©v5. stev.
v m n Dijani, soDota dne K novem or a m3.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10’—, četrtletno K 6*—, mesečno K 1*70. —• Za inozemstvo eeloletno K 80‘—. — Naročnina so Ut	pošilja	upravništvu.	ts
k:	Telefon številka 118.	:»
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
tt	Uredništvo In upravništvot	aj
Učiteljska	Tiskarna, Frančiškanska ulica	St. 6.
Dopisi se poSQ]aJo uredništvu. Nefrankiraaa pisuna ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogifue M plačat potit vrsta 10 v, osmrtnice, poslana io zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pota	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko.	at
Telefon številka 118.	jg
Volilno geslo.
Mcgočno se je povspel vsega-mogočni g. dr. Šušteršič nad čredo svojih backov in je govoril svojim zaupnikom sledeče besede, ki izražajo volilno geslo klerikalne stranke:
Ne gre se samo za to, da bi obdržali, kar smo imeli, mi moramo pregnati tudi sovražnika Iz starih njegovih postojank, iz mest in trgov. Na starih liberalnih trdnjavah in liberalnih kulah rnora ponosno zaplapolati zmagoslavna zastava S. L. S. Potem bo svet videl, da slovensko ljudstvo ve, kaj hoče, da ima železno energijo, da izpelje, kar hoče. Sovražnik mora videti, da pozicija S. L. S. ni omajana, ampak, da se je ponosno utrdila. To moramo pokazati ker skušajo nasprotniki pred širšim svetom, ki ne pozna kranjskih razmer, vplivati z lažmi, da S. L.- S. ni več tako trdna, kot je bila. Za odločilen boj se gre, in pokazati moramo nasprotniku trdo svojo pest. (Odobravanje.)
Tako je rekel dr. Šušteršič. Slovenska mesta so po njegovem mnenju še premalo čutila njegovo pest, zato jo hoče po volitvah pokazati še bolj »trdo«
Na Kranjskem imamo pravzaprav le tri večja mesta: poleg Ljubljane sta Kranj in Novo Mesto edini večji mesti — druga mesta niso velika, ker se mesta razvijajo le z industrijo. Danes imamo mnogo krajev, ki nosijo skromno ime vasi — ki pa po številu prebivalcev in po svoji gospodarski vrednosti več pomenijo, nego mesta. Klerikalci so že preje tako spremenili volilni red, da so mesta ponižali In Jih pomešali med okraje tako, kakor ]e njim kazalo.
V splošnem so naša mesta slabo znala braniti svojo čast. Oni meščanski ponos, ki Je bil včasih preče) visok, Je izginil in se izpremenil v klerikalno strahopetnost.
Tako so mesta izgubila tud) oni narodni In kulturni pomen, ki ga Imajo mesta pri drugih narodih.
Mesta so že čutila klerikalno peto. Dr. Šušteršič Jim obeta novo »trdo pest«.
V nemške liste so klerikalci dali Izjavo, da je njih parola »uničiti liberalno stranko«. Zato je dr. Šušteršič rekel, da morajo klerikalci dobiti tudi mestne mandate.
Toda bližnje volitve bodo pokazale nekaj posebnega. In že bližnji dnovi bodo razkrili, kakšen Je mož, ki želi Imeti absolutno vlado na Kranjskem.
Spominjajte se Ciril-Metodove družbe
Štajersko.
Razkosanje posestev, kriva prisega itd. Za »Slovencem« je pricok-ljala sedaj še naša »Straža«, ki meče naprednjakom v obraz »panam-stvo« v mestni občini ljubljanski. Da to ni prav nič druzega, kot nesramno falotstvo klerikalne agitacije po Kranjskem in Štajerskem v politične svriie, je znano vsakomur. Klerikalni poštenjakoviči krog »Slovenca« in mariborske »Straže«, pač sikajo iz zasede politične javnosti, ne upajo si pa izvajati tega, k čemur se jih je pozvalo: odrediti potrebne uradne revizije. To početje pa doseza vrhunec nesramnosti, če pomislimo, da imajo zlasti naši štajerski klerikalci največ povoda molčati, ker imajo na svoji vesti dve stvari, kojih smrad naravnost kriči — po državnem pravdnišivu. Je to sodno dognano, znano ravnanje posestnika, držav, in deželnega poslanca ter župana Pi-šeka v Slivnici pri Mariboru, razkosavanje kmečkega posestva, prvič, drugič pa znana afera posestnika ReoerniKa proti »Posojilnici v Ma-renbergu«. Znano je, da posestnik Rebernik Javno dolži več duhovnov, da so ga s pomočjo krive prisege pripravili ob 13.000 K premoženja. Grozili so mu, da ga bodo radi teh težkih obdolžitev tožili. Odkar pa vedo, da ima Rebernik več novih prič, ki bi podprle njegove obdolžit-ve in dokazale, da so klerikalci fal-zificirali zadolžno pismo od svote 500 g!d. (1000 K) na 7500 K ter mu vsled tožb okradli še nadaljnih 6000 K ker se ni smatral zavezanega biti porok za več kot 1000 K, so tiho, si ne upajo s stvarjo na dan, ne upajo si tožiti Rebernika! Vedo ti poštenjaki namreč, da bi potem zlezlo par osivelih klerikalnih stebrov v ječo radi dokazanega krivega pričevanja. Tu, ti ima naša »Straža« najboljšo priložnost, pokazati poštenost svojih ljudi — če more... Dokler pa tega ni v stanu, naj bb lepo tiho in ne laže o svojih političnih nasprotnikih. Kdor Ima maslo na glavi, naj ž njim ne hodi na solncel Iz učiteljske službe. Začasna učiteljica v št. liju v Slovenskih goricah Marija Franz je imenovana stalnim učiteljicam istotam; istotako provizorična učiteljica na Spodnji Poljskavi Angela Sabati; provizorična učiteljica v Hočah Ljudmila Bratkovič je imenovana za stalno učiteljico istotam; provizorična učiteljica pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah Mat. Stanetič je Imenovana za stalno učiteljico istotam; začasni učitelj pri Sv. Janžu pri Dravogradu Jožef Šerbec je imenovan za stalnega učitelja istotam; provizorični okrajni pomožni učitelj v Mariboru
Matevž Janžekovič je imenovan za stalnega učitelja na deški šoli v Slovenski Bistrici. — Službo sta menjali stalna učiteljica v Črešnjevcu Pavla Miklavec in stalna učiteljica v Ja-renini Marija Lenart. — V stalni pokoj je stopila začasno upokojena učiteljica Cecilija Teržan v Hočah.
Maribor. (Tako se dela.) Pred par dnevi smo imeli priliko, govoriti z nekim učencem mariborske nemške meščanske šole o tem in onem raz tega zavoda. Fant je imel ravno opravka z računanjem, kar pa ga ni posebno veselilo. Pustil je kmalu na to predmet in se pričel zabavati. Ko se ga je vprašalo, če že zna računsko nalogo, je ovrnil da še ne, pa, da mu je tudi ni treba znati. Na vprašanje, zakaj da ne, je odvrnil, da učitelj na postranske predmete (računstvo!) ne da mnogo, pač pa na dobro znanje nemščine. Kdor ima v nemščini vsaj zadostno, mu spregledajo tudi nezadostno v računstvu in magari tudi še v dveh, treh drugih »postranskih« predmetih! V to šolo so pošiljali doslej tudi slovenski stariši svoje sinove.. Jasno je, kamu so na milost in nemilost izročali svoje otroke: čisto priprostim nacionalnim hujskačem, ki jim je pouk za življenje potrebne stvari postranska reč, nemški nacionalizem pa prva in glavna stvar!
Maribor. (Čudni avtomobilisti.) V torek popoldne se je pripeljalo od Gradca sem pred gostilno »Traube« par fantov z avtomobilom. Bili so stari 18 do 20 let. Avtomobil so postavili v garažo imenovane gostilne in hoteli od nje posestnika, da jim naj posodi 20 K, češ, da treba voz popravila. Ker se je krčmarju to zdelo čudno, je pozval policijo, ki je dognala, da je voz iast ravnatelja pl. Hohentala v Gradcu. Šofer si je dovolil brez vednosti gospodarja turo v Maribor, a mu je zmanjkalo v Mariboru bencina in — drobiža. V sredo je dospel ravnatelj po oba begunca.
Celje. (Ušel Je.) Te dni Je ukazal trgovec Baruh Schfin svojemu ko-Čijažu, naj pelje iz Celja v Maribor, koder na) ga počaka. Schon se poslužuje na svojih kupčijskih potih voza. Ko pa je prišel v Maribor, ni našel ne konja ne kočijaža, ki jo je očividno s konjem in vozom vred — popihal. Kočijaž je star 28 let, ter sliši na ime Viekoslav Alojzij Vrenko. Doma je iz Huma. Konj je rujave barve (lisjakaste) ter ima na vseh 4 nogah bele pege nad podkovo; star je 7 let. Vredna sta konj in voz 1000 K. 100 K dobi nagrade, kdor pripomore do tega, da se dožene, kam je vse skupaj zginilo.
Gaberje pri Celju. (Mlada tatinska družba.) 151etni Fran Lampret je
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Zamahnil Je besno:'
»Pustite me!... Morebiti so Jo že našli... Ako ne pridem o pravem času, jo odneso v mrtvašnico...«
Šiloma je sunil staro deklo od sebe. Zdajci pa ju je oba preplašil sunek zvonca.
»Moj Bog!« Je vzkliknil starec trepetaje, »kaj pa Je to? ...«
Nenadna misel mu Je prešinila uboge, izmučene možgane:
»Našli so jo. Prihajajo me obvestiti. Stražniki, ki so bili sinoči tam, poznajo moj naslov, ker so me privedli domov. Idite pogledat, Roza... Jaz,« je jeknil, »si ne upam.«
Roza je stekla k vratom.
Slišalo se je par naglih besed med njo in človekom, ki je bil pozvonil.
Nato je kriknila na glas:
»Gospod... Gospod!«
Planila je v sobo.
