orski dnevnik
TRST, nedelja 1. februarja 1959
- ..januarja 1959 je ’» n^ki lovec našel ' traplo utopljenca v Urana-Soima , ^panu blizu Trfcč-'*• Truplo so pokopa-ki ga bili prej ^tficirali, a načelnik ,0»‘vene policije v Vid-Je ukazal posneti !|k odtise nesrečnika M poslal višji poli*
■ v Ribi. Kmalu **)■ je prišel odgovor: odtisi utopljenca I "^panu pripadajo l^nau Antonu , Aloj-, eelikerju, rojenemu Lenartu, brez stal-
* bivališča.
■lJeje1,Anton. AJ*j*
Kaj ga je spra-v Mnrt?
j^T
® pišem te vrstice, i-^ ktod seboj seznam v bivših pripad-tako imenovane ke četen in vidim,
* Anton Alojz Ter-jjjj- • »ktoženec na
ki se sedaj vrši
Anton Terliker. 25. obtoženec iribeneške četen je Utonil. Strah in obup sta fa pogrni a v smrt. V smrti je našel mir pred preganjalci!
Ne, Antona Terlikerja iz Jagnjeta niso ustrelili kot psa, kakor so napravili z Andrejem Jušo, tajnikom tedanje Demokratične fronte Slovencev iz Petjaha. Z njim niso napravili kot z Antonom Si-bavem iz Skrutovega, ki so ga s pestmi pobili do smrti, niti ga niso ustrelili na električnem drogu, kot so ustrelili Iva Primožiča iz Poštaka! Vendar so lj,udje, Iti so odgovorni za njegovo smrt. Niso ga potisnili v hladno vodo Urane-Saime. To je storil sam.
A kdo je kriv? K temu nezdravemu koraku ga je prisilila obtožnica, ki jo je javni tožilec v Florenci označil samo za »nepopolno«... Antona Terlikerja niso ubili; to je storil sam. Toda jasno je, zakaj je to storil. Prav tako je jasno, kako lahko označimo obtožnico in ljudi, ki so jo sestavili. IZIDOR PREDAN
stavijo, kot mnogo drugi^ zaradi neznosne^ teloha, k,i je takralg vladal
fliftrlfitji *
slaviii se ie vrnil domov, kjer je pred kratkim u-mrl. Sodeč po drugih, ki so bili partizani m so sedaj med obtožnici, bi bil moral biti obtožen Anton Terliker iz Podu-tane in ne Anton Terliker iz Jagnjeta. Vendar ni tako.
Obtožnica, s svojo »visoko resnostjo« je postavila na zatožno klop nedolžnega (nedolžnega V pravem pomenu besede, ker ni bil nikoli partizan) Antona Terlikerja iz jagnjeta. Ta nedolžni človek, kol vedo povedati vsi tisti, ki so ga poznali, je moral odgovarjati med drugim tudi za veleizdajstvo. Lahko si mislimo, kakšno je bilo duševno stanje tega ubogega starčka, ki mimogrede povedano, ni imel nobenega svojega človeka na svetu, ko je izvedel, česa ga dolžijo in si mislil, da ga bodo nedolžnega
Po veliki zmagi... Z divjo vožnjo z jeepi ter s škropilnimi avtomobili je «oelereji razgnala na trgu pred stolnico v Florenci ’ delavce, ki so demonstrirali. Demonstrirali pa so proti nasilju, ki ga je nad njimi napravila policija nekaj ur prej, ko jih je pregnala iz tovarne »Gslileen, ki 90 jo imeli zasedeno. Tako je oblast še enkrat dala potuho kapitalistom, ki so v tovarni odpustili 450 delavcev. Zelo slabo uslugo demokraciji dela vlada, ki naganja policijo na delavce, namesto da bi poskrbela, da delavci ne bodo več prisiljeni na tak način iskati svojo pravico
,,0jZ T<!rlikrr ^ l'»Mi partizan. Mi
»v* j®8e^no poznali.
N«* v TU **dni“ T
l«o*ruL Utam, nad St.
J* prijateljem iz ,nan’a ie Pri-
Ifiiše b°jec in preti^ i*1, ^redstavila sva se |« «l*na obrambne-tiu„ °r* n®diških par-Poveflala sva mu,
k#, n * ** pr’Š,a ob*
nama je hvaleči* jama ie lak°j P°*
Ikii 1 a bil nikoli v da nima nič
Vladna kriza je dosegla sinoči vrhunec
zapustil mesto tajnika KD v stranki je sedaj popolna
Fanfani
ki se postavlja v 'Italiji, ni isto kot v Franciji, Mislim, da je Pt>I sposobna izogniti se krizi demokratičnih in parlamentarnih ustanov. Stare napake se ne ponavljajo.* Kaj pravijo — in kako so Žalostni — socialdemokrati zvemo iz jutrišnjega njihovega glasila «La Umstizia*: «i’anfamjeva ostavka ne bi zbudila nobenega komentarja, če bi prišla istočasno z imenovanjem nove vlade levega centra pod njegovim predsedstvom. V sedanjem položaju pa je dobro .pridržati vsakršno sodbo. Kar pa moramo povedati, je: da sta RSDI in PHI dokazali čut za odgovornost. Želeti je, da bi isto dokazala tudi krščanska demokracija in svojega leaderja podprla.«
Desničarski socialdemokratski voditelj Simonini pa je pozitivno ocenil Fanfani-jevo ostavko, češ da mu bo to olajšalo sestavo nove vlade, kajti »Italija je država, v kateri predsednik vlade ne bi smel politizirati, temveč bi moral skrbeti za koordinacijo delovanja ministrov in nadzorovati upravo.* Republikanski voditelj Reale je rekel, da ni Fanfa-nijevi ostavki vzrok v politični oceni, temveč da je to dejanje »jeznega človeka*. »Gre za notranjo zadevo stranke, ki dokazuje, kako globoka so nasprotja v de-mokristjanskih vrstah.# Glavni tajnik liberalne stranke Malagodi pa je dejal, da predpostavlja, da bo sedaj prišlo do »premirja med strujami znotraj krščanske demokracije* in da nastaja vprašanje, ali bodo to premirje izkoristili za sestavo vlade levega centra s podporo republikancev, ali pa monarhistov ob priliki glasovanj za zaupnico, ali pa socialistov, tako kot predvidevajo Reale, Lauro in
Nenni*. Tudi Malagodi zahteva od KD, naj pove kaj hoče: «ln naj govori na e-na sama usta.*
Monarhist Covelli je mnenja, da gre za notranjo de-mokristjansko zadevo, pri čemer pa je pohvalil Fanfa-nija, da je zvesto služil svoji stranki.
Predsednik republike Gron-chi je danes zaključil posvetovanja s sprejemom načelnikov mešanih skjupin v parlamentu senatorja Janac-cpneja jn Macrelliju ter biy-šjh predsednikov republike Einaudija in De Nicola. Sedaj ga torej čaka ttlžavna naloga:	komu dati mandat
za sestavo nove vlade. (Ce se bo odločil za tistega, ki bo ponovil dvostransko koalicijo KD-PSDI, bo moral upoštevati naslednje številke: KD šteje 272 poslancev, PSDl 22, PRI 5, če se bodo republikanci vzdržali glaso-
vprašanje
GRONCHI
sti prj izvajanju načrta, pa čeprav skrčenega, za razvoj proizvodnje in za varstvo in koristi delavstva, za kar pa krščanska demokracija dokazuje, da ni sposobna.*
Nennl je dal izjavo tudi »Paris-Jcurnalu*. Na vprašanje, ali obstaja kaka podobnost med francoskim položajem 13. maja lani in sedanjim v Italiji, je Nenni odgovoril: «Da in ne. Da — zaradi tega, ker »brezvladje* prija večkrat bolj desnici kot pa levici. Ne r— pa zaradi tega, ker vprašanje,
»HJ, hi, kakšna topla kitna, kaj?»
FANFANI
OH MARIJAN ZDRAVLJIC
i$ glavni obtoženec na procesu proti 49 bivšim antifašističnim borcem ie Beneške Slovenije, ki se vrši sedaj v Florenci. Dr. Zdravljic živi sedaj v Novi Gorici in Je zdravnik za otroške bolezni, na procesu pa so prečitali njegovo obšir no izjavo, v kateri zanika in izpodbija vse obtožbe
PAVLE KOVIC znani igralec, ki smo ga imeli priložnost videti tudi v Trstu, je na včerajšnji dan slavil svojo fg-letnico. Njegova u-metniska pot ga je doslej vodila skozi mariborski oder, od koder je leta 194! prišel v Ljubljano in postal član ljubljanske Drame. Njegov repertoar je izredno obsežen, njegovih stvaritev pa bi ne mogli niti našteti
Mm -■ dT}
m* JL \ -JD'
f,
GIULIA | RUBINI 'sodelovala ▼ povem
Iglu, ki ga bodo vrteli
v Pari filma
režfjl Emmera, kjer je
arizu. Poznamo jo il
(Tretji licej*
pokazala svojo umetniško sposobnost
MOLOTOV bivši sovjetski zunanji minister, ki je pred leti poetal žrtev kremeljskih > muhavosti in bil proglašen kot nprotipartijskt , elementa, bi se skupno z ostalimi aprotipartlj-skimi elementi* mogel znajti pred kongresom KP SZ — seveda kot obtoženec
JEAN PAUL GUILLAUME je poslnovljenec Dome-nice Walter in eden Izmed akterjev v znani pariški (aferi Lacaze*. v katero so vpletene visoke osebnosti degaullistič-nih krogov. Gre za veliko dediščino, lepa dekleta, razne mahinacije z nič kaj čedno vsebino
Sedem dni v svetu
Prvi teden vladne krize v
Po ponedeljki ostavki predsednika vlade Fanfanija, so sledila pri predsedniku republike Gronch iju po vrstnem redu, ki je ob takih prilikah ie v navadi, pogajanja z najvidnejšimi političnimi predstavniki v državi. Najprej je Gronchi sprejel predsednika parlamenta; sledili so bivii predsedniki ustavodajne skupščine, bivši predsedniki vlad, nato pa načelniki parlamentarnih političnih skupin, senata in poslanske zbornice ter končno oba bivša poglavarja države De Nicola in Einaudi. Iz vsega, kar so mu ti državniki povedali, bo Gronchi jutri ali najpozneje pojutrišnjem imenoval državnika, ki bo skušal sestaviti novo vlado, ali pa bo ie prej verjetno zaupal predsedniku senata nalogo, naj bolj konkretno prouči položaj, in bo let* nato zaupal pravi mandat za sestavo vlade.
Vzporedno s posvetovanji so se ves teden sestajala vodstva posameznih strank in zavzemala stališče do vseh mogočih možnost i rešitve sedanje krize, za katero pravijo vsi brez izjeme, da je najtežavnejša v povojnih le-tih.
Vzrokov je dovolj; največ pa jih je v krščanski demokraciji, katere notranja nasprotja so krizo tudi povzročila. Ta nasprotja pa so se tako zaostrila, da je bil njen generalni tajnik Fanfani prisiljen odstopiti, o čemer poročamo na prvi strani. Vodstvo stranke same je prejšnji teden sicer sklenilo, da bo poglavarju države nakazalo možnost sestave nove dvostranske vlade s socialdemokrati ob podpori republikancev. Toda desničarji pella, Scelba in Andreotti niso tega mnenja. Andreotti je sicer posredno pokazal voljo do popuščanja in že se je — v petek — zdelo, da so se začela neka pogajanja med fan-fanijevci in desnico. Toda nenadna ostavka Fan/anija kaže, da se je vse skupaj verjetno razbilo. Zdi se, da je naletel Eanfani na nasprotnike tudi v lastni struji; nadalje na levici in končno tudi med parlamentarci, katerih vodstvo n,i bilo prav odločno mnenja vodstva stranke, čeprav se je v javnosti to skušalo prikriti. Tudi leva struja, ki sicer zagovarja mnenje, naj bo nova vlada levega centra, Fanfaniju ni precej naklonjena.
Povsem objektivna je torej trditev, da po vsem tem krščanska demokracija zares ne ve, kaj hoče.
Podobno je s socialdemokrati, kjer se glavni tajnik Sa-ragat strinja s Fanfanijavim predlogom glede nove vlade levega centra, toda proti temu predlogu je nič manj kot 25 članov centralnega komiteja, ki je prejšnji teden zasedal dva dni. Stranka razpolaga z 22 poslanci, od katerih jih je najmanj pet, ki se ne bodo držali sklepov večine in ne bodo podpirali no-ve vlade levega centrp., Trtji se oelo, da se bodo tem levičarskim poslancem pridružili še trije, tako da bi Fanfani lahko računal največ s 17, najmanj pa s 14 poslanci, nikakor pa ne z 22 kot do sedaj. Kaže celo, da se bo leva struja S. t. m. enostavno odcepila od PSDl in vstopila v Nennijevo PSI. Lahko torej rečemo, da tudi socialdemokrati ne morejo reči, kaj hočejo.
Končno st nekaj sorodnega godi tudi z republikanci.
Vodstvo stranke je sicer o-dobrilo z večino glasov sklep, da bo od zunaj podprlo vlado levega centra, in sicer na
V Moskvi se kongres KP SZ nadaljuje. Na sliki prvi tajnik sovjetske partije Nikita Hruščev med čitanjem svojega šest ur trajajočega poročila
predlog glavnega tajnika O. Itealeja in ob podpori Pac-Ciardija, toda temu sklepu se odločno upira La Malfa, ki se je s Pacciardijem na petkovi seji tako zelo sprl, da ga je Pacciardi oklofutal. Zato ni izključeno, da se bo skušal La Malfa s svojimi pristaši povsem ločiti od večinske struje republikancev, ki štejejo sicer samo pet poslancev.
Nadvse važni so sklepi vodstva socialistične stranke, ki jih je izrazil Nenni z bese-aami; sMi socialisti ostanemo v opoziciji, toda obljubljamo, da bomo podprli tudi vlado levega centra,- če bo parlamentu predlagala v odobritev najbolj pereče socialne zakonez.
Prav ta obljuba pa je povzročila pri vseh desničarjih v KD, PSDl in PRI ze-o hud odpor, tako da sedaj leve struje v svojih strankah še bolj dolžijo levičarstva in sodelovanja z marksisti. (La MaIfo dolžijo celo, da je Nen-vneva peta kolona v PRI. Matteotti in, Zagari pa da i-mata že zagotovljeno mesto centralnem komiteju socialistične stranke.)
Končno ostane še skrajna levica in skrajna desnica.
KPI trdi, da je moč sestaviti iz vseh, levičarskih, struj omenjenih strank tako vlado, ki. f.bi ( sestavila zares napreden program, 'katerega bi lahko podprli tudi komunistični poslanci. SeVČdd'je "drugo vprašanje, ali je taka možnost urksničljiva Zelo Verjetno bi se vse te stranke v tem primeru razklale na dva dela, če ne tudi na več.
Monarhisti obeh prst so ščit da pripravljeni ■ sodelovati v morebitni Pellovi deshičar-t ki vladi, fašisti pa tako vlado od zunaj podpreti.
Vse to so seveda, le v gro-, bih po tezah ožvaiena stil i-šča, kajti predaleč iti nas (pri-, peljalo, če bi se Opuščali V podrobnosti, ki . so sicer zelo zanimive in pout-ne in iz ka-terih bi še bolj jasno sledilo, kako zelo težavna je naloga poglavarja d,ržave, ko si danes razbija glavo, komu naj zaupa sestavo nove tlade.
letnem gospodarskem načrtu, toda Hruščev je v svojem poročilu obširno govoril tudi o mednarodnem položaju.
O sedemletnem gospodarskem tngčrtit ni potrebno, da dosti pišemo, ker se ravna po~-tezah Hruščeva, ki so bile svoj čas že objavljene. V načrtu se določa 40 odstot-
kov vseh investicij za azijska področja SZ, ki jih je treba gospodarsko dvigniti in uveljaviti. Načrt je faza večjega 15-letnega gospodarskega načrta. Hruščev je izjavil, da «posvečuje načrt vstop Sovjetske zveze v razdobje
Po starih
(Nadaljevanje na 8. strani)
Fašizem' zopet dviga glavo. Ni to i kaka običajna fraza ali namerno strašilo, marveč žalostno dejstvo. S tem seveda ne mislimo reči. da bodo fašistične nakane 'in načrti želi končni uspeh, ugotavljamo pa, da se je žal, ozračje od časov poraza fašizma dn ■ nacizma močno spremenilo ter da se dandanes kljub ustavi in zakonom mirno dopušča apologija režima, ki. je prinesel toliko zla tudi samemu italijanskemu narodu.
Poglejmo na primer le proces v-Florenci. Na zatožni klopi so borci, ki so se žrtvovali za osvoboditev vseh in se niso ustrašili borb proti silni nacistični premoči, obtožujejo pa jih razni tedanji fašistični župani, tajniki, davkarji in podobni valpti, ki so zvesto služili okupatorju ali v najboljšem primeru izvajali njegove ukaze iz oportunizkia. In to se dogaja v državi, katere ustava je vprav izraz in sad osvobodilne partizanske borbe.
Da je takšen proces potuha in celo spodbuda vsem zakrknjencem, za katere so prva povojna leta pomenila le začasen umik v mišje luknje, je popolnoma na dlani, zlasti če pogledamo na tukajšnjo stopnjevano gonjo proti 'pravicam slovenske manjšine, proti mirnemu sožitju med obema narodoma in proti dobrim sosedskim odnosom z Jugoslavijo. V času ko se govori o Združeni Evropi ter o odstranitvi raznih pregrad med narodi in državami, se tu prav zakotniško podpihuje mržnja in neti sovraštvo z enakimi besedami, kot jih je svoje čase uporabljal dl Popolo di Trieste».
če namreč v našem listu ne omenjamo in ne polemiziramo s strupenimi izlivi šovinističnih in fašističnih tednikov cArena di Pola> in cDifesa Adriatica» ter z neumnostmi v cMessaggeru Venetu», to še ne pomeni, da zapiramo oči pred samimi žalitvami, ki jih ta škodljivi tisk objavlja. Tako je na primer
* Arena di Pola» 20. januarja objavila članek, ki ie v naslovu poudarja, da kdor brani spomenik bazoviških mučencev «časti epizodo političnega banditizma* in zahteva celo, naj se spomenik odstrani itd.
To so usedline in izmečki preteklosti. Toda sedaj zastrupljajo tudi mladino. Pred kratkim je društvo tGiovane 1 talim, izdalo prvo številko dijaškega glasila *La torcia» (*Bakla» — ni rečeno, da mora vedno veljati latinski pregovor momen est omen», ter da pomeni izbira tega imena nekakšen program, toda še leta 1948 so dijaki in visokošolci sežigali na Korzu slovenske knjige!). V tern listu sodelujejo vse italijanske višje srednje šole. No, in že v prvi številki je ta list ob tolikšni nerešeni šolski problematiki imel za dolžnost, da blati Slovence in žali njih človeški in narodni ponos. Pri tem pa ni eobetajoči* italijanski inteligenčni naraščaj znal drugega, kot da je privlekel iz ropotarnice *Cittadelle» neslane šale o cDruse Mirko di Gropada» in klavrno zgodbo o ejugo-slovanskem vsemirskem Izstrelku na *LUno>, kar naj bi bila nekaka ironija, je pa le proizvod res prezgodaj skisanih možgan.
V cresnem» delu lista pa beremo članek, ki se obreguje ob nakazilo za gradnjo slovenskega liceja, in drug članek, ki se pritožuje nad mladino, češ da «izginja med njo ljubezen do domovine». To ljubezen na izenačuje z nacionalizmom oziroma z domotožjem po fašizmu, saj pravi tudi: t Mladina pred 20 leti, vzgojena v šoli časti in globokih patrio-tičnih čustev, se je borila> itd... *v primeru spopada, bi Italija ne mogla računati z navdušeno mladino kot pred 20 leti» itd. Ti dve frazi dovolj jasno povesta, kakšne naloge H je zadal novi časopis. In tako pisarje se dandanes dopušča in podpira!
					
Kongres KP SZ in hladna vojna
z za-zače-
Zlasti na Zahodu so nimanjem pričakovali tek XXI. izrednega kongresa KP SZ, ki se je te dni začel v Moskvi. Saj je znano, da se na takih kongresih običajno poda obširno poročilo ne samo o notranjem položaju, pač pa tudi ocenitev mednarodnega položaja in obrazložitev zunanje politike. Na dnevnem redu je sicer samo poročilo Hruščeva o sedem-
OB 40. OBLETNICI ZADUŠITVE REVOLUCIJE V NEMČUl
Socialdemokratsko vodstvo krivo
nemških naprednih sil
za poraz
15. januarja 1919 je skupina nemških častnikov usmrtila glavna voditelja nemške KP Roso Luxemburg in Karla Liebknechta
V januarju je poteklo 40 let, odkar so zaradi oportunizma irc zavezništva desnega krila nemške sooialne demokracije z reakcionarnimi silami Zadušili: revolucionarno gibanje nemških naprednih množic, ki sta jih skupno z drUgiMl spartafcovci (komunisti) vo'di)a Rosa ,Lu-xemt>urg in Karl Lieb-knecht.
Revolucionarno gibanje »e je pričelo v Wilhelpiovi Nemčiji že 28. januarja 1. 1918 v velikimi stavkami v Berlinu, Hamburgu, Kielu in drugih nemških mestih ter je doseglo višek, z uporom v Berlinu, ki so ga i-meoovali «spartakovski teden* in ki »e je' 15. januarja 1919 'končal z umorom Rose Luxemburg in Karla Liebknechta Gibanje se je stopnjevalo, tako ' da so od 15. dd IT. ‘aprila 1918 bile v Berlinu ponovne stavke. I. oktobra 1918 Je bila vsedržavna konferenca «Zveze spartakovcev« in levih radikalcev, ki so pozvali ljudstvo k revoluciji in k ustanavljanju delavskih svetov. Dva <jni kasneje je princ Max von Baden sestavil vlado, v, katero so stopili socialdemokrati.
30. oktobra so se uprli mornarji na oklopnicah «Thueringen» in «He!go-iand». 3. novembra so bile demonstracije pomorščaitov v Kielu, socialdemokratski voditelj Noske pa je imel govor v prid reformam, toda proti revoluciji, 4. novembra so uporniki v Kielu izvolili prvi svet nem-
H-
Po ohieku nekaterih azijskih držav je predsednik Tito s svojim spremstvom na poti proti Etiopiji, kjer se ho ustavil na uradnem obisku. Na sliki predsednik Tito drži v naročju dečka, ki je z drugimi svojimi sovrstniki nastopil v Colognbu v predvajanju narodnih plesov v čast jugoslovanskih gostov
ških vojakov z mornarjem Artletom na čelu, dan kasneje pa je svet delavcev in vojakov prevzel v Kielu vso oblast. 8. novembra se je upor razširil na Hamburg, Bremen, Kuxhaven, sofcial-demokritl' pa so zahtevali samo premirje in odstop Wilfielma II. Nato so se u-stanovili delavski sveti v raznih drugih mestih. V Muenchenp je ^odja neodvisnih socialdertfokratov 'Eis-
ner progUs
uenchensko
E
m
ROSA LUNEMRURG
republiko, Roso Luxemburg pa so osvobodili iz ječe v
Bresiavu.
9. novembra so se delavci v Berlinu zopet uprli, cesar Wilhelm II, se je moral odpovedati prestolu, socialdemokrat Scheidemann je proglasil v Reichstagu nemško republiko, Karl Lieb-knecht pa Nemško svobodno socialistično republiko. Oblast je prevzelo šest ljudskih komisarjev (socialdemokrati in neodvisni). Liebknecht je predložil svoje pogoje za sodelovanje pri oblasti, ki pa jih niso sprejeli. Medtem ko je 10. novembra Wilhelm zbežal na Holandsko, je socialdemokrat Ebert, ki je bil izvoljen za načelnika sveta ljudskih komisarjev, stopil v stik z generali, da bi organizirali borbo proti boljševizmu; naslednji dan so proglasili premirje.
18. novembra je izšla prva redna številka glasila spartakovcev «Die rote Fah-ne». 2e 2«. novembra so se v Berlinu pojavili letaki, v katerih so hujskali ljudi, naj umorijo Liebknechta. fi. decembra je svet ljudskih komisarjev določil, da bodo 15, februarja izvolili ustavodajno skupščino. Sledile so demonstracije spartakovcev v Berlinu, ki se jih je udeležilo 150.000 ljudi. Vojaški poveljnik Berlina socialdemokrat Wels je dal zasesti prostore «Zveze spartakovcev*. 14. decembra je Zveza spartakovcev objavila v #Die rote Fahne« svoj program, ki ga je sestavila Rosa L.uxemburg, Od 16. do 21. decembra je bil Prvl kongres vseh svetov delavcev ln vojakov. Socialdemokrati, ki so imeli večino, so
odklonili kovcev na
udeležbo sparta-kongresu.
23. decembra so se v Berlinu uprli mornarji, 25 decembra pa so delavci zasedli prostore socialdemokratskega lista <rVorwaerts». 29. decembra se je začel ustanovni kongres Nemške komunistične stranke. Luxem-burg in Liebknecht sta zagovarjala udeležbo na volitvah za ustavodajno skupščino, toda večina delegatov
je bila temu nasprotna Izvolili so centralni ' komite,
v katerem so bili med drugimi tudi Liebknecht, Rosa Luxemburg in Pieck. 4. Januarja 1911) s» odstavili’ berlinskega policijskega prefekta Eiehhorna/ levega soclal-demokrata, in dan pozneje so se pričele množične demonstracije proti njegovi odstavitvi..Komunisti in neodvisni socialdemokrati so proglasili splošno stavko in borbo za oblast. 6. januarja so se pričeli v Berlinu boji lin revolucionarji so zasedli uredništva listov. Socialdemokrat Noske je skupno z vojnim ministrom zaukazal zadušitev upora za vsako ceno. Po vsej Nemčiji so se razširile stavke v podporo berlinskim revolucionarjem, ki so nadaljevali upor, toda brez pravih načrtov. 9. januarja so bili boji tudi v Spandauu, 10. januarja so proglasili v Porurju splošno stavko, v Bremenu pa republiko delavskih svetov. 14. januarja so se borbe v Berlinu prenehale in naslednji dan so umorili Luxemburgovo in Liebknechta. Tako se je končala nemška revolucija, ker so se socialdemokrati povezali s pruskimi militaristi in z vsemi reakcionarnimi silami prejšnjega režima.
O propadu revolucije je Rosa Luxemburg objavila v glasilu «Die rote Fahne* 14. januarja, to je na dan pred svojo smrtjo, članek pod naslovom «V Berlinu vlada red*. V njem je zapisala med drugim, da takšen «red», ki se mora ohranili s pokoli, sloni na trdnih nogah, ter da se zmagovalci prezgodaj veselijo. Pri o-cenjevanju poraza revolucije je treba upoštevati njeno šibko točko, to je pon-tično nezrelost vojakov, ki jih oficirji še vedno uporabljajo v protiljudske in protirevolucionarne namene, nezrelost, ki je izraz splošne nezrelosti nemške revolucije. Zato ni bilo mogoče pričakovati socialistične diktature in padca Eherta in Scheidemanna. Revolucija se je namreč komaj dc.ak-nila kmečkega življa, iz katerega prihaja večina vojaštva. v raznih krajih so sicer bila močna revolucionarna središča, ki so podpirala berlinske proletarce, toda ni bilo še vsedržavne solidarnosti, Zato ni bilo mogoče računati z dokončno in trajno zmago.
Potem ko je vlada zadušila upor, je aretirala voditelje Proti spartakovcem, ki so bili levo krilo gibanja, pa je prepustila prosto roko reakcionarnim oficirjem, ki so poveljevali vladnim silam. Roso Lu-xemburg in Liebknechta jo 15. januarja aretirali v stanovanju nekega njunega prijatelja v Berlinu in ju odpeljali v razkošni hotel «Eden», kjer je bil glavni
KARL LIEBKNECHT
štab «Garde Kavallerie Schuetzen Divisionen*, ki mu je poveljeval kapetan Pabst. Po zaslišanju je ukazal, naj ju odpeljejo v zapor, ki je bil v drugi berlinski četrti. Odpeljati bi ju morali zvečer in ločeno.
Naslednji dan pa ao ogorčeni Berlinčani brali v časopisih, da je Liebknechta in Roso Luxentburg linčala množica razjarjenih mešča-
nov. Omenjeni štab je namreč objavil poročilo, v katerem je trdil, da je je zbrala pred hotelom velika množica, tako da so morali odpeljati Liebknechta pri stransfcih vratih. Tu naj bi ga nekdo iz množice udaril po glavi. Kasneje naj bi se motor avtomobila pokvaril in pri zoološkem vrtu naj bi Liebknechtu ukazali, naj gre peš. Tedaj naj bi hotel zbežati in vojaki so morali za njim streljati. Avto/ a katerim so odpeljali Roso Luxemburg, naj bi množica ustavila in nekdo, naj bi jo ustrelil z revolverjem.
