kopeli — 7. decembra 1956
POŠTNINA PLAČANA
••'v. 50
Izhaja vsak petek. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Kastko Bradaškja. Izdaja in tiska časopisno-založniško podjetje »Slovenski Jadran«. Direktor in glavni urednik Stane Skrabar. Za tisk odgovarja Franc Zdešar. Uredništvo in uprava v Kopru, Kidričeva 2G, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500 din, za inozemstvo pa 1000 din ali 3,5 dolarja Bančni rač. 65-KB-1-2-181.
B&U&zijsi

Okrajni in občinski odbori SZDL so ob sodelovanju predstavnikov JLA ter predstavnikov ZB, UROJ, ZVI, »Svobod«, prosvetnih društev in drugih organizacij v našem okraju prevzeli inciativo, da bi kar najdostojneje proslavili letošnji praznik Dneva Jugoslovanske ljudske armade, ki letos praznuje tudi 15-letnico svoje ustanovitve.
Okrajni in občinski pripravljalni odbori te dni vneto pripravljajo vse potrebno, da bi v najtesnejši povezavi z enotami Armade proslavili ta veliki praznik ne samo 22, decembra, temveč z vrsto prireditev v vsem času do glavnega praznika. Prav tako pripravljajo lastne programe vse naše
r^-l r
t,'-. r'1 ¿¿J
šole, s svojim sodelovanjem pa bodo podčrtala proslavo tudi društva «Partizan«, športna društva, kulturno-umetniška društva, pevski zbori itd.
Poleg vrste predvidenih prireditev bo tudi naš list v svojih naslednjih številkah skušal z izbranimi prispevki proslaviti 15-letnico ustanovitve naše resnično ljudske armade, tako da bomo pokazali, v kakšnih težavah se je rodila in pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije rastla naša zmagovita JLA ter kako neizmerljiv je tudi po osvoboditvi njen prispevek v borbi za ohranitev miru v svetu ter za očuvanje pridobitev naše revolucije.
GRE ZA HITRO VRAČLJIVE ADAPTACIJE
'a ^ o	"i!
Tiskarna našega časopisnega podjetja, že vsa leta obratuje v prostorih, ki so vse prej podobni hlevom kakor pa grafičnem obratu
Posvetovanje komunistov koprskega okraja
V	dneh 12. in 13. t. m. bo v Portorožu posvetovanje komunistov, ki se ga bo udeležilo določeno število delegatov iz vseh občin našega okraja. Za osnovo razpravam tega posvetovanja so pripravljeni referati iz organizacij-sko-političnega in kmetijskega področja ter s področja družbenega upravljanja. Glavni namen posvetovanja bo v tem, da bo kritično ocenjeno izvrševanje sklepov, sprejetih na konferenci ZK koprskega okraja, ki jc bila letos meseca februarja. O delu in sklepih tega posvetovanja bomo še poročali.
Delegacija CK ZKJ na VIII. kongresu KPI
VIII. kongresa Komunistične partije Italije, ki bo začel 8. decembra v Rimu, se bo udeležila tudi delegacija Zveze komunistov Jugoslavije. Delegacijo bo vodil član Izvršnega komiteja Ck ZKJ Petar Stambolič, v njej pa so še član Izvršnega komiteja CK ZKJ Lazar Koliševski, člani CK ZKJ Veljko Vlahovie, Lidija Šentjurc in drugi.
Bolje, hitreje in ceneje
V	Kidričevi ulici v Kopru že preurejajo lokal bivše krojaške delavnice »za poslovalnico Tovarne mesnih izdelkov iz Postojne. V prostorih ribarnice bo odprlo nove poslovne prostore trgovsko podjetje »Jestvina«, ki bo oskrbovalo potrošnike s svežimi morskimi ribami, KZ Koper bo odprla tri nove poslovalnice s sadjem in zelenjavo, predvideno pa je tudi, da bo v kratkem urejena nova prodajalna kruha, peciva in slaščic, ki jo bo oskrbovalo piransko podjetje »Pekarne in slaščičarne«.
Posebne pozornosti je vredna pobuda trgovskega podjetja »Soča«, ki bo predvidoma že v januarju odprlo v Kopru lastno delavnico za popravilo čevljev, kupljenih v njegovih poslovalnicah v Kopru in Izoli, kjer letno prodajo za okrog G0 milijonov dinarjev vrednosti obutve. Cene čevljarskim uslugam bodo za približno 30% nižje od cen, ki veljajo v Kopru. To podjetje namerava tudi urediti posebno čakalnico, kjer bodo lahko stranke počakale na izvršena nujna ali pa manjša popravila.
— vzlic dejstvu, da ima dober del najmodernejšega strojnega parka, ki bi s svojo kapaciteto omogočal obema primorskima okrajema izvrševanje znatnih tiskarskih storitev v odlični kvaliteti ter po nizk; ceni. Vzlic vsem naporom delovnega kolektiva pa bo moč naši tiskarni ta cilj doseči šele v primernih poslovnih prostorih.
V ta namen je Časopisno-založniško podjetje »Slovenski Jadran« s pomočjo okraja in republike odkupilo od Gradbenega podjetja »1, Maj« v Semedeli tri obstoječe zgradbe, ki jih bo adaptiralo v sodobno urejen grafični obrat. Prejšnji teden je okrajni gospodarski svet odobril investicijski program za to adaptacijo in tako je računati, da bo naša tiskarna po izvršenih gradbenih delih lahko začela poslovati v novih prostorih že sredi prihodnjega leta.
Razen tega programa je Okrajni gospodarski svet na isti seji odobril še 20 drugih investicijskih programov, v glavnem za adaptacije in nabavo opreme v okrajni industriji, rudarstvu, kmetijstvu in plovbi.
lAofeo prizncinie
Ob letošnjem 29. novembru, na Dan republike, je predsednik Tito odlikoval tudi določeno število delovnih ljudi iz našega okraja, s čimer jim jc dal priznanje za njihovo nesebično in požrtvovalno delo pri graditvi socializma, graditvi boljšega življenja za naše delavce, kmete in intelektualce. Odlikovani so bili državljani iz vseh vej družbenega življenja.
Red dela II. stopnje so prejeli:
Mario Abram, pomočnik direktorja Radia Koper; Boris Jurca. načelnik Tajništva za finance OLO Koper; Danica Kogoj, načelnik Tajništva za prosveto in kulturo ter šolstvo pri OLO Koper; Lado Pohar, bivši direktor Radia Koper; Mario Saniin, direktor tovarne A. De Langlade, Koper; Boris Snuderl, direktor Splošne plovbe, Piran; Oskar Venturini, direktor Gledališča Slovenskega Primorja, Koper; Viktor dr. Vovk, sodnik Okrožnega sodišča v Kopru in Franc Zdešar, ravnatelj tiskarne Časopisno-založniškega podjetja »Slovenski Jadran« v Kopru.
Z Redom dela III. stopnje so bili odlikovani:
Alojz Antolovič, kapitan ribiške ladje »Deklica« podjetja »Riba« v Izoli; Narcis Biloslav, upravnik Kmetijskega posestva Skocjan-Ankaran; Anion Brajnik, hišnik pri ObO SZDL Koper; Helena Grmek, učiteljica na osnovni šoli v Sežani; Josip Gruden, šef odseka za proračun pri OLO Koper; Vladovita-Majda Gulič, uslužbenka OK ZKS Koper; Franc Kavčič, uslužbenec tovarne »Javor« v Pivki; Anton Koršič, šef železniške postaje v Postojni; Vladimir Lenardič, ravnatelj Ekonomske srednje šole v Kopru; Peter Martine, ravnatelj Slovenske gimnazije v Kopru; Bojan Ožbolt, direktor podjetja »Elektro-Koper«; Slavko Prijon, direktor podjetja »Globus« v Kopru; Jožko Rottcr, uslužbenec Splošne plovbe, Piran; Franc Stegnar, direktor tovarne »Partizanka« v Kopru; Tone Strle, tajnik ObLO Postojna; Branko dr. Šalamun, ravnatelj Splošne bol niče v Kopru; Teodor Tijan, komercialni direktor Splošne plovbe, Firati; Karel Turk, direktor podružnice 113 v Sežani, Janko Vaio-vcc, šef krajevnega urada pri ObLO Divača in Ivo dr. Siaarič, zdravnik, Izola.
Medaljo dela pa so dobili:
Marijan Bajec, orodjar pri Remontni- ladjedelnici v Piranu; Ferdinand Blokar, mehanik pri Tehnični sekciji PTT v Postojni; Hirrko Cerič, mojster v Tovarni motornih koles v Kopru; Mirko Cuk, upravnik pošte v Izoli; Peter Gruden, monter pri Tehnični sekciji PTT v Postojni; Pavel Kocjančič, mizar podjetja »Gradbenik« v Izoli; Anton Krnelj, skladiščnik v tovarni »Javor« v Pivki; Slavka Mihelič, šef personalnega oddelka OLO Koper; Olindo dr-lando, strojnik podjetja »Gradbenik« v Izoli; Slavka Parovel, šef računovodstva pri podružnici NB v Kopru; Jože Pavluša, delovodja pri podjetju »Gradbenik« v Izoli; Marko Sbil, upravnik Deškega vzgajališča v Planini pri Postojni; Emanuel Slavec, uslužbenec podružnice DOZ v Piranu; Franc Slejko, uslužbenec Uprave za gozdarstvo v Izoli; Alojz Stantič, glavni monter Tehnične sekcije PTT v Postojni; Henrik Šinigoj, šofer avtobusa pri podjetju »Slavnik« v Kopru; Franc Tomažič, pomočnik motorista pri podjetju »Riba« v Izoli; Marijan Trtnik, učitelj v Deškem vzgajališču v Planini; Zvonko Veber, častnik pri Splošni plovbi, Piran in Janez Žnidaršič, delovodja pri podjetju »Gradnje« v Postojni.
Odlikovancem tudi naše prisrčne čestitke za visoko priznanje!
Plovni žerjav »Veli Jože«, ki se že nekaj dni zopet mudi v Kopru, je dvignil od januarja do konca novembra 1.1. v naših, grških in italijanskih vodah iz morja nad 17.000 t starega ladijskega železa. Ta dejavnost delovne skupine žerjava »Veli Jože« je tem pomembnejša, ker pri-
..... Išišs
»Veli Jože« v koprskem pristanišču
dobivanje železa iz železove rude v železarnah brez primesi določene količine starega železa sploh ni mogoče. Saj je znano, da moramo staro železo v ta namen celo uvažati.
Te dni je »Veli Jože« dvigal iz morja čez leto pripravljene, to je na »manjše« kose pod blatom razrezane kose znane italijanske potniške ladje »Rex (na pol pota med . Koprom in Izolo ob obali). S svojimi 52.000 BRT in 2100 ležišči je bil »Rex« pred vojno ponos italijanske mornarice. Doslej so dvignili od te ladje-velikanke (od leta 1947 dalje) kovin (železa, barvastih kovin in drugih) v teži 21.000 ton, za dviganje v poštev še vedno prihajajoča količina pa znaša šest tisoč ton.
Dviganje teh 6.000 ton bo predvidoma trajalo še 5 let. Delo potapljačev, ki režejo preostalo dvojno ladijsko dno na primerno velike kose (težke do 400 ton), je namreč postalo letos zelo težko. Z leti se je ladja pod lastno težo pogrez-nila 7 m globoko v blato morskega dna. Če hočejo priti potapljači sedaj do nje, si morajo skozi blato najprej utreti pot. To delajo s posebnimi cevmi na stisnjen zrak. Ob takih pogojih je delo sicer dokaj težavno in počasno, vendar se še vedno splača.
Iz Kopra »gre« Veli Jože« v Poreč, kjer bo naložil na obali že pripravljene ostanke italijanske ladje »Numidia« (7.000 BRT), odtod pa v Rogoznico pri Sibeniku, kjer bo iz globine 30—55 metrov (ladja je nagnjena) dvignil bivšo avstro-ogr-sko ladjo »Valona« (450 BRT); ta »čaka« tu na morskemu dnu že od prve svetovne vojne.
Končno bo odplul »Veli Jože« v grške vode. kjer ga čakajo podobna že naročena dela.	Fr.
Protest predstavnika JAT v Kairu
Predstavnik Jugoslovanskega aerotransportnega podjetja v Kairu je primoran protestirati zaradi diskriminacijskega postopka švicarske letalske družbe, ki s svojimi letali opravlja prev-oz potnikov iz Egipta v Evropo. Ta je namreč dosegla, da se noben potnik francoske ali angleške narodnosti ne sme' peljati iz Egipta z jugoslovanskimi letali. Tako so ti potniki odpovedali nad sto že rezerviranih mest v naših potniških letalih. Enako diskriminacijo izvajajo Švicarji, Francozi ln Angleži tudi do egiptovskega civilnega letalstva.
NAS TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR
0
družbenega plana 1957
Letos srno v glavnem izpolnili temeljne naloge, lci smo si jih zadali za dvig gospodarstva konec 1. 1955, ki so bile zajete v znani resoluciji SZDI, Jugoslavije. Ta resolucija je postala važen mejnik v razvoju našega gospodarstva. V tem je bilo tudi bistvo ekspozeja podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča, ki ga je imel 2G. novembra 195G v Zvezni ljudski skupščini.
Poudarek referata je bil na ugotovitvah, da smo letos izpolnili v bistvu naslednje temeljne naloge, ki smo si jih zadali: dosegli smo postopno stabilizacijo osnovnih odnosov na tržišču, kar je zahtevalo povečanje rezerv in zalog, znižanje skupnega obsega investicij in omejitev porasta proračunske potrošnje.1 Podatki namreč potrjujejo, da smo dosegli znatno počasnejše dviganje cen, v bistvu celo stabilizacijo v primerjavi s prejšnjimi leti. Porast kaže le indeks cen kmetijskih proizvodov (v glavnem le zaradi sadja, povrtnin in mlečnih izdelkov), medtem ko so ostala osnovna živila, kot so moka, sladkor, mast in druga, obdržala stalni nivo cen. Vendar pa se v kmetijstvu kažejo, kot; vemo, znatne pomanjkljivosti ter je zato kmetijska proizvodnja in njeno zaostajanje glavna neskladnost v našem gospodarstvu in problem, od katerega jo odvisna ne samo rešitev vprašanja prehrane in tekočih gospodarskih težav, temveč tudi ena izmed temeljnih nalog našega dolgoročnega gospodarskega razvoja. Kmetijska proizvodnja predstavlja za bodoče eno osnovnih nalog, ki jih moramo izpolniti. Zato je bil že predviden in delno izveden, še bolj pa bo v bodoče, širši program ukrepov za razvoj kmetijske proizvodnje. Največ sredstev bo v tem pogledu tudi v prihodnjem letu vloženih v melioracijska dela velikih obsegov, kot je kanal Donava—Tisa—Donava.
Druga naloga, ki smo jo izpolnili, je v urejevanju tržišča, s čimer naj bi ustvarili neobhodne pogoje za bistveno povečanje našega izvoza in mednarodne blagovne zamenjave. V tej zvezi naj bi omenili razveseljiv porast izvoza, ki celo presega vsa pričakovanja. Nasproti letu 1955 pričakujemo porast izvoza za 50 milijard ali 22"It. Pri tem ne moremo ugotoviti znatnih motenj, kl bi jih izvoz povzročal na notranjem trgu, kar je bilo značilno za prejšnja leta in kar kaže, da se jc spremenila struktura izvoznega blaga. Tako izvažamo v vedno večjem obsegu blago, ki nam ni neobhodno potrebno. Kolikšen je pomen povečanja izvoza in na drugi strani padanja uvoza, bomo lahko pravilno razumeli, če upoštevamo naše znatne obveznosti do inozemstva, ki sc na ta način manjšajo. Se bolj bo prišlo to do izraza, ko bo začel padati uvoz prehranbenih proizvodov, ki predstavlja danes največjo postavko našega uvoza. Kot vidimo, je vprašanje naše zunanje trgovine v najtesnejši zvezi z dvigom kmetijske proizvodnje. Zato niso premajhne še tako velike žrtve, ki jih vlagamo v dvig tc proizvodnje.
Končno je bil še poudarek ekspozeja na reguliranju kupne moči, kar je prišlo najbolj do izraza na področju investicij, in siccr tako po obsegu kot po strukturi. Nazadovala pa je potrošnja prebivalstva, kar ni v skladu s planskimi predvidevanji. Tako stanje je v zvezi z nizkim stanjem kmetijske proizvodnje letos, (Nadaljevanje na 3. strani)


□
Cu En Lajev obisk v Indiji
Predsednik kitajske vlade Če En Laj se je več dni mudil na uradnem obisku v New Delliiju. Z Nehrujcm sta se razgovarjala predvsem o vprašanjih Bližnjega vzhoda in o sprejemu LR Kitajsko v OZN. Nehru bo namreč v drugi polovici decembra odpotoval v ZDA in se verjetno o sprejemu LR Kitajske razgovarjal tudi z Eisenhowerjem. Ču En Laj pa je izjavil novinarjem, da je njegova vlada pripravljena sporazumno urediti vsa sporna vprašanja z ZDA in da ji je mnogo na tem, da bi prišlo do iskrenega kitajsko-ameriškega sodelovanja.
