Gospodarske stvari. 0 petiotiziranju. (Piše Kih. Dolenec.) Zdaj storimo korak naprej. nVoda zdaj na t r o p i n a h leži, katere se vsako drugo uro z drogom dobro pomešajo, po 24 ali k večjemu po 48 urah se je voda napila vseh raztopuih tvarin iz mehov in peceljnov in je prav enaka prvemu moštu, samo da ni sladka" — tako ,,Narod". Da bi le res tako bilo, ne bilo bi napčno, pravimo mi. Toda, karje bilo v 43. številki ^Gospodarja" rečeno, da obstoji most niz več kemično skoro čisto neznanih prvin, katere tičijo brez vsega dvoma v lupinah, in katere se še le med kipenjem tako spremenijo, da nastanejo iz njih razne nepoznane kemične zveze, — naj brže hlapne ali eterične narave — katere poznejšemu vinu še le pravo vinsko lastnost podele;" to ni nikaka fraza, to je gola resnica, katero je skušnja sam Bog vedi kolikokrat že spričala. in katere se mi trdno držimo. Ako smo tej resnici v dokaz na omenjenem mestu ipavsko vino navedli, t. j. eno južnih vin, katero se pusti na tropinah povreti, naj nam bode tukaj v daljni dokaz dovoljeno vino severn i h vinskih dežel omeniti, to je po celem svetu sloveči ,,renski rizling". Risling ne velja skoro nič, ako se ne pusti mošt 2—4 dni na luščinab ali mehovih vreti; tako se doseže vino, kterega butelja stane v Klosterneuburgu že 5 gld., pravi izvrstni renski rizling doseže pa tudi ceno 20 gld.! Ali ni to očeviden dokaz, da izleče se le kipenje vinu lastni, nad vse prijetni duh in okus prav iz lupin? Brez vse dvombe je tako in ne drugače! Nikdar se ne bode dalo dokazati, kar ,,Narod" trdi, da se namreč že s prostim omivanjem tropia z fodo lafako ravno to doseže. Tropine ee morajo ekstrahirati, ne pa prosto omivati; ekstrahirajo se pa — ne z vod6 samo na sebi, ampak zalkoholom in gorkoto, koja iz kipečega Bladkorja nastaneta. Tisti sladkor pa, kterega je v stisnjenih tropinah še 2—3 %> tega v 24 — 48 urah storiti ne more. V tolikem času se v bladnem trgatvinem času — in hladne, da mrzle trgatre niso bele vrane, že cel6 v severnejših deželah ne — Bladkor, ki je še v otisnjenih tropinab, se razkrojevati ne prične; in naj pride tudi deset novičarskih poročevalcev, kateri trdč, da so tako s tropinami ravnali Kakor rNarod" svetuje, ter v 24 ali 48 urah burno kipenje dosegli, zavrnili bodemo vse z besedami: Ta je prav bosa! — In ako bi sladkor od 2—3% tudi povrel, kaj če to zdati ? cel6 niS1 Slednjič vprašamo: kje se vzame alkohol pri drugem, tretjem itd. nalivu? Kaj zbndi pri teh nalivih ,,burno" kipenje? Zadostna mera alkohola stori še piecej svojo dolžnost tudi brez velike gorkote in burnega kipenja, kar bodemo dokazali pri petiotiziranju z vodo in alkoholom. — (Dalje.) Naše gojzdnarke razmere, da jc groza. Ni dolgo, kar grem po nekem opravku skoz Jurjevkloster. Gredč po nekem klancu vidim, — postojim in gledam, če je res, kar vidijo oči. Vidim namreč tu kup, tam kup posekanih hojk, po 1 alj 2 sežnja dolgib, ravnih ko sveče, okleščenib, kakor se drugod pripravljajo fižolnice ali kolnice za vinograd. Naj lepše je posekal, puetil pa kruljere, dvavrhnate, poškodovane in stare pritlikovce!! Od 500 do 1000 jih je znabiti posekal! — Vprašam nekoga, čigavo je tisto grmovje? Odgovorimi: nTu goriletega lastinarja!" ,,Kako pa se piše?" vprašam. Reče: Menda Roštobar! Vprasam: ,,kaj ga nihčer ne posvari, da ne sme tako neumno delati? Koga pa imate za župana?" nJa, v žlahti sta si ta lastinar in pa naš rihtar" (župan). Ja v žlahti!! ,,Zakaj ste pa župani ? Ne veste gojzdnih postav, ki prepovedujejo toliko grozno potrato delati z gošo? Ti vaš Roštobar je sebi in vasemu kraju za prihodnje čase storil kvara več ko za 1000 gl. Ali imate Kloštercani znabiti še več takih zapravljivccv? — Kje so pa tisti trije moži nemčurji, o kteiih smo daleč na okoli slišali, kako pri Vas zvonec nosijo več let y rečeh, ki jih ne umejo? kje so zdaj, da svojega soseda obvarujejo neumne potrate ln vso okolico poškodovanja? Ako bo v 50 letib rnšta treba, bote li leskovino sekali za trame ... ? Hojko za fižolnice! 0 neumnost čez vso neumnost, posebno za Vas sosede, ki se babate s nemčur8ko svojo pametjo! Vi bahati velikaši, vi zaslužite kazni; več ko oni revni butec. — — Pojasnite njegovo neumnost revežu vsaj Vi, gosp. župnik, dasi ne gre ta reč v Vas poklic! *) •) Bodo li morali še duhovniki učiti, kako da je z Kmetovalci, bodite vsaj vi pametneji! dopovednjte Bosedom, naj puščajo mladim drevescem prostora obraščati se več let v gosti gosavi; ko pa po 2 ali 3 sežnje odrastejo, jih še le otrebite, ter gošavo okol njih posekajte. Drevesec samih pa ne obsekavajte mladih, mehkolesnih nikar ne klestite! Vejic potrebujejo, in nižje do tal ko jih imajo, lepše rastejo in zdraveje ostanejo. Okleščenim cedi se sok, do svrši suši se les, drev6 se zrotli in več ko pol cene zgubi, ali pa vso; in če hosta za hosto tako, velika škoda in zguba za cele kraje vam bo ! Z Roštobarji pavčrnebukve! B. G. gojzdi ravnati? Dok!er km t kaj imaš, fičš okoli tebe nemčurji kot vranovi okoli koruzne njve; je pa s teboj vred znnlja gola, se netnčur le bobna veseli, ki te izbobna. Vredn.