»Kaj je? Kaj ne ... našli so Jo?«
»Živa Je ... živa ... živa « Je zahropla, vsa onemogla od rado-Bti.
Florestan je planil ven... nasproti neznancu, oblečenemu v bar-Sunasto obleko pariških čolnarjev.
»Moja mala...« je jecljal, »moja mala!...«
Ves rdeč je bil, oči so se mu svetile v neizrekljivi tesnobi in blaznemu upanju.
Mož pa je dejal:
»Na moji barki leži... na postelji v kabini, gospod. Zdaj ji Ji že boljše, ona sama mi Je dala vaš naslov, da sem vas mogel poiskati...«
Dalje ni mogel več.
Florestan mu je bil planil okrog vratu. Stiskal je v naročju srečnega prinašalca blažene novice, plakal in smejal se v eni sapi...
Zdajci pa je prebledel kakor zid. Noge so se mu sklenile, niso ga držale več...
Onesvestil se je kakor nežna ženska, in padel bi bil, da ga ni prestregel Benedikt Leblan.
»No, no!« je vzkliknil čolnar na pol dobrodušno, na pol prestrašeno, »zdaj pa res ni čas zavijati oči, ko vam pridem povedat, da je vaša gospodična živa in zdrava.«
Toda Florestanova nezavest ni trajala dolgo. Kmalu so se mu vrnile moči:
»Kje je Gilberta? Kje je?«
»V kabini na postelji, saj vam pravim, gospod, in drznem se pripomniti: v dobri oskrbi moje Tončke. Tončka je namreč moja žena.«
»Toda kje je to, vrli prijatelj, dragi prijatelj moj?«
»Nabrežje La Rap6, gospod. Iz vode pa smo potegnili vašo gospodično v Senmartenskem kanalu.«
organiziral celo tatinsko družbo mladih, ki je kradla po okolici vse, kar se je dalo pojesti in prodati. Dasi so v zadnjem času na tatove ostro pazili, jih le ni bilo možno izslediti, ker je eden njih družbe bil vedno postavljen kot straža. O Lampretu, ki je že 6 tednov sedel, govore ljudje vse mogoče in so sosedje v Gaberjih že parkrat prosili pristojne oblasti, da ga od tam odstranijo ter izroče kakšni poboljševalnici, ker Jim pohujšuje mladino.
Goriško.
Prepir v gostilni.
O VVieserju se ne sme pisati.
Včeraj je bil »Dan« konfisciran, ker je povedal, kakšno mnenje imajo ljudje o Wieserju. Wieser pa je bil zadnjič zelo hud, ker ga je »Dan« za od-hodnico namalal. Zato se je tudi pritožil. Ker pa »Dan« lahko prinese slike naših sovražnikov, so Wieserju obljubili, da bodo za kazen »Dan« konfiscirali, takoj, če bo zopet pisal o Wieserju. In to se je včeraj zgodilo. Širite »Dan«!
Iz tolminskega okraja. Značilno sliko je prinesel te dni »Dan«. Militarizem in klerikalizem, to sta nenasitna moloha. Ubogo ljudstvo, kaj spiš? Berači, da poneseš v žrelo mo-loliu, saj vidiš, da mu je žrelo na strežaj odprto! Žalostno je pri nas v Avstriji, potem zares ni čudno, da se ljudstvo trumoma seli, da obupano steguje roke po kruhu. Poslušajte kako je tu pri nas v Livku. Zadnja leta nas usoda močno pritiska. Z letino ni bilo letos zopet nič — in sedaj človek plačuj davke, dajaj ubogi kmetič dvema molohoma žreti. Niso dovolj davki, imamo tu di bero. Pred kratkim smo dali tudi za nove zvonove, da zvonijo tako ponosno Bogu v čast. Ali ni dovolj to. Spoznali so tudi, da je cerkev presiaba, božji hram mora biti res božji liram in zato smo začeli nabirati za novo cerkev. Velika je butara, ki Jo mora nositi ubogi kmet za čast božjo, zadnji čas so nam še nekaj dodali, da se naš krbet še bolj upogne. Naš gospod nune Batič je spoznal, da je on velik mož in kot tak seveda mora imeti tudi hišo, da ga bo vredna. Farovž je, po njegovem mnenju, veliko pregrd za njega in je rekel. »Kristjani, napravite mi pošteno hišo, če ne jaz odidem!« In res, ostali smo brez dušnega pastirja, drugam je šel past svoje ovce. In kaj nam je pisal naš nadškof? »Poskrbite nov farovž, drugače ne dobite več nobenega pastirja!« Hvala lepa, gospod nadškof! Beračit pa gotovo ne pojdemo, da bomo farovže zidali, ta je dovolj dober. Sicer pa smo se že naveličali teh izsesavanj
»Vem, vem,« je kimal stari režiser trepetaje.
»Morda vam je pustila pismo, da pojde tja...«
Florestan pa se je čudil:
»Ampak... saj sem bil tam ob sedmih ... toda kanal je bil prazen, čolnov nobenih ... niti žive duše, da bi mi povedala...«
»Takrat smo bili že odšli, gospod. Kadar pride ura, ko je treba odriniti, takrat ni odlašanja... za-tvora ne čaka nikogar.«
»Toda,« je vzkliknila Roza ogorčeno, »ali od sinoči niste imeli časa, da okrajšate trpljenje tega reveža?«
»Včeraj zvečer, gospa, je gospodična molčala kakor ta le miza. Še le davi, pravkar, se ji je vrnila zavest, da nama je mogla povedati. In jaz sem stekel takoj, verjemite mi; še toliko ničem čakal, da bi se odteščil s kozarcem žganja!«
»Roza!« je viknil Florestan, »dajte buteljko s konjakom! Ah dragi prijatelj, vrli prijatelj, znal bom ceniti, kar ste storili.-- - bodite brez skrbi... ah, podleži, ah, lopovi!«
»Ne, ne, gospod,« je vzkliknil čolnar, »v takih trenotkih je treba odpustiti vse. Odpustite tudi njej, ako je napravila kako neumnost, ki ji je navdala srce z obupom.«
Florestan je poskočil:
»Odpuščati njej! Neumnost! Moji Gilberti! Ah, uboga mala! Ne, ne, zapomnite si dobro, mož: moje dete, moje ubogo dete ni zakrivilo ničesar. Ona je sama žrtev. Mučenica je.
Ali, to so rodbinske zadeve,« se je prekinil zdajci v svoji izpovedi, ki bi jo bil kmalu začel pred tem tujcem, »in zanimajo samo mojo malo in mene.«
Med tem govorjenjem, mahanjem, smehom in jokom v eni sapi je bil vzel svoj klobuk:
»Pojdiva, prijatelj, pojdiva naglo! Ze zdavnaj bi morala biti pri njej.«
V spremstvu Benedikta Lebla-na je stekel Florestan po stopnicah:
»Naglo, naglo. Saj dobiva voz na bulvarju.«
Ah, kako dolga, kako brezkončno dolga se je zdela revežu ta vožnja, ki je trajala jedva pol ure!
Da prevari svojo nestrpnost, je govoril Florestan neprestano.
Benedikt Leblan ga je gledal ves omamljen in osupel. Ni se mogel načuditi plavim lasem z nepremičnimi kodri, ki so obrobljali to nagubano čelo.
Med tem govorjenjem o vseh mogočih rečeh je naposled vendar le potekel čas; približala sta se na-bežju La Rapč.
»Zdaj sva tu, gospod,« je dejal čolnar in pokazal Florestanu črno barko, priklenjeno ob bregu.
Voz se je bil ustavil baš pred barko. Stari režiser je skočil na mostič:
»Kje je moja mala?«
Tončka, ki jo je privabil hrup, je odprla vrata. Dobričina jo je skoraj podrl v svojem zafetu, in ko se je
V ribniški dolini je 8 kandidatov. Zadnjič sta se v neki gostilni stepla dva kmeta zaradi dveh klerikalnih kandidatov.
Kaj si reku, kaj si djau, de bi se jest tebe bau? če zamahnem s to stolico, pa razbijem ti butico.
Kaj boš, ti preteta kr&ta, kaj se ti po glavi mota?
Če mi brž miru ne daš, ti zarinem ta-le glaž.
Kaj boš neki mi govuru, al’sem ti kaj žal’ga sturu — naš poslanec bo le Škulj Skubic pa ne bo nikul!
Kaj boš nejki, ti si mat!
Skubic je naš kandidat,
Skubic kmalu bo dekan,
Škulj je pa le še kaplan.
Skubic nas bo vedno skiibu, vsake sorte bo oblubu, sturu za nas ne bo nič, kot bo reku Šušteršič.
Kaj pa misliš, da bo Škulj, misliš, da bo ta kaj bulj, po vseh shodih bo guvuru, za nas pa ne bo nič sturu!
O ti, sapraminska duša, zdaj pa še zabavljat skuša, glej, Če se ti prav feržmaga, ti se ena grda zgaga.
Kaj me boš ti tukaj špotov jest bom s taboj kmalu gotov, kakšen pa si ti pristaš,
Če za druge barantaš.
»Jest pa pravim, de bo Škulj,« »»jest pa pravim, de nikul.«* »Kaj ti si že liberauc.«
»»Ti si pa en klerikauc.«« (Pretep.)
ozrla nazaj, je videla samo še dvoje bitij v brezumnem objemu.
Pustila ju je rahločutno sama.
Florestan je brisal zdaj solze, ki so preplavljale lica njegovega otroka, ter mrmral Gilberti nežno in sladko:
»li grdo dekle ti! Ali nisi mislila name? Hotela si me zapustiti? AH se nisi vprašala, kaj bo potem z mano?...«
Stisnjena k njemu je odgovarjala s
»Odpusti oče, bila sem tako nesrečna ...«
»Saj sem vendar jaz tukaj, draga moja... da završim, kar sem začel sinoči. Veš, marsikaj se je izpre-menilo od sinočnjega večera.«
»Kaj si storil?« je vzkliknila ona prestrašeno. »Oh, bil si pri njih!«
»Da, pri njih sem bil. Bil sem tam s tvojim pismom, dragica uboga. Šel sem tja po svojem povratku od Senmartenskega kanala, kamor me je povedel tvoj kužek naravnost.«
»Bil si pri njih!« je ponavljala ona kakor v vročici.
