjem. Umrl Je — naslednjega jutra, v najlepši moški starosti ln truplo je podtulo vse črno, jasen dokaz, da je bil prvi državni tajnik Leona XIII. zastrupljen. Kardinal knez Hohenlohe ni nikdar prikrival Bvojega prepričanj*, da je bil Franehl zastrupljen zategadel, ker je hotel cerkev reformirati. Kardinal Hohonlohe, velik nasprotnik jesuvltov ln papeževe nezmotljivosti, je bil sam vedno v strahu, da ga njegovi nasprotniki zastrupijo ln al Je dal v konklave prinašati jedi t domu. čeS, da bi ga sicer znali spra-vltl jezuvitje s sveta. Franehijeva smrt je Leona XIII. silno pretresla, a vendar se nI hotel ukloniti jezuvltom ln je Imenoval dri tajnikom Franebljevega prijatelja ln somišljenika, kardinala Norso. Usoda tega moža jO dokaz, b kakimi sredstvi se dela v najvišjih krogih rimske cerkve. Jezuvitje so kardinala Nino sovražili. Umorili ga niso — morda samo zato ne, ker tega niso mogli storiti — as strupenimi obrekovanji so ga pripravili do tega, da se Je sam od- povedal. Najprej so začeli jezuvitje s tem, da so kardinalu Nini metali polena pod noge. V Belgiji je bilo tadaj veliko nasprotje med cerkvijo ln med ijržavo zastran šolstva. Franehl in Nina sta dolala na to, da bi Be to nasprotje premostilo. Jezuvitje pa, da bi qtežill Nini atalldčo, so naenkrat za Čeli v Belgiji posebno strastno aglta-cljo proti državni šoli ln doBeglt bo, da bo Je obstoječo nasprotje še poostrilo in da »e Je naposlod morala pretrgati dlplomatlčna zveza med Vatikanom ln med Belgijo. Clm bo to jezuvitje dosegli/ so pa padli po kardinalu Nini in mu očitali, da jo nesposoben ln da jo s svojo nerodnostjo pokvaril, kar Bta bila Leon XIII. in Franehi srečno napeljala. Jezuvitje so upali, da strmoglavijo s to spletko kardinala Nino, ali temu so jo posrečilo dobiti dokazov, da so vso to spletko na**kodo cerkvi vpri-zorili Jezuvitje in zato ae papež ni lo-čll od nJega. --- Zdaj so. jezuvitje segli po drugem orožlju. Poskušali so kardinala Nino Boeljalno onemogočiti. Pridobili bo črno aristokracijo v Rimu — rimska aristokracija so deli v črno ln v-belo prva Jo klerikalna, druga liberalna, prva stoji na strani papeža, druga na strani zedlnjenu domovine — da Je kardinala Nino bojkotirala. Nihče ni s kardinalom občeval, niti v papeževi navzočnosti ga nI nihče ogledal ali žnjlm govoril. Ali Nina je bil ponosen mož In se tudi na ta način nI dal ukloniti. Končno so jezuvitje Begll po tlBtem orožju, v katerem so posebni mojstri. Uprizorili so velik škandal. Papež Ima graščino Castel Gandolfa. Iz to graščine Je oskrbnik prodal nekemu znancu kardinala Nino nekaj starih krožnikov in majolik. Jezuvitje so zdaj začeli :>o svojih agentih kardinala Nino po vteh mogočih listih napadati, češ, da krade cerkveno Imetje ln da Je |M)d ceno prodaja svojim prlja leljeiu. Škandal je bi! velikanski, — Kardinal Nina Jo sam priznal, da se Jo v tistih težkih dnevih večkrat mislil ustreliti. Najel Je celo vaBtvo detektivov ln Žrtvoval ogromne svotc dn Je prišel pr°vzroMteOem na sled. Po dolgem času se mu Je to tudi posrečilo. Zbral Jo materljal, s katerim Jo dokazal papežu svojo nedolžnost ter mu dokazal, kdo Je ta škandnl vprizoril. Potem pa je vrgel papežu svojo službo pred noge: boju z Jezu viti mol nI bil kos. Tako Je Leon XIII. v iwltretjem letu Izgubil dva državna tajnika. Jezuvitje so bili papeža že precej ugnali. Bal so Jih je fit zato jo Imenoval za državnega tajnika moža, ki nI bil ne ptič ne miš in ki je hotel z obema strankama dobro