KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OGNJENI KRST SLOVENSKIH FANTOV 1914 (Ob petdesetletnici) JURIJ MUSIC Zjutraj 26. julija 1914, — bila je nedelja — se je narodom bivše avstro-ogrske monarhije z letaki, zvon j en jem in bobnanjem razglasila mobilizacija tistih čet, ki so bile določene za »kazensko ekspedicijo« proti Srbiji, a ki jo je bil cesar podpisal že prejšnji večer. Pokli- cani so bili pod orožje: — letnik 1893, 21-letni rekruti in nado- mestni rezervisti, ki še niso aktivno služili; — od takrat aktivno služečih letnikov 1890 do 1892, starih 22 do 24 let, vsi tisti, ki so bili na dopustu, in nadomestni rezervisti; — letniki 1882—1889, stari 25 do 32 let, rezerva in nadomestna rezerva; — letniki 1872—1881, stari 33 do 42 let, odsluženi vojaki, prevedeni v črno vojsko.' Takrat je bil mobiliziran tudi naš domači III. kor (armadni zbor), da bi služil, kakor se to navaja v avstrijskem uradnem poročilu,^ »za izpolnitev vrzeli v armadi, ki bi mogla nastati zaradi političnih težav na Češkem, a tudi, da bi služil kot bočna zaščita proti ne- zanesljivemu sosedu Italiji, oziroma pozneje kot rezerva na srbski fronti.« Takrat se nam- reč še ni resno računalo z možnostjo vojne tudi z Rusijo ... Po naših vaseh in mestih so se zbirali ljudje prestrašeni in obupani in strmeli v sveže nalepljene plakate na zidovih. Šepetali so in se plašno ozirali. Trume fantov in mož so prihajale z dežele v mobilizacijska mesta (Ljubljano, Celje, Celovec, Maribor, Trst itd.). Naši mobilizirani fantje in možje, za katere je bila to njihova prva vojna,^ so se poslavljali od svojih dragih in se tolažili, da bo vojna v enem tednu končana. Pri slo- vesu so jim želeli vso srečo in se tolažili s skorajšnjim svidenjem. Nihče ni takrat slu- til, da bo vojna trajala več kot štiri leta, da se bo končala z razpadom monarhije in da se bo le malokdo od takrat odhajajočih mož vrnil domov. Po vojašnicah in šolah je vse vrelo. Iz skladišč so vlačili nove sivkasto modre uniforme in drugo vojno opremo, pro- viant, orožje in municijo. Brž ko so fante in može preoblekli in opremili ter formirali voj- ne edinice, so pričeli z vajami. V mobiliza- cijskih mestih so korakali bataljoni fantov in mož, na videz sijajno opremljeni za vojno, pred njimi je igrala godba, a spremljali so jih mladina, dekleta, starši in sorodniki. Lep vi- dez je dajala ta avstrijska vojska pred svo- jim odhodom na bojišče... za tiste, ki niso poznali njenih velikih slabosti. Vsi takrat mobiHzirani najmlajši letniki slovenskih fantov in mož so bili razporejeni v operativne edinice III. »železnega kora,^ samo da je dober del rezervnih častnikov Slovencev imel vojni razpored v edinicah, ki so pripadale drugim korom in ki so jih do- polnjevale druge številne narodnosti prostra- ne monarhije. Ordre de bataille (vojni se- stav) mobiliziranega III. kora je štel 45 bata- ljonov, 7 eskadronov, 24 baterij (140 topov in havbic), in sicer: poveljnik: general pehote Emil Colerus von Geldern, načelnik štaba: polkovnik Rihard Müller. 6. pehotna divizija (Gradec): poveljnik pod- marSal Kari Gelb v. Siegesstern 11. peh. brigada (generalmajor v. Fabini): 7 pp (4), bhp 2/3;' 12. peh. brigada (generalmajor Krasel): 17 pp (4), Ib 8 in 9; divizijska konjenica: 5. in 6. eskadron 5. dragonskega polka; 6. topniška brigada (polkovnik Kratky): 9 pip (5) in I (php 3/2); 28. pehotna divizija (Ljubljana): poveljnik podmaršal Rudolf Kraliček 55. peh. brigada (generalmajor v. Hinke): 87 pp (4), 97 pp (3) in Ib 20; 56. peh. brigada (generalmajor Fernengel): 27 pp (4), 47 pp (4) in Ib 7; divizijska konjenica: 1. in 3. eskadron 5. dragonskega polka; 28. topniška brigada (generalmajor Elmer): 8 ptp (5) in II (php 3/2); 22. domobranska divizija (Gradec): povelj- nik podmaršal v. Kraus-Elislago 43. strel, brigada (generalmajor Nemeček); 3 dp (3) in 26 dp (3); 44. strel, brigada (generalmajor Schmidt v. Fussina): 4 dp (5) in 27 dp; divizijska konjenica: 2. in 4. eskadron 5. dragonskega polka; 22. topniška brigada (polkovnik Gärtner): 7 ptp (4), ptd 22 (2) in phd 22 (2); Neposredne kome edinice: eskadron ulan- skega polka 5, težki phd 3 (2), 4. in 5. stotni- ja 3. saperskega bataljona in 5. stotnija 3. pionirskega bataljona. Vsega skupaj je bilo v tem koru okoli 50 tisoč borcev pred njegovim odhodom na bo- jišče. Na gornji skici so prikazana dopolnit vena področja kora ter posameznih pehotnih pol- kov in lovskih bataljonov. Prikazana je pa 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tudi narodnostna meja med Slovenci in Nem- ci iz leta 1914. Italijani iz Trsta, Goriškega in Istre ter Hrvati iz Istre so dopolnjevali v glavnem edinice vojne mornarice, a deloma tudi 97. pp. in 5. dp. Od pehotnih polkov in lovskih bataljonov so bili čisto slovenski: 17. pp