»In povedal sem jim vse, Gilberta; vse sem jim povedal. Vsak ve zdaj svoje. Markiza ve, da je pognala otroka svojega sina v smrt.: Oni vedo zdaj, da je bila tista, ki so, jo žalili in spodili, Rošegijska, krij njihove krvi. Oni vedo, da so zakrivili to brezvestnost po tem, ko so te okradli za premoženje, ki bi moglo biti po vsej pravici samo tvoja last. čitali so pisma, ki jih je pisal tvoj oče tvoji materi...«
od »črne« gospode in prav veselo smo se odalinili ko nas je zapustila klerikalna milost. Brez pastirja se počutimo prav dobro.
h Steverjana. Tudi v »Dnevu« sem pričakoval, da se od nas kdo oglasi. Ker se to ni zgodilo, napišem jaz par vrstic. Tu pri nas je še vse zelo konservativno. V zadnjem času se je zgodil zopet škandal. Klerikalna vsemogočnost je pač tudi tu pri nas razprostrla svoja krila. Pri teh ljudeh se ne gleda, ali se dela pravično, eli kaj to. dela se vse za korist. Te dni se je dogodilo, da je bil odpuščen občinski redar zato, ker je liberalec. Vrgli so torej moža na cesto zato, ker ne trobi na njihov rog, ampak ima svoje prepričanje. Po katerem nauku so napravili to, bogve? Menda po Kristovem, ki pravi ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe... Tako je, tako! In menite, da se sramujejo, e kaj šel Še po svojih listih so zabobnali in dokazujejo, da je tako edino prav. Za obdolžitev reveža seveda ne znajo ničesar povedati, glavno je, da je on liberalec in liberalce je treba iztrebiti... iztrebiti. Pa drugič še kaj.
Nove skrivnosti o Johanci.
Skoraj vsak dan prinese nova razkritja o vodiških sleparijah. Kaj čuda, saj so se vršile te stvari nemoteno skoraj celo leto po naših krajih.
Vsakega človeka je zelo zanimalo, kdaj in kje se je zgodil prvi čudež. O tej stvari prinaša včeraj »R. Novi List« nekaj novih podatkov.
Reški kapucini.
Reški kapucini so bili pri Vodiških čudežih precej prizadeti. Kakor pa se zdaj vidi, so bili oni sploh začetniki cele komedije. Kapucini se seveda boje, da bi oblasti ne začele stikati po njih samostanu. (Kapucini imajo tudi svojo tiskarno in liste!) Zato vse taje. Toda tretjerednice so se že tudi naveličale večno polniti cerkvene mošnje, zato so začele pripovedovati, kaj so počeli kapucini z Johanco in kako so znali izvabljati iz ljudi denar.
Kapucin pater Ciril.
Pater Ciril, o katerem smo že pisali, je bil eden prvih, ki je odkril Johančine čudeže. Tretjerednicam Je večkrat pridigoval takole- »Lahko ste ponosne, da imate tako sestro, ki Je vsak dan v dotiki z nebom«. — Ta »dotika« je obstojala v tem, da je Johanca po zamaknjenju rekla, da je videla angela, ki ji je rekel, da mora to in to nedeljo iti procesija k Mariji Pomagaj na Brezje. Tako so znali kapucini vspodbujati ljudi za romanje na Brezje, v Postojno, Lic, Kržišče, Bukovac, Klano, Sv. Matej, Kastvo itd. Romarje je vodila Johanca.
Romanje na Trsat.
Enkrat si je izmislila Johanca, da se ji je prikazal angel in je rekel, da morajo iti romarji na Trsat. Kapucini so zbrali romarje in roma-rice in so šli. Sredi pota se spomni Johanca, da morajo vsi sezuti čevlje. To so vsi storili, le prednica tna-rijinih hčera, gospodična Arsenio, ni mogla iti, ker jo je preveč bodlo. Mislila je, da ima nad seboj tako hude grehe. Zato so jo morale druge podpirati. Take procesije so se večkrat vršile, kakor je zahtevala »sveta« Johanca. Romali so tudi po noči.
Začetek krvavih čudežev.
Reške nune imajo svoje posestvo v Podmurvicah. Tam Je služila Johanca kot dekla. Med kapucini pa Je bila znana kot najbolj pobožna marijina hči. Tu je začela Johanca potiti svojo telečjo kri. Med prvimi, ki so jo videle so bile njene znanke, potem se je glas o teh »čudežih raznesel v »krogu sv. Vida in Modesta«. Kmalu so začeli Johanco obiskovati. Johanca se je preselila v mesto. Pri kanonih imajo klerikalne organizacije svoje prostore, tam prebiva tudi več tercijalk. Pri eni od teh je stanovala Johanca. Kmalu se je po Reki govorilo o Johanci kot svetnici. Začele so se predstave.
Neverna hišnica.
Hišnica pri »krogu sv. Vida in Modesta «je bila neka Ljubljančanka. Ta ni posebno verovala na čudeže. Enkrat je tudi nekaj videla, kar Jo Je v njenih dvomih potrdilo. O tem je govorila tudi drugod. Kapucini so ji pretili, da jo zapro v blaznico. Ker se jim to ni posrečilo, so jo spodili iz službe in vrgli na ulico.
Češčenje sv. Johance.
Neka gostilničarka Slovenka na Reki, Je pripovedovala, da je imela [lohanca pri procesiji vedno častno frnesto; hodila je obdana od devic, pavadno s šopkom v roki. Ko je pozneje .lohanca iz Vodic pribežala na Reko, sc ie ustavila v tei gostilni in
gostilničarka jo je takoj spoznala. Ker je bil ravno pogovor o tem in je gostilničarka že vedela za sleparije, je rekla: »če se Johanca in kapucini niso bali norčevati se iz Boga in svetih stvari, potem se tudi jaz ničesar več ne bojim.« Johanca je na to odšla...
Dvajset kron.
✓
Neka marijina devica Je pravila sledeče: Preteklo leto smo bile večkrat priča, ko je Johanca krvavela. Enkrat je Johanca rekla, da vidi Marijo in da je neka marijina devica umrla, ki ni dala Mariji 20 kron. Imenovala je neko znanko, češ da mora ona zanjo plačati. Ta je res plačala in Johanca je vzela denar ...
To so posamezni slučaji, ki odkrivajo vodiške skrivnosti. Kakor kranjski klerikalci, se tudi kapucini branijo Johance ... Toda nič ne pomaga: ljudje so spoznali sleparije in sleparje.
Glas o vsem tem pa gre daleč okrog in naša domovina stoji pred svetom kot najbolj zabita klerikalna dežela, kjer se v imenu vere gode take stvari.
Dnevni pregled.
Predvčerajšnjem so Bavarci zamenjali kralja. Dosedaj jim je po božji milosti vladal kralj — parali-tik, ki že trideset let živi brez zavesti, zaprt v gradu Fiirstenriedu. Naposled se je pa cela reč tudi Bavarcem začela preneumna zdeti* pa so spremenili ustavo tako, da so mogli proglasiti za kralja 68 letnega Ludo-vika III., ki je postal vladar po »božji milosti« in kateremu je armada prisegla zvestobo.
Krščanski socijalci za kršitev ustave v Avstriji. Klerikalci so sklenili, da bodo glasovali proti debati o odgovoru vlade na interpelacijo o komisarijatu na Češkem. Klerikalci kranjski kot dunajski so zgubili že vsak čut za pravico in ustavnost. Najhujšo kršitev ustavnih zakonov pripuste in celo glasujejo proti temu, da bi se o tej važni zadevi v zbornici govorilo. Za takšno početje je zmožen najpropalejši Človek, ki mu ni ničesar druzega na mislih kot lasten žep in želodec. Ustava, ki mora biti državljanu najsvetejše — naj se krši, kaj nam to mar, samo, da se nam naši žepi polnijo, govori klerikalec.
Grško napredovanje v Egejskem morju vzbuja Rusiji nejevoljo, ker Rusija ne bo pripustila nobeni državi, da bi se preveč okrepila v Egejskem morju, ker v tem vidi nevarnost za Dardanele.
Bolgarija v »novih« vodah. Ko-burg je prišel na Dunaj in bil sprejet v privatni avdijenci od avstrijskega cesarja. Nato sta imela Ko-burg in Berchtold konferenco. Istočasno pa pripovedujejo sofijski listi, da dela Bolgarija na to, da si zagotovi sodelovanje Turčije in Albanije ter napravi neutralno Rumunijo za slučaj, da bi se ponudila ugodna prilika udariti na Srbe. (Ljudje pa še vedno govore o nesreči, ki je doletela Slovanstvo vsled tega, da so bili Bolgari pobiti.)
Kako skrbijo Madžari za šalo in smeh. V Velikem Varaždinu je objavil odvetnik, ki je zastopal svojo stranko, v nekem listu razpravo, kjer je popisal parcelacijo zemljišč in njihovo pravično razdelitev. Potem se je imela vršiti razprava pred sodiščem. Določenega dne je prišel odvetnik k razpravi, v predsobi pa je srečal svojega protivnika Ercsea, ki mu je zaklical: Ti bom že jaz pokazal pisati članke! nagar ga je oklofutal. Toda odvetnik ni bil len in se je spravil takoj nad Ercsea, mu jih dobro naložil in ga slednjič pognat skozi okno v sosednje skladišče drvi. Kakor vidimo v tem slučaju, postajajo tudi na Ogrskem ljudje bolj družabni in skrbe, da se preganja v sodni dvorani dolgi čas.