Toda resnica je bila drugačna. Pred hotelom ni bilo nobene množice. Ko je vstopil Liebknecht pred hotelom v avto, ga je udaril dvakrat po glavi s puškinim kopitom vojak po imenu Runge, Pri zoološkem vrtu ae je avto ustavil in Liebenccbtu so rekli, da mora iti pež, čež da se je zračnica kolesa izpraznila. Komaj je stopil z avtomobila, so ga ustrelili. Te vojake je vodil kapetan von Pflugk Hartum. Isti vojak J* udaril pri izstopu is hotela tudi Reso Luzemburg, tako da so jo nezavestno odpeljali k zoološkemu vrtu in jo tam umorili. Njeno telo, obteženo t kamenjem, so vrgli v neki kanal in so ga šele čez nekaj mesecev nažli. To skupino je vodil poročnik Vogel. Maja 1919 go morilce sodili in jih obsodili na smešno nizke kazni, tako da so bili ie po nekaj mesecih vsi prosti.
ALI ve:
— da živi v Zrenj] Jugoslaviji 58 let st nik, let nima niti ost skega spričevala, ker
Mil v osnovno šolo, i vlada 26 tujih jezi za Marka Mirča, si; ga profesorja matM . fizike v Sarajevu, ki cč« v otroških letih sa« r Učsval doma. Matko *f J 'najprej naučil branja* t*r sanja srbohrvaščine,-je 26 zaporednih let Prt pel nad knjigami v sobi in se naučil medfal mi klasičnih jeiikov ščine, francoščine, M ne, ruščine, italij poljščine, češčine, mai ne, španščine, bolgarš-tudi arabščine in hebrs), ne, ki ju je izpopolnil svojem potovanju po ™
7
stini. Nekaj časa po svetovni vojni je polit,- ^ | učeval tudi na gimnazt jh. ( pa ni imel niti osnovn°P
skega spričevala in dobival plačo nižje kveuN rane delovne sile, je ' opustil in je sedaj sap a*"
kot korespondent pri P0®”, ju eJugoprodukts. V *t0‘
m
življenju je Marko Miri 9*j brel najmanj 12.000 knpš-
* * *	.	Milil
— ds bodo v ZDA ostali brez Orlov, razen , ga, ki ga imajo na sv01^ grbu. Američani se J let borijo proti mrčes" predvsem proti kom1 da bi zatrli malarijo, posipajo vsa močvirja » škom DDT. Ker st orli. ^ , nijo z ribami in so ribe ( ko rekoč prepojene z . j, jj so orli postali neplodn1 , njih število se vsako , manjša. Sedaj so	J
ljubitelji orlov zagnali
naj se preneha s po*iP**j|j ® p* čeprav bi malarija *r.| ž
narasla.
• * *
— da je znani sfci kipar Anton Augut* izdelal kip očeta sed»n'i *
etiopskega cesarja	tl
ib -ji
Usija Makonnena. KtP> p, pet	metrov visok	g
nad	8 metrov dolg	j,
(oži* t
cesarja na konju), so ž® cali na Reki na neko
ki ga bo odpeljala c
niiče Asab, od koder fl*, do nato prepeljali v H.
veli*
in tu postavili na naj®1 trpu. * * * Veo.r
m”«
da j* na planet"
ri izredno toplo. P° Charlesa Townesa * *; „i bijskega vseučili&a J. $
V O«— ------ JI.	,
Veneri topleje, kot so f I slili. Z analizo spe* ji *i Towne. prižel do ***’’*> 0* znaša na Veneri toplo'*	^
manj 315 stopinj Cel*U	^
• * * . obit* k — de so švedske jr prepovedale uvoz n° ^ « deŽev in podobnega y 4* ga orožja*.' Vzrok- “ ^rji|P 1) raščanju mladinskega	^
nala. V Stockholmu ^ celo ustanoviti n -ra* (meščansko stražo» pI
mladinskemu hrimma ,( kaj na boljšem niso *
ga na Angleškem, kj*L $
v zaporu že okoli v*?^ . v
deničev, ki so itorjtff zločine ali kakorkol* ” šili zakon.	.
* * * o, I** — da so v PrV* d? mesecih lanskega strirali v Italiji . z, metnih nesreč, kar I odst. več kot v istem ^ ju prejšnjega let#- 'pi*, je bilo 3029 smrtni® ^ dočim je bilo v isteI"rl ju prejšnjega jeU ' n«r metnih nesrečah ™
nih žrtev.
-(*—_ i|(
\
POJASNILO ](
——n Ja tretja »«" )ri la stavljen, in stereo^ a J preden so postal« * spft, , ri v zveri s šolski ljj( f ^ vali, o katerih je "» V. J
sal včeraj na
drul' tJ
Zato prvi od*t*ve* yeži! k moraJ® r* Jjj
(Preveč se	vi
ČIM..JI na 3. strani n« < ^ va včeraj odkritih t,|f v« tem pa nikakor pf) r , da so slovenski IJ«<* P ofj J skl upravi P«PorlM >
upravi	v	j
ščeni odgovornosti^	'
mestih so meadi	t
do, kaj se s dogaja.
sl**1
n»k®
i
Hi
člani bale«, brrmke Oper* natopil, v Pari«« n.
ETu J*	priX0r	*	C*n*raHte:	V oopred}^ V /
in Rudolf Karhanek. na ni!m„ ... 1/—.1 —	t«1
28. januarja so baleta vFIamme
Vera A vratova in Rudolf Karhanek,' a. njimV'p,"v^lav' Koksa!
Vohtov«, k, predstavljata Ludvik. XVI/ in »Urijo AoU«"®^
j^terfnevmk
— 3 —
1. Mmiarj* J9S9
TRAVEN
Dvoboj v džungli
Svetilke v parku so za-WMnenele. v kratkem ča-
'>dkar se je bil v An-
«p pričel boj, se je na-znočilo, še v svetli ^Uči sem videl nje-°v odkriti, neprizadeti
lahu Zda'’ Pa mi je no6 »nla v njegovem obra-
žsnT* tisto’ kar Je bil prej naravni, goli, resnič-® odkriti človek Anto-®' To, kar naj bi bilo zame nepozaben rPeUjaj — študirati po-./*J® Pbe človeka, ki so obsedle temne sile in ^ zdaj stresajo in mika-
v<*ltako da se mu upr* Pl dlačica in žilica na eiesn i.
— to so mi zdaj
^ «e kričave svetilke, ki a8ale v Antoniov obraz s** in črte, ki jih v res-15 “i bilo.
Je bil samo nje-^ vpoci dih, resnični so njegovi tipajoči in mPlje se krčeči prsti. (J2* druž° je postalo gle-to. ,a osvetljava. Na so-j Ji klopi je sedel indi-delavec, razcapan 1 deset tisoči našega
' !<^afVker 2aslUŽek P°?°-
i hhn . i zadostuje za i ^ o in večkrat ne osta-Sf( ' za pograd po tride-ti».Ce?tavov v enem tistih prenočišč, kjer se
»lOOflh
4*^--P0 Petdeset. osem-
in
aii sto tovarišev vseh
narodov sveta
1 ^°.e 2 ravno toliko ali 60 boleznimi, ki jih
®iki
poznajo ali ne
i	ali morda še ne
• C;J° ~~ umiva v istem I &Lbriše z isto brisačo - u* Z istim glavnikom.
tH ganski proletarec je intt pi zaspal. Udi so se !i)(l*?rostili in utrujeno in ij v a telo se je vse bolj <toj 1 Srudilo v kupček
i ie priplazil indijan-S	Krožil	je okrog
• N akor ptica roparica
Zila * ? na' ?a je opati ^ji fr ne’ kako plazi P° >	'<?°	ie	sPet	prišel	na
t toy^.sv°j usnjeni bič t	skozi dlan in za-
it b' ^ * živalsko surovost-* Potuhnjenim reža-h obrazu po delavče-”tu. Strašen udarec.
stokavim l6 .	- delavčevo
jeVFnil° naprej’ k0 t(lo ^^t- Potem pa mu je
!r
z mečem prese-
Penilo nazaj. is‘" ^ je zvijal in po-z roko proti bo-
lel
•kaj '\*lrbtu. Tedaj je po-/'P'' naprej in se
Stri)110 aarežal delavcu. Hit ®° od bolečine pri-\fcl lica debele solze. v*Ho i ni nič. Ni vstal. Hit( a °bsedel na klopi.
V jj0 tega je imel pra-N, Vp j še tako razca-Si hndar sme sedeti na
9 % 5 nai bodi okrog še d V , elegantnih caballe-* SrnJJ®n°r. kl se jim v i Hiih bladu zahoče u-i ijbli t * 'n b' radi po-t S	ki se bo
l' h >dei vf,1' Indijanec Je ( | dria ’. “H je prebivalec 'i	n svobodne deže-
li j-b^bjonar nima nič
'J N t e'da bi pose-
i lnrte' k>opi, kakor u-l Nl£Janec' pa ^ se
ur «d' celih 8tlrin' H Sft, • ®Pati pa na klo-
>iT,k0 nl
Pa čeprav je ' ft. na ^^u svobo-^ Je to tista svo-
, * 0Kitaterl sme tisti, ^ j6 ilst, bičati tiste-‘ bima. Prastari za-
ZsrwiwV',tov- Prastar C t>avn 0 izgonu iz
Vpletlo . nasprotstvo tu, ititi in med siro-
n&dložnimi,
V Prav* Indijanec nl
tud<° Je pat ve-
i ni reke1,
taTbjtl ^ Je. Satan ali
v- r !e
1-	5 su — je imel
V! H
V fn)1 .brlel pravi Ne! Sb v*#h ! *t0pila v k>a-
S a°ij« deŽ€l»b visoke
S ** Nem'
it J' Uruviu ~~ in kako deželah -tista, kl
vec
biča,
S Nu^1, ki *a
Potem čudi
v itrs»»«" ■>«
• korito stre-
i
It k'uUein 7‘1° nenadoma te. * V8e rozblje-
ort u ---------
■ • °d krogle se
va 8e ne
^ >odL gle M
•» vs. b'ča nikdar. b°lJ globoko
v meso, zadene srce in prodre v možgane ter sprosti krik, da se zatrese zemlja. Krik: »Maščevanje!* — Zakaj je Rusija v rokah boljše vikov? Ker so prej tam najhuje bičali. Bič policaja ravna pot ljudem, ki derejo naprej in od katerih korakov zabobnijo svetovi in se raztreščijo sistemi.
Gorje zadovoljnim, kadar bičani kričijo:	»Maščeva-
nje!* Gorje sitim, kadar jermeni bičev razžro srca lačnim in raztrgajo možgane potrpežljivim! Prisilili so me, da sem postal upornik in revolucionar. Revolucionar iz ljubezni do pravičnosti, iz pripravljenosti, da ti pomagal nadložnim in razcapanim. Pogled na krivico in neusmiljenost napravi ravno toliko revolucionarjev kakor nezadovoljstvo in glad.
Planil sem pokonci in skočil h klopi, kjer je še vedno stal policaj, vlekel bič skozi dlan ter sem pa tja z njim zažvižgal po zraku in se z bliskajočimi očmi režal svoji zvijajoči se žrtvi. Ni se zmenil zame, ker je mislil, da mislim sesti na klop.
Stopil pa sem tesno k njemu in dejal: »Takoj me peljite na stražnico. Javil vas bom. Veste, da vam vaši predpisi dajejo pravico do uporabe biča samo tedaj, ako vas kdo napade, ali pa pri rabuki na cestah po ponovljenem opozorilu. To vendar veste?*
»Ampak pes je tu na klopi zaspal,* se je zagovarjal' mali zagoreli peklenšček, ki ni bil višji od pet čevljev.
»Potem ste ga smeli zbuditi in mu povedati, da ob tem času tu ne bi smel spati, in če bi bil spet zaspal, bi ga bili smeli pregnati s klopi, vendar ga v nobenem primeru ne bi bili smeli tepsti. Torej z menoj na stražnico. Od jutri dalje ne boste imeli več prilike, da bi koga bičali.*
Fant me je nekaj časa gledal, videl je, da sem be-iec in da mislim resno. O-besil je bič na kljukico v svojem pasu in z urnim skokom zginil, kot bi ga bila požrla zemlja.
Indijanec je vstal in počasi odšel. Stopil sem nazaj k Antoniu.
Naj bo morilec ali pa ne, sem si mislil. Saj je prav vseeno. Vse je džungla. Povsod je džungla. Zri! Ali pa te požrO! Muho pajek, pajka ptič, ptiča kača, kačo coyot, tarantela coyota, tarantelo spet ptič, ptiča pa —. Zmeraj v krogu. Dokler ne izbruhne kje zemska katastrofa ali revolucija in se prične kroženje znova, le v drugo smer.
Antonio, čisto prav sl i-mel! Pravica je tvoja, živi ima vedno prav! Mrtvec je kriv. Ko bi ti ne bil u-moril Gonzala, bi te bil umoril on. Morda. Ne, gotovo! To je krog v džungli se tega tako kmalu naučiš. Primerov je kar preveč, in vsa civilizacija ni drugega, kakor naravna posledica občudovanja vrednih zmožnosti posnemanja.
Rapsodija v modrem
"jurn/im Dolgan Vladimir
Gershtvin: Rapsody in Bleu
((Prevec se morajo reveži učiti
III
))
(Nekaj besed ob spričevalih - ki jih ni bilo)
Rok, ko bi morati učenci ni obžaloval, čeije nekaj znal. j nekaj naučiti, nikakor pa ne
osnovnih in srednjih šol dobiti spričevala, je že pred časom potekal, a teh spričeval ni bilo. Baje ni na razpolago tiskovin, kar je dokaz več o »vzorni« urejenosti slovenskih šol, obenem pa tudi povod za vprašanje, kaj nekateri slo. venski ljudje delajo na nekih mestih, ki naj bi bila odgovorna mesta. Najbrž bi lahko pravočasno vedeli, da tiskovin ni in bi torej morali kaj ukreniti; pojmovati svojo funkcijo v šolski hierarhiji samo kot posredovanje okrožnic (>n se s tem zadovoljiti) je pa premalo.
Vendar pa so učenci ■— ponekod bolj ponekod manj točno — le zvedeli, pri čem so, to se pravi, kake ocene imajo v posameznih predmetih. Kot se dogaja zlasti v tej prvi etapi šolskega leta, tudi to pot ni manjkalo neprijetnih presenečenj (ki pa niso presenečenja). 1« zopet se vsepovsod sliši nesrečni vzdih zaskrbljenih staršev; »Ko pa se morajo reveži toliko učiti. Saj to je vendar preveč.*
Predvsem: preveč se še nikoli nihče na svetu ni naučil.
Gotovo pa je dostikrat obžaloval, da česa ni znal. Po tem takem je vsaka bojazen, da bi naš nadobuden naraščaj — manjši in večji — preveč znal, neuteme’jena. Kljub temu pa ri ovfžena trditev, da je spričo določenih okoliščin učne snovi le preveč.
Učni načrt je po tvarini, ki se v šoli podaja, že davno zastarel. O tem je skoraj vsaka beseda odveč. Toda tudi takšen, kakršen je, je pač preračunan na šolsko leto, ki pa gotovo ni bilo mišljeno takšno, kakršno je šolsko leto danes, ko so med 365 dnevi leta šolski dnevi v veliki manjšini. V tako kratkem času je nemogoče učencem natrpati vso snov šolskega leta. Računati je namreč treba, da mora vedro ostati še dovolj časa za ponavljanje (izpraševanje) in da je tej zahtevi slabo ustreženo s pismenimi nalogami iz takih predmetov, kot so na pr. zgodovina in podobni. Profesorju se namreč prav pri ponavljanju odkrije, ali so ga dijaki razumeli ali ne in kje je morda še potrebno pojasnilo Namen vsakega resnega
V življenju tudi nikoli nihče | poučevanja mora namreč biti:
samo: predelati snov. Snov je slabo »predelana«, kjer so si dijaki nekaj natrpali v glavo samo za tisti ~as, ko je treba b.ti pripravljen za «izpraševa-nie», potem je pa zopet vse izpuhtelo kot nepotrebna navlaka .
Toda nrav zato, ker je med šolsko snovjo mnogo nepotrebne navlake, bi moralo učeče osebje znati odločiti, kaj naj opusti. In pri tem ni treba nič omahovati temveč pogumno črtati. Se vedno velja, da je mnogo bolje manj toda dobro in temeljito kot mnogo pa slabo in površno. Vse to bi se lahko naredilo povsem račrtno, dogovorno. Profesorji istega predmeta bi se morali že v začetku leta (čas pa je še tudi pozneje) dbgovoriti, kaj bodo črtali. In o tem naj bi se vodi*a evidenca tudi pri maturah, da bi tako odpadlo marsikatero nesmiselno niko-lovstvo. D«ti neko zaokroženo, solidno znanje, upoštevajoč \edno tudi značaj posamezne šole — za tem naj gre prizadevanje vsakega dobrega profesorja, ki mora znati presoditi in upoštevati vse elemente: ne samo količino učne sno.
ituiHiitimiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiittmiiiitimiiiiiiiittminiiHiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiHiniHiiiiMMiiiitiititiMitiiiiiiiiitiiiiiHmiiHiiHiiiiiMiiiiiiiTmmiHHiMiHMmimiuHiHiiNiMiia
  IMHIIlilllllllltllllll
NOVO OBŠIRNO DELO ITALIJANSKEGA SLAVISTA
Arturo Cronia
Poznavanje slovanskega sveta v Italiji
Italijanska slavistika je v zadnjih štiridesetih letih popravila prejšnje zamude ter si v mednarodnem tekmovanju priborila mesto, ki ji na tem področju tiče po njeni legi in po umskih sposobnostih njenih znanstvenih delavcev
Profesor za slovanske jezike na vseučilišču v Padovi Arturo Cronia je objavil konec leta 1958 v Zavodu za jadranske študije v Benetkah zelo obsežno delo Poznavanje slovanskega sveta v Italiji na skoraj 800 straneh kot «zgodovinsko-bibliografski računski zaključek enega tisočletja* (Arturo Crcnia delTUr.iver-sita di Padova; La conoscen-za del mondo slavo in Ita-iia — Bilancio storico-biblio-grafico di un millenio — I-stituto di studi adriatici Ve-nezia — Officine grafiche STEDIV — Padova 1958, Strani 792).
Proti koncu knjige, kjer se govori o današnjih slavistih v Italiji, izvemo marsikaj zanimivega o piscu samem, ki gleda in pretresa s kritičnim očesom prav tako sebe kakor druge. Tam poroča med drugim (str. 659-662);
»K starejšim slavistom spada — obenem s Koprčanom Umbertom Urbanijem (rop 1888), ki se je razodel okoli 1927, ko je že prej kadil italijanskimi muzam, in je poučeval srbohrvaščino in slovenščino na vseučilišču v Trstu —‘ še Zadrčan Arturo Cronia (roj. 1896), ki je po obiskovanju vseučilišča v Gradcu in Pragi doktoriral v Padovi, bil gostujoči profesor na vseučilišču v Brnu, Bratislavi in Pragi ter je od 1940 dajje redni profesor za srbohrvaščino na vseučilišču v Padovi. Tudi on se je ukvarjal z raznimi slovanskimi slovstvi, a je strokovnjak — že od 1921 dalje — za srbohrvaščino. Ta predmet je obširno proučeval, s pretežno jezikoslovnimi kriteriji, od zgodo-
11,1,1 umitim iillinmi ..............
ROGER
Mii .id mmm
Ze naslov sam, še bolj pa (z opisi plezalnih vzponov v
slikovna oprema knjige nam pove, da gre za knjigo o gorah. In kot tako moramo to delo tudi vzeti v roke. »Prvi v navezi«, roman francoskega avtorja Rogerja Frisbna, ki ga je v slovenskem prevodu izdala Cankarjeva zajožba v svoji Novi ljudski knjižnici, je preprosto, a »kredo napisan roman iz francoskih Alp. Gre za dva mlada plezalca Georgesa in Pierra. Prvi skoraj umre v gorah in ke zaradi trmoglavosti ameriškega tu-rlsta, katerega spren^lja kot nosač, hudo poškoduje; da mu morajo odrezati' stopala. Drugi pa pri iskanju trupla jvo-jega očeta, ki zadet od strele umre ob isti priliki, doživi pa. oec in se hudo poškoduje na glavi, da zaradi vrtoglavice ne more več v hribe. Toda o-ba navdušena hribolazca premagata vse težave in spet postaneta alpinista ter gorska vodnika.
Ta preprosta zgodba iz francoskih Alp je seveda prežeta
gorah, z opisi trpljenja in zmagoslavja človeka nad prirodo, pa tudi z opisi lepot vi-sokoalpskega sveta. Polna je tudi opisov pravega tovarištva in požrtvovalnega, sodelovanja preprostih gorskih vodnikov ter gorskih prebivalcev.
Med temi opisi lepot alpskega sveta, s katerim so ljudje ■tesno povezani, in tovarištva, je vtkana tudi preprosta ljubezenska zgodba, teman pečat pa ji daje trdo življenje poklicnih vodnikov, ki zaradi tujih turistov in za vsakdanji kruh tvegajo življenje na nedostopnih gorskih previsih ln pečicah.
Preprosto a iskreno napisana knjiga, polna bridkosti, pa tudi lepot, bo navdušila vsakega bralca, ki so mu pri srcu gore. Te bo nedvomno doživel v vsej njihovi grozoti in veličastnosti in se bo zato v mislih vedno rad vračal h knjigi in opisom v njej.
Sl. Ru.
vine do bibliografije, od pa-leografije do starejšega in novejšega slovstva, od gr=>-matologije do dialektologije, do kulturnih odnosov z I-talijo. 'Pretium operiš’ (glavno delo) je nedavna, bojevita in obsežna zgodovina srbskohrvatskega slovstva, ki je bila deležna laskavega priznanja v Italiji in v tujini*. — Pod črto sledita dve gosto natrpani strani njegove »bistvene bibliografije*, samo važnejši spisi od 1921 do 1957. Nešteto drugih je navedenih na premnogih drugih mestih tega dela, pod črto raznih poglavij. Obširneje sta pisala o njem I. Androvič v Jadranski Vili V. (1932) in G. Maran v Rivista Dalmatica, XXVIII (1957).
Obilne in številne strani tega široko zasnovanega in temeljitega dela so v zgornjem delu razpravljanje o zgodovinskih in kulturnih dogodkih, ki so se zadnjih tisoč let odigravali na Apeninskem polotoku in po raznih slovanskih deželah. Pod črto pa je nanizanih na stotine in stotine skrbno zbranih beležk o spisih, ki so nastajali v raznih dobah in pričajo, kako so se italski in neitalski pisci v zadnjih desetih stoletjih zanimali za Slovane in kako sc s svojimi razpravami širili po Italiji in drugod poznavanje dežel, ki jih je imel v mislih Prešeren z vrstico: »Največ sveta otrokom sliši Slave*.
V uvodu (Premessa) označuje Cronia jasno namen svojega prijetno in mikavno razpredenega računskega zaključka. Pisatelj se z zadovoljstvom ozira nazaj na svoje več ko tridesetletno znanstveno delovanje, ki ga vrši v Italiji in izven nje z razpravami o tisočerih delih in z obilnimi izpiski iz revij in časopisov, ter z mirno vestjo znova potrjuje slovesno izjavo, ki mu je privrela iz peresa že 1933 v sofijskem Sborniku Miletič: »Ni res, da bi bila Italija v preteklih stoletjih ignorirala slovanski svet, njegova ljudstva in njegove govore, njegovo zgodovino in njegovo kulturo! Ni res, da bi bila slovanska kultura v Italiji skrivnostna sfinga, o-vita v neprodirne tančice! Neutemeljena in lažna je 'legenda’, nova legenda, da bi se bila slovanska imovi-na v italijanski kulturi vlekla do velikih političnih in duhovnih preobratov zadnje vojne z maloštevilnimi krpami posrednih prevodov iz ruščine in poljščine, z nekaj čenčarijami ruske kritike in slovstvene zgodovine. Resnica je povsem drugačna! Italija se je zanimala za slovanske zadeve prej in bolj ko toliko drugih zahodnih in nezahodnih narodov, razodevajoč že brž od začetka tisto tradicionalno okretnost in uniyerzalnost duha, ki je s pojmom ’ho-mo sapiens’ germanske združila pojem 'horno huma-nus’ italijanske kulture...*
O avoji knjigi sodi, da s svojo kafeidoskopsko mnogovrstnostjo in svojo ob-
širno dokumentacijo	lahko
zadovolji vsakovrstne znanstvenike in čitatelje, želeče zvedeti vse, kar se je od najbolj odmaknjene	prete-
klosti do danes v Italiji mislilo in pisalo o obsežnem, zapletenem in ne še dobro znanemc slovanskem	svetu,
ki se razteza od uralskih grebenov do modre	Adrije.
Veseli ga, da je delo izšlo prav v Benetkah, ki so i-mele večkrat zelo vidno vlogo na takih področjih duhovnih in političnih stikov med narodi.
ln res je novo delo Cro-nie za vsakega, zlasti pa za slovenskega izobraženca zelo zanimivo, privlačno, poučno in marsikod zabavnejše od napetega romana. Razpredanje neštetih dogodkov tisočletne evropske in delno svetovne zgodovine, prikazovanje in označevanje neštetih moških in ženskih oseb z vseh koncev sveta, razborito obgovarjanje tisočerih knjig, zbirk, zvezkov, pisem in člankov utrjuje v bralcu prepričanje, da prodira ob zanesljivem, po svoje pr.zadetem vodniku v gmoto vekov in ljudi, mimo katerih nikakor ne more kot nebrižen, neudeležen, hladen opazovalec, ker se te množice tičejo tudi njega samega in mu s svojim vrvenjem nenehno dopovedujejo, da so oni bili že pred njim ljudje s podobnimi vprašanji in usodami, kakršne so danes njegove, in da niso te njegove današnje usode nič drugega kakor logična in naravna posledica vsega, kar je prej vznemirjalo in razburjalo nje.
Tisočletni okvir je silno prostran in prostoren in do poslednjega kotička napolnjen z dejstvi in pripombami o njih. Človeška misel se vijuga med ljudstvi in njih voditelji, po cerkvah in samostanih, po dvorih in bojiščih, lovi se po diplomatskih dvoranah, zborih in zbornicah, snuje in kuje pravila, predpise, določbe m sklepe, spreminja, tiplje, popravlja, gradi in obnavlja. Razgleduješ se po tisoč in tisoč lobanjah, kako v možganih vre in kipi — večno tekmovanje, kdo bo bolje zadel, kdo vklene v besedo zanesljivo, neizpodbitno resnico, vsili posameznikom in narodom svoje prepričanje ali se vsaj po svoje razmahne in razživi. Vsak dan in vsako uro so v teh tisoč letih drsala peresa, so nastajali zapiski in sestavki, razprave, knjižice in knjige — in zdaj so tu vse pregledno zbrane in pričajo zlasti o tem, 'kako so italijanski duhovi segali na sever in vzhod in zasledovali kulturni razvoj pri posameznih slovanskih narodih.
Pregled predelane snovi obsega v kazalu šest strani. Snov je razdeljena na sedem delov, vsak imi več poglavij in podnaslovov. Prvi prikazuje »sivino cerkvenega in posvetnega srednjega veka*. Govori o najstarejših stikih, o organizaciji hrvatske in bolgarske cer-
kve, o rimskem presojanju dela Cirila in Metoda, o po-jačenju odnosov do katoliških Slovanov, o glagoljaš-tvu in pravoslavju, o slovanskih svetnikih in mučenikih, zlasti čeških in poljskih, dalje o kronikah z vestmi o Slovanih, o sledovih, motivih in omembah v italijanskem slovstvu, na pr. pri Danteju, ter o slovanskih jezikovnih polctokih(l) in otokih v Italiji.
Drugi del zavzemajo pridobitve in odkritja renesanse. V ospredju sta poleg drugih humanistov Enea Silvio Piccolomini in Callima-co. Važno merto imajo beneški potopisi. Govori se o tem, kakšno mesto zavzemajo Slovani v italijanskih zgodovinskih .knjigah, in o odkritju Rusiie. Navajajo se
omembe Bolgarov v Ario-stu, Cehov in Poljakov v Bandellu, Poljakov v Tassu in beneško zbijanje šal na
račun Slovanov. Množe se stiki med Slovani in Italijani na italijanskih vseučiliščih in v humanističnih društvih v Dalmaciji.