in 87. pp skupne vojske, 26. in 27. domo- branski (strelski) polk, 7. in 20. lovski bata- ljon, in 7. topniški polk. V 97. pešpolku in 5. domobranskem polku je bila polovica Itali- janov a polovica Slovencev in Hrvatov. Bhp 2 je bil čisto hrvaški oziroma srbski in do- polnjeval se je iz severozahodne Bosne. Naj- manj od 1/3 do 1/5 je bilo Slovencev v 7. in 47. pešpolku, 4. domobranskem polku, 8. lov- skem bataljonu, 5. dragonskem polku in v drugih topniških edinicah. Popolnoma nem- ški so pa bili samo 27. pešpolk, 3. domobran- ski polk in 9. lovski bataljon. Dopuščam, da ti podatki niso absolutno točni, ali večje raz- like od stvarnega stanja najbrže ne bo. Iz to- ga pa sledi, da je bilo v III. koru pri njego- vem odhodu na bojišče najmanj 30.000 Slo- vencev in okoli 4000 Hrvatov in Srbov. Ogromna večina takrat mobiliziranih naših vojakov kmečkega rodu, vzgojenih v ver- skem duhu, strogi vojaški disciplini in sto- letnih avstrijskih tradicijah, je bila zvesta svoji vojaški prisegi in je predstavljala za- nesljivo orodje avstrijskega vojnega vodstva, kar so naši vojaki dokazali v številnih av- strijskih vojnah v minulih stoletjih. Revolu- cionarno jugoslovansko gibanje do takrat še ni našlo poti v naše vasi. Kar se aktivnih častnikov tiče, je bilo v koru takih, ki so se čutili Slovence, zelo ma- lo, bilo jih je raznih narodnosti, toda največ je bilo Nemcev. Rezervnih častnikov Sloven- cev je bilo nekaj več kot aktivnih, ali rela- tivno tudi malo, ker je večina med njimi imela vojni razpored pri polkih izven pod- ročja III. kora. Ni se namreč hotelo, da bi slovenski fantje šli v boj z rezervnimi čast- niki slovenske narodnosti. Višji poveljniki so bili večinoma Nemci, a kar je bilo sloven- skih aktivnih častnikov, so bili samo povelj- niki vodov in kvečjemu stotnij. Odnos mno- gih častnikov nemške narodnosti do sloven- skega moštva je bil sovražen, kar je imelo za posledico nepotrebno zapostavljanje in mal tre tiran je. Ta nacionalna netolerantnost, ki je do konca prejšnjega stoletja ni bilo, se je od začetka tega stoletja stalno večala. To in pa vedno ostrejši narodnostni boj z Nemci je imelo za posledico, da je postajalo število slovenskih aktivnih častnikov čedalje manj- še. V Ljubljani je iz političnih razlogov gar- nizoniral nemški 27. pešpolk,' medtem ko je bil domači 17. pešpolk v Celovcu, kar Sloven- cem seveda tudi ni bilo všeč. Število stare- šinskega kadra je bilo še celo za mirnodobno formacijo premajhno. V pehoti je številčno stanje kadrovcev zna- šalo samo 1/3 do 1/4 od predpisanega vojne- ga formacijskega stanja. Strojnic je bilo ma- lo, vsega dve na bataljon. Zato sta bila puška in bajonet glavno orožje avstrijske pehote iz leta 1914. Pešec pehotnih polkov I. linije je nosil poleg orožja, municije in pionirskega orodja še težak telečnjak, ob katerem je bil zvit plašč, kar je predstavljalo močno obre- menitev na maršu in v boju. Čeprav je topništvo dobilo 1908/1909 nove poljske topove M 5, so le-ti po dometu in številu zaostajali za drugimi armadami. Tudi so avstrijske pehotne divizije imele 18 do 30 topov manj kakor pehotne divizije drugih armad. Povrh tega je imela ruska poljska baterija 8, avstrijska pa samo 6 topov, kar je premoč ruskega topništva še bolj povečalo. Havbice so bile maloštevilne in zastarele gle- de na druge armade. Te glavne pomanjkljivosti v udarni moči avstrijske pehotne divizije so bile posledica pomanjkanja finančnih sredstev, ki se niso mogla zagotoviti v potrebni višini zaradi stalnih političnih razprtij v monarhiji, in so imele tudi negativne posledice takoj v prvih spopadih. . Skica I 85 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. '1. Pehota na maršu Mobilizirani 5. domobranski polk ni bil v sestavu III. kora, ampak je bil namenjen kot posadka vojne luke Pulja. Razen operativne- ga III. kora in tega polka je bila od odslu- ženega ljudstva rezerve in nadomestne re- zerve formirana tretja marševska brigada (peti in šesti marsovski polk), a od čmovoj- nikov 105. in 112. brigada ter 27. čmovoj- niški polk, kar je zneslo še kakih 35.000 mož. Računam, da je ob izbruhu vojne na področju III. kora brez rezervistov vojne mornarice bilo mobiliziranih čez 100.000 mož. Marševsko in obe čmovojniški brigadi so smatrali kot čete II. linije in so jih angaži- rali že v začetnih operacijah. Zaradi pomanj- kanja finančnih sredstev ni bilo pripravljeno formiranje rezervnih divizij, kakor je to bil primer v drugih velikih armadah, čeprav bi bilo dovolj ljudstva za njihovo formiranje. Marševske in črnovojniške brigade so pred- stavljale samo neuspelo improvizacijo. Dal sem malo več prostora mobilizaciji in sestavu III. kora ter podal tudi glavne nedo- statke takratne avstrijske armade. Menim, da je to bilo potrebno za boljše