Dr. Krekovo dete — mrtvo! Iz Št. Vida se nam piše: To Vam je bila novica; še se ni polegla »Jolian-čina zadeva« — pa že zopet senzacija! Neki sodrug, ki je imel »Zarjo« štev. 727. v rokah, bere v uvodnem članku o nekem predlogu dr. Kreka, »da se je svoj čas sestavil socialnopolitičen svet« — ki se je bavil pod predsedstvom g. Povšeta z deželnim starostnim zavarovanjem. Ta načrt je potem nekje obležal — v arhivu. — Ta načrt je bil torej — komaj rojeno dete — že tudi pokopano. — Citalec pravi: »Tukaj imate črno na belem, da se klerikalna večina nič več ni zmenila za to mrtvo dr. Krekovo dete! — Splošen krohot — nad slabim dovtipom! —
V Beli Krajini je govoril klerikalni podjetnik Lončarič o delovanju S. L. S. in je rekel, da mora človek ne Ie iz verskega prepričanja voliti klerikalne kandidate — ampak tudi vsled gospodarstva, to se pravi, da mora ne le verjeti na Johanco in Vodiške čudeže, ampak mora do vrhu
plačati še 60.000 kron za glavarjevo stanovanje.
Iz Maribora. (Pozor Slovenci!) 2e nekaj let sem prireja nemško bojno društvo »Siidmark« dne 10. novembia takozvano »Schillersam-lung«. Tako izrablja ime nemškega pesnika, da izvabi lahkovernega nemškega ljudstva novih dohodkov za svoje nemoralne bojne namene. Na letošnji glavni skupščini tega nam Slovencem najbolj sovražnega nemškega društva se je sklenilo, da se porabijo prispevki iz te Schillerjeve zbirke za naseljevanje nemških kmetov, trgovcev in obrtnikov iz nemškega rajha med nami Slovenci po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem in za izpodrivanje nas Slovencev iz naše domovine. — To se je sicer godilo že dosedaj in Siidmarka ima svoje Švabe naseljene že notri do Trsta. V bodoče pa se naj to godi še v večji meri. — Kakor naznanjajo sedaj nemški listi, bodo pobirale mariborske Slidmarkine podružnice skupno z nemškimi visokošolci v pondeljek, dne 10. t. m. predpoldne in popoldne od hiše do hiše prispevke za omenjene, nečedne namene. — Pozor Slovenci! Poznamo iz prejšnjih let, kaka je nemška vsiljivost o takih prilikah, zato smo prepričani, da bodo potrkali tudi pri Slovencih. Toda pokažite vsiljivcem vrata in prepovejte si vsako nadlegovanje. Ne darujte niti vinarja! Pomislite, da bo vsak groš, ki bi ga darovali, porabljen za najostudnejšo gonjo proti nam Slovencem, ki itak že čutimo dovolj nemški pritisk. Torej še enkrat pozor pred vsiljivci, ki bodo prišli s sladkim obrazom, češ, da pobirajo za »dobrodelni namen«! Primorani bi bili, da kar najostreje nastopimo proti vsakomur, o katerem bi zvedeli, da se je dal pregovoriti in je kaj daroval v švabsko malhe, saj tak ne bi več zaslužil imena »Slovenec«.
Ljudsko šolstvo. Na mesto obolele učiteljice Elizabete Pečar je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Palčju Leopoldina Novak, bivša provizorična učiteljica v Ledinah.
I. redni občni zbor slovenskega akad. društva »Ilirija« v Pragi se vrši dne 8. t. m. 1913 ob 8. uri zvečer v prostorih hotela »Baška« na kralj. Vinohradih. Slovanski gostje dobrodošli.
Akad. društvo »Slovenija« na
Dunaju javlja, da se predavanje g. dr. Iv. Prijatelja: »Osemdeseta leta v slovenski kulturni zgodovini nadaljuje v soboto 8. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih VIII. Lan-gegasse 50. I.
Vabilo na veselico, katero priredi pevsko društvo »Zarja« v Rojanu v nedeljo, dne 9. novembra 1913 v dvorani konsumnega društva v Rojanu. Začetek ob 5. uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor.
Slov. akad. društvo »Slovenija«
je na svojem I. rednem občnem zboru dne 3. listopada izvolila sledeči odbor: predsednik pravnik Rutar Jože, podpredsednik pravnik Rus J., tajnik filozof Robič Makso, blagajnik filozof Gruntar Viktor, knjižničar pr. Detela Tine, gospodar medicinec Mrgole Matija, arhivar medicinec Kambič Miro, namestnika pravnik Jože Videnšek, tehnik Ostan Franc, pregledniki medicinec Oražem Jan., pravnika Svetina Anton in Goričan Lojze.
V znamenju sekire. Te dni je popival 291etni dninar Anton Egger iz Bele Peči na Gorenjskem v neki ta-mošnji gostilni. Egger je epileptik in ie bil malo vinjen — bilo je okolo devete ure zvečer — sta ga morala dva tovariša peljati domov. Spremljevalca sta nato zaklenila Eggrovo sobo in sta se nekaj časa mudila v Predsobi. Nenadoma pa je začel fgger v svoji sobi ropotati, kar se ie zdelo fantoma, ki sta ga pripeljala domov, precej sumljivo. Odprla sta vrata. Egger je stal tu z dvignjeno sekiro in je udaril enega izmed fantov, posestnikovega sina Franca Miillerja, s sekiro po prsih. Zadel ga je v leva rebra in ga težko poškodoval.
Nočni napad. Dne 26. p. m. okoli desete ure zvečer je neki mož na občinski poti med Glinim in Studencem napadel 29letnega posestnikovega sina Franceta Jakopina iz Stu-denega pri Ložu. Napadalec je udaril Jakopina s kolom po glavi, tako da je poslednji padel nezavesten na tla, na kar je razbojnik izginil v noč. Ko se je Jakopin čez nekaj časa zavedel, se je vlekel do prve hiše v obližju, odkoder so ga z vozom prepeljali domov. Napadeni Jakopin ima počeno lobanjo in je izgubil popolnoma sluh. Težko, da ostane pri življenju. Na sumu je neki 241etni fant, s katerim je pil Jakopin malo prej v neki gostilni. Orožništvo ga je aretiralo in izročilo okrajnemu sodišču v Ložu.
Nesreča. »Laibacher Zeitung« poroča, da se je 29. oktobra ponesrečil v fizikaličnem laboratoriju mestne realke v ldriii šolski slu^a %
cirkularno žago. Zgrabila ga je za desno roko in ga težko poškodovala.
Prijeta tatica. Te dni so zasledili v gozdu pri Črnučah neko 651etno kajžarico, ki je sekala mlade smreke in jih hotela ukrasti. Morala se bo zagovarjati pred sodiščem.
Aretacija. Pretekli pondeljek okrog četrte ure zjutraj Je bila na cesti v Selu aretirana 29Ietna dekla Kristina Megušar radi nespodobnega vedenja.
Kamenje je poškodovalo dne 30. m. m. rudarja Naceta Vončino in Matevža Kokalja v rudniku v Idriji.
Nesreča na progi cestne električne železnice. Dne 2. t. m. je spodrsnilo na progi cestne električne železnice v Idriji po poročilu »Laibacher Zeitung« — Jožefu Rupniku, ki je padel tako nesrečno na tla, da si je zlomil roko
Izseljeniški škandal. V podružnici »Avstro-Amerikane« v Brodyh je bila dne 6. t. m. hišna preiskava, ki je imela zelo obtežilen uspeh. Zaprli so oba ravnatelja podružnice Kapellerja in Brocz3rnerja. Ta podružnica je minulih šest mesecev spravila 90.000 izseljencev čez morje. Zaprli so še 16 drugih podagentov ki so na sumu, da so pomagali pri čednem delu, ter jih izročili deželnemu sodišču v Lvovu. Na kolodvoru v Krakovu so prijeli 40 moških, ki so se hoteli izseliti, ne da bi bili zadostili vojaški dolžnosti. Galicija je popolnoma okužena po izseljeniški agitaciji. Aretirali so tudi bivšega poslanca patra Szponderja, ki je kmečke ljudi v meščanskih oblekah spravljal čez mejo. Sumljivo je sedaj veliko število ruskih izseljencev, ki se vozijo tam mimo. Iz Amerike se Je dne 5. t. m. pripeljalo 360 izseljencev, večinoma Rusov. — V Bre-gencu so dne 6. t. m. aretirali tri Ogre, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti. Prišli so čez Inomost.
Umrl je 1. t. m. v Lvovu eden najboljših poljskih publicistov in najiskrenejših ter najizrazitejših poljskih slovanofilov Ljudevit Strasze-wicz.
Poizkusen napad na emirja v Afganistanu. V Afganistanu je bil po-izkušen napad na ondotnega emirja. Dva napadalca so privezali pred nabasana topova, katera so nato izstrelili. Napadalca sta bila raztrgana na kosce.
Zastrupljenje pri poroki. V An-
geresu sta se poročila dva brata in dve sestri. Pri obedu po poroki je na zastrupljeniu obolelo 40 oseb. V sladkarije so bile primešane strupene snovi. Ena oseba je že umrla.
Defravdant na begu. V Nord-hausenu je portir Voss poneveril
100.000	kron in pobegnil.
Pegouda posnemajo. V Parizu je aviatik Chevillard včeraj v poletih uspešno posnemal Pegouda.
Nesreča v cirkusu. V cirkusu Henry na Dunaju so levi napadli kro-titelja Wichmanna ter ga zelo poškodovali.
Umor in samomor barona. V Peterburgu je 211etni baron Stahl ustrelil vsled ljubosumnosti svojo ljubimko igralko Emeljanovo in nato samega sebe.
Poizkušen samomor grofa. Na Dunaju se je nevarno ranil s strelom iz revolverja v namenu, da bi se usmrtil, 38 let stari grof Ernest Dem-blin. Njegov brat, grof Avgust Dem-blin je član avstro - ogrskega poslaništva v Atenah.
Za tri milijone frankov vrednosti zgorelo. Pri strašni železniški nesreči pri Melunu, o kateri smo že poročali, je zgorelo poštnih pošiljatev v vrednosti treh milijonov frankov. Od mrtvih so mogli doslej agnosci-rati samo 15 oseb, ostale žrtve so tako sežgane, da jih ni mogoče spoznati.
