SVOBODNA
SLOVENIJA
LETO (ANO) LXX (64) • STEY. (N°) 51-52
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 22 de diciembre - 22. decembra 2011
KAKO SO NASTALE JASLICE
Vesel, kakor da gre na ženitovanje, je plesal Frančišek po mehkih, od dežja premočenih cestah proti severu. Njegovo srce je bilo od sonca prenapolnjeno, njegove ustnice so pele, brat dež je poljubljal njegov obraz.
Dospel je v ponižno bivališče svojih bratov in se odpočil pri njih. Tedaj se je približal božič, rojstvo Kristusovo, ki se ga je Frančišek najbolj radostil v svoji preprostosti, in je poskakoval od veselja kakor dete. Obžaloval je gole stene in vse mrtve stvari, da se niso mogle veseliti z njim.
V	radostnem razmišljanju na ta praznik se mu je porodila misel, ki se danes leto za letom ponavlja pri vseh ljudeh, ki so čistega otroškega srca.
V	bližini samostana je izbral votlino in poklical prijatelja Vellita rekoč: »Pojdi in boš z nami obhajal pra praznik!« Ko je prišel, mu je pokazal votlino, ki se je bočila bela kakor cerkveni obok nad širokim prostorom.
»Ne v duhu, v dejanju bomo predstavljali ta praznik Gospodov. Pomagaj mi in postavi v to votlino jasli in napolni jih s senom. In pripelji osla in vola in ju postavi v votlino, da bo ravno tako, kot je bilo v Be-tlehemu. Zvezde bo poslal Bog, vse drugo bodo dale naše duše. Praznoval bom prihod našega Gospoda na zemljo in videl z lastnimi očmi uboštvo, ki ga je bil On izbral zase.«
In Vellita je ubogal, kar mu je Frančišek ukazal.
Sneg je ležal nad zemljo, zvezde so sijale. Zemlja je počivala pokojno, zdelo se je, da dihajo grudi pod stopinjami ljudi ... Približala se je polnoč ... Bratje so stopili iz samostana. V rjavih haljah, s sklonjeno glavo so šli drug za drugim s plamenicami v rokah, katerih rdeča svetloba je padala na sneg, na drevje in na človeške postave, ki so plamenele ...
V	tihi snežni naravi je bila ta procesija veličastna, kakor prikazen iz drugega sveta. Srca so bila prevzeta in so molila v pričakovanju Odrešenika.
Bratje so prišli v votlino. Tam so stale s senom napolnjene jasli, ob strani sta začudeni strmeli živali, vol in osel, v svetlobo plamenic, ki je napolnila votlino, da so žarele stene.
S sklenjenimi rokami je stopil Frančišek dalje. Njegovo šibko, neznatno telo je trepetalo od velikosti trenutka.
»Tu boš rojen, Odrešenik,« je šepetal iz duše, »med skalami, v druščini živali, v mrazu in vetru.«
Solze so napolnile njegove oči: »Mi pa smo pod streho, na toplem in tožimo med brati v svojem srcu ... «
Potrkal je na prsi v molitvi: »Moja krivda, moja velika krivda ...«
Bral je mašo. Nad bornimi jasli je bil oltar. S tresočimi rokami je spremenil kruh v Telo Kristusovo. Ko do roke dvignile belo hostjo, da so jo videle zvezde, sneg, drevesa, bratje in živali, so duše občutile rojstvo Gospodovo ...
Srca so trepetala, jok blaženosti je posilil navzoče. Bela hostija v Frančiškovih rokah je izginila, malo, novorojeno dete je počivalo na njih ... Frančišek se je zamaknil v čudež, njegove roke se niso premaknile. Nastala je grobna tišina, da bi bili lahko slišali tedaj dihanje vesoljstva ...
Zgode se stvati, človeku neumljive. Prikazni, ki se ne skladajo z mrzlim razumom, a so umljive srcu in duši. Iz naše vere in preprostosti nastaja svet, ki ga niti sanjati ne moremo.
Srca bratov so padla pred prikaznijo, plamenice so se povesile, roke so trkale na prsi ...
»Jagnje božje ...«
Tako je obhajal brat Frančišek s svojimi brati božični praznik v Grecciu.
Franc Bevk
Svobodna Slovenija želi vsem sodelavcem, raznašalcem,
naročnikom, dobrotnikom in bralcem, pa tudi vsem rojakom, tako v Argentini kot v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu, blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva ter veliko sreče in uspehov v novem letu 2012.
Sveta noč
Nekoč je bil mož in ta mož je odšel v temno noč ognja iskat. Od koče do koče je šel in potrkal na vsaka vrata. »Ljudje božji, pomagajte mi!« je prosil. »Žena mi je pravkar rodila in zakuriti moram, da se ogrejeta mati in dete.«
A bilo je pozno v noč in vse je spalo. Nihče se mu ni oglasil. Mož je hodil in hodil. Naposled je v dalji opazil svit ognja. Krenil je v tisto smer in videl, da gori plamen. Trop belih ovac je spal okrog in star pastir je sedel poleg ter pazil na čredo.
Ko je prispel mož do drobnice, je zagledal tri velike pse, ki so spali pastirju pred nogami. Ob njegovem prihodu so se vsi trije zbudili in na široko odprli gobce, ko da bi hoteli lajati. Vendar ni bilo slišati glasu. Mož je videl, kako se jim je ježila dlaka na hrbtu, videl, kako so se jim v svitu belo bleščali ostri zobje in kako so planili nadenj. Začutil je, da ga je eden popadel za nogo, da ga je drugi hlastnil po roki, da mu je tretji obvisel na vratu. A čeljusti in zobje jih niso poslušali in možu se ni nič zgodilo.
Tedaj je hotel dalje, da bi si vzel, kar je potreboval. Ali ovce so ležale tako na tesno druga poleg druge, da ni mogel naprej. In mož je stopal živalim po hrbet do ognja. In ne ena se ni zganila, ne ena prebudila.
Že je bil mož domala pri ognju, ko je pastir pogledal. Bil je čemeren starec, osoren in trd do vseh ljudi. Ko je videl neznanega človeka, je prijel za dolgo, ošiljeno palico, ki jo je navadno držal v roki, kadar je pasel, ter jo zalučal v moža. Palica je letela naravnost proti njemu, a preden ga je zadela, se je ognila in odbrnela mimo, daleč prek ravni.
Mož je stopil pred pastirja in mu dejal: »Prijatelj, pomagaj mi! Daj mi ogorek ognja! Žena mi je rodila, zakuril bi rad, da se ogrejeta mati in dete.«
Pastir bi bil najraje rekel ne. Ko pa se je spomnil, da tujcu psi niso mogli škodovati, da ovce niso bežale pred njim in da ga palica ni podrla, ga je obšla tesnoba in ni si upal zavrniti prošnjo. »Vzemi, kolikor ti je treba!« je dejal. Toda ogenj je bil že skoraj ugasnil, polen pa ni bilo več in tudi vej ne, samo velik kup žerjavice je še tlel. Lopatice ali žerjavice pa tujec tudi ni imel, da bi mogel odnesti žareče ogorke. Pastir je to videl, pa je drugič rekel: »Vzemi, kolikor ti je treba!« Bil je vesel, da mož ni mogel odnesti ognja. A glej: tujec se je sklonil, nabral z golo roko živih ogorkov in si jih deval v plašč. In ogorki mu niso opekli rok, mu niso osmo-dili plašča, odnesel jih je kakor orehe ali jabolka.
Ko je hudobni pastir to videl, se je začudil v srcu, češ kakšna noč je neki to, da psi ne grizejo, da se ovce ne pla-še, da palica ne pogaja in ogenj ne smodi. Poklical je tujca nazaj in mu dejal: »Kakšna noč je to in kako da so vse reči usmiljene do tebe?«
»Če sam ne vidiš,« je odvrnil mož, »ti jaz ne morem povedati.« In hotel je iti svojo pot, da bi zanetil ogenj ter ogrel ženo in otroka.
Pastir pa si je mislil: »Ne pustim te izpred oči, predenj ne izvem, kaj vse to pomeni.« Vstal je in šel za njim, prav do kraja, kjer je prebival. Tedaj je videl, da tujec nikar koče nima, ampak da mu ležita žena in otrok v skalnati votlini, kjer ni bilo drugega ko gole, mrzle stene. Pastir je pomislil, da bi utegnil ubogi nedolžni črviček zmrzniti. In čeprav je
Mir ljudem, ki so Bogu po volji
Božične voščilnice so zanimive, včasih presenetijo; velikokrat so lepe. Na njih lahko zasledimo etnografsko, zemljepisno, družbeno posebnost kraja, kjer so bile izdane, napisane, kljub temu pa imajo velikokrat stične točke. Nekaj zaradi svetovne razsežnosti božične skrivnosti, nekaj zaradi možnosti, ki jo v današnjih časih predstavlja povezanost z internetom in elektronskimi mediji.
Poleg likovnega dela voščilnice je zanimivo brati voščila sama. V glavnem bi jih delil na verska in posvetna besedila. Krščanski praznik se je tako vživel v celotno zahodno civilizacijo, da so tudi tisti, ki nimajo razvitega smisla za verovanje, primo-rani voščiti praznike. Običajno se izognejo božiču in želijo mnogo 'pozitivne energije' in podobnih izrazov.
Božič kot verski praznik nudi velik izbor voščil. Iztok Mlakar zna v Božični na duhovit način in v narečni govorici pokazati prevlado ljubezni nad človeškimi slabo-
sti. Tudi svetopisemski citati in iz njih izvedene leposlovne povedi (včasih smo jim pravil[ stavki) so bogate v željah. Človek se zamisli in lahko doživi božično skrivnost na nov, poglobljen način.
Lahko ga pa usmeri v lastno, morda ne ravno 'pravoverno' razmišljanje. Že preteklo leto, ko se je za našo družino začela nemirna doba, mi je dalo misliti voščilo, ki ga najdemo v Lukovemu evangeliju, ko opisuje angelsko petje pri pastirjih v Betlehemu: »... in na zemlji mir ljudem, ki so Mu po volji«.
Malo sem bil presenečen in pomislil, če je to odsev tako neskončne ljubezni kot neskončne pravičnosti, ki veje iz nebes. Angeli omenijo ljudi, ki so Bogu po volji, - torej so tudi taki, ki mu niso po volji?! Iz tega bi tudi sledilo, da je mir zaželen le prvim in ne drugim ...
V tem duhu se glasi moje voščilo za božične in novoletne praznike.
GB
bil trdega srca, ga je vendarle ganilo in sklenil je pomagati. Snel si je torbo z rame, vzel iz nje mehko belo jagnjičevino in jo dal tujcu, da bi položil otroka nanjo.
A kakor je pokazal, da je tudi v njegovem srcu prostora usmiljenju, so se mu odprle oči: videl je, česar dotlej ni mogel videti, in slišal, česar dotlej ni mogel slišati. Okoli njega je stala gosta množica angelcev s srebrnimi krili. Vsak je imel gosli v rokah in vsi so na glas prepevali, da se je nocoj to noč rodil Zveličar, ki bo svet odrešil.
Tedaj je pastir spreumel, zakaj so bile tisto noč vesele vse stvari in niso mogle nikomur škodovati. Angelci pa so stali ne le okrog njega - vsepovsod jih je videl. Sedeli so tudi v votlini, sedeli po hribu in letali pod nebom. V gostih trumah so prihajali po poti, se gredoč ustavljali in se ozirali na dete.