Izhajati. To Jo bil kardinal Jacoblnl. Jezuvitje so seveda zahtevali, da nuj tako pleše, kakor oni zahtevajo ln ker se jo Jacoblnl le deloma uklonil njih diktatu. so kmalu začeli proti njemu lntrlgira-ti. V tem Blučajn pa nI bilo trebu ne strupa, no škandala — Jacoblnl Je namreč nenadoma umrl, star šele 15 let Nasprotjo med jezuvitl in med za stopuiki modernejšega naziranja pa s tem še dolgo nI ponehalo. Ideje, ki so Jih zastopali Franehl, Nina ln deloma tudi Jucoblnl so našle zdaj kar tri odločne prvoborllce. To so bili vsestransko visoko spoštovani kardinal Sehlafflno, svetovnoslavnl zgodovinar opat na .Monte Cassinu Lulgl Tub t i ln učeni vatikanski knjižničar Carin. A tudi ti trije so v boju z Je-zuvltl podlegli. Naravnost tragična je bila UBoda genljalnega benediktinca opata ToBtlja. Ta je na direktno željo papeža Leona X"'- napravil načrt za porazumljcnjo med Vatikanom in ined Italijo. 2o je bilo vse pripravljeno, da se to porazumljenje doseže, ko bo jezuvitje in njih pristaši jtosegll vmes in vbo akcijo pokopali. Tostl je moral svoj načrt preklicati. Papež Leon ga je bil piiBttl na cedilu. Globoko užaljen se je Tostl umaknil lz Rima. Svojim znancem pa Je mnogo-grat kazal krtačne odtiske svoje knjl ge o porazumljenju t Italijo, na katerih odtlsklh so bile z drobno pisavo zapisane poprave, premembe ln popolnitve, ki jih Je lastnoročno napravil — papež Leon X111« Kmalu potem sta umrla Carin ln Schlafflno In s tema dvema zadnja bojevnika za moderniziranje cerkve ln za porazumljenje z Italijo. Papež Leon XIII. se je zdaj popolnoma podvrgel jezuvltom ln ti bo svojega učenca ln ljubljenca maja meseca 1. 1887. posadili na topil sedež državnega tajnika. Ta gojenec in ljubljenec JezUvI-tov je bil — kardinal Mariano Ram polla marki del Tlndaro ln obdržal Je vajeti v rokah do smrti papeža Leona XUt .Predno poskusimo očrtatl politično delovanjo papeža Leona XIII. in njegovega državnega tajnika Rampolle, naj si nekoliko ogledamo t finančne razmere papežkega dvora v Vatikanu in vodstva rimske cerkvo.- Zgodilo se Je pred mnogimi leti, da Jo bil neki avstrijski diplomat priča jeznega vzklika papeža Leona "Tlburzi ln Gasparone sta poštenjaka v primeri z razbojniki v Vatikanu. Ali ste kaj takega že Bllšall? Vsak gostilničar napravi lahko to, kar Jaz zaužljem, za pet frankov na dan In bo šo 30 frankov na mesec zaslužil. Tu pa ml za mojo hrano zaračunajo po JOO.OOO-.frankov i>a mesec. Ta ne-, sramnoBt kriči do neba! In povrh zaračunavajo še penzlje po 5000, 8000 in 10.000 skudov (1 skudo — G frankov) za prelate, ki so že deset let mrtvi, za službe, katerih sploh ni, za osebe, ki še nikdar niso prestopile vatikanskega praga." Ta silna ječa—papeža Leonu XIII. jo bllu gotovo upravičena. Tri mesece je papež ubsolutnl gospodar v Va-tlkanu zahteval in silil, da so mu predloža natančni računi o porabi pa peških dohodkov, a teh računov nI mogel dobiti. Dvorna kamarila Je te računu obetala dan na dan, a ni prišla I njimi na svetlo. Končno se Jo papežu predložila pola itaplrja, na kateri je bilo navedenih enajst glavnih točk. Za te se Je na leto Izdalo Bkoro — osem milijonov frankov. Tedaj Jo papež vzkipel v Bvetl Jezi, povedal vatikanskim prelatom, dn so goljufi ln Bleparjl ter zahteval, da ae mu predlo-žo natančni tačunl. Več let se Jo potem z vbo eneržljo bavll z reformo vatikaiiBke finančne uprave, dokler niso opešale njegovo moči, dosegel pa ni — prav ničesar, vse Je ostalo pri Btarem in ostale so tudi na dnevnem