Alžirci nadaljujejo z ofenzivo
V razdobju sedmih dni so alžirski nacionalisti razširili svoje akcije po vsem ozemlju Alžira in potisnili francoske čete skoraj povsod v obrambo. Glavna cilja napadov sta mesto Oran in Con-stantine. V teh mestih napadajo nacionalisti s strojnicami in bombami vojaške vlake in kamione. Na obeh straneh poročajo o precejšnjem številu mrtvih in ranjenih.
Nadaljnja demokratizacija na Poljskem
Predsedstvo Centralnega sveta poljskih sindikatov je napovedalo, da bodo v kratkem predložili vladi načrt o ureditvi raznih vpra-
BUDIMPESTA. — Madžarska vlada je sprejela uredbo o zvišanju plač delavcem v rudnflcih premoga in mineralov. Po sklepu vlade je začela veljati uredba 1. decembra.
EONN, — ¡Jahorinonemška vlada je obvestila sovjetskega veleposlanika Smirnova, da so omejili gibanje vsem pripadnikom sovjetskega veleposlaništva na ozemlju Zahodne Nemčije. Prosto se bodo gibali le v krogu 40 km od sedeža veleposlaništva, če pa bodo hoteli potovati drusod po državi, bodo morali 24 ur prej zahtevali ustrezno dovoljenje.
WASHINGTON. — Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo sklep svoje viade, da zaradi sovjetske ' intervencije na Madžarskem ustavi nadaljnjo kulturno izmenjavo s SZ. Sklep ne velja za druge vzhodne države.
ALZIR. — Boji divjajo skoraj po vsem severnem delu Alžira. Poročila pravijo, da je več kot sto Francozov in Alžircev ubitih ali ranjenih. Uporniki so zelo delavni na vsem ozeml.iu, francoske čete pa ovira slabo vreme in sneg.
OTAVA. — V Kanadi so sklenili zgraditi ]5 radarskih postaj, ki bi zagotovile večjo varnost v letalskem prometu. Vsaka postaja bo imela radij 320 km in višinski doseg 15.000 m. Tako bodo lahko kontrolirali polete od Atlantika do Pacifika.
HAVANA. — V mestu Santiago de Cuba je prišlo do spopada med kubansko vojsko in uporniki, pri čemer je bilo ubitih kakih 40 ljudi. Na južni obali. Kube se je izkrcal oddelek uporniških sil in skušal priti na pomoč upornikom v Santiagu. Oddelki vojske zdaj uničujejo uporniške skupine.
NEW YORK. — Med predvajanjem novega ameriškega filma »Vojna in mir« je v ponedeljek v velikem newyorskem kinematografu »Paramount« eksplodirala bomba. Sedem gledalcev je bilo ranienih. V dvorani je bilo približno 1500 ljudi.
VIETNAM. — Pred dnevi je katastrofalen tajfun zajel južno obalo. Razen številnih človeških žrtev je povzročil tudi ogromno gospodarsko škodo, saj je uničil 80°/o letošnje setve in nad 50.000 . stanovanjskih poslopij.
DŽAKARTA. — V Zahodnem Irianu je prišlo do upora proti holandskem oblastem. Prišlo jc tudi do aretacij, v glavnem inla-d'neev- ki so se uprli, ker so nezadovoljni s holandsko upravo. V Zahodni Irian so prišle vojaške okrepitve.
BUKAREŠTA. — Prezidij velike liu I ko skupščine je sklenil, da bodo sredi februarja volitve nove Hudske skupščine. Sedanji skupščini je potekel mandat 13. novembra.
PARIZ. — Francoske državne železnice so sporočile, da so vozil.ne za prevoz blaga zvišane od 5 do 12®/». To zvišanje je posledica pomanjkanja premoga in zvišanih cen za bencin.
TOKIO. — Sovjetski predsednik Bulganin je obvestil japonsko vlado, da bodo vsi japonski ujetniki iz druge svetovne vojne, kolikor jih je še v ZSSR, poslani domov, brž ko bo začela veljati mirovna pogodba med obema državama.
šanj, kot so zaposlitev, delavska zakonodaja, povečanje gmotne zainteresiranosti delavcev na proizvodnji ter povečanje družinskih, bolezenskih in drugih dodatkov. Predsedstvo je tudi pozvalo delavce, naj podvoje svoje napore za večjo proizvodnjo. Delavske svete po tovarnah pa je opozorilo, naj zagotovijo zakonito izmenjavo vodstev v tovarnah, kjer je to potrebno. V zadnjih tednih so bili namreč primeri, da so skupine delavcev na svojo roko odstavile direktorje in druge vodilne uslužbence.
Delegacija ZKJ v Rimu
Sinoči je odpotovala v Him delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki se bo udeležila .osmega kongresa KP Italije. V beograjskih političnih krogih menijo, da bosta udeležba na kongresu in nato še desetdnevni obisk KP Italije pripomogli k nadaljnji razširitvi stikov in sodelovanja med obema partijama.
Madžarska znova pred OZN
Glavna skupščina OZN je v začetku tedna nadaljevala z razpravo o položaju na Madžarskem. Pri tem je prišlo do precejšnje zaostritve mnenj o predlogu, da bi OZN poslala na Madžarsko svoje opazovalce. Sovjetski in nekateri vzhodnoevropski delegati so očitali zahodnim delegacijam, da se vmešavajo v notranje zadeve Madžarske in da so med uporom pomagali hortyjevcem. Glede sovjetske vojaške intervencije pa je sovjetski delegat dejal, da je SZ pripravljena razpustiti Varšavsko vojaško zvezo, če zahodne sile razpuste Atlantsko. Nekateri zahodni delegati pa so kritizirali madžarsko vlado, ker ne dovoli prihoda opazovalcev OZN in ker odlaga prihod Hammarskjoelda v Budimpešto, Sovjetski zvezi pa so očitali grobo vmešavanje v notranje zadeve Madžarske. Debato bodo nadaljevali, ko bo Madžarska poslala odgovor na ponovno noto glede prihoda opazovalcev OZN,
Na Madžarskem se položaj normalizira. Vsaj kar zadeva redno življenje prebivalstva. Toda politično vrenje ni prenehalo. Vsepovsod se pojavlja zahteva o ustanovitvi delavskih svetov, ki bi soodločali pri upravljanju. Vlada ima največ težav s Centralnim delavskim svetom Budimpešte, ki ji dan za dnem postavlja nove zahteve glede demokratizacije dežele.
V začetku tedna sta prispela v Beograd na povabilo predsednika Tita predsednik grške vlade Ka-ramanlis in zunanji minister Ave-rof. Z vodilnimi jugoslovanskimi državniki sta se razgovarjala o perečih mednarodnih vprašanjih.
Čeprav do zaključka redakcije še nismo prejeli poročil o poteku razgovorov, moremo trditi, da bodo tudi tokrat ugotovili mnogo skupnih gledišč o raznih mednarodnih vprašanjih. Sicer pa je dokaz za to vsa dosedanja praksa
Britanski zunanji minister Lloyd jo sporočil v Spodnjem domu, da se bodo britanske in francoske čete v kratkem umaknile iz Egipta. Politični opazovalci sodijo, da se bo to zgodilo do srede decembra. S tem bo zaključena s popolnim porazom tako imenovana Edenova sueška pustolovščina, ki je skoraj pripeljala svet do tretje svetovne vojne. Vendar je prav ta pustolovščina dokazala, da je OZN sposobna ohraniti mir in da bo tudi v prihodnje moral vsak napadalec računati na strnjen odpor vsega miroljubnega sveta.
Medtem se v Britaniji in Franciji vse bolj širijo glasovi o odstopu Edena in Molleta. V Veliki Britaniji ni bil ugled Edena še nikoli tako omajan, kakor zdaj. Celo lastni pristaši mu očitajo, da so je v najbolj kritičnih trenutkih umaknil na Jamaiko. Laburisti govore že o novih parlamentarnih volitvah, ki naj bi bile v februarju prihodnje leto. Seveda pa bi moral Eden prej odstopiti. Nič
bolje se ne godi tudi Molletu. Pariški radikali so začeli s široko akcijo za »novo vlado Republikanske fronte«. Položaj pa se bo zaostril zlasti v drugi polovici decembra, ko je napovedana v parlamentu razprava o zunanji politiki.
Na področju Sueza se medtem nadaljuje izkrca vanje enot varnostnih sil OZN. Vrhovni poveljnik general Burns je tudi podpisal ukaz, naj enote OZN vkorakajo na del egiptovskega ozemlja, ki so ga zasedle izraelske čete. Na osnovi tega povelja so tudi jugoslovanske motorizirane enote prekoračile prekop in zavzele določene položaje. Na svoji poti pa so naletele na težave zaradi min, ki so jih izraelske čete postavile na cestah in ob njih. Poveljstvo varnostnih sil OZN je v zvezi s tem zahtevalo od Izraela natančne zemljevide miniranih krajev in prometnih zvez. Po zadnjih informacijah je zdaj v Egiptu okrog 3000 vojakov in oficirjev pod zastavo OZN.
SONČNA URA
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR JUGOPRE-SA
V Veliki Britaniji je eden izmed največjih očitkov vladi v zvezi z njeno napadalno politiko na Egipt ugotovitev, da je bilo s tem dejanjem Ednove zunanje politike uničena enotnost, ki vlada med drža-vami-članicami Britanske skupnosti narodov in da je bil to težek udarec ugledu britanske diplomacije v vsej Aziji in Afriki. Prve, pa čeprav še ne zadnje posledice, ki .jih je ustvarila britanska napadalnost na Egipt, dokazujejo, da jc takšno mišljenje povsem pravilno.
Ne moremo trditi, da so nedavni nepremišljeni koraki Londona v zvezi z napadom na svobodno egiptovsko ozemlje doživeli enako obsodbo pri vseli članicah Britanske skupnosti narodov. Popolnoma drugače so na to dejanje reagirale Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in .Južnoafriška Unija (v teh državah govorijo angleški jezik), kakor so reagirale na tristranski napad na Egipt azijske članice Britanske skupnosti narodov. Pa čeprav je Kanada želela, da bi prej ko mogoče odstranila mučen vtis, ki ga je v svetu izzval britanski napad na Egipt, je kljub dejstvu, da je članica te skupnosti, zavzela stališče, ki se v največji meri oddaljuje od uradne politike Londona in se približuje mišljenju ameriške vlade. Avstralska vlada konzervativen Menzisa je uradno sicer podpirala britansko akcijo, ni pa s tem rečeno, da je bilo to splošno
mnenje njenih državljanov. Avstralski parlament in tudi tisk sta bila v ocenjevanju tega položaja močno razdvojena. Tamkajšnji laburisti so namreč smelo obsodili Ednov in Menzisov način uveljavljanja pravic s topovi. Kaže pa tudi, da Nova Zelandija nI odkritosrčno dala priznanja britanskemu napadu na Egipt. Južnoafriška Unija se je celo vzdrževala glasovanja na zasedanju Organizacije združenih narodov v zvezi z ocenitvijo britanskega podviga na Bližnjem vzhodu, medtem ko je njen predstavnik očital osrednji vladi Britanske skupnosti narodov nepravilnost, ker se ni pred napadom na Egipt posvetovala z njegovo vlado.
Ostrejše stališče pa so zavzele druge države-članice Britanske skupnosti narodov do tega vprašanja. Indija, ki uživa v svetu, predvsem pa v Aziji, vclil; moralno-politlčni ugled, je odločno obsodila londonsko politiko, Pri tem je prišlo celo do energične zahteve, da bi Indija izstopila iz Britanske skupnosti narodov. Podobno stališče jc zavzel tudi Ceylon. V Pakistanu, za katerega menijo, da je bolj navezan na Veliko Britanijo kot so druge azijske članice Britanske skupnosti narodov, so sc pojavile resne protiimpcrialistiCne težnje, ki so se močno odražale v protiangle-ških demonstracijah pod geslom »ven iz Britanske skupnosti narodov«.
Burma, Indonezija, Kambodža, Irak in Iran so tudi obsodili britanski na-
pad na Egipt. Zato je razumljivo, da je v teh državah upadel ugled Velike Britanije v taki meri, da lahko trdimo o njihovem popolnem nezaupanju v moralno moč britanskega imperija. To trditev najbolje krepi dejstvo da so muslimanske države-čla-nice Bagdadskega pakta imele pred kratkim sestanek brez sodelovanja predstavnika vlade Velike Britanije. To potrjuje mišljenje, da so hotele te države na tak način pokazati azijskim in afriškim narodom nesoglasje z britanskim, francoskim in izraelskim napadom na Egipt. In če upoštevamo, da je ta nedvomno ostra kritika londonskih nepremišljenosti s strani azijskih in afriških držav-udeleženk Bandunške konference pokazala, da te skupaj branijo osnovne narodnostne težnje Egipta, laliko trdimo, da se za tem njihovim stališčem skrivajo še nekatere druge težnje. Poglavitna pa jc po vsej verjetnosti bojazen, ki je vsem tem državam skupna, da bi namreč prišlo do povampirjenja starih kolonialnih sil. Napad treh držav na Egipt prepričuje namreč azijske ln afriške dežele, da je ta strah bolj ali manj upravičen. Kljub vsnmu in prav zaradi tega lahko računamo s tem, da bodo v Londonu končno le našli pot, da se bo Velika Britanija izmotala iz sedanjega neprijetnega položaja, v katerega je zašla, ko je sama Izzvala napad na Egipt.
grško-jugoslovanskega prijateljstva in sodelovanja. Obe državi sta dali velik prispevek k ohranitvi miru na svetu s tem, da sta se ravnali po načelu nevmešava-nja v notranje zadeve druge dežele in da spoštujeta pot, po kateri si drug narod usmerja svoje življenja. Istovetnost gledišč se je pokazala na primer tudi pri zadnjih dogodkih okoli sueške krize. Prav na tem primeru pa se je tudi pokazalo, kako umestna je bila in je še naša podpora zahtevam ciprskega prebivalstva, da si uredi življenje po lastni volji. Prav Ciper je bila odskočna deska za vmešavanje v notranje zadeve drugih dežel.
Prepričanost v uspeh razgovorov je zatrdil predsednik Kara-manlis takoj ob prihodu v Beograd,, ko je med drugim dejal: »Prepričan sem, da bodo ti razgovori obrodili'dobre sadove tako za varnost naših dveh dežel, kakor tudi za mir na Balkanu in da bo še enkrat potrjeno tudi gršlco-jugoslovansko sodelovanje.
Izvajanje Videmskega sporazuma
Te dni so se začeli v Ljubljani razgovori med vodjema italijanske in jugoslovanske delegacije v stalni mešani komisiji za uveljavljanje videmskega sporazuma Ce-sarom Pascjuineliijem in Karlom Fortejem, Namen teh razgovorov je, da pripravita vse potrebno za zasedanje komisije, ki se bo v kratkem začelo v Vidmu.
Vodji obeh delegacij razpravljata tudi o perečih vprašanjih, ki se nanašajo na Izpolnjevanje obeh sporazumov o obmejnem blagovnem prometu med Tržaškim ozemljem ter goriško in videmsko pokrajino na eni in okraji Buje, Koper in Nova Gorica na drugi strani.
VARŠAVA. — Delegacija poljskega ministrstva za železnice je odpotovala v Jugoslavijo, da bi se seznanila z organizacijo delavskih svetov pri jugoslovanskih železnicah.
KAIRO. — Predstavnik egiptovskega ministrstva za prosveto je izjavil, da egiptovske šole in univerze ne bodo začele z delom, dokler bo v Egiptu en sam tuj vojak. Obenem je izrekel priznanje egiptovskim profesorjem in študentom za njihovo zadržanje.
IZ DELA ORGANIZACIJ ZROJ
z razvojem
Te dni so člani Združenja rezervnih oficirjev v Divači, Pivki in Postojni na rednih letnih občnih zborih — po kritični oceni svojega dosedanjega dela — sprejeli načrte dela za prihodnje leto.
Rezervni oficirji divaške občine so v zadnjem letu priredili šestnajst strokovnih predavanj ter se udeležili petih praktičnih vojaških vaj. Njihovo dosedanje delo v vseh oblastnih in družbenih organizacijah pa dokazuje, da so rezervni oficirji te občine aktivni na vseh področjih družbene dejavnosti. Na občnem zboru so sklenili, da bodo svoje delo še izboljšali, predvsem pa bodo skrbeli za lastno strokovno izpopolnjevanje.
c
člani postojnske podružnice ZR OJ pa so imeli veliko pomoč pri svojem delu v tamkajšnjem garni-zonu JLA. Le- ta jim je dal na razpolago prostore za društveno življenje in jim nudil pomoč pri organiziranju predavanj. Žal pa so bila nekatera predavanja slabo obiskana, ker so bili nekateri člani često službeno odsotni iz Postojne.
Na tem občnem zboru, ki so mu prisostvovali tudi zastopniki JLA, so člani postojnske podružnice sklenili, da bodo v prihodnjem letu pomagali članom predvojaške vzgoje in Društvu prijateljev mjuiine pri njihovem delu ter da bodo vključili v svojo organizacijo vse tiste tovariše, ki so dokončali po vojni oficirsko šolo.