Napad na Dlaza. S Havane prihaja poročilo, da je nekdo v Vera Crux napadel Feliksa Diaza z bodalcem in ga večkrat ranil. Diaza so prepeljali v bolnico. Napadalca so zaprli.
L|ii|)!:ana.
— Vigilantibus jura - čujočim se dele pravice! Še malo dni — in reklamacijska doba bo pri kraju 1 Volilci in mlajši (dijaki akademiki) zaupniki, opozorite svoje prijatelje, da gredo na magistrat pogledat, ali so pravilno — po činu, slovniško in stanovanjsko — vpisani v splošni in mestni kuriji (za 1. in 16. december) in sicer sami, ali pa po kakem zanesljivem prijatelju. Po toči zvoniti — nič ne pomaga! Glasovnica je najbolj nedolžno in nekrvavo orožje v rokah volilcev — pa vendar v veliki množini upotrebljeno — uniči cela političnega nasprotnika.
— Johanca gospoda cenzorja zelo v oči bode. Ker ji ne more do živega, se je spravil nad druge notice in je včeraj »Dan« konfisciral. Ker smo navajeni krivic, bomo tudi to prenesli, samo da bomo tudi na Dunaju vprašali, če je v Avstriji še kaj zakonov, ki varujejo tiskovno-svobodo
— »Johanca je konfiscirana« — tako se je raznesla včeraj popoldne novica po Ljubljani. Ljudje so hiteli vpraševta, če je to res. Govorica pa je nastala menda le za to, ker si to klerikalci tako od srca žele.
— Vsem prijateljem priporočamo, da pošiljajo »Vodiške čudeže« svojim znancem na deželo.
Klerikalci se »Johance« zelo boje, saj bo marsikatero dušo spravila na pravo pot. Zato so šli včeraj na policijo zahtevat, da morajo poizvedovati, ali po trafikah morebiti ne prodajajo »Johance« brez »Dneva«. Policaji so šli spraševat, pa so videli, da se prodaja Johanca samo kot priloga »Dneva«.
— Opozarjamo, da so »Vodiški čudeži« vsak dan do št. 680 priloga »Dneva«. Tako si jih bo vsak lahko kupil in jih shranil za spomin. Kdor želi več Izvodov, naj pride ponje v našo tiskarno. Ker je v prvih dveh dneh zmanjkalo vseh 10.000 izvodov, smo včeraj tiskali novo izdajo.
— Fantje po konci! Strup zoper strup. Dr. Lampe je pri svojem zadnjem nastopu v »Unionu« zopet na novo dokazal«, da ima najstrupe-nejši jezik izmed vseh klerikalnih korifej! — Dolgo je naše občinstvo ugibalo, od kod neki ima ta maziljenec Gospodov take zaloge strupenega materijala?! Zadnjič je pa on sam povedal na volilnem shodu, kje si je nabral jadovlte materije. Rekel je:' »Deželni odbor je izdal oklic: »Fantje, pokonci, zatrimo strupene kače!« šli so na delo in so pokončali 14.000 strupenih gadov in modrasov. Kakor v evangeliju! — To je več, kakor pa liberalnih listov na Slovenskem! (Socialne je izpustil; kdo ve zakaj?) Če smo toliko gadov in modrasov zatrli v enem letu, naj bo naša naloga, da tudi papirnate gade la modrase zatremo. (Živalno pritrjevanje in ploskanje.) Sklep:	Tem
14.000	godom in modrasom je dr. Lampe strupene (zobne) dupline odpiral, si je osvojil njihovo vsebino —1 in sedaj pa po shodih sika in pika po političnih nasprotnikih, da se mu kar strupena slina cedi iz — posvečene vrzeli — jedilnega orodja! — G. dr. Lampe naj bo previden s svojimi strunpnimi napadi; kajti lahko se mu pripeti, da se enkrat liki škorpijon v svoji krščansko-neskončni jezi sam vgrizne v svoj rep — in se zastrupi! — Velika škoda bi bila! — Ampak šalo na stran! Na strupene napade dr. Lampeta pa naj naša publika odgovori s tem, da pokupi ravno 14,000 Izvodov »vodiških čudežev« — in to bo pravo imunizujoče sredstvo — »strup zoper strup«.
— Prepovedan sad. Iz okolice nam pišejo: Nitimur in vetitum, semper cupimusque — negata! Vedno nam diši prepovedan sad! — Iz sv. pisma vemo, da je naša pramati Eva zaželela prepovedanega sadu — in je tudi Adamu — dala! Naravno tedaj, da se ta podedovani greh (prestopek?) vedno ponavlja med pregrešnim svetom. Vedno bolj diši in se dopada, kar je prepovedanega. Ako je, danes kak slovenski — v prvi vrsti napredni — list zaplenjen, sto proti enemu lahko staviš, da ga bode hotel vsakdo čitati! Čisto naravna prikazen je dejstvo, da se posebno dnevnik »Dan«, odkar so ga gg. od klerikalne strani dejali na in-dex in izrekli nad njim svoj »ana-thema«, vedno bolj in bolj širi med priprostim in kmečkim ljudstvom! Odkar je pa dr. Lampe se izraziti blagovolil, da je vse, kar »Dan« priobči in obelodani — čisto navadni, gadov strup — od takrat pa se »Dan« razširja — rapidno. Gospod maziljenec je mislil preklinjati — pa nam delo blagoslavlja! In tako se je zgodilo, — da so bili oni mnogi tisoči natisnjene brošure »Vodiški čudeži« kar naenkrat razprodani med okoli-čanske mlekarice in med zaupnike, ki so bili prišli na — klerikalni zaupni shod!! Dopoludne pa so se naše vrle mlekarice vračale domov z eno roko potiskajoč voziček, v drugi roki pa držeč brošuro »Vodiških čudežev« so vse zamaknjene čitale — najnovejšo moralo — kranjske duhovščine. Ravno o pravem času — za volilne boje.
— Obljublja se nam daljša razprava o plesu. Kakor je znano se sedaj največ pleše »tango«. V Ljubljani pa so iznašli nov ples pod naslovom »nepolitičen«. Prinesli bomo o tem
natančen popis.
— Naprednjaki v Mostah, pozor! Volilni imenik za Moste bo danes in jutri dopoldne na vpogled v kavarni pri »Moiem Slonu« na Zaloški cesti. Reklamacije se vrše danes cel dan in v nedeljo dopol. Kdor še ni, naj si ogleda volilnii menik.
— V nocojšnem koncertu Glasbene Matice bo gospod Marko Vuš-kovič poleg prej objavljenega vzpo-reda pel tudi njegovemu glasu izvrstno pristojajočo izvirno slovensko Anton Lajovičevo »Pesem starca«, ki je moderna posebno izrazita skladba enerigčne invencije in ponosne-
oca V7.1pfal
-g- -a	•	*	t	Predva.1an.Je te velikanske zgodovinske zgodbe	tt-« TTM^ A t *r
IH noč Slano vmces! °<* *****	* do petka 13. novembra v Kmo^DJi AL v Ljubljani
%J	Velikanski cirkuški prizori. Izpreobrnitev h krščanstvu. Trplnčenie krlstinnov. r> ^	  **
»t .... 8 V tem znamenju bodeš zmagali 1MOVO« Ta slika Ima tudi slovenske napise. l^UVU*
prizori. Izpreobrnitev h krščanstvu. Trpinčenje kristjanov. Cesar Konstantin sprejme krst Prikazen sv. križa. Bitka pri Laksa Rubra. Angeli se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksenclja. Šolski mladini priporočljivo.
Predstava tiaja 2 url. Vsak dan od 1—3, 3-5, 5—7, 7—9 fn od 9-11.
7 Hnif v nedeljo tudi ob pol 11. zjutrpj. nr t Ulil. Cene: K 1.90, 1 60, 1 30, 1, -60. *
dni!
— Iz Vodmata: Na Zaloški cesti na mitnici stopica leno na kratkih nogah v širokih hlačah kvintal nepo-rabne mase, ter široko zeva in zde-lia ob solnčnih dneh na leseni kolpi pred Šarabonovo hišo. Ljudje mimo-gredoči bi se za to poosebljeno lenobo gotovo niti ne zmenili, ker nič ne šteje, ali mož dela dvoje reklam, seveda druga žalostneja od druge, da obrača tako pokornost ljudstva na se. Pravijo, da tudi star človek ima baje mlado srce in tega principa sc ta odreveneli starcc poslužuje, ker mu pogledi njega »ljubkih sivih očesc« tako radi vliajajo po mimoidočih dam ali čim mlajših, tem hitrejši, pa tudi svojih mladih, nežnih malih ročic ne odteguje, da celo svojih hitrih nožič ne, če gre v svr-ho pozornosti morebitne dame, da bi z njimi malo ne poceptal, kakor Železnikar na plesu; žal, da dobiva mož za vso to kavalirstvo prenino-gokrat le preziranje ali zasmeh, ali: stara navada, železna srajca — starca tudi to ne izmodri. To pa bi javnost jako malo zanimalo, da bi znal mož krotiti jezik tam, kjer bi mu bilo najbolje molčati. Človek, ki je kruh iz naprednih rok, bi bilo čisto dosledno iz hvaležnosti, da je tudi naprednega mišljenja, če bi pa bil v prepričanju nasproten, da je vsaj dostojen in ne dela in ruva proti stranki, katera mu daje kruh. Ta možicelj pa ima tako drzno čelo, da kar vprek blati naprednjake, svoje sovrstnike in uslužbence naprednega mišljenja bi najraje pohrustal, kar mu bo kljub obsežnemu trebuščeku težko. Kar je na višek njega predrznosti, je, da upa mož mimoidoče, ki se mu zde da so naprednega mišljenja, za hrbtom obrekovati in delati neslane opazke. Kaj bi se zgodilo naprednjaku, ako bi počenjal take reči v klerikalni službi? Od takega moža se ne pustimo več insultirati. Opozarja se slav. ravnateljstvo užitnin-skega zakupa, da poskrbe temu »zasluženemu prejemniku potrebno in-strukcijo. — Očividec.