Na vse strani je donelo veselo vriskanje in petje in glasba. In vse to je videl pastir v temni noči, ko ni mogel drugače nič razločiti. Od veselja, da je spregledal, se je zgrudil na kolena in hvalil Boga.
Selma Lagerloef
Novi Državni zbor
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Radovan Žerjav: SLS ne gre v koalicijo
V	trenutku, ko se tiska naš list. novoizvoljeni poslanci prvič zasedajo poslanske klopi, prihajajoči teden pa je pričakovati tudi intenzivnejša pogajanja in morda že kakšno dokončno odločitev o vstopu v koalicijo z najverjetnejšim mandatarjem predsednikom Pozitivne Slovenije Zoranom Jankovicem. Večina strank, ki se omenjajo kot potencialni koalicijski partnerji, vabila na vnovično srečanje še nima.
V	SD so, kaže, kljub neo-dobravanju predsednika Boruta Pahorja, ki je še vedno v bolnišnici, večinsko naklonjeni sodelovanju v Jankovičevi koaliciji. Tako je sporočil tudi strankin podmladek, Mladi forum.
Dan po četrtkovem zasedanju predsedstva stranke, ki je pogajalski skupini podelil mandat za nadaljevanje pogajanj, se je ekipa SD vnovič sestala z Jankovicem. Pričakuje se, da se bo kmalu znova sestalo predsedstvo SD, ki bo verjetno tudi odločilo, ali konferenci stranke, ki ima pri tem zadnjo besedo, predlaga vstop stranke v koalicijo ali ne.
Po prvem krogu srečanj strank z Jankovicem njegovo vnovično povabilo pričakujejo v Listi Virant. Gregor Virant je po svetu stranke prejšnji torek dejal, da je za vstop Liste Virant v koalicijo 50-odstotna možnost. Ponovil je zahteve, med katerimi izpostavlja nasprotovanje dvigu DDV in nasprotovanje dodatnemu zadolževanju. Lista Virant med drugim zahteva tudi, da se Jankovič odreče finančnemu resorju, resorju za notranje zadeve in za pravosodje. Pristali bi tudi, da finančni resor vodi neodvisni strokovnjak, pri čemer je Virant izpostavil Mojmirja Mraka.
V javnosti so se tako pojavile informacije o »ponudbah« in razdelitvi resorjev posameznim strankam. Jankovič naj bi že od začetka načrtoval 11 resorjev, od tega naj bi trije pripadali SD, dva Virantovi stranki, po eden
pa SLS in DeSUS. Toda še zlasti zaradi negotovosti, katere stranke od naštetih bodo sploh v koaliciji, zaenkrat končna razdelitev resorjev še ni znana.
Po nekaterih neuradnih informacijah pa naj bi se SD pogovarjala o resorju sociale in dela, šolstva, pravosodja in resorju kmetijstva. Pojavljale so se tudi informacije, da je Jankovič predsedniku SLS Radovanu Žerjavu ponudil vodenje notranjega ministrstva, vendar je Žerjav to v izjavi za STA odločno zanikal.
V SLS poudarjajo, da se o koaliciji sploh niso pogajali, temveč so večkrat povedali, da vanjo ne gredo. »Najvišji organ SLS je svoje povedal,« je bil v izjavi za STA jasen predsednik stranke Radovan Žerjav, ki je špekulacije o tem, da gredo v koalicijo, označil za grde. Je pa res, pritrjuje Žerjav, da jih nekatere stranke želijo v koaliciji in »želja je velika«.
Novoizvoljeni poslanci naj bi sicer to sredo na ustanovni seji DZ potrdili svoje mandate in izvolili tudi predsednika DZ. S konstituiranjem novega državnega zbora pa bo prenehal mandat staremu sklicu državnega zbora, tistim novoizvoljenim poslancem, ki so župani, pa tudi županski mandat. Takih je 11, župana dveh mestnih občin med njimi - Ljubljane in Slovenj Gradca pa bosta odločitev o tem, kateri od podžupanov bo vodil občini do nadomestnih županskih volitev, predvidoma sporočila v ponedeljek.
Po ustanovni seji bo predsednik Türk začel pogovore s parlamentarnimi strankami o mandatarskem kandidatu, časa za predlaganje kandidata ima 30 dni. Po Türkovih besedah bi mandatarja morali dobiti do novega leta, vlado pa do praznika svetih treh kraljev (6. januar). Po neuradnih podatkih naj bi predsednik države sicer pogovore s strankami pričel takoj po božičnih praznikih.
Prva naloga novoizvoljenih poslancev bo verjetno odločanje o interventnih ukrepih, s katerimi bi med drugim preprečili dvig plač javim uslužbencem po novem letu. Jankovič je potrdil, da bo povabil sindikate na pogovor, različico predloga interventnega zakona pa naj bi že pripravljala vlada, ki opravlja tekoče posle, zaradi česar jo je del sindikatov javnega sektorja že prosil za sestanek.
TONE MIZERIT
Kaj pa družinski zakonik?
Ustavno sodišče je na zadnji seji v četrtek 8. decembra znova obravnavalo zahtevo državnega zbora glede presoje ustavne dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku, vendar javnosti o dokončni rešitvi zadeve še ne morejo obvestiti. Po neuradnih podatkih so ustavni sodniki sprejeli odločitev in po nekaterih informacijah naj bi referendum dopustili. Kot je neuradno še izvedela nacionalna televizija, so bili ustavni sodniki pri tem vprašanju precej neenotni, zato je pričakovati tudi ločena mnenja.
Na ustavnem sodišču so že v sredo 7. decembra poudarili, da je malo verjetno, da bodo končno odločitev, če bi do nje prišlo, sporočili javnosti. Po sprejeti odločitvi morajo namreč pripraviti končno besedilo in morebitna ločena mnenja, odločitev pa mora pred seznanitvijo javnosti podpisati še predsednik ustavnega sodišča.
DZ je odločitev o zahtevi za ustavno presojo izglasoval 2. septembra, dan po tem, ko so pobudniki referenduma začeli zbirati podpise. V dveh dneh so jih zbrali več kot 25.000, za razpis referenduma pa jih potrebujejo 40.000. Z vložitvijo zahteve za ustavno presojo se je zbiranje podpisov ustavilo in se bo, če bo sodišče odločilo v prid referendumu, nadaljevalo dan po objavi odločbe v uradnem listu.
V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok upajo, da je ustavno sodišče na prvi seji po volitvah in po skoraj stotih dneh vendarle odločilo in dovolilo družinski referendum. Prepričani so namreč, da sodišče za zavrnitev referenduma nima ustreznih pravnih argumentov. Kot pravijo, tako menijo tudi ugledni pravni strokovnjaki. Zato se pripravljajo na torek, 3. januarja, ko bodo, ob verjetni pozitivni odločitvi ustavnih sodnikov, ponovno pričeli z zbiranjem podpisov v podporo družinskemu referendumu na upravnih enotah in krajevnih uradih. Vse, ki svojega podpisa še niso oddali, vabijo, da se 3. januarja in naslednje dni »udeležijo praznikov materinstva in očetovstva pred upravnimi enotami in krajevnimi uradi po vsej Sloveniji«.
Razstava tudi na Uradu
V prostorih Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled razstava čestitk otrok iz Latinske Amerike ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije. Pestra otroška dela prikazujejo, kako ti otroci, potomci Slovencev, ki so svojo domovino zapustili pred mnogimi desetletji, doživljajo Slovenijo kot državo svojih prednikov, ki je daleč stran in so z njo še vedno povezani.
Čestitke-risbe so na ustvarjalnem natečaju slovenskega veleposlaništva v Argentini v okviru 20. obletnice osamosvojitve namreč ustvarili otroci Slovencev in potomcev Slovencev iz Argentine, Čila, Paragvaja, Peruja in
Urugvaja.
Na spletni strani Urada pišejo, da »velika večina teh otrok domovino svojih babic ali prababic pozna le po pripovedovanju in tudi še nikoli ni obiskala Slovenije, kljub temu pa njihovi izdelki izražajo čustven in domoljuben odnos do Slovenije«.
Udeleženci natečaja, ki so večinoma ustvarjali po šolah in sobotnih tečajih slovenskega jezika, so prek različnih simbolov izrazili poznavanje in pripadnost Sloveniji. Vsa dela so bila v preteklih mesecih razstavljena na slovenskem veleposlaništvu v Buenos Airesu in na Ministrstvu RS za obrambo.
Razstavo si je mogoče ogledati v prostorih Urada, Komen-skega 11, 1. nad., in sicer vsak delavnik med 9.00 in 15. uro.
Položaj se zapleta. Po eni strani vlada izvaja hitro in uspešno ofenzivo v parlamentu, a istočasno se pojavljajo notranje težave. Izziv sindikalizma morda ne predstavlja takojšnje nevarnosti, grozi pa, da bo povzročal težke motnje že v bližnji prihodnosti.
Začet je boj strašno besneč. Bistveno za normalen razvoj družbe in skupni blagor je, da posamezni dejavniki javnega življenja soglasno in vzajemno delujejo. V argentinski vsakdanjosti pa se je pojavil hud, do pred kratkim še nepričakovan konflikt. Že v zadnji številki smo omenjali, da pravzaprav generalni tajnik CGT Hugo Moyano danes predstavlja edino resno opozicijo. Do včeraj je bil še »strateški zaveznik«, danes je v vladnih krogih ena najbolj osovraženih osebnosti. Sicer še ni bilo izrecne »bojne napovedi«, a v vročih besednih spopadih se obstreljujejo s kano-ni težkega kalibra. Sindikalni vodja, ki je vsekakor na slabšem položaju, saj razen svoje sindikalne strukture nima drugega zaledja, se je bistro naslonil na ideologijo peronizma. Šel je tako daleč, da je odstopil z vseh funkcij v stranki (tako na državnem kot provincij-skem področju, kjer je bil vodeči podpredsednik), ker da je stranka danes le »prazna lupina«, brez bistva in brez ideologije. On pa da ne čuti poklica »dvornega norca«. Sem in tja so padali streli okoli Perona, njegove ideologije, njegovih vlad. Da če je dovolil delavske stavke ali jih ni. Če sedanji sindikalizem izsiljuje vlado ali ne. Prazne besede in izgovori, katerih cilj je en sam: oblast in kontrola nad sindikalnim gibanjem.
vroči meseci. Letošnje poletje bo vroče, a ne le zaradi zunanje temperature. Z nastopom novega leta se začnejo tudi paritetna pogajanja o povišicah plač in drugih delovnih pogojih. Doslej so se povišice določale v glavnem po inflaciji, kot so jo ugotavljale privatne ustanove, ker so vsi soglašali (na tiho tudi vlada), da uradne statistike niso resnične. Kaj pa letos? Vlada je že napovedala (in obljubila podjetnikom), da bo omejila povišice. Vsako letos je k temu pomagal Moyano. Kako pa letos? Že so se začele prve stavke. Kaj bo storila vlada? V sedanjem kriznem položaju je vsak konflikt škodljiv in lahko usoden. Moyano pa stalno pridobiva na moči. Njegov apel na pronizem in njegovo doktrino mu je že obrodil sadove. Ne le znotraj političnega dela stranke, marveč tudi med sindikalisti. Vodje kot Venegas ali Barrionuevo, do-
slej skoraj njegovi smrtni sovražniki, so mu že izrekli priznanje in voljo, da se njihove formacije znova združijo s CGT. Najbolj zanimivo je, da je sredi vladne ofenzive proti CGT buenosaireški guverner Sci-oli na važno mesto v sekretariatu za transport imenoval osebnost sindikata, ki je steber Moyanove moči.