Člani podružnice rezervnih oficirjev v Pivki so med drugim na občnem zboru razpravljali o možnosti vključitve v njihovo organizacijo vseh rezervnih podoficirjev. V preteklem letu so imeli 0 predavanj in se udeležili vojaških vaj, ki so jih priredile redne enote JLA na področju pivške občine.
c. L
Pred z a k 1 j u č k
■s" B V cJ=n /p{j
o m letošnjega družbe
n e
(Nadaljevanje s 1. strani)
nas tedenski gospodarski komentar
(PO EKSPOZEJU O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA 1957)
Cesar tudi uvoz ni mogel v celoti nadoknaditi.
Dvig letošnje industrijske proizvodnje za 10*/t daje možnost nadaljnjega planiranja porasta za prihodnje leto in to celo za nadaljnjih 15'/i. Pri tem je bilo poudarjeno, da bodo ostale osnovne smernice navedene resolucije temelj novega družbenega plana. Potrebno pa bo zlasti dosledno izvesti tiste naloge, ki jih nismo delno ali v celoti izvršili letos. Mišljeno je zlasti povišanje osebne potrošnje in dvig življenjske ravni delavcev in uslužbencev. Ta naloga naj l>i imela prvenstveni pomen in značaj s tem, da podredimo vse ostale naloge tej osnovni nalogi. To bomo dosegli z močnejšim vzpodbujanjem proizvodnosti dela, ki je letos doživelo čeprav še skromen — vendar znaten korak naprej. Proizvodnost dela je namreč letos bila povečana za 2'/», kar sicer ni mnogo. Pomeni pa preokret in zato lahko pričakujemo v tem pogledu v prihodnje znatno zboljšanje. Povišanje tarifnih postavk in uvajanje raznih načinov nagrajevanja za zboljšanje in povečanje storilnosti, bodo k temu nedvomno prispevale svoj delež.
Predvidena je dalje bistvena sprememba strukture investicijskih vlaganj. Z njimi naj bi pospešili razvoj tistih gospodarskih panog in dejavnosti, katerih zastoj ovira nadaljnji razvoj države. Pri tem so predvidene zlasti velike rekonstrukcije obstoječih podjetij in dokončanje šc nedograjenih, ki bi lahko z majhnimi sredstvi takoj prinašale koristi. Mišljena je zlasti proizVodnja predmetov za široko potrošnjo in za izvoz. Tnko naj bi sc predvidena osebna potrošnja povišala v 1. 1957 za 13'/« (letos jc. padla kot rečeno za okrog 2.5'/i), pri izvozu naj bi povišali izvoz Industrijskih izdelkov, znižali pa izvoz kmetijskega blaga.
Podrobnosti o ukrepih za dvig produktivnosti nc bi navajali. Ne smemo pa mimo ugotovitve, da je eks-poze osnova za razpravo v Zvezni ljudski skupščini, ki je nedvomno najširša po osvoboditvi. Pričakujemo zato lahko, da bo novi družbeni plan temeljil na trdnih temeljih, zgrajenih na dosedanjih skušnjah.
—dt—
Ojp&n
a plana
HBBi
»
pt

Za nami je že 11 mesecev letošnjega leta in ostane nam le še malo dni do konca leta. Prav je, če že sedaj ocenimo rezultate naših naporov v izvajanju letošnjega družbenega plana, da bi tako mobilizirali še zadnje sile za izpolnitev proizvodnih nalog.
Ko smo ob zaključku I. polletja letošnjega leta ugotavljali stanje, irao bili vsi nezadovoljni z doseženimi rezultati po vseh vejah našega gospodarstva. Enostavno nismo mogli" verjeti, da zbrane sile v našem gospodarstvu ne bi bile sposobne napraviti korak naprej od lanskega leta in izvršiti letošnje naloge.
Ocena I. polletja pa je bila obenem tudi vzpodbuda za nadaljnje delo. Skoraj vsi delovni kolektivi In družbeni organi so pokazali Svoj elan v II. polletju, kar je tudi dalo vidne rezultate.
Na podlagi takega poleta je tudi proizvodnja začela hitro naraščati. Tako. vidimo, da je bila dinamika v proizvodnji in blagovnem prometu v III. tromesečju za ca 30% večja kot pa v teku I. polletja.
Družbeni proizvod, ki je najvažnejše merilo prizadevanja delovnih kolektivov, se je povečal za 921 milijonov dinarjev. S tem se je povečal povprečni mesečni narodni dohodek iz družbenega sektorja gospodarstva od 5400 na 8100 dinarjev na enega prebivalca v našem okraju. Storilnost v proizvodnji, ki je v I. polletju znatno padla izpod lanskega povprečja, se je v III. tromesečju dvignila za 16% in je na ta način dosegla raven iz preteklega leta.
K temu povečanju je največ pripomoglo: — večja izraba kapacitet;
—	večja urejenost proizvodnih procesov;
—	boljše uporabljanje delovnega časa;
—	večja urejenost tržišča in večja prilagoditev k naši splošni politiki.
Na podlagi podatkov dosedanjega gibanja proizvodnje in na osnovi ocene po posameznih podjetjih do konca letošnjega leta lahko ocenjujemo, da bo dinamika proizvodnje v IV. tromesečju ista kot je bila v III. tromesečju. Pri tem bodo nekatere panoge gospodarstva znatno nižje, kot na primer turizem, gradbeništvo, gozdarstvo in kmetijstvo, bodo pa zato druge panoge pokazale še nadaljnji .porast in to predvsem industrija ter v industriji še posebno živilska industrija, ki predstavlja 31% ce- ' lokupne vrednosti industrijske proizvodnje okraja.
Posebno velik polet v proizvodnji sta pokazala v letošnjem letu tovarni IRIS in ARRIGONI v Izoli, ki sta do novembra meseca proizvedli za 52% več konzerv kot pa lansko leto v istem času. V lesni industriji bosta tovarni JAVOR v Pivki in TOPOL v Ilirski Bistrici presegli vrednost proizvodnje napram lanskem letu za najmanj 14%, čeprav je tovarna JAVOR imela v letošnjem letu precejšnje težave v proizvodnji zaradi rekonstrukcije obratov.
Na drugi strani pa vidimo pri nekaterih tovarnah nazadovanje proizvodnje kot na primer v Tovarni steklene galanterije v Hrpe-ljah in Tovarni mila v Piranu, pri katerih bo proizvodnja za več kot 10% nižja od lanskega leta.
PARTIZANKA — tovarna ščetk v Kopru pa je v letošnjem letu dokazala, kako se zavoženo podjetje s skrbnim gospodarjenjem lahko zopet postavi na noge. Lansko leto je končala poslovno leto s 30 milijonsko izgubo; letošnje leto pa bo zaključila z dobičkom.
Skrčenje investicij v letošnjem letu je prisililo gradbena podjetja, da so šla na realnejše cene gradbenih uslug in so skrbno ocenila, koliko imajo notranjih rezerv, preden so šla na natečaje za gradbena dela. Tako bodo gradbena podjetja koprskega okraja dosegla letos samo 20% dobička lanskega leta ali vsega 4% vrednosti gradbenih storitev, medtem ko so lansko leto dosegla 11,5%, v letu 1954 pa celo 19% dobička. Ta konkurenca je šla celo tako daleč, da so nekatera vodstva podjetij v borbi za obstoj šla v tako skrajnost, da so dovedla v nevarnost normalno poslovanje svojega podjetja.
V trgovini opažamo stalno naraščanje delovne sile in znaša ta porast v letošnjem letu 11% napram lanskemu letu, pri tem pa je
rudnik Črnega premoga
v vremskem britofu
Z odločbo občinskega ljudskega odbora v Divači je prenehalo obratovati podjetje »Rudnik črnega premoga Timav« v Vremskem Britofu zaradi nekaterih gospodarskih težav, v katere je prišlo to podjetje. 2e lani je rudnik prenehal proizvajati premog, letos pa so sc v njem izvajala le raziskovalna ter izsledovalna dela v jašku »Adria IV«. Ta jašek, ki je v Vremskem Britofu oziroma v Famljah, ima po vsej verjetnosti bogat sloj premoga. ki ga bo treba načrtno Izkoriščati. Zato so letos iz njega izčrpali vodo, ga opremili z okvirom in z izvoznim stolpom ter uredili prehode. Namestili so izvozni stroj, kompresor in črpalko, obnovili so električno napeljavo, montirali nov transformator, zgradili vzpenjačo, med drugim uredili tudi strojno delavnico v bližini jaška. Z ozirom na ta dela je bilo potrebno ustanoviti novo podjetje, ki bo v izgradnji do 31. deccmbra prihodnjega leta. Podjetje ni v družbeni evidenci, ki jo vodi Narodna banka, ima pa poseben račun, preko katerega se stekajo in trosijo sredstva, ki jih podjetje ustvarja s predajo premoga, izkopanega med raziskovalnimi deli.	r-
promet drobno
v trgovini na debelo in padel za 4%, v zunanji trgovini pa se povečal za 28%.
To so nekateri rezultati v izvajanju družbenega plana, v letošnjem letu — dobri in slabi — ki pa zgovorno kažejo, da bodo glavni proporci družbenega plana' zadovoljivo izpolnjeni, v kolikor bodo' delovni kolektivi vztrajali v sedanjem tempu proizvodnje do zadnjega dne letošnjega leta in bodo še nadalje povečali izkoriščanje kapacitet in izboljševali proizvodne procese.	P. A.
	*,.	
		
		
		
.¿UičičSKi		

.k \flff mMtm
Za Dan republike je bila v Kopru v novi servisni delavnici Tomosa odprta okusno aranžirana izložba, v kateri tovarna prikazuje svoje izdelhs
OBUDA JE V ROKAH OBČINE
Združevanje več zadružnih trgovskih poslovalnic ima večstransko korist — Z namestitvijo kvalificiranega kadra v zadružnih trgovinah bi dosegli tudi sprostitev članov upravnih odborov za opravljanje drugih nalog, predvsem za dvig kmetijske proizvodnje
Posvetovanje predsednikov in upravnikov zadrug koprske občine, ki je bilo 28. novembra na pobudo ocinskega sveta za gospodarstvo, je v glavnem utrdilo prepričanje, da je tako za uspešno poslovanje zadruge, kakor tudi za boljšo organizacijo preskrbe potrošnikov nujno večkrat prirejati podobne sestanke in posvetovanja.
Razpravljali so med drugim o sistemu ureditve trgovinske mreže in o sedanjem stanju poslovnih prostorov. Čeprav je upravičena želja potrošnika, da ima poslovalnico svoje zadruge v neposredni bližini, se pravi v vsakem količkaj večjem zaselku, pa je to težko realizirati. Za trgovinske lokale niso potrebni le prostori, ki bi odgovarjali vsem sanitarno-tehnič-nim predpisom. Potrebna so znatna sredstva za njihovo vzdrževanje in tudi veliko denarja za namestitev osebja, ki v manjših zaselkih zaradi majhnega prometa ne more biti polno zaposleno. Taki primeri takojšnje rešitve vprašanja dobre in kvalitetne postrežbe, ne da bi bilo pri tem potrebno poslovati z izgubo, so v vaseh Koštabona, Krkavče in Puče. Te poslovalnice imajo le 175.000 do 240.000 dinarjev mesečnega iztržka, razen tega pa so v prostorih, ki niso primerni za trgovinsko dejavnost. Zato tamkajšnji prebivalci predlagajo, da bi na cestnem križišču, primerno oddaljenem od vseh treh vasi, uredili- nove enotne trgovinske prostore. Izračunali so, da bi s takšno rešitvijo tega
vprašanja v dveh letih poravnali vse obveznosti v zvezi z ureditvijo novih prostorov in to le iz sredstev, ki jih kot izgubo priznavajo zaradi poslovanja v takih pogojih kot so sedaj.
Prav bi bilo, da bi grosistična podjetja, ki oskrbujejo manjše trgovine, imela takšna prevozna sredstva, da bi lahko obiskala vsako poslovalnico.
Posebne težave ustvarja kmetijskim zadrugam pomanjkanje kvalificiranega trgovskega kadra. Zaradi tega morajo vsi člani uprav-
nih odborov, namesto da bi skrbeli za pospeševanje kmetijstva, reševati le probleme okrog trgovine. Če bi namreč KZ imele, in to ni samo ugotovitev iz dosedanjega dela kmetijskih zadrug le koprsk® občine;, pač pa je to primer, ki ga več ali manj pojavlja skoraj v veliki večini povsod, samo eno stalno in seveda polno zaposleno osebo, ki bi upravljala tudi več poslovalnic, bi lahko člani upravnih odborov KZ imeli dovolj časa za udejstvovanje na "važnejših področjih dela v KZ kot je trgovina.
Na tem posvetovanju so razpravljali, da bi bilo dobro proučiti možnosti gospodarske osamosvojitve trgovske dejavnosti in tudi najti način za poenostavljenj» načina oskrbovanja poslovalnic, ker bi se s tem znatno znižali režijski stroški.
Posnemanja vreden zgled sindikalne podružnice PTT tehnične sekcije — Dosledno izvajanje sklepov — pogoj za uspešno delo — Izobraževanje je prva naloga — Kritično stanje v ključavničarski delavnici bi morala obravnavati tudi sindikalna organizacija
Člani sindikalnih podružnic postojnske občine vse premalo razpravljajo o izboljšanju organizacije dela, o povečanju delovne storilnosti in proizvodnje, o delu organov družbenega upravljanja in o prirejanju politično vzgojnih ter strokovnih tečajev. Tudi ne razmišljajo o ustanovitvi blagajn vzajemne pomoči za svoje člane in ne posnemajo zgleda sindikalne podružnice Telefonsko-telegrafske tehnične sekcije v Postojni, ki je že ustanovila takšno blagajno.
Vse to so ugotovili delegati 37
DOSLEJ UMRLO V SKOPJU 11 OTROK. Dekanat medicinske fakultete v Skopju je uradno sporočil, da je zaradi težke infekcije na oddelku za tuberkulozni me-ningit umrlo doslej že 11 otrok. Bolezen se je pojavila, po mnenju strokovne komisije, zaradi napačnega ravnanja z zdravili. Biološka analiza je pokazala, da gre za gnojno vnetje možganskih celic pod vplivom posebne vrste bakterij, ki so se pojavile po Vbrizgavanju razredčenega strep-tomicina. Preiskava še traja.
SNEŽNI METEZl V BOSNI povzročajo velike težave v železniškem, avtobusnem in telefonskem prometu. Minulo soboto so bile pretrgane vse telefonske zveze Banje Luke z Beogradom, Zagrebom in Sarajevom. Pod težo snega je pretrgana tudi cestna električna napeljava. Zaradi snežnih žametov je bil prekinjen vc-s avtobusni promet, vlaki pa prihajajo in odhajajo z velikimi zamudami.
HUDA NESREČA NA SKADR-SKKM JEZERU. Pretekli teden je C pripadnikov JLA utonilo v razburkanem Skadrskem jezeru, ko so bili na vsakodnevnem obhodil, Čeprav je več prebivalcev . prišlo z majhnimi čolni na pomoč, so našli pri življenju le dva člana posadke.
ZASILNI PRISTANEK REAKTIVNEGA LETALA. Enosedežni reaktivni lovec italijanskega vojnega letalstva iz Riina je zaradi slabega vremena prisilno pristal na asfaltni cesti proti Omišu pri Splitu. Pri tem je ubil nekega delavca iz Splita, Po izjavah očividcev pa je za las manjkalo, da ni letalo trčilo z dvonadstropnim avtobusom, polnim potnikov.
NOVA TOVARNA LAHKIH KOVIN V SlBENIKU je začela obratovati na Dan republike. Letno bo dajala razen več tisoč ton surovih aluminijastih blokov tudi IG tisoč ton valjanih izdelkov.
V	SKOPJU so odprli pretekli teden MODERNO INDUSTRIJSKO KLAVNICO. Letna zmogljivost nove industrijske klavnice s hladilnico znaša okrog G.300 ton svežega mesa, izdelkov iz suhega mesa, konserv in drugih živilskih artiklov. Za klavnico bo potrebnih vsako leto okrog 10.000 prašičev, 120.000 goved in 200.000 ovac. V hladilnico pa bo moč spraviti 2X40 ton svežega mesa, 510 ton mlečnih izdelkov, 500 ton sadja in zelenjave in 140 ton drugih izdelkov. Klavnica bo konservlrala 2400 kg mesa dnevno. Razen tega se bo ukvarjala tudi s predelavo sadja in po vrtnine ter z opravljanjem raznih uslug,
PROIZVODNJA ALUMINIJA V SLOVENIJI. Delavski svet Tovarne aluminija v Kidričevem je sprejel proizvodni načrt za leto 1957, Po tem načrtu predvidevajo, da bodo izdelali prihodnje leto 40,000 ton glinice in 14.000 ton aluminija.
