287. številka Ljubljana, v sredo 16. decembra. XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan iveicir, izimti nedelj« in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske deželi ca vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znana. Za> ocnanila plačuje bc od cetiristopne petit-vrste po B kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je v Gospodskih nlicah fit. 12. Upravnifttvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemčija in Poljaki. Znano je, kako ŽaloBtno je stanje poljskega naroda, kar ga je prišlo po delitvi poljskega kraljestva pod Pruaijo. Z vsemi tulumi delala je in dela Se vedno pruska vlada, da zatre kolikor mogoče poljski živelj na PozuunHkem, ne samo v duševnem nego tudi v gmotnem oziru. Poznavajoč lehko-Sivno potratnost poljskega plemstva, osnovala je Prusija posebno društvo, katero ima svrbo, nakupovati zadolžena posestva poljskih žlahcicev ter nastavljati itanja nemške naseluike. Namere tega društva eo za poljski živelj isto tako nevarne in pogubne, kakor za nas Slovence delovanje zloglasne „Sud-marke". Razloček je le ta, da ima na severu dru štvo ugodneja tla za dosego svojih namenov baš zaradi omenjene potratnosti poljskih plemičev. Dokler je 8e vodil železni kancelar osodo Prusije in Nemčije, delalo se je s kruto Bilo proti Poljakom in znana je krilata beseda, katero je baje izrekel pri neki priliki Bismarck o Poljakih, katera je prouzročila mnogo hrupa. Odkar pa so se poostrile razmere mej Nemčijo in mej Husijo in se je ohladilo precej znatno staro prijateljstvo teh dveh sosednih držav, začela je Nemčija po odstopu Bismarckovem postopati nekoliko rahleje in cesar Viljem in Caprivi popustila sta nekoliko, ter so se v najnovejem času dale nekatere koncesije pruskim Poljakom glede poljskega jezika v ljudskih šolah. Tudi imenovanje Poljaka Stablew8kega nadškofom Poznanskim zmatralo ne je za koncesijo, storjeno poljskemu narodu, kateremu jedina zaslomba v narodnem oziru je bila doslej poljska duhovščina in pa deloma poljsko plemstvo. Gernianizatorični nameni Bistuarckove dobe hi se dali izvesti s tem večjo odločnostjo, da se je postavil na čelo Pozuanske škofije Nemec, ali pa tudi le kak rojen Poljak, ki bi bil pa posredno ali neposredno podpiral narodni iudiferentizem. Saj vidimo, kako se v tem oziru godi nam Slovencem, ki nemarno sreče, da bi povsod imeli na tako važnih mestih odločno narodne može, katerim bi bil svetli vzgled mnogih njih preduikov budilen vzgled v posnemanje. To imenovanje in pa neznatne koncesije na polji ljudskega šolstva, pa neso bile po volji velikemu delu nemškega časopisja, kajti brutalna Bis-marckova politika šteje mnogo privržencev, posebno kar ho tiče ponemčevauja nenemških narodov, v prvi vrsti Poljakov. Vnel se je torej časnikarski boj mej omenjeno vrsto časopisja in mej oficijoznimi časniki, kateri seveda zagovarjajo rahleje postopanje vlade, trdeč, da so Bismarckove germanizatorične namere bile brezupešne. Će pa niti Bismarck z vbo svojo krutostjo ni dosegel zaželjenega uspeha, da bi z nemškimi naseljenci ponemčil Poznansko tuko izdatuo in tako hitro, kakor je želel on, ima velik del zasluge na tem posebno poljsko ženstvo, ki razume velevažno nalogo, katero ima ženska baš pri takih narodih, ki ho v nevarnosti, da jih potujči močneji sosed. V tem oziru mogli bi poljsko ženstvo postaviti kot siJHJen vzgled našemu slovenskemu Ženstvu, da ga posnema. Še le takrat, kadar bodemo imeli povsod tako odločno in zavedno ženstvo, kakoršno vidimo na Poljskem, ne bode se nam bati za naš narod. Mnogi nemški naseljenci jemljo »i Poljakinje za žene, a le te ne poneračijo se po svojih možeh, kakor se to tako rado dogaja pri nas v jednacih slučajih, nego zgodi se bi.A nasprotno Otroci pa se vzgajajo v poljskem doliu io lako vzrašeajo dobri Poljaki, ki nosijo tuje nemško ime po očetu, katerim pa so poljske matere vcepile v srca polJBko mišljenje in ljubezen do svojega materinega jezika. In tako vidimo, da je poljska zavedna mati naj-trdneji jez proti pogibeljnomu navalu nemškega e'omenta. Kruto naailstvo našlo je odločen odpor in statistično je dokazano, da se navzlic vsemu pritisku nemški element ni pomnožil znatno, pač pa je poljski živelj narasel ne samo po deželi, ne&o tudi po mestih, kjer se je pokazal vesel napredek v poljskem prebivalstvu. Zavednost širi se vedno bolj mej narodom, mej katerim se Sirijo dobri časopisi, katerih ne kateri imajo preko 20 000 naročnikov. Kakor je bil neuspešen Bismarckov „kultur-kampf*, tako je tudi proganjanje Poljakov se po-ktizalo neplodno početje in se je vsaj začasnodistavilo. Rekli smo, da se je začasno ustavilo in v to imamo važne razloge, kajti predobro poznamo ger-manizem in njegove tendence, da bi mislili, da to primirje bode trajno, ali pa, da izvira iz ljubezni do slovanstva. Nemci naredili so, kakor pravijo sami, „aus der Noth eine Tugend" in se kaže vsaj pruska vlada nekoliko bolj naklonjena poljskemu življu, kajti slaba vest pravi jej, da je morda blizu veliki dan obračunjenja in za to bi si rada pridobila tudi naklonjenost svojih poljskih podanikov. Trezni poljski listi pa svare svoje rojake, naj nikar preveč ne zaupajo sirenskim glasom nemških oficijoznih časnikov. Spominjajo jih, koliko preganjanj so pretrpeli Poljaki pod Đismarckom baš po Sadovi, kjer so poljski polki se gonili v boj z na-uduševalnimi glasovi Dombrovskega koračnice. Nastopila je doba Bismarckeve slave in vsemogočnosti, ki je bila za Poljake doba britkega trpljenja. Državni zbor. Na IMiuaji dne 12. decembra. Proračun pravosodnega ministerstva jel se je včeraj obravnavati in se v dveh zaporeduih sejah razpravljal. Mej Mladočehi in ministrom pravosodja vnel se je pravcati boj, kateri je konečno zaključila iziava ministrova, da je i rodom i duhom Nemec. A tudi ic naše slovenske strani oglasil se je govornik in temeljito razlagal Žalostni položaj slovenskega bivalstva ob laški jezikovni meji z ozirom na pristojno okrožno in porotno eotišče. Predsednik otvoril je sejo ob 111 a uri v jutro. Na vprašanje poti. FuhB-a in Tilšer-ja radi nepravilnega glasovanja pri določitvi svote za dirke in radi odstranjenja predlogov posl. Richterja in Brzorada odgovarja dr. Smolka, da mu ni bilo treba ravnati se po predpisu poslovnika, določujočem, da naj se redoma glnBuje v istem smislu, kakor zahtevata prašalca, kajti v izrednem slučaju smo predsednik tudi drugače ukreniti. Tako storil je on — s tem odgovorom skuša se opravičiti, kar se mu pa ne posreči do cela — in na to otvori obravnavo o pravosodnem miuisterstvu. Posl. VaŠatv pobija v izvrstnem, nad tri ure trajajočem govoru naredbe ministra pravosodja, ki LISTEK. Kneginja Ligovska. (Odlomek romanu M. J. LermontO V.a, poslov. V r banu v.) Dalje.) Starka je uprla vanj oči polne solz in molčanje je znova zavladalo. Stanislav je začel pre-listuvati knjigo in uakrat rekel, ne obrnivši oči od paragrafa, kjer brezimni pisatelj dokuzuje, da je družba veča: — Veste li mati, kdo je bil ta častnik, ki je bil danes pri nas . 1 — Ne vem, kaj pa je? — Moj smrtni sovražnik — odgovoril je. Obraz je starki pobledel, ploskuila je z rokumi in zaklicala. — Moj Bog, kaj pa hoče od tebe? Najbrž mi ne želi hudega, ali jaz imam velik uzrok sovražiti ga. Mari ui sedel Vam nasproti, ponašajoč se z zlatimi epoletami in mahajoč z belim čopom, mari neste čutili, mari neste uganili že s prvega pogleda, da ga jaz moram vsekako sovražiti. Verjemite mi, še večkrat se srečava na potu življenja, ali vselej se ne bodeva tako hladno pozdravila, kakor danes. Da, jaz pojdem k temu knezu, kajti neko tajno čustvo mi pravi, da se moram pokoriti ukazom usode. Zastonj se je mati prizadevala, da bi izvedela, kaj je krivo tako globokemu sovraštvu. Stanislav ni hotel pripovedovati, kakor bi so bal, da bi so materi uzrok ne zdel preničeven. Kakor vsi strastni in trdovratni ljudje, katere vodi le jedna stalna misel, se je on izmej vseh ovir, ki bi utegnile odvrniti od določenega smotra, najbolj bal prepričevanj zdrave pameti. Drugi dan se je oblekel, kolikor se da najbolje. Celo jutro jo marljivo, morda prvi pot v življenju, ogledoval od nog do glave zlikovce v depar-tementu, da bi se naučil, kako se mora zavezati zavratu:ca, in zapomnil, kolike gumb se mora zapeti pri telovniku, in dal je četrtuk Ftigeju, kateri je brezvestno stolkel njegovo kodre v trd in okoreu čop. Ko je ura odbila sedem zvečer, jo Krasinski se odpravil v Morsko, poln nejasnih nad in bojaznij. Osmo poglavje. Pri knezu Ligovskem so bili gostje, neki sorodniki, ko je KrasinBki ustopil v sobo za posle. — Vsprejema li knez? — uprašal je neod-ločuo zdaj tega, zdaj onega strežeta. — Mi nesmc tukajšnji, — odgovoril je jeden izmej njib, ki pa ni niti ustal z guspodskega kožuha, na katerem je ležal. — Ljubi moj, bi li ne bilo mogoče poklicati vratarja. Nazadnje jo prišel vratar. — Je li knez Ligovskl doma? — Prosim, gospod« — Prosim, naznani, da je prišel Krasinski — on mene pozna. Vratar se je odpravil v salon in šel k Štefanu št • i' mu vu' u in rekel mu tiho: — Gospod Krasinski je prišel; on pravi, da ga Vi blagovolite poznati. — Kakšen Krasinski . . . Kaj lažeš? — za-klical je knez in ponosno