Štev. 292 V Ljubljani, sreda 27. decembra 1939 Peftnlna platana v gotovini Božična poslanica poglavarja katoliške Cerkve: Predlogi sv. Očeta za pravičen mir Predsednik Roosevelt posebnega začasnega Vatikan, 26. dec. Nn sveti večer se je zbral kardinulski kolegij in čestital papežu Piju XII. za božične praznike. Sv. Oče je imel na kardinale nagovor, v katerem se je dotaknil tudi sedanje vojne in v prvi vrsti obsodil politiko sile, zlasti pa napad Rusije na Finsko. Nato je izjavah »Bili smo žnlibog prisiljeni biti priče cele vrste dejanj, ki se ne dajo opravičiti niti s predpisi _ kolektivnega mednarodnega prava, niti z načeli prirodnega prava. Ta dejanja dokazujejo, v kolikšni meri je smisel prava izmaličen zaradi totalitarnih pojmovanj. Sem spada tudi vnaprej pripravljen napad na mali, delavni in miroljubni narod pod izgovorom,_ da preti nevarnost, ki sploh nikoli ni obstojala in ki sploh ni bila možna. Strahote in nedovoljena uporaba rušilnih sredstev celo proti ne-borcem in beguncem, proti ženam, starcem in otrokom, dalje preziranje svobode in človeškega življenja, predstavljajo dejanja, ki kriče po božjem maščevanju.« Nato je sv. _ Oče govoril o prizadevanjih sv. stolice, da bi se ohranil mir, ter navedel razloge, zaradi katerih so se ti miroljubni poskusi ponesrečili. Glavni krivec je globoko nezaupanje, ki vlada med narodi. Sporna vprašanja med narodi bi se dala mirno rešiti, toda to nezaupanje, ki izvira iz cele vrste posebnih okoliščin, je preprečilo, da bi se upoštevale morebitne obljube in trajnost možnih konvencij. Sv. Oče je rekel nato, da s strahom gleda na posledice vojne, tako na moralne, kakor na materialne, ekonomske in na posledice na socialnem polju. Te posledice naj bi pripeljale vlade do premišljevanja ter jih pripravile do tega, da bi se začele razmotrivati, če sploh obstojajo cilji, ki bi utegnili opravičevati vojno. Tisti, ki so odgovorni za svobodo narodov, bi morali v primerni uri določiti osnovne točke pravičnega in častnega miru, ne pa vnaprej odklanjati pogajanja, če se zanje pojavi ugodna prilika. Sv. oče je nato preciziral temelje, na katerih bi se lahko po njegovem mnenju zgradil pravičen ■mednarodni mir. Svobodo vsem narodom 1. Zagotoviti je treba pravico do življenja in neodvisnosti vsem narodom. To je osnovna zahteva za pravičen in časten mir. Želja do življenja, ki jo goji vsak narod, pa se ne sme opirati na smrtno obsodbo, izrečeno nad drugim narodom. Oe bi ta enakopravnost izginila, ali če bi bila ogrožena, potem zahteva pravni red popravilo, toda ne z mečem, temveč po pravilih pravice in vzajemne pravičnosti. Duhovna in materijalna razorožitev 2. Da bi tako ustvarjen red mogel biti dolgotrajen, morajo biti narodi osvobojeni izpod suženjskega jarma, ki jih tlači zaradi tekmovanja v oboroževanju. Prav tako morajo biti ti narodi prosti strahu pred materialno silo, v kolikor se ta sila pojavlja kot tiranski rušitelj imru. Mirovni predlogi, ki ne bi upoštevali temeljnega pomena vzajemne razorožitve, organske in progresivne, ki bi bila tudi praktična, kar se tiče njenega duhovnega pomena, bi pokazali prej ali slej, da se ohraniti ne morejo. Potrebne so ustanove, ki bodo jamčile izvajanje pogodb 3. Pri preosnovi skupnega mednarodnega življenja bi morali na vseh straneh uvideti vrzeli in pomanjkljivosti iz preteklosti. Tudi pri obnovi mednarodnih institucij bi morali upoštevati izkustva, kakršna so nastala kot posledice prejšnjih pobud. Ker pa je za človeško J ">st težko, reči bi se dalo, celo da je ne-•nogoii., da bi vse predvidela in vse zagotovila v mirovuiii pogajanjih, takrat, ko se je težko sprostiti strasti in jeze, je treba ustanoviti Pr.aTne Us*anove, ki bi zmogle jamčiti točno in lojalno uveljavljanje konvencij, ki so odločilnega pomena za častni sprejem mirovne pogodbe in bi se izognili tako svojevoljnemu ter enostranskemu tolmačenju pogojev teh pogodb. Pravice narodnim manjšinam 4. Če se hoče zagotoviti Evropi boljša organizacija, potem je treba posvetiti posebno pozornost eni stvari, in to je upoštevati je treba potrebe in pravične zahteve vseh narodov, kakor tudi narodnostnih manjšin. Za te zahteve ni zmerom dovolj, če temelje na striktnem pravu, ko pa so pogodbe, priznane in sankcionirane, še v veljavi, pa se temu pro-tivijo. Te zahteve zmerom zaslužijo pravično razpravljanje, da bi se ustreglo pravičnim zahtevam na miroljuben način in, če je to potrebno, tudi s pravično, modro in složno revizijo pogodb, številni povodi za uporabljanje sile bi se odstranili, če bi se uvedlo dejansko ravnotežja med narodi in obnovil temelj vzajemnega zaupanja. Duh krščanske ijubezn! naj prekvasi narode 5. Pa tudi boljše pogodbe bi bile nepopolne in obsojene na neuspeh, če bi tisti, ki vodijo narode ali pa narodi sami ne dopustili, da jih prekvasi tisti duh odgovornosti, ki odmerja človeške odnose po enostavnih in nespremenljivih odredbah božanskega prava, to je prekvasit s tisto željo po pravici, ki se zahvaljuje sv. Očetu veleposlanika ima za temelj moralno pravico, to je s tisto vsesplošno ljubeznijo, ki gradi mostove do tistih, ki nimajo te sreče, da bi bili v naši Cerkvi. Končno je sv. oče sporočil kardinalom, da je predsednik Združenih držav Roosevelt sklenil poslati v Vatikan »začasnega veleposlanika«. Sv. oče je rekel, da je zanj ta vest prijetna, ker pomeni velik prispevek k svetovnemu miru in za ostva-ritev pravičnega in trajnega