Tretji del kaže ozračje despotizmov in umetniče-nja. Med protireformacijo se oglašajo nunciature s svojimi poročili. Zanimanje za Slovane dvigata Botero in Boccalini, pa tudi baročne občne in sodobne zgodovine. Mauro Orbini objavi Kraljestvo Slovanov, Ales-sandro Guagnini pa Popis Sarmatske Evrope. Campa-nella slavi Poljsko v sonetu, Zeno v drami. Ruski Deme-tiij Je priljubljena snov v romanih in tragedijah, V Benetkah uprizarjajo opere na čast čeških vladarjev. Bracciolini izda Spreobrnjeno Bolgarijo. V Italiji nastajajo slovanski zavodi.
Četrti del slika obnovo ▼ 1«. stoletju in v Napoleonovi dobi. Po Fortisu zaslovi srbska narodna pesem, južnim Slovanom je posvečen Illyricum sacrum. Algarot-fi opisuje Slovane v pismih, Casanova v Spominih. Posledice Napoleonovega pro-metejstva so razni spomini na ruski pohod v Italijo in Napoleonov pohod v Rusijo. Appendini govori o obmejnih pokrajinah. Poliglot Mezzofanti upošteva tudi sli vanske jezike.
Doba romantike po dunaj. skem kongresu se obdeluje v petem delu. Poljaki se borijo z Italijani proti Av-. striji in podpirajo Garibaldija. Nastajajo češko-itali-janski stiki. Srbi, Hrvati in Bolgari zavzemajo svoje stališče do Italije. Odsotna* je carska Rusija. Mazzini piše o Slovanih. Tommaseo se uveljavlja v dveh slovstvih. Zanimanje za rusko slovstvo narašča, učenje slovanskih jezikov napreduje, množijo sc prevodi iz ruščine in poljščine, ne tako ir. srbohrvaščine. Italijanski časopisi bolj in bolj upoštevajo Slovane.
Sesti del je posvečen dobi po ustanovitvi italijanske kraljevine. Zanimanje velja predvsem Rusiji in Poljski, manj avstrijskim Slovanom. Oglata se italijanski ireden-
tizem. S Ciampolijem, ki daje prednost Rusiji in Poljski, se začenja slavistika v Italiji. Razvija se prevodna književnost in izhajati začno antologije.
V sedmem delu je prikazana doba med oben a svetovnima vojnama, ki sta pv stavili Slovane v neposredne stike in jim prinesli toliko izkušenj, sprožili toliko vprašanj, da še zmeraj niso vsa rešena, če so sploh rešljiva. Italijanska peresa se vneto posvečajo Rusiji in Poljski, pa tudi Češki in južnim Slovanom. Jugoslavija postane predmet temeljitega proučevanja. Množe se časopisi in nastajajo založbe, ki se posvečajo samo ali predvsem slovanskemu svetu. Množe se slavis‘ične stolice na italijanskih vseučiliščih. Pišejo se obširna dela o ruskem slovstvu, širijo se študije o ostalih slovstvih. Cronia spiše zgodovino srbskohrvatskega slovstva. Računski zaključek ob tisočletju je zelo pozitiven in odpira ugodne razglede za nadaljnji razvoj.
Podoba je, da je pisatelj
zbral vse gradivo, ki je kakorkoli važno za t'a.»o obsežen okvir. Obdelava kaže, da Cronia navedena dela podrobno pozna m jih spretno uporablja za svojo znanstveno sintezo. Kdor bi hotel njegovo delo do dna strokovno prerešetati, temu bi to težko uspelo, če ne razpolaga s tako množico znanstvenih pripomočkov kakor pisatelj sam. Cronie-va knjiga je dragocena slavistična zakladnica, ki se u-godno razlikuje od nekaterih ukornih nemških »Grund-rissov* ali od enciklopedično zasnovanih znanstvenih del.
Na koncu knjige Je povsem jasno, da je Italija v raznih dobah res prizadevno proučevala slovanski
svet in je italijanska slavistika v zadnjih štiridesetih Jetih popravila prejšnje zamude ter si v mednarodnem tekmovanju priborila mesto, ki ji na tem področju pTi-tiče po njeni legi in po umskih sposobnostih njenih znanstvenih delavcev. To (.otrjuje poleg' drugega 71 strani obsegajoči seznam i-men na koncu knjige, vsebujoč nhd 6200 imen pisateljev in krajev. Knjiga je tiskana vsa v latinici. Naslovi v cirilici tiskanih del so tu podani z latinskimi črkami.
Kot Slovence nas gotovo mika zvedeti, kakšno mesto je našemu narodu odkazano v tako obsežnem delu in tako širokem svetu. Pod geslom »Sloveni, Slovenia* je v seznamu imen naštetih 74 mest, kjer se v knjigi od strani 5 do 710 govori o njih. Kdor bi združil vse vesti o Slovencih, bi lahko sestavil čedno knjižico o njih, kjer bi sami sebe gledali v dostojnem, resnem znanstvenem zrcalu italijanskega izvora.
♦ LeU 1833 je Cronia izdal v Zadru 133 strani obsegajočo knjigo Z« zgodovino sIiniietike v Italiji — zgodo-
vinsko-bibliografske beležke (Per la storia della slavisti-ca in Italia — appunti stori-co-bibliografici). Po snovi in razporedbi se zdi knjiga nekakšen prvi zametek sedanjega obširnega dela o slovanskem svetu. Razlika v obsegu kaže, da je sedanja knjiga šestkrat debelejša od tedanje. Med obema dobama leži četrtstolema doba najplodovitejšega delovanja Cronie na slavističnem področju Ta -doba je prinesla italijanski slavistiki velike uspehe in je ustvarila celo vrsto dobrih in prav dobrih znanstvenih del. Začenja se drugo tisočletje kulturnih odnosov med slovanskim svetom in Italijo. Naj bi bilo novo delo Cronie žareč svetilnik na novi poti do še tesnejših kulturnih stikov med dvema tako bogatima ;n tako zanimivima svetovoma, kakor sta slovanski in italsai.
ANDREJ BUDAL
vi in čas, ki je zanjo na razpolago, temveč tudi ljudi, ki jih obdeluje. Od učitelja, ki si zasluži oznako dober, se pa zahteva še marsikaj. In vedno naj se tisti, ki jim je zaupana mladina, tudi izprašajo, ali ni tudi na njih mnogo krivde, če pri učencih ni pravih uspehov.
Prav nič ne dvomimo, da so tudi primeri take krivde. Mnogi teh primerov so — lahko se reče — splošno znani. Drugi, manj kričeči ;n morebiti ne taao škodljivi, so znani ožjemu krogu. Mislimo, da bi bila stvar šole o takih primerih razpravljati. Gotovo ne bi mo. glo -biti narobe, če bi na šolah o njih razpravljali učitelji ali profesorji sami na konferencah. Po našem mnenju mora biti m»d kolegi toliko odkritosrčnosti pa tudi toliko zavzetosti za šolo, da se ni treba izogibati obravnavanja nekaterih negativnih pojavov med samim učnim osebjem, ki bodo morali prej ali slej izginiti. Prav zato, ker strlo rekli, da je najprej stvar šole, da skuša nekatere rane zaceliti, ne nameravamo danes s prstom kazati na take pojave. Zavedati se moramo, da je za uspešen razvoj šole treba postavljati zahteve ne samo na učence temveč še v večji meri na učitelje.
Nikakor ni naš namen dajati pedagoške lekcije, toda pri tem tudi ne mislimo, da bi ne smeli povedati, če se nam kaj zdi narobe. To delamo z dobrim namenom, da bi tudi tisto, kar je narobe, bilo zopet prav. In nihče naj se ne čudi, da se ob pregledu uspehov — in še zlasti neuspehov — v šoli obračamo bolj na učno osebje kot pa na učečo se mladino, ko izražamo željo, da bi se stanje izboljšalo Seveda se bomo obrnili tudi na mladino in prav tako staršev ne bomo izvzeli; kajti tudi ti naj ne mislijo, da niso v mnogih primerih prav oni v dobršni meri krivi nezadovoljivih uspehov svojin otrok. Toda največ pričakujemo od učiteljev in profesorjev zaradi tega, ker smo mnenja da bi morali uiti oni najbolj usposobljeni za pravo šolsko vzgojo.
Pričakujemo pa od njih tudi dc.očeno mero odgovornosti. Naj nihče ne misli da je šola zaprt kraj kjar se lahko počne kar se komu zdi. Prav nasprotno je res. V šoli stoji vsakdo pred toliko in toliko živimi pričami, ki vsako negativno potezo (to. mnogo prej kot pozitivno) takoj sporočijo v svet. Od ljudi, ki prihajajo v slovensko šolo zahtevamo, da čutijo, da so v slovensk. šoli in da se zavedajo tudi vse odgovornosti tega dejstva. Ni torej dovolj misliti na šolo, temveč je treba imeti v zavesti slovensko šolo. Ob taki zavesti pa bo odpadlo marsikaj, česar v slovenski šoli £e (ji smelo biti.
Ce je rečeno, da nobeno človeško delo ni popolno, velja to pač tudi za šolo, za slovensko prav tako kot za kako drugo. Vendar naj to ne bo izgovor, da si ne bi prizadevali po izboljšanju. Gotovo nihče ne bo trdil, da se nič ne da izboljšati, ko je nasprotno res, da se da mnogo izboljšati. Potrebno je samo, da se vsakdo nekoliko ozre okrog sebe.
P
Dolgan Vladimir
Akt
ffvHBEDBBQDP(]DnnB»
Prlmemi onemk
1. februarja USI
Kako se je Vanek boril za delavske pravice
«Kaj bo z nami, če bo zima še tako dolgo trajala*, je tarnala mati. <Smo že sredi marca, pa še tako piha in sneži, drv pa ni*.
Oče je sedel pri mizi, ko	pa je	slišal	tarnanje, je takoj vstal,	se oblekel	kožuh,	na glavo si
je del kučmo, vzel sekiro in odšel.
«Oče, grem pomagat?* je zaklical za njim najstarejši od petero otrok, ki nas je bilo.
»Ne! Prehudo bi bilo zate. Saj grem le v reber nad vasjo.*
In že je bil zunaj. Skozi okno smo gledali, kako je gazil po snegu in kako se je upiral burji.
Ni preteklo pol	ure, ko se	je že	vrnil.	Vlekel
je	precel velik in	debel vrh.	Pod suknjo	pa je
nekaj skrbno tiščal. Ko vstopi v kuhinjo, pokliče k sebi mater in starejšega brata. A tudi ostali smo kmalu izvedeli, kaj je bilo tisto, kar je oče tako «skrivnostno» tiščal pod pazduho.
Oče je šel še enkrat po drva in jih nato razcepil. Brat pa je imel opravka okoli divjega zajca, katerega je oče našel v zanki. Po okusni večerji, ki jo je mati izvrstno pripravila, je oče šel v klet po majolko domačega vina. Najprej je natočil dedu v lonček, ki je danes nekam molče sedel na ognjišču. Kar v duštcu je spraznil, potem pa je dejal:
«Po taki večerji se prav prileže okvrtinček*. Tiste čase smo jedli meso samo za večje praznike. Tudi mi smo dobili /sak po malo vina. Oče ,1e takoj razumel, da mora »nonotu* naliti. »Nono* se je takoj udobrovoljil. Mi otroci smo to koj izkoristili. V hipu smo bili pri njem: »Nono* povejte nam kaj!*
«Kaj bi pravil, ko sem vam pa že povedal,* se je rahlo branil.
«Povejte nam še o cistern Vanku, ki je bil tako močan in tako nabrit.*
«Dajte »nono*! Povejte »nono*! smo ga vsi vprek prosili.
«Ne kričite! Saj še začeti ne more.* Nas je miril oče. ker je tudi on rad poslušal take »Štorje*. »Nono* je še enkrat srknil, da ne bi imel suho grlo in da se mu ne bi zataknilo potem pa začel: «Mnogo let je že tega, bil sem še mladenič. Prav dobro se spominjam, bilo je maja meseca. Stavili smo «saliž» od Borznega trga gor po Kcršu. Dvanajst najboljših »štancarjev* nas je tam delalo. Gospodar in njegov priganjač sta bila ves čas nad nami in nas silila, da bi čimprej končali. Tudi delavcev — težakov je bilo dosti. Res pa je, da nas je gosDodar tudi boljše plačal kakor drugi, ker smo tako delali. Vseeno pa se nam je čudno zdelo, zakaj se jim tako mudi. Takrat ni bilo tako kot sedaj, ko dela delavec osem ur dnevno, temveč smo delali od zore do mraka. Neredko smo de’ali tudi po 12 ur na dan. Dolgo ni bilo moč vzdržati tako, zato smo začeli godrnjati. Prva sta se oglasila kot po navadi Vanek in Jože. Kakor veste, sta bila najboljša in najbolj cenjena delavca. Zato nisca bila nikcii brez dela. In tako se je tisti dan zgodilo...
Spet smo hiteli, ker je priganjač kričal nad nami in menda se bolj kot druge krati silil, kot bi se hotel pred gospodarjem izkazati
»Dajmo, Jože, dajmo, kaj toliko peglate tisti kameni*
«To je pa preveč!* se razburi Jože, pobere svoje orodje in se napoti proč.
Vanek je bil že tudi pri njem. »čakaj, da greva skupai!*
Kakor na ukaz, nas je bila dobra polovic% delavcev pripravljenih pustiti delo.
Gospodar,	ki je stal v uližim, je opazil, da	na-
ka;	ni prav.	Takoj pobara Jožeta: »Kaj	se	je
zgodilo?*
»Tisti tam naj vam dela, ki ne zna niti kladiva držati v rokah*, jezno odvrne Jože.
«Kai ste znoreli? Pustiti delo tik pred koncem!* »čujte, »šjor paron*, reče Vanek zaničljivo. »Jože vam je ze povelal, kdo naj vam dela. Kaj :mo živali, da nas tako priganja! Ce greste po vsem Trstu z lučio opoldan ne najdete takih oslov, da bodo toliko dela naredili kakor smo ga mi in še tako naglo.*
Ko so slišali drugi delavci te Vankove	možate b»sede. so	tudi oni takoj zapustili delo.
Poganis-u je bilo zelo nerodno.
»Vi ne bi smeli tako ravnati z delavci*, ga je pokaral gospodar.
»čujte možttki, ostanite pri meni. Povišal "am bom plačo. Delo mora biti zares kmalu o-pravljeno!*
A nismo bili prav nič pri volji popustiti, šele nekemu slovenskemu duhovniku se je posrečilo nas p-egovoriri, da smo ostali. On nam Je tudi povedat, da bo prav po tisti ulici šla prinodnji četrtek procesija, in da je škof obljubil našemu gospodarju in: tudi nam, posebno nagrado, če bo ulica do takrat urpjpna.
dfaj bo! Ostanemo!* je popustil Vanek, »Vi »sjor paron* p« ne pozabite tiste kronce, ki »te nam je prej obljubili!*
»če bo pa vaš »šjor kapo* kaj sitnaril, naj ve, da je morje prav blizu. Mi bomo delo v redu končali*, se je obrnil Vanek proti tovarišem pri zad njih besedah.
♦Tbko Je!» smo vsi potrdili in se takoj oprijeli dela še z večjo vnemo kakor prej. In res je bilo delo lepo dokončano, tako spio naredili, da je bil lepši tlak kakor tu pri nas v kuhinji. Toda optem se je vse nekako zamotalo.
Gospodar je res držal besedo in nam dal tisti povišek, le obljubljene nagrade ni hotelo biti od nikoder. Vane* in Jože sta spet bila prva, ki sta podrezala
Ooepodar Je oba skoro nahrulil, češ da on plačuje delavce najbolje In da on ne ve o oni zadevi prav nič.
Začeli smo delo že po drugih ulicah, a o nagradi ni bilo ne duha ne sluha. Toda kaj kmalu smo isvedeli, kako je pravzaprav bilo • to zadevo. Namerilo se je, da je stopil naš tovariš v neko mestno gostilno in je slišal našega »kapota* kako sta on in goepodar opeharila delavce za nagrado. Drugi dan smo takoj hitro zvedeli, le vedeli nismo kaj naj bi naredili. Pa se oglasi Vanek:
»To moramo sami rešiti, da bi šli na glavar-stvo iskat pravice ni misliti, saj ne bi nam revnim delavcem niti ne dovolili vstopiti. Tam Je samo za gosposke ljudi. Podobno je na škofiji. Zato bi za sedaj najbolje, da o vsem vsi strogo molčimo, vzaj še kaka dva tedna. Potem pa boete videu kaj sem si izmislil. Za gotovo se bo posrečilo.* Pretekla sta dva tedna, vsi smo molčali kakor da sploh ni bilo nič navzkriž med nami in gospodarjem Ves zadovoljen je bil videti, saj nam je celo saupal, da Je dobil na draabi vsa dela po glavnih tržaških ulicah. Ponedeljek Je bil, vsi smo bili točno ob uri na delu, samo Vanka ni bilo. To pa se je vsem zelo čudno zdelo, ker je bil Vanek vedno točen. Tudi gospodar je poizvedoval pri Jožetu o Vanku.
»Ne vem. Samo to vem, kot mi Je sinoči povedal, da Je njegova žena še precej bolna. Je bil videti še precej zaskrbljen.*
»Samo da ne bi bilo kaj hudega. Koliko otrok imata?* ^Poizveduje »šjor paron*.
»Bog ne daj, štiri otroke imata.*
»Da, huda bi bila zanj, ako bi mu zmanjkala zena» Ko izreče gospodar zadnje besede se prikaže Vanek izza bližnjega vogala. PraanJa oblečen in zelo potrt je bil. Ko opazi, da ga Jože gleda, mu pomigne, da naj pride k njemu. Za njim je
naglo stopil tudi »šjor paron*.
»VaneV kaj se je pripetilo?*
»žena mi je umrla*, pravi ihteče, medtem pa ti z velikim robcem briše solzne oči.
j
»Kaj, kaj? žena umria?* nečen »šjor paron*.	___
Samo prikimal mu "JSV ■■"■■■ 1	1
Ko je stopil Jože nekoliko stran, je Vanek proseče in počasi začel:« Veste* »šjor paron*. štiri otročičke imam,'* in pri teni si Je neprestano brisal oči. »Denarja ni pri niši — pogreb pa stane, in revici ga moram napraviti. Bi bili tako prijazni in bi mi posodili. Vračal bi vam vsak teden malo.*
»Vanek, za tako stvar takoj. Ti je dovolj 50, na, 60 goldinarjev?* ponuja ves ginjen, «šjor paron*. Vanek je vzel denar, se vljudno zahvalil in ves potrt odšel.
Ni preteklo niti deset minut, ko priteče bližnji gostilničar, h kateremu smo vedno zahajali in naravnost k Jožetu, rekoč: «Slišite, Vanek je s svojo ženo pri meni in pravi, da je prejel nagrado od »šjor parona*, pridite takoj, da boste razdelili. Tudi vi »šjor paron*, da boste priča.* Dvakrat je moral povedati, ker mu niso verjeli. Jože se je prvi oglasil: »Ta je pa res dobra! Vanek pa res zna!*
To je bilo smeha, ko smo ga našli z ženo pri mizi, na mizi pa «dopjo» vina. »Kaj me gledate, ali ga nisem zaslužil?*
»Seveda si ga, pa spij ga na moje zdravje,* vzklikne Jože. Vsi smo na mah utihnili, ko je vstopil gospodar.
»Torej si me opeharil. Veš, da te lahko spravim takoj v zapor,* mu zagrozi.
Vanek je bil pripravljen tudi na to, samo prej se je hotel še pomeniti z gospodarjem in Jožetom. Povabil ju je v prazno sobo ter takoj začel:
»Čujte »šjor*, vi me lahko vtaknete v zapor. Ampak mislim, da si boste premislili*...
»To se ne bo zgodilo!*
»čakajte! Ne razburjajte se! Poznamo neko kuharico. Ta kuharica je sedaj v službi pri pre-vzvišenem gospodu guvernerju*, pravi skoro grozeče Vanek. »On nam je tudi dal nagrado. Kako se boste vi izmazali, (je pride, do guvernei^evih, ušes
se boste vi izmazali, qe pride, do guverne: ušes, kako sta si vi m »kapo* delila nekaj ni bilo vaše.* čšjot pjtron* "e kar obstšl. 4
PRED DESETLETJI MED MANDEJERJI PRI SV. IVANU
  i  —*—   * — Jr  	7 "m
Zaljubljeni v svojo zemljo, brihtni, delavni in zavedni
Taki so bili Abramu Božiči, Črni-
V'	v
goju Škabarji, Cer gol ji, Mi joti, Marci, Grgiči, Negodeti, Pahorji, Godine, Vatovci, Potoki, Zadniki
r
si Jo preštudiral*. Nato pa se je vdal.
»Čujta, 50 goldinarjev je bilo vaših, ker je 25 dala škofija, 25 pa glavarstvo. Desot pa bom dodal iz svojega, da ne boste 4> tgnj govorili -m da mi pojdete takoj na delo»^je zaklJučS ?«š|or paron* in odšel.
Vsi smo rade volje šli na delo, ko smo zvedeli, kako ugodno se je zadeva končala.
P*/
«<5uj,
ko jok-,:-	- -	-	- m '•.V	w w
»Saj res, pozabil bi kmalu.* Iz žepa pošeghe robec iz katerega pade ko* čebule.
•I
L) UgUUUU ac J C čttucva Aviiv/ato.
Pa gtopi Jože k V a nku jp_£a radovedno vpraša:
iokS?*vaneic' 41 neprav;!'da-si 86 te/
V prvih letih tega stoletja so začele irhaste hlače izpodrivati kratke mandrjerske. Ob delavnikih si srečal vsepovsod naše mandrjerje bose, s podvihanimi irhastimi hlačami, -z razpetimi srajcami, in zavihanimi rokavi. Pogostoma so bili razogla-vi, ali pa so imeli na glavi slamnik.
Zaljubljeni v svojo zemljo, kakor otroci v svojo mater, so se na nji počutili srečne in so bili sestaven del tega, kar jih je v naravi obdajalo.
Znali so oponašati in vabiti ptice in druge živali. Tudi vreme so znali. *	napovedati za krajšo do-
bo, sodeč po oblakih, pticah, vetrovih in drugih r znakih v naravi.
»Taki so bili:	Abrami,
?Baroiinati, Branati, Bir-sati, Božiči, Črnigoji, Čer-golji, Fondati, Mijoti, Mar-,	ci, Meulati, Mlači, Grgiči,
*	Gropaici, Negodeti, Ška-
barji, šaharji, Jurkiči, Lo-t:	. ztji, Kariši, Kolariči, Pa-
horji, Hrovatini, Nadliški, Vatovci, Počkurji, Godine, Potoki, Zadniki, šušmeli ip še drugi.
Mnogi izmed njih pa niso bili samo nevedni
»Je imel prav «šjor paron*, ko je rekel, da si jo dobro preštudiral,* sa je smejal Jože, . ,	.
»Tako se je Vanek boril žA delavske pravice* j 1
je zaključil nono.	..
ffl*M t,.'t »{ | st	Hlt	HMll	ui	■>	;	,1
  .......................................................................................................................................................................
kmetje, ampak sposobni vrtnarji, kamnoseki, zidarji, tu pa tam kovači in mizarji; mnogi pravi mojstri v svoji stroki.
V družinah je bilo po navadi dosti otrok. Delitev gruntov je bila vzrok, da so mnogi dobili premalo zemlje za preživljanje in so morali reševati problem obstoja z drugim stalnim ali sezonskim delom.
Izmed poznanih mandr-jerjev mi je ostal živo v spominu V’r)če od Malja-zov — ene izmed najstarejših svetoivanskih rodbin — stric V’nče, kakor smo ga klicali otroci. Po poklicu je bil vrtnar in je obdeloval gospodi vrtove. Tistih 20 kv. m zemlje, katero je podedoval po svojem očetu, pa je znal tako krasno obdelati, da je bila prava podoba raja.
Od vojakov se je vrnil s činom «zugsftirerja» in je obvladal kljub temu, da je poeečal več ali manj redno le nekaj slovenskih razredov, tudi dobro italijanski in nemški jezik.
Da se postavi pred i
svojo zaročenko Mari ko z znanjem nemškega jezika — bilo je to pred približ-
»8*58S»S*5«I ■
t .
no 80 leti — ji je pel pod oknom ko se je vračal zvečer domov iz gostilne:
«0 schone Maridl wp
gessen du bist? Hojladiridiri o schone Mari.*
Ona pa: »Hud pe sp% hud ce spt pakura, kej bediš'ledi pa nuače, ke je cajt za spt!*
Ob slabem vremenu, ko
ni mogel po poslu in ob nedeljah, si ga videl pogostoma s knjigo v rokah. V njegovem podstrešju je bila majhna knjižnica. Tam sem prvič dobila v roke povest o črnem Juriju in čitala o njegovi borbi proti turškim tlačiteljem.
V’nče uod Maljazo je znal tudi dobro kuhati. Malokdo je znal tako o-kusno pripraviti »njoke sez zajcan*. Kadar pa se
IfcltA
OBISK	PRI	SLIKARJU
Druga njegova plat je izumiteljstvo
Ko ti Bambil odpre, sto- | pjA-ui delarnjcg . jaznotere dtnbnosti. Ktijigin' orodje, barve, papirji, slike in pred-Aeti neznanih ' imen lete prav povsod. Sele nato prideš v prostorno sobo, kjer vise slike v redu kot na razstavi po vseh stenah. Toda tam pri oknu je čuden stol, ki prav nič ne spada tja. Mikrometri, kalibri, svedri, pile in mnotica drugega orodja ga sistematsko pokriva od neg do vrha. Poleg je pručka.
gali s pripravnim tipom pe- [ resa. Pa sem stopil na tu-kajinji jugoslovanski konzulat, kjer so mi obljubili oddati moj z načrti opremljeni ekspoze na pristojno mesto, Nato sem prijavil v Jugoslaviji za patent nalivno pero dvojne kapacitete z rezervo črnila. Nato sem pero poslal tudi na mednarodno razstavo izumov v Bruselj. Sam pa nisem mogel tja, ker se je ugotovilo, da ne morem dobiti potnega lista. To pa je bilo u-
(2), a večjih i zmerov kot običajno. Novo pa je »kle-ščeobrazna« vzme* (4), preko katere se da poriniti o-broček (3), pri čemer vzmet (4) pretisne polni mešiček v dve polovici, tako da o-stane potem v zadnji polovici rezerva črnila, v prednji polovici pa normalna količina črnila. Ko se s pisanjem izprazni prednja polovica mešička, pustimo s premikom obročka (3) navzdol pasti vanjo črnilo iz zadnje to je gornje polovi-
Bambič ga hiti pregrinjat z zelenim prtom.
»Nikar! Ravno zato smo prišli, da vidimo, kako in kje nastajajo vaše iznajdbe,» smo ga zadržali, «Culi smo vas na radiu, kjer ste omenili neki izum nalivnega peresa. Ali nam lahko poveste kaj več o tem?»
«Prav rad. Začelo se je i pismom, kjer me sošolec obvešča, da bi bale na Koprskem želeli izdelovati nalivna peresa, če bi razpola-
sodno za gmotni usneh, kajti kdo naj opazi drobno pisalo, če nihče ne prikazuje njegovega delovanja. Zadovoljiti sem se moral le z moralnim uspehom bronaste kolajne in častne pohvale. ki mi jo je dodelila žirija.»
Na našo prošnjo nam je Bambič objasnil mehanizem njegovega peresa ip nam tudi dal sliko za objavo. Sestoji iz znanega mešička (1) in viličaste polnilne vzmeti
ce, v katero se dvigne izrinjeni zrak, ter se tam »zra-kotisnos zapre, ko porinemo obroček (3) nazaj preko kieščaste vzmeti (4). Tako je rešen problem, da zrak zaradi segrevanja med pisanjem, ko se širi, ne more iztiskati črnila, kar se sicer javlja z neprijetnim kopanjem peresa mqd pisanjem Pero je torej izpopolnitev enostavne konstrukcije. ki je med najbolj razširjenimi v izdelovanju peres.
VELJAVEN OD 2. DO 8. FEBRUARJA
Oven (od 21. 3.
do 2*. ♦.) Zanimiva srečanja in-srečni dnevi. U-godne prilike za poslovne zadeve, a ne smete nasedati sebičnim obljubam. Bodite vljudni; toda previdni.	*
Bik (od 21 4. do 10 S.) Zaskrbljenost zaradi svojcev. Dobili boste pismena sporočili. Delo se vam bo nekoliko zataknilo. Prevelika sramež-Ijivoat lahko škoduje.
Dvojčka (od 21.
3 do 22 6.) Nekaj težav prve dni, nato se vam bo obrnilo na boljše. Več boste dosegli, ce boste premagali svoj pesimizem. Previdnost!