pomigal z očmi. Pečorin, ki je slišal, za kaj se gre, je pribitel zbeganemu vratarju na pomoč. „To je tisti uradnik, pri katerem je Vaša tožba," rekel je. „Jaz sem bil včeraj pri ujera." — A, jako hvaležen sem Vam — odgovoril jo Štefan ŠtefanoviČ. Sei je v kabinet in ukazal tjekuj pripeljati uraduika. Mi ne bodemo poslušati njijinega razgovora o zamotani pravdi in ostanemo v salonu. Dve starki, neki kotnornik in mladi človek navadne unanjosti igrali bo vist. Knegiuja Vera in druga mlada dama sedeli sta na kanapeji poleg kamina, poslušajoč Pe-čorina, ki je primaknil svoj naslonjač h kaminu, bo se izdale na podlagi še ne vsprejetih in uresničenih, za češki narod pa nesrečnih Dunajskih punktacij. Ker smo Vašatvjev govor Že priobčili v včerajšnji številki, opozarjamo na ta članek čitatelje svoje. Mej živahnim in opetovanim odobravanjem in prisrčnim čestitanjem tovarišev na desnici zbornice zaključil je govornik upravičene svoje tožbe. Pravosodni minister Schbnborn skušal si je z ničnimi, visoko aristokratičnimi frazami spočetkoma iz zadrege pomagati. V nadalnjem govoru ugovarjal je z neslanimi dovtipi navedenim faktom, priznal, da je rodom Nemec, in nemškega mišljenja. Zagovarjal je punktacij«', ki so mu istinito na vsak način obvezne veljavnosti, ter opravičeval nasproti že omenjeni interpelaciji levice višje deželno sodišče, ki je ravnalo v smiBlu Dunajskih spravnih določb. Poel. Polzhofer nasvetuje resolucijo, v kateri pozivlje vlado, da monopolizuje izdelovanje žveplenic in sicer v kaznilnicah, kjer bi se potem lahko opustila vsaka druga obrt. Posl. Dubskv nasvetuje preustroj depozitnih uradov, da se namreč depozitni denarji obrestujejo. V poštni hranilnici bi sedanjih 7 milijonov depozitov po 2% vsaj 140.000 gld. na leto neslo. Posl. dr. Laginja interpeluje pravosoduega ministra o sodiških razmerah v Istri. Prva seja se na to ob 4. uri popoludnevu zaključi. Večerna seja začela se je ob Va8. uri in je prvi povzel besedo minister PraŽak. Govornik, ki se je čutil žaljenega po izvajanjih post. dr. Vašatvja, ki je mej drugim trdil, da je bivši češki klub pozval ministra na odgovor o njegovem poslovanji, skušal je dokazati, da je ne-moŽUO poklicati ministra na odgovor. Po tem pa je zagovarjal stranko staroetško in konečuo skliceval se na zgodovino, ki bode dokazala, kdo je delal bolje, Staročehi ali dr. Vašatv. Posl. Ilofmann zahteva, da država odpo-more silnemu delovanju in pritisku spekulativnih krogov in nesolidne, umazane konkurencije, ter izjavlja, da je država dolžna ukreniti potrebne proti-naredbe, da se na tak način ue izkorišča občinstvo. Naslednji govornik dr. Gregorčič je v nad uro trajajočem temeljitem govora razjašnjeval Bod-nijske razmere na Primorskem. Sosebno pritožuje se o prevelikih okoliših sodišč prve stopinje v tej upravni »kupini, kar je sodnemu poslovanju jako na kvar. Govornik podpira ndjutovanje avskultuntov, ki so zmožni obeh deželnih jezikov, ker je stališče njihovo itak težavno in gmotno nedostatno. Navaja tudi, da žalibog le še premnogi uradniki niso zmožni obeh deželnih jezikov, oziroma slovenskega. Mej odobravanj mu tovarišev opisuje prizore, kateri se više pri primorskih sodiščih, pri katerih se slovenski obtoženci in priče le s pomočjo tolmačev za silo sporazumejo s svojimi pristojnimi sodniki. Zamorci, kot podaniki italijanskega kraljestva, uživajo iste pravice, kot Slovenci pred porotnim sodiščem Goriškim. Take nezdrave razmere treba vender le od- kjer so Be zarili ostanki premoga, in jim pripovedoval neki svoj dogodek v zadnji poljski vojni. Ko je Štefan Štefanovič odšel, je on zašel prazno mesto, da bi bil bližje kneginji. — In tako bo Vam veleli odpraviti se b kar-deloni ... v to vas ... — rekla je mlada dama, katero je nazivala Vera aestričino, nadaljujoč pretrgani razgovor. „\n jnz sem se seveda odpravil, četudi je bila noč temna in je šel dež," rekel je Pečoriu. „Ukazano mi je bilo panu (gospoda) pobrati orožje, če se dobi, in njega samega odpraviti v glavni stan... Mene so bili ravno imenovali za korneta in to je bila prva naloga, ki se mi je izročila. Ko se je zdanilo, zagledali smo pred seboj vas z gospodsko zidano hišo, v okolici so husarji moji prijeli muzika in privlekli ga k meni. Kar je on povedal o gospodovem imenu in Številu prebivalstva, se je uje malo z mojo instrukcijo. — lina li Vaš gospod ženo in hčere, uprašul sem. — Da, ima, gospod stotuik. — In kako imenujejo grotinjo, ženo Vašega OstrovakegaV — Grotiujo Rolo. — Mora biti kra-sotica, pomislil sem in naredil kisel obraz. — No, so li hčerke tudi take rože, kakor jo mati ? — Ne, gospod Btotnik, starša je Amalija, mlajša Evelina. To ničesar ne dokazuje, pomislil sem. Grofinja Roža me je mučila in izpraševal sem dalje: — Je li gro-linju Ruža stara? — Ne, gospod, ima šele triintri- praviti. To pač inače ne bode mogoče, nego z razdelitvijo Goriške porote v dva posebna oddelka, v italijanski in v slovenski. Če je vlada količkaj voljna ustreči kedaj slovenskim željam, priložnosti podaja ji ta slučaj dovolj. Oduševljeno odobravanje na desnici zaključilo je izvrstni govor. Posl. Lupul in Roszkovfski govorita o krajnih razmerah galiških sodišč, posl. Ebeohoch pa priporoča, da naj okrajni sodiški uradniki v krajih izven sedežev okrajnih sodišč odrejajo uradne dneve. Seja se na to ob IO1 a uri v noči zaključi. Na Dunaj i 13. decembra. V včerajšnji seji zaključila in vsprejela je po-Blauiška zbornica proračun pravosodnega ministerstva. Debata sukala se je poglavitno o nemško-češki spravi. Vse nam kaže, da je sprava dospela do ovir, katerih bode pač le v najboljšem slučaju — za vlado seveda — • mogoče odpraviti, kajti poleg važnega in najtehtnejšega nasprotstva Mladočehov, ovira izvajanje punktacij tudi nemška levica, ki nehče, da se punktacije s časom točko za točko, tem več h kratu vse izvedejo in uveljavijo. No, škoduje to pač le vladi — narodu čeBkemu bode to ugajalo, in če je Nemcem vbs zadeva vSeč, tem bolje. Ob lOVi uri v jutro otvoril je dr. S molka 38. sejo in takoj pričel nadaljevanje obravnave o proračunu pravosodnega ministerstva Posl. Slavik polemizuje proti jezikovni odredbi z dne 3. svečana 1890, ker se mu vidi nepo-Btavna in neveljavna. Tako preziranje ustavnih pravic dovaja do nihilizma in drŽava vabi bo proti prepadu, kajti v spoštovanji zakonov leži velečastvo države. Posl. MUller obrača se isto tako s svojega stališča proti grofu Scbonbornu in dokazuje, da določba ue odgovarja punktacijam. Odgovor na njegovo interpelacijo ni zadosten, ker mora biti valed punktacij mejsebojni občevalni jezik sodišč na Češkem le nemški. Posl. Heilsberg nasvetuje osnovo kazenskih selišč in želi, da vlada zadevo uvažuje. Posl. Barnreither pozdravlja vladni predlog 0 uredbi sodiškega izpita in se obrača proti sedanjemu izvajanju Dunajskih punktacij. Grof Schiinborn nasvetuje v zadevi kaznilnic, da bi se izdelki kaznjencev po nizki ceni prodajali revnim ljudem. Glede blovenakih zemljeknjižnih ulog izjavlja, da uredba odgovarja principu ravnopravnosti. O depozitnih uradih hoče premišljati in Btavljeni nasvet uvaževati. O uradnih dnevih meni, da bode željam težko ustreči. Glede tožeb dr. Gregorčiča izjavlja, da naredba, ki velja za Graški sodni okoliš, velja 1 za Tržaški. V jezikovni zadevi meni, da je radi 4 rabljeuih jezikov težko ustreči vsem zahtevam. Tudi hoče še preiskavati, so li vse tožbe opravičene. Ker bo tiče tolmačev, ne more jih odpraviti. Deliti pa porote Goriške načelno nehče, ker bi to ne odgovarjalo zakonu z dne 23. maja 1873. Na to odgovarja mladočeškim, kakor tudi le- deset let. — Kaka nesreča! — Šli smo v va* in kmalu dte ustavili pred graščinskimi vrati. Ukazal sem ljudem, zlesti s konj, in šel sem s podčastnikom v hišo. Vse je bilo prazno. Ko sem prešel nekaj sob, srečal sem samega grofa, tresočega se in bledega kakor platno. Objavil sem mu svoje povelje. Seveda mi je zagotovljal, da nema orožja, oddal mi ključe od vseh svojih Bhramb in mej drugim mi ponudil zajutrek. Ko sem izpil drugi kozarec heresa, Je grof prosil za dovoljenje, da mi sme predstaviti svojo soprogo in hčeri. — Prosim, odgovoril sem, če mu ta trud . . . Priznavam, da sem se bal, da bi mi Roža ne spridila teka. Pa grof je le silil in videlo se je, da se je jako zanašal na upliv svoje Rože. Jaz sem se še branil, ko se mik rut odpro duri in pride ženska lepe postave v črni obleki. Predstavite si Poljko, krasotico Poljko v tem trenotku, ko hoče razorožiti ruskega častnika. To je bila sama grofinja Rozalija, Roza, ali, kakor jo imenuje prosti narod, Roža." Ta slučajna igra z besedami je jako ugajala obema damama in zasmcjali Bta bo. — Jaz slutim, da ste se Vi zaljubili v Rožo! — zaklicala je naposled mlada dama, katero je kneginja imenovala sestrično. ,To bi se bilo zgodilo," odgovoril je PeČorin, .da nesem ljubil že druge.u vičarskim napadom glede punktacij in opravičuje postopanje vlade. Posl. P i ninski se zahvaljuje pravosodnemu ministorstvu na intenciji reformovati civilni in kazenski zakonik. .