miru ter olajšanje vojnih grozot in trpljenja. Papežev govor je imel po vsem svetu velik odmev. V Parizu se povsem strinjajo s papežem in poudarjajo njegov pomen, kajti izgovoril jih je poglavar z največjo avtoriteto na svetu. Se bolj navdušeno je bil govor sprejet v Ameriki, kjer se je istočasno objavila vest, da je Roosevelt imenoval svojega začasnega poslanika pri Vatikanu in tako bo Amerika spet navezala stike s katoliško Cerkvijo. Roosevelt je poslal papežu posebno pismo po newyorškem nadškofu, dalje poglavarju ameriške protestantske cerkve in ameriškemu vrhovnemu rabinu, v katerem želi, da bi vse tri vere neutrudno vzgajale ljudi in skušale doseči, da bi se na svetu spet naselil mir in da bi narodi za ureditev svojih računov ne uporabljali surove sile. Helsinki, 26. dec. Najnovejša poročila poročajo, dn so Finci v osrednjem delu, to je na vzhodu, začeli s protiofenzivo, ki ima za cilj zavzetje ruske proge Leningrad — Murmansk na tem odseku. Finske čete so pri Lieksi prodrle že 55 km na rusko ozemlje in prodirajo nevzdržno naprej. Ta kraj se nahaja 250 km severno od Ladoškega jezera. Finske čete so sedaj oddaljene še 180 km od ruske železniške proge. Finski napad ima očividno namen pretrgati (Starholm<. Deset mornarjev je pri tem izgubilo življenje, 14 pa jih je neka druga ladja pobrala. Vsi so bili ranjeni. 75. zasedanje japonskega parlamenta je odprl danes mikado. V svojem govoru je poudaril, da je treba vzgojiti vse narodne sile, ki bodo ohranile trdnost cesarstva in trdnost reda v vzhodni Aziji. To je potrebno zlasti zaradi vojne, ki besni v Evropi. Strašen vihar, ki je divjal danes na črnem morju, je vrgel na obrežne pečine pred pristaniščem Sinope turško tovorno ladjo Kisinirma (3000 ton). Ladja se je vsa razbila, 20 mornarjev pa je utonilo. Vilo v San Kernu, v kateri je pred 50 leti stanoval nemški cesar Friederik 111., je dala sedanja lastnica na razpolago Hitlerju. Hitler je darilo sprejel in odločil, da se zgradi okrog vile velik park. V vili bodo nastanili vojake rekonvalescente. Anglija, Francija in Združene države so že poslale svoje diplomatske zastopnike v sedeže poljske vlade v Angers. V kratkem pričakujejo še zastopnike Portugalske, medtem ko so Brazilija, Češkoslovaška in Egipt sklenili prav tako poslati svoje poslanike. Argentinija in Švedska pa sta poljski vladi sporočili, da bodo njuni vladi zastopali dosedanji njuni predstavniki na Poljskem. Novega slovaškega poslanika v Moskvi Franca Tiso je včeraj sprejel namestnik predsednika vrhovnega sovjeta Badajev in sprejel njegove poverilnice. S tem so se začeli diplomatski stiki med Sovjetsko Rusijo in Slovaško. Ploveča mina je eksplodirala pri Helgerju na holandski obali. Eksplozija je uničila nasip. Ob holandski obali so opazili že veliko število plavajočih min. Na božični dan so kitajski teroristi v Šanghaju ubili poveljnika osebne garde Van-čing-veja in nekega bogatega trgovca. Van-čing-vej je, kakor znano, pristaš sodelovanja med Kitajsko in Japonsko. Kongres belgijske socialnodemokratske stranke je sprejel resolucijo, v katerj pravi, da je treba pri vseh delavskih gibanjih upoštevati težave, v katere je Belgija zaradi vojne zašla. Zato bo tudi delavstvo prispevalo vse, kar je potrebno za zdravje države, vendar pa zahteva od vlade popolno spoštovanje političnih svoboščin. Božične praznike je prebil na zahodnem bojišču Adolf Hitler. Obiskal je skupino letalcev v njihovem letališču in pešpolk, v katerem se je med svetovno vojno sam boril. Precej hladno je sprejela vlada Združenih držav japonsko ponudbo, da bi se odnošaji med obema državama zboljšali in sklenila nova trgovinska pogodba. Na japonsko ponudbo je ameriška vlada namreč odgovorila zelo nejasno. Na Norveškem se je ustanovil poseben ženski odbor za primer, če bi Norveška poklicala može pod orožje. Odboru predseduje prestolonaslednikova žena princezinja Marta. Egiptovski obrambni in pravosodni minister sta odstopila. Obenem pa je bilo javljeno, da bo egiptski ministrski predsednik v kratkem obiskal angleško kolonijo Sudan. Drobne vesti Ankara, 26 dec. Nepričakovano potovanje predsednika turške republike Izmet Inenija v Erze-rum tolmačijo kot nadzorstveno potovanje v vzhodne turške pokrajine. V teh turških področjih so zgradili močan turški obrambni sistem, kamor so zadnje čase poslali še nekaj novih divizij. Ni dvoma, da so bili zadnji ukrepi turške vlade izdani zaradi tega, ker Turčija pričakuje, da bodo sovjeti napadli na jugu. V vojaških krogih pravijo, da je turška obrambna črta prav tako močna kot finske Mannerheimove utrdbe, na isti višini pa je tudi vrednost turških čet, katerih hrabrost lahko primerjamo s hrabrostjo Fincev. Angleške izgube Pari*, 26. dec. A A. Havas: Angleške izgube \ prvi dobi sedanje vojne pomenijo najboljši demanti trditve nemške propagande, da nosi Francija največji del bremena sedanje vojne, je izjavil poblaščeni predstavnik francoskega vrhovnega poveljništva dopisniku Havasa. Ta predstavnik je naglasil, da so francoske izgube do 30. novembra znašale 1434 mrtvih, do 21. decembra pa 2511 mrtvih. Te številke obsegajo izgube na kopnei«, na morju in v zraku. Angleške izgube znašajo na kopnem 3, na moriu 2070 in v zrakoplovstvu 436 mrtvih. ška proga Peking-Sujuar. Po teh poročilih pa do glavnega napada še ni prišlo, ker kitajske čete, ki se zbirajo pri Čiang Či-Cu v južnovzhodni pokrajini Sansi, še niso