V	ZAGREBU SO SE ZAČELE TELEVIZIJSKE ODDAJE. Pred kratkim so začeli oddajati v Zagrebu poskusni televizijski spored, Ta mesec bodo oddaje dvakrat tedensko, od januarja prihodnjega leta pa bodo oddajali domač program vsak drugi dan. Razen tega bodo še vedno prenašali sporede avstrijskih in italijanskih postaj. Prve domače televizijske oddaje so bile v počastitev Dneva republike 29. in 30. novembra.
sindikalnih podružnic postojnske občine na nedavnem rednem letnem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta. Zato so po temeljiti razpravi sprejeli vrsto sklepov, ki bodo ob njihovem doslednem izvajanju omogočili uspešnejši razvoj dela osnovnih sindikalnih organizacij.
V pretekli poslovni dobi se je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta sestalo osemkrat. Na sejah so v giavnem razpravljali o izvajanju načel družbenega upravljanja ter o organizaciji dela v posameznih podjetjih. Da bi povečati delovno storilnost in seznanili člane delovnih kolektivov o njihovih nalogah v našem proizvodnem procesu, je občinski sindikalni svet priredii štiridnevni seminar za člane delovnega kolektiva. Lesnoindustrijskega podjetja v Postojni in seminar v podjetju »Javor« v Prestranku. V kratkem pa bodo v obeh omenjenih podjetjih priredili s sodelovanjem krajevne organizacije Rdečega križa zdravstveni tečaj za žene.
Člani občinskega sind. sveta so tudi pomagali odborom sindikalnih podružnic pri njihovem delu. V ta namen so organizirali celodnevni tečaj za tajnike in blagajnike osnovnih sindikalnih organizacij.
Na občnem zboru, na katerem j s govoril predsednik občinskega ljudskega odbora Postojne Jože Baša o nalogah sindikalne organizacije pri ideološko politični vzgoji njenih članov in o nujnosti krepitve družbenega upravljanja, so razpravljali tudi o izvajanju letošnjega družbenega plana. Pri tem so obsodili poslovanje ključavničarske delavnice v Postojni, ki je dosegla predvideni polletni plan proizvodnje in ustvarila predvideni dohodek le v višini 36,6 % ter povečala plačni fond kar za 18,5 %. Delegati občnega zbora, ki so zastopali 2.603 člane sindikalnih podružnic s področja postojnske občine, so v razpravi o takšnem stanju v ključavničarski delavnici ugotovili, da se delovni kolektiv tega podjetja v premajhni meri trudi doseči izvršitev predvidenih nalog in da z neopravičenimi Izostanki od dela zavira uspešno poslovanje.
V sodelovanju z ljudsko oblastjo in potrošniškimi sveti
ccococacooM»ooaocoooc^ocooocooo^^
Verujte, da je novinarju dosti ljubše, če lahko namesto kritičnih zapisov na račun naše trgovske mreže napiše tudi kaj pohvalnega, kaj tako zglednega, da potem takšno pisanje lahko služi za posnemanje.
Brez dvoma je poslovanje trgovskega podjetja »Mestne trgovine« v Postojni v mnogih ozirih takšno, da lahko nekatere tamkaj pridobljene izkušnje mirne duše priporočimo ostalim trgovskim podjetjem, naj jih še ona preizkusijo — v korist potrošnika, seveda.
Začnimo z zelo konkretnimi podatki! Primerjajmo cene nekaterih potrošnih artiklov v Mestnih trgovinah v Postojni in pa cene istim artiklom v Kopru; čebula 71 do 75 dinarjev v Postojni napram 120,— dinarjem v Kopru; kislo zelje 40 napram 70; zimska jabolka 35 napram 45; krompir 12 napram 20 do 22; jajca 17 do 18 napram 25; paprika za vlaganje je bila v Kopru po 40, v Postojni po 30 itd. Tudi zelenjava je bila v Postojni cenejša, kakor pa v Kopru.
Preden pojasnimo skrivnost, kako je mogla Postojna potrošnikom te in še mnoge druge stvari prodajali ceneje od Kopra, naj navedemo tale podatek: letošnji družbeni prispevek je bil Mestnim trgovinam povečan, potrošniški svet, delavski svet in vodstvo podjetja pa je prav ob tem povečanju sprejelo sklep, da bodo v letošnjem letu -— znižali svojo maržo za 1,5 do 2%! Ko so sprejemali in izvajali ta sklep, so seveda mislili na občutno znižanje režije in na to, da za vsako ceno poiščejo vse skrite možnosti v svojem poslovanju.
V razgovoru z direktorjem tega postojnskega podjetja smo zvedeli za nekatere koristne prijeme, ki so omogočili, da je podjetje zmoglo zvišani družbeni prispevek ob istočasnem znižanju cen osnovnim življenskim artiklom. Predvsem to podjetje odkupuje kmetijske pridelke tam, kjer so cenejši: čebulo so kupovali po Makedoniji; zelje so kupili v Srbiji, nato ga pa sami doma zribali — zato imajo v Po-
Te dni so v Ilirski Bistrici odprli mlečno kuhinjo, v kateri bo vsak dan okrog 400 šolskih otrok dobilo malico. Kljub neodločnosti nekaterih, kljub črnogledemu skepticizmu drugih ali celo odporu tretjih, kar se je vse izgubljalo v dolgotrajnem brezplodnem razpravljanju, je posebna komisija šolskega odbora osnovne šole uspela v izredno kratkem času uresničiti lepo zamisel in davno željo šolskih otrok ter njihovih staršev v Ilirski Bistrici.
Šolski odbor pa je tudi sicer aktiven. Veliko skrb posveča izboljšanju pogojev pouka, zanima pa se tudi za napredek šolarjev. Vsestransko skuša izpolniti naloge in obveznosti, ki jih je sprejel ob svoji izvolitvi. Na svoji nedavni seji so člani odbora razpravljali o materialnem stanju šole. Zahtevali so od gradbenega podjetja »Sloga«, ki popravlja po letošnjem potresu poškodovano šolsko poslopje, naj dela čimprej dokonča. Imenovali so celo posebno komisijo, ki bo za to skrbela.
stojni kislo zelje tako poceni; jajca so kupovali po Hrvaškem in Prek-murju, papriko in česen po Srbiji itd.
Znatne prihranke v režiji so v tem podjetju dosegli s tem, da so poiskali prav vse možnosti čim cenejšega transporta. Zelenjavo so n. pr. prej prevažali iz Gorice s kamionom, ki ni bil vselej polno naložen, sedaj pa so se orientirali na avtobusni prevoz posameznih zabojev, kar je nekajkrat ceneje. Nadalje so zmanjšali kader v odnosu na promet, hkrati pa še proučujejo možnost nadaljnjega zmanjševanja števila kadra na račun povečanja števila poslovalnic, pri čemer se ne mislijo odreči dosedanji kulturni postrežbi in nadaljnjemu dostavljanju nakupljenih predmetov- potrošnikom na dom.
Direktor Boškovič v svojem pri-
povedovanju ni zamolčal tudi tele zgledne podrobnosti: pravi, da ga je nekako pred tremi meseci poklical k sebi v občinsko pisarno predsednik občinskega odbora. Predmet razgovora je bil; kaj je podjetje s svojimi sedmimi trgovinami v Postojni ukrenilo in kaj še namerava storiti, da bo prebivalstvo občine preskrbljeno z zimnico pravočasno, poceni in v dobri kvaliteti, Razgovor je bil temeljit in ploden, saj več glav res več ve, Po našem pa je pri vsem tem važna tudi okolnost, po kateri dobivajo delavski sveti, direktorji in sami potrošniki občutek, da tudi ljudska oblast bedi nad preskrbo naših delovnih ljudi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami — sicer pa imamo za vse to kar primeren izraz: dobro družbeno upravljanje!
sš
con
... če bi kmetijske zadruge v pivški občini posvetile več pozornosti arondaciji zemlje, krepitvi socialističnega sektorja obrtništva in izboljšanju načina odkupa poljedelskih pridelkov;
... če bi se državljani, ki želijo dobiti razna pojasnila, raje obračali s svojimi prošnjami na krajevne organe in si prihranili čas in denar, ki ga porabijo za pol od doma do občinskega ali okrajnega ljudskega odbora. S tem bi tudi napravili uslugo uslužbencem teh ustanov, ker jih ne bi po nepotrebnem nadlegovali z večkrat skoraj nepomembnimi vprašanji;
... če bi se pristojni oblastn i organi, pa tudi morda avtobusna podjetja, lotili postavitve zasilnih lesenih čakalnic na važnejših avtobusnih postajališčih. Marsikateremu potniku bi bilo prihranjeno čakanje v burji ali snegu na nezavarovanem mestu ob tabli z znakom postaje;
...če bi na poslopju Komunalne banke v Kidričevi ulici v Kopru namestili cestno-prometni znak prepovedi vožnje v smeri proti avtobusni postaji, da ne bi motorna vozila ob vstopu na Pristaniški trg po nepotrebnem ogrožala živahni promet, ki je v tem delu mesta;
... če bi postojnska kmetijska zadruga najprej pomislila na stotine delavcev pri LIP, ki bi lahko brez zadostnih količin hlodovine ostali brez dela, ter šele nato za dinar večjega dobička prodajala les ■ Izven domače občine.
oooocccoccoocooooooocooooocoooooccoocoooccocooooooooooooooocooooooooooooo
£S efl ¥
Na seji občinskega ljudskega odbora v Divači, ki je bila 28. novembra, so razpravljali o poročilih občinskega sveta za komunalne in stanovanjske zadeve ter občinskega sveta za splošno upravo in notranje zadeve. Razpravljali so tudi o vrsti predlogov gospodarskega značaja, na osnovi katerih so izglasovali odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve, odločbo o prenehanju dosedanjega in o ustanovitvi novega podjetja za izkoriščanje rudnika črnega premoga v Vremskem Brilofu, odločbo o no-tranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, upravnih organov občinskega ljudskega odbora ter odobrili posojilo iz občinskega kreditnega sklada za zidanje petsta-novanjske hiše v Divači,
Poročilo sveta za komunalne in stanovanjske zadeve je med drugim ugotovilo, da je vrednost v zadnjih letih zgrajenih objektov znatno višja od vloženega kapitala, ker so graditelji s prostovoljnim delom vplivali na zmanjšanje dejanskih stroškov zgraditve ali popravil komunalnih objektov. Poročilo je tudi omenilo, da je v diva-ški občini vprašanje preskrbe z zdravo pitno vodo še vedno pereče. Sedanje stanje nujno narekuje gradnjo večjega vodovoda za potrebe divaške občine, razen tega pa gradnjo manjših vodnih objektov, predvsem v vaseh Gabrče, Lokev, Dolenja vas, Laže, Doljne Vreme, Gornje Vreme, Vremski Britof, Ko-zjane in Rodik,
Svet za splošno upravo in no-
tranje zadeve pri ObLO Divača je poročal o dosedanjem delu, ki se jt' v glavnem nanašalo na proučevanje izboljšanja požarne varnosti. Na eni izmed svojih zadnjih sej je svet razpravljal o nalogah komisije za požarno varnost in o organiziranju skupin za varnost ljudi. Komisija za požarno varnost bo kot oblastni organ vsklajevala delo občinske gasilske zveze z delom občinskega ljudskega odbora in bo skrbela za razvoj prostovoljnega gasilstva, ki je v divaški občini potreben organizacijske in materialne pomoči. Razen tega bo ta komisija pripravljala predloge za izboljšanje vodnih razmer, seznanjala bo prebivaice z varnostnimi protipožarnimi ukrepi in podobno.
Svet za splošno upravo in notra-
Kaj pravijo na to potrošniški svet in organi delavskega samoupravljanja v piranskem
trgovskem podjetju »Živila«?
Če bi bil potrošniški svet pri trgovskem podjetju »Živila« v Piranu bolj delaven, bi verjetno ne bilo pri tem podjetju toliko problemov, kot jih je. Trinajst oseb, zaposlenih v upravi podjetja, v štirih poslovalnicah in v skladišču alkoholnih pijač, pod vodstvom direktorja, ki »ni polno zaposlen« (to je njegova izjava), dobiva kljub visokim maržam na prehrambene predmete (kava slast 66 %, paradižniki v škatlah 20 %, ješprenj 19 %, kavni nadomestek »Proja« 17,6 %, bela moka in milo po 12 %) le 80 % plače, pa čeprav je promet na enega zaposlenega v skladu s splošnim povprečjem. Postavlja se vprašanje, kje so vzroki takšnemu stanju.
Skladišče alkoholnih pijač je v takšnih prostorih, da ni možno zaradi velikih količin blaga voditi točnega nadzora nad vskladiščeni-mi količinami. V skladišču v Savu-drijski ulici je več zabojev čokolade, ki baje ne gre v promet, in so jo zato načele miši.
Uslužbenci podjetja so kreditirali potrošnikom 475.269 dinarjev. Neki poslovodja je zapustil svoje delovno mesto in je z njegovim odhodom nastalo vprašanje obraču-
na za 394.992 dinarjev; knjigovod-kinja, ki je zapustila podjetje, je zabeležila na listke (nekateri izmed njih so kar iz ovojnega papirja), da si je sposodila 68.000 dinarjev; direktor ima konto predujmov v višini 76.000 dinarjev, od katerih je vrnjenih 62,500 dinarjev itd.
Zapisniki sej upravnega odbora, ki so spravljeni na domu preetsed-nika, ugotavljajo da so vse štiri poslovalnice napravile v zadnjih desetih mesecih za 320,000 dinarjev kala, ki ga delijo na tri kategorije. Pol odstotka od vsega prometa priznajo poslovodjem poslovalnic, drugi del kala ustvarja pokvarjeno blago, ki ga kot neužitnega označi sanitarna inšpekcija,
in tretji del tisto pokvarjeno blago, za katerega smatra posebna komisija podjetja za neunovčljivo. Pri priznanju kala je najzanimivejši dokument, ki priznava pol odstotni kalo od prometa poslovodji, ki je pred meseci zapustil podjetje z 49.000 dinarji primanjkljaja.
Skratka, nekaj v tem trgovskem podjetju ni v redu. Potrebno bo, da se potrošniki zanimajo za poslovanje piranskega podjetja »Živila« in da tudi občinski oblastni organi proučijo sedanje stanje ter odstranijo vse nepravilnosti, ki zavirajo solidno preskrbo prebivalstva z živilskimi predmeti in hkrati ustvarjajo upravičeno javno kritiko.	Milan Cirk
nje zadeve pa doslej ni posvetil dovolj pozornosti proučevanju vzrokov mladinskega in gospodarskega kriminala ter raznih prekrškov.
V razpravi so odborniki ObLO Divača med sprejemanjem predloženih osnutkov odločb in odlokov razpravljali .tudi o trenutnih gospodarskih problemih. Tako so med drugim ugotovili, da prepočasi napreduje delo na določitvi gradbenih okolišev. Doslej so namreč izdelali le triletni zazidalni 'načrt za Divačo. Vzrok temu je v glavnem pomanjkanje strokovnjakov. Govorili so tudi o nedelavnosti sveta stanovanjske skupnosti, ki se doslej še ni sestal. V razpravi o ureditvi javne razsvetljave, ki je bila letos izboljšana v ICozjanah, Gornjih Vremah, Skocjanu, Dolenji vasi in Senadolah ter delno v Divači, Senožečah in Lokvi, so odborniki sprejeli sklep, da bodo v prihodnje prej ko mogoče skušali napeljati novo ali obnoviti staro električno napeljavo v vseh drugih vaseh
Občinski ljudski odbor v Divači bo moral v bližnji prihodnosti poskrbeti za popravilo ceste na Ko-zjane in gradnje poti na pokopališče v Vreme ter gradnje napaja-lišča v Naklem in Zavrhku kakor tudi ureditve napajališča v Divači, popravila zidu pri' otroškem vrtcu v Lokvi in rešiti vprašanje stanovanjske stiske v Divači.	r-
POVECANA SREDSTVA REPUBLIŠKEGA STANOVANJSKEGA SKLADA. Republiški stanovanjski sklad se bo letos povečal od predvidenih 560 milijonov na okoli 780 milijonov dinarjev. Sredstva republiškega sklada bodo največ porabili za gradnjo stanovanj v premogovnih bazenih, večje vsote pa bodo porabili tudi za gradnjo stanovanj v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Napori oblastvenih in družbenih organov za okrepitev turistične dejavnosti na Postojnskem
il a z p i s za tečaj politične sole pri ck zks
(OD fi. FEBRUARJA DO 30. JUNIJA 1957)
Petmesečni tečaj Politične šole pri CK ZKS daje osnovno ekonomsko-polilično izobrazbo predvsem delavcem in delavkam, ki se že udejslvujcjo v delavskem samoupravljanju in v družbenih organizacijah.
Prijave za sprejem v šolo pošljite na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37/11 trakt, do 31. decembra 1956, hkrati pa tudi na svoj občinski kor.iiie.
V prijavah navedite osebne podatke o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi in o višini mesečnih prejemkov.
Šola ima internat, ki je namenjen predvsem tovarišem in tovarišicam izven Ljubljane. Podrobnejše informacije dobite na upravi šolo oziroma na občinskem in okrajnem komiteju ZKS svojega področja. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja.