Hitri parlament. Lepše sonce sije vlade v parlamentu. Do božiča naj bi potrdili zaželene zakone, in kaže, da jih bodo. Nobene zapreke ni in ne moti jih, da je marsikateri postopek proti pravilom. To sredo in četrtek bo senat dokončal delo poslanske zbornice in potrjeni zakoni bodo božično darilo gospe predsednici. Sem spada zakon o proračunu, podaljšanje »gospodarske nujnosti« (ki traja že skoraj deset let), podaljšanje veljavnosti neštetih davkov, itd. Ključen za vlado pa je zakon o časopisnem papirju. Z njim hoče nadzirati uporne dnevnike. Kako bo s tem? Reakcija je povsod huda, a lastna večina v parlamentu dovoli vse. Preteklo nedeljo je Clarm na prvi strani, vsej beli, objavil le besedilo člena 32 argentinske ustave, ki izrecno prepoveduje, da bi parlament izglasoval kakršenkoli zakon, ki bi omejeval svobodo tiska. Po potrditvi zakona se torej napoveduje hud in dolg sodni boj, v katerem bo končno besedo imelo vrhovno sodišče, ki bo odločilo, ali je novi zakon ustaven ali protiustaven. O problemu svobode tiska so se izjavile številne ustanove, odzivi pa prihajajo tudi iz inozemstva, kjer začudeni in tudi ogorčeni spremljajo vladno ofenzivo na neodvisne časopisne hiše. A ni se kaj čuditi: le tisti, ki nočejo videti, bi lahko pričakovali drugačno zadržanje. Vsekakor pa lahko smatramo, da tistih 54 % glasov, ki jih je prejela predsednica, soglaša z njenim postopanjem. Kako dobra je skleda leče ...
eni in drugi. Medtem pa se politična opozicija počasi (prepočasi) prebuja. Ob tem ne govorimo o socialistih, ki se kot druga sila na predsedniških volitvah (Binner) počutijo skoraj kot v nebesih. Mislimo na radikale, ki so prenovili vodstvo. Novi predsednik stranke je Mario Barletta, tudi iz Santa Fe kot Binner. Pozval je k obnovljenem naporu za obnovo stranke. Težko delo bo imel, saj z druge strani buenosaireški vodja mestne vlade Mauri-cio Macri, tudi že »kandidat« ne prihodnjih predsedniških volitvah 2015 snubi radikalne župane, naj prestopijo v njegovo čredo. Še bo zanimivo.
NAŠ DOM
Zaključek šole in 90-letnica rojstva Franceta Balantiča
PRISTAVA
Srečno smo zaključili šolo!
V nedeljo 4. decembra smo se v velikem številu zbrali k daritvi sv. maše, ki jo je opravil dušni pastir p. dr. Alojzij Kukovica. Zahvalili smo se Bogu in Mariji za 60 let vztrajnega in požrtvovalnega delovanja. Posebno smo veseli, da je med nami draga Angelca Klanšek, ki je prehodila 60
po naravo, ob reki Bistrici, poljih, gozdovih in vencu gora.
Najmlajši iz 1. in 2. vrtca, z učiteljicami Marto, Anico, Uršulo in Kristino so prepevali in recitirali pesmi: Roke in družino imamo radi. 1. in 2. razred so z učiteljicama Marijo in Eriko recitirali pesem:
in revolucije, ki je tudi Vas, dragi prijatelji, kot vihar pregnal na tuje.
A danes tam, kjer ste, za Vas ni več tujina. Ustvarili ste si dom, v katerem gori ljubezen kot ogenj, s seboj ste odnesli slovenske besede, nepozabne večere, poljske poti, zasnežene planine in globoko v sebi
let nepretrgane vztrajnosti in zvestobe slovenstvu in krščanstvu. Bog Vas živi! Hvala za Vaš zgled.
Na popoldansko prireditev in prihod sv. Miklavža smo se zbrali v Našem domu. Napovedovalka ga. Alenka Zupanc Urbančič je pozdravila vse navzoče. Sledil je pozdrav ge. voditeljice Irene Urbančič Poglajen. Med drugim je posebej omenila slavje 60. obletnice šole. Krona tega slavja je bila igra Pepelka in izdaja brošure.
Šolo je letos obiskovalo 70 učencev. Zaključilo pa je desetletno življenje v Balantičevi šoli pet deklic in štirje fantje: Aleksandra Bergant, Katja Fekonja, Marija Pavla Mehle, Pavle Malovrh, Avguštin Rovan, Gabrijel Silvero Krajnik, Milenka Urbančič, Matej Urbančič in Milena Zu -panc. Od njih se je poslovila gdč. Angelca. Spodbujala jih je naj ostanejo zvesti slovenstvu in krščanstvu. V dar so dobili knjigo, ki jih bo spominjala na preživeta leta v Balantičevi šoli.
Sledil je nastop učencev od najmlajših do največjih. Ivana Tekavec je napovedala: današnji večer je posvečen Francetu Balantiču. Življenje velikega moža bomo spremljali v pesmi in besedi, ko bomo prepletali note in črke v tem poklonu, ki ga bodo učenci postavili na oder ob visokem 90. jubileju Balantičevega rojstva.
Rodil se je 29. novembra leta 1921. Otroštvo je preživel v kmečkem okolju v rojstnem Kamniku, kjer je bil v stiku s prele-
Mati, Domovina, Bog. Pod vodstvom gospodičen Bernarde in Alenke pa so učenci 3. in 4. razreda zapeli pesem Nebeški dar. Z gdč. Danico se je 5. in 6. razred predstavil z Balantičevo pesnitev Domov. Pod vodstvom Ivane Tekavec in gdč. Angelce so podali pesmi Zaman in Prošnja za besede.
V času povojnega komunističnega režima v Sloveniji, Balantič ni smel biti javno priznan. Mnogi so ga prebirali na skrivaj. Dr. Tine Debeljak, velik prijatelj Našega doma in naše šole, je bil tudi vejjk poznavalec Balantiča. Že v Sloveniji in tudi v tujini je skrbel, da Balantič ni šel v pozabo. Naši šoli je podaril pesem, ki jo je ga. Nevenka Godec Zupanc pripravila z vsemi učenci. Med izvajanjem smo sledili audiovizualu, ki ga je pripravila ga. Erika Poglajen Dellacasa.
Pridružili sta se spominu našega zavetnika, Franceta Balantiča, tudi njegovi sestri iz Kamnika, Tilka Balantič Jesenik s sestro Min-ko in možem Dušanom. Takole sta nam pisali:
Dragi učenci, spoštovani učitelji in vsi, ki ste kakor koli povezani z Balantičevo šolo!
Devetdeset let je minilo od takrat, ko se je v Kamniku rodil France Balantič. »Svetlobi bolečin darovano« se je začelo življenje, »kot narezana muževna svetilka je z nemirnim srcem sanjal o soncu, ki ga je vedno bolj prekrivala tema jeklene smrti. »Srce nemir je razdejal«, nemir vojne
V nedeljo 4. decembra smo se zbrali na Slovenski pristavi, da zapremo šolska vrata, prej pa pokažemo, kaj in koliko smo se naučili skozi leto; seveda smo se že prejšnjo nedeljo s sv. mašo Bogu zahvalili za varstvo in pomoč.
Vse navzoče je pozdravila voditeljica Prešernove šole ga. Nadica Kopač Grohar.
Otroci so zelo ljubko predstavili letne čase, izmenoma tu v Argentini in v Sloveniji. Začele so koraj-žne deklice 3. razreda, ki so prepevaje zaplesale pesem Meseci. Gdč. Marjana nas je popeljala v pravljični svet menjajoče se narave. Pojavili so se otroci vrtca, 1. in 2. razreda in nam predstavili pomlad, plesali ter nadvse razločno recitirali pesem. Najprisrčnejše pa je bilo, ko je vsak izmed njih »pomagal leteti« lastovki, ki se je vrnila v Slovenijo. Naznanili so poletje, čas zasluženih počitnic. V 3., 4. in 5. razredu so ugibali, kam naj se podajo in končno povabili ribiča Pepeja k sebi. Skupaj so nalovili toliko rib, da bi jih bilo dovolj za vse prisotne! Leto pa se ne ustavi. Bližajočo se jesen so nam opisali novinarji 6. razreda, z lepimi recitacijami o pričetku slov. šole, praznovanju cvetne nedelje in velike noči in romanju v Lujan.
- povezovalno nit programa -, nato pa z mlajšimi še »Ko si srečen«.
Knjižničarka Lenči Komar je izročila odlikovanja najpridnejšim bralcem.
Letošnji osmošolci so: Zofija Cordoba
slovenska mesta in vasi ... In tega Vam ne more nihče vzeti!
Predragi, še vedno se v Vaših žilah pretaka slovenska kri, se vedno pojete slovenske pesmi, ...
»Na ta svet slovenskega zamorja prihaja sonce/ naravnost iz domovinske Slovenije« je zapisal pesnik France Papež in nadaljeval, »nekoč so me lepo sprejeli
In drevesa - kot bi bila slovenska,/ zdaj se pripovedujejo o pomladih,/ pred mnogimi leti,/ ko sem zasadil prvo lopato.«
»Prst in svetloba! In Božje roke!
Iz tega je življenja dar, ki žge ... «
Sledilo je slovo od ge. Marije Krajnik Štrubelj, ki je 24 let z velikim navdušenjem in požrtvovalnostjo posredovala ljubezen do prelepe slovenske pesmi našim šolarjem. Zahvalili smo se ji s pesmijo in šopkom za njen dolgoletni trud in ljubezen do naših otrok. 8. razred se je poslovil z veselim prizorom, ki ga je pripravila gdč. Pavlin-ka Zupanc in ki nas je spravil v smeh in dobro voljo.
Zaključil pa je sv. Miklavž s svojim prihodom, obdan s trumo nebeških angelcev, ki so veselo in prav po nebeško zaraja-li. Obdaril nas je z lepimi darili. Spremljal ga je tudi trop črnih parkljev.
S hvaležnim srcem smo zaključili šolsko leto 2011 in si zaželeli vesel počitniški oddih, ki smo ga vsi potrebni.
Anica Mehle
Niso pa pozabili na pietetni spomin naših domobrancev in lepega praznovanja očetovskega dne in dne slovenske državnosti! Vsa doživetja so nam tudi prikazali na ekranu. Zimo so nam opisali novinarji 8. razreda. Pokazali so na zemljevidih Slovenije in Argentine vremenske napovedi; 7. razred pa nam je nazorno pokazal praznovanje pusta v Sloveniji. Med priložnostnimi stihi so nam na ekranu pokazali najrazličnejše slovenske pustne šeme. Starejši otroci so lepo zapeli »Letni časi«
Papež, Tomaž Grohar, Filip Komar, Luka Mavrič in Kristinca Urbančič. Prisrčno so se od njih poslovili voditeljica šole ga. Nadica, razredničarka ga Andrejka in župnik g. Franci. Osmošolci so drug za drugim obujali spomine na lepa doživetja v šoli in hvaležno obdarili vse učitelje in voditeljice, ki so jim podarili svoj čas in talente.