stopile v boj. _ Čong King, 26. decembra, o. Reuter poroča, da so japonske čete poskušale priti do meje Indokine, kjer pa so bile katastrofalno poražene. Po 24 urnem krvavem boju so morali zapustiti na tisoče mrtvih na bojišču ter opustiti svojo namero, da pridejo v stik z Indokino. Če bi se Japoncem posrečila ta akcija, potem bi zaprli zadnjo pot, po kateri dobivajo Kitajci I orožje iz Anglije, Francije in Združenih držav. Finci že 55 km na ruskem ozemlju Finci naglo prodirajo profii sovjetski progi Ljeningrad - Murmansk Hudi boji na vseh kitajskih bojiščih Kitajci so na več točkah potolkli Japonce Življenje in promet o božičnih praznikih Nad 88.000 potnikov — Ogromen poštni promet Radio v službi Javnosti Ljubljana, 26. decembra. BiH so lepi božični prazniki. Zmerno mrzli in vedri. Gorski velikani so se čez dan bleščali v svoji kristalni lepoti. V okolici, takcr na severnih pobočjih Golovca in Rožnika, so se učili smučanja začetniki in tudi še nekateri izšolani, ki pa še niso odšli na strmine. Tudi tam okoli 3v. Katarine je bilo živahno drvenje smučarjev in po drugih obronkih okoličanskih hribov. Živahno Je bilo praznično življenje. In javni promet? Tako velikanski že dolga leta ni bil, ko letos v treh božičnih dnevih od sobote naprej. Železniško osebje je delalo naporno službo in skušalo zadovoljiti potnikom. Bila je velika težava za potniške vozove, ki jih je zaradi velikanskega navala potnikov primanjkovalo in so bili vsi vlaki natrpani potnikov, ki so hoteli izrabiti lepe praznike v zimski naravi. Velikanska je bila armada smučarjev, hitečih tja na visoke planine, da se okrepe in odpočijejo. Železniška uprava je skušala dobiti primeren kader vozov iz drugih direkcij, a ni šlo, kajti tudi druge direkcije so računale na velikanski naval potnikov. Železničarji so vršili v teh dneh svojo naporno službo disciplinirano, mirno in z vso požrtvovalnostjo. Težka je bila njih služba, kajti nekateri so se preskrbeli s provijan-tom za več dni, ker so bili dirigirani iz Ljubljane v druge kraje. Železniški promet se je kljub velikanskemu navalu občinstva na vlake mirno in brez incidentov razvijal na vseh progah Slovenije. Koliko potnikov so vlaki prepeljali po železniških progah v Sloveniji, še ni znana točna statistika. Poznani so takole podatki o potniškem prometu v Ljubljani. Iz Ljubljane se je odpeljalo te dni v razne smeri do 40.000 oseb, prvi dan, v soboto, dijaki in mnogi privatniki, ki so pohiteli v svoje rojstne kraje, da se z domačimi vesele lepih praznikov. Velik pa je bil te dni tudi prihod potnikov v Ljubljano. Po železnici se je v teh dneh pripeljalo v Ljubljano 88.000 oseb. Lahko rečemo, da so vlaki prepeljali iz mesta in nazaj nad 88.000 oseb, skoraj toliko, kolikor šteje Velika Ljubljana prebivalcev. Kazni so momenti, ki so vplivali na tak porast potnikov po železnicah. Prvič so počivali avtomobili in zato so mnogi porabili železnico, da so lahko odhajali na oddih izven mesta, drugič so tvorili velik kader potnikov dijaki in vojaki, odhajajoči na kratek božični dopust. Ogromno delo je izvršila te dni tudi pošta. Glavni poštni urad je bil noč in dan zaposlen, da je mogel odposlati razne božične pisemske pošiljke, tiskovine, razglednice in pisma. Glavna pošta je v božičnih dneh odposlala v razne kraje Slovenije, v razne kraje naše države in v inozemstvo nad 1500 pisemskih vreč, težkih do 30 kg. Samo stroj za žigosanje znamk na glavjii pošti Je te dni prežigosal nad 180.000 pisemskih pošiljk, osobito razglednic. Računajo, da je glavna pošta odposlala te dni iz Ljubljane nad 200.000 pisem in razglednic. Mnoge razglednice In pisma so morali žigosati tudi z ročnimi štampiljkami. Poštno osebje, od najvišjega do najnižjega, je bilo pri tem delu noč in dan zaposleno, da je bilo poslovanje redno in vzorno. Koliko pisem in razglednic so te dni ljubljanski pismonoše raznesli po raznih stanovanjih, za enkrat še ni točne statistike. Pravijo, da je tudi to število velikansko in letos rekordno. Tako rekordnega posla ob božičnih praznikih glavna pošta že kmalu ni zaznamovala. Ljubljanski »Radio« — vsa Kast mu! — je vršil med prazniki, ko niso izhajali časopisi, tudi hvalevredno funkcijo. Na prošnjo je obveščal sorodnike, znance in prijatelje o smrti njih dragih oseb. — Tako je najprej »Radio« sporočil, da je 24. t. m. ob 9. umrla Terezina dr. T e r t n i k o v a, soproga profesorja v pokoju, stanujoča v Dalmatinovi ulici št. 11. Pogreb blage pokojnice je bil danes ob 15. uri. »Radio« je v nedeljo, 24. t. m., sporočil tudi žalostno vest, da je umrl zadet od srčne kapi poli- cijski podnadzornik Alojzij Slapar. V nedeljo opoldne je prišel iz službe, dodeljen je bil v službo pri banovini, domov v Jernejevo ulico Ljubljana VII. Mahoma mu je postalo slabo. Prepeljan je bil z reševalnim avtom v bolnišnico, kjer je umrl. Zapušča dobro ženo, sina in hčerko. Bil je dober in vzoren stražnik. Pogreb je bil danes popoldne ob 18. izpred mrtvašnice bolnišnice. Ob igranju godbe »Sloge« je bil prav časten pogreb, ki so se ga udeležili zastopniki banske in policijske uprave. K zadnjemu počitku ga je spremljala častna četa stražnikov. Bila je velika udeležba. »Radio« je tudi naznanil, da je v Rogatcu umrl dekan g. Josip Z e k a r, katerega pogreb bo jutri, 27. t. m. Po »Radiu« je ljubljansko občinstvo izvedelo, da je v nedeljo, 24. t. m., umrl jetniški paznik v pokoju Matevž Ovsenek.1 Na