Rlk (od 23. « do
22	7.) Sreča v
poslovnih zadevah: možnost zaslužka. Ljubav-dožjvetja vas bodo razgibala, pa se boste kmalu umirili. Vesele novice.
Lev (od 23. 7. do
22. * ) Redno po-r /»	_ \ slovno delo. Re-
JMK j šili boste neko ' ] zad»vo. Ugodna prilika za prijetno potovanje. Ne zamudite prilike, ki se vam nudi.
Devica (od 23. I.
do 22. #.) čudno srečanje. Ponudbe in predlogi. Dosedanje izkušnje vam bodo koristile pri pre-... Pri ureditvi gmotnih zadev si ne boste na jas-5#m.
Tehtnica (od 23. » do 23. 10.) Prijetno preseneče-k nje v poslovnem delu. Zaupajte v lastne sile in boste premagali te-Ugodne ' ljubezenske prilike.
Škorpijon (od 24 14. do 21.	11	>
Premagali boste nekatere težave gmotnega znača-a. Potovanje. U-godni dnevi. Bodite bolj vljudni z osebo, ki vas ljubi.
Strelec (od 22 11 do 21. 12.) Premagali boste neko oviro. Prijetna presenečenja. Pogovori zaradi denarja. Poslovno delo brez posebnih težav.
Kozorog (od 22. 12 do 20. I > Nekaj finančnih težav, kj pa jih boste lahko sami premagali. Zvezde so vam naklo-Bodite odločni v
njene
svojih sklepih.
nem.
vo<
(D I
zave
Vodnar (od 21. 1.
19. 2.) Po tednu živčne raz-- urjenosti, boste nujno potrebova-počitek. Tre nutne finančne težave, ki jim za nekaj dni ne boste kos.
Ribe (od 20. 2 do 20.	3) Ne-
ugodna presenečen*! v srčnih zadevah. Napravili boste sto načrtov, a nobenega izvedli. Nekatera vprašanja terjaj ' nujno rešitev1
«Kako to, da niste izuma kje drug'f plasirali, če vam iz Kopru niso odgovorili?»
»Z izumiteljstvom se u-kvarjam predvsem zato, da bi se njega sadovi želi prvenstveno na domačih tleh. Zal pa v Trstu ne najdem prdv nikakega razumevanja. Kot rečeno, pero je prijavljeno v Jugosiaviji in čaka svoj čas. V Jugoslaviji pa sem ravnokar prijavil tudi drugo pero, ki vsebuje rezervo črnila kar za 45 polnitev. Zanj sem dobil it. patent št. 578060.
»Tega si pa res ne morem predstavlirti. Saj bi moralo vsebovati celo stekleni-čico črnila.»
«Da in ne. Pero namreč vsebuje črmlni koncentrat, ki obarva vodo ali kako drugo zasilno tekočino, s katero smo napolnili pero. Vendar pa to ni nujno, ker ga lahko polnimo z normalnim črnilom. Sicer pa, če bi ga polnili le z vodo, je njegova uporaba zna. to cenejša, tako da se s takim prihrankom kupi novo pero, ko se prvo izrab,■. Praktično vzeto tako pero nudi jamstvo, če ga polnimo z normalnim črnilom, da ne ostanemo nikdar s praznim peresom, ker, da bi se pero izpraznilo 45-krat v takih okoliščinah, ko bi ga ne mogli zopet napolniti ir č/nil-ne stekleničice, bi pač moralo poteči mnogo let. Bistvo izuma pa je naboj, ki jluži obenem za bat.*
Bambič nam je nato pokazal originalne patentne listine, izdane na njegovo i-me; štiri italijanske, eno angleško in eno jugoslovansko. Med temi prednjači, po svoji opremi, pečatih in besedilu, posebno angleška. »Lahko,» nam je pojasnil, «saj stane nad 100.000 lir. Toda zato pa jamči, da je i rum 100-od't. novost in avtomatsko ščiti pred ponarejevalci.»
»Kako to, da se niste poskusili uveljaviti v inozemstvu, k° vendar obvladale toliko jezikov?»
»To je lahko reči. Ce pa vam povem, da sem bil nekaj let dobesedno kon/irti-ran na »Svobodnem* tržaškem ozemlju med Miljami in Devinom, ter, da še danes ne morem v inozemstvo, boste to razumeli■»
»Ta jugoslovanski patent, kot berem, je izdan lani za kolesno ključavnico. Kaj boste z njim?«
»Je to pravzaprav zaporni sistem, ker kot vidite, se tiče tudi »obešank«. Todi. patentni urad je hotel, da o-mejim	naslov in	zahteve.
Vložil sem ga pred leti, ko so v Dekanih ustanovili tovarno ktjučaunic	»Lama*.
Tedaj sem jim ponudil svoj izum	enoključnih	»rnulti-
l ljučavulc*. Imel sem tudi v Trstu sestanek z ravnateljem, ki pa je izjavit, da so
A. BAMBIČ
(Avtoportret 1932.)
preslabo opremljeni za precizne izdelave. Želel si je kako ključavnico za kolesa. Pa sem mu dal na razpolago načrte in opise za neko tako ključavnico. Pozneje sem iital njihove oglase za kolesno ključavnico. Pa ne vem, če je moja.*
«Kaj vas je dovedlo do projektiranja ključavnice za kolesa'.' Ah so vam morda kdaj ukradli kolo?«
»To ravno ne. Toda ko sem ugotovil, da oi lahko začel s polovico neuporabne iiletke trgovino z ukradenimi kolesi, sem se odločil raje tak podvig piepre-čiti komu drugemu. Glejte/«
In Bambič je poiskal nemško ključavnico za kolesa. Soliden izdelek. S kompliciranim ključem jo je zaklenil. Nato je prelomil staro brivno rezilce in še preden smo se zavedli, je sko^pl ^ zapah iz ključavnice. Samo pol sekunde, kolikor je potreboval, da je vtaknil konček! rezilca p skoro n^vulnet šprknjo\
«fn lo\ rta/ bi bilt niniškd dotwšeHost?ir smS se I zfcču*
ailt.
»Ahilova peta,« je Bambič lakonično zaključil..
»Ali imate še kak izum?* smo postajali indiskretni.
»Nič koliko. Ampak o patentiranih izumih je nespametno govoriti. Vse, kar sem do danes pa*e- tiral, so le poskusni balončki, da se spoznam s težkočami. /n te, terjethite, niso male za o-vega, ki mora vse sam o-praviti.«
Naši nadaljnji radovednosti ni ustregel. To je pač umtjiuo. Ko nam je kazal mape s pestro porisanimi milimetrskimi papirji pa ni hitel.
»So tu načrti, ki jih sam ne razumem, kaj šele t|*. Rišem le v eni projekciji: tako, iz varnostnih ozirov,« se je nasmehnil. «Potem, čez leta, pa rabim ure, da zopet razberem detajle, kot na pr. v teh računskih strojih, v obliki svinčnika. Dovršil sem jih pred 17 leti.«
»In niste ničesar ppdvze-! za njih realizacijo?» »Ničesar. Kajti — in Bam-
bič je segel med knjige — patentni opis takih izumov lahko obsega nad 100 strani velike osmerke. Evo, to je opis nekega ameriškega izuma. ima 226 strani in 56 listov risb. To je delo strokovnjakov in stane stotiso-če. Teh pa jaz nimam. Lahko bi vam povedal o zadevnih stikih z mnogimi ljudmi, a je bolje, da molčim.«
Ob slovesu nas je pospremil na stopnišče. Tam pa nas je zadržal, rekoč:
»Da ne bi komu prišlo na um izgrebsti »zakopane talente«, kot pravijo brihtneži, ki me površno poznajo. Bi-io bi jalovo delo. Prosim, poskusite odpreti!«
Zaklenil je vrata in nam podal ključ. Poskušali smo: zdaj eden, zdaj drugi. Zaman. Ključ ni odprl. Ko pa ga je zavrtel Bambič, je čarovnija nehala.
Ključavnica, ki je neposvečeni ne more odpreti. To je Bambič sam. Zapira se preveč pred svetom, v svojo umetnost in načrte. A dobro bi bilo, ko bi nas naučil svoj »Sezam, odpri se!», do bi ga bolje spoznali.
O. c.
je vrabčji rod preveč množil in hotel na ’ vse požreti, mu je naj)®' vedal kratek, a učinkovt boj. Potem pa je priPra'
Narodna noša m
andrj^'
vil drugo njegovo SP®^, hteto »tičke s paljentu V tem primeru je .« najbolj srečna njegov mucka «Venera», ki je v šla na najlažji način svoj račun.	m
Toda tem pojedinain rikoli prisostvovala s»
družina. Po prirojeni stoljubnosti svetoivan*^ mandrjerjev, je J** na kosilo kogarkoli je <, čal v bližini. Prav tako se vsi najedli <oc cr kadar je klal. Za nLjno troke pa je imel ve*^. pripravljeno sadje a11 v ščice. Bil je vedno j smejan in vedno je fle poltiho tudi hudom ^ pesmice, katere je zlagal.	ir0je
Poznani zaradi P* ne inteligence so on
Joti.
k.
---------------------»strl1"'
(Nadaljevanje na a-
GRAFOLOG
'
SANJAVA MLADOST: Pri osebi, za katero mate, se ljubeznivost in trdota prepletata enako mu-ijc> Išče novih področij udejstvovanja. Nemir in povzrbčata razdvojenost. Menjavanje občutij Pr* j„o polovičarstvo. Z načrtnim rlelom ne bo težko usP pfj popraviti osebnosti. Mir in sprostitev pomaga14 utrditvi Živčnega sistema.	,<fl.
‘Sami se ngvadno hitfo ujezite, vendar ne.z®,„ritst*: Velika dgbrosrčnost n« trne biti na ikodo. Avto ^ vtn nastop in tovarištvo. Bodite potrpežljivejši >n p„ijii impulzivni. Inteligentni,: a pogostoma pove**?*• a in elana in produktivnosti. Čuvajte se revmatl* povečanega krvnega pritiska.
. .
ZBOGOM MLADOST: Vaš prijatelj je oseba, poseduje veliko mero samozaupanja, ponosa p0^e * srčnosti. O svojih srbeh ne govori mnogo, ker njimi bremeniti drugih. Smisel za harmonično f0n{«e sko življenje. Avtoritativno reprezentativen. „ in pozitivno okolje more delovati na njega ,P (U(jj vl
Ne vidim ovir za tesnejše stike z namreč odklanjate prepir, vihravost in zmedo. flje i vztrajnejši in napredujte načrtno. Izbrano g°v° simpatičen nastop. Ljubite glasbeni ritem in ’ ,j0 čil" Znate se prilagoditi okolju, katero naj bi bolj mondeno. Obolenje obtočil.
veStn°
OSMOSOLKA: Tisti, kateri ovirajo '»■T??* 2eli* delovanje, ne bodo mogli postati vasi prijate j
ifciAs	f te & ~tud*
bi
po svobodi in neodvisnosti je tako močna, da ggir ob nepravilni izbiri življenjskega druga, J**10!.,!, i0
ob nepravilni izbiri življenjskega druga,	i-
vsak odnos z njim. Radi prekinjate s sta* j-ijnJ*,1 hočete sami oblikovati način in torižčei d0 »e?
m ooiiKovaii n»cin in iuhb<-c delovanja. Moški svet skrbno presojate, še ni bilo brez pomena. Pazite »e prebavnih tičnih motenj.
* * *
s»#>'
OPOZORILO! Za grafološko analizo ne zadostuj ^
vrstica rokopisa, kakor nam nekateri čilatelji P'
■
hsaogledi
in črnogle
članki, ki jih objavija ‘primorski dnevnik* o na-rj. starih koreninah, vzbu-jw pri starejših čitateljih 'Popisno veliko zanimanje. ^ rad kramljam s sta-jjisiini ljudmi, ki se tako zazibljejo v svojo mla-®*t, ko je bilo življenje ta
0 doma kot zunaj čisto ^dgačno od današnjega in
tudi mene popeMejo v jJJe čase, pride pri takem ^01?em kramljanju na vr " tudi pomenek o starosti. *Uimivo je, kako se te ko-,nirie pripravljajo na svo-
1 ~v^So^° starost.
Jake mlade starce . lahko «mo v dve Vrsti l eni bi
rj*| jasnogledi, drugi pa ,Jk>?ledi. Jasnogledi imajo.
ntovelskega Martina za l!!Sled
Pred
m pravijo, da imajo-
^	.seboj še dolgo dobo
bQ al.dvajsetih let, preden tK.^ri^a v hišo bela žena,
fočir mizarja in si na-g0 ^ rskev, ke- ne bo dol-bvi "^do ležali v Kun-J njivi...
so Pravi stric Tone. da U^J^ti iz dn<*va v dan Oo ^iši in mlajši. Stri-gj **aril?a Pa je drug^čne-k;.^?enJa. ker pravi tako-1^‘Odkar čita moj Tone ke, se je naravnost bgj’ Zgodaj vstaja in biV ?re spat. Mlad hdče bo«^nevi tn ponoči in hla 861 da mu bom mo sern Sezuvatl čevlje,' kakor Pttsi1111 hh sezuvala pred petimi leti*.
Tone. hi ima ta-dj ^d°' -ki mu ne dovoli, j« jj-J6 Pomladil. Sicer pa f'.,'ev v skupnem čita-ko 1 P° prav gotovo ta-MafiKagodajno vplivalo na Peta ° ^ahor vpliva na To-
, Cišt0
Ppf Dreja. Tako pravi
*KaJ mi boste
ki na.aj1! 0 tistem Martinu, "°gtart Podil s šapo v vi-koeo t ’n nai Pi si kupil bvU. 0 mu je bilo dvain-V ,es®t let? Saj sam čuvala n ^ težko vzpe-n, ^ baših klancih. Sa-hti manjka ze pri dvaj-,fžko °nn,ci in tudi noge Sov 6mikam- K° pridem ‘ moram takoj sesti Počivati, da pri-'•1* *bi' Tisto o konto-^0]^ . Martinu, ki je kljub SesQ.- atnim dvainde-lijVJčtom še kosil
taSmuT* Pravili komu »1 to,“JP ne meni. V švo-
kosi?"1 lptiP sem tud* ■J to d kravo in vem, da Soe(V,° 251 Starejše ljudi
pičtu-*6111 Povedal stricu
5? i°ir*mnenju iahk°
1 ^ ko travo, tudi ta-8a^Je že Prekoračil sto Jk n«*i° Poslušajte. Ured-n *4vi vCa *’s^a ie izvedel,
b!l »J* ktar, ki kl jub
** starosti še ved-■ * v -' Odpravil se je ntj
hasprotno od Tone-
POBUDA DEVINSKO-NABREŽINSKE OBČINE SE BO URESNIČILA ŽE LETOS
Nabrežinski marmor bo razstavljen
med turistično sezono v Sesljanu
Na razstavi ho prikazan neobdelan kamen, izdelki kamnarske industrije in umetniški izdelki - Tudi kipar Celo Pertot bo sodeloval na razstavi
Naša kamnoseška indu-1 svoje visoke priznanje. Se-
1 **** fami-hj*1 jn ®a slric v vaših 8 koso nn rami O
‘C«<-*U80 na Taml?
tu jVtim,
1 \Ir\ 4
’ Jo nesete va-veuidi«
kosiu?»
Vn^Tu vnuku, kakš-W? Ki|i mislite.
orn več košnje?
waP je ,	--
rePa dokler Clo-
J^Pik je „
v* Sreča, domneval, da ga , s tistim star-
*3ST?r*r %
, 4'a a
$
«]
1)4 ste stari oč-
Sveti dve.,
ki rt,.1 p!-'rjan jih bo
'S?- *'
strija ni bila izvzete pri kri zah, ki so bile v vsakem iz-koriščevalnem družbenem u-stroju (sužn jeposrstniškem za časa Rimljanov in kasnejšem' -fevdalnem' a!l; gro foVskem) za vsako' gospodarsko dejavnost neizogiben pojav. Tako je tudi v kapitalističnem družbenem u-stroju. To naše gospodarstvo je večkrat zašlo v krajši ali daljši zastoj, pa naj je to bilo logičen pojav ali naravna posledica tega ali onega činitelja, ki odloča v gospodarstvu, ali pa razlog drugačne narave — recimo osebno špekulativne. V vsakem primeru je zastoj neprimerno draže plačalo delavstvo kot pa podjetniki.
Nabrežinski marmor je cenjen širom Evrope, in tudi ostalih celin. Nima zlepa tekmeca. To je znano še izza rimske dobe ali že nad 2000 let, in Rimljani niso brez razloga uporabljali ta kamen v svojem visoko razvitem stavbarstvu.
Kaže, da smo s to proizvodnjo spet zašli v zastoj na daljši rok. Malone popolna prekinitev dela v kamnolomih je visoko dvignila število brezposelnih in izzvala preplah in zaskrbljenost med kamnoseškim delavstvom, kakor tudi med trgovci in obrtniki. Tudi občina, ki si že dolgo prizadeva, kako bi uredila, odnose med njo in podjetji, da. bi bilo to gospodarstvo za občino kaj več prida, tudi ona je zaradi naraščajoče brezposelnosti v občini zaskrbljena. Semkaj spada tudi njena pobuda za razstavo nabrežinskega marmorja v času turistične sezone. To njeno zamisel smo vsi občani pozdravili, ker more našemu gospodarstvu le koristiti. Zakaj bi se tujci pobliže ne seznanili z-našim kamnom in odnesli o njem vtis, kot ga ta tudi zasluži?!
Trgovinska zbornica, ki jo je bila občina zaprosila za •,-okroviteljstvo, je to spre-jma z zanimanjem in priznanjem in je že imenovala V cdbor za razstavo svoje in zastopnike industrije, obrti, (turizma in druge. Razstava ibo v središču našega turističnega področja — v Ses-janu. Uprava devinske graščine je pripravljena v ta b-amen odstopiti prostore v piotelu ob obali in park. Ta »rostor je zato izredno porečen, ker je turistom pri
t-okah in pridejo v parku zdelki, zlasti umetniški, bolj
E' o izraza. Tujci si bodo moli natančno in z večjim zanimanjem ogledati svoj-stva našega kamna v neobdelanem in obdelanem šta-in to v industrijske
\ eda ni razstava v tekem opsegu tako enostavna zadev^. Kelte, da mca-ft biti
tehnična izvedba ' razstave na ustrezni višini, arnpak zahteva tudi precej sredstev. Te stroške (okrog 6 milijo-npv) bo kril generalni komi-adriat, ki je tudi pokazal za to veliko razumevanje.
Občina je za pospešitev
naše kamnoseške industrije izorala primeren način, kraj in cas in prepričani smo, da bo razstava zanimiva in upamo, da tudi uspešna. Naši ljudje imajo večkrat kako dobro in izvirno misel. Tudi v tem primeru bi bila koristna in odboru dobrodošla. Tako na pr. slišimo, da bi bilo umestno razstaviti v primernem paviljonu
IVckaj i/.dejkov jž kamna, ki so jih za šolsko razstavo pripravili učenci strokovnega tečaja iz Nabrežine.'
drobne izdelke (vaze, pepelnike, bbtežilne kamne itd.), ki bi si jih mogli tujci nabaviti za spomin.
DEVIN
Ze spet sporočilo o novem grobu. Tokrat si je smrt izbrala za svojo žrtev Ivanko I.egiša-Vrtulanovo iz znane napredne devinske družine. Ze nekaj let je hirala in se ni mogla posvečati gospodinjskim opravilom, kot jih zahteva kmečka hiša in jih je, dokler je bila zdrava, tudi predano in z ljubeznijo vršila. Ko pa je bolezen to mirno in blago
več pravief žena, ki m ur'1 stofi htfif,
žtno prisilila v posteljo, kjer je bila odvisna le od pomoči družine, je toliko bolj moralno trpela. Dotrpela je dobra in skrrona mati in nas zapustila narodno zavedna žena, ki si je v svojem poštenju želelo. da bi bil naš narod deležen niko-
taftšno "ŠmJ ji^pbitovfhi^&lo-boko potrtost njene (iružine sv0o def/li tudi mi' in^te v fie-
tek, 23. t. m. s rezkimi čustvi ločili od njene gomile.
Naj ji da zemlja, kar ni dosegla na svoji sicet prekratki. a dovolj težki jtilljejijsfii poti: mir in pokoj! Potrtim svojcem naše globoko sožalje!
BESEOE POMENIJO:
VODORAVNO: iava, 13. čuvati
14. španski spolni_____
rastline, 17. kratica za označbo
'MENIJO:	T-
O: 1. velika dr- I
18. vrsta,aserij«
tič ji od-znano guojilojt 30. konj barvi), 32. srkam, glasno pijem, 33. popravilo, ,36. angleška kratica za gospod, 38. prerokovanja, napovedovanja, 89. kratica za množina, 40. učenje, 42. gibljiva, netrdna, 43. ital. predlog. 44. invazija, 4b. majnert plug, 471 vsa.Sne-oškodovana, 49. širokih ram, predlog, 52. angleški politik, 53. gora v Kavkazu, 55. angleška votla mera, 56. stepen, 59. .znamka ital. avtomobilov, 61. jug. tovarna zdravil, 62. oziralni zaimek, 63. svetloba, 65. avtomati, 66. kakor, 67. očesna šarenica, 69. težki, strogi, 70. hitri, nagli, 71. slovenski pisatelj, 73. povratno osebni zaimek, 74. biček, 75. delavnica umetnika, 76. ljudstvo, ki živi v severni Afriki.
£
NAVPIpNO: 1. stenografsko napisan rokopi|, 2. enakafpred-loga, 3. tibetansko govedo, 4. bog ljubezni, 5. pravzaprav, tedaj, 61 vrtaino orodje, tj pre. kopi, 8. hunski 'vojskovodja, 9. žensko ime, 10. v celoti, brez izjeme, 11. enaka samoglasni-Ka, 12. samoupraven, 15. kemična prvina, 17. žensko ime, U'. dentist, 21. neugodna, nezadovoljiva, 23. siromašen, 25. vrata, 27. obmetavam s sne-, gum, 29. kos zemlje, 31. zbiralec cunj, 32. srbsko moško ime, 34 del Trsta, 35. hrib pri Beogradu, 37.' podzemeljski delavec, 39. mesto v Italiji, 41. del opreme za konja, 43. geološka doba, 44. objestno početje, drzno dejanjej 45. vlrata morskega raka, 47. staro ime za Celje, 48. razčlenjevalci, 50. uradna
iiiiiitiiiiiiiitiiiifiiiittifiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiMMMii«
Kmetijski
Smo v prosincu in skoro bomo zdrknili v svečan in nato v pomlad. Hitro bomo v delovni sezoni, ko bo od jutra do večera polne roke dela. Do tedaj imamo kmetje bolj proste večere in bi jih radi koristno porabili. Najbolj bi r.am zalegla poučna beseda iz naše stroke, beseda, ki bi nam po domače ,in preprosto obrazložila, kako je treba danes go. spodariti, kako urediti svoj o-brat, katerih panog naj bi se lotili, zakaj in kako, da bo naš trud iim bolje plačin, ne da bi se pri jem tčm bolj mučili kot 'doslej. In drugo.
Bile so obljube, da se bo za to poskrbelo s številnimi kmetijskimi večernimi tečaji, ki so vendar najmanj, kar smemo zahtevati. Mislili smo, da ne bodo obljube ostale na dolgu in bodo končno vsaj naše večje vasi deležne nekaj več pouka kot pa je to bilo doslej. Pa smo se spet varali. Nekaj takih tečajev r.e spremeni na tem dejstvu. Je že tako, da smo v svetu obljub, ki naj služijo namesto dejanj, kdaj bo vendar obratno: dejanja namesto obljub? Zadovolj-
dš v Sen ,wavii «e n£! r-iu. in t0 v industrijske, 2®=e in ko pride Obrtniške in umetniške na-«	starega "riioRr‘menp. Razstavo bodo spo-
S)* moško konVknr'Penile ustrezne slike, gra-
fikoni in podobno. Nai dodamo, da bodo pri terr. sodelovali s svojimi izdelki priznani umetniki kiparji, med nhmi tudi naš rojak Celo Fertot, ki mu je tujina — posebno Švedska, kjer se sedaj udejstvuje — že dala
I lal
trt
na
kiikor v krčmi, kjer poba od jutru do večera, nalito da bi prišel meni polnost kosi' travo*. jsVidite stric Preja! Sto ir^ pet let je imei možakar, j9 sahtflvtil.njegov »to m da mu kosit travo!
kq j« ©thtflval.njegc dve leti stari brat, jimde pomagat kosit
v0hj Kosn,.., sphožecaTi!» Skrček ’ ,TU’ Je udi?0-to ki Ln,stl P* J* sto h? irr,el za sve‘
, ^ LDa labuPet let>-Stihu	dobim	va-
>k.	■»	Ra vpr:isnl
HUu
ttiTnTl ,r,rl-* vašk --^-Jczik' - Vi«UW j<t bil PU hnerte mft start t rasi v zidarsko m mizarsko
‘bSfhfflbšeflmr’ MIT saj 1 gfroko/ zanimal pa se je
m
bra-
iufate pred seboj ša dobrih
ttjie Je»dpg^tric D DrfHkiČBn sem, d«
jjset
liedu
D e ja b<
&
h po-
mnili m n iftttniiff muh mirni i urinimi immiiiuiiiimniimi u t umitimi n n n mi ii um intimni umni n u milimi n m iniiiiiiiiiiiitii umu m
Pred desetletji med
|‘ Ali) * • % 4 * I • • #• 44 % M
mandrjerji pri Sv. Ivanu
<f/adaljevanje s 4. strgni) ,
Mijot, sobni pleskar je bi! splošno iskan pri gospodi- On ni pleskal samo po. vjoroih, ampak tudi prosto ix) fantaziji.
Kdo se ne spominja gosposke figure Micka Mijo-ta, po poklicu kamnoseka in pukterja. Tudi ko si ga videl v delovni obleki, si mislil, da imaš pred seboj preoblečenega gospoda. Ce si se z njim srečal ob nedeljah. ko je bil praznično oblečen, te je s svojim prikupnim nastopom, olikanim vedenjem, ter inteligentnim govorom naravnost očarat.
•.ttoriov brat* Tone Je bil priden zifiatr |n jhwi s»
ljivec. dn, u
Oba br^ta sta bila prijatelja gospoda Negodeta.
Toneta .ptroka sta Pepele in Marija.
Pepele je bil zaposlen v Delavskih zadrugah in je bil deloma samouk. Obvladal je poleg slovenskega tudi italijanski in nem-
n 18'
živo za vse, karkoli se je Icu v syetu dogajalo. Kot,za- Izveden Slovenec in napre-clen človek, ni mogel stati ob strani v protifašistični borbi V'zloglasni Rižarni «o ga upepeljili. Družinsko tradicijo to pot ne več kot samouki, ampak
lef) in da bo imela njegova V niča te njim opravka po-cujevi »n ponoči.
, llir l*c ,KqL redaa iu juailjiva Atu- nico. Mnogo teh knjig pa
denta nadaljujeta sin Vojko in hčerka Neda, katero ste videli igrati v Tavčarjevi »Prihodnjo nedeljo*.
Pepelovo sestro Marijo pa, ki se mi zdi, da je pričela peti že ob rojstvu in poje — ne povem koliko let — pa pozna, kar se Pčtja in šal tiče, vsa sve-toivanska javnost. Njeni, možgani so pr*vi arhiv zgodb iz pretekle dobe in povedati vam jih zna «stu za an soud*.
Zaradi petja so bili posebno poznam Udoviči.
Mice — Ivan Marija, lojen leta 1844 — je dobil leta 1906 od »Cerkvenega pevskega zbora pri Sv. I-vanu* diplomo za zasluge,
| katere si je pridobil v petdesetih letih kot cerkveni pevec in je bil imenovan za prvega častne-, pa člana tega društva. V mali zvezek — katerega hrani družina v spomin na svojega prednika — pa je Miče zapisoval s kras-! no čitljivo pisavo, setve na vrtu obenem s slovenskimi pesmicami od leta 1870 dalje. Celo beležko v rilici, poleg druge v nem-, škem jeziku in tudi v italijanskem jeziku ter popevko v tržaškem italijan- ‘ skem narečju dobite v tem zveteku, kf je priča i njegovega bistrega razu-j rna. Tudi on je imel db ^ ma dobro založeno knjia-
je v letih fašističnega terorja bilo uničenih in odnesenih pri raznih preiskavah.
Njegov sin tudi že pokojni — Vane — je bil pevovodja in je vodil zbore v Padričah in Gropa-di, poleg tega je tudi sam pel bodisi v zborih kot tudi v cerkvi.
Drugi sin — Frane bojj znan kof «sti4c» ;pa je pel tudi celega pol stoletja v raznih zborih, največ pa pri Sv. Jakobu.