Ga. Nadica se je s težkim srcem, obenem pa z veliko hvaležnostjo, poslovila od knjižničarke ge. Lenči Komar, od dolgoletne predsednice odbora staršev ge. Klavdije Urbančič in njenega izredno pridnega moža Iva. Po končnem pozdravu je sledil video-prikaz nekaterih šolskih dejavnosti, po odmoru pa smo z veseljem sprejeli težko pričakovanega sv. Miklavža.
Za lepo proslavo se je voditeljica zahvalila vsem, ki so se posebno potrudili: gdč. Marjanki za povezavo in petje, gospodičnam: Majdi, Ceciliji, Lučki, Poloni, Karolini, Nevenki, Viki, Andrejki in Marjani za prizore, Vinku Lazarju in Ivu Urbančiču za oder, Luku in Tomažu Kenda, Pavlu Groharju in Adrijanu Gaserju pa za zvok.
Naj omenim še imena vseh letošnjih učnih moči Prešernove šole: Majda Maček, Cecilija Skubic, Marjanka Ayerbe Rant, Lučka Papež, Polona Lazar, Karolina Kenda, Nevenka Grohar, Marjana Roža-nec, Lili Kopač, Andrejka Papež Cordoba, Viki Selan, Lenči Komar in Nadica Grohar.
Vesele počitnice in na svidenje drugo leto!
M.G.
Gostovanje mendoške mladine v Buenos Airesu
Vsako leto dobimo vabila iz vseh domov za mladinske dneve. Žal se ne moremo vseh udeležiti zaradi razdalje, šolskih, službenih in drugih obveznostih. Letos pa smo se odzvali in šli na 50. Mladinski dan v San Justo. Čeprav nas je bilo samo šest fantov, smo res lepo zastopali našo oddaljeno Mendozo.
Mladina nas je toplo sprejela, saj se v večini kar lepo poznamo iz drugih srečanj, še posebno, ko so nas oni obiskali lani ob 60. obletnici mendoških mladinskih organizacij. V uvodnih besedah programa so nas lepo pozdravili in se zahvalili za naš obisk.
Na igrišču so pripravili bogat program za tako važen jubilej in tudi scena gospoda Toneta Oblaka je bila čudovita, kakor ste brali v 46. številki Svobodne Slovenije.
Po programu so razdelili pokale. Besede gospoda Cukjatija so bile spodbudne za vso mladino, tudi za nas. Zaključna mladinska himna je bil izreden pečat tega lepega dne. Ker je bil naslednji dan državni praznik, smo se lepo imeli do pozne ure ob zvokih glasbe.
Ta naš obisk bo nepozaben, saj je bila vsa organizacija in priprava enkratna. Novi stiki z mladino v Buenos Airesu so nas izredno obogatili in smo spoznali, da se v slovenskih domovih še goji prijateljstvo v okviru dela za kulturo in oživlja moči, da združeni delamo še najprej za obstoj slovenstva v Argentini.
Nikolaj Nemanič
Z umetnikom Marjanom Grumom
SSTRMB
Že več kot pred mesecem dni je Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka zaključil šolsko leto 2011. Kot obi-
Zasluženi oddih ob sobotah popoldan
čajno je sobotno popoldne vabilo dijake v prostore Slovenske hiše, kjer poteka pouk že več kot petdeset let.
Topla sobota 12. novembra je dijake našla v učilnicah, da bi jim njihovi profesorji oz. razredniki razdelili spričevala in razložili počitniško nalogo, ki je pogoj za vpis naslednje leto. Malo pred napovedano uro pa so se vrstile vaje in priprave v
dvorani, cerkvi in profesorski sobi.
S spričevalom v roki so dijaki skupaj s starši, ki so se udeležili zaključka, in profesorji pomaknili v cerkev Marije Pomagaj, da bi se Bogu zahvalili za uspešno šolsko leto. Sveto mašo je daroval g. Franci Cukjati ob somaševanju g. Tonija Burja, ki se je iz Kanade mudil v Buenos Airesu. Za petje so poskrbeli dijaki petega letnika, prav tako za branje beril in prošenj.
V evangeliju smo slišali priliko o talentih. Med pridigo je g. Franci poudaril, da ne smemo zakopati talentov, ki nam jih je Bog dal. Naša dolžnost je, da jih razvijamo s trudom in delom. Srednješolska doba pa je čas, ko si postavimo vprašanja o poklicu in prihodnosti, trenutek ko petošolci razmišljajo o študiju in se dijaki prvega letnika prilagodijo novi dinamiki. Naj bodo naši načrti povezani s krščanskimi vrednotami tako kot vsa naša dejanja.
Po končanem mašnem obredu smo nadaljevali popoldan v dvorani škofa dr. Gregorija Rožmana. Po uvodnih besedah so vstopile zastave z zastavonošami: Lučka Ayerbe Rant je nosila slovensko; Anika Urbančič je stopala z argentinsko; Zofija Bokalič, Ana Gonzalez, Aleš Grohar in Milena Petkovšek so spremljali pape-ško zastavo.
Po petju himen je napovedovalec Tone Mizerit izrekel dobrodošlico. Prav posebno je pozdravil predsednika Zedinjene Slovenije, Francija Žnidarja; delegata dušnih pa-
stirjev, dr. Jureta Rodeta in ustanovitelja tečaja dr. Marka Kremžarja.
Nato je stopila pred mikrofon ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc in ob se zaključku spomnila na 50. obletnico smrti ravnatelja Marka Bajuka in opisala njegovo življenjsko pot. Nato je spregovorila dijakom 5. letnika in jim želela veliko uspeha za v naprej.
Kot je že v navadi, smo nagradili najboljše dijake vseh petih letnikov in jim podarili knjižni dar. Tu seznam nagrajenih: Leila Erjavec in Nadja Jakoš, v 1. letniku; Mikaela Bokalič (2. letnik A), Nace Kržišnik, Tanja Oblak in Cecilija Petkovšek (2. letnik B); Aleš Grohar, 3. letnik; Barbara Kržišnik v 4. letniku; ter Lučka Ayerbe Rant, 5. letnik. Lučka je prejela priznanje tudi za najboljši red skozi vseh pet letnikov.
Sledil je obred predaje zastav, ko najboljši dijaki 2. letnika prejmejo papeško zastavo, najboljši 3. letnika prejme argentinsko zastavo in najboljša dijakinja 4. letnika prejme slovensko zastavo.
Nato sta ravnateljica tečaja in razredničarka 5. letnika prof. Metka Mizerit, razdelili spričevala in diplome članom RASTi XL oz. letošnjim 22 abitu-rientom. Vsak je prejel, poleg diplome in spričevala, še velik aplavz za dosego cilja! V imenu odhajajočih sta spregovorila Tatjana Malovrh in Andrej Klemen ter se zahvalila profesorjem in staršem. Obljubili so si pogosto srečavanje in gojitev prijateljstva v »novem svetu«, ki se jim odpira.
RAST XL je tudi tokrat odnesla v Slovenijo almanah pod naslovom »Nekoč in danes«. Navzočim ga je predstavila profesorica Metka Mizerit.
V kulturnem delu so dijaki 1. in 2. letnika zapeli dve pesmi pod vodstvom gdč. Anice Mehle in ob spremljavi kitar. Nato je 5. letnik v režiji prof. Toneta Mizerita recitiral sklop poezij pod naslovom »Vaša in naša zgodba« - begunstvo, izseljenstvo v zdomski poeziji. Vsi dijaki pa so zapeli še študentsko himno.
Za na konec je ostal še obred predaje ključa modrosti novim petošolcem ... S humorjem so eni oddali, drugi pa sprejeli »težo« ključa.
Pouk v letu 2011 se je uradno zaključil. Ostala je še počitniška naloga. Torej, če se držimo pravila, bodo točno čez en mesec
na vrsti že popravki »osebnega dnevnika«. Da osvežimo spomin: od 10. do 20. januarja bodo vsi dijaki od letošnjega 1. do 3. letnika pisali dnevnik, ki mora obsegati poleg družinskih dogodivščin še štiri posebne dogodke (iz Argentine, Slovenije, po svetu in kulturnega značaja). Veselo na delo!
Z izseljensko himno »Slovenija v svetu« smo zaključili uradni del večera, ki se je še malo potegnil ob zakuski in s predvajanjem slik potovanja RASTi XL.
M.P.
BARILOCHE
Delavno leto 60. obletnice Slovenskega planinskega društva
(1)
V daljnih februarskih dneh, na izletu proti vrhu odročne gore Capille, se je skupini prvotnih naseljencev porodila zamisel o ustanovitvi slovenskega plani n ske-ga društva v
Barilochah (ali Bariloču kakor bi se pravilno po slovensko napisalo ...). Tonček Pangerc in France (Frenk) Jerman, idejna pobudnika SPD, sta se takoj vzela delo v roke in tako slavnostno sklicala ustanovni občni zbor 22. februarja 1951. Ustanovnih članov je bilo 13 prisotnih: Slavko Adamič, Vojko Arko, Janko Bradač, Boris Černigoj, Janez Duhovnik-Far, Milan Godec, Ciril Jereb, France Jerman, Andrej Kukovica, Rudi Padovan, Tonček Pangerc, Miha
________________ Robi nek,
Blaž Ra-zinger in še štirje, ki so soglašali z ustanovitvijo, niso pa priso-stv o v a l i ustanovni seji (Dinko Bertoncelj, Davorin
Jereb, Bara Remec, Janez Flere). Prvi predsednik je bil France Jerman, tajnik ter gospodar Slavko Adamič in blagajnik Vojko Arko.
Prve dejavnosti društva so bile v glavnem gorniške in smučarske, prvi cilji, doseči glavne vrhove ter položiti vpisno knjigo v okolici Bariloča, začrtati in izsekati gorske steze ter postavitev križa na vrhu Capille. S časom, ko je članstvo raslo in so nastale prve družine, se je pojavila nujnost razširitve dejavnosti SPD na vsa različna področja športa, kulture, šole in prosvete.
Slovencev v Bariločah ni bilo veliko, zato je bilo edino možno slovensko društvo SPD, ki je krilo vse potrebe združevanja Slovencev na splošno. Tako kot je leta 1967 zapisal v predsedniškem poročilu tedanji predsednik SPD, France Jerman: »Čisto logično in prav smo storili, da smo Društvu počasi dali druge funkcije in naloge, poleg planinske, ki so se v naši mali skupnosti pokazale kot potrebne. Seveda so nas pri tem doletele čisto druge naloge, ki pa smo jih z večjim ali manjšim navdušenjem sprejeli. Z eno besedo, iz našega SPD je nastalo navadno prosvetno društvo, če ga smem tako imenovati, ker se za kulturo in prosveto nismo kaj dosti brigali. Pa ravno tu ne smemo ostati malobrižni. Zaradi naroda in naše mladine, ki kaj hitro raste, je nujno potrebno, da prenehamo z životar-jenjem in vsaj od časa do časa damo kaj več od sebe. Naj nas ne moti ime društva, glavno je da smo pod našo streho, koder se bomo nemoteno pogovarjali med seboj in z našo mladino po naše (slovensko) - če ne več, s tem bomo že dosegli naš namen!«
Kljub temu, da je od takrat že minilo štiriinštirideset let, so besede v celoti še zmeraj silno aktualne in umestne.