— Kaj je z »Zvezo dram. društev? Kakor obče znano, ni storila Zveza dramatičnih društev s sedežem v Ljubljani od ustanovitve do sedaj še ničesar — prav ničesar. Za-radi tega so vsa spodnještajerska društva, ki goje dramatiko, na sestanku dne 1. novembra 1913 v Mariboru sklenila, naj se Zvezin odbor pozivlje, da skliče meseca decembra 1913 občni zbor in ga 14 dni preje objavi v listih, na katerem se bo mogel izvoliti tak odbor, ki bo svojo nalogo resno uvaževal in delal za narodno prosveto.
»Tekma«. Sinočnja predstava Funtkove drame je vspela krasno. Kot^smo pričakovali, je bil g. Ign. Borštnik, ki se je poglobil z vso svojo dušo v težko vlogo, sijajen posebno v zadnjem aktu. Od prvega dejanja, ko je napovedal boj mlademu kiparju Daneju, pa do sklepa, ko zagleda njegov osnutek, ki mu zruši poslednjo moč, ki je še tlela v njem, je bil izboren. Odlikovala se je gdč. B. Vilharjeva, ki je žela za svoj nastop mnogo priznanja in je dobila koncem drugega dejanja tudi dva šopka. V Daneju je pokazal svoje zmožnosti naš Skrbinšek, prav tako
JV,10 v,.svoji vl°gi- Lep večer, ki je nudil toliko umetniškega užitka, je posetilo malo občinstva, ki se pri najbolj tragičnih momentih še vedno spozablja in prične smejati. Svetovati je, da se te neprikupljive manire drugič vzdrži.	St.
— Sinočnja udeležba v gledališču bi bila za ljubljansko občinstvo poniževalna, ako bi se ne bila s klerikalnim! irrtrigami tako ubila vsa ljubezen do slov. gledališča, da ni v občinstvu nobene več vere do dobre stvari. Nastop naših igralcev pod vodstvom g. Borštnika pa kaže, da moremo v tej sezoni videti še mnogo lepega. Zato naj g. Borštnika sinočnji obisk ne ostraši, ampak naj skuša nadaljevati in upati je, da bo občinstvo zopet z nekdanjo ljubeznijo posečalo gledališče.
•	— Slovensko gledališče. V ne-
& j?' 9' ,n-» se vPrizori na novo na-flii	v?.lezabavna burka »Mar-
sta io S/n „ki"ematograf" Spisala • ni ana veseloigerna tovarnarja Blurnenthal i„ Kadelburg -iTa nad vse zabavna burka se ie igrala na dunajskem Volksteatru nad SOkrat z največjim uspehom. Kdor se želi od srca nasmejati, pride na jsvoj račun. — V glavnih vlogah so Zaposleni gg. Povhe, Skrbinšek, Da-mlo, Grom In dame ga Bukšekova, Sa. Juvanova in gdč. Gorjupova. — purko je vestno na novo uprizoril in naštudiral režiser g. Povhe. — Zapete!'. predstave točno ob pol osmih.
— Muhe, kratkočasne zgodbe priljubljenega Blaža Pohlina so izšle. Stanejo 1 K 50 vin. Kdor se hoče kratkočasiti z veselim čtivom, naj si preskrbi te »Muhe«, ki mu bodo odganjale težke misli.
— Opozarjamo še enkrat na današnji koncert »Glasbene Matice«. Začetek ob % 8. zvečer.
— Sokol I. priredi v soboto dne 8. t. m. družinski večer v gostilni br. Zupančiča na Ahacljevi cesti. Igra društven orkester. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Bratsko članstvo ter prijatelje društva vabimo k obilni udeležbi. — Odbor.
— Strelski kJub »Bur« prične s svojo sezijo danes v soboto točno ob 8. uri zvečer v gostilni Drašček, Bohoričeva ulica 9. Lanski strelci, kakor na novo upisani člani se vljudno vabijo, da se strelskih večerov redno udeležujejo, ker jamstvo za dobro domačo zabavo je trinajsta sezija, ki se letos otvarja.
— Društvo slov. trgovskih so-trudnlkov priredi v soboto dne 15. t. m., v mali dvorani Narodnega doma zabavni večer. Natančneji jako zanimivi spored priobčimo prihodnjič. Gg. člane in prijatelje društva, opozarjamo za ta večer, ter vabimo k obilni udeležbi odbor.
— Koncert v hotelu »Tivoli«. V
nedeljo, dne 9. novembra koncertira »Ljubljanski društveni orkester«, preosnovan iz godbenikov bivše sl. Filharmonije od pol 4. do pol 7. zvečer v hotelu »Tivoli«. Pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila Černyja. Vstopnina prosta. Za mno-gobrojno udeležbo se priporoča — odbor.
— Nastop sokolske tekmovalne
vrste za Panlz. Predprodajo vstopnic je prevzela iz prijaznosti gospodična Jerica Dolenc (Prešernova ulica.; Oena sedežem v prvi vrsti in na galeriji 2 K, — vsi ostali sedeži po 1 K 50 vin., stojišče 60 vin. — Začetek telovadbe v portdeljek točno ob pol 9. uri zvečer; blagajna se odpre ob pol 8.
— Mestna zastavljalnica uljud-no prosi slavno uredništvo v sobotni številki svojega cenjenega lista med dnevne vesti uvrstiti, sledečo notico:	»Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v mesecu septembru 1912 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v mesecu novembru 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev in koles itd.) v četrtek dne 13. t.m. od 8. do 12. ure dopol-
| dne v uradnih prostorih, Prečna uli-> ca št. 2.
— Korenjak pa tak! Včeraj popoldne je šel po Kongresnem trgu pijan voznik s svojim vozom in ker bi se lahko zgodila kaka nesreča, ga je policijski stražnik ustavil in ker se je upiral, ga je hotel odvesti v hotel »Fink - Turner« na Bleiwei-sovi cesti. To pa pijanemu vozniku nikakor ni ugajalo, izjavil je odločno,
; da on svojega voza in konj ne zapusti za nobeno ceno, tudi če pridejo nadenj vsi ljubljanski policaji. In ni hotel iti. Stražnik je porabil vso svojo moč, da bi ga ukrotil, ali voznik je bil korenjak in ni se udal. Prišel je še en stražnik prvemu na pomoč, prijela sta ga trdo vsak za eno roko in celo zvezala sta mu vsak eno roko, ali korenjak se le ni dal, ker je imel očividno namen pokazati, da se ne boji vseh ljubljanskih policajev. No, tako močan pa voznik vseeno ni bil. Z dvema se je boril uspešno, tako, da ga nista mogla premakniti z mesta, ali ko je prišel še tretji prvima dvema na pomoč in ga prijel od zadaj, se je moral udati številni premoči — s protestom, seveda — in odšel proti Bleivveisovi cesti; en policaj ga je držal za eno, drugi za drugo roko, tretji ga pa je od zadaj suval. Seveda se je na Kongresnem trgu zbralo vse polno ljudi, ki so z velikim zanimanjem zasledovali vse faze tega zanimivega boja pijanega voznika s tremi policaji.	r.
— Po Ameriki se mu je zahotelo.
Preteklo sredo je stražnik aretiral na tukajšnjem južnem kolodvoru leta 1894. rojenega delavca Janeza Ro-guliča iz Zejan pri Voloski. Fant je imel ponarejene listine in jo je hotel popihati v Ameriko, ne da bi zadostil vojaški dolžnosti.
— Peter Zottlch je rojen leta 1869., stanuje pri svojem očetu v Ljubljani in je malopriden sin. Po poklicu je izučen trgovski pomočnik. Boji se dela kakor hudič križa. Poleg tega je tudi pijanec. Petnajst let ni bil v trgovini za nobeno porabo.
, er £a, n'so hoteli nikjer v službo zaradi lenobe in pijančevanja, je poskusil srečo pri finančni straži. Pa so
ga kmalu odpustili iz službe. Mahnil jo je k pošti, kjer pa ga je dohitela ista usoda, kakor pri finančni straži. Slednjič je vstopil v službo k nekemu tukajšnjemu odvetniku, ki pa ga je kmalu odslovil. Zottich je postal raznašalec časopisov. Pa tudi za ta posel ni bil poraben. Začel je van-drati. Pa se menda tudi na to ni za-stopil, ker so ga večkrat poslali po odgonu v svoj domači kraj. Oče mu je napravil novo obleko, Peter Zottich pa jo je zamenjal s slabejšo. Dobiček, ki ga je pri tem napravil, je zapil. Skoraj eno leto je svojemu očetu v nadlogo. Berači od hiše do hiše, zvečer pa pride ponavadi pijan domov in grozi svojemu očetu, da ga ubije. Te dni pa so ga slednjič vendarle aretirali in izročili deželnemu sodišču.
— Vreme. Včeraj je bil mrzel deževen dan, ki je obljubljal, da dobimo kmalu sneg. Na Dolenjskem je po nekaterih krajih že sneg zapadel.
— Dolgove je napravil, potem Jo je pa pobrisal, čevljarski pomočnik Lojze Zalar iz Žaljne je napravil koncem prejšnjega meseca dolga za 40 kron. Tega pa ni poravnal in je neznano kam izginil. Prej pa si je še izposodil kolo, ki ga ni pripeljal nazaj.
— Nehvaležnost je plačilo sveta. Pri Francu Krapežu v Gosposki ulici uslužbeni hlapec Franc Lubi je pustil, da se je prespal brezposelni hlapec Jože Bobnar iz šmarjete pri Mokronogu pri njem. V zahvalo mu je Bobnar drugi dan ukradel sivo, še novo zimsko suknjo in pet pisanih srajc. V nadomestilo je Bobnar pustil Lubiju staro, ponošeno suknjo in je neznano kam izginil.
— Tatvina kolesa. Dne 26. pretečenega meseca zvečer je neznan tat ukradel delavcu Jožefu Ferenčku kolo. Na sumu tatvine je neki 301e-ten mož bolj majhne postave, upadel, z velikim nosom in s precej velikimi, črnimi brkami.