praznik, kakor je poročal »Radio«, je umrl v Leonišču ve-leindustrijalec Ivan Magušar. Zadnje poročilo »Radia« je javljalo, da je v Ljubljani umrla gospa Marija K ožca roj. Zicherl, katere pogreb bo jutri ob 16. Tako je »Radio« kratko obveščal o lokalnih dogodkih. Mestni pogrebni zavod je v nedeljo in danes, na Štefanov praznik, pokopal 18 umrlih, od teh pet siromakov. Na sam božični praznik ni bilo po podatkih pogrebnega zavoda nobenega pogreba. CuVa oci in zdrav/ei ustc*arja dobro razpoložen/e TUNGSRAM Krfyf\ton Revni mladini za božič Sv. Ana, 24. decembra. V sredo 20 decembra popoldne od 2 naprej je bila na državni osnovni šoli pri Sv. Ani v Slovenskih goricah božičnica, na kateri Je bila obdarovana vsa šolska mladina z raznimi šolskimi potrebščinami. Za tem je bila božičnica za uboge otroke, ki jih je bilo 107. To lepo prireditev je začel šolski upravitelj g. Majcen, ki je pozdravil šolsko mladino in navzoče starše in opisal namen in pomen tega lepega dne. Potem je nastopila šolska mladina s šestimi deklamacijami. Sledile so pevske točke šolskega pevskega zbora, ki je zapel nekaj lepih pesmi: »Kdor ima srce...«, »Nocoj je prav lep večer.. .< in »Sveta noč«. Po končanem pestrem sporedu nastopa mladine je sledila obdarovanje 170 revnih torok, ki so bili obilno obdarovani z raznim blagom za obleke in čevlji. Skupna vrednost je znašala do 8000 din. Darila so prispevali: Združenje trgovcev okraja Sv. Lenart raznovrstno blago v vrednosti 5000 din, Ciril-Meto-dova družba blago in čevljo za 1200 din, »Slovenska straža« do 800 din. Nadalje so darovali: kraljevska banska uprava, Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru in krajevni šolski odbor pri Sv. Ani v Slov. goricah. Ta božična darila so bila razdeljena res revnim otrokom. Ljubljana o božičnih praznikih Zatišje na policiji Spet smo Imeli božične praznike. Letošnji so bili kar precej dolgi, saj smo praznovali kar tri dni, ker je že nedelja spadala k praznikom. Tistim, ki so ostali v mestu, so se prazniki zdeli kar precej dolgi. Dva dneva se že nekako prebijeta, trije so pa dolgi. Ljudje so obiskovali drug drugega in se pomenkovali. Posebno Stefanovo je pripravno aa take obiske. Znanci in prijatelji se srečajo in se pogovore o nekdanjih časih, pa čas še kar nekam urno mine. V Ljubljani so vse tri dni dobro služili gostinski obrati, kamor so se zatekli tisti, ki jim je postalo preveč dolg čas. Prav dobro obiskane so bile tudi predstave po kinematografih in v obeh gledališčih. Za letošnje božične praznike so sl ljudje voščili tako kakor si doslej še niso nobeno leto: dejali so, da bi nam Bog dal to srečo, da bi še prihodnji božič praznovali vsaj tako, kakor praznujemo letošnjega. Vsaj v približno istih razmerah kakor so letošnje. Dandanašnji io časi težki, pa se moramo zadovoljiti s stanjem, kakršno je to, ki ga imamo dandanašnji. Drugikrak smo si vselej želeli, da bi učakali boljših časov in ugodnejših razmer, dandanašnji pa prosimo, da bi razmere ostale vsaj take, kakršne so dandanašnji. Tudi s temi bomo radi zadovoljni; da se vsaj ne bi spremenile na slabše! Mnogo Ljubljančanov pa je za praznike odšlo iz mesta, da bi prosti čas preživeli v prosti prirodi. Vse zimskošportne postojanke so bil« prav dobro obiskane. Snežne razmere sicer niso bile povsod ugodne, vendar to prijateljev belega Športa ni mnogo motilo. Zlasti dobro so bile obiskane postojanke Slovenskega planinskega društva. Nocoj so se vračali ti izletniki v mesto veseli in zadovolj-pi, saj so imeli ves čas izredno lepo vreme. Pred prazniki smo pričakovali, da bomo letos dobili ali izredno mrzel, jasen božič, ali pa se bo vreme spremenilo In bo zapadel nov sneg. Pa se ni zgodilo ne eno ne drugo. Temperatura se je Izredno dvignila, pa je kljub temu vreme ostalo lepo jasno in suho. Danes je termometer kazal ves dan nekaj stopinj nad ničlo, tako da se je na prisojnih krajih ponekod celo pridno talil tisti sneg, kar ga je bilo od zadnjega meteža še ostalo. V tem lepem vremenu seveda ljudi čez dan ni mogla nobena reč obdržati doma. Popoldne so odhajali na sprehode v bližnjo okolico, na priljubljene točke v neposredni bližini mesta. Podjetnejši so se celo spravili malo dalj iz mesta ven, na Šmarno goro in k Sveti Katarini. Dan so preživeli pod milim nebom, zvečer pa so se po mesečini zadovoljni vračali v mesto. Zlasti danes je bilo na Šmarni gori izredno mnogo Ljubljančanov. Dan je bil prav lep in za sedanji pozni letni čas tudi kar nenavadno gorak. Majhen obisk v bolnišnici Med prazniki je tudi ljubljanska bolnišnica počivala in jih je bilo prav malo, ki so prišli po pomoč, Na zadnji dan praznika je obisk bolnikov padel na prav majhno številko: prišlo jih ie 12. Kržič Franc, sin posestnika iz Kamnlsa, jo je dobil z nožem po glavi od neznanca tako močno, da je najbrže dobil pretres možganov. Zupana Alojzija, delavca iz Zavrsta pri Litiji, je doletela podobna nesreča. Voščili so mu praznike z nožem in so ga tako dobro obdelali, da je moral praznike preživeti v bolnišnici. Točaj Drmelj Pavel se je svojemu poslu izneveril in je namesto kozarca prijel v roke samokres. Ta šment se je pa sprožil in krogla je Drmelja zadela tik pod srce. Rana je precej nevarna, toda zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje. L. I., žena tesarja Iz Ljubljane, ima hudega moža. Najbrž ginjen od prazničnega razpoloženja, je pograbil nož in šavsnil z njim ženo po