Listek. Jimaška smrt. Slika iz rusko-japonske vojske. Ruski častnik N. Kravčenko popisuje morski boj, v katerem je žalostno umrl admira! Makarov, tako-le: Bilo je po noči dne 13. aprila. V majhnem stanu pri bateriji kapitana R Zajca na Zlati gori se nas je zbralo pet mož, da opazujemo pričakovani napad japonskih branderjev. Bila je tu le ena miza, na kateri je gorela lue, stalo nekaj mrziih jedi in steklenica s čajera. Vsi smo bih precej iztnu<:eni, in razgovor je potekal le prisiljeno. Za naaihnimi, slabo prislonjenimi durmi žvižgal je mrzel veter, ki je včasih s silo zapiskal »kozi Spranje. »Pojditno gledat ua morje, da v luči projektorjev vidimo, kako je zunaj«, je predlagal nekdo. A drugi so bili prcti temu predlogu. »Mraz je, gospodje«, je rekel poveljnik baterije, »in veter je tak, da skoro noge izpodnaSa. Jaz sem bil ravno zgoraj na utrdbi, >n kmalu bi me bil veter vrgel z lestviee. Ne kaže iti vun. Veter pa rjove. Čemu bi hcd li vun? V takem viharju ne pride no- ben brander, \erjamite mi! Pijte čaja, gospodje!« In poveijnik nam je prilival iz samovarja. »Da«, pristavi inženir. »Zdaj je še dobri ladji težko voziti, kaj Se!e branderjem, o katerih trdijo, da imajo po troje skup zvezane !< Osiali smo. Bila je že četrta noč brez spanja, in to «mo čutili vsi. Ofi so nam kar skup lezle. Polcžil sem si potno odejo pod glavo in zadreinal- Kar se z ropotom odpro vrata. Vstopil je v sobo vojak, pozdravil vojaSko in skoro zavpil: »VaSe blagorodje, izvolite dovoliti: Z morja se sliSijo streli!« »Kje?« ga mirno vpraSa poveljnik. Videlo se mu je. da je že naraien takih poročil. »Tega ne vem«, odvrne vojak. »Najbrže prihaja glas od LiaoteSana sem.« Hitro smo se odeli in sli vun. Veter je godel in piskal, vse nebo je bilo zastrto z oblaki. Bilo je temno, mizlo in vlažno. Tu in tam so se videle nepremnkljive sence ruskih straž. Šli smo skozi vrste betoniranih kazemat in iz njih Strlečih ogromnih moi^ečih topcv. Zlezli smo na utrdbo id sef ustavili pri daljnomeru, kateri določuje, kako daleč proS so sovražne ladje, kadar »e prikažejo na morju. Tu je že stalo nekaj vojakov, zavitih v doJge p!ažče. »Ali že dolgo streljajo ? Ali se kaj vidi ?< »Nič se ne vidi.« »Kolikokrat so udtrelili?« >Sedemkrat, vaSe blagorodje.« Začeli smo pazno gledati v daljavo in ca3e oči so slediis svitlobnim trakom, ki so hiteli po morski povrSini iz naših projektorjev. Z vso napetostjo smo iskali dragih tovariSev, kateri so Sli to noč na morje na osmih torpedovkah. Kje so? Kaj je ž njimi? Oai plovejo brez luči, »tražijo morje v popolni temi in le šepetaje si pravijo poveljnikove ukaze. Srce nam je bilo nemirno in cči so nam skoro stopale jzpod obrvi, tako napeto smo g!edsli.° Težko nam je bilo zaradi njih in smilili so se nam, ko smo se spomnili, kako so urno vai hiteli v pristan in na krov, ko jih je signalni strel admirala Makarova poklical na ladje. Kar izkuSali a<> se, kdo bo prej na svojem mostu, in zdaj so ta-n pripravljeni, da »e žrtvujejo za domov n • A kakor smo gledali, kakor /in^ p^»luSali — zapazili niirao ničesar. Niti enega človeikega glasu nikjer! Oaleč daleč pod našimi nogami je Sumelo morje razbijsjoč svoje težke valove ob skalni breg, in skczi nočno teino so segali v neznane daljave široki, zvedavi žarki projektorjev. DomiSliija nam je slikala podobe, drugo straSnejšo od druge. Videli smo potapljajoče se torpedovke, bledeča lica ranjencev, obupno mahanie potapljajočih se tovarišev ... Nič... Veter nas je slednjič pregnal, in kmalu smo zopet vsi dremali spodaj, ta na postelji, drugi na klopi, tretji ob mizi. Koliko časa je tako preSlo, ne vem. — Neki Sum me prebudi, in ko odprem oči, nekdo prihaja. Dve besedi čujem: »torpedovke« in »boj«. Kot bi me vrglo pokonci, vstanem in hitim za drugimi na utrdbo. Svita se. Veter je nekoliko pojeDjal. V sivi, mlečni megli, kakih osem do deset kilometrov dalefi se je raztegalo Sest torpedovk. Ena od njih se je bližala in se silno kadila ter s polnim parom hitela k naSi stražni ladji, k slavnemu »Bajanu«, ki je stal ob vhodu v pristan, a druga, tudi vsa t dimu, je hitela naprej na morje. S Sestdeset sežnjev visoke Zlate gore smo jih vse dobro videli. Zdaj na tej, zdaj na drugi ladji se je pokazal bledorumen plamen, dvignil se dim, in nekaj hipov za tem smo sliSali vsakikrat votel strel. Kroglje so žvižgale, tuintam padale v vodo in dvigale cele stolpe vode. »Gotovo |e tu Japonec zadet«, čujein poleg sebe. »D«, da, vidite, kako se ksdi iz njega! Strel ie ^adel v stroj. Ta ne uide! Daleč se je upal, zdajpa ima!« »A glejte, udati se noče! Kako silno strelja nazaj! Bog bodi milostljiv tem lantom! Škoda jib! Da bi jih rajSi vjeli!« A torpedovki ni prislo na misel, da bi odnehala. Ko so jo Stiri sovražne torpedovke cbkrožile in obsipale s krogljami, je vedno bolj streljala in marsikaka kroglja njegova |e udarila ravno pred sovražnika, ki so se drž&Ii v bojazljivi daljavi. >Š3 ušel bo«, nevoljno pravijo gledavci. >Pa čegava je ta torpedovka? NeumIjivo, da se tako drži!« »Cegava? Japonska je!« »Gospoda«, reče kapitan Gurko, »to je naša torpedovka!« »Ni mogoče! Zakaj gre vun in se ne zavaruje v pristanu? Kje so druge? Saj jih je Slo osem vun!« »Ne vem, kje so, a to je gotovo: ta torpedovka je naS ,Stra8nyj.« Tačas so ga pa že obkrožile sovražaice v pravilnem polkrogu in obsule s streli. — »StraSnyi« je streljal kot besen in Sel naprej. Dalj časa ie 8lo tako dalje. (Eonec pride.)