razumevanje tega, kar sledi. KONCENTRACIJA IN RAZVOJ ZA BITKO Zaradi vstopa Rusije v vojno je bil tudi III. kor določen za severno glavno fronto ter se je zaradi tega po 10. avgustu začelo njegovo transportiranje v vzhodno Galicijo. Do 20. avgusta so prevažali prenapolnjeni vlaki naše fante iz mobilizacijskih mest mimo Blatnega jezera in dalje čez ogrske planjave v Galicijo. Na postajah so bile množice ljudi, ki so metale našim vojakom bele štruce kru- ha, klobase, sadje in druge dobre stvari. Do 20. avgusta je bü ves kor prepeljan in izkrcan na svojem koncentracijskem prostoru okoli mesta Strija za Dnjestrom.'' Priližno ob istem času je bil vzhodno od njega izkrcan sedmo- graški XII. kor na prostoru okoli Stanislavova. Opis dogodkov, ki so sledili po izkrcanju III. kora na koncentracijskem prostoru za- ključno do bitke pri Zločovu, bom podal skrajšano po članku generala Fabinija »Die Feuertaufe des Eisemen Korps«, ki je bil ob- javljen leta 1930 v reviji »-Militärwissenschaft- liche Mitteilungen«. Fabini je bil takrat v 6. pehotni diviziji poveljnik 11. pehotne bri- gade. Čeprav še niso bile njegove komore popol- noma kompletirane, je vrhovna komanda (AOK) zaukazala, da se kor iz operativnih razlogov takoj premakne na prostor tik jugo- vzhodno od Lvova (Viniki—Bobrka). Brez od- mora, po napornem železniškem transportu, so čete kora začele zaukazani pohod (okoli 40—50 km) 21. avgusta opoldne. Marš je bil zelo naporen posebno za rezerviste zaradi slabih potov in neredne prehrane. Tega dne popoldne, ko so čete III. kora hitele proti Lvovu, je mrknilo sonce, kar se je tolmačilo kot slabo znamenje. Kazalo je, kakor da sama narava negoduje spričo bliž- njega klanja in da se je zaradi tega zavila v žalno obleko. Vojaki so bili zato še bolj potrti, ker so ta pojav tolmačili kot »prst božji«. Kor se je zbral z utrujenimi četami na zaukazanem prostoru do 23. avgusta. Tega dne ga sta vi j a AOK pod poveljstvo 3. armade (general Brudermann), ki je bila v stanju zbiranja in bi morala biti sestavljena iz XI., III. in XII. kora, ki je bil istočasno s III. ko- rom zbran jugovzhodno od njega na prostoru Firlejov—Rohatin. Poveljstvo 3. armade je še istega dne ob 12. uri zaukazalo, da naj bo kor od 24. avgusta zjutraj pripravljen za na- pad na ruske čete, ki prodirajo od Brodija. Ta napad naj bi potekal čez višinsko področje med reko Peltevom in linijo Bobrka—Pšemi- slanij—Pluhov, zaradi česar naj bi zavzel, če ne že 23., vsaj 24. avgusta, višine kraj Laho- dova in vzhodno od Glinijanija. Tako je bil naš kor stavljen tudi že pred svojo prvo ope- rativno nalogo, ki ga je pripeljala do njego- vega prvega spopada z Rusi pred Zločovom. Na to armadno povelje ga je poveljstvo kora pregupiralo na vzhod ter ukazalo, da v nočnem maršu zavzame naslednje ozemlje: 22. divizija linijo Hanačov—Hanačovka z od- redi na višini pri Lahodovu in na koti 411 (Plak); 28. divizija linijo Vižnijanij—Kurovi- ce; 6. divizija za njimi linijo Mikolajev—Van- kovce—Romanov. Vse tri divizije so morale biti pripravljene, da na kratek avizo skupaj z XII. korom izvršijo sunek proti močnim ru- skim četam, ki prodirajo od Brodija do Tarno- pola. To nenadno pregrupiranje kora ponoči 86 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA od 23. na 24. avgust je izzvalo precejšnjo zmešnjavo in še večjo utrujenost čet. Ne bom se spuščal v dozorevanje napačne operativne odločitve pri AOK in poveljstvu 3. armade za njen sunek proti prodirajočim Rusom, niti ne bom tu citiral vsa povelja ozi- roma dispozicije, tudi ne bom prikazoval zbi- ranja čet sosednega XI. in XII. kora, ker bi me to razlaganje privedlo preveč v širino in tudi ne spada v okvir mojega članka. Dispozi- cija, izdana od poveljstva 3. armade 25. avgu- sta ob 10.30 dopoldne za grupacijo armade za bitko je predvidevala: »da III. kor še istega dne zavzema začetni položaj ob Olšanici in Zloti lipi na prostoru med linijo Glinijanij in Bortkov na severu in linijo Pšemislanij—Vižnijovčik na jugu, z glavnimi silami zahodno od Olšanice—Zlote lipe, a s prednjimi deli na višinah neposredno vzhodno od njih; XII. kor južno od III. kora, tudi z razpore- dom na obeh obalah Zlote lipe; da oba kora organizirata premik svojih čet na ta način, da se nastopanje iz linije Laški— Krolevski—Labodov—Boršov—Podusov začne obvezno za vse ob 14. uri; da XL kor z dvema divizijama ščiti levi bok armade s svojim nastopanjem čez mesto Busk.