Kako uboge koroške Slovence v šolali ponemenjejo. III. Nemški kaezoakof toži dalje: nResaicno je, da 80 na posamezaih popolaem slovenskih šolab tudi aemaki učitelji nastavljeni (Čujte! aa deaaici) ia da dotičai aolski predstojniki sarai prosijo za te ačitelje". Obrača se potem proti oaej deželaega aolakega 87eta trditvi, zadevajočej klaaifikacijo aa isti aačia, kakor scm uže pokazal, ia meai, da mej temi tožbami ia mej pojavi zadovoljaosti, ka- tere oddajejo šolski uradi , nij nikakeršnega nasprotja uzrokov, katere sem prcj onieuil. Konečno prosi knezoškofijski ordinarijat ministerstvo, naj bi z doloebo, za vse slovenske in po jeziku uicsane šolske kraje veljavno, potrebno nkreuilo, da bi se sloveničina ne dopuščala kakor do zdaj saiuo pogojno, nego, da 8e vzprejme v število obligatnib predinetov in da se jej odkažejo gotove ure. Ordinarijat je uže zadovoljeu, če je le slovenščiua kot učni predmet obligatua. So li to, gospoda moja, prave razmere, 5e materinščina nij niti obligatni predniet v ljudskej soli, in se poučuje v drugera jeziku obligatuo in če se materinščioa takoj v pivetn letu, vsaj po Volikcj noči, izbacnc iz šole? (Čtijte! na desnici.) A ne saruo oidinarijat, celo koroški učitelji so se pri učiteljskera zborovanji, katero sc je vršilo v Plajberku v 29. in 30. dan rueseca niarca 1875, izrekli, da se mora slovenščiiia vsekako v prvcm letu in nepogojno kot učni jezik rabiti. Tudi na ta sklep deželnega učiteljskega zbora se dežclni šolski svet nij oziral in naučuo ministerstvo Stremayr je knezoikofijski rekurz kar kiatko odbilo. Posledica teirni je bila velika zmešnjava v ljudskih šolah tamošnjih slovenskib občin in toje naslo robat izraz v sinčaji, o kateiem leže pred menoj oficijelni akti. Učitelji v Koroškej ne vedo, kedaj jiui je začeti z nemsčino kot učuini jezikom. Deželni šolski svet skriva se za fraze, on pravi, kadar otroci le količkaj uemški uinejo, začeti se mora s poukom v nemščini, vsaj po Veli kej noči, toraj v drugeni polnletji. Učitelji trdijo, da je to ncmožno, kajti če stopijo v šolo in hočejo poučevati v nemščiui, zijajo v nje j:h ne umeči učenci in ue dobi se od otiok odgovoia. Učitelj ne razume otrok in otroci ne razumejo učitelja (Čujte! ua desnici.) Pred nekaj tedni se je priraerilo, da je deželni šolski svet poslal nemškega učitelja v Kodmarjo vas<. Vstopil je v odkazauo mn šolo iu tara pričel nernški govoriti. Otroci 80 ga osupneni gledali in ne vedeli kaj je govoril. Učitelj je potem pobral svoje reči in se vrnil v Celovec, kjer se je izjavil: nV tej šoli ne niorem poučevati, kajti otioci me ne uinejo, če ueniški govorim, slovenifki pa ne znam". (Cujte! na desnici.) Deželni šolski svet pa je veudar De oziraje ne na to, zaukazal, naj se učitdj vrne. Naj le z otroci nemški govoii, 8 uasom ga bndo uže urueli. (Veselost na desnici). Na kakov način si deželni šolski svct to predstavlja. dokazal bodern pozneje iz $¦. lskib knjig, o katerib bodem tudi govoril. Tu hoeera le ¦snamcnit slučaj iz novejsega casa iz let 1878 in 1879 navcsti, v dokaz, kake zinesnjave v solab prouzročnjejo razni pojuii učiteljev, krajnih, okrajnib in deželnih solskib svetov o učnem jeziku. Za okrajni šolski svet v Celovci se je imcnoval okrajui solski ogleda, ki jc znie roni mislil, kedaj naj učitelji z neuiškim učnim jezikoni prično? Ou je izjavil okrajncnju solsketnu svtta v Celovci, da bi to bilo še le potem možno, ko so si otroci pridobili potrebno zrelost v nemič'ni, da nemški pouk popolnem umevajo. Okrajui šolski svet v Celovci je poteni določil, naj je učni jezik še le od druzega razreda dalje ueinščina, da pa vender otroci ne sniejo prestopiti v dmgi razrcd, dokler si ne piidobe onega znanja nem»čiue, kakor.