- Posl. Pacak polemizuje proti grofu Sehon-bornu in opravičuje politiko Mladočehov proti Rie-gerjevi, katero hoče ščititi minister. Rieger se je zmotil, ko je svoje dni Plener nasvetoval isto, kar določajo Dunajske punktacije — nasprotovali so mu i somišljeniki miuhtro/i. Mladočehi ostali so dosledni, vsi drugi pa ne. Pozivlje se na historične spomine plemenitaša Sehonborna in pravi, da delitve Češke ne bodo Čebi nikdar odobravali in če vlada tudi skrajne moči napne. Pozorna naj bode, da ne stavi previsokih terjatev. Govoru sledilo jo živahno odobravanje tovarišev. Posl. Vašatv popravi na to stvarno izjave pravosodnega ministra kakor tudi ministra-krajana Pražaka, ter podpira svoj popravek z izjavo, da je bil sam navzoč pri posetu Pražakovem v Češkem klubu. Posl. Palffy meni, da izjava Pacakova o veleposestnikih ni umestna, ker on smatra Dunajske punktacije nesličnim s predlogom Plenerjevim. Posl. Meznik in Tilšer govorita še o posetu Pražakovem in konBtatujeta, da je bil navzoč. Poročevalec Madeyski pozdravlja napovedani preustroj kazenskega in civilnega zakona in priporoča vsprejem proračuna. Proračun pravosodnega ministerstva se vsprejme iu obravnava zakonca 5l a uri popoludnevu. Govor poslanca dr. Gregorčiča v 79. seji državnega zbora dne 4. decembra 1891, (Daljo in konec.) Kake neprilike prouzroča neznanje slovenskega jezika uli celo mržnja do njega, razvideti je iz dveh slučajev. Dne 12. novembra t. 1. oddala se je pod križnim zavitkom v Gorici pošiljatev z napisom: Bt. gospa Trošt Marjeta — Korniin. Poslalo se je bilo vabilo na koncert, ki ee je imel vršiti dne 15. onega meseca. Dotična gospa dobila je vabilo šele dne 16. novembra, torej dan po koncertu. V Gorici ve razen dotičnega uradnika vsak otrok, da se zove Korniin IG kilometrov od Gorice oddaljena mejna postaja, imenovana drugače Kormons. Celo na Duutiji oddale so se pošiljatve z naslovom Uiljana-Kormin in dospele brez zadržka na svoje mesto. V Kormiou vsprejema in odpošiljajo brez zadržka poštne pošiljatve z napisom Kormin. Samo Goriški jezikoslovec ni umel ali ui hotel umeti dotičnega napisa in poslal vabilo v — Kor-meud na Ogerskem (Smeh na desnici.) Pri neki drugi priliki oddalo se je pismo, a dotičuik, kateremu je bilo namenjeno, je stanoval v mestu. V takem slučaji porabljajo se znamke po 3 kr. in tudi v tem slučaji se je tako zgodilo, le namesto imena kraja zapisala se je, kakor v nemškem „hieru ali „loco" odgovarjajoča slovenska B^F" Dalje v prilogi. ~^MK — Oho! stanovitnost, — rekla je mlada dama. — Vedite, da so s to krepostjo navadno ne ponašajo možje. „Pri meni pa to ni krepost, temveč kronična bolezen." — Pa ste so vender ozdravili? »Vsaj zdravim se," odgovoril je Pečorin. Kneginja ga je hitro pogledala, na njenem licu se je brulo začudenje in veselje. Potem je pa nukrat postala žalostna. To bistro premeuo čutov je dobro opazil Pečorin. Premenil je razgovor. Anekdota ostala je nekoučana iu se je kmalu pozabila sredi veselega in prisiljenega razgovarjanja. Nazadnje so prinesli čaj, ustnpil je knez in Krasinski za njim. Knez ga je predstavil ženi in poprosil, da se naj usede. Pogledi majhnega kroga so se uprli vanj in zavladalo je molčanje. Ko bi bil knez Peterburžau, dal bi mu zajutrek za 500 rubljev, ko bi ga potreboval — povabil bi ga k sebi na ples ali pa na hrupni večer, da bi se zabaval z raznimi gosti, pa nikakor bi ne peljal v svoj Halon tujega človeka, ki nikakor ne pripada višjim krogom Pa knez je bil odgojen v Moskvi in Moskva je gostoljubna starka. Knjeginja se je iz uljudnosti obrnila k Krasinskemu z nekaterimi uprašanji. On je odgovarjal priprosto in kratko. (Dalje prib.) Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 287, dne 16. decembra 1891. beseda „tukaju. — In tudi to pismo poslalo se je na Ouersko in sicer v Toknv (Čujte in smeh na desni.) Čudna naklonjenost poštnih urednikov Goriških do Ogerske! Neki poštar v slovanskem okraji v Istri pisal je nekemu ondotnemu gospodu, kuteri je mnogo pošiljal po poŠti, kratko in gladko, naj na svoje pošiljatve zapisuje naslove v italijanskem, v nemškem ali pa v francoskem jeziku, nikakor pa ne v slovanskem, ker ne ve kaj ž njimi storiti. O drugi priliki pa ni Ml Gorički poštni urad tako trde glave, kakor glede Kormina in Tokava, nego se takoj poprijel novonarejenega krajevnega imena. Nekemu Goriškemu italijanskemu listu mize namreč slovenska imena slovenskih krajev in zato je večino teh preložil na italijanski jezik, ali pa kakor si že bodi skapedral. Iz slovenske Pođg Ire naredil je ta list Piedimonte. Takoj so se poprijel! nekaterniki tega imena in resno ter v Bali oddajali pisma s takim naslovom pri poŠti v Gorici. Iu glej, poštni urad Goriški pošiljal je vsa taka pisma dosledno v občino Podgora, dokler ni ondotnl občin-aki svet odločno protestoval proti takemu početju in dokler ni namestništvo opozorilo poštni urad na nezakonitost takega delovanja Sploh vlada glede krajevnih imen na Primorskem tudi na poštnih pečatih grozna zmešnjava. Skoro povsod skuša se navadnemu domačemu slovenskemu imenu zapreti pot v javnost m do uradne rabe. Rabiio so le prestave, če jih je le mogoče dobiti. Če se pa ime ne da prevesti, pokvari se na poštnih pečatih in pri raznih urad.h s pomočjo italijanskega in nemškega jezika tako, da ga skoro ni več moč poznati. Tacih imen nahaja se obilo. Zasebni poštarji na d« želi se temu ne protivijo, ker se loje zameriti svojim predstojnikom, če bi se potegnili za pravo p:savo, ako jim je sploh znana. V trm se moida motijo, a žalibog je istina, da tako mislijo, Za to naj bi skrbela visoka vlada sama, da se stori kunec takim nedostatkom v vseh strokah javne uprave. Večin< ni a vender ni težko določiti pravo pisavo krajevnega imena. Poštni pečati mnogih pošt Imajo le nemško alt italijansko ohliko imena brez navadne domače Blovenske, n. pr. Woltsehach a ne Volče. Karfrt it a ne Kobarid. Duino a ne Devin. Canale a ne Kanal, Haidensehnft a ne Ajdovščina, St. Daniel a ne Štanjel itd. na drugih je slovensko ime popačeno, n. pr. Podberda mestu Podbrdo, Podmelc mestu Pndmrlec. Černica mestu Cmiče. Grahova mestu Grahovo, ali pa je pisano z italijanskim nli nemškim pravopisom, mestu jedino pravega slovenskega n. pr. Auzza za Avče, Ber-gonja za Breginj, Serpetrzza za Serpeniea, Nabre-einn ze Nabrežina, Merna za Miren, Cluisca za Kojsko, Dottoule bei Sežana za Dutovlje pri Sež»ini, ProBSCCO za Prošek, Bigliana ne! Cogllo za Biljana v Brdih, Salcano za Solkan, Samaria bei Gi>rz za Šmarje itd. Na Tolminskem uredil je krajevna imena bivši okrajni glavar baron Winkler, sedanji deželni predsednik kranjski. A sedanji poštni pečati tega okraja greše mnogokrat proti tedaj nastavljenemu uzornomu pravilu. Visoka vlada naj dela torej na to, da se ohranijo stara krajevna imeua, ter da se nahaja na poštnih pečatih vedno domače ravadno ime v nepokvarjenem pravopisu dotičnega jezika. Predno se poslovim od c. kr. poštnega urada v Gorici, naj mi bode dovoljeno, da se spominjam tudi onih, ki ua najnižji stopinji državnega službovanja stoječi izrabljajo svoje moči v korist države in svojih sodržavljanov, namreč uradnih slug in pismonoS. Priznavam iu knustatujem z veseljem ujih vestnost, zvestobo, uljuduoBt in postrežljivost v Blužbi, katera bi dičila marsikaterega njih predstojnikov in ue bi hotel, da so jim moje besede na kvar; vender ne morem zamolčati želje, da bi se pri vsprejemanji tega osobja v bodoče poleg dru-zega gledalo tudi na jezikovno sposobnost. Mučno je za pismonošo in za stranke, če se ne razumejo mej saboj in se ne morejo sporazumeti, to se pa zgodi večinoma v Gorici, ker se po čudnem načinu navadno sprejemajo taki prosilci, ki ueso vešči v deželi navadnega slovenskega jezika. A tudi naučiti se ga jim je jako težko, ker so iz daljnjih krajev doma, kjer niti prilike neso imeli, Čuti ga v svoji mladosti. Nadejam se, da bode slavna poštna in brzojavna uprava v Gorici pri oddajanji tacih služb se ozirala v prvi vrsti na take deželane, kateri imajo poleg druzih lastnostij tudi dovoljno znanje obeh v deželi navadnih jezikov. Bila bi to ozirnost nasproti deželi in mestu, ki se razume sama ob sebi. Konečno ne morem drugače, nego da omenim to, kar so že poudarjali gospodje predgovorniki v tem in v preteklem zasedanji, namreč zboljšanje materijelnega stanja poštnih in brzojavnih uradnikov. Ako se zahteva od uradnika rednost, točnost, vstrajuost in največji fizični in duševni napor, je to gotovo pri poštnem uradniku, ki si ne more dela razdeliti po svoji volji, nego je primoran, da po sveti vso svojo moč delu, ki se ne da odlašati in treba mu je delati celo tedaj, če bi lagodnost ali utrujenost se temu protivila. Najtopleje priporočam v aprilu t. I. uloženo peticijo poštnih uradnikov. Če bi visoka vlada za zdaj ne našla sredstev, da izdatno zboljša materijelno stati!" postnih uradnikov, naj bi vsaj znižala število službenih let za to vrsto uradnikov, kajti vesten poštui uradnik se popolnoma uniči pri Vednem delu pri sedanjem številu službe nih let. Ob jtdnem priporočil bi položaj nekaterih poštarjev na deželi posebni pozornosti visoke vlade. Večina gospodov pozna postajo Matulje pred Opatijo In strmo pot ki vodi iz Kastava do postaje gori. Nekdaj Imel je poštar Kastavski sla, ki je donašal pošto od železnice v Kastav, pozneje voz, katerega so se posluževali lahko tudi potniki, zdaj