O nujno potrebnih delih za uspešnejši razvoj turizma v postojnski občini, kjer je turizem pomemben gospodarski činitelj, so te dni razpravljali odborniki občinskega ljudskega odbora v Postojni.
Občinski svet za turizem in gostinstvo, je na vseh dosedanjih sejah obravnaval izdelavo petletnega perspektivnega plana razvoja turizma in gostinstva in njegov investicijski načrt ter izdelal več predlogov; priporočil je občinskemu ljudskemu odboru, naj stori vse, da bi se turistično-gostinska dejavnost na območju postojnske občine čim bolj razvila.
Na tej seji so razpravljali o nujnosti zbiranja finančnih sredstev za ureditev poslopja hotela ».Tavor-nik«, kjer so možnosti povečanja njegove kapacitete za 80 ležišč, dalje za popravilo kuhinje in ogrevalnih naprav v »Jamski restavraciji« in za nabavo inventarja za gostišče »Nanos«. Govorili so tudi
o potrebi reorganizacije gostinske mreže v Postojni. Nekateri državljani namreč predlagajo, da bi gostišča »Kolodvorska restavracija«, »Sovič« in »Nanos« in še nekaj drugih prihodnje leto poslovalo po sistemu pavšalne obdavčitve, hotel »Javornik« in »Jamska restavracija« pa naj bi bili le sezonski podjetji.
Odborniki občinskega ljudskega odbora so razpravljali še o ureditvi camping prostora in kopališča v Postojni, o ureditvi poti, ki vodijo do znanih turističnih krajev, kot so Predjama, Pivka jama, Otoška in Planinska jama (v teh dveh bo treba misliti na elektrifikacijo), o ureditvi parkov in nasadov v Postojni, o postavitvi turistične postojanke na Soviču, o obnovitvi gradu v Planini in še o vrsti drugih del, ki bodo v znatni meri vplivala na povečanje obiska turistov.
Načrtov za izboljšanje sedanjega stanja gostinstva in za povečanje obiska tujih in domačih gostov, ki
ustvarjajo lep dohodek postojnski občini, je veliko. Kaže pa, da bodo znali poiskati tisto pot, ki jih bo ob sodelovanju vseh pripeljala do ureditve tega pomembnega gospodarskega vprašanja.
Ština
Še dve novi Kmetijsko-gospodarski šoli
ILIRSKA BISTRICA IN PREM
Na izredni seji občinskega sveta za šolstvo v Ilirski Bistrici so ob udeležbi predstavnikov ObLO, občinskega komiteja LMS, kmetijskih zadrug in Kmetijsko - gospodarske šole v Ravnah pri Pivki sklenili ustanoviti še kmetijsko-nadaljeval-ni šoli v Ilirski Bistrici in na Pre-mu. Imenovali so posebno komisijo, ki bo proučila predlog učnega načrta in pripravila vse potrebno za začetek šolanja.

V dolgi vrsti kulturnih ustanov, ki so zrasle na Primorskem po osvoboditvi, so tudi muzeji. Najprej je začel z delom Notranjski muzej v Postojni, nato Okrajni muzej v Kopru. Kmalu se jima bo pridružil še muzej na Goriškem.
Svoj sedež bo imel Goriški muzej v Kromberškem gradu, kjer mali kolektiv pridno ureja gradivo in prostore. Muzej bo imel več
Eksperimentalno gledališče iz Ljubljane je gostovalo ta teden v Kopru z delom novejšega francoskega komcdiografa Andreja Roussina »Mož, žena in smrt«. To delo jc bila letošnja otvoritvena predstava Eksperimentalnega gledališča, kakor imenujejo pri nas gledališče v krogu, ki sc lepo uveljavlja po vsem svetu, pri nas pa šele išče svojo poclcbo. V Kopru so nam prvi predstavili gledališče v krogu Tržačani z Begovičevo dramo »Brez tretjega«. Zaradi neposrednosti predvajanja in gledalčevega sodelovanja ter minimalnih stroškov so si tovrstne uprizoritve našle številne pristaše med igralci, občinstvom in gledališkimi upravami po Evropi in Ameriki. Morda bi tudi naše — potujoče —• gledališče začelo misliti na to obliko, ki bi se verjetno, zlasti pri gostovanjih, zelo obnesla.
Itoussin je znan francoski dramatik, ki se tudi v tej igri ni izneveril svojemu načinu preprostega in učinkovitega oblikovanja človeških usod. Lahkotno oblikovana življenjska zgodba bi lahko zdrknila na raven običajne kriminalke, če ne bi bilo avtorjeve umetniške potence in prepričljivega humorja. Ljubljanski igralci Sava Severjeva, lože Zupan, Lojze Potokar, Milcva Ukmarjeva in Franček Drofenik so tudi koprskemu občinstvu dokazali svoje visoke igralske kvalitete. Delo je režirala Balbina Battelino-Baranovičeva, glasbo Vilka TJkmarja pa je izvajal Marjan Fajdiga.
Koprsko gledališko občinstvo, ki je popoldne in zvečer napolnilo gledališko hišo, je z navdušenim ploskanjem dalo duška svojemu priznanju 111 z vsem srcem želi, da to prvo gostovanje ne bi bilo tudi zadnje.
Z enakim uspehom jc ljubljansko gledališče gostovalo tudi v Piranu.
OBČNI ZBORI SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV
SEŽANA
V	vrsti občnih zborov po naših mestih in vaseh je imelo tudi sežansko DPD Svoboda pred časom svoj letni občni zbor. Iz poročila tov. predsednika Rodice je bilo razvidno, da so v Sežani pravzaprav samo obnovili tisto, kar so nekoč že imeli, pevski zbor in salonski orkester, in da bistveno niso napredovali. Toda hitri razvoj socialistične stvarnosti narekuje tudi še drugačne oblike kulturno-prosvetnega dela. Ljudska univerza se v pretekli sezoni ni prav posebno uveljavila, čeprav je v Sežani dovolj kadra za to panogo udejstvovanja. Na razpolago je tudi 'kino projektor in druge priprave. . Kazalo bi tudi ustanoviti razne politične in strokovne tečaje.
V	svojem poročilu je tovariš predsednik omenil tudi razna gostovanja, zlasti koprskega in tržaškega gledališča. Gostovanj si želijo v Sežani čimveč in občinstvo je že postalo občutljivo za kvaliteto.
Razen pevskega zbora in salonskega orkestra nameravajo v novi sezoni obuditi k življenju še godbo na pihala, dramski odsek in lutkovni oder. V okviru Svobode deluje v Sežani tudi kino, ki skrbi za pester spored in druge zabavne prireditve.
Precej razgibana razprava po poročilu je dopolnila nekatere probleme sežanske Svobode in nakazala družbeno vlogo kulturno-, prosvetnega udejstvovanja.
KOSANA
Lahko bi. rekli, da dela v Ko-šani samo knjižnica. Se pevski zbor, ki so ga imeli, je utihnil. V razpravi po poročilu predsednika DPD Svoboda lov, Slavka Pipana
je prišlo na dan vprašanje prostorov, s katerimi razpolaga zdaj Kmetijska zadruga. Toda upravni odbor zadruge je zagotovil, da bo prostore izpraznil in pobelil ter jih dal na razpolago Svobodi, ki pa mora začeti z delom, da bo upravičila svoj obstoj.
PALCJE
Kulturnoprosvetno društvo v Palčju letos ni delalo. Zanimanja pa je precej, zlasti med mladino. Zato se je odbor društva sestal in sklenil, da za začetek pripravi večer Kajuho-vili pesmi. V načrtu imajo tudi nekaj izobraževalnih tečajev med zimsko sezono.
»SVETLOBA NAD DAVNINO« V ILIRSKI BISTRICI
Gledališče Slovenskega Primorja iz Kopra je gostovalo v Ilirski Bistrici z Marodičevo kroniko v treh dejanjih (kakor jo pisatelj v podnaslovu sam imenuje) »Svetloba nad davnino.«
Odraslo prebivalstvo našega mesteca si je kroniko lahko ogledalo že v četrtek zvečer (22. XI.), medtem ko je bila predstava za dijake in šolarje v petek dopoldne.
Vsekakor- smo gledališču hvaležni, da nas je obiskalo in prineslo v našo enolično kino-kulturo nekaj osvežujočega vetra, da ne rečemo — vetrč-ka. Ako bi poslušali ljudi, ki so odhajali s predstave, bi slišali mnogo pohvalnega. Na splošno jim je predstava ugajala, morda je nekatere prevzela tragično-idealna žrtev Andreja Mahniča; ali pa jih je presumía filozofsko-razpravljajoča ljubezen nesrečne Lukrccije; morda je strašno trpljenje kmetov vzbudilo sočutje in ogorčenje v čutečih srcih; ali pa je preračunljivo in razvratno življenje plemstva vzbudilo gnus. Velik del uspeha pa jc treba pripisati momentom, ki so izven vsebine in igranja, to je, izvajanju pred zaveso in na odru, hitro menjajočim slikam, godbi in ploščam, ki so s svojim besedilom uspešno posegale v tok dejanja.
Predstava je bila namenjena ljudskim množicam in je kot taka svoj namen tudi dosegla — kolikor lahko sodimo po izjavah ljudi. Ali imamo pravico pogledati še s kakšnega drugega stališča? Ne vem, morda bi bilo preveč in — kot nestrokovnjaki — nismo niti poklicani za kaj takega. Dejstvo pa je, da človek ni mogel dobiti jasne predstave o uporu v Kopru in okolici ob koncu 18. stoletja. Posamezni prizori — ploščice v mozaiku — so kaj nasprotno sestavljeni in' tvorijo nejasno sliko. Krivda ne leži torej samo na igralcih, ki so prikazali kar preveč sodobno obarvane in neživljenjske ljudi (zlasti ženske), ampak tudi na besedilu z nesrečno postavljenimi monologi, ki preveč filozofirajo in premalo izražajo. Sodobne besede in fraze ne karakterizirajo ljudi 18. stoletja.
Na splošno je bila igra v četrtek zvečer — v primeru s petkovo predstavo -r dobra. Ne vem, ali za otroke res ni važno, kako je? Oni so pač najlivaležnejša publika, saj so sc v mnogih očkali svetile solze sočutja, mnogo pesti se je stisnilo v znak sovraštva do vseh zatiralcev — in to kljub neprizadetemu igranju.
Za zaključek: Veseli smo tega obiska, ki je dosegel svoj namen — dal je predstavo, ki je vzbudila v ljudeh večji ali manjši odziv, želimo, da bi še prišli in nam nudili morda tudi še kaj bolj kvalitetnega. N. K.
oddelkov, med katerimi bo najbolj bogat oddelek posvečen narodnoosvobodilni borbi. Razen tega bodo v posebnem oddelku razstavljeni dokumenti o življenju goriških Slovencev "pod avstro-ogrsko monarhijo. Posebno presenečenje bo soba, posvečena »goriškemu slavčku« Simonu Gregorčiču. Tudi etnografske zanimivosti bodo imele svoj oddelek.
Muzej v Kromberškem gradu zdaj urejujejo in še ni odprt za javnost. Predvidevajo pa, da b'o svečana otvoritev prihodnje leto.
• fjî
" I M: ñ ■ vi
mmm s m * : kíiíís .......ššm.......HÉI irf >n Ü i......
Profil upravne zgradbe OLO v Novi Gorici, kjer je bila ob prazniku Dneva republike razstava nekaterih dokumentov iz NOB, dela zbirke Goriškega muzeja
O delu sveta za šolstvo, sveta za kulturo in prosveto ter sveta za telesno vzgojo so razpravljali na zadnji seji ObLO v Piranu. Odborniki so predhodno dobili podrobno izdelane elaborate o delu svetov od njihove ustanovitve pa do danes, kjer je bila zajeta tudi vsa problematika piranske občine na teh področjih. Zato je bila tudi razprava temeljita in delo zelo plodno.
Na seji, ki je trajala ves dan, so odborniki v plodni razpravi še dopolnili elaborate in pokazali veliko zanimanje in voljo za rešitev perečih problemov.
Novogoričani so gostovali v Gorici
Pred kratkim je gledališče iz Nove Gorice prvič gostovalo v Gorici. Izvajali so Hopwoodovo komedijo »Vzorni soprog« v režiji Janeza Lavriha. Razen amaterjev sta nastopila tudi dva poklicna igralca.
S svojim dobrim igranjem so želi Novogoričani veliko priznanje in rojaki onstran meje so izrazili željo, da bi jih kmalu spet lahko pozdravili v svoji sredi.
MLADINSKI ROMAN Z DALMATINSKO TEMATIKO
Pri priznani nemški založbi v Milnehenu je izšel pred kratkim mladinski roman »Rdeča zora» pisatelja Kurta Helda. Dejanje romana se odvija v Dalmaciji, na obalah našega Jadrana, V nekaj mesecih je dosegla knjiga naklado nad 120 tisoč izvodov. Nemški književni kritiki so mnenja, da sa bo to delo uvrstilo med najboljše mladinske tekste svetovne literature.
ininunniMinniiinnuniutHnnitrniuiniuuiHuiiiiHuiiiiiHiiHiiiiiiuiuiiiniinuiiiinniiniiuiiiiiinimrniriinrTn
Tc dni bo odprla razstava slikarja Lea Vilharja v mali dvorani GSP v Kopru. Na sliki eden izmed razstavljenih alžirskih motivov — Leo Vilhar: Bon Saada — Alžir (1945)
ANTON MELIK: AMERIKA IN AMERIŠKI SLOVENCI
Te dni je poslala Državna založba Slovenije na knjižni trg potopis Antona Melika — Amerika in ameriški Slovenci. Knjiga opisuje velike uspehe sodobne tehnike, ki je prav v Ameriki dosegla svoj višek, toda ne zatiska oči pred senčnimi stranmi te »džungle«, kakor so imenovali Ameriko že Louis Adamič in IJpton Sinclair. To je dežela, kjer se človek sicer lahko uveljavi s svojim delom, toda to je tudi kraj, »kjer velja najhujši boj vseh proti vsem, kjer uspe in uspeva tisti, ki je močan, trd, sebičen, krut.« In družbeni red daje prosto takemu razmerju.
Ob zaključku knjige pravi avtor med drugim: »Fragmentarni so tudi moji zapisi o slovenskih izseljencih v Ameriki. Važno je in tudi naši rojaki v Ameriki štejejo za zelo nujno potrebno, da si izdelamo dobro pregledno sliko, kako se je razvijal naš izseljenski problem v preteklosti. To je ena od dolžnosti, ki jo imamo do sebe doma in do rojakov, raztresenih v tujini.«
Avtor pravi, da so iz teh nagibov nastali tucll ti popotni zapisi.
ZA LJUBITELJE OPER
Državna založba Slovenije v Ljubljani izdaja v drobnih knjižicah besedila priljubljenih oper. Te dni je izšla četrta knjižica, in sicer libreto znamenite Puccinijeve opere »Tosca«.
Besedilo za to znano opero, ki predstavlja »železni repertoar« vseh opernih desk po svetu, sta napisala j)o V; Sardouju Luigl Ulica in Giaco-mo Giacosa, Prevajalec teksta je Smiljan Samec, ki je s skrbnim prevodom ohranil zvočnost Puccinijevih arij,
Drobna knjižica bo prav gotovo našla mnogo hvaležnih odjemalcev,, saj je opera glasbena zvrst, ki ima veliko ljubiteljev in pristašev.
BESEDA — štev. 7—8
Iz vsebine:
Tone Pavček: Štiri enodejanke za Marijo. Janko Kos: Idejni izvori Cankarjeve literature, Saša Vegri: Mehki val, Siva vsakdanjost, Resi-gnaetja, Imela ni dom, Tiha pesem, Veriga dni; Saša Vuga: Račke po reki plavajo, Janko Car: Zvezde so ugasnile, Sanje, monolog srca: Jože Hudcček: Zgodba o nekem človeku, Veno Taufer: Pesniki, Balada o sivem zimskem popoldnevu. Prvi pomladni dan; Janez Jerovšek: Družbena stvarnost v Potrčevi prozi, Lojze Kraltar — Tone Pavček: Iz sodobne poljske literature, Herbert Grun; Dejavno slovstvo, Vltal Kl'a-bus: K sodobni tematiki, Zvezde so za oblaki; Janko Kos: Pot v objektivnost, Dušan Pirjevec: Obljuba dela dolg, Vasja Predan: Zapisek iz
dnevnika, Mirko Zupančič: Nekaj problemov iz naše literarne sodobnosti, Janez Dokler: Zemlja se z nami premika, Petar Vujičič: Beležka o novejši poeziji v Poljski, J. K.: O jugoslovanski literarni integraciji.
MLADI SVET - štev. 8
Iz vsebine:
Helena Puhar: Naši abecedarji, Ml-ša Sepe: Kaj so povedali otroci o svojih knjigah; Knjiga za otroke, Nove knjige za mladino, Deset filmskih zapovedi za starše in vzgojitelje, Helena Puhar: Moj otrok je tako togoten in napadalen; Ob tednu otroka, Dragan Lukič: Zgodba, lcl jo je zakrivil sprevodnik; Zakovšek Jože: Vzgoja gluhih otrok; Knjiga o spolni vzgoji, Lažnivost majhnega otroka, Ce dela otrok škodo, Jože Ciuha: Otroške mednarodne poletne vasi, Kajetan Kovič: Spominčice, Kristina Brenkova: Na splavu, Vladimir Cvetko: Kdo vzgaja mojega otroka, Katja Spur: Pred sodnikom; Pome-nek s starši. Pišejo nam, Ko preboli otrok otroško paralizo, Otroška oblačila.
