p°^oSr Leto LXII. itev. 13J D Liubllonl, u srelo 19 lunllo 1929. tena Din 1. oLUKeNdM NAnUlJ Izba ja vsak dan popoldne, Izvzemšl ncdelje In praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inseratl petit vrsta Din 4.—> Popust po dogovoru. Inscratnl davck poscbcj. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za Inozemstvo 300.— Dio. — Rokoplsi se ne vračalo. — Naše telefonske gtevilke to: 3122, 3123, 3124, 3125 In 3124. Pretresljiva tragedija v Mostah pri Ljubljani Davi je bila v Vodmatu napadena in težko ranjena posesfnica in mesarica Terezija Gehbauer-jeva Fingiran vlom ali ljubavna tragedija? - Napada osumljen mesar Bitenc Davi med 6. in 7. zjutraj so našli v Vodmatu št. 46 Marijo Cehbauer-Jevo, posestnfoo in mesarico, v mlaki krvi nezavestno na tleh v shrambi po-lejc konjske^a hleva. O dogodku doznavamo naslednje podrobnosti: Ko je prišla davi ob 6.15 Tereziia Kebet, žena Josipa Kebla, pleskarske-SU mojstra v Mostah, k Mariji Ceh-bauerjevi, da bi kupila pri nje.i meso. je opazila, da je mesnica zaprta. Ker ni bik) na dvorišču niko^ar, je pričela fskati Cehbauerjevo, Hiša, ki stoji na-sproti mesnice, je bila zaprta. Zato je odšla k hlevu, ?z kateresra je zaslišala sumljflvo hropeni*. Odprla je priprta vrata in zagledala moleti iz shrambe v hlevu ženske noge. Vsa v strahu je stopila k shrambi in opazila ležati v njej na obrazu Cehbauerjevo v mlaki (krvi. Pričela jo je klicali, ker pa ni dala nobenejsa odgovora in je hropela dalje, se je nemudoma napotila na policijsko stražnica v Udmaru in dogo-dek prijavila. Na lice mesta se je takoj rtapotfl vB. stražutk Ivan Tome, ki je opazi!, da te Cehbauerjeva še pri življenju: Skušal jo je zaslišati, kar pa ni bilo mogoče, ker ni dala nobenega glasu od sebe. Tome je opazil, da leži poleg nje lesen, precej velik bat, ki je bil okrvavljen in držalo prelomljeno. Iz teza je sklepal, da je bila Cehbauerje-va napadenn. Ob vesti 1 je rešilno po-stajo. ki ie Cehbauerjevo odpeltala z rešilnim vozom v splošno bolnico. Vis. stražnik Tome je dal takoj zatražiti Cehbauerjevo domačijo in ob-vestil o dojjodku dežurnesa uradnika. Kriminalni odđelek je odposlai v Vod-mat detektiva MoČana in Podobnika, Ki sta uvedi a podrobno preiskavo. Mesnica je bila kot rečeno zakljenjena in hiša tuđi. Policija jo je dala odpreti in je naletela v njej na velik nered. Spalna soba ie bila vsa razmetana, kraj postelje so bili moški čevlji, na m:z? moška obleka. last Andreja Biten-ea, mesarja, ki ie imel s Cehbai>erjevo ljubavno razmerje. V vež: je bil z vrat, ki vodijk) v podstreho, odtrgan Pant, kakor da bi bil izvršen vlom. Iz raznih /nakov. kakor da ie bil pant le-po položen pri vratili v spalno sobo, se da sklepati na fingiran vlom. Sto-rilec je prišel v hišo po stopnicah pole«: hleva v podstrešje in od tod v vežo, kjer je imel nato lahek posel. Hišita vrata ie zaklenil in nato zapustil hišo skozi podstrešje na drugi strani, kakor ie prišel vanj. Preiskava je dognala, da je pravil Bitenc prejšnjega dne sosedom. da se davi odpelfe v Ce!je, kier ima obrav-navo pri upravnem sodišču. Na odredbo krimin^lnega oddelka je bilo spoco-čeno celjski policiii. da ga takoj are-tira in privede v Ljubljano. Cehbauerjeva je ob 6. še govorila z Avgustom Kuharjem iz Vevč. Terezija Cehbauerjeva je bila rojena I. 1869 vDolu in v občino Moste pristojna. Je vdova in je živela skupaj z Bitencem. ki U je upravljal posestvo. Zadnje čaše sta živela v vednih pre-pirih in ?ta *e večkrat tuđi stepla. Kakor nam poročajo iz bolnice ob zaključku lista, je Cehbauerjeva Še pri življenju. Jakopin eskortiran v Novo mesto Eskortirali so ga štirje orožniki skupaj z njegovim pajdašem Vrhovškom in tatico Druškovičevo Ljubljana, 19. ju ni ja. Davi ob 7. je privedia orožniška eskorta, abstoieča iz. 4 orožnikov ćolenjskega Caru-ca-lakopina na tukaišnji glavni kolodvor, da ga odpelje z vlakom v novomeške zapore. Občinstvo, med katerim se ie bliskovito raz-nesla vest, da je Jakopin na kolodvoru, je radovedno motrilo roparja, vklenjenega v doJgo, težko verigo, za katero