čelu. Pocedila se je kri in žena je morala v bolnišnico. Tako popolnega in velikega zatišja kakor je vladalo ob letošnjih božičnih praznikih na ljubljanski policiji, že leta in leta ob tem času ni bilo. V mestu ob vseh treh dneh policijska kronika ni zaznamovala nobenega kriminalnega slučaja. Zdi se, kakor bi ob teh praznikih tudi tatovi prenehali s svojo delavnostjo, vsaj za te tri praznične dneve. Pa tudi tistih običajnih nerodnih nočnih rogovile-žev se je menda polotila nekakšna sramežljivost, kajti strašniki, čuvarji, nočne tišine in reda, niso zapisali vse tri noči nikogar. Smrtna kosa o praznikih Med letošnjimi božičnimi prazniki smrtna kosa ni mirovala. Po večno plačilo je odšlo nekaj znanih Ljubljančanov in Ljubljančank. Tako je preminul g. Ivan Magušar, veleposestnik in industrijalec, rezervni artilerijski kapetan I. razreda. Pogreb bo v sredo popoldne iz Leoni-šča v Šlajmerjev! ulici. Umrl je tudi posestnik in bivši mesarski mojster Janez Cuzak v visoki starosti 83 let. Njegov pogreb bo prav tako v sredo popoldne ob 2 s Poljanske ceste 42 na pokopališče k Sv. Križu. Po kratki in mučni bolezni je previdena s tolažili sv. vere zaspala v Gospodu dne 24. decembra ob pol 9 dopoldne ga. Terezija dr. Tertnikova roj. Peterca, soproga profesorja dr. Tertnika. K večnemu počitku so jo položili dne 26. decembra ob 3 popoldne v rodbinsko grobnico na pokopališču pri Sv. Križu. Sv. niaša-zadušnica bo brana v sredo 27. decembra ob 8 zjutraj v frančiškanski cerkvi. Božični prazniki v Mariboru Potekli so v miru, brez razburljivih dogodkov Maribor, 26. decembra. Letošnji božični prazniki so bili v Mariboru lepi. Potekali so brez dogodkov, ki bi bili razburjali duhove, preživeli smo jih v miru, zadovoljstvu in izobilju, kar smo tem bolj globoko občutili, ker živimi v neposredni bližini meje, za katero divja vojna ter vlada pomanjkanje. Letos si je tudi narava nadela belo božično obleko, kar je lepoto teh največjih in najlepših praznikov še dvignilo. Mariborčani so se držali tudi letos starih tradicij ter so ostali za božične praznike doma. Le mladino, ki se navdušuje za smuko, je lep sneg izvabil na pohorske vrhove. Tam jim je Aljažev klub na Klopnem vrhu poskrbel za oba božična praznika sv. mažo. Iz mesta pa so odpotovali zelo mnogi drugi, ki imajo svojce na deželi. Promet je bil pred prazniki na železnici in na avtobusih ogromen. -Mesto je bilo vse tri dni izredno živahno, sličilo je pravemu mravljišču. Čez dan je sijalo toplo sonce ter so bile ceste polne izprehajalcev. Popoldne so oživele okoliške vasi. V mestu so bili vsi lokali, zlasti ob večerih izborno obiskani. V gledališču so imeli krstno predstavo, novo Rasbergerjevo opereto »Zaroka na Jadranu«, ki je privabila na oba praznika toliko obiskovalcev, da so bili vsi prostori razprodani. Nova opereta ia zelo ugajala ter je po splošni sodbi najboljše delo našega domačega skladatelja. Tudi svojih verskih dolžnosti Maraborčani niso zanemarili. Na vse tri praznične dni so bila svetišča zelo lepo obiskana. Na sveti večer so bile pri polnočnicah cerkve napolnjene do zadnjega kotička, še večji naval pa je bil včeraj, na božični dan. Saj gredo na božični praznik k maši celo tisti, ki drugače celo leto ne vidijo cerkvene notranjščine. Mariborčani so se spominjali tudi svojih rajnih. Na vseh pokopališčih so žarele po starem običaju male smrečiče v prižganih svečkah. Najlepše so letos spet napravili Radvanjčani na svojem va škem pokopališču. Prižgali so veliko božično dre vo, zbralo se je veliko vaščanov, katerim je imel domači kaplan g. Duh krasen govor, — Zapora avtomobilskega prometa za vse tri praznike )e ustvarila na mariborskih cestah blažen mir in red, brez hrupa in prahu. Precejšnje razburjenje med lastniki osebnih avtomobilov pa je povzročilo dejstvo, da so si znali nekateri avtomobilisti, ki nii>o zdravniki in jim niso avtomobili nujno potrebni v interesu splošnega gospodarstva, dobiti dovoljenje za vožnje tudi ob praznikih, kar so seveda temeljito izrabljali ter se vozili po mestu sem in tja._ Razumljivo, da so se ostali avtomobilisti zaradi tega razburjali ter zahtevajo, da veljaj enaka pravica za vse. Policija bo morala pač ta dovoljenja revi diratL Dve božičnici mestne občine Ljubljanska mestna občina je priredila v soboto, 23. decembra ob 6 zvečer v svoji kuhinji ter v prenočišču za siromake na Poljanskem nasipu štev. 40 (stara cukrarna) lepo božično prireditev za siromašne meščane, ki tam prebivajo. Prav lepo božično prireditev pa je napravila ljubljanska mestna občina v nedeljo 24. decembra ob pol 5 popoldne v mestnem zavetišču za onemogle, tar* v Japljevi ulici. Dobro obiskana razstava Kakor vsako leto tako je tudi letos priredilo Društvo za varstvo in vzgojo ptic-pevk razstavo kanarčkov-vrvivcev, in sicer na ženski učiteljski šoli na Resljevi cesti štev. 10. Kanarčki najrajši in največ pojejo v zimskem času, zato je ta čas za razstave tudi najprikladnejšl. Do tega časa se namreč izvežbajo in ugladijo v vrvenju tudi najmlajši kanarčki. Razstava kanarčkov-vrvivcev je bila odprta vse tri dni ob letošnjih praznikih. Zanjo je bilo precej zanimanja, kar dokazuje, da je med ljubljanskim občinstvom dokaj smisla za lepo petje ptic pevk. Eden glavnih namenov, ki jih ima ta razstava, je zlasti ta, da bi s pobiranjem malenkostnih zneskov prireditelji nabrali primerno vsoto, za katero bi potem kupili živeža za ptičke, ki