PROTEUS — štev. 3
Iz vsebine:
C L AN Ivi — Miroslav Nikollč: O ma-liovnjakih in njih oblikah, Lavo Cer-melj: Povest umetne kovine, Ana Budnar-Tregubov: Nove metode pri raziskovanju ploda ln spor, Dušan Novak: Zeljnske jame, Jože Tavželj: Od klavne živine do mesa.
ODMEVI — S. Breskvar: Moje opazovanje Marsa ob letošnji opoziciji, A. Polenec: V obnovljenem prlrodo-slovnem muzeju.
KNJIŽNE NOVOSTI — Sodobno čebelarstvo; Knjiga o čebelah (J. Hadži).
DROBNE VESTI
OBZORNIK
Iz vsebine:
štev. 12
Matevž Hace: Podlclančeve tri go-spodnlje, Theodor Slorm: Nekaj o mačkah, William Saroyan: Iznajdi-tclj in igralka, A. P. Cehov: Sala, France Planin^: Naše Pomurje, Aron Cotrus: Peter ' Gostač, S, P.: Alfred Nobel, Anton Sovre: Antična reportaža, Alcides Greca: Genij, Heinrich lleine: Dober nasvet, K. Lund Hau-sen: Topla voda na mrzli Islandiji, Jean Touchard: Buenos Aires — mesto kontrastov, Charles Mountford: Pleme TI\vi — ljudje kamene dobe. Bruno Ciclgnani: Karabinjer in deklica, Dr. Stane Mikuž: Ponarejevalci umetnin. Portreti Josipa To-mtnea; Čudovito življenje bakterij; Vida Taufer: Onstran upanja, A. M.: Azija uvaja kontrolo rojstev, M. Zq-ščenko: Dve humoreski, Henderson: Aspirin — človekov prijatelj. Dr. M. Cernlč: Naše učinkovito okostje,
Slikovne priloge: Svet ob Muri, Tominčevi portreti.
Letos nekoliko večje zanimanje kmečke mladine za šolanje ^ff
o a
Priprave za ustanavljanje kmetij-sko-gospodarskih šol v našem okraju so v glavnem zaključene. Bilo je nemalo težav. So pa občinski ljudski odbori razumevali potrebe po strokovni izobrazbi kmečke'mladine ter dali na razpolago za ustanovitev in redno poslovanje teh šol nujno potrebna denarna sredstva. Tudi nekatere kmetijske zadruge so gmotno in moralno podprle uresničitev te zamisli.
Čeprav je bilo v nekaterih krajih v prvih dneh ustanavljanja kme-tijsko-gospodarskih šol nekaj dvomov o tem, da bi bilo dovolj učencev, je s pojasnjevanjem pomena takih šol uspelo prepričati mladino na vasi, pa tudi njihove starše, da je strokovna izobrazba nujno potrebna vsakemu človeku, Sedanji nepopolni podatki o prijavi mladink in mladincev v kmetij sko-gospodarske šole koprskega okraja nam že dokazujejo, da je bil odziv na razpis za obisk teh šol večji, kakor so jih predvidevali največji optimisti. To je dokaz, da se naša mladina zaveda koristi, ki jim jih lahko daje seznanjanje s sodobno kmetijsko literaturo.
Lani je bilo le šest kmetijsko-gospodarskih šol z 200 učenci. Letos pa jih bo več kot 11, to je več, kot so v začetku njihovega ustanavljanja predvidevali, ko je vladalo mišljenje, da bi to število odgovarjalo našim potrebam po vzgoji kmetijskega kadra. Z delom so že začele, ali pa bodo te dni. kme-
ZANIMIVA RAZSTAVA V NOVI GORICI
Novo središče za ooiitev plic pevk
Ljubljansko društvo za vzgojo in varstvo ptic-pevlc je te dni priredilo v Solkanu s sodelovanjem republiškega Ornitološkega muzeja in Ornitološke postaje v Novi Gorici razstavo eksotičnih in domačih ptic.
V učilnici solkanske osnovne šole so prireditelji razstavili v ličnih kletkah več desetin ptic, med katerimi so bile papige-skopčevke, ki živijo v Avstraliji, kanarčki, glasni pevci najrazličnejših barv, afriški ščinkavec, več vrst domačih ptic-pevk selilk ter nagačeni škorec, ki je zletel iz Ljubljane in so ga ujeli v Severni Afriki potem, ko je preletel 2200 km dolgo pot, in nagačeni rjavi srakoper, ob-ročkan v Ljubljani, ujet pa na Cipru.
Namen razstave je bil vzbuditi v mladini ljubezen do ptic. V ta namen so prireditelji poklonili solkanskim in novogoriškim učencem krmilnice, ki so z ozirom na tamkajšnje vremenske pogoje najprimernejše za gojenje ptičjega rodu. Tudi izkupiček od vstopnine so prireditelji podarili šolskim otrokom, da bodo začeli z načrtno vzrejo naših domačih ptic-pevk.
Razstava je med prebivalci vzbudila veliko zanimanje in si jo je ogledalo več sto oseb.
m mm ^ i t >"- > :
Pt»!
tijsko - gospodarske šole v Pivki, Ravnah (ObLO Pivka), Štanjelu, Dutovljah, Borštu, Gračišču, Ravnu (ObLO Piran), Studenem, Ubelj-skem, Vrcmah, Materiji, Planini, Premu, Ilirski Bistrici. Luciji pri Portorožu in v Sečovljah. Razen teh šolo pa bodo v Marezigah, Mi-sličah in Brezovici posebni tečaji za kmečko mladino.
Če pa se seznanimo z učnimi načrti, ki so jih sestavili priznani kmetijski strokovnjaki s pomočjo predstavnikov naših družbenih organizacij, se lahko prepričamo, da je namen teh šol vzgojiti dobre kmetovalce, ki bodo v polletni šolski praksi in z aktivnim delom v aktivih mladih zadružnikov dobili toliko strokovnih, teoretičnih ter praktičnih izkušenj, da bodo lahko odločilno vplivali na pospešeni razvoj našega kmetijskega gospodarstva.
&

v
.. v'
** ¡¡^Stlils. v

««iv.
«BSSfšSi
ffFss
»š-i.
M
Cestni predor pod Panovcem, ki povezuje Solkan in Novo Gorico z Rožno dolino in Šempetrom, je bil za praznik Republike izročen prometu
Ob odprtih grobovih
V JELSANAI-I, POSTOJNI IN ERZELJU
Kot žrtev obratne nesreče je 24. novembra umrl Ciril Štember-g e r , po domače Županov, iz Jel-šan pri Ilirski Bistrici. Kot znan javni delavec, član številnih družbenih organizacij je v veliki meri omogočil uspešnejši gospodarski in politični razvoj svojega kraja.
Na zadnji poti so ga spremljali številni domačini in njegovi sodelavci iz reškega podjetja »Jadran«, kjer je bil' zaposlen. Ob odprtem grobu sta se od pokojnika poslovila ljudski poslanec Anton Dov-gan in upravnik podjetja »Jadran«. Jelšanski pevski zbor pa mu je v slovo zapel žalostinke. Velika udeležba pri njegovem pogrebu in 23 vencev so bili najlepši dokaz njegove priljubljenosti med ljudmi, med katerimi je živel in delal, čeprav mlad, a vendar eden najbolj požrtvovalnih graditeljev naše socialistične družbene ureditve.
V	petek, 30. novembra, je nenadoma umrl v Postojni prof. Andrej Štele. Rodil se je pred 54 leti v Komendi na Gorenjskem. Po končanem šolanju je služboval v raznih krajih naše države, zadnja leta pa v Postojni. Bil je tih in skromen prosvetni delavec in dober vzgojitelj mladine. Zato je bil priljubljen med svojimi učenci in stanovskimi tovariši.
V	Postojni so se od pokojnika poslovili številni domačini. Po govoru gimnazijskega ravnatelja profesorja Simona Lenarčiča so pevski zbori iz Postojne zapeli žalostinke. Profesorja Andreja Steleta so po žalnih svečanostih v Postojni prepeljali v Solkan, kjer so ga pokopali v nedeljo.

Avto-moto zveza Jugoslavije je pred tremi meseci naročila pri tovarni »TOMOS« v Kopru, naj izdela prototip malega avtomobila za pionirje v starosti od 10—12 let. Takšen pravi, pionirski avtomobilček bi pozneje izdelovali serijsko za potrebe množične moto-telinične vzgoje naše mladine v krožkih Ljudske tehnike po vsej državi. — Sef eksperimentalnega oddelka v tovarni »TOMOS« Hinko Čerič je v zelo kratkem času izdelal prelep avtomobilček (dolg 2,20 m), ki ima prav vse elemente pravega avtomobila. Vanj je vgradil motorček Mopeda (1.8 KS), ki dovoljuje avtomobilčku 25 km brzine. Pionirski avto je bil izdelan do Dneva republike, ko so ga zastopniki »TOMOS« pokazali v vožnji predstavnikom koprskega okraja. Ko je avtomobilček vozil po eni koprskih mrtvih ulic, se je na mah zbrala množica navdušenih pionirjev, ki so ljubosumno opazovali svoje srečne tovariše in tovarišice za krmilom »drvečega« avtomobila
Pretekli teden, en dan pred 60. obletnico poroke, je umrla 82-letna Jožefa Volk iz Erzelja pri Vipavi. Rodila je 13 otrok, od katerih jih danes živi osem. Najstarejši sin je padel med prvo svetovno vojno, dva druga sinova pa med NOB.
Že .leta 1941 je začela sodelovati s partizani, saj so se jim pridružili štirje njeni sinovi. V začetku leta 1943 so jo po aretaciji štirih hčera, ki so jih kasneje odpeljali v internacijo, pregnali iz domače vasi, kjer je skrbela za svoje vnuke v času, ko se je njihov oče boril za svobodo, mati pa je bila v internaciji.
Pokojna Jožefa Volk je bila zadnja leta svojega življenja priklenjena na bolniško posteljo. Trpljenje, ki ga je prestala v svojem življenju, jo je tako oslabelo, da je morala biti v stalni bolniški oskrbi.
V torek, 27. novembra zvečer je prebivalstvo Kopra do zadnjega kotička napolnilo veliko dvorano Gledališča Slovenskega Primorja, V svečanem razpoloženju so Koprčani proslavili Dan republike. O pomenu tega največjega praznika jugoslovanskega ljudstva je govoril član Okrajnega odbora SZDL Koper dr. Svetozar Polič, šolska mladina pa je s sodelovanjem članov koprskega DPD Svoboda priredila svečano akademijo z reci-tacijskim in pevskim sporedom.
Na dan pred Dnevom republike pa je bila slavnostna seja koprskega občinskega ljudskega odbora. Ob tej priložnosti je predsednik ObLO Koper Miro Jeierčič izročil nekaterim občanom odlikovanja za njihove dosedanje državljanske zasluge.
turno-prosvetno društvo Svoboda ob sodelovanju cicibanov, pionirjev, mladincev in članov TVD Partizan. Po nagovoru predsednika občinskega odbora SZDL Jerneja Hreščaka, so priredili kulturno-umetniški in telovadni nastop. Ob tej priložnosti je prvič javno nastopila krajevna godba na pihala pod vodstvom Rada Skabarja.
Tudi proslavo v Senožečah je priredilo DPD Svoboda s sodelovanjem pionirjev in cicibanov. Izvedli so pester spored recitacij in pesmi, Nastopila sta tudi senožeški tamburaški zbor ter godba na pihala iz Dolenje vasi in Potoč. Slavnostni govor je imel predsednik ObLO Divača Janko Valenfcinčlč.
Prosvetno društvo »Tabor« pa je v Lokvi skupno s šolsko mladino, moškim pevskim zborom in člani
Na sliki vidimo koprske pionirje z novimi prapori na dopoldanski akademiji v dvorani GSP.
Prisrčne so bile proslave šolske mladine v divaški občini. Na vseh šolah so nastopili pionirke in pionirji z recitacijami in glasbenim sporedom. Najbolje so uspele proslave šolske mladine v Vremskem Britofu, Misličah, Rodiku in na Barki. V Divači je slavnostno akademijo organiziralo domače kul-
V ponedeljek zvečer je po glavni cesti iz Sežane proti Fernetičem vozil dvokolo 45-letni italijanski državljan, Slovenec Rihard Cuk iz Trebč 104 pri Trstu, pleskar po poklicu. V Sežano je prišel istega dne s pro-pustnico videmskega sporazuma. Na krmilu kolesa je imel 9 kg težko aktovko z mesom, ki ga je nakupil v Sežani. Bil je tudi vinjen. Njegovo dvokolo ni bilo opremljeno zadaj z rdečim reflektorskim steklom, pa tudi svetilka ni bila v redu.
Ob 10,15 so imenovanega Culca našli trije domačini skupaj s šoferjem firme Požar iz Trsta težko poškodovanega in v nezavesti ležati na cesti. Takoj so ga prepeljali v sežansko ambulanto, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč, nato pa ga takoj prepeljali v bolnišnico v Vipavo, vendar pa je zaradi hudih poškodb tamkaj ob desetih zvečer umrl. Zdravniki so pri njem ugotovili zadah po alkoholu, zato so mu vzeli tudi kri in jo poslali na analizo.
Organi TNZ so takoj po nesreči uvedli temeljito preiskavo in ugoto-
POPRAVILI SO SE
• Občinski ljudski odbor v Ilirski Bistrici je v svojem polletnem gospodarskem poročilu omenil tudi slabo poslovanje v »Gostilni pri kolodvoru«. Ker pa je nato storil tudi potrebne korake, da se tako stanje popravi, je bila kmalu vidna sprememba v gospodarskem stanju tega podjetja. Po imenovanju novega upravnika Antona Zidarja in izmenjavi ostalega zaposlenega osebja se je položaj vidno izboljšal.
Danes je »Gostilna pri kolodvoru« v Ilirski Bistrici že aktivna in že celo krije okrog polovico izgube, ki jo je povzročilo nekdanje vodstvo in kolektiv gostilne.
To je ponovno potrdilo — ne samo za majhne gostinske in trgovske obrate, marveč tudi in predvsem za velika podjetja — da je strokovno sposobno in pošteno vodstvo skupaj s kolektivom lahko povsem kos vsem nalogam in zato dobro vodi gospodarstvo ter brez težav lahko izpolnjuje vse svoje družbene obveznosti.
vili na podlagi sledov in izjav očividcev nesreče, da je kolesarja Čuka na cesti prehitel v sicer zmerni vožnji tržaški kamion s prikolico, polno naložen z drvmi, last firme Požar, Kamion je nosil registrsko tablico TS 91164, vozil pa ga je šofer Angel Zupančič iz Bazovice 192 pri Trstu, italijanski državljan, po rodu pa Slovenec.
Preiskava je ugotovila, da je pokojni Cuk iz še nepojasnjenega vzroka zadel v desno stranico mimo vozečega kamiona, nakar ga je vrglo s kolesa na tla, pri čemer je prišel pod zadnje kolo avtomobila, ki ga je stisnilo ob boku. Pri tem je za-dobil Čuk smrtne poškodbe in kljub takojšnji zdravniški intervenciji mu ni bilo mogoče rešiti življenja.
Na usnjenem jopiču pokojnega Čuka so dobro vidni odtisi pnevmatik ki so istovetni z reliefom gume zadnjega desnega kolesa omenjenega kamiona, Razen tega pa so bili pri natančnem pregledu ugotovljeni še sledovi udarca na desni strani kamiona, na zadnjem kolesu prikolice pa krvni madeži.
Dvokolo pokojnega Čuka je ostalo nepoškodovano. Ker nima zadnjega reflektorskega stekla, zelo verjetno šofer kamiona pokojnega Čuka niti videl ni na cesti. Kako je čuka zaneslo v kamion in kako je prišlo do nesreče, pa bo skušala ugotoviti podrobnejša preiskava, ki še traja.
No^e BokcmoSi^e v Posicjjmskš jami
V marcu prihodnjega leta bodo začele voziti po Postojnski jami nove akumulatorske lokomotive. Zamenjale bodo dosedanje že skoraj popolnoma izrabljene lokomotive na bencinski pogon, Le-te s svojimi izpušnimi plini kvarijo kap-.nike in zrak v jami.