ga je držal nročnik. Z Jakopinom vred sta bila eskor-tirana Se lakopinov pajdaš 45-letni Josip Vrhovšek in že neštetokrat kaznovana tatica 53-1etna Marija Dniškovie, ki jo obremenju-lejo razni delikti v novomeškem okraju. Ciin je bil sestavljen dolenjski vlak, so edvedli orožniki aretirance v poseben kupe, pred katerim se je do odhoda vlaka ob pol S. snetlo mnogo radovednega obČinstva. Jakopin je še zelo mlad ter kaj nedolž-nega obraza. Oblečen je bil v sivkasto ob-leko, prav tak klobuk ter amerikanske čev-1 je; srajco je imel brez ovratnika. Občin-stvu, ki ga je radovedno ogledovalo, se je zdaj pa zdaj cinično nasmehnil. — Jakopin, v Novem mestu se bos zdaj dobil s svojim bratcem in s Kolencom, ki si 3?a imel tako rad, da si ca hotel resiti iz zapora, se je obrnil k Jakopinu neki rado-vednež. — Ne poznam Kolenca! je odgovoril Ja- kopin. — Jakopin nikosar ne pozna! je šaljivo pripomnil orožmk. V kupeju so orožniki tako posedli, da sta imela dva orožnika Jakopina v sredi, njemu nasproti pa je sedel orožnik, ki je držal v rokah verigo, v katero je bil Jakopin vklenjen. Poleg orožnika na Jakopinovi desnici sta sedela Vrhovšek in Druškoviče-va, poleg te pa četrti orožnik. — Jakopin, kje pa imaš revolver? je zo-ret vprašal nekdo izmed občinstva. — Znamke »Steyer« že ni bil, kakor so pisali časopisi, je odvrnil Jakopin. — Kakšen pa je bil? — Na ^"romtnel.« — Kakšen revolver pa je to? — Na »bobenčekv-, tak starinski, ki se vrti, je razložil orožnik. — Jakopin, zdaj je pa tvoje slave konec! Se na gavge priđeš! — Tisto pa že ne! Bodo pa že druge po-prej fentali. — Jakopin je ostal tak, kakršen je bih cei ravbar! je dejal neki lesni trgovec. — Vstopite! sta opozarjala sprevodnika. Radovedneži so se vsuli iz vagona, vrata so se zaprla in vlak se je počasi začel pomikati proti dolenjskemu kolodvoru. Organizacija ministarstva za javna dela Po novi uredbi o organizaciji ministrstva za javna dcla bo pri hranjenih 20 milijonov na leto. — Beograd, 19. juni ja. V ministrstvu za iavna dela so končane vse priprave za ta-kojsnjo izvedbn nove uredbe o organizaciji ministrstva za javna dela in ureditvi zuna-nje službe tega ministrstva po posameznih krajih naše države. Uredba sama iziđe prihodnje dni v >Službpnih novinaht in stopi z litika«f poroča \z Dubrovnika, da je v so^oto popoldne zares plula med polotokom Pelješcem in otokom KorCo talijanska vojna eskadr^i, obstoječa iz enega rušilca. 12 torpedovk in 2 podmornic. Phila je ob naši obali v srne ri proti wveru. Razpravljalo se je o načinu, ki bi bil najpriravnejsi za takojšnjo izvedbo reorganizacije runanje službe ministrstva na po-dro?ju post in brzojavov v smislu novp organizacijske uredbe. Minister javnih del ie ob tej priliki izjavil, da bo uredba o organizaciji ministrstva in zunanji službi izMa v najkrajšem času. Podobna konferenca v evrho reorganizacije zunanje elužbe bivžpjza ministrstva javnih del in direkcije vod bo sklicana prihodnje dni. Na to konferenco bodo pozvani v$i direktorji iz notranjosti države. Na podlagi nove organizacije uredbe bo potrebna nova razporeditev upra\"nikov (do* ^edanjih direktoriev) in načelnikov, ker bo njihovo število zmanišano. Razporeditev bo i7\'rši! minister javnih del inž. Savković na podlagi posebnega pcoblastila. Z novo uredbo bo prihranjenih nad 20 milijonov Din, ker bodo odpadli nepotreb* ni oddelki in načelniki. T*o končani reorga* nizaćiji bo po potrebi i/vršena Še nadaljna redukcija vsega nepotrehne^a in nekvalifi: eiranega, zlasti nižjega uradništva. Avdijence Beograd, 19. junija. Danes i? bil sprejet od kralja v avdiienci naš dunajski poslanik Milan Milojevič. ki je pozneje irnel daljso konferenco z zunamim nrr.i-strom dr. Marinkovićein. Od krai"'« }e bil sprejet v avdiienci tuđi rumuaski poslanik FilcKlor. Uredba o odpiranjti in zapiranju obratov podpisana — Beograd, 1°-. junija. Minister za so« cijalno politiko dr. Drinković je na podla* gi členov 6, in 13. zakona o zaščiti delav* cev podpisal uredbo ., adipiranju in zapi> ranju obratov ter o delovnem času