prezebajo in stradajo pod milim nebom. Lepe božične prireditve Na božični dan in na Stefanovo je frančiškanska prosveta priredila ob 5 popoldne spevoigro Matij'"1 Tomca »Slovenski božič«. Ta prireditev, ki je kakor nalašč napisana za sedanje božične čase, je bila oba dneva deležna velikega obiska. Na Kodeljevem pa je v Salezijanskem mladinskem domu priredil Kantovski krožek na Stefanovo dramo v Štirih dejanjih »Pod sovjetsko zvezdo«. Notranjepolitični dogodki čez praznike »Notranja razdelitev ne pomeni, da se podirajo državne meje« Belgrad, 26. decembra. Katoliški božični prazniki so tudi v Belgradu potekli v pravem božičnem razpoloženju. Polnočnice so bile po vseh katoliških cerkvah, ki so bile povsod premajhne za tolikšno število vernikov. Več ministrov je za praznike odpotovalo na svoje domove, kjer so v krogu svojih družin prebili božične praznike. Od hrvaških ministrov je ostal v Belgradu samo finančni minister dr. Šu-tej ter je s svojim pomočnikom Filipančičem pripravljal vse potrebne pravilnike za izvajanje številnih ured gospodarskega in finančnega značaja, ki so bile sprejete na zadnji vladni seji in ki »topijo v veljavo z novim letom. V Belgradu je ostal tudi predsednik senata dr. Korošec, razen njega pa tudi minister dr. Krek. Za božič so prišli k dr. Korošcu najvišji zastopniki civilnih in vojaških oblasti Iz Slovenije ter mu voščili praznike. Dr. Korošec jih je pridržal na svojem stanovanju. Za časa katoliških božičnih praznikov je bilo več zborovanj, na katerih so se govorniki pečali z notranjimi političnimi vprašanji. V Belgradu je bilo še pred prazniki zborovanje zastopnikov JRZ iz posameznih okrajev drinske banovine. Sestanek sta sklicala podpredsednik banovinskega odbora JRZ za drlnsko banovino, bivši minister in sedanji senator Miloje Rajakovič ter bivši minister in glav-ni strankin tajnik Vojko Cvrkič. Na zborovanju so obravnavali vsa važnejša strankina kakor tudi ostala notranjepolitična vprašanja. Vsi govorniki so zahtevali, da je nujno potrebno, da se stranka še bolj okrepi ter poživi svoje delovanje med ljudmi. Po izjavi predsednika vlade Cvetkoviča se bo to vprašanje v najkrajšem času rešilo. Obenem je ministrski predsednik podal tudi notranji pregled političnega stanja v državi. Njegova izvajanja so navzočnl z navdušenjem odobravali, Svoje zahteve so zborovalci obrazložili v resoluciji ter jo predložili glavnemu odboru stranke. Govor predsednika vlade Predsednik vlade Cvetkovič je bil te dni v Nišu, kjer je odkril v tamkajšnjem gledališču doprsni kip velikemu srbskemu dramatiku Sremcu. Istočasno je bil odkrit tudi poprsnik znanemu srbskemu gledališkemu igralcu Milutinoviču. Včeraj je predsednik vlade Cvetkovič prišel na sestanek Kmetijske zbornice za drinsko banovino ter je imel na njem važen govor, v katerem je razložil politični razvoj v državi od zedinjenja do zadnjih dni. Poudaril je, da 6ta prevladovali ob zedinjenju v glavnem dve stališči glede državne ureditve. Ena struja je bila za Pašičevo centralistično, druga pa za Protičevo avtonomistično ureditev _ države. Zmagala je prva, centralistična struja, ki je zastopala mnenie, da je bolje, da se izbrišejo vse dobre stvari, ki so jih Slovenci in Hrvate prinesli s seboj v državo, čemur pa je Proticeva skupina odločno nasprotovala. Istočasno pa se je z uvedbo centralizma pojavilo nezadovoljstvo, ki se je počasi stopnjevalo, dokler ni zavzelo tistih resnih oblik, ki so vsem znane. Predsednik vlade Cvetkovič je rekel, da se je vse poskusilo za rešitev tega vprašanja. Pokazalo se je, da je poli- tika močne roke bila za to neprimerna in ni mogla doseči nobenih uspehov. Zatem je Cvetkovič omenil glavne očitke in kritike sedanjega sporazuma in odgovoril, da ni ogroženo srbstvo s tem, da se ugodi hrvaškim zahtevam. Država ima samo eno mejo, in to tisto, ki obkroža vse državno področje. Notranja razdelitev področij in prenos pristojnosti v okviru posameznih pokrajin pa še ne pomeni, da se podirajo državne meje. Ravno narobe! Ta pot bo ustvarila vse pogoje, da se bo država na znotraj okrepila in da sc bodo lahko začela reševati važna življenjska vprašanja, kajti narod ne more živeti samo od sporazuma. Narod zahteva boljše življenje. Zaradi tega predsednik vlade izjavlja, da bi bilo treba prenehati z raznimi predsodki. Za kmeta bo treba nekaj narediti, ker je njegova življenjska raven tako nizka, da se še daleč ne moremo imenovati kmetijska država, čeprav je v tej državi 99% kmetov. Eno najvažnejših vprašanj je vprašanje plasiranja kmetijskih pridelkov po najugodnejših cenah in ustanovitev pogojev za racionalno proizvodnjo. Vsi imamo korist od kmeta, kmet sam pa skoraj nobene. V kmetu moramo poživiti voljo do dela, na drugi strani pa omogočiti boljšo in racionalnejšo proizvodnjo. Predsednik vlade napoveduje, dn bo treba našo notranjo trgovino postaviti na tako podlago, da bo koristila kmetu in dn bo dvignila kakovost in kvantiteto njegovih proiz-vodov. V nadaljnjih izvajanjih je predsednik vlade grajal dosedanjo politiko Prizada. Dejal j«- ‘1° Prizad ni zato tu, da bi zidni krasne palače z najmoderneje urejenimi pisarnami. Pj,.nvl’ 1,8 ni proti takšni ureditvi, toda obstojati mora pravilno razmerje med sedanjimi razmerami in stanjem tistega, kateremu _ Prizad sluzi in kateremu je namenjen. Zdaj je vse tak()> kakor da bi kmet z raztrganimi čevlji nataknil na glavo cilinder. Nazadnje se je