— Aretacija ubeglega prlsiljen-ca.vDne 28. t. m. je pobegnil iz tukajšnje prisilne delavnice prisiljenec Hugo Kozlevčar. Šel je v Škofjo Loko, nato pa v Idrijo. Preteklo nedeljo med dopoldansko službo božjo je vlomil v neko kmečko hišo in izvršil tatvino. Kozlevčar Jo je menil na to pobrisati v Italijo. To pa se mu ni posrečilo, ker ga je v Cesti aretiral orožnik in ga.izročil sodišču.
— Nasilen mož in oče. Pretekli pondeljek zvečer je prišlo med posestnikom Janezom Šuštaršičem in njegovo ženo Marijo v Zapitžah, občina Zgornja Šiška, do prepira. Med prepirom je Šuštaršič grozil svoji ženi, da jo ubije. Svoji materi je priskočil na pomoč lSIetni sin Ludovik Materi se je posrečilo ubežati iz hiše. To pa je Janeza Šuštaršiča tako zjezilo, da je zagrabil gnojne vile in udaril svojega sina s tako silo po glavi, da se je fant težko ranjen zgrudil na tla. Janeza Šuštaršiča so aretirali.
— Umrli so v Ljubljani: Josip Bardorfer, urar, 54 let. — Mihaela
Trtnik, hči žel. delavca, l dan. ________
Marija Marinčič, žena kajžarja 40 let. — Vera Stepišnik, hči laboranta,
4 mesece. — Helena Rozman, mestna uboga, 79 let.
Našel je učenec Stanislav Mancini bankovec v trgovini g. Domiclja na Tržaški cesti. Kdor ga je izgubil ga dobi v trgovinn stotam.
lovejša tektonska in brzojavna
poročila.
AVSTRIJSKA POLITIKA
Pogajanja v Galiciji dosedaj še brez vspeha. — Komisarijat v Galiciji? — Oktroa volilne reforme. — Državni zbor razpuščen?
Lvov, 7. novembra. Današnja posvetovanja strankarskih voditeljev niso imela nikakega vspeha in možnost kompromisa za volilno reformo v gališki deželni zbor je silno majčkena.
Centrum in avtonomisti so imeli danes celi dan zborovanje in so sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo, da se ne umaknejo s svojega stališča glede volilne reforme niti za las. Oboji so tudi izjavili, da jih prejšnji kompromis z Rusini ne veže, ker se ni z njimi pogajalo.
Listi poročajo, da je pri teh okoliščinah nemogoče imeti kakšno upanje za dober izid. Vpliven poljski politik se je izrazil, da je bil rezultat
današnjih pogajanj nepovoljen. Vsa prizadevanja cesarskega namestnika Korytowskega so zaman. Predsednik poljskega kluba dr. Leo in min. Dlugosz počakata še izida jutrišnjih pogajanj, na kar bosta merodajne kroge informirala.
Če se pogajanja razbijejo, tedaj nastopijo tri morebitnosti: bodisi, da se postavi deželna upravna komisija, kakor na Češkem, bodisi, da se deželni zbor razpusti, ali postavi vladni komisar in volilna reforma oktro-Ira. Odločitev pade v soboto.
Če se bodo pogajanja v Galiciji razbila, se bo s tem zapečatila naj-brže tudi usoda državnega zbora. In mogoče je, da bo torkova seja v zbornici — poslednja. (Kmalu bomo postavili ustavi nagrobni kamen.)
MEDNARODNA KOMISIJA ZA ALBANIJO.
Na temelju sklepov londonske konference je delo nemogoče. — Komisija se — razide?
Pariz, 7. novembra. Listi poročajo o konfliktu v mednarodni komisiji, ki določuje meje Albanije, da deta te komisije počivajo že od 23. oktobra dalje. Delegati čakajo navodil svojih vlad. Nemogoče in izključeno je, da bi bila dela končana do konca novembra, kakor to zahtevata Avstrija in Italija.
Delegati Francije, Anglije in Rusije so naznanili, da komisija na noben način ne more delati na podlagi sklepov londonske konference, ker so ti sklepi neizvedljivi. (A tu tiči nervoznost Italije in comp.) Če bodo nova navodila obstajala v tem, da bodo temeljila na neizvedljivih sklepih londonske konference, tedaj se je bati, da bo Francija svoje delegate odpoklicala, na kar seve bo komisija razpuščena.
BOLGARIJA IN GRŠKA.
Sofija, 7. novembra. Francoski poslanik v Sofiji si prizadeva, da bi se vpostavili diplomatični odnošaji med Bolgarijo in Grško. Toda Bolgarija je izjavila, da se z Grško ne pobota tako dolgo, dokler bodo trajale persekucije macedonskih Bolgarov od grške strani.
SRBIJA IN ČRNA GORA.
Belgrad, 7. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Po zaključenju mejnega sporazuma med Srbijo in Črno Goro je postalo zopet aktualno vprašanje bodočih odnošajev med obema srbskima kraljevinama. Jasno je, da sedaj, ko je izbit klin, zabit med Srbijo in Črno Goro v obliki novopazarskega sand-žaka, ne more ostati vse pri starem, temveč se morata obe srbski kraljevini tesnejše združiti. To ni samo zahteva ljudstva v obeh državah, to potrebo uvidevajo tudi merodajni činiteljl v Belgradu in na Cetinju in ako se v tem oziru še ni ničesar ukrenilo, niso temu vzrok kake ovire, temveč prepričanje, da teh vprašani ni treba preveč forsirati, temveč jih najprej temeljito in vsestransko proučiti in jih začeti reševati še le. ko bodo popolnoma dozorela. V prvi vrsti bo treba skleniti carinsko in diplomatično unijo in sicer na način, da vendar ostaneta obe državi ena od druge popolnoma neodvisni. Vprašanje bodočih odnošajev med obema srbskima kraljevinama je vsekakor eno najvažnejših vprašanj za belgrajske kakor tudi za cetinjske vodilne kroge, ki bodo morali posvetiti temu vprašanju največjo pozornost in skrb.
GENERAL JANKOVIČ V KARLOVCIH.
Belgrad, 7. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.)
V tukajšnjih političnih krogih se živahno komentirajo dogodki povodom pogreba srbskega patriarha Bogdanoviča v Karlovcih. General Jankovič je prišel k pogrebu kot zastopnik srbskega kralja, njegov prihod je bil pravilno diplomatičnlm potom pripravljen in vendar ga na kolodvoru v Karlovcih ni nihče sprejel, potem so pa še brez vsakega razloga zaprli sprevodnika njegovega salonskega vagona, ki Je imel ključ od vagona pri sebi, samo da }e general Jankovič tudi pri odhodu moral imeti neprijetnosti, ker ni mogel vstopit v svoj salonski vagon.
Časopisje Izraža oblastnijam v Karlovcih samo svoje pomilovanje, da so one in še višie inštance v avstro - ogrski monarhiji tako malenkostne In ob enem naivne, da šo se hotele na tak način maščevati nad SrbHo. V Srhiii so vendar bolj kavalirski in b«IJ fini in ne pokazuleio ni-
kdar svojega nerazpoloženja na tak otročji način.
USTAVNE DOLOČBE ZA NOVO SRBIJO.
Belgrad, 7. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.); Po kraljevem dekretu, s katerim se raztezajo nekatere določbe srbske ustave tudi na nove kraje, so vsi državljani v novih krajih pred zakoni popolnoma enaki in ravnopravril ko# v starih mejah.
Srbska vlada Je to storila zato, da odvzame vsako možnost vmeša« vati se v njene notranje zadeve avstro - ogrski monarhiji, ki Je že Iskala pretveze zato. Na Dunaju so namreč stali na stališču, da Srbija v svojih novih krajih ne sme niti provizorično vpeljati vojaške uprave, ker jo takrat, _ ko so se od nje zahtevale garancije za versko svobodo novih državljanov, izjavila, da te garancije že vsebuje njena ustava. Zato jo srbska vlada raztegnila na nove kraje one ustavne določbe, ki garantirajo vsem državljanom enake pravice.
OBLETNICA OSVOBODITVE BITOLJA.
Belgrad, 7. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.)’ Bitolj praznuje 19. t. m. prvo obletnico svoje osvoboditve po srbski armadi. Posebno odposlanstvo mesta Je prišlo v Belgrad povabiti na proslavo kralja, prestolonasledniki ministre in belgrajskega župana. N; proslavo odidejo: prestolonaslednik Aleksander (poveljnik armade, ki j? Bitolj osvobodila), ministrski predsednik Pašič, minister prosvete^ minister javnih del in belgrajskl župan. Proslava se bo vršila v velikem obsegu.
POVRATEK ČET IZ ALBANIJE.
Belgrad, 7. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Čete, ki so sodelovale v kazenski ekspediciji proti Arnautom, se začnejo prevažati domov čez kakih 8 do 10 dni, ako v tem času ne nastopi kaj posebnega.
Razmerje med Grčijo In Turčijo namreč nikakor ni dobro in ako bi došlo do konflikta, Srbija ne bi mogla ostati nevtralna, temveč bi stopila odločno na stran Grčije, da varuje svoje Interese, ki bi bili zelo ogroženi, ako bi Grčija bila poražena.
Pa upati je, da do konflikta ne pride, ker na Turčijo pritiskajo velike sile v tem smislu, da naj vodi miroljubno politiko.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«,
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Hotel Kosič, Trst, ul. Corradori št. 15, oddaljen 2 minuti od južnega kolodvora. Podpisani se vljudno priporočam slovenskim gostom, da se poslužijo za prenočišče mojega hotela, kjer jim je na razpolago več sob' po jako nizki ceni. Svoji k svojim! Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič.