-ii To armadno povelje so prejeli v poveljstvu III. kora isti dan okoli poldneva. Zaradi odda- ljenosti linije, od katere je ob 14. uri bilo treba začeti nastopanje, so morale biti neka- tere čete alarmirane in stavljene v premik biez kosila. V izpolnjevanju marševske dis- pozicije kora, ki je ne citiram, je 22. divizija začela nastopanje šele ob 15. uri, ker ni pravo- časno prejela dispozicije. Predhodnica glavne kolone je imela popoldne na koti 411 (Pak) spopad z eno rusko konjeniško brigado, okrep- ljeno s topništvom. Zaradi tega je marš na- daljevala šele zvečer in ponoči, toda svojih marševskih ciljev ni dosegla. V teku nočnega marša je prišlo do medsebojnega obstreljeva- nja, ki je imelo za posledico 8 mrtvih in 50 ranjenih. 6. divizija je z glavno kolono (7. pp. in bhp 2.) dosegla marševske cilje šele okoli polnoči, a z desno kolono (17. pp. in 9. Ib.) celo šele zjutraj 26. avgusta. 28. divizija je dosegla svoje marševske cilje šele zvečer, medtem ko je njen 7. Ib. z eno baterijo že prejšnjega dne zasedel Krasne in Busk. Iz prednjega je razvidno, da so mogle imeti to- liko potrebni nočni počitek samo 28. in leva kolona 6. divizije, medtem ko so drugi deli kora celo noč marširali in se še celo med seboj obstreljevali. Dispozicija 3. armade za 26. avgust je bila sprejeta v poveljstvu III. kora ob 18.30 dne 25. avgusta, pa je zato šele ob 23. uri izdana v vasi Slovita naslednja dispozicija kora za bitko: »22. divizija prodira v coni med linijo 2u- kov—k. 408 (Gesle) in linijo Zaškov—Cerem- hovije, smer Bohenkova gora—k. 403—k. 385; 6. divizija severno od 22. divizije zaključno do ceste Olšanica—Zločov, smer Majdan Golo- gorski—Zločov; 28. divizija severno od 6. divizije zaključno do linije Skarzava—Počanij, smer Zločov. Prvi borbeni stroj vseh treh divizij mora prekoračiti Olšanico in Zloto lipo 26. avgusta ob 8. uri.« Armadna dispozicija za 26. avgust navaja, da je pred fronto 3. armade do 25. avgusta ob 9. uri konstatirano 6 pehotnih in 7 konje- niških ruskih divizij v nastopanju proti za- hodu. V teku tega dne se je pa v komem po- veljstvu še izvedelo, da je sovražnik z 2 pol- koma in konjenico zavzel Zločov, da je ena konjeniška brigada v nastopanju proti Golo- goriju in da so opazili po dva ruska bataljona pri Gologoriju in Bortkovu. Ponoči od 24. na . 25. avgust se je prebila patrola 5. dragonske- ga polka do Zborova in tam ugotovila močne ruske čete. Za toliko potrebno borbeno izvid- ništvo kor ni imel časa. •« Skica II 87 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 2. Dragonec v izvidnici Pred opisom same bitke smatram za po- trebno, da bralce spoznam v najkrajših po- tezah s karakteristikami terena, na katerem so se odigrali dogodki na dan 26. avgusta. Čeprav takrat tam nisem bil osebno, sem pri- sostvoval 22 let pozneje na istem terenu kot jugoslovanski vojni odposlanec velikim ma- nevrom poljske armade. Pri tej priliki nam je na vrhu Krasne (k. 415) poljski general- štabni polkovnik prav zanimivo predaval o dogodkih 26. avgusta 1914 na tem odseku. Teren v coni napredovanja III. kora deli cesta Lvov—Zločov na dva popolnoma raz- lična dela. Severno od te ceste je teren v splošnem pregleden in blago valovit in ob mnogoštevilnih vodnih tokih močvirnat. Juž- no od te ceste pa je teren hribovit in precej gozdnat ter zaradi tega slabo pregleden. Po- bočja so strma in doline močvirnate. Vasi so večinoma skrite po dolinah. V coni napredo- vanja glavnega dela 6. in 22. divizije ni vodila nobena cesta od zahoda proti vzhodu, ampak samo poljska pota in steze, kar je zelo oteze-» SI. 3. Hrbet Krasne (k. 416) nad vas.lo Vižnijoveik valo razvoj za boj iz globokih kolon. Ta okoli- ščina postane popolnoma razumljiva, če se vzame v poštev številčna jakost takratnih edinic (bataljon okoli 1000 mož, poljska bate- rija blizu 200 mož s šestimi topovi in ravno toliko municijskih zapreg, vse dvodelno in s tremi pari konj), a da o dolgih bojnih in proviantskih komorah ne govorim. Samo bor- beni deli pehotne divizije so bili na maršu na enem potu dolgi več kot 20 km! Ker so tudi v bivši avstrijski armadi vežbali pred vojno samo s slabimi mirnodobnimi efektivi, je razumljivo, da poveljniki niso bili dovolj izvežbani v vodstvu edinic z mnogo močnej- šimi vojnimi efektivi. Po generalu Fabiniju se je prvi spopad III. kora z Rusi razvijal od desnega krila takole: 1. Kakor sem že omenil, je 22. divizija marširala ponoči in se zadržala tam, kjer je prišlo do medsebojndega obstreljevanja ter zaradi tega tudi ni mogla do jutra zavzeti zaukazani prostor na desni obali Zlote lipe. Ob 6. uri je potem nadaljevala marš in sicer s 44. pehotno brigado (4. dp., 27. dp., ptd. 22 in phd. 22) čez Vižnijovčik v smeri Zukov in k. 408 (Gerle), a s 43. pehotno brigado (3. dp., 26. dp. in ptp. 7) čez Lasove in Zaškov v smeri Ceremhovije. Obe brigadi sta šele opoldne s prednjimi deli prekoračili Zloto lipo in ob 14. uri brez boja obvladali greben Krasne— Kibanov, na katerem je bila vzpostavljena na desno borbena zveza z deli 16. divizije XII. kora. Pri spuščanju s tega grebena v dolino Gnile Lipe so bili polki divizije obsuti s hudim