pomož* nega osobja. ki bo veljavna za vsa podjet» ja v naši državi. Odlikovanja odličnih slovenskih pravnikov Beograd, 19. junija. Na predio* ministra pravde je kralj odlikoval z redom Belega orla V. stopnje odvetnika in pred-sednika društva »Pravnikt dr. Danila Ma« jarona, z redom sv. Save IV. stopnje pa sodnika okrožnega sodisča v Liubljan- in tajnika društva »Pravnik« dr. Rudolfa Sa« jovica. Banka Franco-Roumaine ustavila izplačila — Bukarešta, 19. junija. Kakor javljajo listi, se nfhaja banka »Franco-Rournanine« v rednih težkočah ter je danes ustavila izplačila. Banka je sklenila zahtevati sodno do-voljenje moratorija. -Snoči se je vršila konferenca večjih bank, na kateri so se prou-čevale možnosti za saniranje banke »Fran-co-Roumanine. Kapital banke znaša 120 milijonov lejev. Aktiva so večja kakor pasiva. Nova doba angleško-amerT škega prijateljstva — London, 19. junija. Nova doba ame< riško-angleških odnošajev je bila oficijelno otvorjena snoči na Pilgrinskem banketu z govorom ameriškega poslanika generala Da\vesa. Banketa se je udeležila vsa angle» ška vlada in celokupni diplomatski rbor na angleškem dvoru. General Dawes je v svo* jem govoru naglašal željo Amerike stopiti z Anglijo v kar najbolj prijateljske o&no* šaje ter je napovedal pričetek neposrednih pogajanj med obema zemljama za odstra* nitev vseh obstoječih nesporazumov. Kon* čno je izrazil upanje, da se bo posrećilo predsedniku Hooverju in predsedniku Mac* donaldu resiti uspešno tuđi \-prašanje po* morske razorožitve in zagoto\*iti za dolgo dobo let mir ne samo na kontinentih, nego tuđi po oceanih z zvez^mi med posamez1* r.imi narodi. Madžarska vohunka pred državnim sodiščem Beograd. 19. junija. Jatr- se bc pred državnim sodiščem za zašCi'.o države pričela razprava proti Matildi Katud, ki ie obtožena vohunstva v korist Madžarske. Povratck naše vojne mornarice Boka Kotorska. 19. junija. Naša vojna mornarica se je po 34=dnevni turneji po Sredoremskem morju vmila v Boko Kotor« sko, kjer ji je bil prirejen svečan sprejem. Banatska zastruplfcvalka — Pančevo, IP. junija. Sodna razprava proti banatski zastrupljevalki babi Anujki je odgođena do 1. julija, da bi se med tem kemično preiskali praški, ki so jih našli pri preiskavi v njen em stanovanju. Grško-jugoslovenska pogajanja o železniški tarifi Pokajanja o tariii za železniški promet s Solunom so naletela na težkoce. — Odgovor grške delegacije se pričakuje za danes Beosrad, 10. junija. Kakor znano, *ta >e v Beogradu nestali naša in grška delega« ij* zaradi določitve direktne zeleiiiiške tarife za. promet s solunsko gvoborlno cono in drsko. Doslej sta ee vršili dve seji; na prvi je bil določen delovni program, na drui'i pa ee je prešlo v meritorno razpravo predmetnih vprašanj. drški delegati »o izrazili mnenje, naj bi zaradi točne proucitve vprašanj, ki eo na dnevnem redu, obrazložila naša delegacija svoje stališe pismeno, kar je bilo tuđi od nale strani sprejeto in izvršeno. Naši delegati po podali evoje pred-loge pismeno in Čakajo sedaj na odgovor grške delegacije, ki bo istotako sestavljen v pismeni obliki. Čim bo gr^ka delegacija podala svoj odgovor, se bosta obe delegaciji zopet ?e?tali k skupni seji. Na na>i strani se je pričakoval grški tvigovor za včeraj. Gr5-ki poslanik pa je včeraj dopoldne posetil zunanjega ministra dr. Marin-kovića ter mu ohrazložil grško naziranje o političnem sporazumu, ki je bil dovezen nedavno med našo in grško vlado, drški litičnega sporazuma. docini povjarjajo na*i nien» iajni kro^i, da je vprašanje tarif popolnoma seod% I političnega sporazuma in <{* u to ti i sklepov o tarifi spravljati v *kl*d • politif-nim sporazumom, ki *e od »trani dr^ke, kakor se zdi, tolmači na n»din, ki ne o.)^»-varja popolnoma duhu v kateeva je bit ta sporazum »klenjen. Naia vlada ttofl na tta-lišču, da je ureditev tarifnejja vpra^anja pmsem po#ehna z,adevi in 4* |t treba ii-delati predlog, na podlaci ktltrepi naj ».