šno zabteva okrajni šolski ogleda. Ta določba je šla tudi v občino Bistrico. Tamošuji kiajni šolski svet, kateri pa želi, da je uemšeina od prvega leta učni jezik, bil je začnden o tej določbi okrajnega solskega sveta in obrnil sc je ? rekuizu na deželni šolski svet v Celovci, naj odpravi to določbo. Uzroki, katere je navel krajoi solski svet, 80 zelo znameniti. Oa raeni, da določbe, naj vsi otioci tako dolgo ostauejo v prvem razrcdu, dokler si niso pridobili oiuenjene jezikorne zrelosti, podpisani kVajni šolski svet ne raore drugače razlagati, nego da molajo otroci tako dolgo obtati v prvem razredu, dokler ne razumcjo in ne govoie popolnem neaiški. Pod omeujeno jezikovno zrclostjo pa se tadi zabteva, da se to tudi dobro umeva, kar se bere. — Ta krajni šolski 8vet pa meni, da preide precej časa, predno pride slovensk otrok, ki leta na prostem in sliši oialo ncmškib besedij in je le navezan na učeuje nemščine v soli (Čujte! na desuici), do tega, da brano dobro razume in to naj bi sc v Bistrici vse v prvem lazredu doseglo? To je po Tseni nemogoče. Ou dalje ouieuja, da bi bila ta doloeba, naj otioci toliko časa ostauejo v prvem raziedu, dokler se ne nauče uemški razumeli in govoriti, tudi nepedagogična in torej neizvcdljiva, ker bi inorali otroci ves čas, vsaj pa štiri leta svojega šolajija ostati v prvera razredu. (Cujte! na desuici.) Šolska soba v Bistrici je za 72 otrok, latui iiarasčaj znaša 15 do 20 otrok, to zuaša torej v 4 letib 70 otrok, in k temu prejšnji nčenci, tako spada v sobo prvega razreda 142 nčcncev. Kako naj bi se tu doscgli pedagogični smotri ? Ta krajui šolski svct ali voditelji menijo, da *e ti dosež-jo potem, če se uemščina takoj upelje kdt učni jezik. ,,Kje naj se dobi prostor za te otrnke in kaj bode delal učitelj v diugem razredu s praznimi solskimi khpnii?" (Veselost na desnici.) Taka ntcmeljitev je v resnici smešua. Piiznava se, da otroci v občevauji govorijo le slovenHki, da bi si nemščino še le v ljudskej šolj piiučiti iu ves čas ljudskega šolanja v prvem raz. redu ostati mrali. Deželui šolski svet je nnič.l določbo okrajuega šolskega sveta v Celovci in je po želji krajnega solskega svcta v Bistrici določil, naj se nemština upelje kot ucui jezik. 0 tej priliki se je na dolgo in široko poučil okrajui šolski svet v Celnvci, da jc namero doiočbe deželnega šolskega sveta popolnein napačno razumel in da se ne sme tako natauko vzeti. Tu se mora postopati nekoliko bolj prosto iu ne takoj od otrok toliko zab- tevati. Okrajai aolski svet pa ai.j bil s tem zado7oljCBj maiTeč se je pioti doloobi deželnega aolakega sveta obrail z vlogo ia y tej ob jedaeiu utemeljil, zakaj jc tako odločbo izdal. Okrajai Holski Hvct y Celovci, ki je gotoyo 7es aetušk, čegar aoiski ogleda jc baje le aekoliko dvojil — skoro gdtoyo je vidcl slab uspeb v taraošajcj ljudskej aoli in aaacl, da se moia kaj stoiiti, — okrajoi šolski svet sc je toraj proti krajaega aolakega 87eta 7logi aa deželai aolski 87et ad št. 1725, 1878, obrail ia opazil, ,,da krajai šolski svet ajeg07e (okrajae-ja aolskcga sveta) določbe meada nij razumel,'1 kar je okrajni aolski 87et določil. Vidi 86 kako čudao uljudai da so ti gospodje. Dalje pra^i okrajui aolski S7et, da 8e niora za7aro7ati proti obdolžitvi, da je čez 8vojo kompeteaco, katero dobro pozDa, izdal kako določbo. Oa meai, da je le izvršil, kar je deželai aolaki 87et 8 87ojim odlokoai od 17. septembra 1872, št. 2714 likazal. (Dalje prih.)