topniškim ognjem s položajev vzhodno od te doline, kjer so bile vkopane močne ruske čete. Od tega premočnega topniškega ognja so bili v nadaljnjem prodiranju na vzhod za- držani: 4. dp. v vasi Koprivni in vzhodno od nje, 27. dp. na vzhodnem pobočju Krasne (k. 415), a 3. dp. v vasi Zukov in vzhodno od nje, vsi trije polki na popolnoma odkritem terenu v najneugodnejši situaciji za napad. Ti polki so pri tem tudi opustUi zaukazano smer na severovzhod (Zukov—Remizovce) in so obrnili na jugovzhod. Tudi 26. dp. se je obrnil potem na jugovzhod in prišel okoli 15. ure v območje ruskega topniškega ognja na obeh straneh severozahodnega dela vasi Zukov. Napad njegovega levokrilnega bata- ljona čez vrh Karpino (k. 423) je bil z naj- težjimi izgubami odbit. Samo del predhod- nice tega polka. 1/2 III. bataljona, je nastopal v zaukazani smeri in dospel v gozdu južno od vrha Horajec (k. 428) v zvezi s III., 17. pp. Niti dodeljeno topništvo ni moglo nadvladati 88 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA premočnega ruskega topništva, a tudi ni zara- di tega uspel poskus, da bi 24 topov 7. ptp. in ena havbična baterija zavzeli nove boljše po- ložaje na hrbtu Kibanov zahodno od vasi Žukov. Tako so obležali vsi štirje polki te divizije, zbiti na fronti, široki komaj 4 km, pod uniču- jočim ruskim topniškim ognjem. Ob 16. uri je začel njihov borbeni stroj popuščati, a ko je proti večeru ruski topniški ogenj narastel do orkanske sile, so se ostanki teh polkov za- čeli v neredu umikati. Samo delu 4. dp. se je posrečilo, da je na juris osvojil ruski položaj na vzhodni obali Gnile lipe, toda ga je moral zaradi hudega topniškega ognja zopet opu- stiti. Ko je prišlo potem povelje za umik, so bili ostanki polkov te divizije že v polnem umiku čez Zloto lipo ter niso več zmogli za- vzeti svojih začetnih položajev. Masa popol- noma izčrpanih čet, ki so bile že poldrugi dan brez hrane, je prenočila z zelo pomešanimi edinicami na prostoru okoli vasi Lipovce. Rusi niso sledili. Čete te divizije so se pognale v bitko po- polnoma izčrpane zaradi nočnega marša in brez hrane. Pomoč topništva je bila neza- dostna. Vodstvo — mislim na divizionarja in oba brigadirja — pa tudi ni bilo na višini, ker se v prikazu generala Fabinija ne vidi nikakršna njihova aktivnost v vodstvu te ne- srečne divizije na ta dan. Napredovanje des- nega soseda te divizije, 16. in dalje južno 35. pehotne divizije XII. kora je bilo tudi za- ustavljeno po vkopani ruski pehoti in top- ništvu. 2. Šesta divizija bi morala prodreti v napa- dalni grupaciji med 22. in 28. divizijo v sploš- ni smeri Maj dan Gologorski—Zločov, in sicer: grupa generalmajorja Krasela (17. p. polk, I/bhp. 2, 9. Ib., in 1/2 8. Ibß med linijo Turči- nij—Ceremhovije in linijo Lisovije—Maj dan stari—žel. postaja Zločov; grupa generalmajorja Fabinija (7. p. polk in I/ptp. 9) severno od grupe Krasel zaključno do ceste Lackije—Zločov; glavnina topništva in rezerva (II ptp 9 in I/php. 2 z Il/bhp. 2 in 1/2 Ib. 8) bi se morala do 7. ure zbrati na prostoru zahodno od vasi Gologori ter se pripraviti za podporo grupi Krasel, pri kateri naj bi bilo težišče napada. Dogodke pri grupi Krasel bom bolj detajlno opisal zaradi tragične usode domačega 17. peš- polka. Ob 7.30 uri je iz štaba divizije prišlo povelje, da mora ta grupa nastopati s svojo desno kolono (17. pp.) med linijo Turčinij— Ceremhovije in dolino Zlote lipe—Maj dan Gologorski, splošna smer Voronjaki, a z levo kolono (Ib. 9, I/bhp. 2 in 1/2 Ib. 8) severno Skica III do linije Gologrski—Zalesje, splošna smer železn. postaja Zločov. Rezerva bi se morala postaviti na k. 404 zahodno od vasi Gologori. Sedlo in dolino pri vasi Gologori bi bilo treba prekoračiti ob 10. uri. 17. pp. je ob času prejema tega divizijskega povelja zelo utrujen po 17-urnem maršu po- čival pri vasi Lonje. Začel je zaukazani po- hod ob 9. uri v bojnem redu in ko se je začel spuščati v dolino Zlote lipe, je zašel v ruski šrapnelski ogenj, ki pa tedaj ni povzročil iz- gub. Od zaselka Turčinij so dali polku smer SI. 4. Topništvo hiti na položaj 89 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SL 5. Stotnijski trobentač j »sovražni topniški ogenj«, toda nihče ni ve- ] del, kje je pravzaprav to sovražno topništvo, j Ker ni imel detajlnih kart tega kraja, polk ni j napredoval v odrejeni smeri, ampak je zašel j s svojim večjim delom v kotlino pred vasjo \ Maj dan Gologorski, ki sta jo rusko topništvo \ in pehota tolkli z najhujšim ognjem. Ne glede j na hude izgube sta I. in II. bataljon v skokih napredovala v dolini Zlote lipe in ob njenih obronkih, medtem ko je III. bataljon nastopal i vzdolž južnega pobočja k. 428 Horajec, kjer ni bil izpostavljen v takšni meri sovražnemu, ognju. Napovedovanje bojnega stroja I. in II. bataljona je