# to vpraSanje obravnava. P'j posetu grjike'j>i poslanika pri zunanjem minintru je im*»li grška delegacija *ejo pri gr*kem po«lani-stvu, na kateri &e je rarpravljalo o ćeli ra-devi in bo baje dane« odgovor grčke del«^ gai delegariji. Beograd, \9. -unija. V pogajuniih i zrško delezacijo, ki se «•-^e v min strstva prometa zaradi določitve direktne žetezni-ške tarife ra proTiet med .ii*-» d:*avo i GrSko, je došlo ponovn-- d"> zastoja Grlki se z\eit prekinjene je zelo težko ugotoviti približno število žrte\. Visoka plima je Popolnoma uničila kraj Lyell, ki šteje 2500 prebivalcev. Ste vilo človeških žrtev bo vsekakor znašalo več ttsoč. Prva konferenca zaveznikov v Nemčiji Prihod dr. Stresemana v Pariz. — Sestanek francoAih, angle ških in nemških državnikov v Baden-Badnu. Parii, 19. junija. V Pariz je dospel nemški zunanji minister dr. Stresemann, ki ei je ogledal v Barceloni nemški oddelek na mednarodni barcelonski rarstavi. V Parizu pa je sprejel na kolodvoru nemški \)o-elanik H6t?ch 5 poslaničkim osobjem. Od tu se je Stresemann odpeljal v hotel. V prvih dopoldanskih urah se bo Streeemann -estal 6 franeoskim zunanjim ministrom Brian-dom. Se^tanka ?e bo udeleiil najbrža tuđi predeednik franooske vlade Poincare. Na tem sestanku bodo razpravljali o politifni reparacijski konferenei, ki bo odlocilne važ- Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22. *R25. Berlin 13.577S-13.6075 (13.5923). Bruselj 7 «107, Budimpešta Q.°m Curih 10*4.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 7.9005—S.0205 (H.OO55), Lon* don 275 85—276.65 (270.25). Ncwyork 76.87, Pariz 222.90. Praga 166.20—169 (168.60). Efekti: Celjski 170 d, LjuWj«^c* noeti za izprainitev Porenja. Glavno rpr*-šanje politifne konference je sedaj »amo I« določitev mesta, kjer naj bi a« vrfela An-pleži predla^rajo London, ker žele, da hi ne oeebno udeležil tuđi predsednik Macdonald. N>md pa topet predlagajo avetovno neralko kopaliiče Baden-Baden. Francozi §e ie ni#rt odločili za noben pre-ilog. Pričakovati pa je, da se bo konferenca najbrže vršila v Badeti-Badnu. To bi Wla prva politična diplomatsko konferenoa po §veto\ni vojni na nem ]ikih tleh. kreditna 123 d.. Praitediona ^50 d.. Hreditni 170 d.. Vevč« 118 d., Ruie 275—2R5. Sravb. na 50 d.. SdKr 105 d. Kr ind raklj 260 IV0ZEM>KF BORZE. Curia: London 26.21) pet o«mink, New-vork 52<>. Parix 20.3375, Milan 27-2025, Madrid 73.65, Berlin 124.065, Dunaj 73.0S, Beograd M2.75. Praga 15.3850, ĐukareSta 3.D6 in pet otmia, Bodii«pa*a 90u6Qk Zalija Stran 7 »StOVENSKI NAROD., dne 19. funiia 1929. Stev. 137 Kr. etnografski muzej v Ljubljani Treba je, da se pričao Slovenci zanimati za to institucijo in da tuđi kaj žrtvu jejo zanjo. Ljubljana, 19. ranija. Tzmed nanovo pridobljenih etnografskih muzejskih objektov je gotovo najvažnsjša prdobitev zbirke slovenskih ljudskih , melodij ki jih je zbral §e pod Avs;ri»3 osnovani državni odbor za nabiranje nandn'ii pcsioj; zbral je vsega skupaj kakih 11.000 pesmi iz skoro vse Slovenije. Zbirka se je na prošnjo muzeja in s posr;J>v«Mi:c:n vtlikega županstva v Ljubljani t:r ministrstva pro-svete prevzeta od zadnjega pred^edniki odbora, vodje konservatorija g. M. Hubadu in se prenesla v etnografski muzej. Ta je imel Že poprej malo zbirko slovenskih ljudskih pesmi od konca \8. stoletia dalje, fo-ncgraf in mal fonografski arhiv: s prido-bitvijo te velike in obzirno zasnovane zbirke pa je delo za nabiranje in izdajanje te panojce našega folklora stopilo v čisto novo fazo. Zbirka se ie pregledala: urešena Je po snovi in Često tuđi g-lede na etnografsko enotrto ozemlje razdeljena, vendar pa jo bo treba, preden se dokončno redigira za etnografsko zasnovano izdajo, Še ižpopolnitj z večiim številom primerov \t primorsko-goriško-vipavskega in notrani-skega ozemlji ter primerov iz Prekmurja !n tuđi še Koroške. Muzej je zaprosil v to svrho pri osrednji vladi za večio vsoto za dovršitev zbirania in za redakciiske stro-ške. Nacrt izdaje in sistem po etnografskih vidikih sta že določena. K«r se tiče novih pridobitev za zbirko nos Jugoslavije Je muzej stremel v prvi vrsti za tem, da Izpopolni koroške in primorske nose in jih razstavi. Zal, apeli