Tudi Vanetovi otroci so večina dobri pevci.
Franc — znani trgovec — je pel več desetletij v svetoivanski in pravoslavni cerkvi ter v zborih in se sedaj vedno rad zapoje v veseli družbi. Prerano umrla Justina je bila kot pevka znana tudi izven svetoivanske fare.
Tudi Pepele, ki je padel se tako mlad v borbi s fašistično policijo — te dni ,ie* preteklo 16 let od njegove smrti — je bil izvrsten pevec.
Ne morete si zamisliti pri Sv. Ivanu pevskega zbora brez Milana in njegovega tenorja, pa tudi ne brez ‘njegovih šal.
Pravijo, da najmlajši iz gnezda Udovičev imajo tudi dober posluh, zato smemo upravičeno upati, da r.am tudi v bodoče pri Sv. Ivanu ne bo zmanjkalo pevcev
ni bolno,1 ce \)omo mogli biti deležni tega pouka še v letošnji zimi.
NABREŽINA
Pravijo, da stari mora, mladi pa more umreti. Pri nas štejemo med stare tam okrog 20. starostnega leta. ’Ce smo v četrtek, 22. t. m., položili v grob 66-letnega Ivana Vižintina, smatramo, da je smrt iztrgala i zrnate frediu^-vnoža še Itrfpke i dobe. id MJ nič tvo jt bij, pokojni ie neduvno čil in prožen ter duševno čvrst -r-kot mož srednje dobe. Ne da bi pretiravali, moramo prizna*-ti, da se je i prerano smrtjo tega celega moža zredčila vrsta možakov z vrlinami, ki so danes že bela vrana. Vaščani, zlasti oni okrog njego vih let in stanovski tovariši (kamnoseki) vedo, kolikšna je lila njegova plemenitost. Kjer je videl — in to tudi kot gostilničar — potrebo, ni okle val v takojšnji pomoči. Ce je pri svojih gostih opazil de• mirno zadrego, jim je takoj dal posojilo, češ: vrnili boste, kadar boste mogli. Tudi je večkrat dala njegova. desnica ■da ni znala levica. Bil je zelo družaben in je ljubil veselo družbo.
Posebno ga bodo pogrešali otroci. Zelo jih je ljubi!, jih vedno c čim razveselil, a tudi učil. Nikoli mu niso bili z nadlego. Kot takšen ni mogel biti drugo kot dober družinski oče, a tudi pristaš borcev za boljše življenje delovnih ljudi. Zelo ga bodo pogrešali tisi, ki so ga poznali in mu iskreno želeli vse drugačno in mnogo boljšo usodo kot pa jd je zaradi težke 'bolezni preizkusil pred svojo smrtjo. Sočustvovali smo z njim ves čan njegove bolezni. Sedaj pa, ko ga je smrt rešila telesnega in moralnega trpljenja, mu želimo pokoj v večnem snu. Svojcem izražanio naše globoko sočustvovanje!
PREČNIK
Pri 500 brezposelnih, kolikor jih sedaj ima naša občina, ima svoj delež tudi naša vas, ki je, kot znano, močno delavska. Res ima vsaka hiša nekaj zemlje, a ta je — kot so rekli naši predniki — iz o-premkov, kar pomeni kakovostno slabo zemljo. S takšno jemljo smo si malo na boljšem. To bi bilo le v primeru izboljšanj, ki pa jih ne zmoremo. Ce smo doslej občutili brezposelnost v manjši meri, nas to sedaj mnogo bolj za-skrblja, ker se možnost zaposlitve vedno bolj krči. in to za ročne in duševne delavce, imamo namreč tudi šolano n.ladino. ki zaman čaka na zaposlitev. Mladina in brezdelje pa je žalosten pojav Tudi pri nas bomo dobili javno telefonsko govorilnico. Življenjske prilike so se namreč tako zasukale, da je telefonska povezava potrebna tudi z manjšimi vasmi. Tako ne bomo odvisni od šempolajske-ga telefona, ki smo se ga morali doslej posluževati.
K
58. vrste
m tlici vntT u
54.
ka
REŠITEV KRIŽANKE > IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. potop, 6. projekt, 12. prask, 16. porog, 17. obuti, IS. zreli, 21. pirat, 23, aga, 24. znaki, 26. Ag, 28. Solon, 30, vlaga, 31. ve, 32. top, 34. komandirati, 37. med, 38. ubod, 40. pokrivati, 41. so-i, di, 42.»maček,44. slajeno, 45.
r
i v i • oiinvvua uganiva, ,  --“ ■ .	— ■ i --»	’	---
ste elektrod, 60» turški teioh, 56. fck*58. juitev, 60. tu-
as	.«
ee-Tlont
ameriška država, 66. posebne vrste bolečine, 68. pismonoša, kurir, 70. živifb 'podočfio f!56-1*, 72. dva (soglu*nika, 74 itaj; spolnik.
podpisnik, 71. bose, 72. ve-
NAVPICNO: 2. op., 3. top, 4. oris, 5. porok, 7 ro. 8. oba, 9. Jugodijetetika, 10. eta, U. ki, 12. pragi, 13. reka, 14. ali, 15. si, 17. galop, 19. znati, 20. Batum, 22. Temos, 24. zlato, 25. pedic, 27. goban, 29. na-klo, 30. vrana, 31. veder, 33. počep, 35. nravi. 36. iveri, 37. Moloh, 39. Delos, 41. Suhor, 43. Keres, 45. salon, 47. potep, 49. petek, 50. skrivaj, 52 demon, 54. tulim, 55. narejen, 57. kolek, 59. vedrim, 60. tandem, 61. posey, 63. konop, 65. S(lovensko) P(rimorje), 66.
nem, 74 NR, 75, DM, 76 Da-
čbj, 77. akonft, 79. inače, 82. | rs, 67. torek, 69. vena, 71 Ba-
gs
8$, Ealeripo, 84. empi-
li, 73. mil, 76. der, 78. te, 80. no, 81. če, 82. ti.
KA 0lVJE*2A?APtf
K»AALU S« >2$ PUs/t D/A4 , t>OTEM ŠE
;oW<OV Cf?l>žl	(	4gTAf
’/vSc	/r/ioč V7-eeu/posten5»
------------ 1	y~j	7-/M/	rr~.	1
N4 SREČO SMO PRJŠL/ I 1 «£s Je 7J9K
ro je jjk/bčbk - o kžPTf.J Mor mtajjn CfiM	l/ZJM	PROM!	L-	I
VIDEU
LJUDI
KMALU
ZATEM
VBS TOVOR SPRAV/Ti ONE SKALE IZAA0ST0 -
čvaZa 3/
ra	ENt-cUl	od
VI , DOlCTOR , SKUŠAJTE NAJT/ DRoSTTZR -ZA KAPETANA /n AdO« Kep,!TNE DRUGE RANJENCE.
ENEGA od
2ABOjE[/
timg> VS
STE (OPRAVIL/
oje delo , dečki /
tEDAJ PA MED SKAlE /Al POČAKAJMO Iz—*'
SO VEDELI, CAK/f tu 2A70 SO VEMUDOMA IZvfiS/-U VSA T!MQya. POVELJA '
I |2>osr/.. .
KA AlAŠo pa _
NEftAJ kASnEJE
EJ, tim /
ju Je
^Prihajajo/
—šfT)
VLJO I
(Nadaljevanja sladit.
Vrtine včeraj: Najvišja temperatura 5,4, najnižja 2,8, zračni tlak 1016,5 pada, veter vzhodnik 4 km na uro, vlaga 88 odst., morje mirno, temperatura morja 8,6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 1. februar}*
Ignac
Sonce vzide ob 7.28 in zatone o® 17.09. Dolžina dneva 9.41. Luna vzide ob 1.12 in zatone ob 11JU-Jutri, PONEDELJEK, 2. febr. Marija
Razgibana lindikolna <j«|avnoit
Neupravičen odpust 12 delavcev gradbenega podjetja v Zavljah
Gre za očitno diskriminacijo - Nadaljnja protestna akcija delavcev ladjedelnice Sv. Justa
Včeraj so nenadoma v podjetju (Antoni e fra Giacomov, ki gradi v žaveljskem industrijskem pristanišču tobačno tovarno državnega monopola, odpustili 12 delavcev. Do tega odpusta je prišlo kljub temu, da je podjetje še pred kratkim najemalo nove delavce in da se gradbena sezona zaradi ugodnega vremena ni prekinila.
Nekateri člani direkcije pod. jetja so dokaj odkrito povedali, da je »razlog« za neupravičeni odpust, ker hočejo delavci izvoliti notranjo komisijo, ki naj bi jim pripomogla, da se odstranijo številne krfitve delovnih pogodb. Značilno je dejstvo da sta dan pred tem odpustom sindikalni organizaciji razobesili sezname z imeni kandidatov za člane notranje komisije in da so odpustili:	pet kandidatov
Nove delavske zbornice — CGIL in oba kandidata Delavske zbornice.
To ni prvi primer grobega diskriminacijskega dejanja, do katerega je prišlo v tem podjetju, ki je že nekako splošno znano, da ne «trpi» sindikatov. Tajništvo sindikata prizadete stroke CGIL je že včeraj skušalo doseči sestanek na združenju industrijcev, kjer se namerava tem odpustom upreti z vso ostrino in kjer namerava tudi obsoditi tako diskriminacijsko dejanje.
* # *
V ladjedelnici Sv. Justa je bila včeraj zjutraj skupščina delavcev, ki so ugotovili, da se je položaj s prodajo štirih ladtj za Indonezijo še znatno poslabšal in so ponovno sklenili, da nadaljuje z borbo, da se ohrani te ndročiio v Trstu. Istgcasno so sklenili, da ne bodo pričeli z delom, dokler jim ne bp delodajalec izplačal vseh zaostalih prejemkov.
Takoj zatem so se vsi delavci napotili po mestu in prišli do Trga Unita. Od tam se je napotila delegacija delav
 __ ■	1,1	7 i	„ cnroio
cev k škofu, ki jih je sprejel in zagotovil da se bo za njih vprašanja zanimal. Delavce je nato sprejel podžupan prof.
Cumbat, kateremu so obrazložili nekatere podrobnosti in ki je zagotovil, da bo njih zahteve sporočil županu. Zvečer- smo v tej zvezi izvedeli, da se je župan napotil o tem vprašanju k vladnemu generalnemu komisarju. Končno je na prefekturi delegacijo delavcev sprejel dr. Cappon, pri čemer je prišlo do dokaj živahne diskusije, ki ni privedla do nikakega drugega rezultata kot stereotipnega zagotovila, da »se za zadevo zanimajo«.
Notranje komisije najvecjin tržaških industrijskih podjetij (ILVA, Tovarna strojev Sv. Andplja, Tržaški arzenal in ladjedelnica Sv. Marka) so včeraj poslale prizadetim delavcem resolucije, v katerih izražajo svojo solidarnost. Po-slančc Vidali pa je poslal telegram predsedniku vlade, v katerem zahteva, da oblasti preprečijo prodajo naročila za gradnjo ladij.
      .....................................
Urad za delo je sklical o tem vprašanju sestanek ki bo v sredo ob 11. uri, vendar pa je delodajalec že včeraj dokončno odpustil 7 uradnikov.
Sindikat zaposlenih v trgovini Nove delavske zbornice-CGIL je včeraj sporočil, da so se na zahtevo Delavske zbornice preikinila pogajanja o novi delovni pogodbi te stroke. Do prekinitve je prišlo v bistvu zato, ker je Delavska zbornica zahtevala samo mehanično uveljavitev nacionalne pogodbe, medtem ko zahteva CGIL stvarno izboljšanje delovnih pogojev. V tej zvezi je Nova delavska zbornica - CGIL sklicala skupščino, ki bo 3. februarja ob 20. uri v Ul. Pondares 8 in na katero vabi vse zaposlene v trgovinah, barih itd.
« • *
ki bo razpravljal o rezultatih aktivnosti v letu 1958.
« • •
Na včerajšnji skupščini pekovskih delavcev so sklenili, da pošljejo združenju delodajalcev pismo, v katerem zahtevajo, da se v petnajstih dneh prično pogajanja za rešitev vseh perečih vprašanj v okviru pokrajine.
 «*-—
Občinska seja aa Repentabru
Sinoči je bila na Repentabru seja občinskega sveta, ki je razpravlja! in odobri! občinski proračun za letošnje leto. Proračun predvideva 7.924.333 lir rednih dohodkov in 10.669.486 lir rednih izdatkov Poleg tega pa je še 1.434.867 lir izrednih izdatikov.
V sredo se bo ob 18.30 se-1 Podrobneje bomo o seji postal generalni svet sindikatov, | ročali v prihodnji številki.
Nova premiera Slovenskega narodnega gledališča
1Zeliko	veselja
je otrokom	piipiavila
(t
V vseh pogledih dobra mladinska predstava, ki jo bodo otroci povsod in ponovno radi videli
Mnogo naših otrok je včerhi zvečer zaspalo z mislijo na Pepeiko. Ko se je namreč predstava zaključila, se je marsikje spraševanje šele začelo, Se sto in sto pojasnil so morale dati mamice o t>sem, kar st je na odru videlo in tudt o vsem tistem, kar se ni videlo. Odrasli in starejši o-troci, tisti, ki so videli že več mladinskih predstavni jih naše SNG prireja vsako leto, pa so bili po predstavi soglasni v mnenju, da je najbrž bila »Pepelkat, najlepša mladinska igra, kar so jih videli.
Res je treba priznati, da se pravljična igra češke avtorice Marije Holkove močno o-draža od stotine drugih pravljic Avtorica ni šla iz pravljičnega okvira, ohranila je tudi princa, čudotvorno vilo ali dobrega duha in golobčke, ki delajo namesto Pepelke, vendar pa je vse močno približala resničnosti. Vzgojnost pa ni vsiljiva, in ne postavlja pred otroka kaj nedosegljive-1 ga. Dejanje igre se logično
Izpred porotnega sodišča
Domenico Di Pinto obsojen na 5 let in 4 mesece zapora
Obsodba se nanaša na povzročitev telesnih poškodb in grdo ravnanje, medtem ko je bil oproščen ob-tožbe umora svoje žene zaradi pomanjkanj« dokazov
DOMENICO Dl PINTO
Osemnajst, čeprav ne zaporednih dni je trajal proces proti Domenicu Di Pintu in o njem govori skoraj 180 strani zapisnika. Od začetka do konca procesa, ki se je zaključil sinoči, so porotniki iskali elemente, ki bi lahko obtoževali Dl Pinta umora žene A-lojzije Helene Orel. Indicijev je b.lo sicer proti obtožencu precej, vendar je bilo vprašanje če zadostujejo za dokar krivde.
Obtožemc ni nikoli priznal dejanja; skliceval se je, da ga je zena pustila na cedilu v
Harkovijah z izgovorom, da
Vrsta hudih prometnih nesreč
Na «ovinku smrti* zadel z veliko brzino v drevo
Dolinčan izgubil oblast nad motorjem * Z vespo v Fiat 1100 - Pod Katinaro tovornik aadel v hišo
Do zelo hude prometne nesreč« je prišlo ob 22.45 na »ovinku smrti« na cesti od Zavelj proti Trstu, koder je vozil v vinjenem stanju 31-letnl Sergio Gallo avto fiat 1100 m izgubil oblast nad vozilom ter se zaletel z veliko brzino v ob robu ceste rastočo platano.
S smrtjo se 'bori njegova žena 30-letna gospodinja Amalij« Kruk - Gallo, ki Mamula v Ul. sv. Frančiška 32 in kt je dobila zelo hude rane po obrazu, vrsto ran po t»l»»u in zlom čeljusti Laze
Santa 28 in 29-letni Artesi Umberto iz Ul. Geppa 16 ter se zaletela v fiat 1100, ki ga je vozil v nasprotni smeri Pnlmiro Bascolo. Krmilo 1 spe je imel v rokah Barecca, ki si je pri padcu verjetno zlomil lobanjo, se močno ranil po obrazu, zlomil nos in dobil še več drugih poškodb, tako da so si zdravniki pridržali prognozo. Tudi njegov prijatelj Artesi Je resno ra-njen po trupu, ima več zlomov in se bo zdravil 40 do 80 dni.
telesu in zlom čelj je ranjen 58-letni Matej Braj-kovič iz Ul. Solitario 5, ki bo ostal na opazovalnem odrte -ku bolnišnice osem dni. Oal-lo sam pa je dobil več udar-cev Bo telesu, rahel šok in se bo moral zdraviti petnajst dnlT
Ob 18.35 je vozil Federico Capelletti težak tovornik last (Consorzio cooperative Latte-rie friulane« iz Vidma s prikolico po avtomobilsk' cesti od Kalinare proti Trstu, ko se mu je nenadoma razbil diferencial, pri čemer je popolnoma izgubil oblast nad vozilom. Prikolica se je prevrnila ter se je zlilo mleko po tleh s tovornikom pa se je zaletel v stavbo št. 28 Promet je bil delno ustavljen dve uri.
Z Bdečim križem s0 pripeljali ob Ji .50 v bolnišnico Gabrijela Oto, doma iz Doline it 235- Zdravniki so mu u-g ulovili več ran po obrazu inl močan udarec po rami Karabinjerji so povedali, da je vnfeil iz Boljunca in da je izgubil oblast nad svojim motorjem.
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Se 10 mesecev zapora ker je v njen razkil šipe
mora ra stranišče, m da je od tedaj n. več videl. To se je zgodilo 2, septembra 1956. leta okoli 30. ure v . -čer. Stm dni kasnoj« je Tu- io pokojni ca sela zalo na moisko povr Sino nedaleč od bsrkovljanske-g« r-.istana. Takrat je sum za umor padel n*, moža, ki je bil aietiran in p«, preiskavi prijavljen sodišču.
Kako je potekale razprava, je vsem znano; Di Pinto je tajil, tožilec pa ga je obtoževal. Dokaaov pa ni bilo: proti njemu so. bile razne govorice, morda tudi čudno in včasih nerazumljivo vedenja po izginotju žene in po odkritju njene.'« trupla, vendar to, kakor sta ugotovila v zadnjih dveh dneh Di Pintova zagovornika, ni bilo dovolj za obsodbo obtoženca na 24 let ječe kot j« to zahteval tožilec.
Tožilec je včeraj zopet spregovoril; hotel je. odgovoriti na kritike obrambe ki ao bile naperjene proti njemu, češ da mu r-c gre za iskanje resnice, pač pa za obsodbo. In tožilec je navedel vrsto obsodb kasa-cijskega sodišča in odstavke pisamn pravnih izjav, v katerih j« rečeno, da «je italijanski pravni sistem zvrgel legalne dokaze« m d« je »svobodno prepričanje* podlaga sodniku za izrek razsodbe.
Odgovor obrambe ni izostal; odv. Poillucci j« vztrajal pii svojih prvotnih zahtevah o oprostitvi glede glavne obtožbe in je poudaril, da ni mogoče obsoditi Di Pinta, če se prej ne dokaže, kje in kako je prišlo do zločina in kdo je zločinec. Predlagal je »udi minimalno obsodbo za povzročitev telesnih poškodb in za slabo ravnanje z ženo. Sicer bi morala prva obtožba odpasti zaradi obstoja druge.
Zaradi pozne ure so morali proces odložiti na popoldne, ko je Di Pinto odgovoril na predsednikovo vprašanje, da nima dodati ničesar k že danim izjavam in da se čuti nedolinega.
Kot je bilo pričakovati, je sodišče res oprostilo Di Pinta obtožbe umora žene zaradi po. manjkanja dokazov. Obsodilo pa ga je zaradi povaročitve telesnih poškodb in slabega ravnanja z ieno na skupno 5 lat in 4 mesece zapora to je na leto dni in 4 mesece več kot je zahteval tožilec. Istočasno mu je za dobo petih let prepovedano izvrševanje javnih služb in mu preklicalo pogojnost obsodbe na 8 mesecev ki jo je zaradi tatvine izreklo julija meseca 1952. leta kazensko sodišče.
Zagovornika bosta proti obsodbi vložil« priziv.
IZPRED PRIZIVNEGA SODIBCA
oddelku. Ranil se je v neki delavnici livarne ILVA.
ODGOVOR MINISTRA
Minister za promet je odgovoril na vprašanje poslanca Vidalija glede ukinitve železniške zveze od postaje Sv. Andreja do Herpelj, da so to napravili iz ekonomskih razlogov rn da je za prebivalstvo avtobusna zveza bolj ugodna. Minister je zagotovil, da za-
radi nove zveze in ukinitve prijetno
stare ne bodo nikogar odpu- | malikom (zabavali pa »o se
stili.	1	tudi	starejši),,	najlepša	hvala.
lHUimtl«TI»HttHITtfTIMT11‘VT T.....■»■a.....MMi«uitM.inyiniiniš—iiiMrntiHMmnmt
Luigi Giliberti, doma iz Palerma, a z začasnim »stanovanjem« v koronejskih zaporih.
ni zadovoljil s hr.*no' ,ki so mu jo prinašali v jetniško ambulanto, kjer je bil n« zdravljenju. Hrano je poslal nazaj v kuhinjo, a ko ga je neki jetniški paznik opozoril, da se ni nihče pritožil,, se je razjezil in je začel moža žaliti.
Rnsledica je bila, d« ga je jetniški ravnatelj kaznoval, predvsem zaradi kričanj«, na 10 dni strogega zapora v **■ mici. Ko pa je moral tja se je Giliberti uprl in je iz jeze razbil nekaj šip v ambulanti. Ob isti priliki j« grozil tudi jetniškim paznikom, ki so seveda zadevo prijavili nadrejenim. Giliberti se je tako znašel z več obtožbami na glavi, Svoje bivanje v zaporu si Je tako podaljšal za celih deset ker so mu sodniki
Z vespo »ta se vozila mimo mesecev,	^
Hfi.“*KS. Tr~
I sprsf h priliv
Je ali m Jolanda Martinich por. Gaggia s Kolonkovca izrabljala slaboumno stanje biv-šega bančnega funkcionarja Francasca /tontiluorna in mu s svojimi čari izvabljala denar in zlatnino? To je bilo sporno vprašanje, s katerim se je v odsotnosti obtoženke ukvarjalo kazensko sodišče no. vembia 1957. leta Tedaj so sodniki, kljub ISentiluomojevi tajitvi, da bi ga ženska izrabljala obsodili Gaggiovo na leto dni »n 5 mesecev zapora ter na 13.00« Hr globe poleg seveda na vrnitev nekateiih reči Zchtiluemu.
S prizivom pa je ženska do-segla, da se jo sodniki sedaj oprostili z«radi pomanjkanju dokasov.
• Zaradi ran« na palcu leve rok« je moral ostati 23-letni Vittorie Di Lenardo z Dan-nunziovega drevoreda zdravljenju na II. kirurakem
0 ukinitvi proge Sv. Andrej - Hcrpeljc
m prijetno razpleta brez posebnih zaviralnih momentov in je otrokom ves čas jasno. Marija Holkova se je tudi oddaljila od starega klišeja «Pe-pelkes toliko, ko Ukor ni dodelila preganjani deklici dveh favoriziranih sestra temveč samo eno. Pa tudi ta še ni pokvarjen otrok, kot sta bili navadno Pepelkini sestri, temveč je v njej nekje le še nekaj dobrega, in je samo mati tista, ki hoče iz nje napraviti ošabno deklico neblagega srca. Na koncu je ta deklica srečna in vesela, da bo dobila Martina, s katerim je tako bila vedno zadovoljna in si sama ni želela princa.
tPepelkos je prevedel in zrežiral Jožko Lukeš in mu za oboje čestitamo. Za Pepeiko je izbral Miro Sardočevo, ki je vsem tako ugajala. aBila je lepa«, smo slišali iz otroških ust, etudi tedaj, ko ni i-mela lepe obleke». Po želji avtorice pa tudi Rezika (Bogdana Starčeva) ni bila otrokom zoprna, saj ona ni bila sama kriva, če je bila včasih taka, da ni bila dobra do Pepelke. Ampak tete Klotilde (Leli Na-krstova), ne, te pa otroci niso marali; in kako so ji privoščili, ko je na koncu zaman mahala in opletala s svojim čaranjem, ki ji nič ni pomagalo. In beračica, dobri duh (Ema Starčeva), ki se je kazala kot uboga starka, kako se je v hipu spremenila v krasno oblečeno pojavo! Seveda pa je posebno ugajal Marcipanček, pozneje Martin (E. Martinuzzi), ki je iz razneženega cmeravca postal dečko in pol, pri čemer pa je i-mela glavno zaslugo prav Pe-pelka In kaj naj rečemo šele o princu Dobromilu (Stane Starešinič), ki se ga bodo o-troci (zlasti že večji) še radi spominjali. Smešni kar se da pa .so bili gostilničar Štrukelj (Danilo Turk), grof Pinca (Just Košuta) in Molčeči Pepček (Stane Raztrese n).
Pepelka, princ in Marcipan-ček P« so tudi večkrat lepo zapeli, kot je to napisal i« jih naučil prof. Karel Boštjančič, ki je med predstavo tudi vodil godce. Da sta princ in Pepelka tako lepo plesala, pa ima zaslugo koreograf A-drijan Viles, ki je tudi ostale naučil plesati.
Vsem, ki so pripravili tako predstavo našim
IZ KOPRA
Moderna restavracija v obnovljenem konventu
PISMA UREDNIŠTVU
Po nastopu Avsenikov
Cenjeno uredništvo! Pod gornjim naslovom ste v svoji izdaji od 28. januarja poročali na način, ki je za Avsenike vsekakor laskav. Pravilno trdite, da pri Avsenikih ni potrebne posebna propaganda; zadostuje ime in že so dvorane polne.
Se bolj pravilna je ugotovitev Vašega člankarja, ko nadaljuje; «Ko tako gledamo polne dvorane na takih prireditvah, pa si le ne morem o kaj, da si ne bi zaželeli, da bi bile tudi druge prireditve tako obiskane»; in sledi želja, da bi se na glasbenem področju pojavil »od časa do časa kak resen koncertu. Clankar končuje z obžalovanjem, da ase ne spominja več, kdaj smo imeli kak koncert».
Dovolite nam nekaj pripomb k temu dobrohotnemu pisanju' Na svoj tihi očitek, da se ne spominja več kdaj je bil zadnji koncert, si je Vaš člankar sam odgovoril s tem, da izraža željo, da bi bili resni koncerti ravno tako dobro o-biskani kakor Avsenikovi. Ena oseba je namreč v Trstu, ki se natančno »spominja«, kdaj je bil kak koncert. To je naš blagajnik. Ker v njegovi knjigi zija debela ničla ali celo negativna številka, tam je obračun za koncerte...
To ni naš poseben pojav, ker je žal splošen. Naša posebnost pa je ta, da si mi ne moremo privoščiti preveč takih negativnih podvigov. Kajti lepo, sončno stran našega stremljenja, da gojimo glasbo in da predvsem vzgajamo in izobražujemo mladino v glasbi, spremlja stalna in močna senca večnega otepanja z gmotnimi težkočami. Beseda o »vzgoji občinstvas je pri vsej svoji obrabljenosti zelo lepa, ampak za naše razmere skraj■ no trda. Kar povejmo ti naravnost)
V eni sapi lahko naštejemo tisto malo odličnih prijateljev ki so nam tudi podporniki, pa čeprav skromni podporniki; a dolga, dolga bi bila na drugi strani naša tgrevenguo če bi hoteli nanizati imenu vseh tistih, ki bi nam bili lahko važni podporniki in nam tako pomagali, da bi imeli več koncertov, ki pa niti ne pri hajajo na naše prireditve in ne »zmorejo« tiste sramotno nizke vstopnine, katero moramo določati — po sili naših razmer! — za naše kvalitetne in celo vrhunske koncertne prireditve.
Ali naj še posebej poudarjamo krilatico, ki se je porodila, ko je pri nas nastopila absolutno vrhunska slovenska skupina -— ljubljanska filharmonija s celokupnim orkestrom in mogočnim pevskim
namreč, da je bilo na odru nego
zborom — več ljudi dvorani?!
Zato »e dogaja in se bo žal moralo še dogajati, da se Glasbena Matica — in ne samo ona! — zateka k poljudnim prireditvam in plesom, da z muko ohrani prozaično »ge spodarsko ravnovesjez.
Sicer pa: le povejmo, da se Glasbena Matica pripravlja, da dostojno proslavi svojo letošnjo 50-letnico s častno vrsto resnih in kakovostnih prireditev. In prepričani smo, da bosta naše pošteno prizadevanje in pa topla naklonjenost našega zvestega občinstva dosegla, da bodo te naše prihodnje prireditve ravno tako dobro sprejete in obiskane (!) kakor predpustne.