bilo potem definitivno zaustav- ; Ijeno pred vasjo Majdan Gologorski, okoli ■ 800 m od ruske pehote, vkopane na vzhodnih \ obronkih kotline, medtem ko se je II. bata-i SI. 6. Poveljnik 28. divizije podmaršal Rudolf Kraličeik Ijon zaustavil na jugovzhodnih obronkih k. 428, tudi tu precej zaščiten pred ruskim tcpništvom. Okoli 15. ure sta bila skoraj isto- časno težko ranjena poveljnik polka polkov- nik v. Stillfried in poveljnik I. bataljona, a padel je poveljnik II. bataljona. Tudi mnogi stotnijski in vodni poveljniki so padli ali pa bili ranjeni. Glavnina divizij skega topništva je trikrat menjala svoj položaj, toda njen ogenj ni mogel olajšati težke situacije polka, čeprav je okoli 15. ure stopila v akcijo tudi ena baterija 15-cm havbic. Okoli 16. ure so začeli posamezni deli I. in II. bataljona za- puščati bojno linijo, a njihovi ostanki in III. bataljon so se potem v mraku umaknili na izhodni položaj. Nekateri odcepljeni deli so se potem ponoči umaknili do Pšemislanija. Leva kolona, napredujoč po zaraščenem grebenu severno od 17. pp., je vrgla rusko pehoto iz dveh zaporednih položajev, toda je bila potem zaustavljena od vkopane ruske pehote v višini Majdan stari, ne da bi mogla olajšati situacijo svojega soseda 17. pp. Od tod se je potem okoli 17. ure umaknila naprej do zaselka Lisovije in od tod na izhodni po- ložaj. Domnevam, da je bila aktivnost poveljnika brigade slaba, ker Fabini v detajlni razlagi dogodkov pri tej brigadi nikjer ne omenja toliko potrebne koordinacije med četami te brigade. Na vsak način je pa omenjena smer za 17. pp. predstavlja zločinsko lahkomisel- nost in tisti, ki jo je dal, ima na duši strašne izgube naših »Janezov« pred vasjo Majdan Gologorski. Grupa Fabini je začela v bojnem redu na- predovanje iz prostora Tredovač—Novosijolki, in sicer z dvema bataljonoma (I. in II. 7. pp.) po gozdnatem in bregovitem terenu, ki se razprostira od Lise gore in vasi Šijanka k vasi Zalesje, a z dvema bataljonoma (III. in IV. 7. pp.) in topništvom po cesti proti vasi Lac- kije. I. in II. 7. pp. sta se težko prebijala v ostri borbi s prednjimi deli ruske pehote, ki so se čim dalje bolj krepili. Ta dva bataljona je pozneje okrepil še IV/bhp. 2. Kolona, ki je nastopala po cesti, je vrgla slaboten ruski oddelek iz vasi Lackije, toda je bila potem zadržana na vzhodni strani te vasi zaradi hudega ognja od kapele Sv. Jana (K. 409). Vsi poskusi teh dveh bataljonov, da zavza- meta to važno točko v kolaboraciji s 1/7. pp. in IV/bhp. 2 in s podporo dodeljenega top- ništva, niso uspeli. Okoli 18. ure so se potem vsi deli te grupe umaknili na svoj izhodni položaj. Vidimo, da se je tudi 6. divizija s težkimi izgubami, posebno pri 17. pešpolku, morala 90 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA umakniti na svoj začetni položaj. O aktiv- nosti štaba te divizije Fabini nič ne govori, čeprav je bila ta dan zelo potrebna. V hribo- vitem in gozdnatem prostoru med glavno cesto in povirjem Zlote lipe je prodirala sko- raj polovica divizij ske pehote, kakih 6 bata- ljonov iz obeh pehotnih brigad brez tesnejše zveze in od nikogar koordinirana. Boljša ko- ordinacija in poenotenje boja na tem prostoru bi najbrž omogočila zavzetje kapele Sv. Jana in učinkovitejšo pomoč 17. pešpolku. Menim, da je bilo vodstvo divizije tega dne slabo, čeprav ga Fabini sploh ne omenja. Poveljnik kora, general Colerus, je dopoldne z načelni- kom štaba obiskal Fabinijev štab pred vasjo I-ackije, zaukazal, da je treba kapelo Sv. Jana čimprej zavzeti, obljubU pomoč in se hitro odpeljal nazaj v svoj štab. 3. 28. divizija je začela z napredovanjem ob 7. uri v treh kolonah, in sicer: desna kolona (generalmajor v. Hinke) 87. pp. in 111/97. pp. z dvema baterijama čez Olšanico, Pržejazdij in Kazimirovko na Knjaže, srednja kolona (generalmajor Femengel) 27. pp., II. in IV. 47. pp. in ena poljska baterija od Bortkova čez Studino na Skvarzavo; leva kolona (pol- kovnik Mayer) I. in III. 47. pp. s havbično baterijo čez Firlejovko na Mogilo (k. 254); 97. pp. kot divizijska rezerva je moral slediti srednji koloni do Bortkova, a glavnina top- ništva je zavzela okoli poldneva položaj na Studini. Desna kolona je ob 11.30 potisnila pred- nje ruske dele s k. 269 (Brzezina) in žel. po- staje Knjaže, toda se je morala potem za- ustaviti pred naglo okrepljenimi Rusi, ki so bojni stroj te kolone stavUi pod močan topni- ški Ogenj iz mnogoštevilnih svojih baterij in tudi pod bočni ogenj iz strojnic. Zaradi težkih izgub je najprej ob 15. uri popusti III/97. pp. in desno od njega del IV/7, pp. 6. divizije; njihovi ostanki so se v neredu umaknili vzdolž ceste. 