mora VzdrŽavatl normalni po^ni voz, katerega se potniki ne mogd* posluževati. Dohodki poštarjevi pa so oRtali nespremenjeni in niti malega prineska za vzdržavanje drtizega konja za novi težki voz ne more dobiti. Očividno je treba, da v tem in v druzih fednacih slučajih visoka vlada ukrene kaj glede dohodkov poštarjev. Nadejam se, da bode visoka vlada obrnila s>vojo blagohotno pozornost na stvari, katere sem omenil in sklepam s željo, da se naše poštarstvo m brzojavstvo razvija vedno lepše. Glasno odobravanje :n rokoploskanje. Politični razgled. notranje dežele. V Ljubljani, 16. decembra. Državni zbor. Proračunska razprava bode kmalu končana. Pri točki o pokojninah izjavil le finančni minister, da se bode potrudil zboljšati stanje tistih oseb, katere uživajo državne pokojnine, zlasti pa stanje uradniških udov in sirot O/iralo se bodo minister-stvo tudi na državne sluge, a da je mori vsaj deloma zadostiti vsem tirjatvam, stavljenim v tem jiogiedu, trebalo bode povišati pokojninske prispevke uiadnikov. Proračunska razprava sh je končala v juinedeliek n sedaj treba samo se finančni zakon spraviti takorekoč pod streho — a tu se zopet nečejo želji vlado udati Mladočehi ;n protisemitje Ti bodo namreč porabili ugodno priliko, da 86 udeleže generalne debate d finančnem zakonu. Olici-*o/u! listi že knšljajo. Čedke ra*nuH*e* Državni poslanec mladočeški, prof. Masarvk, predstavil se je te dni kot kandidat za deželuo-zborski mandat mestne skupine Strakonice Vodnjan. V svojem govoru omeni! je tudi Dunajskih punktacij ter izrekel, da se prepiri na Češkem ne dude mahom odpraviti, nego samo sčasoma. Velik zgo-dovinsk jiroces se ne da s silo zvršiti. Glavna hiba Dunajskih punktacij je ta, da hočejo narodnostni princip rešiti potom odredb. Masni}k podal je vo-lilceni točno analizo teh jmnktacij in dokazal, da je upravičeno stališče stranke njegove, v kateri se pravi: Protestujoč proti določbam punktacij, v kolikor žalijo temeljue pravice dežele in nareda, prepuščamo za bodočnost sodbo narodu; želimo pa odkritosrčno, da bi se Dunajske puktacije v zmislu pravice in ravnojiravnosti premenilu iu zboljšale. — Posl. Ma8aryk predlagal bode revizijo punktacij. Nadalje kritikoval je govornik postopanje staročeško stranke v tej zadevi in dokazal, da je, podpisavši punktacije, izdala temeljilo točko programa češkega, ravnopravnost, ter da je to povod nje žalostnemu propadu. — V češkem klubu govoril je dr. Mat t. u S o bolgarski razstavi in se izrekel, da bi se Čehi udeležili te razstave, ker imado na Bolgarskem varovati važne trgovinske interese. Klub izvolil je poseben odsek, da stori potrebne korake v tej zadevi. Matija rske a tj i tac i je. Neutrudni grof Apponvi prizadeva si na vso moč, da bi organizoval sediuograške opozicijonalce in ondu, kjer še ni tako utrjena vladna preponde-rancija, zmagal z nekaterimi svojimi pristaši. Sedmo-graški partikularizem mu je v dosego tega namena izborno sredstvo in poslužuje se ga v obilni meri. Tudi sedaj se mudi Apponvi na Sedmograškem v Kološu iu njegov govor, ki ga je imel te dni, napravil je velik utis. Apponvi dokazoval je zlasti to, da je vladna politika nenarodna in da je zato treba pobiti jo. — Ako ne bodo koiteši vse načrte ovrgli, utegne vladna stranka na Sedmograškem propasti. — Tudi v državnem zboru dela opozicija na vso moč ua to, da bi jirovokovala burne |irizore s pomočjo katerih bi lahko uplivala na volilce. Znani brezo/i mi Ugron napadel je v zadnji seji državnega zbora posebno strastno vojnega ministra Fe-jervarvja, kateri je jako neobljubljen. \ it«111Je di/ar«k. Srbttki k val j obisk«l bode v kratkem Angleško, in sicer povsem privatno, kaiti že iz začetka določili so regentje, da bode mladi kralj prepotoval razne drŽave evropske in se predstavil vladarjem. Kralj Aleksander ostal bode knkih It dnu na Angleškem, in sicer v Londonu. Ob lednem prišla bode tudi kraljica Nataliia na Angleško in Sfl sešla s svojim sinom. Vse te podrobne vesti posnete so po nekem angleškem li>tu, o katerem se trdi, da je v zvezi z Divgftn ministrom Mijatovičem, kateri živi v Londonu. ltoff/ftrsko sobranje vsprejelo je jednoglasno piedlog predsednika Slnv-kova, da ;e nekdanjemu knezu bolgarskemu, se-danjemu grofu Hartenauu dovoliti letna pokojnina 50.000 frankov v izraz hvaležnosti in udauosti. Batemberlan ostavil je bil na Bolgarskem mnogp dolgov, sicer pa iz dežele dosti več odnesel, nego je bil prinesel 8 seboj. Nekaterniki trdo, da je Slavkov ta predlog stavil po nalogu Stainbulova, da bi malo razdražil Koburžanu, z druge strani pa pravijo, da je to (laka/ Kobuižanove vele iušuosti nasproti svojemu predniku, vsledušnosti na tuje troške. Cerkveno đeJMtta v /'rancoskf upornici* Poročali Nino že, da se je začela v petek v francoski zbornici velika cerkvena debata, ki je bila Vseskozi zelo burna. Zbornica vsprejela je Bicer dnevni red, kakor se je bil predlagal z vladne strani, toda le z jako neznatno večino 20 glasov. Dnevni red je bil sicer stiliziran jako spretno, tako, da bi bili gotovo glasovali zanj mnogi neekstremni poslanci, da si ni mltilsterskl predsednik Frevcinet pokvaril pmii ves. efekt. V svoji izjavi gledo ločitve države in cerkve izrekel ne fe bil namreč Frevcinet v tem zmislu, da se mu ne vidi pr raerno zastaviti svoje moči za rešitev re^a uprašanja. Vsled tega glasovali so mnogi zmernejši poslanci z radikalci in vlada dobila je jedva jedvice potrebno večino za dnevni red Bivši minister Goblet napovedal je, da bode pri bodočih volitvah to prva zahteva radikalne skujnne. Dopisi. Iz Mariboru. 11 decembra, flzv. dop. | Uprav sedaj, ko apejnje „Miru na domoljubno srce slednjega Slovenca, da bi mu še izdatneje priskočili na pomot", uprizorila se je v našem mestu jako čudna komedija. V tukajšnji bo gos lov niči so ustanovili podružnico „Kat. vseučilišču eg a đ I u š t V a", ki ima svoj sedež v Solnem gradu. Mi bi ne izpregovorili niti besedice o tem, dasi je stvar prava ironija glede na razmere naše, ko bi nam ne stisnil peresa v roke drastični način, kako se j o s n o v ji I o to društvo. Ravnateljstvo je bogoslovcem napovedalo sans OOmpliment, naj se podpišejo lepo po vrsti: presti iterji najprej, potem pa letnik za letnikom. Polovica jih je takoj prikimala ; zavodnejsi so se pa branili. Vender so je naposled večina udala pritisku od zgorej, tako da šteje podružnica nemškega društva sedaj 54 slovenskih bogoslove ev. Romalo bode torej vsako leto 54 gld. v nemški Solnograd. Bog ve, kako se je mogla ta eksotična ideja roditi v slovenski glavi; kajti to jo golo zasmehovanj*! domače n a š o h o d e. 1 ludo se nnm godi, hudo. Vse pritiska na nas; vso nas tepta. Z največjim naporom se branimo „šulvereina", „siblmarke" in drugih nomškutarjev. Nemci so že tlavno odrekli slovenskim študentom vso podporo. Dijaki naši stradajo in se tres*') mraza, ker nimajo zimske obleke. Ciril-Metodovo društvo potrebuje krvavo pomoti. V Ljubljani že čakamo zdavna Narodnega doma. Toda pustimo vsa ta narodna podjetja in mislimo samo na lokalna naša lista „Slov. Gosp." in „Domovino". Kako silno bi bilo potrebno širiti ta dva časnika krog Maribora in ob nemški meji od Luean do Radgone! Mnogo izvodov bi se lehko poslalo mej narod s tem denarjem, ki gre mej Nemce v Solno-grad, in ki nam ne bodo donašal nobene koristi. I n k tom bi ne trebalo siliti bog os lovce v; za to bi v z p lam tel izvestno vsak. Mi podpiramo Nemce, katerih je v Avstriji po zadnjem štetju nad 8 milijonov, nas pa le 1,176,0001 Kam smo pri.šii? Kaj počenjamo? So nam ne bode smejal ves svet? Ne bodo li Nemci sami majali z glavami ? Morda pa poreče gospoda : Katoliška vzajemnost to terja? Ni res. Bomo I i bogatemu sosedu zidali hišo, p redno da imamo mi ubožci svojo? Bode nam li sosed kedaj vrnil to požrtvovalnost? Nikoli! Sicer pa zna vsak bogoslovec: „caritas bene ordinata incipit a semetipso" ; in etično načelo je: „Inter varias per-sonas diligendas praeferendae sunteae, quae nobis sunt magi8 conjunctae samiuine , amicitia etc. (Izmej različnih oseb nam je bolj ljubiti one, katere veže z nami kri, prijateljstvo i. t. d.) A to so rojaki naši. Vsa stvar pa ima neko sumljivo lice. Temu junaškemu činu mariborskih bogoslovcev sta takoj telegrafi čno čestitala škofa Zvverger in Misija. O prvem je znano, da si na vso moč prizadeva iz gole ljubezni do nas vse Slovence v svoji vladikovini ponemčiti. Stereotipno vpraša pri vizitaeijah : „llerr Pfarrer, \v a n n vverde ich schon hier deuteoh p red i gen kiinnen?" Drugi gospod je pa prišel kot dvanajstleten deček v Gradec, kjer jo mej Nemci preživel „dni svojih lepšo polovico". Sapienti sat! A kaj še hočemo reči o bogoslovcih samih ? Ubogi siromaki! Ti besedi poudarjamo iz dveh razlogov: prvič .so nekateri res tako ubogi, da nimajo drugega, nego to, kar dobivajo od dobrih ljudij ; drugič pa demoralizuje ravnateljstvo mlade, odvisne, neizkušene može. Kakšne značaje dobi domovina v praktično življenje? Ne bodo li to zgol Stroji, katere treba le včasih naviti? Oj to je vzgoja, da se Bo^u usmili! Menda je tudi to logika zloglasnega „Brankovića" slovenskega v Gorici ? „Kodoljiibje — sveto slovo! Z Rito tebe rod moj no razumi, Vazda samo