na javnost, naj bi se muzeju darovala ziljska in tržaška nosa iz kake privatne zbirke, nišo imeli uspeha. Ponudniki pa so zahtevali za ti dve naj-potrebnejSi nosi za zaokroženie zbirke noS v muzeju tako ogromne vsote. da jin muzeju ni bilo mogoče kriti. Nabaviti so se dale le krasno vezeno »oplečie« (ošpetelj) iz tržaške okolice in dve bogato vezent peči od istotam. Ugodnejše ponudbe so bile one glede delov nos, ki jih muzej po-trebuje za izpopolnitev zbirke srbskih in hrvatskih noš. Muzej je nabavil od anti-kvarja hodže Ali Numan* iz Skoplja raz-meroma poceni zopet nove predmete: »salo« iz Bukare, sajo iz Brusnika. dalje iz Krstave, iz okolice Skoplia-Kumanova. vezeno košuljo iz Sarajeva, mahramo iz Trna v bitoljski okolici in vezeno »keceljo« iz Siska. S temi novo pridoblienimi objekti je stara zbirka nos iz Srbije, ki sta Jo nabavila pred leti za muzej še g. ravnatelj Ričič in lani z. Numan, dobila že bolj za-okroženo lice in bo v par letih nemara kompletna za razstavo. Kar se tiče hrvatskih noš, je kupil prsluk iz okolice Šibenik«, vezen s kiticami, star 60—70 let, kapo \z šibeniške okolice, vezano s kukami, ira-nami in krivami ter opanke iz volovine iz Tolkave v splitski okolici. K gorenjski nosi so se kupili zlati uViani »murčki< iz 18. stoletja. Poleg tega je muzei nabavil zbirko nad 40 diapozitivov po lastnih foto-grafijah noš, namenjeno za propagando in poljudiia predavanja, s katerimi skuša muzej vzbuditi zanimanje za narodopisje. Zbirka fotografi) in tlorisov naše kmecke arhitekture je malo napredovala, ker ni država naka-zala muzeju dovolj kreditov za studijska potovania. Napredovalo je le teoretično dc-lo v tem pogledu, predvsem primerjalna stilne in etnološke studije. 2al. da delo za spoznavanje primorske* in vzhodnošt*-jerske arhitekture ne more napredovati radi kreditnih neprilik. Tuđi glede plastike in pohištva je teoretično delo napredovalo. Kar se tiče novih pridobitev, je treba izreci zahvalo župnika £. Mrkunu (Homec), ki je daroval muzeju lesen, polihromiran kipec Matere božje iz 18. stoletia. Muzei je kupil več kmečkih keramik iz Ribnice, ki so originalni pozni primerki te vrste domaće kmečke dekorativne obrti v naši domovini, in kažejo »dolenjski stil«. Iz žužemberške okolice je muzej nabavil leseno Marijo in Jezuščka. ba$ tako značilna primerka dolenjskega stila, ki kaže še največ slovenskfn samosvoiih elemen-tov. Od Ante Gabra je muzei kupil veliko kmečko škrinjo s krasno ohranieni:ni »pan-ti«, nastalo v prvi polovici 19. stoletja v škofjeloškem okraju. Škrinja je zanimiva zato, ker ima intarzirani na prednji strani figuri dveh svetnikov s škofjeloškejca zna-menjskega stebra. Za zbirko etnografske keramike je muzej kupil od g. Gabra pet maiolik. Kar se tiče kmečkega slikarstva je muzej preiel v dar od g. R. Andrejke šest poslikanih, deloma dobro ohranjenih in ikonografski zanimivih panjevih končnic z Gorenjskega. Muzej je dalje nakupil malo zbirko nabožnih slik na steklo z Dolenjskega. Zbirki panjevih končnic in slik na steklo sta tako narastli, da bi potrebovali v razstavi posebnih prostorov v svoji kompletni obliki. Glede na bodočnost ovirata muzeju delo pomanjkanje prostora za razstavo in pomanjkanje denarnih sredstev V proračunu za 1. 1928-29. se ie muzeju posrećilo doseći za materijalne izdatke 75.000 Din, s katerimi bi si muzej znatno opomogel, toda nesreča je hotela, da je fi-nančni odbor pozneje črtal celih 40.000 Din, tako da je imel muzej za Ietos tako majhno dotacijo, kakor je še nikoli ni imel. Treba bo vsekakor, da se Slovenci začnemo z» to svojo institucijo vse drugače zanimati in da tuđi kaj žrtvujemo zanjo. Žal, da so ostali vsi pozivi muzeja na javnost, naj mt daruje vsaj najpotrebnejše nose iz Slovenije, ki jih še potrebuje, brezuspešni! Vsak le pričakuje od muzeja osromnesa prepla-čila za svoje ponudbe in na tem se zlomi vsak napor kompletirati muzejsko zbirko. Za novo moško modo V rubriki »Đe jezika tamkajšnjega liudst\a ni vešv. Mislil je na iz hod in našel ga je. Ko se je izkrcal, je odprl svoj