Samotok, rdeče desertno vino s Pelješcai. Pol litra 46 v, 5 1 z dostavo K 4.60, v sodih ceneje. M. Žerjav, Streliška ulica 32. Ljubljana. 1022-8
Mlad, zdrav gospod želi popolne oskrbe od neodvisne dame. Ponudbe pod »Neodvisnost«, poste re-stante Ljubljana.	1083-2
Lepa nemeblovana soba se odda. Pojasnila v »Prvi anončni pisarni^  _______________ _	_	1092-2
Otročja postelj se proda. Mestni trg št. 4., 1. nadstropje. 1091-1
Na izbiro pošilja tudi na deželo: -Krasne ims krila, kosi ume, 'Aff nočne halje,
perilo In vsako modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi, ::
FRAN KRAIGHER
Isirojačlsi mojster
Gcs^ceik©- villca. šteTr. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naiočila vsakovrstnih obleli po meri. - Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. - Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. —	zmerne. Izdeluje
vsakovrstne svetovno znane gumbe lz svile In blaga, trpežne tud. za
eksport po morju.	^
• Mednarodno spedicijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
Ustanovljeiio 137©.	Telefon.	štev.	©O.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. jul železnice. — Carinska agentura c kr. slavnega carinskega urada v Ljubljani. - Redni nabiralni prometna vse stram. L Reekspediriia in skladišča. - Ekspresni promet ovojev. - Transport^ in •	• . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. .
Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, Južni kolodvor.
Emanuel & Oskar Kraus
Trst, Via S. Nicolo štev. 2.
— Tehnična pisarna.	•
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Lasne kite
najilnejše kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase in brado „Nerll“ po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec In lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Me&tnega In Starega ti ga).
Izdeluje vsa lasnlčarska dela solidno in okus-Kupuje zmešane In rezane ženske lase.
no.
ihekir.K(HM'et E:erke*«Ffrsr r®*t e.kk c it »ke-'Kbi
i
Modistinja
! MINKA HORVAT
■ L'ubljfina, Stari trg št. 21.
■ Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu-
kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke. n
E Popravila se točno in najcenejše izvrše. S
■«—   -rEtfcKKBSrirKKBEBEEiKfcBBBKBFBBEPBEfcl.ftBBBSSPriSBKISBKKS
B-BEBt.ECU e
St. 652/pr.
Razglas.
1 -v .,r
sstomn
Uredba popolnih industrijskih naprav vsake vrste, dalje električne luči in sile. Glavno zastopstvo draždanske tvornlce
^llnovih motorjev prej Moric [lile v Draždanih. Najstarejfia tvornica motorjev za nafto, se-Ini plin, bencin, bencol in plin.
iger
fri Stuttgartu. Univerzalni za oblanie, krožne žage,
_jz 10.000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strojnica za ope-karnlce vsakovrstni, za ročni obrat in na silo. Prve vrste •troji za obdelovanje lesa firme Adolf Aldlnger v Obertflrkhei-;artu.
roji za oblanie, 1,	.
vrtalni in skobeljni (Frflsmascni-nen) stroji, stroji za rezanje če-
mu
etro:
pov in za bratenje. Popolne oprave mtzarstev. Stroji za obdelovanje	Stružnik	,
stroji, skobeljniki (Frtamaschinen) Itd. — Proračuni, ponudbe In tehnične Informacije zastonj In poitnlnt prosto.
vrtalni
Damski paletoji
v vsakovrstnih barvah, 1B0 cm dolgi, najmodernejših lasom od K 14*— naprej.
= Raglani za gospode =
najboljše izdeljave od K 20*— naprej.
Paletoji za deklice in dečke
najnovejših vzorcev od K 10*— naprej.
Naj več jo zalogo konfekcite za dame, deklice in gospode po priznano nizkih cenah priporoča
Angleško skladišče oblek
|^Q. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg
Plošče preje K 4-—, )l/ sedaj samo K 1*95. >C/> Velikanska zaloga O gramofonov 1 Zahtevajte cenike.
os
«7
25 cm velike, dvostranske, priznano Tj, najboljših znamk n prodajam radi velike zaloge pod last. ceno
»O
P
Odda se za februar termin že nad petdeset let ostoječa priznano dobro idoča,na najživahnejšem prometnem kraju mesta večja
gostilna
s krasnim gostilniškim vrtom, m salonom in kegljiščem. =
V vseh prostorih je napeljana električna razsvetljava.
Več se poizve v pisarni gostilničarske zadruge v Ljubljani Marije Terezije = cesta štev. 16. —
Volitev poslancev de&elneKn stolnega mesta I/JnblJane v deielui Kl>or vojvodine Kranjske vršila se bode glasom odloka c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko z dne 30. oktobra 1913, št. 3085/pr. v smislu § 4., odst. 3. dežeinozborskega volilnega reda po ozemeljski pripadnosti volilcev po sledečih voliščih:
A. Volitev poslanca iz splošne kurije
ki se vrši 1. decembra 1U13 pri 8 komisijah in sicer:
1. L volilna komisija: ta I. mestni okraj (šolski okraj) v veliki dvorani „MestneKa
iloma" )
2.	11. volilna komisija: za II. mestni okraj (Št. Jakobski okraj) v učilnici mestne de-
kliške Aolc pri 8v. Jakobn;
3.	111. volilna komisija: za 111. mestni okraj (dvorski okraj) razun Krakovega in'Trnovega v
telovadnici XI. mestne deske Aoie na Cojzovi cesti;
4. IV. volilna komisija: za Krakovo in Trnovo t mestnem otroškem vrtcu v Cer-
kveni ulici št. 81;
5 V volilna komisija: za IV. mestni okraj (kolodvorski okraj) in sicer za on! del, ki leži
vzhodno od Dunajske ceste v veliki dvorani hotela „Union‘‘i dohod le skozi vrata v Frančiškanski ulici;
6	VI	volilna	komisija:	za IV. mestni okra) (kolodvorski okraj) in sicer za oni del, ki leži za
padno od Dunajske ceste v telovadnici I. državne gimnazije; dohod preko vrta v Kolizejski ulici;
7.	VII.	volilna	komisija:	za V. mestni okraj (predkraji: Havptmanca, Hradeckega vas, novica.
Karolinška zemlja, Orlova ulica, Črna vas, Dolenjska cesta in Oalje-vica) v mestni ljudski šoli na Karolinški zemlji;
8. VIII. volilna kemlsija: za VI. mestni okraj (Vodmat) v mestni JublleJski ubožnici
v Japljevi ulici.
B. Volitev po dveh poslancev iz mestnih volilnih okraiev Ljubljana 1 in
Lšubljana 2
ki se vrši dne 16. decembra 1»13 za vsak volilni okraj pri ‘2 komisijah in sicer:
I. za volilni okraj: mesto Ljubljana 1
(mestni okraji II., III., In V.; to je St. Jakobski okraj, Dvorski okraj in predkrali Kavptmanca, Hradeckega vas, Ilovica, Karolinška zemlja, Orlova ulica, Crna vas, Dolenjska cesta in Oaljevica). I. volilna komisija: za III. mestni okraj (Dvorski okraj) v telovadnici II. mestne
1. I. volilna komisija: za 111. mestni okraj (Dvorski okraj) v
deške šole na CoJaovl cesti;
2 II. volilna komisija: za II. mestni okraj (St Jakobski okraj) in predkraje v učilnici mestne dekliške šole pri Sv. Jakobu;
II. za volilni okraj: mesto Ljubljana 2
(mestni okraji 1., IV. in VI., to Je Šolski okraj, Kolodvorski okraj in Vodmat):
1? L voinna komisll« • z. IV mestni okraj (kolodvorski okraj) v veliki dvorani hotela ,,Union"*, dohod le skozi vrata v Frančiškanski ulici,
2. II. volilna komisija: za 1. mestni okraj (Šolski okraj) In Vodmat v veliki dvorani
„lHestneKa doma".
Za eventualno ožjo volitev, ki se ima vršiti za volitev iz splošne kurije dne 6. decembra, za volitev iz mestne kurije pa dne 20. decembra, ostanejo glede razdelitve vol!5č in volilnih lokalov Ista določila v veljavi.
Volitev se bode vršila od 8. zjutraj do *. popoldne.
Na volilnih izkaznicah, ki se volilcem pravočasno dostavijo, bodo vrhutega natančno oina-iena posamezna volišča, kakor tudi začetek in konec glasovanja.	_
Zajedno se daje Javno na znanje, da se bode zbrala glavna volilna komisija v
v	d«™*.	1813	*	.0.	uri dopoldn« . «-
1SS£\l». 17. d««»,b„ 1913 ob 10 bri dopoldne 1« .1»:
a) za volitev lm volilnega okraja mesto Ljubljana 1: v telovadnici •*< mestne deške ljudske šole na Cojzovl cesti;
b) za volitev Ib volilnega okraja mesto Ljubljana Si v veliki dvorani »Mestnega doma**.
Za ilučaj ožjih volitev zbere se glavna volilna komisija ob 10. uri dopoldne v naveden ih prostorih.
Vsak pri volltvi udeleženi voiilec sme, ako se Izkaže z Izkaznico, stopiti v prostor glavne volilne komisije.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 6. novembra 1913.
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana.
^elen-Torur^o-va, iglica, štev. 3-Velia zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav ■......... Topič
Priprave za ribištvo.
C. kr, prodaja smodnika.
Umetalni ogenj.
Ceniki zastonj in franko.
Moderci v vseh modernih oblikah,
moderčki, potrebščine za moderce,
= rokavice, parfumerija, nogavice, =
moderne ulasnice, brožke, igle za klobuke, pajčolani, torbice itd. vse v največji izbiri v modni trgovini za dame
• v
P
Kavarna
celo noč.
odprta
s*
Gostilna
Florljanska ollca St
DeLgoooKa.: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
8,000.	.	Strit»rjeTa	ulioa	štev.	S,	(lastna	hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
tur m -mm.
Poslovalnica „Frve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Rizotil M K 5S.4Hl.Mi-M. - M*'*"«	fc I, A \ 1 J A.**
!j“Ti e K o *	„	r o v o 1 „ o b a „	U o ^ r a g I-
Vsa pojasnilo daje	'	——
Generalno zastopstvo v Ljubljani čiear pb*X “s!lastni
Gosposki uUci št. 12,
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini
pod zelo urotfnimi ropoji. - Zahtevnlte Pros; ck e.