vi-a^a svoga kumi?" Iz I'lovcliva, 13. decembra. [Izv. dop.] (Priprave za razstavo.) Marsikateremu se bode zdelo morebiti prebrzo, ako Bolgarija že po preteku prvega desetletja svojega samostalnega življenja pripravlja razstavo. Vender ni oporekati, da se bo korist tega podjetja pokazala v veliki meri , če tudi ne bodo sama razstava preveč bliščeča. V početku so bili tudi načrti zelo skromni; a kakor tek prihaja mej jedjo, tako se tudi načrti širijo mej na-črtavanjem. Poprej so mislili, da bode zadoščal prostor kakih 10<>00 kv. metrov, zdaj pa je prostor že dvojen , in vsled obilih oglasil domačih in iz zvunajnih \ovega mest it 13. decembra. [Izv. dop.] Hvala Bogu in mir prebivalcem na Dolenjskem! Glavar naš nas zapusti, vrne se v gorkeje kraje, žene ga davčnega inšpektorja Tauzher-ja mrzel veter. To je faktum, da je ta mož dobro kuril in pihal, da se ni shladila vroča laška kri. n\Virst ihnen uicht zeigen, warum bist du Bezirkshaupt-mann!" Šepetajočega, plazečega in sladkega kovača meh je dobro fuukcijoniral, sape je bilo obilo — da, celo moža je vzdignila. Glavar gosp. Schvvarz še svojega službovanja v Novem mestu nastopil ni, že i'- imel popisane vse narodne uradnike kot njegove sovražnike, največje hujskače in Bog si ga vedi, kaj še vse. Kdor je bil član kakega narodnega društva in ue „kazine", bil je debelo počrnjen, posebno pa oni, kateri si je domišljal, da sme uživati državljanske pravice, biti zvrševalni član Dolenjskega Sokola". Ilivno tako je dokazano in dognano, da dijaki bi ne bili toženi in obsojeni, ko bi se ne bilo podpihovalo. To vemo mi, to čivkajo vsi Novomeški vrabci. Mož, kateri rad šepeče, se utika v vsake rodbine razmere, službuje nad 40 let, mnogo nepotrebuega govori — in se izda, da sam ne ve, kedaj. Mi moramo to objaviti, ker držimo Be izreka naših očetov, ki pravi: „Kadar je vreča prepolna, se rada odveze." Ce pa mož meui, da pretiravamo, prosimo naj dokaže, da nismo resnice pisali, ako more to storiti. Jako hvaležno mu bomo in mislimo, da je tudi dolžan neresnico zavrniti. Do takrat tnu pa voščimo, naj premišljuje ljubi krščanski mir, kako dopadljiv je ou B >gu iu Novomeščanom in mu želimo od vsega srca, da tudi on kmalu zapoje : Z Bogom, kranjska dežela ! Iz VI oz i r J n. 12. decembra. [Izv. dop. J (BI. g. Jož. Kralj-u, župniku v Puščavi.) S pri-pomočjo kmet. družbe se mi je posrečilo , da sem zamogel takoj pri prihodu v Puščavo napraviti šolski vrt, katerega sem potem ves čas oskrboval na svoje troške, ter učence učil in uril v prekoristnem sadjarstvu. Ko sem čez 8 let tamošnje mesto zapustil, bilo je na vrtu več sto za presaditev pripravnih, visokih dreves in mnogo raznovrstnih pritlikavcev. Kratko časa po svojem odhodu sem bil potem Vam prvemu naznanil, da prepustim vsa drevesa v vrtu tamošnjim prebivalcem, in da se naj ista razdele deloma med učence, deloma med odrasle. Ker se pa to ni zgodilo, temveč se je celo nekaj dreves, kakor se mi je pravilo, brez vsega dovoljenja prodalo v tujo župnijo, zato sem udom kraj nega šolskega sveta naročal, da naj vender skrbe, da se drevesa razdeli med domače farane ter sem pristavil le željo, da bi se pri razdelitvi na manj imovite posestnike še posebno oziralo. Ker je bila množica dreves na vrtu prav izdatna, bil bi jih lahko vsak posestnik prejel precejšnje število in prav mnogo sveta bi se bilo ž njimi zasadilo, ker bi bilo prej ali slej celi župniji donašalo jako lepih dohodkov. Zalibog, moram reči, da se tudi na to moje naročilo ui oziralo, temveč so se drevesa na prav čudni in izvanredni način razpečala in na vse kraje razvlekla, domačinom pa, ki so plačevali najemnino od vrta, ostali so le nekateri borni izbirki, za katere že nihče drugi ni več maral, če se vzame v poštev vrednost, katero bi bila imela drevesa čez nekaj let, lahko rečem, da je kapital, ki se niti preračuniti ne da, potoval iz domače župnije. Ker ste pa Vi vedeli, kaj in kako sem jaz z drevesi ukrenil, in ker ste potem, kakor sami pravite, videli in gledali, kaj se v šol. vrtu godi, zato ste tudi Vi krivi, da se moje naročilo v neizmerno kvar tamošnjih prebivalcev ni izvršilo. Sklicevati se na krajni šolski svet, češ, da je on sklenil, da se naj drevesa prodado, nikakor ne gre, kajti krajni šolski svet prav za prav niti pravice ni imel sklepati o prodaji, ampak le o razdelitvi dreves, ker jaz nisem prepustil dreves le udom kraj nega šolskega sveta, ampak vsem župljanom. Nadalje pa tudi tamošnje razmere predobro poznam, in vem, da bi se o prodaji dreves ue bilo nikdar sklepalo, ako bi se bila prava beseda rekla na pravem me- stu. In ravno tukaj je bila Vaša sveta dolžnost, zastaviti svojo besedo za korist in blaginjo svojih župljanov ter jim reči, da naj drevesa, katera so se tukaj deloma na njihove troške in s pripomočjo njihovih otrok odgojila, ostanejo doma, naj lepšajo domačo zemljo in naj njim in njihovim otrokom, kojim bodo ob jednem prav prijeten spomin na vesela šolska leta, prinašajo stoteren in tisočeren sad. Tako bi bili morali govoriti, ne le kot ud kraj nega šolskega sveta, nego tembolj še kot predstojnik župnije in prepričan sem, da bi Vam bil vsak pritrdil in Vi bi bili tako pokazali, da imate v sebi nekaj srca za svoje farane, v glavi pa nekaj pojma o pomenu in namenu šolskega vrta. Ker pa tega niste storili, temveč ste mirno gledali, kako se vrt, ki je stal toliko truda in troškov, na prav vandaličen način ukoiičava, ter sad večletnega delovanja jemlje domačim prebivalcem, ste pač prav očitno pokazali, da se za občni blagor svojih župljanov sicer prav močno brigate takrat, kadar gre za Vaše koristi, prav nič pa takrat, kadar je treba pospeševati blaginjo drugih. Ne le da sami v tem oziru še niste ganili niti mazinca, ste še kumovali pri uničevanji tega, kar srao drugi storili. Drugod se šolski vrti z mnogimi težavami ustanovljajo, tamkaj pa se je že obstoječi uničil ter še pri tem res zaslužnem početji uiti ui prizaneslo tistim odraslim, že sad nosečim drevesom, ki so bila namenjena, da ostanejo kot spomin za vselej na vrtu, in ki so bila lastnina posestnika dotične zemlje. Krutemu vandalizmu ukloniti so se morala tudi ta drevesa, tako da sedaj skoraj ni niti sledu o bivšem šolskem vrtu. Slovenski učitelji, zlasti šolski vrtnarji, pa si naj to žalostno osodo šolskega vrta pri D. Mariji v puščavi, ki je ravno tako podučljiva, kakor svarilna, dobro zapomnijo! — Vso tisto raznovrstno sutnni-čenje pri tamošnjih prebivalcih, s katerimi sera jaz ves čas živet in deloval v najlepši zastopnosti, in ki mi bodo tudi radi njihove naklonjenosti do šole iu uči tel j siva vedno v najboljšem spominu ostali, pa ni druzega, kakor grda laž in ostudno obrekovanje. Pravo krščanstvo pač veli, o ljubezni do bližnjega ne le govoriti , temveč jo tudi dejansko gojiti, delati mir in spravo, ne pa vneinati prepir in sovraštvo, ki, kakor sami vidite, ne rodi posebno ukusnega sadu! Fr. Praprotnik. Iz liOžn na Notranjskem. 12. decembra. [Izv. dop.j Dne 10. decembra tega leta praznovali smo v našem mestu redki praznik, namreč Loškega župana gospoda Gregorja Laha odlikovanje z zlatim križcem za zasluge. Mesto Lož bilo je v pravi pravcati prazniški obleki, raz hiše vihrale so cesarske in narodne zastave, vse ljudstvo bilo je na nogah in videlo se je, da se vse raduje današnjega dneva, v znak, da je omenjeni gospod župan pošteno in resnično zaslužil od Njega Veličanstva presvetlega cesarja dodeljeno čast. Zbralo se je tudi obilo gostov iz tujih krajev, kateri so prišli zaslužnemu gospodu županu čestitat. Malo pred deseto uro dopoludne pripeljal se je gospod okrajni glavar logaški in ob deseti uri prikorakali so gostje in drugo ljudstvo k službi božji. Pred cerkvijo bila sta dva slavoloka, na bližnjem hribcu pa so pokali možnarji. Po končani službi božji je prvi gospod župnik Anton Ponikvar pozdravil gospoda odlikovanca, na-glasujoč, da staro mesto Lož praznuje danes redki praznik iu ob jednem poudarjai, da je ta čast v čast mestu in celemu sodnemu okraju loškemu. Za njim govoril je gospod okrajni glavar ter navel razne zasluge gospode župana, omenil, da njega Veličanstvo ve gotovo pravično ceniti zasluge svojih podložnikov, ter mu pripel pri tem križec na persi, končujoč govor s trikratnim slavaklicem na presvetlega cesarja. Na to zapelo je navzoče občinstvo cesarsko himno. Po končanem petji zahvalil se je gospod župan Gregor Lah z krepkimi besedami gospodu glavarju za dodeljeno mu čast ter izrazil željo, da se njegova udanost do cesarja in neomejena hvaležnost sporoči na najvišje mesto. Ko je bil s tem oficijelni del v cerkvi končan, odšlo je ljudstvo iz cerkve in gostje zbrali so se v hiši gospoda župana k slavnostnemu banketu. Pri banketu je bilo zbranih 32 povabljenih gostov, mej njimi g. okrajni glavar, mestni občinski zastop, sosedni župani občine Staritrg in Bloke, gospodje uradniki c. k. okrajne sodnije in davkarije, in več druzih najbližjih sorodnikov gospoda slavljenca. Pri banketu vrstili so se razni govori in napituice, katerih glavneje hočem tukaj navesti. Prvi napil je gospod okrajni glavar gospodu županu Gregorju Lahu ter gostoljubni in pravični hiši njegovi. Na to dvignil se je gospod odlikovanec, govoril