kovčeg ter zač-el dru* gim Čistiti čevlje. Sčetka je bila edino nje« govo premoženje, toda resila ga je vsaj prve bede. To naj služi kot primer, da mora misliti tuđi prepro^t delavec, ako noče propasti. Lani sem opazil dva dalmatinska delav* ca, kako sta nudila delo okoli novih hiš. S seboj sta imela vsak po eno lopato ter planirala razorano dvorišče za male novce. Za priprosta, nepismena delavca naravnost ženijalna ideja dobiti delo. Koliko je šio preje lačnih mimo tak ih dvorišć — brez misli. Koliko pa je stvari, ki naravnost vpijejo za delom. Cloveško oko ^e je navadilo na to ter tega več ne opazi. Z marsikaterim delom, popravilom in odpravo kakega ne* dostatka pa se odlaša. dokler se na to po* polnoma ne pozabi ali pa pokliče delavca Sele tedaj, ko je postalo delo že absolutno neodlozljivo. Človeik« narava je že taka, da se za marskaj odloci sele ni tujo pobudo. To vse pa mora videti brezposelni delavec. Vedno misli in išči, ne zgubi volje in rasel boš zaslužek. Denar leži na cesti, ne dolarji — ali kak dinar se dobi preje, ka* kor pa če čepiš obupan vedno v enem ko« tu ter čakas na rešitev. Marsikdo bo zmajal z glavo nad moji* mi nasveti. Iz izkušnje pa vem. da sem že marsikaterega brerposelnega opozarjal, naj se poprime tega ali onega posla, vsaj sku^a naj doseći kak uspeh. Navadno setn dobil odgovor: To ni zame, tega nisem vajen, ne hom imel uspeha itd. Raje je ostal lačen, kakor da bi prijel za tako £renko, njemu nenavadno delo. Jaz pa m»lim, da je bolje prijeti za vsako pošteno delo, kakor pa ča» kati v obirpu, kdaj me bo kdo porinil na* prei! Poznal sem akviziterja, ki je pri&el vpo* četka vsak večer domov praznih rok, obu* pan in izčrpan. Toda pogled na bedno dru« žino pa je gnal zopet dalje, dokler se nišo pojavili prvi uspehi. Trnjeva pot se je ved* no bolj gladila in danes ima že stalno p!a* čo «M sigurno eksistenco. Trd je boi ta, vsakdanji kruh, dofei ga pa Ie oni — ki se bori zanj. ki se ne ustraši nobenih muk. da ostane na površju. Ne omagai nikdar in tuđi ti prideS do 7%želje« nega cilja, do kruha! R. P. — » paeite jeiika. Vsak dan *li£ite šolsko mladino in tuđi odrasle, posebno v predmestjih govoriti rarne epak^Mrank«, kakor na pr.: -^Daste posoditf cjrablje, namesto prosim posolite mi. »Da«te (nami) zažvižgatic, >da?te (sami) tole poje#tit, »da-ste mene poslusati< da Vam nekaj povem. >Daste (mene) pogledati.;: >Da*t© (sami) za mano iti< itd- Večkr«t sem pa tuđi cul. ia se šolska mladina v Joli tako uM govoriti!? Je li to re#? Mislim, da je kaj takega n«*-mogoče. Potrebno pa je. da se v Solah mladini pove, da je tako govorjenje ne^mi-selno. I? policijske kronike Ljubljana, 19. junija. Trgovskemu potniku Antonu Zajcu, sta* nujočerau na Aleksandrovi cesti 10, je bila ukradena na Trnovskem pristanu s kolesa, ki je sta! pred trgovino Vrenk. rjava usnja« ta potniška taška z dvema ducatama razno« barvnih ženskih in moških nogavic v skup* ni vrednosti 700 Din. Na Gosposvetski ceiti sta trčila skupaj trgovski sotrudnik Stano Rohne, tta* nujoč na Sv. Petra cesti 6, ki se je peljal s kolesom, in železniški u radnik Miroslav Sir* celj, ki je privozil za njim z motornim ko« lesom. Pri karambolu ni bil nihče poiko* dovan, ker sta kolesar in motociklist vozila počasi in pravilno, pač pa je bilo potkodo« vano Rohnctovo kolo. Včeraj okrog pol 12. dopoldne sta opazila Boris Strucelj. šestošolec, stanujoO v Robovi ulici 21. in Đavo Ajdič. posestnikor sin. stanujoč v Robovi ulici 25, da je sko čil iz sobe visokega pritličja Ajdičeve hiie skori okno neznanec z ukradeno moško obleko. Strucelj m Ajdič sta začela kričati in zasledovati tatu, ki je vrgd ukradeno obleko proč in jo ubral po Linhartovi ulici proti Beiigradu. Nngtala je sploSna g vlomljeno v »ta* novanje g. C. Pred Skofijo st. 1. Tat je odnesel zlat prstan z velikim briljantom, ^eden okoli 20.000 Din, zlat poročni pr* stan, vreden 500 Din. naprsoo /lato iglo s kamnom akvamarinom, vreden 600 Din. »a* mokres tipa Stever.Rep. Pistole, vreden 5 Din in 41-leni Anton Antolčič u Siska, kct e 19. aprila t. 1. od£el z dotaa in pustil ženo in 5 nedoraslih otrok brez v*eh »red^tev. Iz ljubljinskega policij^kcca okoh;« ie h\. izgnan za nedoločen čti dcU\cc Josip Trehušak, rojen 1. 