60. obletno leto SPD Bariloche smo začeli s sejo odbora, ravno na dan obletnice in tako se je začelo načrtovanje letnega delovanja. Prva akcija, bolj 'gorniške' narave, da ponazorimo začetke društva, je bila obnova bivaka »Pod Skalco - Robert Petriček« in na novo sestaviti oltar
v čast nadškofu Rožmanu (narejen po načrtih arh. Marjana Eiletza), ki ga je zob časa dokončno sesedel po 46 letih. Tako se je 8. maja skupina pisane starosti (med najstarejšim in najmlajšim je 53 let razlike) urno lotila dela: brušenja zunanjih lesenih delov bivaka, barvanja, sestavo ognjišča ter temeljitega čiščenja notranjosti bivaka (še celo z varikino razkuženo!) in okolice. Na sliki lahko vidimo skupino, ki je sodelovala pri popravilu bivaka »Pod Skalco«. Od leve zadaj: Nicolas Brunori, Marjan Grohar, Matjaž Jerman, Tomaž Črnak, Nataša Grohar, Mihi Klemen, Ivan Kočar, Bogdan Bertoncelj; druga vrsta od leve: Martin Magister, Alenka Arnšek, Marko Ljudmila in Danica Mavrič, Mirna Gomez, Anica in Milan Magister; spredaj: Igor Magister, Marko, Veronika, Dinko ml, Klara in Alenka Bertoncelj in Marjan Mavrič.
Milan Magister je brušenje lesa poenostavil, kar z mo-torko je očistil barvo, ostali so pa zaključili drobno delo z brusnim papirjem ... Delo je hitro šlo od rok, kljub temu je bilo potrebno vrniti se še 25. maja, da so nanesli še zadnje sloje barve, kljub prvim snežinkam sezone. Oltar pa je še čakal prve, bolj tople dni, da bi ga naši pridni fantje in dekleta po delih znosili do bivaka in tam sestavili, ter ponovno postavili obnovljena okna v bivaku. (Dalje prihodnjič)	Konstanta na kvadrat
MILOSTI POLNE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN VELIKO SREČE V NOVEM LETU
ŽELI VSEM ROJAKOM
ZEDINJENA SLOVENIJA
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN MILOSTI POLNO NOVO LETO
ŽELE VSEM ROJAKOM V ARGENTINI
•	DUŠNOPASTIRSKA PISARNA
•	ODBOR ZA SLOVENSKO HIŠO
•	DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO
	,,Spavaj Božje Detece, s svojo božjo Mamico: tu pri nas stanuj,
mM	vse je Tvoje, kar imamo, Ti nam gospoduj!"
	Zdravo novo leto iz srca želi vsem
	Zveza slovenskih mater in žena
Naj novorojeni Kralj miru, ki se je rodil v bornih jaslicah, napolni naša srca z milostjo in ljubeznijo! Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljeno Gospodovo leto 2012
Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča
Društvo Slovenska vas
želi vsem članom in sodelavcem ter vsem rojakom v Argentini, po svetu in v domovini vesel božič in srečno Novo leto!
Da bi ta sveti božični večer nam vlil trdne vere v Novorojeno božje Dete, ki bo prineslo mir, ljubezen in pravico tudi našemu narodu! V Novem letu želimo vsem Slovencem doma in po svetu osebnega uspeha, zdravja in sožitja med brati!
Slovenska demokratska stranka Odbor SDS Argentina
V tihi noči se je odprlo nebo razsvetlile so se zemeljske širjave, Odrešenik prišel je v jasli in nam mir, ljubezen podaril!
Vsem članom, prijateljem in
dobrotnikom želi v teh božičnih praznikih
blagoslova, v letu 2012 pa obilo uspehov, zdravja in sreče
SLOMŠKOV DOM
Pričakujemo Vas pri božični sv. maši ob 9. uri in zajtrku.
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
želi vsem članom in prijateljem ter vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto.
Mladini ter vsem rojakom želita vesele in blagoslovljene božične praznike
Mladinski organizaciji SDO-SFZ
!Nas cfom San Justo
vošči vsem Članom, äoßrotni^pm in prijateljem 6Cagos[ov[jene 6ožične praznike ter srečno>, uspešno in upanja poCno teto 2012.
Vsi lepo vabljeni 25. decembra k slovenski
sveti maši v sanhuški stolnici, nato v Naš dom na žive jaslice in skupni zajtrk.
Bagoslovljene praznike Kristusovega rojstva in obilo sreče v novem letu 2012 vam želi
Vsem rojakom obilo božičnega veselja in Marijinega varstva v novem letu želi
PODRZAJ CONSTRUCCIONES METALURG I CAS
INDUSTRIJSKO METALURGICNO PODJETJE IN MONTIRANJE STROJEV
Diagonal 160 N° 5776/82 Villa Ballester Tel. 4769-1653 - Fax: 4769-0581 E-mail: antonio@podrzaj.com.ar - www.podrzaj.com.ar
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
dr. Katica Cukjati
advokatinja
civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske in nepremičninske razprave
Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638
Ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure

fiUenos Aires
Slovenski srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka
Želi vsem Slovencem v Argentini, Sloveniji, zamejstvu in po svetu doživet božični večer. Novorojeno Detece pa naj prinese blagoslova, miru, upanja in uspehov v novem letu 2012.
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2012 želi vsem rojakom
BAJDA s.r.i.
parketi
www.bajda.com.ar
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto vam želi

Tiskarna Vilko d. z o. z.
Tisk kakovostnih brošur, vizitk, map. Grafično oblikovanje
California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires Tel.: 4301-5040 - info@vilko.com.ar - www.vilko.com.ar
Av. Emilio Castro 7423 — Ciudad Autonoma de Buenos Aires Tel: 4643-2140 - E-mail: libreriastamar@fullzero.com.ar
Želi vsem Slovencem vesele in blagoslovljene božične praznike!
Božične milosti in obilo sreče v novem letu 2012 želi vsem rojakom
GABER MADERAS S.A.
de Marjan Petkovšek
Av. Churruca 9862 - Loma Hermosa Pcia. de Buenos Aires - e-mail: gabermaderas@arnet.com.ar Tel.: 4769-0159 - Tel./Fax: 4769-9756
Naj bi v teh praznikih novorojeni Sin posredoval mir in blagoslov ter obilo sreče v novem letu, želi
Marcos Meie
Productor - Asesor de Seguros Administraciön de Riesgos
Tel/Fax: 4623-2932/4623-4936 • semele@uolsinectis.com.ar
Luvik S.A.
(brata Klemenčič)
Trgovina z jestvinami na debelo
želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
Tel.: 4660-2363/0598
Božična skrivnost naj nam vlije upanja
•	1	v •
in nam da moči za življenje!
Vsem slovenskim rojakom, vesel božič in srečno novo leto!
Vesele božične praznike in obilo sreče v novem letu želi
ČASA CONDE
AUTOSERVICIO MAYORISTA INTEGRAL
GOLOSINAS - LIBRERIA - PERFUMERIA - VARIOS
Dr. A. Illia 2379/99 - (1754) San Justo - Pcia. Bs. As. Tel.: 4441-1111 - Fax sin cargo: 0-800-333-8915 E-mail: casaconde@ciudad.com.ar
Božična radost je moč, ki more spremeniti svet. Veliko blagoslova v novem letu 2012 Vam iskreno želimo
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
inž. Tone Kastelic
Cel.: 15-6507-5549 / Tel./Fax: 4753-5596
Železobeton
Blagoslovljene božične praznike
in obilo sreče v novem letu želijo vsem Slovencem po svetu in v domovini
0	..
1	in sinovi
Izdelava kuhinjskih oprem
Boulogne Sur Mer 292 - Tablada Tel.: 4454-9329

BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2012
XmM
SS. H.
Ing.Juan Ignacio Koanur ventas@denar.com. ar wvwj.denar com.ar
ORGANIZACION ESLOVENA
Nepremičnine
Želi vsem Slovencem blagoslovljen božič in srečno novo leto H. Yrigoyen 2946 - (1754) San Justo - Tel.: 4651-5885
Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2012!
FABRICA DE ELEMENTOS ELASTICOS
Los Matreros 3862 / Ituzaingo, 1714 - Buenos Aires Tel. 4621-0091 / 2565 / 4481-9337
Vsem rojakom obilo božičnega veselja ter sreče in miru v novem letu 2012
Av. Del Libertador 2979 CP (1744) — Moreno. Prov. Buenos Aires Tel (0237) 468 8640 / 468 8731 e-mail: liplacsa@uolsinectis.com.ar www.liplac.com.ar
Vesele praznike želi vsem rojakom
DR. ANDREJ FINK
ODVETNIK - URADNI PREVAJALEC ZA SLOVENSKI JEZIK PRAVNO POSVETOVANJE ZADEV V SLOVENIJI - PREVODI
Larrea 929 - PB "A" - Tel.: 4961-2163 - C1117ABC Capital Federal Ponedeljek, sreda in četrtek od 15. do 20. ure
vsem prijateljem želim blagoslovljen božič ter obilo miru in veselja
za leto 2012!
MARJANA POZNIC
odvetnica - prevajalka
Lavalle 1290 — 4/402, Buenos Aires - Tel: (011) 4382-1148 15-4088 5844 - e-mail: mpoznic@fibertel.com.ar
Janez Urbančič
Želi vsem rojakom vesel božič in srečno novo leto!
o obnavljanje lesa	o posebni efekti
o dekorativno pleskanje o umetnostno slikanje zidov
tel.: 4441-8922 / Cel.: 15-6052-8809
Daniel Medvešček Froncisco Mugerli
,1-1
kuhna J
amoblanrnentos
Muebles de Cocina /Vanitory / Iriteriores de Placards
Želi vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto!
Pueyrredön 3948 - Lomas del Mirador - Telefax: 4454-0073 Cel.: 155-162-5366 / 15-6307-4883 / e-mail: kuhna_amoblamientos@yahoo.com.ar
www.kuhna.com.ar
ŽELI VSEM SLOVENCEM BLAGOSLOVLJENE
PRAZNIKE TER OBILO SREČE V NOVEM LETU 2012
www.tas-eme.com.ar Lanus oeste - Buenos Aires - Argentina
^/fiad^va /mo'
maida
Mirno, spokojno božično noč. Veselja in zadovoljstva polne praznike!
V letu Gospodovem 2012 mnogo uspehov, sreče in zdravja želimo vsem našim rojakom v Argentini in po vsem svetu, še posebej našim bratom doma v ljubljeni Sloveniji.
Oblačila za delo in šport. Kopalne obleke Ola in Katalina. Izdelujemo tudi po meri in Vaši želji elegantna oblačila za vse svečane prilike.
Belgrano 117 - Ramos Mejia - Tel.: 4654-5400
Blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva in srečno novo leto 2012 Vam želi
CONSULTORES ASOCIADOS
Ing. Agr. Andres Kocmur
Consultora integral y direccion tecnica de empresas de saneamiento ambiental y control de plagas urbanas e industriales Montesquieu 510/520 (C1437FCF) Capital Federal Tel/Fax: (011) 4941-5777 - akocmur@ckc.com.ar
Vesele božične praznike in blagoslovljeno srečno novo leto vam želi
v
Dr. Darjan V. Sifrer odvetnik
Vsakovrstne civilne, trgovske, delavske in pokojninske tožbe, pogodbe, zapuščinske ter nepremičninske razprave.