Pričakujejo, da se bo obisk Postojnske jame znatno povečal. V prvih desetih mesecih letos je jamo obiskalo 146.436 gostov, med katerimi so bili tudi člani različnih tujih državnih delegacij, (V letih 1818 do 1908 je bilo letno povprečno 3.722 obiskovalcev jame.) .
mladinske organizacije priredilo p® govoru predsednika tamkajšnje kmetijske zadruge Ivana Skabarja, o pomenu Dneva republike za naše narode, slavnostno akademijo,
Zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane je 29. novembra položil šopek cvetja pred spomenik padlih borcev ter zapel žalostinki. Ta zbor je sodeloval tudi na proslavi v Premu in v Ilirski Bistrici, kjer je po govoru predsednika občinskega odbora SZDL tov. Čeligoja pod vodstvom dirigenta Nanuta zapel nekaj umetnih pesmi. Na proslavi so recitirali tudi Kajuhove pesmi v izvedbi recita-torja Matekoviča, sodelovala pa sta tudi pevka Bitenčeva in violinist Dejan Bravničar.
Prosvetno društvo »Sloga« z Jel-šan je sodelovalo na proslavi Dneva republike v Jelšanah in Zabičali, kjer je nastopilo skupno z učenci osnovnih šol. Podobne proslave so bile še v Knežaku in na Premu, kjer je šolska mladina priredila proslavo v sodelovanju z DPD Svoboda iz Ilirske Bistrice.
Tudi v hrpeljski občini so priredili slavnostne akademije v počastitev 13. obletnice II. zasedanja AVNOJ. Na njih so v glavnem sodelovali učenci tamkajšnjih šol. Nastopili so kot recitatorji in pevci: v Hrpeljah pa je na proslavi zaigrala tudi godba na pihala iz Ocizle pod vodstvom dirigenta Korošca.
Pevski zbor iz Bača in pivška godba na pihala pa sta po govoru v počastitev našega državnega praznika, ki ga je imel predsednik občinskega odbora SZDL Pivka Jože Guštin, priredila koncert. Po proslavi, ki je bila na večer pred 29. novembrom, so s predvajanjem slovenskega filma »Vesna« otvorii novo kino-dvorano v navzočnosti nad 500 oseb. Isti večer so v Pivki otvorili tudi nov Dom JLA, Na Dan republike pa je priredil predsednik ObLO Pivka Milan Zakraj-šek sprejem predstavnikov oblastnih organov, JLA in množičnih organizacij. Ob tej priložnosti je izročil Francu Kavčiču orden dela III. stopnje. Skupina pionirjev, ki je prispela š pionirskega zbora, na katerem so razvili odredovo zastavo in imenovali vodstvo pivškega pionirskega odreda, pa je prisotnim udeležencem tega slavnostnega sprejema čestitala k Prazniku republike in predsedniku občine poklonila šopek.
Podobne proslave so bile tudii v drugih krajih koprskega okraja. Na vseh so sodelovali številni člani naših delovnih kolektivov in v slavnostnem razpoloženju počastili 29. november — Dan republike.
29. in 30. novembra je bilo v Novi Gorici prvo namiznoteniško prvenstvo Primorske. Udeležilo se ga je deset ekip iz Kopra, Nove Gorice, Idrije in Tolmina. Vsa prva mesta so osvojili Koprčani, ki so nastopili v postavi Vesel, Venturini in Stadina. V finalu moštev so osvojili prvo mesto pred prvim in drugim moštvom Nove Gorice, v igri dvojic pa sta Vesel in Stadina premagala v finalu Batjuro in Fiksala iz Nove Gorice s 3:0.
V boju za naslov namiznoteni-škega prvaka Primorske sta se v finalu pomerila Vesel in Kosovel (Nova Gorica), Zmagal je zasluženo Vesel s 3:0. Prvakom v vseh treh disciplinah so izročili lepe pokale. Vsi prvo in drugoplasirani pa so si pridobili pravico sodelovanja na republiškem namizno-teniškem prvenstvu, ki bo februarja prihodnje leto v Ljubljani.
Prvo prvenstvo Primorske je kljub pomanjkanju izkušenj uspelo. Zadovoljni smo lahko tudi z udeležbo, saj je nastopilo 33 igralcev. Zal pa so bili ti igralci le iz Štirih primorskih mest, čeprav je mano, da tudi po številnih drugih primorskih krajih že pridno gojijo to športno par.ogo (Izola, Šmarje, Portorož, Sežana, Ilirska Bistrica, Ajdovščina in Postojna).
Prvenstvo je pokazalo, da je namizni tenis na Primorskem sicer na nižji ravni kakor v drugih predelih Slovenije, vendar kvalitetnejši kakor so mislili pred turnirjem. Igralci kot so Vesel, Kosovel, Stadina, Venturini, Badjura, Fik-
akademiji
Divaški Partizan je preteklo nedeljo priredil telovadno akademijo, ki je bila prvi javni nastop društva. Na akademiji je sodelovalo 72 -telovadcev, od tega 12 cicibanov, 27 pionirk, 10 mladink, 15 pionirjev in 8 članov. Dveurni program je obsegal proste vaje, kola ter orodno in parterno telovadbo. Gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so nagradili nastopajoče s številnimi priznanji. Akademijo bo divaški Partizan ponovil na Hrpeljah in_ v Lokvi.
Društvo Partizan "v Divači so ustanovili marca letos. Razen akademije so doslej organizirali pomladanski kros in sodelovali pri raznih telovadnih nastopih ob zaključku šolskega leta. V svojih vrstah ima precej požrtvovalnih delavcev in vse pogoje, da se število članstva še bolj razširi. Zal pa ne razpolaga društvo s primernimi prostori za telovadbo pozimi in s sredstvi za nabavo novih rekvizitov. V tem pogledu jim bodo morali pristojni organi vsekakor nuditi več pomoči.
Uspelo telovadno akademijo so priredili te dni tudi v Sečovljah. S prostimi vajami, vajami na orodju, z igrami in z raznoterostmi so nastopili cicibani, pionirji, pionirke, moška in ženska deca ter mladinci in mladinke. Najbolj je ugajala ženska deca, pa tudi drugi oddelki so želi mnogo priznanj številnega občinstva.
Podobno kot v Divači je tudi v Sečovljah problem prostor. Če bi uredili prostor za zimsko telovadbo in letno telovadišče, bi se število članov nedvomno še bolj povečalo, hkrati pa bi imeli res talentirani telovadci neprimerno večje možnosti za napredek.
kronika
tal bi lahko odločno posegli v boj za najboljša mesta v B kategoriji igralcev Slovenije. Večini pa primanjkuje izkušenj in taktičnega znanja. To se je med drugim videlo tudi v finalni tekmi Koper — Nova Gorica, ko so Koprčani zmagali prav zaradi boljše taktike in sistematičnosti.
Po tekmovanju so se predstavniki društev pomenili tudi o prihodnjem razvoju namiznega tenisa na Primorskem. Medtem ko so se Goričani zavzemali za ustanovitev Primorske namiznoteniške podzve-ze s sedežem v Kopru (v Novi
Gorici jim primanjkuje tehnični kader), so Koprčani predlagali, da bi imel vsak okraj svojo podzvezo. Ker Novogoričani tudi ta predlog niso sprejeli, so priskočili na pomoč Idrijčani, ki so sprejeli organizacijo namiznoteniške podzveze Goriške. Naloga podzvez bo utrditi klube in sekcije, ustanavljati nove organizacijske enote, preskrbeti rekvizite, organizirati tekmovanja ter prirediti sodniške tečaje. *
Divaški Partizan je te dni priredil tekmovanje v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo 30 mladincev, Najboljše uspehe so dosegli Anton Štemberger, Rajko Grlj in Emil Volk.
INVESTITORJI — GOSPODARSKE ORGANIZACIJE, USTANOVE IN ZADRUGE!
Vse vrste projektantskih uslug — izdelavo načrtov stanovanjskih in gospodarskih objektov, rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, projekte cest, mostov, skladišč in industrijskih objektov Vam pravočasno zagotovi Projektivno podjetje
Naročila sprejema »Projekt-Koper« — Koper, Verdijeva 17 telefon 46

ZA NAŠE KMETOVALCE
Na področju občine Koper, Izola in Piran sta še v veljavi:
1.	Odredba o obveznem uničevanju in zatiranju sivovratnega ko-reninarja (žilogriz — Capnodis tenebrionis), po kateri morajo vsi lastniki, upravitelji, oz. zakupniki zemljišč zaradi uničenja ličink omenjenega hrošča do 1. aprila vsakega leta posekati vsa suha ali sušeča se drevesa češenj, breskev, marelic, mandljev, belega in črnega trna, gloga, izruvati korenine in panje ter vse sežgati.
2.	Odredba o obvezni odstranitvi koruznih stebel z njiv po kateri morajo vsi kmetovalci do 1. marca vsakega leta uničiti koruzna stebla (koruznico) s koreninami vred zaradi uničenja koruznega črva. Podrobnejša navodila dobite pri svojih občinskih kmetijskih referentih.
Prekršitelji teh odredb bodo kaznovani z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din. Obenem se lahko odredi prisilni posek in uničenje okuženih dreves ali koruznice na stroške lastnika, upravitelja oziroma zakupnika zemljišča.
V letu 1955 je bilo koznovanih 126 kmetovalcev, kršiteljev teh odredb. Zato opozarjamo pravočasno na zgoraj navedeni odredbi.
OLO Koper, Kmetijski inšpektorat
Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni zapustil dolgoletni požrtvovalni odbornik občinskega ljudskega odbora tov.
FEANC RADIVO
Tovariša, ki ga bomo ohranili v trajnem spominu, smo spremili na njegovi zadnji poti v v Piranu.
četrtek, dne 29. novembra 1956
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR P I R A N
MM—BM mtm .'■?•!»vmi.«,.ua
ZAMENJAM lepo sončno trisobno stanovanje s pogledom na morje v Kopru, za enako, ali vsaj dvo in pol sobno v Ljubljani. Naslov v upravi lista.
TOVARNA VEZANIH PLOŠČ IN FURNIRJEV
F3 1 W &
z obrati v PIVKI, PRESTRANU in BAČU ter s prodajalnami v LJUBLJANI, ZAGREBU in v BEOGRADU — čestita ob prazniku Republike vsem kolektivom!
V	sredo, 20. novembra, so se pripetile kar tri prometne nesreče. Na ovinku pri Serminu je trčil z osebnim avtomobilom Ciril Eemškar v 7. drvmi naložen voz, ki sta ga vlekla dva vola. Ferdinand Katarineič in njegov brat sta dobila lažje telesne poškodbe. Na močno poškodovanem avtomobilu pa so ugotovili za 200 tisoč dinarjev škode.
Druga nezgoda se je zgodila v bližini Tomaja. Trčila sta dva, nekoliko vinjena kolesarja. Albin 2iyec je dobil lažje poškodbe, Justu Karišu pa se ni zgodilo nič.
Alojz Erjavec Iz Hrvatinov pa je, nevešč vožnje, sedel v tuj avtomobil, ki je stal pred gostilno, in se po kratki vožnji prevrnil. Vozilo je pokvarjeno, škode je približno za 45 tisoč dinarjev.
V	nedeljo je pri vožnji z osebnim avtomobilom doživel manjšo nezgodo Franc Skrlj iz Trsta, Z vozilom Je zdrknil s ceste ter pri tem poškodoval 7 obcestnih kamnov. Škodo na avtomobilu so ocenili na -10.000 din.
Je že res, da so bili prazniki, dar ni lepo, da ste. dragi moji prijatelji, tako pozabili name. Skoraj nobene pošte nisem dobil ta teden, sam pa spet nisem mogel okrog, lto pa je bilo takšno vreme. Stopil sem v dve, tri vasi, ki so bolj v zavetju, pa tudi tam so se držali bolj pri domu in prav nič 11I kazalo, da bi bili pri volji počenjati kaj takšnega, kar bi bilo vredno zapisati. Vendar mi to 111 vzelo poguma in napotil sem se še v Šmarje pri Kopru, Kjer sem jih povprašal, kdaj so preselili svojo tovarno radijskih sprejemnikov
v one druge Šmarje pri Jelšah. Kot sem videl zapisano v nekem uglednem časopisu med čestitkami. Povedali so mi, da ni bilo nobene selitve, pač je za vso zadevo najbrž Kriv tiskarski škrat, Ki nima nobenega pojma o zemljepisu.
Tako sem to razčistil, potem sem pa sedel na avtobus in zapeljali smo se nazaj v Koper, Tako nestrpnih potnikov šc nisem videl! Kar naprej so priganjali šoferja in zahtevali, naj čim hitreje vozi. Nekaj časa sem jih ' mirno poslušal, potem pa sem jih le povprašal, zaKaj se jim tako mudi. Ko pa sn mi vse lepo razlož il, se nisem prav nič več čudil. Zadeva jc namreč talca, da lepo število delavcev in nameščencev Ernie stanuje v
Izoli in razumljivo je, da bi po delu radi čimprej domov. Avtobusne zveze so pa tako urejene, da pripelje šmarskl avtobus natančno ob istem času v Koper, ko tisti za Izolo odpelje.
Tako je bilo tudi ob tej priložnosti. Mi smo lepo zavili na postajo in ko je šofer v elegantnem krogu obrnil, smo na veliko veselje tistih, ki bi se bili radi peljali v Izolo, prav lepo videti, kako jo izolski avtobus že maha s postaje, Lahko smo ga samo še pozdravili In mu želeli srečno pol.. Ker se to dogaja redno, saj red mora biti 111 vozni red je tudi red, so se prizadeli potniki že nekako privadili, hudo všeč pa jim kljub temu nI čakanje v Kopru na naslednjo zvezo. Slišal sem, da so že neKaj-Krat prosili, da bi nekoliko spremenili vozni red in da so jim to celo žc obljubili. Nazadnje bo morda kdaj res še kaj iz tega . . .
Semedelčani so me prišli vprašat, če kaj vem, zakaj so jih prikrajšali za javno razsvetljavo ob ccsti iz Kopra k njim. Natanko tega res ne vem, sklepam pa, da je to zaradi varčevanja, Ce hočemo namreč imeli v Kopru po ves dan prižgano javne luči, moramo varčevati s tokom. In to je po mojem dovolj velik razlog. Scinc-dela Se 111 mesto ¡11 zato se lahko za
zdaj še zadovolji z luno. Ko pa se bo razvila, boste tudi tam imeli dnevno javno razsvetljavo. To vam lahko zajamčim. Glede tega, ali vam bodo gorele luči tudi zvečer, pa se vzdržujem kakršnihkoli napovedi.
Sam ne vem, kaj me je zaneslo v Dekane, '¿e dolgo nisem bil tam in zglasil sem se tudi v zadružni gostilni. Imel sem kaj videti! Tovariš, ki mi je postregel, je bil naravnost čudovit. Prinesel je v eni roki brizganec v drugi pa sendvič. Lepo na krožniku, kot se spodobi. Pri tem opravilu j c mimogrede kadil, in kdo bi mu zameril, da ni mogel otresti pepela s cigarete. Saj jc imel obe roki angažirani. Ne vem pa, zakaj naj bi moral prav jaz pojesti tisti pepel, ki se je tako lepo vsipal na moj sendvič, ko pa pri vsej zadevi nisem bil prav nič kriv.
In zdaj kratko pisemce iz Senožeč. Tako mi piše prijatelj:
»Dragi Vane! Morda poznaš na Koprskem kakega bolnika, da mu zapu-pustim dietni list, ki mi ga jc predpisalo socialno zavarovanje v Sežani. Ž c drugi mesec namreč čakam, da mi bodo nakazali liraiiarlno in se pri tem postim Kot pravi dietičar, čeprav imam želodec v redil. Ce mislijo še naprej tako vleči, polom je bolje, da kar takoj pripišejo na mojo prijavo o nezgodi; »Se je smrtno ponesrečil«. Te pozdravlja itd.«
Lepo povedano! Jaz bi kvečjemu dodal, da so najbrž tisto ž.e napisali in zraven tudi »Naj v miru počivamo!« ter da se tega temeljito držijo.
Toliko za danes. Lepo pozdravljeni!
Vaš Vane.
NEDELJA, 9. decembra
8.00 Domače vesti — 8.10 Kmetijska oddaja — 14.00 Glasba po željah — 15.15 Domače vesti — 15.20 Z mikrofonom po Primorski — 15.40 Odmevi pod Nanosom: Nastop moškega zbora Prosek-Kontovelj p. v, Milana Pertota,
PONEDELJEK, 10. decembra
7.15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 7.45 Koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Pol ure ponedeljkovih popevk — 14.15 Domače vesti — 14,20 Ponedeljkov športni pregled — 14.30 Zabavna glasba, objave in reklame — 14,40 To smo izbrali v naši diskoteki. . ,
TOREK, 11. decembra
7,15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 7,45 Koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Tisoč in en takt (Pisan spored orkestralne in solistične glasbe) — 14.15 Domače vesti
—	14.20 Ali poznate to jugoslovansko narodno glasbo?
SREDA, 12. decembra
7.15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 7,45 Koledar — 13.30 Vesti in pregled tislca — 13,45 Ritmi in pevci od tu in tam — 14.15 Domače vesti
—	14.20 Kulturni dogodki na Primorskem — 14.30 Zabavna glasba, objave in reklame — 14.40 Predstavljamo Vam komorni zbor in orkester Radia Ljubljane p. v. Jakova Cip-cija.
ČETRTEK, 13. decembra
7,15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 7.45 Koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Naš operni četrtek — 14,15 Domače vesti — 14.20 Glasba po željah.