1S90 v Godiču, pristojen v Mekinie, ^rez Kamn'k. KOLEDAR Dan«: srfda, dn*» 19. junija l«*.^, G«f> vazij. Pravoslavni: e r*acao\ai •^•4 70. ro;«n] dao ,n ffo4 g Adolf Haut>tn^n. bnii rovajnaT Ln v«letrtov«c i barvaini v L#ttWia«ii. Kij-ub visoki starosti k ^uhilaat I« v*4no *S-redno &1 m wkiv. K-^n k NJ \. 1*59 v Ljubljani. M^cpw1 starSi so imeli prvo trsjovino % bmrvmmi v po-slo^vu s*n*en Ua. A4o4l HtufMmti I* p*t\x*\ fe zsoda] tr^ovrno r» »tart.h ter *e km*Vu r>r«selil v hišo na R«*!>evi oetti, kjer »ta »tđ*} Pn>s.tov :ti Bricelj. B;l j€ t*ko \eii trto^ec. d* i« v kcatk«m Času ktiipil Kito na Re*l»C'vi c«*ti in orl prvo veletrfO'v«© »a tONarn« ia bar\e. T^arn:§k« pfjglapit )c »en-di! v Vo4* rtutu. HiLipitmaa pa ni hil *mmo «k^*»*f trg*>v#c, ♦emveC J« Hvijil nad v*♦ »tu!i !tr* k. ■ Rad jt kupflcvaj % konji i« Vot !JReiJ * :■ 'r* ne lc vsa Sk>veti;]a, ttm\t£ tusVi sf>OTt v LjtubM-aar:. nk ve'.Aeia i>o*e*tva na 1-e^. L,•.-.;. Za druiica si je izbra! F.r t- ^'.irj«\o H UM'Hi ujl«*<* mu rt UTmr! m*4 v«pa»- ▼ a|amSJBii»i n »nrcifi na p«casit«i«i lcsasfa- ^^^ se je &m** iai*!B*v«.val t-ud-i v na- piredfflili drutrvih **< 51*« Sotso'la rt«. Z^a« )« tuđi k^>f mtecn. Rad \* x>ma«a,l v%s4*ncu n ta podari zmrtno. S Halap mi: S* na Tvmog* leta! • Karta« ali -S«)eai v Rkkaaoat«Jii« VJJ" — lt*t:h &li4ak. krf> H «>i*al Frttdr.ci !b ur^isbi! riow.t«% Godi se v gradu Lady Hd-r'tti v Richmcs^j ;a oiolici ia i*»« *t»ihce Ane. Po«affn€*Jit *k>it •© *!«d*čt i**«J«fi«: Udy Hmciett — t» Popov;ćeva, N*«cy. n.eoa d*ttlx4 — ga. M«dve*o-va. Pku«v€t. kefa-t la-kjT»ik — f. Betdto. Lyo«el — I B*fa*>vec. Lord MicakJefocd — f- J*nJ*J :n 5o4«Ui v R^h-tnonda — f. Perko. Utt* vodi ravtate!i P^1'«. i^sro d:ri»ra k«->e»|n:k hf\v.. Pred«aA4 i- vrli ti ahi'vma reda C l*kHmtm pfštiw%M aa ^«M4ak<>»»«•« o4r%. V 6etrtek, -n H» ja vr>f»o-r. dirarj^ka »akcija J. n. a. d. »Ja4ra«i* na feaatUfchelnirem odru kra&rto AndTe->evo dram« »Dnevi naleta ž:ivHefl.ja«. To t» ia««vo ob-i-ir&tvn vdhnenio. da v oSdm«m Srfevflu ■»•'&«** p.red&?avo. Vstotpriict m» v rv^dptf"«^*)! v tf#D-\mu r>«C»- Hiioia KacniCmifcđ na Stirrui trf», SCNTJ4KOHSKI GLFDAU^KJ ODt*. V ietne* 20. rjrt.:]a: »Dnevi ni*efa tivljen^M-HtdMHn«.) Zak*w>en« pred siava Pristupite k „Vodnikovi družbi" Stev 117 »SCOVENSKT MAROD«, dne 19. Junija 1929. Strin 3 Dnevne vesti. — Podatki o TSeutili&kih profosorjih iu docentih. Troćvetno minifitrstvo je uaro-čilo univerzam v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, filozofski fakulteti v Skoplju, ju-ridični fakulteti v Subotici in vsem visokim »olam, da morajo v bodoče v svrho potrditve oovoizvoljenih afiietentov, iocen-tov izrednih in rednih profesorjev za vsa-kega kandidata poslati naslednje podatke: njegov socijalni položaj, vse njegove uian-fitveae kvalifikacije, inanstvena dela in lete, ko 8o bila objavljena, čas, ki ga je kandidat prebil v tnanstvenem delu, pre«le-dek, v katerem je bil eventuelno izven »nanstvenega dela, po možnosti tuđi vzrok presledka, nadalje povod in inicijatorja iz> volitve (da-li je katedra prazna ali se je kandidat sam prijavi!, ali je bil predlagan neposredno itd.), kakor tuđi če je bil v fa-kultetskem ali univerzitetskem svetu izvo-Ijen eoglasno ali z večino glasov, pri prvem ali drupem glasovanju. Brez teh podatkov ministretvo ne bo nobene izvolitve potnli-lo, odnosno je ne bo predložilo kralju v potrditev. — Izpremenibe v uredbi o potnih stro-*kih uradnikoT. Člen 40. uredbe o povračilu potnih in selitvenih etroškov državnih urad-nikov se je izpreraenil in se glasi xdaj ta-kole: Dolocbe te uredbe ne veljajo za one državne uradnike « službo v vojski, kate-rih povračila potnih in selitvenih etroškjv «o regulirana z zakonom o povračilih izvodom selitve in sluibeaega potovanja oficir-jev, vojaških 6večenikov in ostalih u?luž-bencev vojske in mornarice, dalje za osobie prometnih