Colombia 907 (esq. Necochea) — Ramos Mejia Tel: 4656-9585 — Cel: 15-5524 7412 / 15-5054 0450 e-mail: profesordg@yahoo.com.ar Vsak dan od 15. do 19. ure
Milosti polne božične praznike in vso srečo v letu 2012 želi
Fabrication de biofertilizantes para la agricultura
CKC
Crawford, Keen"
LABORATORIOS CKC ARGENTINA S.A.
Adm. de ventas: Montesquiu 510/520 - C1437FCF, Ciudad de Buenos Aires Tel/Fax: (011) 4941-5777 (Lineas rotativas) / e-mail: ckc@ckc.com.ar / www.ckc.com.ar Planta Industrial: Parque de innovacion tecnologica, INTA, Castelar.
Dra. Ana C. Farreras de Kočar
ABOGADA
Vam želi vesel božič in srečno novo leto
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil -Jubilaciones - Pensiones - Reajustes Recalculo de jubilaciones y pensiones, para verificar su correcta liquidacion
Ricchieri 67 - 3° H - (1704) Ramos Mejia Tel.: 4656-4039 / Cel.: 15-6447-9683 - farrerasanac_te@yahoo.com.ar Martes y Viernes de 15 a 18 hs.
SLOVENSKI DOM SAN MARTIN
S pesmijo od srca do srca ... gremo v Parana!
V Parana ali v Parano? Če že gremo v Ljubljano, naj bi po slovničnih pravilih šli tudi v Parano. Kar malo čudno se včasih sliši, ko poskušamo sklanjati argentinska zemljepisna imena. Odločimo pa se lahko za tretjo možnost. V mesto Parana se je 19. novembra odpravil Slovenski pevski zbor iz San Martina. Zakaj v glavno mesto province Entre Rfos? Zbor se zadnji dve leti kar rad potepa (v Brazilijo, Corrien-tes in Mendozo) in se je tokrat odzval vabilu društva Aso-ciacion eslovena Triglav de Entre Rfos, ki mu predseduje Dano Flander. Tudi to potovanje je podprl Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Priprave na turnejo so potekale v Slovenskem domu San Martrn in v mestu Parana. Sem ter tja so romali mai-
li, ki sta si jih pošiljala g. Dano in Tone Podržaj ter skupno oblikovala program.
Prišel je dan odhoda. Zbrali smo se na dvorišču doma in zmolili za srečno pot. Na avtobus smo naložili vso prtljago, se udobno posedli in se ob 14. uri odpeljali. Koliko nas je šlo? Trinajst pevk, šest pevcev, pevovodkinja prof. Lučka Marinček Kastelic z možem, pa še družinski člani pevcev ter prijateljice, ki rade obiščejo znance v mestu poimenovanem po reki Parana. Res vesela druščina, ki se ji je obetalo še mnogo lepega in marsikaj nepričakovanega. Na lepem je zadišalo po empanadah, ki jih je postregla Marjeta. Nato pa še sendviči in razno pecivo. Lačni pač ne bomo! Da nam je čas hitreje minil, smo se malo poigrali in seveda pazili, da nismo preveč govorili, saj je bilo treba glas hraniti za nastop. Vožnja je potekala umirjeno, kar na enkrat pa je začelo kapljati, pršiti, deževati in liti kot iz škafa. Previdna šoferja sta postala še bolj pozorna, ker dež zlepa ni ponehal. Vode je bilo povsod na pretek, pa saj smo bili namenjeni v Parana, ki v jeziku guaranf pomeni »sorodnik morja«. Zaradi slabega vremena je šla po vodi navada Slovencev iz Parane, ki radi sprejmejo goste pri podrečnem tunelu (Tunel subfluvial Uranga-Sylvestre Begnis), ki povezuje provinci Santa Fe in Entre Rfos. Avtobus nas je okoli 20. ure pripeljal do hotela, odložili smo prtljago, se nastanili in se odpravili v picerijo, kjer so nas častili člani slovenskega društva, ki deluje v mestu Parana.
Ob vstopu so nas sprejeli predsednik Dano Flander, tajnica Irma Gotte de Bizai, Teresita Princich ter lepa skupina rojakov, ki so ponosni na svoje slovenske korenine. Kar hitro smo se posedli ob pogrnjenih mizah in na krožnikih dobili vizitko s slovensko zastavo, grbom društva ter napisom: »Con inmensa alegna, agradecemos la visita de cada uno de Uds. y aprovechamos la oportunidad para desearles grandes augurios de Felicidad para el ano venidero.« Prisrčna dobrodošlica! Okusili smo ribje empanade, izvrstne pice, nazdravili ob prvem srečanju, še malo pokramljali in zapeli.
V nedeljo, 20 novembra, na praznik Kristusa Kralja, smo ob 9.30 peli pri sv. maši v stolnici, ki je posvečena Ro-žnovenski Materi božji, zavetnici mesta Parana. V polnem svetišču smo zapeli na čast našemu Kralju in prispevali k
prazničnemu vzdušju. Na orgle (pa ne na tiste, ki naj bi bile med vso naloženo prtljago) nas je spremljal zvesti prijatelj zbora prof. Javier Mas. Prisrčno je v zahvalo nebeški Materi zadonela zadnja pesem Marija skoz' življenje. Po sv. maši smo se fotografirali pred oltarjem in pred mogočnim kipom sv. Petra, ki stoji ob vhodu. Med navzočimi je bil tudi častni konzul Carlos Cesar Bizai z gospo, ki nas je obiskal v San Martinu ob predstavitvi svojih knjig.
Prečkali smo cesto in se zadržali na glavnem mestnem trgu (Plaza 1° de mayo). Ga. Irma nam je opisala glavne zanimivosti mesta in predstavila zgradbe okoli trga: stolnico, občinsko palačo, pošto, Escuela normal Jose M. Torres, Colegio del Huerto. Ob njeni razlagi smo se spomnili na to, kar smo se nekoč pri zgodovini učili, daje Parana imel važno vlogo, saj je bil med leti 1854 in 1861 prestolnica Argentinske konfederacije. Vo-dička nam je povedala, da se na tem trgu zberejo Slovenci ob praznovanju dneva slovenske državnosti. Z avtobusom smo nadaljevali pot do Club Nautico, med potjo sledili komentarjem ge. Irme in si ogledovali urejeno, s cvetjem in drevjem odeto mesto, v katerem sedanjost utripa s preteklostjo. Ob reki Parana nas je pot vodila do restavracije Cluba nautico, kjer so nas čakali častni konzul in gospa ter člani društva. Kosilo je potekalo živahno ob klepetu, dobri postrežbi in petju. Nato nas je avtobus zapeljal nazaj v hotel, da smo se odpočili in pripravili za koncert.
Okoli 18. ure smo se odpeljali v Centro cultural y de convenciones »La vieja usina« in imeli vajo za nastop. Kar imenitno smo se počutili na velikem odru v prostorni dvorani, v katero so okoli pol osmih začeli prihajati poslušalci. Vse navzoče je pozdravila Irma Gotte de Bizai in predstavila zbor Ekonomske fakultete, ki nam je v pozdrav zapel nekaj pesmi. Nato nas je povabila na oder, prebrala zgodovino Slovenskega pevskega zbora iz San Martina in imena nastopajočih. Začeli smo s prvim delom, ki je obsegal slovenske pesmi: Večerni Ave, Pesem o rojstvu, Slovenska zemlja, Po jezeru, V Tamar, Planinska, Večernica, Zenka mi v goste gre, Dajte, dajte. Na programih, ki jih je grafično

oblikovala Mikaela Podržaj, so poslušalci lahko brali prevod naslovov in kratko vsebino vsake pesmi. V drugem delu pa smo zapeli: Pueblito mi pueblo, Milonga sentimental, Poco a poco, Balaio, Mary had a Baby, Ave Maria (Heitor Villa--Lobos), Villancico, Virgen de la Carrodilla, Jubilate Deo (W. A. Mozart) in gloria (A. Palma). Nekatere pesmi je na orgle spremljal prof. Javier Mas. Publika je toplo spremljala izvajanje in nas nagradila z aplavzom. Napovedovalka se je v imenu društva zahvalila zboru in pevovodkinji. Postavna fanta v narodni noši sta ji izročila šopek rož in še vsaki pevki nagelj. Člani zbora pa so organizatorjem v zahvalo podelili spominske krožnike z narodnimi motivi, ki jih je pripravila pevovodkinja. Po koncertu je prišel čas slovesa. Kar dolgo smo se poslavljali od ljudi, ki jim je predvsem slovenska pesem prišla do srca.
Po večerni in deževni vožnji smo se okoli pol šestih srečno vrnili v Slovenski dom polni lepih vtisov in doživetij.
Hvala vsem članom in članicam, predsedniku društva Triglav, častnemu konzulu za tako lep sprejem in gostoljubnost. Želimo vam srečno in blagoslovljeno leto 2012, ko boste obhajali 10. obletnico društva.
Ne orhideje, le travniško
V •	V •	I
rožico na sveži grob Manice C. Omahna!
Zares, eno bi svečano položili, a odtrgano v njeni rojstni vasi - v Rovtah -, vas njene mladosti in dosmrtne bolečine ...
Tam je razveselila mlado družino Anastazije in Bole-slava Cvetko 1926 leta. Le nekaj metrov od hiše rojstnega doma pa stoji lepa, stara, lepo ohranjena cerkev sv. Mihaela, kjer je prejela prvi zakrament in ime Manica - po Jurčičevem romanu Deseti brat. Takrat so ljudje mnogo segali po Mohorjevih večernicah.
Lepo jim je teklo življenje v valovitih Rovtah. Manica je imela kar tri brate in še sestro. Pa se je začelo obdobje brez primere v naši zgodovini; vse je bilo eno samo bojišče!
Prvi je bil prav njen še ne 18 letni brat Janez, ubit že junija 1942 leta. Še danes oskrbujejo dobri vaščani njegov prerani grob; svojih ne morejo, saj ne vedo niti kje so. Pobili so pa skoraj vse .
Pokojna 85 letna Manica pa počiva na božjem bera-zateškem polju, polnem različnega cvetja, vendar brez nagrobnikov. Kljub temu je ne bomo pozabili! Zapisala se je globoko v srce s svojimi prijaznimi deli dobrote, saj je zgledno skrbela za svojo družino in se za širši krog; tukaj v deželi pod Južnim križem je veliko možnosti ...
Njene pridne roke niso mirovale - vedno je našla delo: kuhala, pekla, pletla v svoje plemenito zadovoljstvo. Vzorna v marsičem, ki se ne vidi niti opazi - le čuti se domače ugodje!
Za Zvezo slovenskih Mater in žena, je večkrat za božične praznike pripravila čez 100 medenih kruhkov (bu-dines), jih lepo sama zavila in poskrbela za dostavo. Srčno dobra in prijazna je čutila kaj in kje lahko ona pomaga ali olajša katerokoli stisko. (Že v taborišču je večjim družinam pomagala pri pranju brez "varekine"). Seveda ni obešala truda na veliki zvon le upoštevala je dobesedno evangelij: »Naj ne ve levica, kaj dela desnica!«
Zgledna molivka rožnega venca je dosledno izpolnila kar je obljubila. Kadar ji čas ali zdravje ni dopuščalo, je poskrbela nadomestnico, da se veriga ne pretrga, je skrbno dodala ... Odšla je s spokojnim obrazom v molitvi Zdrave Marije, ko je tiho, a jasno ponovila s snaho svoj zadnji AMEN.