redu navadne sleparije, ponarejene jmbotnlce in finglranl vlomi. Takih srak kakor v Vatikanu, nI menda nikjer na svetu. Papežev "finančni minlBler" kar dlnal Močeni Je za leto 189» sestavil proračun, ki kaže, da potrebuje Vatikan za svojih 800 prebivalcev — 7.260.000 frankov. Ta proračun določa: Za privatno porabo papeža pol milijona frankov; za državnega tajnika en milijon frankov; za 22 kuri-Jalnlh kardinalov 700.000 frankov, za prefokte treh papešklh palač 1,800.000 frankov; za uradniške plnče ln uradniško penzljo 1,500.000 frankov; za papeževo krono ln postrežlto 2,400.000 frankov za tole ln milodaro 1,200.000 frankov. Kakor se vidi, se Jo računalo samo za papeževo osebo 2,900.000 frankov. Seveda Je papež porabil komaj 50,000 frankov na leto ln torej lahko 2,850.-000 frankov vsnko leto naložil v hra nllnlcl. Tudi drž. tajnik Jo lahko spravil lepe Bvote na stran. Vsega skupaj so bili pri drž. tajniku trije plačani uradniki Rampolla, njegov namestnik In vodja pisarne, poleg teh pa trije mladi duhovniki, ki so se pripravljali za dlplomatično karijero in so morali delati zastonj. (l)aljo prihod.) Slovencem In bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim draštvam priporočam tudi moje dvorane za društvene sejo, svatbo, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudsko veselice._ Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. BGT Potujoči rojaki vedno dobro došll! "^©Ct Priporočam se VBOtn v obilen poset. Frank Mladič, 587 SrCentre Ave. Chicago, III. Pozor! Pozor! Slovenci. "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v Bodekih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljšo in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S, Centi e Ave. Chicago, III. cS S u a -m cd QC O >NJ .c « .5 i si v, « « * m 2 CS M >U * H u i ►J .'2. SJS < M ± g W C £ > H $ 3.5 .„ c ,0D £ št 2 " s « • '3* S« 3 o rt rt > C M M Z, o rt a. •C o s » S.2..S o- U - ® a -a 93 p C — a> >cj £ .1 s •N el a m S v ee c a n £ £ C _ On/) s-s a o M M r O S * .a * £ . • S 9i NAZNANILO. Rojakom priporočamo našega zastopnika Frank Budno, ki se mudi na potovanju. Dotičnik ima pravico nabirati naročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase. Upravnistvo »OLAS SVOBODE". Solidne obleke. Našo največjo pozornost obračamo na izdelovanje solidnih oblek, kar pa pri prodajalcih na debelo pogrešamo, ker kupujejo obleke od tvoruičarjov. Predvsem je treba izbrati fino in trpežno blago in vzeti natančno mero, potem se še le prične z delom. To je pa pri nas v navadi. Ovratniki izdelani naroke, pavolnata podlaga na ramenih, platnena podlaga na prsih jamčijo, da je obleka izdelana Bolid-no. Tako obleke se pa le dobi pri nas, kakor vsakovrstne uni-fortne, v čigar izdelovanju smo pravcati mojstri. Telefon — Canal 11H8 Slovenci pozor! « « i i i § Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravato ali druge važne reči za možke — za delavnik idi praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove -----=po , ji najnovejši niodl in nizki ceni. j* jritU MAMEK, 581 S. Centre Ave. bliseo 18. ulice Chicago, 111. (D 0 Dr. M. A, Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canal 47B Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist, .o Pemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče se popolnoma zdrave zob«? Pusti si jih zaliti b zlatom ali srebrom, kar ti za v Bele j dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 43& hi, mtiir n ■ ,. .. »•» . .„ .... iaa