PETEK, 14. decembra
7,15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 7.45 Koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Pester glasbeni spored — 14.15 Domače vesti — 14.20 Zapiski radijskega reporterja — 14.30 Zabavna glasba, objave in reklame — 14.40 Parada ritmov in popevk.
SOBOTA, 15. decembra
7.15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 7.45 Koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Za konec tedna: ritem — 14.15 Domače vesti — 14.20 Življenje ob našem morju — 14.30 Zabavna glasba, objave in reklame — 14.40 Motivi z jadranskih obal.
KOPER: 7., 8. in 9. decembra ameriški film TARZANOV BES; 10. in 11. decembra ameriški film KAPE-TAN CARREY; 12. in 13, decembra madžarski film BUDIMPESTAN-SKO POLETJE.
IZOLA: 7. decembra ameriški film KAPETAN CARREY; 8. in 3, decembra nemški film PODLOZNIK;
10.	in 11, decembra madžarski film BUDIMPESTANSKO POLETJE; 12. in 13. decembra ameriški barvni film STEKLENI ČEVELJČEK,
PIRAN: 7, decembra jugoslovanski film STOJAN MUTIKASA; 8 in 9. decembra ameriški barvni film KOCKAR IZ MISSISIPIJA; 10. In
11.	decembra ameriški barvni film STEKLENI ČEVELJČEK; 12. in 13. decembra francoski film ZENE SO NEVARNE.
PORTOROŽ: 7. decembra ameriški film STEKLENA PAJCEVINA: 9. decembra nemški film SANJAVE USTNICE; 10. decembra ameriški barvni film KOCKAR IZ MISSISIPIJA; 12. decembra nemški film PODLOZNIK.
DEKANI: 8, decembra nemški film SANJAVE USTNICE; 9. decembra jugoslovanski film STOJAN MUTIKASA,
ŠMARJE; 8. decembra ameriški film NA NEBU NI CEST: 9, decembra ameriški film ZLOČIN V NEVADI;
12.	decembra ameriški film TARZANOV BES.
SEČOVLJE: 8. decembra ameriški film STEKLENA PAJCEVINA; D. decembra ameriški film NA NEBU NI CEST; 13. decembra nemški film PODLOZNIK,
ŠKOFIJE: S, decembra jugoslovanski film STOJAN MUTIKASA; 9. decembra ameriški film STEKLENA PAJCEVINA: 12. decembra ameriški barvni film KOCKAR IZ MISSISIPIJA.
POSTOJNA: 7., 8. in 9. decembra ameriški barvni film MEC IN ROŽA; n. in 12. decembra ameriški barvni film LEPOTICA ZA MILIJON DOLARJEV.
Objava
PREKLICUJEM vse kar sem obrekljivega govorila o Radosav-ljivič Jelki iz Kopra, ul. Della Valle Luciano št. 16,
Sulič Julka, Koper
OPOZARJAM vse naj ne nasedajo nekemu Piki Mirku, ki je brez stalnega bivališča in zaposlitve, če bi si hotel pri njih z raznimi pretvezami in sklicevanjem na mene izposoditi denar ali kaj drugega. V nobenem primeru nisem plačnik za take dolgove.
Jože Piki, tajnik obč. LO Piran
Letalska nesreča, ki ni zahtevala nobene človeške žrtve. Nedavno je v bližini Denverja v ZDA zaradi okvare prisilno pristalo veliko potniško letalo. Ob pristanku sc je na neravnem zemljišču popolnoma razbilo. Pri tem je lc nekaj od 21 potnikov dobilo lažje poškodbe, nihče pa ni bil težje ranjen ali mrtev.
čredo krav. Prav tako je leta 1803 padlo na neko francosko mesto v nekaj minutah tri tisoč meteorjev, leta 1868 pa na poljsko mestece Putulsk kar deset tisoč.
Med meteorji so tudi orjaki, ki povzročijo strahovito opustošenje, kamor padejo. Sled takšnega meteorja, ki je
padel pred približno 50.000 leti, je še danes vidna v Ameriki. Meteor, ki je po računih znanstvenikov tehtal okrog 2 milijona ton, je naredil skoraj 200 m globoke jamo s prernerom 1300 m. Še večji meteorski krater je na področju Labradorja. Jama je globoka 250 m in meri v premeru skoraj štiri km. Računajo, da je meteor, ki je padel pred tisočletji na tisto mesto, odrinil deset milijard ton granita. Tak meteor bi popolnoma porušil največje mesto, :
V novejši dobi je znan samo en velik meteor. Padel je leta 190S v Sibiriji. Po računih je tehtal okrog pol milijona ton. Padel je na nenaseljeno področje in ljudje so ga lahko opazovali iz razdaljo nekaj sto kilometrov. Celo na tej oddaljenosti pa se je zemlja tresla kot pri močnem potresu, zidovi so pokali in zgradbe so se podirale. Neki strojevodja je še ravno ob pravem času ustavi! vlak: pred lokomotivo se je porušil nasip. 1 To se je zgodilo 700 km daleč od kraja, kjer je padel meteor.
Holandska je znana kot dežela nasipov, prekopov ter jarkov. Zaradi pomanjkanja plodne zemlje so Holandci že pred desetletji začeli izsuševati obalna področja in so doslej pridobili že tisoče ha plodne zemlje. Prav te dni so končali več kilometrov dolg nasip in s tem zaključili prvi del velike »Operacije H20«, ki bo dala Ho-landski spet novih 54.000 ha plodne zemlje, Vsa tako pridobljena zemljišča pa so seveda nižja kot morska gla-
Najstarejša fshmeraa naprava
dina. Zato so noč in dan na delu velikanske črpalke, ki skrbijo, da morju s tolikšnimi težavami in stroški iztrgane zemlje spet ne zalije voda.
NOV REKORD Z BALONOM
Dva ameriška letalca sta se dvignila z balonom 25.300 m visoko in s tem za nekaj sto metrov potolkla dosedanji rekord. Rekord velja samo za balone, saj so z letali dosegli že višino okrog 50.000 metrov, je pa pomemben, ker dokazuje, da tudi baloni še niso povsem izgubili syoje vloge pri raziskovanju stratosfere.
Med lepimi uspehi na letošnjih olimpijskih igrah v Mel-bourneu je bil tudi skok v višino ameriškega atleta Charlesa Dumasa, hi je skočil 2,12 m. Vendar to ni bil njegov najboljši skok. Dumas namreč drži svetovni rekord, ki ga je dosegel s skokom 2,14 m na velikem Iahkoatletskem tekmovanju
v ZDA.
Vsak dan pade na našo zemljo veliko število meteorjev. Navadno ne povzročijo nobene škode, ker zgo-rijo že visoko v ozračju. Toda včasih se primeri, da pade prava ploha kamenja. Tak primer so zapisali kroničarji leta 823, ko je nekje v Nemčiji kamnita toča pobila celo
Prva naravna sila, ki jo je človek vpregel, da bi mu pomagala pri delu, je bila voda. Velika vodna kolesa so poznali že stari Egipčani in tudi drugi narodi na Bližnjem vzhodu. Od vsega tega pa se je do danes ohranilo zelo malo. Zato je še posebej zanimiva naprava v si-rijskem_ mestu Hama. Sestavljajo jo 30 metrov visoko vodno kolo in črpalke. Naprava je stara 2.000 let in še vedno deluje. Kolo poganja črpalke, ki črpajo vodo iz reke za namakanje okoliških vrtov.
Rasna diskriminacija v Južni Afriki dobiva čedalje širša razmerja. Belim koloniza-torjem ni bilo dovolj, da so domačinom vzeli zemljo ter vsa naravna bogastva. Kakor vse kaže, jih hočejo popolnoma iztrebiti. Z zadnjimi ukrepi so prisilili vse črnce in druge pripadnike »manjvrednih« ras, da so morali za smešno ceno prodati vse svoje trgovine in druga pod-
jetja, Tako so jih gospodarsko popolnoma uničili. Kakšne vzdušje vlada v tej deželi in kam je bele ljudi privedla rasna nestrpnost, je pokazal tudi zdravniški kongres, kjer je bilo na dnevnem redu med važnimi vprašanji tudi to, kako preprečiti, da bi pri transfuziji krvi belim pacientom ne dali črnske krvi, Res, tako daleč ni šel niti Hitler.
Tudi miši so lahko nevarne. O tem so se prepričali študentje in študentke na univerzi v Lynnu. Za šalo so namreč spustili v nabito polno dvorano vseučilišča deset miši iz laboratorija. Te so med udeleženci predavanja povzročile pravi preplah. Štirinajst študentov in študentk so miši obgrizle in morali so poklicati zdravnika, da jih je obvezal in jim dal injekcije.
Zaradi sueških dogodkov je prišlo v zahodno evropskih državah do občutnega pomanjkanja tekočih goriv. Tako je bila Francija prisiljena prepovedati gibanje motornih vozil izven okraja, kjer so registrirana, v Švici so prepovedane vse vožnje ob nedeljah in praznikih, v Zahodni Nemčiji pa so prepovedali uporabo petroleja in podobnih goriv za kurjenje. Prekinitev prometa po Sueškem prekopu je namreč zelo podaljšala pot za dovoz tekočih goriv iz singapurskega naftnega področja, na drugi strani pa je občutno padla proizvodnja nafte v arabskih deželah, kjer so delavci pokvarili in onesposobili dva od treh velikih naftovodov. Spričo tega je občutno prizadeta tudi velika rafinerija v Abadanu (slika zgoraj), odkjer lahko prihaja zdaj nafta na evropski trg le okoli rta Dobre nade.
PSIHOLOŠKI PREDPISI "
V Ameriki pravijo, da so navadni prometni predpisi preveč suhoparni. Ker se zaradi tega šoferji ne zavedajo posledic, jih tudi ne spoštujejo. Zato so ponekod uvedli nove, takšne, ki dajo misliti. Tako so v Clevelan-du pred mestom postavili napis: »Vozite počasi in videli boste lepote našega mesta.« In takoj zraven: »Če boste vozili prehitro, boste videli našo ,keho"!« Pred nekim drugim mestom pa so postavili tole opozorilo: »Največja dovoljena hitrost 40 km na uro. Za vsak prekoračeni kilometer "3 dolarje kazni. Izberite si hitrost, ki si jo lahko privoščite.«
Nevarni »Votaap«
»Volkswagen«, kar pomeni ljudsko vozilo, je ime nemškemu avtomobilu, ki si spričo nizke cene utira pot na vsa svetovna tržišča. Indu-strialci drugih kapitalističnih
dežel vidijo v njem simbol nemške industrije in njenega velikega porasta po vojni Kolikšen je strah pred vse večjim potencialom nemške industrije v zahodnem svetu, nam povedo besede nekega priznanega angleškega industrijalca. »Volkswagen,« je dejal, »je za nas nevarnejši, kot so bile vse nemške podmornice v zadnji svetovni vojni.« Tisoči in tisoči avtomobilov, ki jih pošiljajo na svetovni trg Nemci, pretijo "z zadušitvijo domače avtomobilske industrije v zahodnih deželah, upirati pa se ne more temu niti Amerika.
Po 44. letih je človeška noga spet stopila na Južni tečaj. Čeprav so od leta 1912, ko je na Južnem tečaju razvil angleško zastavo kapitan Scott, odhajala na področje Antarktike ekspedicija za ekspedicijo, ni nobena več prišla do tečajne točke. Nedavno pa so ameriški letalci pristali na samem tečaju z dvema letaloma, da bi postavili meteorološko postajo.
BBSM BS SBBBgB
ESNiST HEMIKGWfiYi
»Seveda. Prosim, sestra, snemite ovoje,« je rekel hišni zdravnik.
Miss Gage je snela ovoje. Pogledal sem svoje noge. V poljski bolnišnici so bile podobne ne preveč svežemu ham-burškemu zrezku. Zdaj so bile krastave, koleno je bilo oteklo in bledo, meča pa so bila ploska, vendar brez gnoja.
»Zelo čisto,« je rekel hišni zdravnik. »Zelo čisto in lepo.«
»Hm,« je menil zdravnik z brado.
Tretji zdravnik je gledal čez ramo hišnega zdravnika.
»Prosim, gibajte v kolenu,« je rekel zdravnik z brado.
»Ne morem.«
»Naj pregledamo sklepe?« je vprašal zdravnik z brado. Na rokavu je imel trak in tri zvezde. To je pomenilo, da je kapetan prvega razreda.
»Seveda,« je odvrnil hišni zdravnik. Ostala dva zdravnika sta mi zelo previdno dvignila desno nogo in jo upog-nila.
»Boli,« sem rekel.
»Da, da. Še nekoliko, doktor.«
»Kar dovolj je,« sem rekel. »Več ne gre.«
»Delna gibljivost,« je. rekel kapetan prvega razreda in se vzravnal. »Ali smem še enkrat pogledati plošče, doktor?« Tretji zdravnik mu je podal eno izmed plošč. »Ne. Levo nogo, prosim.«
»To je leva noga, doktor.«
»Prav imate. Gledal sem od druge strani.« Obrnil je ploščo. Nekaj časa je motril tudi drugo ploščo. »Vidite, doktor?« je kazal na enega izmed drobcev, ki je bil videti proti svetlobi okrogel in jasen. Nekaj časa so gledali ploščo.
»Lahko vam rečem eno,« je dejal bradati kapetan prvega razreda. »Gre samo za vprašanje časa. Tri mesece ali pa nemara šest.«
»Vsekakor se mora sklepna maz obnoviti.«
»Seveda. Gre samo za vprašanje časa. Pri svoji vesti ne bi mogel odpreti takšnega kolena, preden se okoli projek-tila ne napravi cista.«
»Strinjam se z vami, doktor.«
»Zavoljo česa šest mesecev?« sem vprašal.
»Šest mesecev, da se okoli projektila napravi cista, šele potem se koleno lahko brez nevarnosti odpre.«
»Ne verjamem tega,« sem dejal.
»Fant, ali želite rešiti koleno?«
»Ne,« sem odvrnil.
»Kaj?«
»Želim, da ga odrežete,« sem rekel. »Potem ga bom lahko obesil na kavelj.«
»Kaj menite s tem? Na kavelj?«
»Šale zbija,« je rekel hišni zdravnik. Rahlo me je potrep-Ijal po ramenu. »Seveda si želi rešiti koleno. To je kar pogumen fant. Predlagali so ga za srebrno medaljo za hrabrost.«
»Moje prisrčne čestitke,« je rekel kapetan prvega razreda in mi krepko segel v roko. »Lahko vam rečem samo to, da morate, če hočete popolnoma ozdraveti, čakati vsaj šest mesecev, preden lahko odpremo koleno, kakršiio je vaše. Seveda ste lahko tudi drugačnega mnenja.«
»Prav lepa hvala,« sem dejal. »Cenim vaše mnenje.«
Kapetan prvega razreda je pogledal na uro.
»Iti moramo,« je rekel. »Želim vam vse najboljše.«
»Tudi jaz vam želim vse najboljše in lepa hvala,« sem dejal. Segel sem v roko tretjemu zdravniku, »Kapetan Va-
rini. Tencnte 5Ienry.« Potem pa so vsi trije odšli iz sobe.
»Miss Gage,« sem poklical. Vstopila je. »Bodite tako ljubeznivi in prosite hišnega zdravnika, naj se za hip vrne.«
Vstopil je s čepico v roki in se ustavil ob postelji.
»Želeli ste govoriti z mano?«
»Da. Ne morem čakati šest mesecev na operacijo. Moj bog, doktor, ali ste že kdaj ležali šest mesecev v postelji?«
»Saj ne boste ves čas v postelji. Najprej je treba ranjena mesta sončiti. Potem boste lahko hodili z bergljami.«
»Šest mesecev in potem na operacijo?«
»To je najboljši način. Okoli drobcev se mora napraviti cista in sklepna maz se mora obnoviti. Tedaj bomo koleno lahko brez skrbi odprli.«
»Mar zares tudi vi mislite, da bom moral čakati tako dolgo?«
»To je nasigurnejši način.«
»Kdo je tisti kapetan prvega razreda?«
»Prav odličen kirurg iz Milana.«
»Saj je kapetan prvega razreda, kajne?«
»Da, toda odličen kirurg.«
»Prav nič ne želim, da bi mi neki kapetan prvega razreda mrcvaril nogo. Če bi bil količkaj prida, bi že bil major. Prav dobro vem, kaj je kapetan prvega razreda, doktor.«
»Pravim vam. da je odličen kirurg, in bolj cenim njegovo mnenje kot mnenje katerega koli drugega kirurga, kar jih poznam.«
»Bi me lahko pregledal kak drug kirurg?«
»Vsekakor, če želite. Kar se mene tiče, bi sprejel mnenje doktorja Barelle.«
»Bi bili tako ljubeznivi in bi zaprosili kakega drugega kirurga, tla me pride pogledat?«
»Prosil bom Valentinija, tla bi prišel.«
»Kdo pa je ta?«
»Kirurg v Ospetlale Maggiore.«
»Prav. Zelo sem vam hvaležen. Saj razumete, doktor, da ne morem zdržati šest mesecev v postelji.«