Do tedaj je še čas. Vremenski bogovi nato bodo gotovo še prej poslali kak sunek bur-je. Koledar pa nam prinaša za dan 7. februarja pustno soboto, ki jo bomo proslavili kot vsako leto s prireditvijo in plesom Glasbene Matice. Naša udeležba naj bo bogata, da se pri tej priliki lahko podrobno in temeljito pomenimo o bodočih važnih korakih in uspehih.
Z zahvalo za gostoljubnost: GLASBENA MATICA
Sinoči so v Ankaranu z majhno svečanostjo in plesno prireditvijo izročili javnosti preurejen bivši nikolajski kon-vent. Smelo lahko trdimo, da bo ta kombinacija pet sto let starih zidov in najmodernejše opreme morda dolga leta najbolj privlačna točka domačih in tujih turistov na slovenski obali.
Za ureditev bivšega nikolaj-skega konventa so doslej porabili okrog 50 milijonov dinarjev. Po idejnih načrtih ljubljanskega arhitekta Bitenca so v spodnjih prostorih u-redili restavracijo z 250 notranjimi in 600 zunanjimi sedeži, medtem ko bar s kapaciteto okrog 100 sedežev še u-rejajo. V zgornjih prostorih pa so uredili 7 apartmajev s kopalnicami. Omenimo naj tudi prekrasen vrt z razgledom na morje, na katerem so že uredili plesišče, ter lično urejene hodnike z naslanjači, kjer bodo turist^ ki niso tbitelji vročine, našli prijetno senco.
V celoti bodo bivši ankaranski konvent obnovili do maja. Uredili bodo še 20 dvoposteljnih sob, čitalnic ter nekaj nasadov v okolici. V načrtu pa je tudi preureditev bivše kapelice v krajevni muzej zgodovinskih in turističnih znamenitosti.
— an
SNG
v TRSTU
DANES 1. februarja ob 21. uri v Avditoriju tržaška premiera
Gl Gl
Igra v dveh dejanjih, dramatizirala A. LOOS po noveli pisateljice CO-LETTE
Prodaja vstopnic danes od 19. do 21. ure v Ul. Roma 15-11.
V torek, 3.II.1959 ob 18.30 v kino dvorani v SKEDNJU
PEPELKA
Na pustno soboto 7. februarja 1959 vabimo na
ples
Glasbene
Matice
v prostorih na stadionu »Prvi maj».
Zavrteli se boste ob zvokih priznanega plesnega orkestra Radia - Ljubljane pod vodstvom Moj-mira Sepeta.
Prodaja vstopnic in rezerviranje miz od četrtka 5: t. m. dalje v Tržaški knjigarni, v Ulici sv. Frančiška 20, telefon 61792
ty»; 22.10 «50 let»: 22 50 lovščine v Afriki; 23.10 Pofofl* in nedeljski Šport.
( OLKPAUSC^
VERDI
Zaradi stavke uslužbencev oj*£ nih ustanov odpade danes P«, stava «Zivljenje za carja«, stava bo v torek za abonente«; za parter in lože in abonem' «B» za galerijo.
TEATRO NUOVO
Danes ob 17. uri »Dekle z
(k-
JLStfliCO ueur ii. uii
žrle* Clifforda Odeta, režija ca Enriqueza. abonenti Dp * predstava v torek 3. febn» J ob 21 za abonente I.
l.scelsior 13.00: «Korenine_ neW«r | E. Flynn, J. Greco, T.
s sodelovanjem Glasbene Malice
DANES 1. februarja 1959 ob 16. uri v Avditoriju v Trstu
Franz von Suppe
BOCCACCIO
Opereta v treh dejanjih s prologom
Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom v Ul. Roma 15/11.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UMETNIKOV
V ponedeljek 2. februarja ob 20,30 sestanek. Na sestanku bo prof. Černigoj predvajal kolor-film o znani ameriški slikarici Noni Moses in njeni tehniki.
Pridite!
HovvJf*
Penice. 15.00: “Grešniki v jeans», Pascal Pctit, A- P* j Charrier.	,	„
Nažtonaie. 16.00: »Upornik z * pada», Maureen 0’Hara, A-col. Technicolor	*
Arcobaleno. 13.30: «Notem n® , ti«. To je zadnji krik vato £ Graham v plinski celici. Hayward, S. Oakland. prepovedano mladini. Supercinema 14.00:	»Straža,
JR A D I O
«PEPELKA»
nmrmmTmnTmmTTTTm
vabi na
Odstopil predsednik Tržaškega Lloyda
tradicionalno otroško postno rajanje
▼ nedeljo 8. februarja ob 15.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«
NEDELJA, 1. februarja 1(59 RADIO TRST A
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Slovenski folklorni motivi. (.00 Kme. tijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.45 Richard Strauss: Don Juan, simfonična pesnitev, 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; oddajo urejuje Orio Gia-rini; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 15.00 Orkes.er Harry James; 15.20 Glasba iz Mlmov; 15.45 Poje zbor učiteljišča iz Maribora; 16.00 Glasbeni popoldan; 16.30 Plesna čajanka; 17.00 »Grde ženske«, dra ma v treh dejanjih, ki jo je napisal Achille Saitta; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Znane in priljubljene melodije; 21.00 Pesniki m njih stvaritve: »Federico Garcia Lorca«; oddajo je pripravili Lojze Rebula; 21.20 Dalmatinske narodne pesmi; 21.35 Od melodije do melodije; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Beethoven: Sonata št. 16 v G-duru, op.
31	št. 1; 22.30 Armando Trovajoli
Na včerajšnjem sestanku u-|<	stadionu »Prvi maj«	Ilir.	njegov orkester; 23 00 Nočne
pravnega odbora Tržaškega H	'	madio°TRS1
Lloyda je admiral de Courten	g jj ciganski orkester pod vod-
odstopil kot predsednik druz- | ^«VVWVWVWW«W»V» | stvom Carla Paochiorija; 9.45
Koncert pianista Enrica Cavalla;
be v zvezi z direktivami IRI o starosti vodilnega osebja
7. februarja na pustno soboto zvečer bo
Iz Mačkovflj
(UUittid
v Telovadnem ■Partizanka*
v SEŽANI
Gostilna Križman
VELIKEM
REPNU
danes od II. ure dalje
plesna
zabaVa
igra domači orkester — odlična postrežba
Pretekli ponedeljek smo Mačkovljah pokopali Matijo Zobina, ki je po dolgoletnem bolehanju za vedno zatisnil svoje oči. Pokojnik, ki je oče bivšega partizana je dosegel visoko starost 83 let. V svojem življenju pa je okusil mnogo grenkega, kajti usoda mu ni bila mila. Velike težave je imel z družino, tako da si je iskal utehe na delu. V mla dih letih je bil zaposlen v lad jedelnici Sv. Roka, potem pa
Pripomba nrednižtva:
Hvaležni smo za nekatera odkritja v gornjem članku (sicer precej splošno znana) in želimo, da bi kaj zalegel.
• Pogrebnega podpornega droilva*. Ta občni zbor je jubilejni ob 5(-letnlcl obstoja društva.
Danes, I.
16 uri bo
je 2ačel obdelovati zemljo na I «Presl» v Bazovici svoji majhni kmetiji. Vse nje. “	*
govo življenje je bilo en sam delovni dan in prav zaradi negoie delavnosti in zavednosti smo ga vsi spoštovali.
V velikem številu smo ga spremili na njegovi zadnji poti in dosti cvetja je prekrilo njegov grob. Naj mu bo lahka domača zemlja, svojcem pa zlasti sinu Viktorju, naše i skreno sožalje!
1430-15.00 «E1 Campanon«; 14,30-15.00 «11 Fogolar«, za Gorico in Videm.
II. PROGRAM
13.00 Fing-pong; 14.05 David Rose in njegov orkester; 16.00 Festival; 17.00 Glasba in šport 20.30 Štiriindvajseta ura; 22.30 Nedeljski šport.
RADIO KOPER Faročlla v »lov.; 7 30,	13.30,
15.00.
Poročila v Italijanščini: 12.30, 17.15, 19 15. 22.30.
6.00.7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: »Z obiska pri kmetijski zadrugi Pobegl-Sežarji«; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro;
9 00 Najraje si zapojemo: »S pesmijo in besedo po Idrijskem« 9.20 Zabavna glasba; 10.00-10.30 Prenos RL; 10.30 Odlomki iz oper 12.10 Glasba po željah; 13.30 «Za našo vas«; 14.15 V ritmu polke in valčka- 14.30 Scsedni kraji in ljudje; 15.10 Glasba po željah 16.00-19.00 Prenos RL; 19.00 Nedeljski šport; 19.10 Glasbeni in-termezzo; 19.30-22.15 Prenos RL 22.15 Plesna glasba.
SLOVENIJA
6.007.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav; 7.35 Igra pihalna godba zagrebške garnizije; 8.00 Mladinska radijska igra — Ste-vtnson: Otok zakladov; 8 44 Igrata trobentač Louis Menardi in violončelist Andrč Navarra; 9.00 Zabavna matineja; 10.30 Tako so peli naši partizani; 11.00 Tri ljubezni Friderika Chopina (glasbena oddaja s komentarjem); 13.30 Za našo vas; 15.25 Fran Lhotka: Jugoslovanski capriccio (orkester Zagrebške filharmonije dirigira Milan Sachs); 15.40 Majhni zabavni ansambli; 16.00 S štafeto po Jugoslaviji: Končarevci; 16.30
februarja	1959 ob I Priljubljeni zbori in samospevi:
v dvorani	gostilne	16.50 Z CigHč: Suita v starem
občm zbor	slogu; 17.00 Operetni napevi z
‘ domačimi vokalnimi solisti; 17.30 Radijska igra — Mark Twain: Pogodba o govedini; 18,14 Vedri
KINO
iperciuema. 14.00:	u
in natakarica«, G.
Manfredi in Fausto Cl8''a" vi FUodrammatico. 14.30:
ostroga«, Robert Taylor, London. Sledi risanica: »n |
peljska miš«.
Grattacielo' 1V00: »V pekletsg
mestu«, Anna Magnani, ta Mašina, Myriam Bru m nato Salvatori.	-
Crtstallo 14.00: »Vstajenj«.” Bochholc in Myriam Bru- ^ Capitol. 15.00: «Moj stric*, ques Tati.
Astra Rolano. 14.00; «4. peri01^ ;
K, Schneider.	,
Alabarda. 15.00: «Cas zivU^J J. Gavin in L. Pulver. . Aldebaraa. 14.00: «Cowboy»,°1^ Ford.	,.
Ariston 14.00: «Velika
Elizabete Barett«. Jennuf« j nes.	u-talif
Aurora. 15,00: »Vrtinec«,	|
Wood.	vrJjO-
Garibaldi. 14.30: «Kril*ti vr vi«, J. Wayne, R Ry»n;, v«-Ideale. 14.30: «Gli ziteMonl*..
torio De Sica, VValter Chi8c|y.
1 m pero. 14.00: »Ana iz:
na«, G. Lollobrigida, D. R00' son, V. De Sica.	0_iar»,	1
ItaHa. 14.30: «Dežurm kaP1*?’ j Como. M. Arena, A. Fierz ■ C)., oder no. 15.00: «BLdn'*i,..0jor. | bin, D Delorme. Technic«'^ Marco 14.00: «Sončm
H
Cinemascoipe.
Savona. 14.00: “Velikanijc kaio neba«, Natalie	:
Viale. 14.30: »Čuvar, tat m karica«.	-,-,»r
Vittorlo Venečo. 14.00: «v'gazuK|
zna Citati«, D. Bogarde,
San. Technicolor.	.	p
Belvedere 14.00. »Izziv
Marconi'.* 14.30; »Kraljica^ Mamimo. 14.30: “Zločin n» ?rf J. Cassavetes in S. Mine"-povedano mladini, -.»od I? Novo cin«. 14.30: »Da, 8®SPjgid neral«. Susan Hayward,
neral«, Susan Douglas	.	r
Odeon. 14.00:	“Serenada
plavolask«, Claudio Vit1 ^ji*' Radio 14.30: «Liana, bela M Michael. Mladim Prc!^
KINO V MILJAH
Evropa: »Bonjour Tristesse vid Niven, Deborah Keld„e Verdi: »Okrog sveta v 80sifiitr»' D. Niven, C. Boyer, F-Technicolor.
L
MALI OOLAS*
;*‘'V
roaniKum in pnjin;u*f5.n. Vj slaviji so ameriška TRNI JOPICI. MONTGOrt
NAJLEPSA DARILA rodnikom in prijateljem
TRNI JOPICI dežni al| balonski P1*51’-,;.« nogavice, rokavice, kos D j|F moško ali žensko obleko |(|IJ predmet, kar vK
minski predmet, kar dobite po najugodnejših^, V VELIKI MANUFAKTURNIji* GOVINI »MAGAZZINI ffP STAZIONE* V TRSTU,	f
LINI 2 (le nekaj korakov^ -|jj
ir
str.s). Stroške pošiljk v ,.,tW vi jo kritemu mi. S tem °° popt* priznamo poseben r
^ »i n onhv PTflO. ™
vam _______
Oglejte sl, neobvezno,
gato izbiro!
ff
•LINČE*, ČUDEŽNO
kord 407 jajc, prodam ...... M:
žitev najboljšemu pl** ^tlia110
rija Nagode, Trst,
Tržaški filatelistični klub (L. Košir*. Danes, 1. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 19-11., sestanek od 10. do 12. ure.
zvoki; 18.45 Zoltan kodaly: Plesi iz Galante (londonski fllharmo-
DAKOVI IN PKIMPUVKI 1
nični orkester); 20.00 Ha-lo-halo — Izberite popevko! (prenos javne radijske oddaje Iz velike fll-hvrmonlčne dvorane v Ljubljani); 21.00 Imepa, lei so nas proslavila v svetu — It. del; 22.15 Plesni cbcfctail z orkestri Wllly Berkin-g. Franz Thon m Guenther
OD VČERAJ DO DANES
Ob prejetju odpravnine od ZTT ootiaseh- 23.10 Priljubljeni pevci daruje Miroslav Baretto 5.000 Url zabavne glasbe; 23.40 Lahko noč za Dijaško Matico.	|	Vam želi orkester David Roje.
TELEVIZIJA Kmetijska oddaja
V počastitev spomina pokojne Marije Vldau rojene Tavčar z
10.15
14.30
Opčin' daruje* diuSTa Kapun-So: I	Y0	~
sit 1000 lir za Dijaško Matico. I direkttli prenos^ 15,10 Športni po-
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 31. januarja se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 6 oseb, bili pa sta 2 poroki.
POROČILI so SE:	delavec
Claudio logan in šivilja Maria Ieluslch, mehanik Marto Duesi in gospodinja Rosa Forza.
UMRLI SO; 75-letni Giuseppe ZadeliI, 81-letni Roberto Blsiani, 82-letna N »tali a Puzzer vd. Ca-stellan, 71-letni Adolf© Tosettl, 74-!etnl Carlo BattisteUa, 62-letna ErmenegHda Laurervtži por. Stur-
nega
O
KLICI; uradnik Enzo Filiberti In telefonistka Teresa De Cesco, novinar A Ido Pacor In medicinska sestra Germana Brecevlch, mizar Mario Gradara in gospodinja Ema Čermelj, pomorščak
Giovanni Benvegnu in gospodinja Virginia Giurfevtch vd. Dubanl,
uradnik Armando Plergentili In gospodinja Maria Zanier, uradnik Sergio Aita In šivilja Maria De-ponte, trgovec Mario Lupidi in
gospodinja Luigla Člari, podoficir »ni. vojske WlTliam Brown H«n_
rick m gospodinja Marija 'Orel pomorski oficir Arnaldo Paci In študentka Marlagrazla PanariMlo, zastopnik Fabio Serignar in tl-skarka Celestina Mennunl, delavec Duilio lodrlgo in frizerka Gianna Glraldi, pomorščak Guer. rino Tont in šivilja Bruna Mila-
nich, geometer Tullto Simon m - .. .
gospodinja Eld« Pelronl©. *»**'
binjer Salvatore-Enrico Azzone In gospodinja Beatrlce Grande, u-
radnik Nevio Ubaldlnl In gospo-
Namesto cvetja na grob dragemu	J	oo	Otrošl^	oddala-
Ivanu Stoki Iz Maribora daruje
družina Kapun-Soslč 1000 lir zal1??® igralca (John Wayne), Dijaško Matico.
18 30 Poročila; 18.45 Film »Med dvema zastavama*: 19.55 Medici-- .	Ob 13-letniel smrti sina Maksa i na in vesoljstvo; 20,10 Kinoselek-
dinja N el la Bertoch, delavec Bru- daruje družina Leban iz Sllvnega ci.ia 20.30 Poročila; 20.50 »Caro-no Artiistch in delavka Marija jooo lir za Dijaško Matico.	'	sel-lo«; 21.00 «Nocoj v Rascel Cl-
Bobič, ladijski električar Antonio Rocca in dela.vka Giullana Gor-dini
LOTERIJA
BARI	66	59	68	76	58
CAGLIARI	51	69	17	72	3
FLORENCA	41	61	5	73	9
GENOVA	58	17	1	67	39
MILAN	14	39	35	82	77
NEAPELJ	33	28	10	6	62
PALERMO	82	75	55	11	14
RIM	38	25	55	35	73
TURIN	88	67	69	37	27
BENETKE	28	55	58	7«	77
ENALOTTO					
2 X X X	1 X	2 X	2 1	1	1
Ciclo MELILLO
7.500 lir otročka kolesa, ženska in moška . šport kompletna z vsemi nadomestnimi delt In pritiklinami 13.500 lir za ves me. sec februar. Vsa naša kolesa so zajamčena za dobo 12 mesecev.
TRST — UL. A CACCIA 1
Zahtevajte ponudbe!
Enajgric je bilo 86 in prejmejo po 506.323 lir. desetic pa 971 in prejmejo po 34.415 1.1
Urite
PRIMORSKI
DNEVNIK
Ulč
V teh dneh se Je začela v trgovini čevljev razprodaja zimskih artiklov
Drevored XX. septembra II Stotine modelov najboljiih znamk po polovičnih cenah.
450'
PRAVKAR DOSPELO:
S t e p h a n Cranet Rdeči znak hrabrosti	L
C o & i {; polje
Javoršek:	8r^flil5®-
TPŽAŠKA
Pokošeno
L lS
lent - Ul. N v. Telefon
zahval*
Vsem, ki so z	d,n
stvovali ob izgubi naS
FRANČIŠKE
roj. SlGULlN
zahvaljuj*1*
iskreno
drt.^1(y
SANCIN i"
Skedenj, 1.II-1®5®
Ob prvi obletni«1
našega dragega
FRANCA R
OZM^
yf0
r
se ga spominj ■jo * ' j/ otro«1.
" J
beznijo žena m	jffr
minu se
pridružuj«^
*n«n
niki, prijatelji in
i
Gorišbo-beneškl dnevnik
Dogodki tedna
S *vet
zadnji seji pdgrajinske-5"«« so levičarski sveto-24 \med razpravo o načrtu j* °*repitev živinoreje v le-A ugotovili pomanjka-* fu*nčnik sredstev, da bi . «ogel ta'načrt izvefti v ko-J? živinorejcev. Svetovalec C trne je namreč re-hodo v ta namen poit«.	3	milijone	lir, od
K	okoli	60.000 lir za
kmetovalcem. Sveto-l9 j žiPt Bergomas je predli*	*e	zaTadl	nepra-
*e ra*delitpe denarja za JZ*'*** dele tega načrta iifcU3'^0 Preložilo na prihod-»k	k*	se o vpraša-
j valje seznanili. to», p,nj«na je biia tudi pri-občin Sovodnje in Za-tjt £j0tl }estvrci občinskih JLlr^0 sestavil pokrade'	kcr	zakon dovo-
t„ Pritožbo samo v prime-V aa občina zahteva vpis le*»ieo »h pa izpu.
članek kmetov ? Standrežu
J ^iandrežu so imeli izred-i’id - zbor društva nepo-j n,b obdelovalcev, do Jca-d- ea j* prišlo, ker nekateri lo« ' n,5° hoteli sprejeti p redni? f^ora, da bi se zame.
4ltln j	---------------
ti ,.“a i>i' oa plačevali po llii	delu	S tajnim
‘^'“Vanjem
so člani dosegli, U^ane še vedno zaposlen "iti ■ delav*c, K> odstr;-bijt ** smet: steklenice, čre-'Iti ’ri *taro lončeno posodo ’j| i bornim so hih mne-fj’ ® hi pričeli delavca pla-t,7(jp0 opravljenem delu (a
p«, , ker bi več napravil,-osj0| * več zaslužil. Tako bc loj, p0 starem vse do ok-?j * 1960, ko bo šel dela-* POlcoj
^°jaike usluge v Krminu
c0 l'j>‘anec KP1 Raffaele Fran-Stuh poslot ministru za o-. ° interpelacijo, v kate-l%hVa’a’ da so ukrepi vo-
oblasti, s katerimi se ^ '“Ca škoda kmetovalcem, ’Ht^zneievoljili kmetovalce, ki se morala nastala lift Popraviti z oprostitvijo bL Ar^aun'k davkov, še pa davkov na fce( j a iu kmetijske dohod-S ^ 'Povrniti kmetom iko-* vojaškimi o-,ft*i J. izvajanja lastnin-i V?Pie kmetovalcev. ^
V"”" **r “
5°knijl-l"ra 5* izplačala-.so-'0< j|,0 1 občini iz sklada za >,®Looq komoč brezposelnim '«j i. lT> >n sicer pol rnili-. ib 'r britje stroškov, *'t	*	občina	imela	z	asfal-
'itm
i ^fllClin	*	'>vw^/vi/	*»*
*t(0 opreme novega o
l <oZ~ vrtca v Rupi- Ker
'il
t*$!*• m'°*
>i ceste, .160.000 Ur pa
o»Odp	v Rupl Ker
telo • *!!*e občinske finun-obfi J3anet ie denar re-
, >2 Doberdoba
počili bodo tarifo ^ potrošnike vode
%\	7'	februarja	se	bo
11» vjjr Vzhodno - furlan-, j ti, rr®v°dneca konzorci-SJjli A Wr*n' bodo Cbrav-! i Ztla vprašanja, ki se
ie t2d?5ciia’ ^ed kutp'
»iil9 voh •vPtai»nJe-. ^lače-
kNianah \ Doberdobu ,n
^"‘JiVo1 ", kar povsem ra-
ljulČferf^0 *Ue'
fncit> š f rifo bo mdgoče Utteij k* sedaj, ker je CA kim »Premil vsa-“®r»tv0 , svojim štev-
decembre da-
»Posli V ob4ini delovišče,
Je 20 brezposelnih
delavcev. Ministrstvo za javna dela je odobrilo znesek 1,7 milijona lir za 1.620 delovnih dni. Sedaj popravljajo cesto, ki na južni strani jezer* veže Jamije z Doberdobom.
IZ STANDRE2A
Kmetovalci naj poravnajo račune
Odbor društva neposrednih obdelovalcev v $tandrežu spo-irtča svojim članom, da bo dane« ob običajni uri pobiral v gostilni Lutman denar za poravnavo računov. Ker mora odbor podati na bližnjem občnem zboru društva točne podatke o finančnem poslovanju vabi vse člane, ki računov še niso poravnali, naj ta storijo še danes.
 (k-------
Znamkice za pse
Županstvi ' sporoča vsem lastnikom psov, da morajo kupiti znamkico za leto 1959, ki jo dobijo v uradu županstva v Ul. Mazzini 7-1. <}o 28. februarja. Po tem datumu bodo lastniki kaznovani po zakonu, če bodo zalotili pse brez predpisane znamkice.
•uiiiiiiituiiiiiiiiiiiiimiMiimiiitnimiiiitMiiiin
Seja števerjanskega občinskega svta
Zahtevajo delovišče za popravilo poti
Sprejeta resolucija, ki se nanaša na razdelitev sadnih okolišev
V torek 27. januarja je bila seja števerjantkega občinskega sveta, na katerem so svetovalci razpravljali poleg drugega o dveh važnih vprašanjih, ki neposredno zadevata zelo veliko število občanov. Občinski svet je najprej zahteval, da oblasti dodelijo občini delovišče za popravilo najvažnejših občinskih poti. Za delovišče bi bilo potrebnih ckoli 400.000 lir. Obsežna diskusija se je razvila tudi o drugi zahtevi občinskega sveta, ki se nanaša na pripadnost števerjantfke občine kr-minskemu sodnemu okolišu. V svoji obrazložitvi zahteve, da naj občane iz Steverjana kličejo za spdne razprave na go-riško, ne pa na krminsko kodni jo, občinski svet trdi, da ni bil nikoli sprejet nObefi zakon, ki bi spremenil stanje, ki je bilo pred letom 1947. Zaradi tega naj se spoštuje zakonito stanje, na podlagi katerega spada iteverjanska občina pod goriško sodnijo.
Po naklon jenotti Rim« načrtu t* ccrto Tr»t - Benetke
Dobri	znaki
ceste Gorica-Palma
Gorica bi s tem postala važno prometno vozlišče
Optimizem, ki navdaja tržnike kroge ob zadovoljivi novici, da so rimski krogi v glavnem naklonjeni predloženemu načrtu za gradnjo avtomobilske ceste Trst - Benetke, je v nekem pogledu dober znak tudi za goriške gospodarske kroge, ki si nadejajo, da se je s tem za dober aorak približala uresničitvi njihova želja, da bi z moderno avtomobilsko cesto preko Palmanove povezali Goričo s cesto Trst - Benetke. Ti gospodarski krogi ne skrivajo svojega prizadevanja, da bi postala Gorica mednarodno prometno vozlišče v blagovnem prometu z Jugoslavijo in drugimi državami Srednje Evrope, (-S tem bi gorjško gospodarstvo- postalo bplj' pol-Efljcrvno in bi moglo odpraviti celo vrsto socialnih vprašanj, kot je brezposelnost ki ;ih sedaj brez radikalnih u-krepov ni mogoče rešiti. Ker se govori, da je že pripravljen načrt za modernizacijo ceste Ajdovščina, Col, Loga-tec, je prizadevanje goriških gospodarskih krogov, da bi Gorico čimprej povezali z glavnim cestnim omrežjem, to-l-ko bolj upravičeno in potrebno, saj ni nobena tajnost, ca je med Gorico in Ljubljano najkrajša cestna zveza, cestni promet pa ima v prometu sploh vedno večji po-
Rojslva, smrti in poroke
V tednu od 25. do 31. januarja se je v goriški občini rodilo 18 otrok, umrlo je 19 oseb, poroki pa sta bili dve.
RODILI SO SE: patrizia Pe-resin, Mauto Cardinale, Mario Mininf, Violetta Gulin, Lu-cia Zorn, Claudio Zorn, Silve-Stro Černigoj, Alessio Bregant, Anna La Stella, Raffaella Bu-intti, Lucio Sfiligoj, Luiza Za-mar, Marina Manco, Donato Borisi, Massimo Fogari, Patrizia Rubino.
UMRLI SO; 86-letni upokojenec Simeone Traubner; 66-letna gospodinja Maria Legiia
por. Delpin; 32-letna trgovska pomočnica Silvana Pavisi poročena Druffuca;' 83-letni berač Giuseppe Michelin, en dan star Mario Minini; devet ur stara Lucia Zorn; 14 ur star Claudio Zorn; fil-letni upokojenec Silvio Papais; 82-letna gospodinja Maria Marussi vd. Sussig; 81-letni duhovnik dr. Ivan Tul; 50-letni delavec A-lojz Prinčič; 87-letni delavec Giuseppe Cumar; 73-letna u-pokojenka Giovanna presil vd. Billi; en mesec star France-sco Rosana; 76-letni kmetovalec Giacomo Zorn; 70-letni zlatar Giuseppe Piovan; Kk-letna gospodinja Elvira Sdrigotti poročena De Giorgi; 76-letni upokojenec Michele znidercis; G5-letna gospodinja Maria Martini.
POROČILI SO SE: delavec Hiccardo Manfreda iri brivka Olga Bait: uradnik Giuseppe Scrufari in učiteljica Annama-ria Basso.
OKLICI: tolmač Hans Span-nagel in gospodinja' Luigia Marega; težak David Mastace-s:	in bolniška sestra Luisa
Pierangeli; uradnik Raffaello Fabbro in uradnica Giorgina Tonzig; trgovec Tullio Visin--tin in učiteljica Angela Tonzig; zidar Francesco Zanin in gospodinja Graziella Massera. «»——
V Št. Mavru pojejo
Pod vodstvom domačega pevovodje se lepo število štma-verskih fantov in deklet pridno vadi, da bi imeli dostojen zbor, s katerim bi lahko, če ■bi .nanesla prilika, javno nastopili. Po vseh dosedanjih znakih lahko sodimo, da ima ta hvale vredna ljudskopro-svefna pobuda zelo trdno podlago, saj so vsi — pevovodja in pevci — pokazali do sedaj zvrhano mero dobre vojje.