87. pp. se je šele na povelje umaknil na nov položaj pri Majuru Rozdolje. Poveljnik kolone general v. Hinke je bil težko ranjen, a izgubljeni so bili tudi 4 topovi. Po- skusi Rusov, da proti večeru v tej smeri na- predujejo so bili odbiti s topniškim ognjem. Srednja kolona je s svojo predhodnico (11/47. pp.) vrgla Ruse z železniškega na- sipa k Skvarzavi, toda njen juris na vas Skvarzavo je bil odbit s krvavimi izgubami; med drugim je pri tej priliki padel tudi po- veljnik bataljona. Ostankom tega bataljona in glavnini kolone se je potem posrečilo zdr- žati do večera na železniškem nasipu, toda vse poskuse, da od tod napredujejo proti Skvarzavi, so Rusi odbili. SI, 7. Poveljnik 3. ruske armade general Ruski Leva kolona je dospela ob 10. uri na Mo- gilo, ravno ob pravem času, da je tu zadržala nadmočne ruske čete, ki so prodirale od vasi Ostrovčik Polnij. Rusi so tolkli iz več baterij in prizadeli velike izgube. 47. pešpolku je bila poslana na pomoč divizijska rezerva (97. pp.), ki pa ni podaljšala njegovega krila, kakor je bilo zaukazano, temveč je prišla v cono delovanja 7. Ib. Ta bataljon, okrepljen z eno baterijo, dvema eskadronoma 15. dra- gonskega polka in črnovojniki, je že prejš- njega dne zasedel mostišče čez Bug pri Busku in tudi nad njim. Okoli poldne so Rusi na- padli mostove na Bugu, toda ravno ob tem času so v rajon Busk—Krasne začeli prihajati prednji deli kombinirane divizije XI. kora. V prvih popoldanskih urah so Rusi s svežimi četami izvajali vse močnejši pritisk ter za- vzeli mostove na Bugu jugovzhodno od Bu- Sl. 8. Ruska pehota v stroju 91 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ska. v tem času je pa prispel 97. pp., ki je bil, kakor smo videli, pravzaprav namenjen srednji koloni ter se razvil v kotu med obema železniškima progama. Brez zadostne topni- ške pomoči je ta polk prišel v strašen topniški in strojniški ogenj na popolnoma odkritem terenu in se je proti večeru umaknil v ne- redu. Poveljnik polka je zaradi šoka zapustil bojišče. Poveljnik divizije, ki je bil na položaju glavnine topništva, je ob 19. uri izdal povelje za umik divizije na njen izhodni položaj. Rusi niso sledili.___ Treba je sedaj, da pogledamo še na drugo stran k Rusom. Njihova 3. armada (general Ruski) je 25. avgusta počivala, a je bila oddaljena od linije Olšanica—Zlota lipa še en dan marša. Zaradi zaščite glavnine so tega dne prednji deli njenih pehotnih divizij zavzeli obrambne položaje, na katerih so se vkopali. 26. avgusta je njihova 3. armada nadaljevala z napredovanjem in ko so njeni prednji deli zadeli na avstrijski napadalni razpored, so zavzeli obrambne položaje, ki so bili deloma že prejšnji dan pripravljeni, da bi zadržali avstrijsko napredovanje in tako omogočili glavninam svojih kolon, da okre- pijo svoje prednje dele. Fabini navaja, da je nastopal proti 28. diviziji ruski XI. kor s 3 pehotnimi in 1 konjeniško divizijo, toda sodi, da je v bitki sodeloval samo večji del 11., medtem ko sta 32. in 78. divizija so- delovali samo s prednjimi deli, toda skoraj z vsem svojim topništvom. Proti 22. in 6. diviziji ter brigadi generala v. Hinke j a, to je proti liniji Kropivna—Žukov—Majdan Golo- gorski—Knjaže je pa napredoval ruski IX. kor s 3 pehotnimi in 1 konjeniško divizijo (42., 5. in 58. pehotna ter 10. konjeniška divizija). Fabini predpostavlja, da so se v dopoldanskih in popoldanskih urah popolnoma razvile 42. SI. 8. Rusko topništvo na položaju divizija na prostoru Knjaže—vrh Horajec, a 5. divizija južno od tod, medtem ko se je 58. divizija šele proti večeru primaknila k prvi liniji in razvila za boj. Stab 3. ruske armade je prišel v Zločov v teku 26. avgusta. Fabini meni, da bi 26. avgusta zjutraj po- veljniki 6. in 22. divizije in III. kora mogoče vendarle morali predložiti armadnemu po- veljstvu, naj se napad odloži na naslednji dan glede na izčrpanost čet in nezadostne po- datke o Rusih. Poskuša jih opravičiti s tem, da so tega dne v armadnem poveljstvu raču- nali s spopadom samo s slabimi ruskimi četa- mi. Priznava pa, da so 26. avgusta divizije kora napadle v mnogih kolonah brez večjih rezerv, z večinoma zelo izčrpnimi četami, brez zadostnega borbenega izvidništva in na tež- kem terenu sovražnika, ki je imel večje bojne izkušnje, močnejše topništvo in večjo spret- nost v obrambnem postopku. Pravilno opo- zarja na neopravičljivo lahkomiselnost voj- nega vodstva, ki ni opremilo vseh častnikov z ustreznimi kartami. Niti poveljniki polkov niso imeli specialnih kart 1 :75.000 vzhodne Galicije, pač pa samo karte 1 :200.000, in to za daleč v notranjost Rusije. Omenjene spe- cialne karte so bile odlične, najboljše na sve- tu in v prosti prodaji dostopne še celo civil- nemeu prebivalstvu! Nasprotno pa je rusko vojno vodstvo opremilo svoje častnike z do- bro uspelim od tiskom avstrijske specialke. Avstrijsko vojno vodstvo je, podcenjujoč rusko armado, verjetno računalo, da se bo- do operacije takoj