v imenu mesta Loža, kateremu na čelu je že 18 let, zahvalil se svojim sot rud nikom mestnim odbornikom Loškim, ter končal govor z željo, da bi gospod glavar ostal tudi za naprej blagohotno naklonjen mestu Ložu in izdatno podpiral mesto s svojim merodajnim uplivom. Na to je govoril gospod župnik v imenu fare Starološke in krajnega šolskega sveta, čegar predsednik je denašnji gospod odlikovanec. "Vršile so se druge napitnice, kakor župana iz Blok gospoda Ivana Medica in gospoda Franja Peče-ta v imenu njunih občin. Oba sta naglašala prijateljske razmere mej sosednimi občinami ter skupno plodonosno delovanje imenovanih občin, pri katerih prilikah je gospod Gregor Lah vedno z lepim vzgledom dajal vzpodbudo nam vsem drugim. Na to sta tudi govorila gospod okrajni sodnik Franjo Mikušina, sodniški pristav gospod Albin vitez Luschan v imenu sodnije, pri kateri je gospod župan namestnik državnega pravdnika, ter naglašava njega kolegijalnost in uspešno postopanje pri tem uradu. Oficijelni del te slavnosti končal je z govorom na presvetlega cesarja. Govoril je to napitnico gospod Eugen Lah iz Ljubljane, na kar se je stoje zapela cesarska himna. Na to razšli so se razni gostje, katerim je gotovo lepa slavnost ostala za večno v spominu in vspodbudo zastaviti sledne svoje moči v vresničenje gesla: „Vse za vero, dom, Cesarja". Planinski. Prešernova slavnost akademičnega društva „Triglav"-a v Gradci. (Kouoc.) Nato zaključil je predsednik gosp. med. Ivan Jenko s primernim nagovorom oficijelni del, predsednikom zabavnega dela imenujoč gosp. prof. Ge-strina. Gromoviti živioklici sledili so temu, ko se je podal na svoje Častno mesto. Njegova spretnost nam je v najboljšem spominu še izza let, ko je kot Triglavan bival mej nami, pokazal jo je tudi sedaj, burno odobravan na vsakem svojem činu. Gosp. prof. Gestrin je otvorivši zabavni del že jedenkrat pozdravil vse navzoče, poudarjajoč, da ga srčno veseli v tako pozni uri — bila je že polnoč — videti zbrane še toliko gospode. Kot pribočnike svojemu vladarstvu izbral si je: kontrapi-kužem predsednika akad. društva Hrvatske, cand. med. gosp. Halavanjo, tiškušem leve strani predsednika „Stražilova", gosp. Jovanoviča, fiškušem desne strani predsednika „Ogniska", gospoda Lir-bamerja. Na to dal je besedo gosp. cand. iur. Vodo-pivcu, ki je v lepih, naudušenih besedah pozdravil zastopice krasnega spola. V svojem burno odobravanom govoru spominjal se je posebno slovanskih žen in deklet, poudarjajoč njih zanimanje za narodno stvar. Kmalu potem nastopili so tamburaši, ki so nas še pozno v noč razveseljevali, izvabljajoč milim tamburam le slovanske melodije. Posebno uaudu-šenje je zavladalo, ko smo čuli bojevito koračnico a Na prej". To naudušenje je raslo od trenotja do trenotja in je rodilo dokaj krasnih napitnic, katere naj v kratkem omenim. Predsednik „Triglav-a" gosp. S. Domicelj na-pival je bratskemu društvu „Hrvatski", Češ, „Triglav" in „Hrvatska" sta dva neločljiva pojma. Za-hvalujoč se, napil je predsednik „Hrvatske" gosp. Halavanja Slovencem. „Stražilovo" društvo srbskih visokošolcev pozdravil je blagajnik uaš, gosp. stud. iur. Vinko Strgar, a odgovarjal je gosp. Jovanovič. Naroda poljskega spominjal bo je v Bvojem govoru gosp. cand. med. Gregorič, Čehe pozdravil je gosp. Žolger, Bolgare gosp. Štuhec, društveni gospodar, gosp. Eller pa Maloruse. Poljak gosp. Kozlowski, zahvaljujoč se na na-pitnici, primerjal je Prešerna z Mickievviczem in nas pozval, naj se mnogoštevilno udeležimo slavnosti, ki jo Poljaki v kratkem prirede svojemu prvemu pesniku na Čast. Omenim naj še, da je naš nadepolni komponist in pevovodja gosp. Švab zahvaljeval se gu-dalačem, dočim je gosp. stud. iur. MohoriČ napil tamburašem. S posebnim naudušenjem pa je bil vsprejet govor, v katerem je cand. iur. gosp. Seliškar slavil zastopnike rudarskega društva „Prokopa" iz Ljubna, katerih jeden, gosp. Kubad je v krasnem češkem govoru slavil slovansko vzajemnost in pobratimstvo. Mej temi napitnicami pa so nas razveseljevale mila tambura in domača pesen. Razvila se je uprav domača zabava, katere so se naši gosti radostno udeležili. Minula je noč, napočil je krasen jesenski dan. Prijetno ogrevajoči solučni žarki zvabili so nas v prosto naravo in po daljšem sprehodu zbrali smo se popoludan v slovenski krčmi na bližnem „Ru-ckerlbergu". Bilo nas je do petdeset in v naši sredi imeli smo dokaj odličnih gostov. V veseli zabavi potekle so nam ure — predsedoval je naš pevovodja gosp. cand. med. Švab, a kot kontrapikuž je kaj imenitno fungirnl gosp, prof. Gestrin. Do poznega večera divili smo se domačim pesmam in krasnim češkim popevkam gosp. Kubada. A ko smo o polunoči v slovo segli gostom v roko, ko smo fle poslavljali na svidenje — tedaj še le bili smo prepričam, da smo dostojno završili Prešernovo slavnost. Domače stvari. — (Prešernovo besedo) priredi narodna čitalnica Ljubljanska h sodelovanjem novega pevskega zbora „Glasbeuo Matice" pod vodstvom g. M. Hu bada in s prijaznim sodelovanjem gosp. It. Forst-meyerja v društvenih zgornjih prostorih v soboto, 19. decembra 1891. 1. Vspored: 1. Anton Nedvčd : „ Prešernu" ; moški zbor s čveterospevom. 2. Govor Prešernu v spomin. 3. Dr. Benjamin Ipavec: ,Na Prešernovem domu"; moški zbor s čvetorus|>evom in samospevoma za tenor in bariton. Tenorsolo: g. Ant. Razinger, baritonsolo: g. RožHar Valenta. 4. G. Goltermun : Koncert za vijolončdo v a moli (op. 14.) s spremljevanjem oa glasoviru. Vijolončelo: g. H. Foratmever; glasovir g. J. Maier. 5. Foerster: „Milica*, čveterosjiev; pojo gg.: J. Pavšek, R. Branke, A. Lilek in A. Dečman. 6. Anton Nedvčd: »Avstrija moja", moški zbor s čveterospevom. 7. Antou Nedvčd : „Veseli pastir", mešan zbor. Čveterospeve v zborih pojo gg. A. Razinger, A Bartel, J. Maier in J. Strauss. Teksti pesmam in zborom se bodo dobivali po 10 kr. izvod na večer besede pri blagajni. K tej beBedi imajo pristop izključljivo le čč. p. n. društveuiki Začetek točno ob 8. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudnejše odbor. — (Sokolski družbinski večer.) Od več strani izrekla se je želja, da bi se pri družbin-skem večeru ne začelo takoj pušiti v dvorani, ker je dim nadležen damam in tudi pevcem. Pristaviti nam je torej k programu, ki smo ga že prijavili, še uljudno prošnjo rediteljev večera, da bi ae pred 10. uro ne pušilo v dvorani. VČeranja in predvfe-ranja glavna skušnja tamburaškoga zbora izpadli sta prav povoljno, nadejati se nam je torej za jutri prav veselega večera. — (Dar deželnemu m u z ej u.) Gospod Fr. Gallč, posestnik bistriške graščine, podaril je deželnemu muzeju izvanredno lepega divjega mačka. Ubit je bil 12. t. m. v bistriških gozdih. — („Prvo Ljubljansko uradniško k on h um u o društvo") je naprosilo, da prijavimo nastopne vrstice: „Nedavno uložena prošnja tukajšnjih gostilničarjev na kompetentno oblast, da bi ona dala preskuBiti|tukajšnje vinske zaloge glede pristnosti, napotila je „1. Ljubljansko uradniško konsumno društvo", da je dalo preskusiti vino iz svoje zaloge pri „c kr. kem.-phisiol. poskušališči za vinarstvo in sadjastvo v Kloaterneuburgu". Prepis dotičnega certifikata pošljemo Vam s prošnjo, da ga blagovolite vzeti na znanje v Vašem ceujenem listu itd." — Iz tega certifikata, ki navaja natančno kemično analizo poslanega vina je razvidno, da je vino čisto, duh normalen, okus precej močen in poln. Rezultat preiskave je pokazal, da je poslano vino popolnoma dobra isterska črnina. — (Naznanilo.) Ker se bode za časa praznikov promet z zavoji (zavitki) pri vozni pošti gotovo jako pomnožil, zato se bode čas uradnih ur pri tukajšnjem prejemu in oddaji voznih zavitkov od 20. do 24. grudna od 8 ure zjutraj do 7 zvečer podaljšal. P. n. občinstvo se uljudno opozori, radi hitrejega prejema voznih zavitkov, da le-te* že zjutraj ali pa vsaj zgodaj popoludne k oddaji prinese, da se zamorejo še istega dne oddati. Radi lažjega in hitrejega poslovanje bi bilo jako umestno pošiljatve, glede na velikost, težo in daljavo primerno zaviti in naslove jasno in neposredno na zavitek napi- sati. Če bi pa na zavitek naslova ne bilo mogoče napisati, tedaj naj se nanj našije ali pa trdno prilepi, v nobenem slučaji pa naj se ne pripe-čati. Isto tako se strankam priporoča, da bi na pravilno izgotovljene poštne spremnice tudi potrebne znamke bile prilepljene. O času najživah-nejšega prometa, t. j. od 22. do 25. grudna, bode oddaja zavojev in kolnica (Remise) na desni strani dvorišča poštnega poslopja, kamor bode p. u. občinstvu vstop ne glede na dohajajoče in odhajajoče vozne pošte od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer dovoljen in ravno s tem oddaja pošiljatev jako olajšana. C. kr. poštni in brzojavni urad v Ljubljani, đne* 14. grudna 1891. — (.Kmetovalec14,) ilustrovan gospodarski list s prilogo „Vrtnar" ima v 23. Štev. nastopno vsebino: Gnojnica. — Snažite živali! — Gnoj, s katerim se pridelek pomnoži. — Sol pa živinska klaja. — Podlesek. — Razne reči. — Uprašanja in odgovori. — Gospodarske novice — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — (Plzensko pivo,) ki se tudi pri nas rado pije, postalo je nekoliko ceneje, namreč za pol goldinarja pri hektolitru. Dobiček seveda bodo imeli samo krčmarji, kakor je že običajno, ker je znižanje preveč neznatno. — (Viško-Glinška čitalnica) priredi veselico z godbo, petjem, igro „ Nemški ne znajo" in tombolo na sv. Štefana dan, 2G. t. m. ob 7. uri v prostorih g. J. Travna (v mlinu) ua Gliucah. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi 0 d b o r. — (Tatvina.) Posestniku Martinu Ovnu v Zavoglji v okolici Ljubljanski ukradenih je bilo iz shrambe 24 centov mrve. Žandarmerijsko vodstvo v Velčah zasledilo je drznega tatu ter ga prijavilo sodišču. — (Iz Novega mesta.) Po veselem Miklavževem večeru, ki ga je priredil „Dolenjski Sokol" in ki se je izvršil prav lepo, bila je v nedeljo 6 t. m. razdelitev obleke ubogi šolski mladini. Odbor gospć preskrbe! je na prošnjo Sokolovega odbora zopet s pomočjo dobrotnikov vse po-trebuo iu bilo je obdarovanih 15 dečkov in 18 deklic, kar je gotovo lepo število za Novo meBto. Slavnost vršila se je prav lepo in otroci bili so jako veseli svojih darov. — (Novomeške ulice in trgi,) katerih imena so se v teku let do čistega pozabila, bodo zopet po občinskem sklepu imena dobili. To živo potrebo so čutili posebno tujci; težko je komu kaj dopovedati, kdor imen hišnih lastnikov ne pozna. — (Novorojeno dete umorila) je neka 28 let stara dekla v Ločni ter ga zagrebla v podstrešji v pleve, toda kmalu so jej prišli na sled ter so jo orožniki odveli v preiskovalni zapor Novomeške okrožne sodnije, kjer jo čaka zaslužena kazen. — (Volka ustrelil je) predvčeranjim knez Hugon \Vindischgraetz pri Škocijanu. Precej močni stari volk klatil se je že delj časa okolu Rakeka in Unca in je raztrgal več psov. — (Iz Škrbine na Krasu) se nam piše: Vas Škrbina je srečna, odkar smo in sicer že pred osmimi meseci odpravili žganjepitje. Pri nas ni v nobeni gostilni dobiti žganja, ljudje žive jako zmerno iu vsled tega postaja tudi blagostanje vedno večje. Napredek naše vasi vidi se v tem, da smo si ustanovili bralno društvo, za katero se je posebno trudil naš g. učitelj. Člani novega društva so jako uneti za to idejo in ker vsi radi čitajo, množi se število društvenikov vedno bolj in bolj. Pridobili smo celo tistega, ki je bil iz začetka največji protivnik društva. Pristopil je naposled tudi on in sedaj nam ponuja v svoji hiši sobo za bralno društvo — brezplačno. To je gotovo lep dokaz, kako blagodejno upliva bralno društvo. Pozivljemo tudi svoje sosede, prebivalce vasij Rubije, Mihalji in Štbelji, katere spadajo pod našo občino, naj pristopijo bralnemu našemu društvu. Prihodnje leto priredilo bode naše društvo veliko narodno veselico, za katero delamo že sedaj potrebne priprave. — (Bralno društvo pri sv. Juriji ob Taboru) bode imelo dne 27. decembra 18U1 ob 5. uri popoludne v društveni sobi svoj redni letni občni zbor, h kateremu se p. n. člani uljudno vabijo. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev predsednika in odbora. 4. Določitev časopisov in knjig za leto 1892. Slučajnosti. Po dnevnem redu prosta zabava. Gostje dobro došli. Odbor. — (Ženski tambur aški zbor v Spletu) nastopil je prvikrat te dni v hrvatskega društva prostorih. Dvanajst mladih Hrvatic, vsaka ima tamburico preko ramen na trobojni vrvici, na glavi rudečo kapico z napisom „Živela Hrvatska1*. To je bil uprav diven prizor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Peterburg 15. decembra. Lakota narašča v mnogih Kubernijah. Žito se ne dobi več na prodaj. V mnogih okrajih razsaja vsled lakote legar. Daputacija Londonskih kvekerjev došla je sem in prinesla 100.000 funtov šter-lingov za stradajoče. Kiev 15. decembra. „Slovo" naznanja, da se bodo skoro iztirali vsi Nemci, službujoči v guberniji Volinj. Pariz 15. decembra. Admiral Gervais imenovan je načelnikom generalnega štaba v pomorskem ministerstvu. Rim 15. decembni. Italijanske železnice hote izdatno znižati tovorne tarife za izvažanje vina, ko bodo stopile v veljavo nove trgovinske pogodbo. Bruselj 15. decembra. V današnji zbornični seji predložil je minister unanjih zadev trgovinsko pogodbo, sklenjeno z Avstro-Ogersko. Dunaj 1 G. decembra. Uradna „Wiener Zeitung" prijavlja Najvišjo sankcijo delegacij-skih sklepov. Dun ij 16. decembra. Truplo nadvojvode Sigisinunda se ne bode obduciralo vslcd izrečene želje pokojnika. Ko se bode v dvorni kapeli blagoslovilo, odpeljalo se bode v Gmund in tam pristavilo v rodbinsko rakev. Praga 16. decembra. Rektor češke tehnike poudarjal je v svojem nagovoru, da vsaka udeležba dijakov pri političnih demonstracijah je nasproti programu visocih Sol. Dijaki naj se bavijo v prostih urah s potrebnim učenjem tujih jezikov. Razne vesti« * (Poslednja želja Dom P e d r o v a.) Mej zapuščino bivšega cesarja braziljskega našlo se je mala zapečatena vrečica. Ko so jo odprli, dobili so v njej poleg prsti listek, glaseč se: „To je zemlja iz moje domovine in jaz Želim, da se položi v mojo krsto , če bi me smrt doletela daleč od do-movja". Zelja se je izpolnila. V blazinico zašita zemlja braziljska položila se je pokojnemu pod glavo. * (Železniški topovi.) V Bukureštu delajo se poflkušnje z novimi topovi, katere je izumil general Arion. Kolesa urejAua ho tako, da se topovi dado neposredno prevažati po železniškem tiru. * (Nesreča.) V Peterburgu ubila je bomba, ki so je razletela, učitelja na topničarski akademiji, stotnika PanpuAka, v topničarskem glavnem polinomi. * (Parobrod se potopil.) Illizo Genove potopil se je italijanske plovhene družbo parobrod nQalabriaJ v.sled tega, d;l He je razpočil kotel. Od 28 mornarjev rešilo se jih je 10 , potovalcev bilo je samo .">, od katerih sta se rešila dva , ostali mornarji in potniki našli so smrt v valovih. Izmej rešenih so štirje poškodovani vsled eksplozije. * (Konec mesta Chieaga.) Ne baš prijetno reklHmo za bodočo svetovno razstavo v Chi-cagu dela neki amerikanski inžener, ki je izračuni!, da tla, na katerih stoji mesto, ne bodo mogle nositi ogromnib stavb za svetovno razstavo, da se bode zemlja vsled velike njih peze posedla in pogoltnila mesto in razstavo. Inženir trdi, da je voda Miliiganskega jezera spodkopala zemlio, na kateri stoji mesto, v toliko, da je samo 10 čevljev trdne zemlje, ki je preslaba, da bi nosila ojgromnd pezo projektiranih stavb. Će bi so zemlja posedla, pq-greznilo bi se mesto za 40 Čevljev globoko, kjer se nahaja zopet nova plast zemlje. To bi bilo na vsak način nekaj povsem novega! * (Ponesrečen z r a k o p 1 o v e c.) V Bom-baju ponesrečil je pomorski poročnik Manalield, ki je hotel iz balona se spustiti s padalnim strojem navzdol. Balon se mu je razpočil in padel je z vi-sočine 400 čevljev na zemljo ter bil takoj mrtev. ZuiicmIJIvo e<1i »i\ lino si < *h»tt „LJUBLJANSKI ZVON" sto'1 za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Družba sv. Cirila in Metoda. Izkaz dohodkov za doli o od začetka novembra do zaeetka decembra t. 1. Doneske so poslal;) podružnice: Kotmaraves ua Koroškem......18 gld. — kr. Kometi na Krasu . . ......45 „ 20 „ Ženska y Sent Juriji na Štajerskem . . 200 ., — „ Ženska Šentpetorska v Ljubljani .... 225 , 20 „ Ženska v Kamniku......... 66 * 90 . Zatičina . . v........... 20 „ — „ Laški trg na štajerskem.......ISO „ — „ Trnov sko-Šentjakobska v Ljubljani. . 38 — „ Darovali so: „Delavsko bralno društvi.4* v Idriji . . 10 „ — „ Vesela družba „ pri Cenetn" v Ribnici . . 3 „ 87 „ Slovenci iz Tridcnta in Šolnina .... 20 „ — „ Vesela družba „pri Btgantu* v Trnovem . B , 15 „ „ g v Šenfpetru na Kra.su . . 4 ,, 10 „ „ „ pri županu Vorbiču v Ilistri 3 „ — „ n n v Gorjah....... 5 „ — „ „ »v Kropi....... 3 „ 54 ., Ciril Metodov dur iz Podgrada .... 1 I ,. — Gosp. dr. J. Ilrašovec........ 2 „ 50 „ Volilo g. Fr. Kotnika na Vrhniki. . . . 866 „ 27 , G. Ana Podboj v Ribnici na Orala . • 11 88 „ Gosp. župnik J. Grašič v Istri..... 3 „ — „ Slavne podružnice, katere še niso poslale letnih doneskov, naj ne odlašajo, sicer bi, ako jih ne izroee še tekom tega mesecu, izkazane bilo v prihodnjem „Vestniku" za leto 18^ 1 z ničlo, kar bi ne bilo častno. V Ljubljani, začetkom decembra 1891. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Tomo Zupan, Dr. J. Vošnjak, prvomestnik. blagajnik. Tujci : 15. dee» iiibni. Pri lini!*: Hartnian, Krmiš, Iller, Raller, S:nger, Abeles z Dunaja. — Mikuš iz Loža. — Pock iz Gradca. — Leutsch is Inomosta. — Dr. Praxmarer iz Kranja. — Boje It Monakova. — Fleisch i/. Siska. Pri SI«mi : Prucker iz 1.'«1m\ch. — Kuralt iz Zagreba. — Fiscber iz Mokronog*, — Hnfaagel iz Kočevja. — Pollak iz Solnogradu. - Ferk i: Ljubljane. — Slteb^r iz Selc. — Steinikel iz Brna. — Bauer iz Draždan. — Bald-Siegl z Dunaja. Umrli so * IJiil>Uaiit j 1 1. decembra : Manj« Hribar, htapceva hei, 2 leti, Poljanska ceata št. 6, brouchitis. 15. decembra : Matevž Malovrh, zidar, 76 let, Kravja dolina št. 11, ujarusnai*. — Marija Sirk, mokarjev sin, 4 mesece, Stari trg Št. 11, katar v črevih. V d c ž t- I ti i b o I u I c i : 18. decembra: Marija Otogali, dekla, 21 let, legar. 14. decembra: Marija Canzck, delavka, 33 let, jetika. — Rozal ija Čeme, dtla\ćeva žena, 37 let. carcinoma. 15. decembra : Anton Lesjak, gostač, 52 let, jetika. Tr/ii4^ cene v I2 Rež, _ . <> 8< l BnroVO maslo, „ — iis Ječmen, H . 