ministrski predsednik bavil z vprašanjem bega podeželske mladine v mesta. Napovedal je, aa bodo začela izvajati melioracijska dela. da bo na ta način dobil kmet še več plodne zemlje. Iz izvajanj predsednika vlade se vidi, da se bo sedanji kurz, kakor smo to že ponovno poudarili, nadaljeval, in da vlada ne r>o prav nič oklevala, da ne bi izvedla grama do konca. prav svojega pro- Drobne Pariz, 26. dec. A A. Ilavas: Poročilo vrhovnega noveljništva se glasi; Sovražni napadi vzhodno od Mozele so bili odbiti s hitrim ognjem. Pariz, 26. dec. A A. Stefani: Požar je popolnoma uničil cerkev bv. Terezije v Nantesu. Človeških žrtev ni bilo. Zemun. Vremenska napoved za 27. december: Pretežno oblačno in megleno vreme v vsej kraljevini. Tu pa tam dež in sneg. VINO V SODČKIH G 6 R N 3 A R A D GO N A EaSBHHr* Ljubljana Koledar Danes, sreda, 27. decembra: Jane* Ev. Četrtek, 28. decembra: Nedolžni otročiči. Obvestila Nofho službo imajo lekarue: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta., Zvišanje prejemkov grafičnemu delavstvu. Po dolgotrajnih pogajanjih so bile tudi tiskarne zaradi rastoče draginje prisiljene povišati plače vsemu grafičnemu delavstvu. Za tiskarne pomeni to povišanje znatno obremenitev in bodo grafična podjetja primorana zvišati cene tiskarskim izdelkom. Pri tem je treba upoštevati še zlasti, da se tiskarska industrija že dolgo nahaja v težavni krizi, ki se povečuje prav znatno tudi s tem, da obstoja še vedno veliko število državnih tiskarn. Sploh se morajo tiskarne boriti neprestano z najrazličnejšimi težavami. Vse to otežkoča gospodarski položaj teh podjetij, katerih obstoj in uspešno obratovanje pa je važno za našo kulturo in narodno prosveto. Zvišanje prejemkov državnim nameščencem. JUU, sekcija za dravsko banovino, obvešča članstvo vseh organizacij, ki so podpisale spomenico za zvišanje prejemkov, da je prejela kot odgovor na spomenico, poslano centrali JUU v Belgradu, obvestilo, da je bila spomenica za zvišanje prejemkov izročena gg. predsedniku in podpredsedniku kraljevske vlade. Dne 23. decembra je sprejel predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič delegacijo zastopnikov stanovskih organizacij, ki ji je po predočitvi neobhodne potrebe takojšnjega zvišanja prejemkov izjavil, da je kraljevska vlada na eni zadnjih sej ze pretresala to vprašanje. Takoj po končanih katoliških božičnih praznikih bo o tem vlada ponovno razpravljala in v najkrajšem času prinesla rešitev o povečanju prejemkov, pri čemer se bo posebno ozirala na ekonomsko najšibkejše namešcence in upokojence. Na koncu je g. predsednik vlade izrazil pripravljenost biti v stalnem stiku s predstavniki nameščenskih stanovskih organizacij. Mariborski drobiž Maribor, 26. decembra. Zadnji vlomilec ▼ Lahovo trgovino aretiran. O velikem vlomu v trgovino Ivana Laha na Glavnem trgu v Mariboru in o aretaciji treh mladostnih vlomilcev smo že obširneje nedavno poročali Četrti in glavni vlomilec, Alojz Milavec, pa je ž bogatim plenom pobegnil iz Maribora ter se je espešno skrival v Zagrebu. Božični prazniki pa so tudi njega izvabili v Maribor, kar mu je postalo usodno. Na sam božični dan, ko se je sprehajal po Gosposki ulici in na Aleksandrovi promenadi v svojem novem plašču in novi obleki, ga je prepoznalo vešče oko kriminalnega uradnika, ki je pristopil k njemu ter ga na ulici aretiral. Milavec se je udal v svojo usodo ter je dobil namesto božičnih potic ričet v policijskih zaporih. Policija upa, da bo mogoče še dobiti del plena, katerega so vlomilci odnesli iz Lahove trgovine. Maratonci-smufarjl, poior! V sredo 27. t. m. Je sestanek vseh Maratoncev-smučarjev, predvsem pa tekmovalcev, da se pgovorimo o delu, ki nas čaka v novi sezoni. Sestanek bo v klubskih prostorih v Sodni ulici 9 Delvaska (zbornica), vhod z dvorišča. Ne pozabite prinesti s seboj verifikacij zaradi podaljšanja. — Načelnik. Roparji odnesli 10.000 din. O drznem roparskem napadli nam poročajo od Sv. Andraža. Žrtev napadalcev je postal stari prevžitkar Ivan Tajn-šek, ki živi popolnoma sam v svoji hišici. Ko je Tajnšek okrog 22 ponoči spal, sta dva moška vlomila železno omrežje na oknu z lesenim drogom ter splezala v sobo. Tajnška je prebudil trd prijem za vrat. Razbojnika sta mu svetila z električno svetilko v obraz ter hrula nad njim: »kje je denar, kje zlata ura, kje revolverc. Potem sta ga zvezala v postelji ter proiskala vso hišo. V omari sta našla 8(XX) din gotovine v bankovcih, v denarnici za 200 din drobiža, vzela sta lovsko puško dva površnika, več perila ter tako napravila do 10.000 din škode. Potem sta pobegnila. Ker sta pustila za seboj lepe sledove, obstoja upanje, da se ne bosta dolgo veselila plena. Cuzak Janez Velika vas m St. Jakob v R. ao doslej dobivali vodo iz studencev ali potokov. Sicer je novi vodovod preče) hudo obremenil občinske preračune a ljudje upajo, da »e bo tudi to prebolelo tekom časa. V Skočidolu ie umrla ugledna mati ga. Ivana Šilar, doma iz Gozdanj. Pokojnica je bila zavedna slovenska mati, ki je vzgojila svoje otroke v pristnem domačem duhu. V okolici je bila poznana po svoji dobrodelnosti. Celoviki Rdeči križ je pripravil 3000 paketov ca vojake na fronti. V Labotu so potegnili iz Drave truplo delavca Gvida Blasa. Kaže, da se je ponesrečil pri delih na elektrarni pri Žvabeku. Murska Sobota Zve*a i Madžarsko pri Hodošu. Akcija prekmurskih krogov za vpostavitev železniške zveze z Madžarsko