Spočij se v božjem miru, draga Manica!
Tvoji sestrični Marta Hribar in Irena Fajdiga
—r • I	I	V • V	•	•	•
Tiho božični zvonovi pojo
Tiho božični zvonovi pojo, njim pridružuje se tudi nebo. Jezus, Sin božji na svet je prišel, da bi človeštvo pogube otel.
Mati Marija rodila nam je Dete, ki čakajo duše ga vse; v jaslicah revnih na slami leži, milosti vsemu človeštvu deli.
Jezus, Sin božji, usmiljeni Bog, brat je postal vseh človeških otrok, vidno telo le za to je sprejel, da bi za brate in sestre trpel.
Detece božje, zahvalimo te, ker si človeštva usmililo se; v solzno dolino prišlo med ljudi, da bi rešilo jih večne noči.
Gregor Mali
VB
Srečne in blagoslovljene
božične praznike želi
FRANCI RESNIK
Zingueria standardy a medida - Impermeabilizaciones
Reparation de techos Los Fortines 260 - (1607) Villa Adelina - Pcia. Bs. As. - Tel./Fax: 4763-0970 Cel.: 15-4404-9406 - franciresnik@hotmail.com
Vinko Glinšek
Električne inštalacije - Varnostne naprave želi vsem rojakom srečne božične ter novoletne praznike Tel.: 4267-5747 - Cel.: 15-5139-7011

TURISMO BLED
želi vsem rojakom blagoslovljen Božič in uspešno novo leto Monsenor Marcon 3317 B, San Justo - Tel.: 4442-1265
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
Ivan Tavčar
ZEMLJA DOMAČA NI PRAZNA BESEDA
Tu in tam se me je polastila želja, da bi umrl, ker sem bil sam sebi in drugim v težavo. V takih trenutkih sem dobro vedel, da te, pa bodi še tako zapuščen in osiromašen, veže trdna veriga na nekaj, česar se vsak hip ne zavedaš: ta nekaj je zemlja, na kateri si se rodil. To je naša edina neskaljena prijateljica, vedno ti kaže isti obraz in zvesta ti ostane, če jo še tolikrat zatajiš! Ko tako ležim, mi sili iz ruše nova moč v onemogle ude in prav vsaka koreninica pod mano poganja tudi v moje telo, da se čutim eno z zemljo, na kateri ležim. Zemlja domača - ni prazna beseda: del mojega življenja je in, če se mi vzame zemlja, se mi je vzelo tudi življenje. Ko si oglodan do kosti, ko te povsod preganjajo, kakor bi se ti bile gobe razpasle po telesu, te sprejme domača zemlja z istim obrazom, kakor te je sprejela nekdaj, ko so te še v zibel polagali. Nisi doživel pomladi, da bi te ne bilo objemalo njeno cvetje, in ne jeseni, da bi ti ne bila sipala svojih sadov. Mogoče, da je težko umreti - moja vera to ni! - ali toliko zapišem, da bi rajši umrl sredi domače doline bodisi od gladu kakor na zlatem stolu nemškega cesarja, kjer bi imel vsega na kupe!
SLOVENCI V ARGENTINI
V Argentini je prvo obhajilo otrok na praznik Brezmadežne dne 8. decembra. Tega dne imajo prvo sv. obhajilo tudi slovenski otroci. Že nekaj let je v kapeli sester dominikank zraven župnijske cerkve v Ramos Mejii. Tudi letos je bilo tam in ga je prijelo nad 80 slovenskih otrok.
OSEBNE NOVICE
Poroka. V župni cerkvi sv. Tarcizija v Buenos Airesu sta se poročila v soboto, 16. decembra t.l. Miloš Stare in Franja Golobova. Poročne obrede je opravil g. Jože Košiček, priči sta pa bila gdč. Roza Golob in Pavle Jeretina. Čestitamo.
Družinska sreča. V družini Frica Omerzuja in ge. Ane roj. Simčič v Bariločah so dobili sina. Čestitamo.
Pevski zbor »Gallus« si je na občnem zboru 24. novembra izvolil nov odbor, ki mu predseduje g. Nande Češarek, podpredsednik je Jernej Tomazin, tajnica Vida Bedenčič, blagajnik Miha Gaser, arhivarja sta Franci Tomazin in Anka Savelli, gospodar pa Matjaž Maček. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Ivan Rode in Jože Mavrič.
Na Miklavžev večer je v zborovski pevski sobi ing. A. Mozetič s svojim najmodernejšim stereo-fonskim aparatom reproduciral pevcem in nekaterim gostom celoten zadnji zborov koncert. Za konec je sv. Miklavž obdaril vse pevke in pevce ter vsakemu po zasluženju dal nekaj nasvetov. Večer je potekal v prav prijetnem razpoloženju.
Svobodna Slovenija, 21. decembra 1961 - št. 50, 51, 52
RESUMEN DE ESTA EDICION
brezposelnost še vedno raste
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je oktobra po treh mesecih mirovanja zvišala za 0,4 odstotne točke na 11,9 odstotka. Statistiki so rast pričakovali, saj se običajno vsako leto v tem mesecu na zavodu za zaposlovanje prijavijo iskalci prve zaposlitve, ki so končali izobraževanje. Rast števila iskalcev prve zaposlitve je bila po podatkih državnega statističnega v letošnjem oktobru sicer nižja kot pred letom dni.
MERCATOR NE BI SMEL PRITI V ROKE HRVAŠKEGA KAPITALA
Vročica pred načrtovano prodajo Mercatorja se stopnjuje. Prodajalcem je sicer uspelo izpogajati del Merca-torjevih predlogov, vendar bi Agrokor za vse kršitve zavez odštel „le" 20 milijonov evrov. Ministrstvi za finance in kmetijstvo sta Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS pozvali k ukrepanju glede prodaje Mercatorja, zaskrbljeni dobavitelji pa so pred poslopjem NLB pripravili miren protest. - Poznavalci razmer ugotavljajo, da Agro-cor sploh nima zadosti sredstev, da bi lahko prevzel Mer-cator, večina pa sklepa, da s prodorom na slovenski trg hoče edinole plasirati na gondole produkte hrvaške proizvodnje in izpodriniti slovenske, kar bi bilo pogubno za slovenske proizvajalce.
ELEKTRIKA NA STREHI
Na strehi Merkurjevih skladišč v Naklem so odprli največjo sončno elektrarno na Gorenjskem, ki lahko z naziv-no močjo 800 kilovatov oskrbuje z elektriko skoraj 200 gospodinjstev. V projekt, ki je bil zaključen v mesecu dni, so Gorenjske elektrarne vložile poldrugi milijon evrov. Kmalu pa se obetajo tudi nove investicije na Merkurjevih objektih.
FRUCTAL V ROKAH SRBSKEGA KAPITALA
Srbska družba Nectar je s plačilom 35,3 milijona evrov kupnine Pivovarni Union postala lastnica 93,7 odstotka ajdovske družbe Fructal. Družbi Pivovarna Union in Nectar sta 25. julija podpisali pogodbo o prodaji Fructala, prejeta kupnina pa bo pomembno prispevala k razdolževanju skupine Pivovarna Laško, dogovorjenim z bankami upnicami in lastniki.
POSLANICI NE MOREJO BITI TUDI ŽUPANI
Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o poslancih, ki prepoveduje hkratno opravljanje poslanske in županske funkcije. Ustavni sodniki ugotavljajo, da so očitki predlagateljev neutemeljeni, razlogi za uvedbo nezdružljivosti pa so po njihovi oceni razumni. Zato so morali novi poslanci-župa-ni (ljubljanski in slovenjgraški) določiti, kateri njun podžupan bo vodil občino v teh treh mesecih do novih občinskih volitev.
PO SVETU
UMRL HAVEL
Češka žaluje za nekdanjim predsednikom Vaclavom Havlom, ki je v nedeljo po dolgi bolezni umrl v 75. letu starosti. Vaclav Havel je bil češki predsednik med letoma 1993 in 2003. Bil je tudi zadnji predsednik nekdanje Češkoslovaške. Leta 1989 je bil na čelu žametne revolucije. Ta je uspela spodnesti komunistični režim in v državo prinesla demokracijo. Havel je bil tudi pisatelj, bil je štirikrat zaprt in v čeških komunističnih zaporih presedel več kot pet let. Tam je napisal znamenita Pisma Olgi. Smrt odmeva v evropskih državah in drugod po svetu.
NIŽJA OCENA?
Bonitetna hiša Fitch sicer dvomi, da bo načrtovano varčevanje evropskih držav rešilo dolžniško krizo. Opozarja, da bi lahko kmalu znižala bonitetno oceno Sloveniji, Italiji, Španiji, Belgiji, Irski in Cipru. Odločitev naj bi agencija sprejela ob koncu januarja. Kot pravijo, bi oceno omenjenim članicam območja evra znižali za eno ali dve stopnji
NOVI ČLAN V SCHENGNU
Liechtenstein je vstopil v schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah. V schengnu je tako po novem 26 držav, vse članice Evropske unije razen Bolgarije, Romunije, Cipra, Irske in Velike Britanije - ter 4 nečlani-ce povezave - Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein. S podpisom Schengenskega sporazuma leta 1985 so bile odpravljene vse mejne nadzorne točke v Evropski uniji, skupaj s carinskimi kontrolami oseb. Policija po potrebi še vedno opravlja preglede po naključnem izboru, predvsem v sklopu boja proti kriminalu in drogam.
SIRIJA SPREJELA OPAZOVALCE
Sirija je pristala na prihod opazovalcev Arabske lige, ki naj bi nadzorovali uresničevanje dogovora o koncu nasilja. Kot je znano, je v večmesečnih protirežimskih protestih v Siriji po podatkih Združenih narodov umrlo najmanj pet tisoč ljudi. 22 predstavnikov omenjene politične zveze arabskih držav je Sirijo več tednov poskušalo prepričati, naj dovoli prihod tujih opazovalcev v državo. A ker sprva tega ni storila, so proti njej sprejeli tudi sankcije.
Fundador: miloš stare / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR Buenos aires - argentina Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Dani Leber, Anica Mehle, Marjanka Grohar, Lučka Oblak Čop, Nikolaj Nemanič, Klav-dija Kambič, Vera Breznika Podržaj, Mikaela Podržaj in Irena Fajdiga. Medij'i: STA, Radio Ognjišče, Družina.
FELICES FIESTAS
A todos nuestros queridos suscriptores y lectores les deseamos una muy feliz navidad, rodeada de seres queridos y nuestros mejores deseos de armonfa y paz para el nuevo ano que comienza. Nos volvemos a reencontrar el jueves 5 de enero de 2012.
LAS AULAS QUEDARON VAQAS...