4 BS Jajee, jodno : . , . — 3 O 6B, n . 3 0^ Mleko, liter . . . . — 8 Ajda, n 2 Go\ r }>• meso, kgr. '•J ProhO, n . 4 87 Telefije „ „ — 58 > f\> irii/.ii, Krompir, ■ . 5 80 Svinjsko , , — 50 . -J Koštruuovo . s _4«i Leća, . 11 - Pišanec...... — 45 Grah, .11 - — 17 Fižol, v . .1 9 - Seno, 100 kilo . . . 1 87 Maslo, kgr. . — 89 Slama, „ „ . . . 9 U >lHNt, Speh tri S ■ . —64 Drva trda, 4 fjuietr. 7 en n . — 68 „ mehka, 4 1 5|— Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mru. 15. dec. 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 732 9 mtn. 733 1 mm. 736-7 mm. —04° C Vtf C —1-8° C brezv. brezv. si. vzb. megla megla megla 0 00 mm. i 1 Srednja temperatura iN ', za 11' Dt4 noimalem. DDunaJska "borezst dne 16. decembra t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 92-95 — gld. 9245 Srebrna renta.....„ 91*95 — „ 92 — Zlata renta.......109-15 — _ 109-— 5°/0 marčna renta ... „ 10230 — l 10225 Akcije narodne banke . . , 1008-— — 1009'— Kreditne akcije .... „ 283*75 — " 28V50 London.......„ 117«85 — " 117 80 Srebro.......n —■— — _•_ Napol........„ 9-36 «/4 — . 936 C. kr. cekini.....„ 5*61 — „ 5*61 Nemške marke .... „ 57,97,':J — „ 57*97'/ 4/„ državne srečko iz L 1851 . 250 gld. 134 gld. 25 kr! Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 178 „ 50 „ Ogerska zlata renta 4'/........105 „ 20 „ Ogorska papirna renta 5"........101 „ 25 „ Dunava reg. srefiko 5" „ . . . 100 gld. 121 „ 50 n Zemlj. obč. avstr. 4«//',, zlati zast. listi . . llfi J 25 „ Kreditne srečke......100 gld. 185 „ 50 „ Rudolfove srečke ...... 10 „ 19 „ 50 „ Akcijo anglo-avstr. banke. . . 120 „ 152 „ — „ Traiu\vay-dmšt. velj. 170 gld. a. v.....219 „ — Zahvala. Za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu mojo MARIJE TRTNIK tett! kakor tudi darovateljem vencev kroka v svojem in v imenu sorodnikov najtoplejšo zahvalo (1085) Fran Trlnik. Mundant z lepo in brzo pisavo, zmožen slovenskoga in nemškega jezika, Itiče Hliižlto. — Kje? pove iz prijaznosti uprav-uištvo „Slovenskoga Naroda*. (1075—2) Mej narodna PANORAMA v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle". Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer I *t<»|»iilna za osebo *iO kr. il ustopnic se dobi za 90 k a*. Otroci tO kr. 0«l eelrtka «lnik 17. c. m «lo isšioic pohote duc 121. i. m. z XI. serija: (986-26) Drugi oddelek Pariške razstave z Eiffelovim stolpom (samo taki obrazi, koji niso bili razstavljeni v I. oddelku). r ti! I I I I I S s i ni oje i (Jcojam se vi.biti uajuljudiKije na obiskovanje Božične izložbe obsegajoč.- HpU<> /i» iiiliiUliio, Uojiu'*'. priuierno ih tlarlln. in liiifiu«- v kritMnlli ic«la|Hli, UiijIl;«' h |)oili)liiiini, x»l»avue in pou^ue igrt*. podobe in fotografske priprave rHvu In l»re» ■ . hIImiiiiov /a poftttie KiiHiakc u«l BO kr. H Rit!.. |HMlle in iiiodollriilh pol. uoslij. Kil si i-. koii'ri'riiiili Iu iVi.ili cit«>r |m» ■io gl«l., r.nl»o| /.Hii.j«- it ]\ovosti ! si i u uh je mi Ktekloulno: Zbirka glinastih poHod iu slikarske potrobščine. < 14't li«* Ik papirju: Vso potrebščine U izdelovanje cvetk iz papirja in popolno zbirko v posebnih kasetah. Cena 3 gld. 60 kr. Velika izber muzikalij namreč opernih in operetni h Izvoilo v i« klavir, |>olpourri>Jev tur *&l»ii«klli< pleMulk in kluMlftkili koiuiMlov. Velika zaloga dekoracij za božična drevesa. Vseh vrst koledarji po raaMCiiih cenab. (1078—2) J. GIONTINI trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani. Ef=EfgEJ^f-HEr5I=»=i=T=ii*=^^ 4884 u t Londonn. Filijala sa Avstrijo: Filijala sa Ogersko: Dunaj, I, Giselastrasse! Pešta, Frauz -Josefsplatz št. 1, v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 30. junija 1890 ........... frank. lll,Gl().hT3-— Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1890 ... „ 20,084.319 — Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848).................. „ 234,804.082 — V poslednjej dvanajstmeseCnej poslovalnej perijodi uložilo seje pri društvu za.................. „ 55,98.">.27:V — novih ponudb, vsled česar znaša Bkupui znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah........... „ 1.660,812.f>f>.rr— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predlogo daje brezplačno lilavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri druidu X.o«c»lil*otia. (ing—io> d* valentina zarnika ZBRANI SPISI [. ZVEZEK! PRIPOVEDNI SPISI. uredil IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slo- venekega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena jc na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s po.^to 5 kr. več. — Dobiti je v narodni Tiskarni" v Ljubljani. ■U'JUiXfi..«U« AJ>Xi>J\J- AJ'.»LMJ< >\J'X$AJi:U<.U«JW.'U"U- OAJi,»U«J'UUU' 'UuLT £J F. S. ROJNIK Ljubljana, Križevniški trg šl. 8 trgovina s špecerijskim, materijalnim, kolonijalnim in barvarskim blagom priporoča za prihodnje božične praznike po nizkih cenah vse v to stroko spadajoče blago, posebno sveže OVOČje, kakor rozine, cibebe, grozdiće itd. Kavo najboljših vrst, sladkor najfinejše rafinade, amerikanski petrolej a kg. 20 kr. — V zalogi je tudi pristni čisti med 5g in župnika Kneipp-a sladna in Oiz-ova kava po najni/ji ceni. (i07i—2) Podpisan t* i u soja jo se p. n. kupovalce premogli opozoriti na «o, da so so od srede 16. decembra t. 1. dogovorno določile z,a premo«* nastopne stalne cene: 40 do 50 čolnih stotov po 46 kr. čolni stot 20 „ 30 ; ; „ 47 10 1 Premog se pošilja na dom. Ves vagon premoga (J200 colnili stotov) se prodaja po dogovoru. 99 99 99 99 99 99 99 cd S' 99 99 99 99 99 v vrečah. (108g—1) Ljubljanski trgovci s premogom. Valvasor d je Ehre des Herzogthums Krain novega natisa (1055—3) je še v več izvodih v zalogi, katerega je dobiti po znižani ceni 15 grlcfL. namesto 40 gld. po vseh knjigarnah, kakor tudi pri založniku J. Krajc-u v Novem mestu. g P. 11. slavnomu občinstvu in trgovcem priporočam svojo veliko zalogo raznih sladčičarskih izdelkov, od navadnih do najfinejših sladčic, dalje druga času primerna darila; vsakovrstne predmete za okrašenje božičnih drevesc lastnega izdelka prodajani na drobno in debelo po jako ugodnih cenah. (.1010—8) Naročila izvršujejo se najhitrejše. Nepoznanim in privatnim naročnikom pošiljam le proti povzetju. y _ sladčičarska obrt v Ljubljani na Kongresnem trgu (v Zvezdi). Popolna rasprodaja zrcal v zlatih in temnih okvirih, podob v nljnnhnrviiciu tisku v jednakih okvirih, lestencev iz stekla iu brona, vbo skoraj /u polovično ceno zaradi opustitve teh stvurij, katero bi bde ppsebno primerno za božična darila. Dalje nazmmjam, (In sem otvoril novo prodajalnico (tik Nture), v kateri imam veliko zalogo Nvctlliile eii petrolej. vluftil) in stoječih, Ht>nic«>-uv iu jedilu. Kuto. eaj. vino, liker in pivo; Mn.tvalt.ikov 11» /iit/niii NtofHltii. otročjih voslčlcov in veliko izbor »teklt-iiine, bruleoe in priproste, prstene, posode in občo pii-Ijubljoiie rjuve po.odi . tur prodajam ibIu po nujni/jih eeuult. PfOieA slavno občinstvi«, kr. do 5 gld. in več. 1100S—7, F. A«l. Rlcltter «V Coiup. Prva avntro-ogerska c. kr. priv. tovarna stavbnih igrač, na Dunaji, I..' Nihelungengasse 4. — Rudolfstadt, Olten, Kotterdaui, London E. C, New-York, 310 Broadway. Trgovsk pomočnik izuven v trgovini z mešanim blagom, zmoten slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in piaavi, Iftee ■Intbe kot pomoćni k ali magactner ▼ I.)nk fanl aH v mentii na deželi. — Ponudbo pod H. S. 24 upravnistvu „Slovenskega Nareda". (1084—1) Klet v Šiški št. 14 odda se dne 1. jamivarja 1892. Letno plučilo 40 gl o 6 o o o o o~o Za Božič in Novo leto priporoča vizitnice m vošilne karte „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. ^ ° 9 9. ° ° 9 0 9J> o o o.p' o o.o o o ao o o o V četrtek dne 17. decembra izideta I. in II. zvezek 1 Levstikovih zbranih spisov. Uredil ^rančM&els: Leveč. Levstikovi zbrani spisi obsezali bodo pet zvezkov, in sicer : I. zvezek: Pesni. — Ode in elegije. — Sonetje. — Romance, balade in legende. — Tolmač. II. zvezek obseza: Otročje igre v pesencah. — Različne poezije. — Zabavljice in pusice. — Ježa na Parnas. — Ljudski Glas. — Kraljedvorski rokopis. — Tolmač. III. zvezek bode obsezal: Povesti in potopise. IV. zvezek: Kritike in znanstvene razprave. V. zvezek: Doneske k slovenskemu jezikoslovju. Cena vsem mehko vezanim zvezkom je v naročeva-10 gld. 50 kr., v platno vezani stanejo 13 gld. 50 kr., pol francoski vezbi 14 gld. 50 kr., v pol usnjeni prekrasni vezbi 15 gld. 50 kr. (io79—*•) Naroča se pri založništvu: Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. #«.»x {*;_• .*A,,... ,...,..... . «X* •/». •/» #X« »X« #X* ~«XsT «X» «X% «1. ^» -j» >i> ■,■ ^- HI D B B DITMAK-SVETILKE najbogatejša zaloga za vse potrebe razsvetljenja, ••'.T,:] |iri i > linii ronili iK'Aiirttiii ponilii |>< • I «•€> 1« • jji n;i j \ <-. • j;i svcUliiost. [■'■»">• Palilnik ima svetilno moč 4 do 157 sveč. MIZNE SVETILKE STENSKE SVETILKE VISEČE SVETILKE LESTENCI LAMPICE SVETILNE STOLPNE SVETILKE 8 čipkastim okriljem in SVETILKE S STOJALI R. DITMAR, c. kr. privilegovana T0YARNA SVETILK na DUNAJI, 3/i L DitiHar-jere svetilke ima v zalogi vsaka boljša, trgovina s svetilkami. (8.V1- 10) Izdajuteij in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 7015