prenesle preko državne meje, toda zgodilo se je ravno narobe! Fabini nadalje omenja, da so bile v tem prvem spopadu z Rusi izgube izredno težke. To se sklada tudi z uradnim opisom te bitke* in s pripovedovanjem udeležencev v tej bitki. Meni osebno je to potrdil tudi pokojni dr. Ku- lovec, ki je bil takrat vojni kurat pri 17. peš- polku. Po nekem čudnem naključju so v tem prvem spopadu z Rusi ravno naši čisto slo- venski polki posebno močno krvaveli. Točno število padlih se ni moglo, niti poskušalo ugotoviti, ker je bojišče ostalo v ruskih rokah in so zaradi tega oni pokopali mrtve. Raču- nam, da je bilo tega dne ranjeno in padlo na tisoče vojakov in častnikov III. kora. Zaradi tega poraza in težkih izgub je bil III. »železni« kor močno zrahljan in natolčen, tako da do kraja velikih operacij okoli Lvova (11. septembra) ni mogel več obdržati svoje prvotne udarne moči. Načelnik štaba AOK general Conrad v. Hötzendorf je v svojih memoarih priznal, da je predstavljal poraz 3. armade 26. avgusta »najtežji trenutek v mojem življenju«. 92 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Omenil sem že, da je bila operativna od- ; ločitev za sunek čez Zloto lipo napačna. Naš j najboljši poznavalec I. svetovne vojne gene- ralpolkovnik Milan Zelenika v svojem za- j ključku o bitki pri Zločovu navaja:^" »Poraz j na Zloti lipi je bil v bistvu povsem naraven ; rezultat avstro-ogrskega zgrešenega vojnega ■ in začetnega operacijskega plana. Tu je prišla do izraza nerealnost, da se istočasno izvede ofenziva proti Rusiji in Srbiji. V Srbiji so bile angažirane čete, ki so bile neobhodno potrebne za glavno bojišče.« In nadalje:; »Conrad je računal, da bo s hitrim taktič- ■ nim udarcem z omejenimi cilji in s sedmimi | divizijami na fronti, široki okoli 40 km, mogel \ zaustaviti obkoljevalno napredovanje osmih i ruskih korov (22 pehotnih divizij) na fronti, široki okoli 160 km. O ofenzivnem planu so obstajala razna mišljenja. Conrad je bil za to, da pride do napada čim bliže, a Brudermann, j da pride čim dalje od Lvova. Oba pa sta hotela, da pride čimprej do spopada, pri če-. mer nista vzela dovolj v poštev številčnega j odnosa in potrebnega časa, da se spopad pri-! pravi. Za bitko so mogli zbrati samo kakih; 115 bataljonov in 370 topov nasproti dvakrat i tako močni 3. ruski armadi (s VII. korom; 8. armade). Poraz 3. avstro-ogrske armade: bi se mogel spremeniti v njen splošni polom,; če bi nasprotnik 26. ali 27. avgusta mnogo i bolj energično nadaljeval prodiranje po svo- jih velikih taktičnih uspehih, v smereh, ki so büe ugodnejše.« \ * Se živeči naši rojaki, ki so tega dne so- delovali v tej prvi svoji bitki, bi mogoče mogli dodati še kakšne interesantne detajle, i Njihovo število bo pa gotovo zelo majhno, ^ saj se je III. kor potem še več kot štiri leta; boril povsod tam, kjer je bilo najhujše: pri; Grodeku, pod Duklo v Karpatih, na Krasu, ob Soči in na Sette Comuni na Južnem Tirol- skem. Spominu na začetek te njihove Kalva- rije naj bo posvečen ta moj članek. OPOMBE Avtor je rokopis oddal že leta 1964, toda iz teh- , ničnih razlogov ga more Kronika objaviti šele v ■ tej svoji številki. 1. Rezervisti so imeli odslužen polni vojni rok, ; a nadomestni rezervisti zaradi štednje samo dva ■ meseca aktivne službe. — 2. Oesterreich-Ungarns letzter Krieg, I. — 3. Ce se računa okupacija Bosne In Hercegovine, je bila zadnja vojna proti ; Pruski In Italiji leta 1866. — 4. Ta kor je užival j v vojaških krogih posebno reputacljo in zato pri- imek »železni«. — 5. pp. = pešpolk, dp. = domo- branski (pozneje strelski) pešpolk, Ib. = lovski j bataljon, bhp. = bosensko-hercegovski polk, ptp.= | poljski topniški polk, php. = poljski havbični polk, j ptd. = poljski topniški dlvlzlon, phd. = poljski j havbični dlvlzlon. Te kratice bom uporabljal tudi. v nadaljnjem tekstu. Številke v oklepaju pred- i stavljajo število bataljonov oziroma baterij v; polku oziroma v dlvlzionu. — 6. Ta pešpolk, ki \ so ga Imenovali »kanarčki« po rumenih našitkih, so Slovenci v Ljubljani sovražili posebno po letu 1908, ko je njegov oddelek streljal na slovenske i demonstrante In dva ubil. — 7. Imena mest in i vasi so na avstrijskih kartah izpisana na polj- skem jeziku. Jaz jih podajam fonetično, kar bolj | ustreza ruskemu pravopisu, ker je vzhodna Gali- cija sedaj v sestavu ZSSR. — 8. Rimska številka i pred označbo polka pomeni številko diviziona, oziroma pri pehotnem polku številko bataljona. — 9. Oesterreich-Ungarns letzter Krieg, I. — 10. Milan Zelenika: Prvi svetski rat 1914. Literatura: General Ludwig von Fabini:; Die Feuertaufe des Eisernen Korps. 1930. — | Oesterreich-Ungarns letzter Krieg 1914—1918, I. ; 1929. — Milan Zelenika: Prvi svetski rat 1914, ' 1962. — Podatki osebnih udeležencev in lastni i spomini. i 9a