Ker je morda le kje na Goriškem kakšna vas, kjer njeni prebivalci ne morejo zbra-t: toliko dobre volje in moči, da bi se lahko postavili s svojim p*0*kim zborom, jim dajem* požrtvovalne gtmnver-ce za vzgled.
Med ostalimi vprašanji, s katerimi se v teh dneh ukvarja občinska uprava, je dokončna ureditev pogodbe gradbenim podjetjem, ki je prevzelo gradnjo osnovnih šol na Jazbinah in na Valerišču ter priprava nove dražbe, ki’ bo 17. februarja in na kateri bodo dali v zakup gradnjo otroškega vrtca v fiteverjanu za 6,6 milijona lir.
 «s —
Juventina: Železničar danes popoldne
Danes popoldne ob 14.30 bo na nogometnem igrišču v Standrežu prijateljska tekma med domačo Juventino in Železničarskim nogometnim klu-bcm iz Nove Gorice, ki je na prvem mestu primorske nogometne lige.
Juventina, ki je na zadnjem mestu lestvice, bo zaradi nekaterih obolelih igralcev nastopila okrepljena z igralci iz Moše in bivšim igralcem Ju-ventine Ferfoljo, ki igra pri Itali. Obeta se zanimiva tekma, aaradi tega vabimo občinstvo, naj si jo ogleda.
Pred otvoritvijo vrtca v Rupi
Urejevanje otroškega vrtca v Rupi se naglo bliža h koncu. Rupenci, Gabrci in Pečani z velikim veseljem pričakujejo njegovo otvoritev, ki bo po dosedanjih predvidevanjih v prvi polovici tega meseca. Celotni strošek, okoli 6 milijonov lir, je delno utrpe-a občinska uprava, delno pa država.
Kino v Gorici
CORSO. 14.30: sZendka, ki1 je dvnkrat živela*, K. Novak in 3. Stewart, barvni film. VERDI. 14.30: »Vstajenje*, po romanu L. Tolstoja, igrajo M. Bru in H. Buchholtz, barvni film. i VITTORIA. 14.30:	»Kapitan
južnega morja*, C. Charis-se in R. Hudsfcn, barvn’ i film.
CENTRALE. 15.00: »Top, topničar in kapitan*, H. Remy, F. Lujli, barvni film. MODERNO. 15.00:	»Mostovv
na Tokorijtu, barvni film.
TEMPERATURA včeraj
Včeraj so na goriSketn letališču zabeležili najvišjo tem peraturo 11,4 stopjnje ob 14 uri, najnižjo pa. —3,4 stopinje pb 6.30 uri.
1	:•»>	miritT'	ai
KOŠARKA
Povabila za udeležbo m svet prvenstva . za ženske ;
SANTIAGO, 31. — Delega cija košarkarske zveze SZ, ki se mudi v Santiagu, je objavila seznam povabljenih na svetovno košarkarsko prv,en-.stvo za ženske, ki bo v Moskvi od 10. do 13. oktobra. Na seznamu so:
Italija, Argentina, Brazilija, Bolgarija, Madžarska, Severna Koreja, Francija, Poljska, CSR, ZDA, Jugoslavija, Avstralija in Romunija.
Pristojne kroge je presenetilo dejstvo da med povabljenimi državami ni Cila, čeprav čilsika ženska košarkarska reprezentanca že nekaj let zmaguje na prvenstvu Južne Amerike.
Danes popoldne na občinskem stadionu
Prvič z novim trenerjem Triestina proti Milanu
 .. --" 1 ■" " 111	’	'-"-i	i - i ■	«	' i -i	l.	"i;i ' "ll"	~
Soldan namesto Buffona in Bandini namesto Rumicha
TRIESTINA
Bandini Brunazzi Brach Szoke Bernardin Tulissi Massei	Tortul
Santelli Bresolin DelNegro
Danova Altafini Bean Grillo	Schiaffino
Occhetta Maldini Liedhom Zagatti	Fontana
Soldan
MILAN
Irach:
uliksT;
Moštvo Milana, ki se bo dane« pomerilo s Triestino, je prispelo v Trst včeraj popoldne. V spremstvu trenerja in funkcionarjev je prispelo 12 igralcev in sicer: Soldan, Fontana, Zagatti, Liedholm, Maldini, Occhetta, Bean, Schiaffino, Altafini, Grillo, Danova in Migliavachca.
Milan bo po vsej verjetnosti nastopil s postavo prvih enajstih, medtem ko je Miglia-vaccha prišel v Trst kot e-ventualna rezerva Schiaffina, .kj se je na zadnjem treningu nekoliko poškodoval. Njegov nastop je odvisen od njegove fizične kondicije neposredno pred tekmo samo.
*.» »
Igralci Triestine so preživeli včerajšnji dan skupaj in v družb; s trenerjem Trevisa-nom, ki že po petkovem treningu ni imel nobenih pomislekov in dvomov glede formacije za nastop proti Milanu. Vsi igralci razen Degras-sija, ki pa itak ni med kandidati, »o v dobri fizični in moralni kondiciji in pričakuje se, da se bodo z dobro igro rehabilitirali za dva zaporedne neuspeha proti Lanerossi-ju in Padovi. Čudežev od njih sicer nihče ne pričakuje, vendar pa obstaja realna možnost, da kljub nespbrno višji kvaliteti Milana s no in borbejjo igro jo vsaj neodločen Triestina zo nastopila v naslednji poetovi:
Bamdioii; Brunaazi, B Szoke, Bernardin, Tuli Santelli. Massei, Bresolin, Tortui, Del Negro.
Tekmo bo sodil'(Lo Bello iz Siracuse, začela na se bo ob 14.30.
 »»—J-
Danes v Trstu
NOGOMET Triestina • Milan, A liga, občinski stadion ob 14,30.
Trst A - Cervignano B, pomladanski pMIal,,. igrišče Ponziane ob 14,30,	.
ATLETIKA Deželno ekipno prvenstvo v krosu. Igrišče pr; Sv. Alojziju ob 9,80. Organizira Fidal.
KOŠARKA Don Bosco • Itala Montiglio, moška A serija Telovadnica v Ul. Della Valle ob 11.30.
Olimpia Hausbrandt - Alto Adige, ženska B liga. Telovadnica. v Ul- della Valle ob 17. pri.
Julia Trst - UCSI Benetke, žensika B liga. Telovadnica v Ul. della Valle ob 11.
KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 14. uri. Glavna dirka »Premio delle Opere*. Lir 360.000, proga 2060 m. Dirka Totip.
MEDDE2ELNO PRVENSTVO
Pro Gorizia - Edera 4:1
V anticipirani tekmi med-,,deželnega, prvenstva na igrišču v Ul. Flavia, je Pro Gorizia včeraj premagala Ede-ro s 4tl (2:0).
Gole so dosegli: v prvem polčasu v 16’ Fortunato (G.), v 26’ Sandrigo '(G.); v drugem polčasu v 16’ Fortunato (G.), v 30’ Aunetto (avtogol), v 45’ Sandrigo (G.).
Pro Gorizia: Aunetto; Ber-
rangon. _Vis_intin: Oblak, ,Coc-cetta, Sandrigo,^Malega. Fortunato.	-	i
Edera: Kalin; Gregčri, Stoe-Covaz; Bertoia, Casalanguida,' Bernard:	Bonetti, LeCcbesi,
Zadnik, Mosca, Tiepolo, .
Sodnik:	Cicconetti (Porde-
none).
Pro Gorizia je zmago zaslužila in bi lahko bila tudi veo-čja če ne bi Kalin branil- izvrstno in ,če bi bili napadalci Pro Gorizie bolj prisebni v zaključnih akcijah.. Najboljša' igralca Goričanov, sta bila napadalca Sandrigo in Fortunato, pa .tud; sicer je Pro Gorizia prevladovala ves prvi polčas. V drugem polčasu so še domači popravili, vepdar pa niso mogli prodreti zanesljive obrambe.
Y drugenj polčasu, je ^ Kalih-polčk čriigin'-'lepih ifi(erveri; cij, ubranil' tudi 11-metroviko.
DEŽELNI NOG. TURNIR
Lazio - Puglie 3:1 v finalni tekmi
RIM, : 31. — V finalu nogometnega turnirja deželnih reprezentanc za pokal »Zanetiti* je reprezentanca Lažia premagala reprezentanco Puglie s 3:1 (2:1).
Zmagg Lazia je. zaslužena. Tekma 'je bild zelo hitra in borbena v prvem polčasu, v idrugem^ pa je tempo igre popustil. Po tekmi' je komisar FIGC .dr,, Zaulli nagradil zmagovito mošfvo.
■ Mednarodni plavalni miting <Mladosti}
Nov rekord Lombardija na 200 m prsno v Zagrebu
Dobri rezultati jugoslovanskih plavalcev
'ZAGREB, 31. — Danes se l'U’4, 4. Ve«chi (It,) 1’13”A je v no.vem bazenu »Mlado- 200 m prsno moški. 1. Gaz-sti*, v Zagrebu nadaljeval zari (It.) 2’40”_2 (it, rekordh
;	»	i	.	.	iO A m Hrr f Hn o /17 1 / dn .4 .1. rl-
mednarodni plavalni miting, na katerem nastopajo italijanski, madžarski in jugoslovanski plavalci,
Po povprečnih rezultatih prvega dne, je danes postavil Lazzari na 200 m prsno nov italijanski rekord s časom 2’40”2, ki pa ne bo mogel biti priznan zaradi kratkega bazena. V ostalih disciplinah so se odlikovali predvsem jugoslovanski plavalci.
Rezultati:
100 m metuljček moški; 1.
Volčanšek (Jug.) 1’08"2,	2.
Lombardi (It.) 1’0®”8, 3. Zla-tič (Jug) 1’10"1.
100 m prosto ženske: 1. Ta-
kacs (Madž.) 1’10”2, 2. Saini (It;) T11’'0,	3.	Zeier (Jug.)
Svetovno košarkarsko prvenstvo
Tudi Brazilija premagala ZDA SZ ni nastopila proti Formozi
*,!?»■■■>
Zaradi diskvalifikacije SZ bo prvak verjetno Brazilija
SANTIAGO, 31. — Košarkarsko moštvo Sovjetske zveze se sinoči n; predstavilo na igrišču ko je bilo na programu njeno srečanje z reprezentanco Nacionalistične Kitajske oz. Formoze. Izvršbi odbor mednarodne košarkarske zveze se. bo zaradi tega sestal čimprej da izreče predvidene ukrepe proti reprezentanci SZ.
Glavni tajnik mednarodne kjOšarkarske zveze William Jones je y tej : zvezi . dejal: »Zahteval bom izradne ukrepe proti SZ, ker je odklonila srečanje s'-Formozo za svetovno prvenstvo. Predvsem bom zahteval razveljavljgpje vseh točk, ki jih je dosedla. Talko bo SZ izgubila 10 točk,, ki jih je zbrala po petih, zmagah v finalni skupini*. Jones jg še dodal: «Podoben ukrep, je bil že sprejet J. 1953 med evropskim prvenstvom y Mos* kvi proti Egiptu, ki .ni h.ptgl igrati z , Izraelom.*
V ;drugL.tekmi . sinočhjeg.d programa je reprezentanca. Brazilije premagala reprezentanco ZDA "in ker TnOra “ jdtri odigrati še' tekmo' s ' Čilom, jp skoraj gotovo, da bo naslov svetovnega prvaka'zaradi diskvalifikacije SZ, pripadel" Braziliji.
Ameriška reprezentanca, ki je dejgnsko kompletno mm štvo ameriškega letajstva, je nudila braziljsikim žonglerjem z žogo odpor , samo v prvem pofčasu, ki se. je konca! samo s tremj točkami prednosti za Južnoamerikance. V drugem polčasu pa so ’ti prevzeli pobudo in si z izvrstno 'igro zagotovili' nepričakovano visoko zfnago.
Rezultati Brazilija - ZDA 81:67 (40:37).
i Lestvica pred zadnjima dvema tekmama, k; sta nA programu nocoj: Formoza - Bol* garija in Čile - Bravtlija,- je naslednja
SZ ZDA Brazilija Bolgarija Cile
Portoriko
Formoza
5 -4 2 4 1 2 3 2 3 1 5 - 4
363:262
424:378
399:333
315:336
344:371
397:471
311:350
— Tajni-košarkar
nard, Chittaro; Scoccaj, Ma-1 zentanci imata tako 0 točk i
* * *
SANTIAGO, 31. štvo mednarodnih
skih zvez je sklenilo s 6 gin sovi proti' dvema razveljavili točke, ki sta si jih SZ in Bolgarija doslej ^priborili na sver tovpem košarkarskem prvenstvu, k*r Ji se' rtista hoteli srečati s* FbrmoZo. Obe r«pre-
in
sta na zadnjih mestih.	1
Tajništvo FIBA Je tako sprejelo enak ukrep kot' 1. 1953
na evropskem prvenstvu v Moskvi proti Egiptu, ki ni hotel igrati z ;lzraelotn.
; Na današnji sej.i niso dali na glasovanje predloga ameriškega .delegata Loua Wilkie-ja. naj se SZ .in Bolgariji prepove za 4 leta .vsaka mednarodna aktivnost.
NOGOMET
KOŠARKA
TpUR'GbrNG,. 31."tt,N0 turnej,! p.o Franciji so. košarkarji. Beograda premagali Toui-cj>ing*z rezultatom. 105:60. .
DRSANJE'
1 Salonen in Johannesen . prva evropska prvaka
GOETEBORG,-31. — Danes popoldne se, ie v. Goeteboreu eačel.o
li5tr6štr(eHi drsanju iri sicer z
drsanjgRit	/Jtl.	. Pjrvf, .etl«
.rbaski, naslov., je osVojil Fi-Toivo SŠlorien s časom 4f"6, prod rojakom Juhanom Jhervinenom in Rusom Voro-rdriom, ki »sta, dosegla čaš' 42”8. Italijani so‘hd uVrstili takole:
! r5. 'Gios 44”3,--'29. Riva 46”1, 3gj ' Ritto 46”8. .	';: /((j j |
! Nastopilo je 56 drsalcev iz lil d)-gay. ,,... '
i Y- drugi, disciplin; na 5000 m je , zm,agal florv^ian..Johanne-spn, ki je ..s..ča.som JB’Q9”5 do spgel po v rekord' prvenstev. Vrstni red,,,ostalih;.
1 2: v Kosiškio* <S2>) ,8’12”3, S.-ifesman- (Niz.) 8-’17”L, ,4. Seier-sten (Norv.) 8’18’.’8, 5. Gon-čarenko (§Z) 8’20"2. itd.
Vrstni... red Itali janov:	24.
Gios 8’34’.'9, 29. Riva 8’39”. 33 Ritto 9'01 ”7; 35. Berini 9,’09’’6.
.
BOKS
Garbelli • Wright „ neodločeno
MILAN1, 31.	— Dvoboj v
1 Srednjelahki kategoriji v o-kviru nocojšnje mednarodne boksarske prireditve v Milanu med Garbelli jem in Arne nkancem Wrigh-tem iz .Detroita, -se je končal neodlo---čeno.
V. srednjetežki kgt. je A-. monti ,premagal Nigpz*mca 1».	2.Arundi,
I pn je JBbzzano,
1 ancoza Duoutsne-ji ja zaradi diskvalifikacije.
REKA, 31. — V zadnji tekmi pred odhodom na pustni turnir v Viareggio je mlado
mošlvo beograjskega Partizana pred 5000 gledalci izgubilo
proti Rijeki ž 2:0 (1:0).
TENIS
4-----
TRIVANDRUM, ,31. — Italijanski teriisar Giuseppe Mer-lo se je uvrstil-v finale posameznikov na -mednarodnem teni*k»im turnirju, v Trivan-dru»nu- v Ir.diji.
2. Arady (Madž.) 2’46”3, 3. Pi-Uč :i’49"ti.
200 m hrbtno ženske: 1. Bilič (Jug.) 2'46”3, 2. Bajkovič (Jug.) 3’00”8.
200 m prosto moški: 1. Ki-’ čovič (Jug.) 2'14”7,	2. Muš-
njaik (Jug.) 2’14”7,	3. J.eger
(Jug.) 2’16”7.
100 m prsno ženske: 1. Ma-tekalo (Jug.) 1’28”2, 2. An-drič (Jug.) 1’30”.
100 m hrbtno moški: 1. Lombardi (It.)	1’08”6,	2.	Barišič:
(Jug.) 1’09”8, 3. Žerjal (Jug.) 1’11’’.
Štafeta 4x100 m mešano: 1.
Mladost (Jug.) 4’34”4, (>2. Jugoslovanska repr. 4’36”2.
PLAVANJE
Nov svetovni rekord Avstralke Bainbridge
SYDNEY, 31. — 18-letna avstralska plavalka Beverley Bainbridge je postavila nov svetovni rekord na 220 yar-dov metuljček s časom 2’43”8. Skrajna meja, ki jo je določila FIFA, je bila 2’44”5. Rekord je bil postavljen v 55-yardskem bazenu. Bainbrid-ge je plavala sama.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO TMta tiskarski zavod ZTT - Trst
KINO PROSEK-KONTOVEt
predvaja danes 1. t. m.
ob 16. uri »Universal* barvni film:
Zgodba 6lenn Millerja
Igrajo: JUNE ALLISON in JAMES STE W A RT
%iiw na	D
začetkom ob 14. uri
j}*_  --	-r--
prva" predstava Universal barvni film ža male in velike
Čaddvifa dejanja PICCHIARELLA
in DRUŽABNIKOV
1 mt. t
Druga predstava od 17. ure dalje Universal barvni film:
DRACULA
VAMPIR
PETER CUSHING
MICHAEL GOUGH MELISSA STRIBLING
CHRISTDPHER LEE
Oglejte si ta zanimiv in pretresljiv film.
Mladini izpod 16 let vstop prepovedan.
V ponedeljek 2. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma
K
roman iz življenja prodajalcev časnikov
S[A^r6p^Je’ da je pri ixjej. Njen mož se tako zmeraj vlači m v okraiu. Tako Je že prepojen z alkoholom, da tC v6člrr‘?re razumeti, kaj ona počenja. Se sam zase ne Ve. Veth h,. Prihaja v ta prostorček, da se odpočije po na-«l»6?reoh]«tv,u Tam sede v star paslanjač, ki mu je že pred ljurt? ,a. Oglavje z okraAenim blagom. Odpre racho in hat) ’ ki hodijo po ulici.
'Sare?1 86(11 Pascal v tistem naslanjaču. Postregla mu vke iJ6.1« rdečega vina. Sedla je na stol in oba poslušata
Vd r9Wame'	'	'
s^Pri^ ,Se or* naveliča: radio, hudičal*
ut*,.,, akoj ugasj radjo. Nervozen je, seveda, a ona Je Pri njem. Gleda ga. On bobna po mizi. ,,#a vpraša;	v'
•• J* vael tlati dedec ?*^
ripoveduje, kako mu on ni dal, da bi skočil v ■ Norftuii* se iz tega, a bolj prisiljeno. Ona ga
i°b»r.» -	-	%	,	’:	*
'. fšotetn pride na dan z npvim vprašanjem, t čeprav ?godrnjavo, odgovarja pa le. Tako «01 zaradi tega njegovega človeka, da *iu
sicer dojela vseh podrobnosti, a razumela je vendar, v kalkšno past je zašel Pascal.
S policaji v okraju je sicer v najboljših odnosih in če je treba, se tudi k njim zateče, a vse, kar Je v zvezi s policijo, ji Je načeloma zoprno in v tem ima nekaj skupnega z brezdomci, ki prodajajo njene časnike.
Kadar tega ali onega zanese v kakšen pretep ali v kakšno drugo neumnost, ona spravi pokonci zadrugo, ki je bila ustanovljena, da vsaj malo poveze te izgubljence s človeško družbo. Tajnik zadruge se potem pozanima zanje, da dobijo primeri nega odvetnika in da pridejo iz luknje brez večje polomije.
Komisarjevo ravnanje do Pascala se ji zdi čudno, a Pascal ji Je bil zmeraj izreden človek. Najbrž bo toliko različen od
...	^	,	.	   njo
samo kazen na mestu. Pascal je v dnu srca še zmeraj upal, da se bo z Didierom stvar kako pojasnila in da ga to reši pred njegovo sodbo,, a tega ni hotel povedati. Preveva jo sovraštvo do tistega človeka in vsa gori od občudovanja tega moža, ki Je tu pri njej in U bi ga rada vsega zase.
Nenadno zazvoni telefon, kar premočno za tako majhen prostor. M cm ene snažne slušalko:
»Halo!*
Pascal ji vzame slušalko iz rok. Ob prvi besedi je skočil pokuniet."*' 1 *■' —*_______________________________________ -TT
»Smo ga že! Dobili smo ga!» vpije nekdo na drugi
je naposled razbrala vso to »godbo Ni
a-kor da bi kdo
Memen« odpre okno in vpije za njim: /V kavami T*rmiBus> ^
Četrt ure prej Je Samson s fem prhmkom zaradi čisto obrite glave, sicer pa dolga mahedrava prekla, prodajal časnike potnikom, kj so ob času odhodoy vlakov i*itopali pred Ikonsko postajo ta Vaznih voail. Pravzaprav j« to slab prostor za prodajo: ljudem se mudi in zanimajo še zg nosače in prtljago. A Samson jih je zato že laže ogledoval Dtdier mu
je padel v oči, ker ni imel kovčka. Samson je bil razburjen, kakor da bi radio povedal, da je, njegpva. prečka zadela .glavni dohitek in Je brž primerjal fotografijo .v reportaži. Ni, bilo, dvoma. Bil je on. Didier se- je že zgubljal v postajo. Samson je šel za njim, skrbelo ga je in spraševal se je,, kaj naj ukrene. Kako naj bi sicer sledil Didieru in ga ne izpustil izpred oči in istočasno sporočil po telefonu? Lahko bi bil prosil enega od stalnih prodajalcev, ki so se šopirili v svojih sijajnih knjigarnah na postaji naj mu pomagajo; a se še ustaviti :'ni upal. In je tudi hotel obdržati zase to odkritje. Pri tem sicer ni bilo nagrade, a bil je nekakšen šport
Na srečo je šel Didier v postajno kavarno, ko je kupil vozni listek. Samson je še zmeraj hodil za njim in je začel prodajati po dvorani, ker je čakal, da natakar prinese naročeno. Dolgo je trajalo, pa je bilo naročeno kot nalašč. Didier je naročil obloženi kruh in pivo. Samson je imel dovolj časa, da Je šel telefonirat.
Ko se je vrnil iz telefonske govorilnice, je Didier še zmeraj jedel. Samson je šel na peron in ga opazil od zunaj. Pohvalil se je za svojo taktiko, kajti kmalu nato je Didier plačal in tudi on prišel na peron. Samson je znova pobiral stopinje za njim.
Bilo je ob sedmih zvečer. Ob tirih Okqliških prog je' bilo že precej ljudi, a ob glavnih progah se zelo malo. Didier Je' obrnil proti brzemu vlaku za v Ventipiiljo, ki Je odhajal ob 20. uri deset tninut. Kontrolor ni pustil Samsona dalje brez peronskega listka. Razkačen je moral nažaj. pri okencu je bilo precej ljudi. Ko je bil zopet ob vlakih, je Didier že vstopil.
Samson je šel ob vseh vozovih, enkrat go t, enkrat’’dol, a ga ni zagledal. Odločil se je, da stopi v prVf Voz in gre od enega do drugega in ponuja časnike po oddelkih, kjer je' bilo kaj potnikov.
Ko je bil že proti koncu vlaka, je zopet neki sprevodnik opazil njegovo početje in mu je ukaza!'izstopiti. Ne sme se delati konkurenca poverjenim prodajalcem, ki rinejo vozičke po peronu.
Samson se je repenčil. Najprej je hotel zagnati vse časnike v zrak, a se Je spomnil, da he sme vzbujati pozornosti. Poskušal je pridobiti sprevodnika, to je bilo pa kot bob ob steno
V trenutku, ko se je pripravljal, da izstopi, in je ves razjarjen in	obupan	preklinjal, je	zopet našel	Didiera, ki
se je bil spravil prav v zadnji oddelek vagona, iz katerega je, moral Samson. Zdaj je prodajalec veselo skočil na tla. Skrbno si je ogledal številko vagona in stekel proti izhodu.
Pascal je že prihajal v postajno kavarno. S silo je zagnal okoli' vrtljiva	vrata v	pričakovanju,	da najde Didiera v dvo-
rani. Ni vedel, kaj bo	naredil in ne	kaj bo rekel.	Bil je tam
z mesom in	kostmi.	Premišljeval pa ni. Ko ni	brž opazil
Didiera, je šel od mi2e do mize in ostro pogledoval goste, ki jih je to vznemirjalo. Kar se zadene v Samsona, ki ga ni videl, ko je vBtopil.
«Imam ga, imam ga!» mu je šepnil kričavec ubitega glasu.
Pascal je šel za njim brez besede. Ob vhodu je moral tudi on kupiti peronsko vstopnico. To ga je že razjezilo.
»Kje je?» je vprašal.
«Pojdi z menoj!* je odgovoril oni. «Je že na vlaku!*
Pascal je bil nestrpen, mrzličen.
»Na katerem vlaku?* je vprašal.
«20,10 proti Ventiroilji, vagon 32, prvi kupe.*
»Grem sam. Ti pa poskušaj dobiti tri ali štiri nriiateli* in pripelji jih pred vrata vagona. Snel ga bom z vlaka Razumeš? Ce bi začel zijati, Jih je treba biti več da hnrfo zijali bolj kot on.»	’	uu
Zapovedoval je kot grom.
»Prav* je	dejal	Samson. Nanj je močno vplival	in	ob
zadevi sami se	je navduševal. »Ko blisk pojdem*
Oddaljil se je, da poLšče ojačenje. Grozen in s stisnjenimi ustnicama je Pascal prišel na 17. tir.	J
XX.
kSt,lLPrLw1T 7 -4Rieri vožnje je Didier nestrpno cftkalodhodvlaka. Izbral *i je zadnji kupč v zadnjem vago-
V \	J* 06 nevarnosti, ki jo je slutil	in	se
Jt Jk izmikal. Potem	se je polagoma umiril. Ura odhoda	se
je bližala. 2e so pripeli lokomotivo.
(Nadaljevanje sledi)
TRST, nedelja 1. februarja 1959
Leto XV. . St. 28 (4182)
Cena 30 lir
TeL: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33413
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 St. f, II. nad. - TELEFON »3-tt* IN 94-63* — Postni predal 559 — UPRAVA- UL SV FRANČIŠK A
»aJ?*33« ~ Podružnica GORICA: Ulica s. PelUco Ul - Tel 33-83 - OGLASI, od 8. do 13.30 In od 15. do 18 — TO ^7.338 Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80. finanCno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI:
OGLASOV:
SKA it 2* - NAROČNINA:	mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 3500 Ur. celoletna 4900 lir - Nedeljka številka mesečno 100 lir, letno 1000
38	—	CENE	FLRJ:	v	tednu	10 djn. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din Poštni tekoči račun:
tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 31-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani fc 00-70/3-3"
30 ur beseda.
Mikojan meni, da so ZDA pripravljene na politiko miroljubne koeksistence
Na moskovskem kongresu govorniki z obrekovanjem Jugoslavijo dokazujejo svojo «zvestobo marksizma> * Naserjev razgovor s poslanikom Kiseljevom
MOSKVA, 31. — Pri nadaljevanju kongresa KP SZ so tudi danes posamezni govorniki hoteli pokazati svojo « zvestobo marksizmu-leninizmu*, s tem da so ponavljali lazi in obrekovanje na račun Jugoslavije, za kar je dal spodbudo Hruščev v svojem poročilu. Med drugimi so to storili Pospeiov, Kiričenko in Mikojan. Mikojan je med drugim i/.- —
javil, da je SZ dosegla po dvajsetem kongresu važne u-spehe v notranji in zunanji politiki in da je sovjetska demokracija mnogo napredovala. Proti sovjetskim državljanom se ne izvajajo več represalije iz političnih razlogov. Nadaljeval je: «Izvedba sedemletnega načrta bo okrepila privlačno moč SZ in bo posredno prispevala k izboljšanju položaja delavcev v kapitalističnih državah. Uresničenje sedemletnega načrta bo namreč spodbujala delavce vseh držav na še odločnejšo borbo v obrambo njih pravic in predstavniki kapitalizma bodo pri.
siljeni na nove koncesije delavskemu razredu.«
Govornik je zatem izjavil, da tisti del govora Hruščeva. ki omenja odnose med KP SZ in drugimi »bratskimi partijami«, «napravlja dokončno konec obrekovalnim izmišljotinam kapitalistov o zatrjevanem vmešavanju SZ v notranje zadeve drugih držav«.