El 4 de diciembre finalizo el ciclo lectivo el curso Prešernova šola de Castelar. Los alumnos presentaron las estaciones del ano en la Argentina y Eslovenia. Los chi-cos mostraron de forma divertida algunas de las tradici-ones que se relacionan con las estaciones del ano. Cin-co alumnos se despidieron del curso. El mismo dia fue el cierre de curso de Balantičeva šola en San Justo, curso que visitaron durante el ano 70 alumnos, de los cuales nueve egresaron. En noviembre transcurrieron 90 anos del nacimiento del poeta France Balantič. Los alumnos lo homenajearon con el recitado de poesias. Luego de repartir los boletines todos esperaron con ansias al grupo de angeles que traerian al buen San Nicolas, repleto de regalos. (Pag. 3)
MERECIDO DESCANSO
El pasado 12 de noviembre, el curso de esloveno "Srednješolski tečaj rav. Marko Bajuk" que se dicta en el centro esloveno capitalino Slovenska hiša, cerro su ciclo lectivo. En los salones se repartieron los boletines y las con-signas para la tarea. Luego, junto a los padres tuvo lugar la misa en agradecimiento por los dones recibidos, en la iglesia Marija Pomagaj. Ya en el salon principal, en presencia de las banderas nacionales y la papal, se cantaron los himnos. La directora, Prof. Neda Vesel Dolenc recordo en sus palabras al patrono del "tečaj" en el 30Q aniversario de su fallecimiento. Los estudiantes con los mejores promedios de cada curso recibieron en reconocimiento un libro. Los 22 egresados recibieron su diploma y el boletrn de ca-lificaciones. Finalmente, en la parte cultural del acto de fin de curso, los alumnos de 1Q y 2Q ano interpretaron dos canciones populares, mientras que los estudiantes de 5Q ano recitaron una seleccion de poesfas bajo el tftulo "Su historia y nuestra historia - el exilio, la emigracion en la poesfa de autores migrantes". (Pag. 4)
BARILOCHE
Anos atras, en el mes de febrero, mientras Tonček Pangerc y Frenk Jerman realizaban la excursion a la cima del cerro Capilla nacio la idea de crear el Club An-dino Esloveno de Bariloche. El 22 de febrero de 1951 se reunio la comision fundadora. Las primeras activida-des del Club fueron de montana y esquf. Con el tiempo, surgio la necesidad de ampliar las actividades hacia el deporte, la cultura y la educacion. El ano 2011, tenido por el aniversario nro. 60, comenzo con la reunion de la comision el mismo 22/2. En mayo se propusieron re-staurar el bivak "Pod skalco - Robert Petriček" y resta-blecer el altar en honor al arzobispo Rožman, que por los estragos del tiempo se desplomo hace algunos anos. Continuara... (Pag. 4)
EL CORO DE SAN MARTIN, EN PARANA
El coro esloveno de San Martm acepto gustoso la in-vitacion del presidente, de la Asociacion eslovena Triglav de Entre Rfos, Dano Flander y viajo para ofrecer un con-cierto en Parana. El sabado 19 de noviembre partieron hacia la capital de la provincia entrerriana 19 coreutas, su directora Prof. Lučka Marinček Kastelic junto con fami-liares. El domingo 20 cantaron durante la misa en la ca-tedral de Nstra. Sra. del Rosario. Despues recorrieron el centro y almorzaron en el Club Nautico, junto al consul honorario Carlos Bizai y otros eslovenos. Por la tarde en-sayaron en el Centro cultural y de convenciones "La vieja usina" que pronto abrio las puertas para que el publico disfrutase del concierto del coro esloveno de San Martm. El coro de la Facultad de Economfa oficio de anfitrion con algunas canciones. (Pag. 10)
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko po^to. Z navadno pošto 135.- US dol. za vse države. Svobodna Slovenij'a izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
OSEBNE NOVICE
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj Monsenor Marcon 3317 B, San Justo - Tel.: 4442-1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V . Bavec - Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordini-ra ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2° D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. S. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
Novi diplomant
V	ponedeljek, 19. Decembra je na Instituto tecnolo-gico Buenos Aires z »diploma de honor« diplomiral Juan Manuel Hernandez Smersu in prejel naslov«Licenciado en Administracion y Sistemas«. Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Poroki
V	soboto, 3. decembra sta se v cerkvi La Asuncion y San Andres v San Andresu poročila Bernardka Bidovec in Nelson Laiker. Za priči sta bili Tone Bidovec in Mirta Block Laiker. Poročil ju je nevestin brat g. Toni Bidovec.
Prav tako, 3. decembra sta se v cerkvi San Patricio v Belgranu poročila Barbara Garca Pleško in Nicolas Rodriguez de Mendoza. Za priče so bili njuni starši: Ana Marija Pleško in Gillermo A. Garda ter Monica Susan in Jorge Rodnguez de Mendoza.
Novim zakoncem želimo obilo božjega blagoslova!
Smrt
Umrli sta Ančka Starič roj. Kopač (87) in Štefka Smole roj. Žonta (82).
Naj počivata v miru!
Sporočilo
V petek, 23. in 30. decembra, ter v ponedeljek 26. in 2., pisarne v Slovenski hiši ne bodo uradovale. Tednika Oznanilo in Svobodna Slovenija izideta za nedeljo 25. decembra, nato pa za nedeljo 8. januarja 2012.
Hvala za razumevanje!
Odhod otroške kolonije v Hanželičev dom
v ponedeljek 2. januarja.
Zbiranje v Slovenski hiši ob 21.15 uri. Starši morajo prinesti v kuverti originalen DNI in izkaznico bolniške zavarovalnice.
Izšelje
Telefonski imenik Slovencev v Argentini 2012
Na 170 straneh najdete osebne telefone, poslovne podatke, slovenske ustanove v Argentini in po svetu ter še marsikaj.
Naročniki Svobodne Slovenije, ki so bili 23. decembra 2011 na tekočem z naročnino, ga bodo prejeli kot božično darilo. Za ostale je v prodaji po $ 40.-
Radijska oddaja Okence v Slovenijo
sporoča
da bo od 1. januarja 2012 na valovih
radio Argentina, AM 570.
Poslušate nas lahko vsako soboto od 12. do 13. ure.
58. MISIJONSKA VELETOMBOLA »VSI ZA VSE SLOVENSKE MISIJONARJE«
V NEDELJO 8. JANUARJA 2012
v Hladnikovem domu v Slovenski vasi
Ob 12.00 sveta maša
Po maši na razpolago kosilo
Ob 16.00 uri začetek klicanja številk
(na igrišču bo prostor za parkiranje avtomobilov)
Dobitke lahko oddate odbornikom krajevnih domov. Tablice so že na razpolago pri društvenih predsednikih po 6 pesov. Vsakih pet - ena zastonj. Mladina vseh domov je naprošena da pripravi igre za otroke.
Priporočamo se za pecivo.
Lepo je, da se enkrat na leto na poseben način spomnimo naših misijonarjev!
FILM O PETRI MAJDIČ
Radiotelevizija Slovenija je v polni dvorani kina Dvor v Ljubljani predstavila dokumentarni film o najboljši slovenski smučarski tekačici vseh časov Petri Majdič. Film, njegov avtor je dolgoletni časnikar RTV Marjan Fortin, nosi ime Petra in prikazuje športno in tudi družinsko zgodbo večkratne zmagovalke tekem svetovnih pokalov. V filmu, ta za razliko od običajnih dokumentarnih filmov ni dolg zgolj 45 minut pač pa 60, glavno
DAROVALI SO
V tiskovni sklad Zveze slovenskih mater in žena
so darovali: N.N., Carapa-chay, 100.- pesov; in N.N., 100.- pesov. Dobrotnikom Bog povrni!
vlogo „igra" Petra Majdič. Vendar pa film ni osredotočen zgolj na športne dosežke, pač pa športnico iz Dola pri Ljubljani prikazuje tudi v vlogah, kot jih javnost doslej ni poznala. Kot „trmasto" hčerko, sestro Gregorja in Gašperja, poljedelko, povsem normalno punco, ki rada „kofetka" s prijateljicami. Prikazuje voljo in trmo športnice, ki ji je s svojim značajem v tako težkem in zahtevnem športu, kot je smučarski tek, uspelo malodane vse. Prikazuje trnovo pot preko treh olim-pijad do bronastega odličja v Vancouvru 2010, odzive domačih, tekmic, športnih
delavcev ... Film nazorno pokaže, da je za športne uspehe potrebno garati vsak dan v letu.
KOŠARKARSKA LESTVICA
Mednarodna košarkarska zveza (Fiba) je ob koncu leta objavila lestvico najboljših svetovnih moških reprezentanc. Slovenija je na njej na 17. mestu, tik za Portorikom ter mesto pred Novo Zelandijo in dve pred Hrvaško. Vrh lestvice krojijo ZDA, v deseterici pa je tudi Argentina.
Na skupni lestvici ženskih in moških reprezentanc prav tako vodijo ZDA pred Španijo in Rusijo. Slovenija je 24.
OBVESTILA
VALUTNI TEČAJ V SLOVENJI
21. december 2011
1 EVRO 1,31 US dolar 1 EVRO 1,35 US dolar 1 EVRO 5,61 ARG peso
SOBOTA, 24. decembra:
Božična polnočnica,
ob 20. uri v cerkvi Marije Pomagaj.
NEDELJA, 25. decembra: Božič
PONEDELJEK, 26. decembra:
Odhod skupine Mladcev in mladenk na taborjenje; ob 8. uri zjutraj iz
Našega doma v San Justo. TOREK, 27. decembra: Božični koncert ob
20.30 v Moronski stolnici. Prireja Luka Debevec Mayer in prijatelji.
SOBOTA, 31. decembra:
Silvestrovanje na Pristavi, ob 21. uri.
NEDELJA, 8. januarja: Misijonska tombola v Slovenski vasi
SILVESTROVANJE NA PRISTAVI
31. decembra ob 21. uri večerja
V prijetni in veseli družbi se bomo poslovili od starega in sprejeli novo leto. Ob ognjemetih in orkestru Zlatorock bomo preživeli lep večer.
Vas pričakujemo!
Prijave: Helena (tel. 4629-4879 - e-mail: elenadol@hotmail.com) in druž. Kenda (tel. 4627-4935).
»Nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi...« sv. Avguštin (Izpovedi I,1)
V večernih urah 14. t. m. je Bog poklical v večnost našo dobro in plemenito pokojnico, gospo
Manico Cvetko vdovo Omahna
Vdana v božjo voljo je sprejela težo zadnje ure z močjo in tolažili svete vere, ki sta jo skrbno posredovala oba farna gg. duhovnika Gustavo in France Urbanija. Tudi v bolnici so bili vsi izredno pozorni, da je lažje prenašala telesno in duševno stisko; nam pa v veliko uteho, tolažbo ... Bog naj povrne vsem!
Berazateška božja njiva je njen začasni dom. Tja smo jo pospremili naslednji dan in se poslovili z ganljivim mašnim obredom in besedami č. g. F. Urbanija ter s pesmijo Marija, skoz življenje v lepi pokopališki kapeli.
Toplo jo priporočamo v naše vsakdanje pogovore z Bogom in Marijo, h katerima se je ona vedno obračala in priporočala mnoge ...
Žalujoči:
sin Miha z ženo Kristino,
hčerka Janika z Armandom,
sestra Brigita vdova Vidmar,
brat Mirko z ženo Meri,
vnukinji Mikaela in Erika,
nečaka Andrej in Tine z družinama,
svakinja ga. Olga Šemrov vdova Omahna,
nečaki Olgica in Matjaž z družinama,
sestrične in bratranec z družinami.
V Sloveniji svak g. Stane Omahna z ženo Jerco,
nečakinji Eva in Mateja z družinama,
ter ostalo sorodstvo, prijatelji in prijateljice.
Buenos Aires, Berazategui, Rovte, Žiri, Domžale, Argentina, Slovenija.