je zopet za nekaj časa odložena. Na tem mestu je samo nekaj sto metrov porušene proge med našo zadnjo postajo Hodošom in prvo madžarsko postajo Kermedin. Akcija |e predvsem poudarjala velike gospodarske koristi gornje železniške zveze. Vložena je bila tudi prošn|a na prometno ministrstvo, ki pa je na prošnjo odklonilno odgovorilo. Od tu in tam Poseben otroški pravoslavni praznik, tako imenovane »Materice«, je bil slovesno proslavljen v Belgradu na starem dvoru. Zbralo se je mnogo odličnih gostov in 550 otrok, ki so bili vsi obdarovani. Prireditev so počastili tudi kralj Peter, kneginja Olga in njena hčerkica princesa Elizabeta. Na prireditvi so nastopili otroci bel-grajskih šol in razni varietejski igralci. Po končanem programu je mladi kralj delil otrokom darila. Za zbiranje in koaliranje vseh opozicijskih gfrank so se začeli boriti demokrati, pristaši Ljo-tičevega »Zbora« in pristaši JNS. Tako idejo so sprožili in jo sporočili v javnost prvaki imenovanih treh strank iz Mostarja dr. Mandič, dr. Semiz in Mitar Hamovič. V svoji izjavi so naglašali, da je prišel čas, da bi se pri nas politična razcepljenost odpravila in bi se opozicijske stranke, katerim je kaj do enotnosti domovine in njene moči na zunaj, strnile v eno stranko, če bi pa to ne šlo, pa naj bi te stranke povsod in ob vsaki priliki sodelovale v obliki bloka. Tej akciji pa se javno zaenkrat še niso pridružili staroradikali in zemljoradniki. Za ti dve stranki ima akcija mostarskih politikov sicer lepo geslo, vendar se ne da skriti namen političnih skupinic JNS, Zbora in demokratov, ki bi se seveda rade izognile prehudega poraza, če bi šle pri prihodnjih volitvah samostojno na volitve. Najbolj verjetno je, da bodo zemljoradniki ponudbo odklonili. Tudi voditelji demokratov se odločno zavzemajo za to, da bi se sestavila koncentracijska vlada, v kateri bi bile zastopane vse demokratske stranke. Dr. Boža Markovič je na svojem shodu v Svilajncu razlagal stališče demokratske stranke do sporazuma med Srbi in Hrvati in dejal, da ta sporazum ne odgovarja pričakovanjem in zahtevam, kakršne so stavili demokrati, ko so bili še v tesni zvezi z dr. Mačkom. Po dr. Markovičevem mnenju bi se dalo odpraviti težko stanje med ljudstvom samo tako, da bi se pritegnile k vodstvu poslov vse politične skupine in da bi se prej izvršili temeljiti posveti z najvišjim ustavnim činil-cetn, to je s krono. Ta demokratska akcija ni nič novega, kajti demokrati so ' bili pred sklenitvijo sporazuma med dr. Mačkom in Cvetkovičem zahtevali, da se sestavi koncentracijska vlada in ta naj bi sporazum sklenila in izpeljala. Javnost je to zahtevo opozicijskih skupin tolmačila kot trik opozicije, da bi 'prišla na oblast. Banska oblast v Zagrebu hoče na vsak način pospešiti gradnjo ceste od Sarajeva do Splita, ki je za sedaj še v načrtu. Cesta bi bila velikega trgovskega in turističnega pomena, ker dosedanja cesta ni bila sposobna pritegniti avtomobilistov, da bi v večjem številu obiskovali Bosno in Hercegovino. Hrvatska banovina je odobrila pet in pol milijona dinarjev za gradnjo prvega dela imenovane nove ceste, in sicer na odseku od Solina pri Splitu do Klisa. Vsa cesta po bo veljala 235 milijonov dinarjev. Belgrajske dobrodelne organizacije so postale Zadnja leta zelo delavne in dosegajo že lepe uspehe. Na razne načine prirejajo nabiralne akcije, da potem z nabranim denarjem oskrbujejo posebne kuhinje, kjer dobe reveži brezplačno hrano. Letos posluje v Belgradu šest takih kuhinj, ki dobe svoja sredstva iz raznih podpor občine in Rdečega križa in iz številnih nabiralnih akcij. Kuhinje podele dnevno po več tisoč obrokov tople hrane in razdele obilo kruha. Njeni najbolj številni odjemalci so siromaki iz belgrajskih predmestij, kjer je nakopičene toliko revščine, da je ne premore skoraj nobeno drugo mesto. Deloma je belgrajska občina že' podrla veliko število siromašnih hišic, ki so bile zgrajene še v turških časih in so s svojo zanemarjeno notranjščino in zunanjščino kazile velikomestni obraz Belgrada. Siromaštva pa navzlic vsemu še niso mogli omejiti v tolikšnem obsegu, kakor bi si belgrajska občina želela. Čez dve milijardi že znaša vrednost blaga, katerega je v našo državo izvozila Nemčija v prvih enajstih mesecih letošnjega leta. Nemčija je namreč izvozila v našo državo za 2,064.528.000 din blaga, kar je 47.5% vsega jugoslovanskega uvoza. Letos je bil uvoz Nemčije k nam večji kakor pa naš izvoz v Nemčijo, ki je znašal 1,458.000.000 din ali 30% našega izvoza. Takoj za Nemčijo prihaja kot uvoznica v našo državo v poštev Italija, ki nam je prodala za 493 milijonov din blaga v 11 mesecih, nato pa sledita Češko-moravski protektorat in Anglija. Pri našem izvozu pa je na drugem mestu Ceško-moravski protektorat, Italija pa je tretja. Nato pride Anglija, kateri smo prodali za 79 milijonov din blaga več kakor ga pa kupili. V dveh srbskih občinah, v katerih so bile izvršene zaradi prekomasacije občin nove občinske volitve, je zmagala zemljoradniška stranka. Ti dve vasi sta Zeljuška in Lukavička pri Caribrodu. Za volitve je vladalo seveda veliko zanimanje, ker so bile to prve občinske volitve po sklenjenem sporazumu Dragiše Cvetkoviča in dr. Mačka. V obeh občinah sta bili postavljeni le dve listi, in sicer JRZ in lista združenih zemljoradnikov. Obakrat !e zmagala zemljoradniška stranka z lepo večino 10 * tem dokazala, da je ohranila vse svoje stare P°s