Govoril je zatem o proti-partijski skupini in dejal, da se po njenem razkrinkanju ni povečala niti za eno osebo. Nadaljeval je:	»Med svojim
bivanjem v ZDA so mi postavljali vprašanja o odnosih med SZ in LR Kitajsko z očitno zlobnimi nameni. Čutila se je
Ta vprašanja so mi postavili zaradi protikitajske kampanje, ki so jo sprožili v Jugoslaviji. Odgovoril sem, da gre samo za sanje. Poslanica KP Kitajske, ki jo je podpisal Maoce-tung, in govor Cuenlaja na kongresu sta nova potrditev nezrušljivega prijateljstva med Kitajsko in SZ. V ZDA se sovjetsko življenje pogostoma vidi v napačni luči. Toda prišel sem do zaključka, da ameriškemu ljudstvu in poslovnim krogom hladna vojna že zelo preseda. Američani razumejo, kako strašna bi bila nova vojna, ki ne samo da bi o-nemogočila vsakršne posle, pač pa bi oni zaradi nje vse zgubili. Med svojimi govori z ameriškimi državniki sem i-mel vtis, da se ZDA ne želijo vmešavati v notranje zadeve socialističnih držav. Prišli bi lahko do zaključka, da so ti
želja, da bi vedeli, ali ne obstaja slučajno kaka razpoka I državniki pripravljeni na po-
v kitajsko-sovjetskih odnosih. 1 litiko muoljubne koeksisten-
IIIIIIMtllHII III tfllllllltllMIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIMIIIIIItllllHIIIUIIItllll II llllllll llllllll iniimilllimMlnillllllllllllttllltlllHIIHIIIIIIIMIIHIIIIIMIIIHII
Dalles potuje v Evropo zaradi maogih
Anglija in ZDA iščejo baje nove metode o združitvi Nemčije, medtem ko vztrajata Nemčija in Francija na dosedanjem stališču
WASHINGTON, 31. — Arne- ločil za potovanje, če ne bi
riški državni departma uradno javlja, da bo drŠ8vni letnik Dulles odpotoval v torek z letalom v Evropo, na vec razgovorov o Berlinu ;n o Nemčiji, ki jih bo imel v Londonu, Parizu in Bonnu. U-radno poročilo o tem pravi: »Državni tajnik Dulles je prišel do zaključka, da bi bilo zanj v sedanji lazi razvoja evropskih dogodkov koristno izmenjati s: osebno mnenje z vladami Združen ?«a kraljestva, Francije in Nemčije. V Parizu se bo Dulles razgovar-jal tudi s tajnikom NATO H. Spaakom«
izjava pravi zatem, da Dul-lesovo potovanje v Evropo ni izrednega značaja ter da samo »dokazuje važnost, ki jo zavezniki pripisujejo ohranitvi enotnega političnega stališča glede Berlina in nemškega vprašanja«.
V ameriških uradnih krogih predvidevajo, da bo Dul-lesovo bivanje v Evropi trajalo en teden. Nedvomno se bo razgovarjal z zunanjimi ministri treh zahodnih držav; ni še znano, ali se bo lazgo-varjal tudi z državnimi poglavarji in z ministrskimi predsedniki.
V Washingtonu je Dulles danes pred odhodom v New York izjavil, da v dnevnih poročilih o delu kongresa KP SZ v Moskvi ni opazil razvoja, ki bi bil res velike važnosti Ugotovil je, da je ton kongresa osredotočen pred-viem na gospodarske načrte. Dulles je zatem izjavil, da v zadevi Berlina in Nemčije ni v zadnjih dneh nič novega.
Dullesov sklep, da odpotuje v Evropo, so sporočili v trenutku, ko so baje nastala nesoglasja med zahodnimi državami o načinu začetka pogajanj o Nemčiji s Sovjetsko zvezo. V diplomatskih krogih trdijo, da se Dulles ne bi od-
nastala taka nesoglasja, ki jih je mogoče urediti samo med ministri.
Po nekaterih informacijah iščejo baje ZDA in Velika Britanija nove načine za združitev Nemčije, medtem ko Francija in Zahodna Nemčija še vedno zagovarjata formulo o »svobodnih volitvah«. Druga nesoglasja se tičejo načrta o sestanku zunanjih ministrov štirih velikih, ki bi moral biti spomladi Francija baje nasprotuje, da bi sestanek bil pred 27. majem, t. j. pred dnevom, ki ga je SZ določila za prenos oblasti v vzhodnem
Berlinu na vzhodnonemško vlado Francoska vlado trdi,
da bi zahodne države s predlaganjem takega datuma dale »tis, da so se uklonile pred sovjetsko grožnjo Francija meni, da bi z odložitvijo tega sestanka na čas po 27. maju imeli možnost videti, ali sovjetska vlada res misli ravnati, kakor napoveduje V Wa-fhingtonu pa poudarjajo, da je glavna skrb Dullesa iška-ti soglasje zahodnih držav glede kakršnega koli predloga sovjetski vladi. Po informacijah v Bonnu pa zlasti Adenauer nasprotuje sleherni spremembi formule o nemški združitvi.
 «»---------
PO KULTURNI SRAMOTI NA KOROŠKEM
Pričakuje se stvarno poročilo šolske komisije
DUNAJ, 31. —< Komisija av-»trijskega prosvetnega ministrstva je končala desetdnevno inšpekcijo v osnovnih •Iclah v južni Koroški, v katerih je bil ukinjen obvezen
pcuk v slovenščini. V zvezi s tem slovenski tisk na Koroškem opozarja na nujnost, da kc misija, ki je imela priložnost seznaniti se z dejanskim stanjem in težavami šolanja slovenskih otrok, poda realno poročilo pristojnim organom na Dunaju, da bi se že enkrat pravilno rešilo ne le vprašanje šolstva, temveč tudi uresničenje določbe člena 7. avstrijske državne pogodbe. »(Slovenski Vestnik« poudarja, da je komisija morala predvsem ugotoviti, da stanje v šolah ni urejeno in da ni zadovoljivo. V mnogih šolah je morala komisija ugotoviti, da je uspeh učencev v šolah, kjer ib Biti učenci odjtvljeni cd pouka v slovenščini, zelo glab, medtem ko je bilo znanje učencev v teh šolah prej zelo dobro.
ce. Toda besedam bi morala slediti dejanja.
Iz Kaira poročajo, da je predsednik Naser danes v dveh dneh že drugič sprejel sovjetskega poslanika Kiselje-va. Domnevajo, da sta govorila o izjavah Hruščeva pred kongresom KP SZ in o njegovi kritiki proti ZAR. V poučenih krogih menijo, da je sovjetski poslanik, ki je odpotoval danes v Moskvo na posvetovanje. izročil Naserju u-raden tekst govora Hruščeva, v katerem je Hruščev napadal politiko ZAR.
Jugoslovanski
odločno odgovarjajo na obrekovanje
Uradno zanikujejo trditve o spremembi tečaja dinarja
SARAJEVO, 31. — Na 4. kongresu Zveze študentov Jugoslavije, ki je danes končal svoje delo v Sarajevu, so poleg številnih pozdravnih pisem in brzojavk inozemskih organizacij med drugim prebrali tudi brzojavki Zveze mladinskih organizacij SZ in Mednarodne študentovske organizacije, ki obveščata kongres, da ne bosta poslali svojih zastopnikov na kongres. Obrekovalna vsebina pis-
Referendum v Švici o volilni pravici žensk
Kdo govori v imenu Francije?
TUNIS, 31. — Minister z« informacije alžirske vlade Mohamed Jazid je izjavil, da včerajšnji De Gaullov govor ne prinaša politično nič novega. Izjavil je med drugim; »Gre za stališče in predloge, ki jih je predsednik francoske vlade že sporočil. Naše stališče o tem se ni spremenilo. Kar sem izjavil na tiskovni konferenci 27. januarja v imenu svoje vlade, ostane v veljavi.*
Vendar pa je zanimivo u-gotoviti protislovje med izjavami generala De Gaulla in izjavami Debreja pred francoskim parlamentom v imenu vlade, ki jo je imenoval sam De Gaulle. Glede tega ni bilo zanimivo, da bi ta odgovoril na vprašanje: »Kdo govori v irhenu Francije?*
2ENEVA, 31. — {Sinoči se je v Švici zaiključila volilna kampanja za jutrišnji referendum o volilni pravici ženskam. Švica skupno z drugimi dvanajstimi državami, med katerimi so Saudova Arabija, Jemen, Afganistan, Jordanija, Irak, Libija, Laos, Kambodža, Paragvaj, San Marino, Liechtenstein in Iran, ne priznava ženskam volilne pravice.
Izid referenduma, ki bo prvi vsedržavni referendum s tem v zvezi, je precej negotov. Do sedaj je bilo v posameznih kantonih alj občinah 25 glasovanj, ki so se vsa končala negativno. Nasprotniki načrta trdijo, da ženske ne želijo volilne pravice. Predvsem pa se bojijo, da bi ženske spreobrnile sedanje »politično ravnotežje« v državi. Zagovorniki ženske volilne pravice pa pravijo, da je politična enakopravnost pravično dejanje. Zenska vzgaja otroke, ima enako odgovornost kakor moški v civilnem življenju, dela kakor moški. K temu dodajajo, da je Švica med tistimi državami na svetu, kjer je malo razporok, in zato politika ne bo mogla razdirati družin; švicarska ženska je razumna in previdna ih zato se ni bati temeljnih sprememb v življenju države.
Odpor proti priznanju volilne pravice ženskam je precej močan v alpskih kantonih, predvsem med staro generacijo. šibkejši pa je med moškimi, iri imajo manj kakor 40 let. švicarske »sufra-getke« imajo številne pristaše v ženevskem in bazelskem kantonu, kjer edino lahko u-pajo na zmago. Toda morebitna zmaga v teh dveh kantonih ne bo mogla vplivati v njihovo korist, ker ima referendum vsedržavni značaj. Pri vsem tem je treba poudariti, da bodo glasovali samo moški.
2e od leta 1848, odkar so v Švici uvedli referendum, je v švicarski ustavi zapisano, da so »vsi Švicarji enaki pred zakonom in vsi imajo pravico do glasovanja*. Toda te besede se tolmačijo vedno v korist samim moškim. Po dolgih polemikah in razpravah ter kampanji v tiaku se je zvezni svet izrekel za volilno pravico ženskam in je v zvez; s tem razpisal referendum.
švicarski tisk je mnenja, da bodo volivci zavrnili volilno pravico ženskam, in pripominja, da je okoli 80 odstotkov žensk samih izjavilo, da se sploh ne zanimajo za zadevo.
ma Zveze sovjetskih študentov je izzvala proteste delegatov. V zvezi s tem pismom je član predsedništva centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije Peri-šič izjavil, da so se jugoslovanski študentje dosledno držali načel mednarodnega sodelovanja, medtem ko je Zveza sovjetskih študentov fnostransko prekinila vse sporazume o sodelovanju z Zvezo študentov Jugoslavije in odbila vse predloge za praktično sodelovanje.
Predsednik Ljudske mladine Jugoslavije in član CK Zveze komunistov Jugoslavije Mika Tripalo je v zvezi z brzojavko Mednaiodne študentovske organizacije in žaljivim pismom organizacije sovjetskih študentov ugotovil, da imata brzojavka in pismo namen prikazati, kot da so organizatorji protijugoslovanske gonje dejansko prijatelji jugoslovanske mladine in študentov, da je potrebno samo, da se menja vodstvo, in bp vse v redu. Nato je Tripalo izjavil, da so narodi Jugoslavije edini poklicani, izbirati svoje vodstvo in odločati o svoji usodi. »Mi ne moremo imeti za svoje prijatelje tiste, ki nas blatijo in se na nedostojen način izražajo o našem državnem in partijskem vodstvu.« Tripalo je pobil trditve Komsomola, da se nikdar ni vmešaval v notra-
nje zadeve drugih organizacij, z dokazom, da se je Komsu-mol pred letom 1948 in po tem letu skušal vmešavati v reševanje kadrovskih vprašanj Zveze jugoslovanske mladine. Poleg tega je Komsomol pozval Zvezo ljudske mladine Jugoslavije, naj menja jugoslovansko državno in partijsko vodstvo. Tripalo je nadalje ugotovil,, da so študentovske in mladinske organizaciie Jugoslavije bile pripravljene sodelovati z vsemi mladinskimi organizacijami v svetu, in ugotovil, da je Komsomol junija lani odpovedal v.se sporazume z jugoslovansko mladino. Podobno so storile tudi kitajske organizacije. »Napadi na Jugoslavijo na vseh partijskih in mladinskih kongresih, je ugotovil Tripalo, dokazujejo samo, kako velik ugled uživa Jugoslavija danes v svetu.«
BEOGRAD, 31. — Zvezni državni tajnik za finance Nikola Minčev je izjavil, da bo uradni tečaj dinarja ostal nespremenjen in da je tečal dingrja prilagojen devalviranim valutam na osnovi uradnega tečaja: 1 dolar’ = 1 300 dinarjev. Minčev je prav tako izjavil, da so vsi glasovi o zamenjavi denarja v Jugoslaviji neosno-vani in da se ne predvideva nobena zamenjava • dinarjev. »Ce se upošteva celotna naša gospodarska politika, je izjavil Minčev, je odveč o tem sploh govoriti.« Jugoslovanski državni tajnik za finance je nadalje obvestil časnikarje, da
Ni več vesti o danski ladji
Na povratku t tvoje prve vožnje je zadela v ledeno goro in skoraj gotovo te je potopila 140 člani posadke in 55 V>otniki
KOPEN H A G EN, 31. — Ne-sreča danske ladje »Haas Hedthoft«, ki je včeraj zadela ob ledeno .goro južno od Groenlandije, je napravila porazen vtis na Danskem, kjer je radio vso nop. vjtake pol ure oddajal poročila. Včeraj so prvotno javili, da ,se je nemški ribiški ladji «Justus Haslin-ger* posrečilo.približati potapljajoči se l«tdji4 toda zaradi razburkanega . morja ni mogla rešiti potnikoifc. Toda nekaj čez polnoči je'prišlo sporočilo nemške ladje »Johannes Kruss«, da je ona edina ladja, ki je do tedaj prišla na mesto nesreče. Poročilo dodaja, da iščejp ladjo jn brodolomce.
Ni mogoče reči, kdaj je radiotelegrafist na ladji »Hans Hedthoft* skušal oddati zadnje poročilo, toda po poročilu oh 21,3« ni bilo več z ladje vesti. Ze ponoči so začela iskati ponesrečeno ladjo tudi apteri-ška letala. Neko ameriško letalo je prispelo na mesto, kjer bi morala biti ladja, in je nadaljevalo iskanje. Medtem je bilo v zvezi z ladjo tCagip-bell«, ki bi morala prispeti na mesto nesreče ob 16. uri (po srednjeevropskem času). Toda
obalnih straž v Halifaxu Izjavil dopisniku Reuterja, da je položaj zelo hud, saj je prešlo že 14 ur od zadnjega radijskega stika s »Hansom Hedt-hoftom«.
Ladja se' je vračala na Dansko po svoji prvi vožnji. Zapustila jc pristanišče Ju-lianehaab na Groenlandiji 29. januarja, prav na obletnico smrti ministrskega predsednika, po katerem ima sVoje i-me. Na ladji je bilo 40 mož posadke in 55 potnikov; med temi je -bilo 14 žensk in g o-trok.	,1
Ladja »Hans Hedtoft« je bila sicer najbolj moderna in odlično opremljena za plovbo med ledom in je odplula 7. januarja na svojo prvo vož: vendar ni manjkalo1 strokovnjakov na njen račun. Ti strokovnjaki so trdili da je bila zgrajena napačno in da je bila njena plovba v groen-landskih vodah nevarna. Zlasti so še kritizirali zamisel, da bi plula tamkaj v zimskih me-aecih.
Na kraj nesreče je prispela tudi ladja »Campbell« in tjakaj so odletela posebna ameriška reševalna letala. Zal vse kaže, da je vsako prizadevanje zaman.
zožnjo;
kritik
že opoldne je neki funkcionar mm  .................
(Nadaljevanje z 2. strani)
■mkretne graditve komuni-mo« in da se mora s tem rešiti zgodovinska naloga, ki .. prekoračiti v proizvodnji a osebo najbolj razvite kabalistične drtave*.
V delu svojega poročila, j er govori o mednarodni putiki, je Hruščev poudarjal, u SZ note tekmovati v o bo-jtevalni tekmi in da je do-;danji razvoj pokazal da ojne niso vet neizbežne, ar se tiče Nemčije in Berna, je v celoti ponovil do-.dan je sovjetsko stališče, rav tako tudi glede poloza-, na Daljnem vzhod u. Iz-zfcel je podporo osvobodil-im gibanjem v Aziji in A-riki, pri tem pa je napadel 'aserjevo politiko proti kolonistom. Ponovil je tudi osedanje sovjetsko stališče lede dobrih odnosov z ZDA 1 glede razorotitve ter pre-ooedi jedrskih poskusov, 'ri tem je zlasti poudaril so-•jetsko premoč v balističnih aketah in pripomnil, da so > SZ začeli sedaj serijsko iz-elovanje medcelinskih bali-tičnih raket, »ki lahko za-lenejo svoj cilj na katerem :olt delu sneta«. Takoj za-em pa se je opravičil s po-idarkom, da SZ ne misli te-la dejstva uporabljati kot »ritisk na druge drtave ter (a je usak hip pripravljena »odpisati sporazum o prepo->edx jedrskega orožja.
Marsikatera izjava Hrušče->a in drugih sovjetskih dr-aunikon o prizadevanjih za riroljubno sožitje pa zgubi nnogo svojega pomena in za-»ada v protislovje » dejanji,
če upoštevamo, da ni poročila, govora ali kongresa da ne bi napadali tudi Jugoslavijo prav zaradi tega. ker se zavzema za tako politiko, ki naj premaga blokovsko opredelitev sveta in ki naj s tem pomaga k mednarodni pomi-ritvi. Tako je tudi Hruščev svojem poročilu napadel Jugoslavijo ter pri tem uporabil vse že obruiene fraze. Toda njegov napad je bil tako oster in laži ter obrekovanja je bilo toliko, da ne zaostajajo za napadi, obrekovanji m lažmi iz stalinske dobe. Hruščev je zapadel v velika protislovja, ko je trdil, da SZ zeli sodelovati z Jugoslavijo sv vseh vprašanjih, ki se tičejo borbe proti imperializmu in v korist miru, ker se v tej borbi naša stališča skladajo*, ne drugi strani pa je Jugoslavijo dolžil, da njeno stališče pomeni podporo imperialistom. Ponovil je tudi poskus izoliranja jugoslovanskih voditeljev od jugoslovanskega ljudstva, prav tako kakor se je to delalo » »talinski dobi. I11 za Hruščevom so vse te stvari ponovili mnogi drugi govorniki, zlasti voditelji delegacij tujih partij.
7 dni v svetu
Zato je logično, da je beograjska »Borbas na te nove ostrejše napade odgovorila z dolgim člankom, v katerem s podkrepljenimi utemeljitvami prikazuje vso neresnost in predvsem škodljivost teh napadov, katerih glavni namen je spodkopati ugled Jugoslavije p svetu, zlasti pa v državah Azije in Afrike, kjer je Tito praokar na obisku.
Ni potrebno naštevati številnih utemeljevanj iz »Bor-be», saj vsakdo izmed nas lahko sam presoja, pri čemer mora nujno priti do zaključka, da prav ta gonja proti taki državi, ki se toliko zavzema za mir in mednarodno pomirjenje, mnogo koristi vojnohujskaški propagandi in imperialistom ter priliva o-Ija plamenu hladne vojne. S to svojo gonjo so sovjetski voditelji in vsi tisti, ki • jim pri tem sledijo, v veliki meri odgovorni za poživljanje hladne vojne, ker ustvarjajo nove težave prav tistim, ki se za njen konec najbolj dosledno borijo.
Reakcija na izjave Hruščeva o medcelinskih raketah na Zahodu ni izostala. Eisen-hoiuer je na svoji tiskovni konjerenci izjavil, da tudi v ZDA vsa prizadevanja glede tega pomembno napredujejo in da ima izdelovanje takih rake! prednost pred ostalim orožjem.
Kar se tiče Nemčije, je Ei-senhouer ponovil, da so ZDA naklonjene konferenci med Vzhodom in Zahodom. Toda na tej konferenci bi morali obravnavati nemško vprašanje v celoti in vsa druga vprašanja, ki so povezana z evropsko varnostjo in razorožitvijo.
Sovjetski zunanji minister
Gromiko je na kongresu v Moskvi izjavil, da sta sedaj vprašanje Nemčije in Berlina najvažnejši mednarodni vprašanji. Tudi on je ponovil prikrite grožnje z medcelinskimi raketami, ko je izjavil: «Morali bi vendarle že razumeti, da se zahodnonem-ško prebivalstvo ne bi čutilo varno, če bi na tem ozemlju postavili oporišča za atomsko orožje. Razdalja med Sovjetsko zvezo in najbolj oddaljenimi nemškimi kraji je manjša od razdalje, ki nas loči od Lune.« Gromiko je tudi ponovit, da namerava Sovjetska zveza v celoti izvesti st oje načrte o Nemčiji in Berlinu, če ne bo dosežen sporazum z Zahodom.
Hladna vojna se torej spet vedno bolj razplamtevo pri čemer ni mogoče reči, da je za to mordi kriva samo ta ali ona stran. Pri vsem tem pa se vendarle vztrajno govori o možnosti začetka pogajanj med Vzhodom in Zahodom. Na Zahodu napovedujejo svoj odgovor na zadnje sovjetske predloge o Nemčiji. Kakšen bo odgovor, pa se v glavnem že ve: ponovitev dosedanjega stališča. Na podlagi vseh dosedanjih izjav in pisanja v tisku pa kljub vsemu vedno ostaja možnost manjših postopnih kompromisov, ki bi omogočili vsaj začetek razgovorov. Po-
vsem realne so sovjetske trditve, da je združitev dveh Nemčij, kakršni sta sedaj, takoj nemogoča in da bi bilo treba najprej sporazumeti se o konfederaciji. Ce se govori o združitvi, je morda taka rešitev v sedanjih okoliščinah najbolj realna, kajts na ena ne druga stran se ne misli odreči sedanjemu režimu. V SZ se zavedajo, da bi morebitna združitev, kakršno hočejo na Zahodu, pomenila ustvaritev klerikalne reakcionarne močno oborožene Nemčije. Na Zahodu pa pravijo, da pomenijo sovjetski načrti »komunistizacijo« vse Nemčije in njeno vključitev v sovjetski blok. Ker pa ze zadeva vendarle mora prej ali slej premakniti z mesta, se začenja tudi na Zahodu govoriti o možnosti začasne konfederacije, ki naj bi se začela predvserh v zvezi s trgovino in gospodarstvom. Koliko časa bi ta »začasnosti trajala, je drugo vprašanje. Toda taka rešitev bi pomenila pozitiven korak naprej, ki vsekakor ne bi prinesel tiste nevarnosti, kakor bi jo v sedanjih okoliščinah prinesla morebitna rešitev, pri kateri bi prevladalo in se izsililo stališče ene ali druge strani.
ProtiposUvni proces v Florenci
je
Tudi prejšnji teden se nadaljavala protizakonita sodna obravnava pred florentinskim porotnim sodiščem proti petdesetim partizanam in antifašistom Beneške Sloveni-
pravi navzoči, za tiste pa, ki so odsotni, so prebrali njihove izjave, ki so jih dali pred preiskovalnimi organi.
Nato je sodišče »očelo zasliševanje obremenilnih prič. Med temi so v veliki večini bivši nacistični in fašistični podaštati, prav taki občinski tajniki, davčni izterjevalci in občinski sluge ter drugi privrženci fašističnega režima. Sta pa med njimi tudi dva benecanska duhovnika — župnika Cracina in Laurentig, ki sta se dejansko spremenila iz obremenilnih v razbremenilni priči. Zlasti župnik Cracina, ki je po narodnosti Italijan in ki se je šele v Beneški Sloveniji naučil slovenščine, da bi mogel vestno vr» šiti svojo službo, je povedal, kako je fašizem prepovedal slovenščino v cerkvah in kako je prepovedal tudi slovenski katekizem, ki ga je predsedniku sodišča tudi pokazal. S svojimi ostalimi izjavami je nato dobesedno zadal obtožnici smrtni udarec, ker je njene trditve postavil na Igž.
Niti glavna priča, neki Spe-cogna, s svojimi izjavami ni rešil obtožnice sramotnega razkroja.
Prottpostavna obravnava se bo v torek nadaljevala, ker je na seznamu več kot sto prič, tako da bo proces še dolgo trajal.
se pripravlja načrt zakona o proračunu in proračunskem sistemu in hranilnicah, o bankah, o davkih, o kreditnem sistemu, o prometnem davku in načrt zakona o družbenem knjigovodstvp in obračunu. Namen tega zakona je ustanoviti službo, ki bo omogočila skupnosti vpogled v poslovanje gospodarskih organizacij, v poslovanje proračunskih organov, skladov in v gospodarstvo v celoti sploh.
M mrtvih pri trčenju tramvaja v avtobus
MILAN, 31. -t- Danes se je dogodila v Milanu huda prometna nesreča, ki je terjala šest smrtnih žrtev. Nesreča se je dogodila, ko je tramvaj z vso silo zavozil v prikolico nekega avtobusa. Avtobus se je ustavil na nekem križišču, ker je zadel ob nekega kolesarja. Prikolica avtobusa se je ustavila na tračnicah tramvaja. Zaradi megle ni vozač tega vifjel in je zavozil z vsb silo v prikolico ter jo potisnil ob zid bližnje hiše. Pri tem je bilo šest potnikov ubitih, več drugih pa ranjenih.
Škandali v Franciji
PARIZ, 31. — Preizkovalni sodnik Sacotte je danes raztegnil obtožnico v zvezi z afero mladoletnih plesalk, ki so želele začeti kariero v filmu in gledališču, na bivšega predsednika narodne skupščine socialista Le Troquera. Ta je sam obiskal preiskovalnega sodnika in je pozneje izjavil, da je sam zahteval, naj raztegnejo obtožnico nanj, zato da bo imel možnost končno dokazati svojo nedolžnost in pozneje tožiti obrekovalce.
V zvezi s tem sta obtožena še neki šofer, Guglielmo Gu-glielmi, ter ravnatelj neke znane modne trgovine Jean Mes-sier. V zaporu pa je že bivši policist Sorlut, ki je baje iskal mladoletne deklice. Zdi se, da navaja obtožnica zlorabljanje mladoletnih, spolzka dejanja z mladoletnimi in njih prigovarjanje na prostitucijo.
BATU) #
osnima
iiJ.nC4.VL’	J
11 j	T	K	S	T
k,
U. h Grupi K Tele/os 952)4
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORI ZIANA
gorica
GORICA ■ Ul. Dum D’Aosta 8* - Tel. 28-45
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
TVRDKA
JOŽEF SILA
IZVOZ
uvoz
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAV^ l,N KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
TRST - Riva Grumula št* 6-1 - Teletini 37-U04
Tvrdka LORENZI
J z-rru.
tsSTTT
TRST, Ul. S. Lazzaro tel. 24-245
17,
in mehanična
delavni«
OBIŠČITE NAS !
v Ul S. Francesco kjer dobite	.,
vse nadomestne <*ei Izvaža; KOLESA in ženska, znamke Git/n DANIA z vsemi priti*" nami 18.080 LAMBRETE, VESPE. MOTORJE, vse po izredno cenah.
nizki11
„Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroč* in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuj*' V resnici plača oglase konkurent, ki sam ** oglaša."	Herbert	CassO*
Z velikim uspehom se nadaljuje
RAZPRODAJA
vseh vrst
ZIHSKIH KONFEKCIJ
ZA MOŠKE,
PITASSI
Korzo Italia 7
Oalerlfa Rossoi**
*e si ogledate naše izložbe,
boste pri naknpn
prihranili
kajti cene so bile ponovno
znižane
TRST - GORICA - VIDEM - PORDENONE
je. Čeprav bi bilo moralo sodišče že po prvih izjavah za-
slišanih obtožencev obravnavo prenehati na podlagi člena IS mirovne pogodbe, je zaslišalo še nekaj preostalih obtožencev, ki sp bili na raz-
NOVALUX
« LESTENCI
• KERAMIK*
UL. P A G A N I N
I 6	-	TRST
(Pri cerkvi sv. Aniona)
Izreden popust 20% ob priliki inventarja
•darilN1. PREDM&L