ustanov, katerega povraeilo potnih in selitvenih etroŠkov je regulirano s pravilnikom o postranskih prejemkih usluž-bencev državnih prometnih ustanov in vobce za vse kategorije državnih uslužben-cev, katerib povracilo stroškov za službeno potovanje ali eelitev je urejeno 6 posebnim zakonom ali uredbo. — li driavne službe. V vijjo skupino ?o pomakn.ieni šumarski nadiužonjer in sreski šumarski roferent v Krskem Dominik Cer-jak, okrolni šumar in sef šumske uprave v Kumanovu Miljutin Lončar in arhivski uradnik pri policijski direkciji v Ljubljani Zvonimir GregoriČ. — Naši učitelji na ekskurziji v Avstriji. V ponedeljek se je vrnila večja skupina naših učiteljev in učiteljic, ki so priredili ekskurzijo v Avstrijo. Namen ekskurzije je bil seznanitj se z avstrijskimi tiudskimi šo-lami, v prvi vrsti z eksperimentalnim poukom. Udeleženci ekskurzije, med katerimi je bilo tuid več slovenskih učiteliev in učiteljic, so posečali teden dni osnovne Sole v okolici Duiiaja. O svojih vtisili bodo po« ročali v krajevnih učiteljskih orsanizacijah. — Naleiljire bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 1. do 6. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 54 slučajev Škrlatinke. 51 ošpic, 3 tifuznih bolezni, 12 davice, 43 dušljivega kašlja, 6 šena, 1 krče vite odre-v^neiosti in 1 nalezljivega vnetja možga-nov. — V mariborski oblasti je bilo od 1. do 7. t. m. 12 slučajev vnetja priušesne slinavke, 15 tifuznih bolezni, 73 škrlatinke, 36 ošpic, 7 davice, 10 šena, 2 krševite odre-venelosti, 1 vraničnega pmada in 1 malarije. — 2irabke kužne boleni v ljubljanski oblasti. Od 3. do 9. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 5 elučajev muharČastega izpu-staja kouj, 26 svinjske kuge, 21 svinjske rdečice, 2 perutninske kolere ter po 1 vra-ničnega prisada, garij in čebelne kuge. — Dražba lova. Lov občtne Velike Pirešice se bo oddajal v zakuD za dobo od 1. iulija 1929 do 31. marca 1936 na javni dražbi 27. t. m. ob 10 pri sreskem pos-la-varju v Celju. — Iz »U radne*a lUta<. »Uradni list« št. 62. z dne 19. t. m. objavi ja navodila, kako na] se sestavi proračun državnih izdatkov in dohodkov $ finančim zakonom za leto 1930-31., dalje pravilnik o polaganju držav-nega strokovnega izplta za računovođie državnih kmetijskih naprav, razjlas nate-čaja za sprejem novih slušateljev v državno prometno železniško solo ter razna pojasnila iz carinske stroke. — Društveno potovanie v Barcelono, ki ga je nameraval prirediti Putnik Novi Sad od 28. VI. do 12. VTT. t. I., se radi nude vročine, ki pritiska sedaj v Spaniji, preloži Da jesen. Termin in program se pra-vočasno objavi. — Naša država n* mednarodnl razstavi plaJcatov. Turistični oddelek tr^ovinskega ministrstva je opozoril društvo za tujski promet v Zagrebu na mednarodno razsta-vo pltkatov, ki se otvori 1. avgusta v Mori akovem, s prošnjo, nai posije na razsta-vo oimveč propajandnega materijala iz naSih krajev. Društvo se bo proJnji o4» zvalo in posije v Monakovo večje število plakatov Propagandni materijal posljeio v Monakovo tuđi drug« turistfčna društva v naši državt. — Vretne. Vremenska napoved pravi, da bo lepo io toplo in da krajevne nevihte nišo irključene. V splošnem ie vreme v na$} državi §e vedno nestanovitno. V Beogradu, Skoplju in v Splitu so imeli včeraj ^ej. Barometer stoji povsod zelo visoko, ^!ii»H temu se pa vreme n© more ustaliti. ^rodina je zadnje dni povsod popustila. •^*ksimalna temperatura ie znašala včera.i v sPlitu >9. v Zagrebu 38, v Uubljtni 27.2, ^ Skopju >, v Mariboru in Siraicvu 25, v Reotradu 22 stopinj. Davi je kasa! barometer v Ljubljani 767.4 mm. temperatura Je znala 1 a 14.9 stopinj C. — Ufe **«U1 gina. V vaši Gastinu pri Brodu )& bil izvr$pn pre ži-vpj v prepiru 8 Bvojim Rinam jo^in. virok neapora*uma je bilo poeestvo, ki ga oče ni hot«! deliti m odetopiti Rinu. Sin je neprestano Bahteval «voj delel Kon^no *e je dal oč« pregovoriti In prtd dneri to I0I • ii-nom y Brod k noUrju, kj«r tta podpltala listino « katero Je mn dobil lastnintko pravico do dela premodJenJa. O?V ^ ^ 0(jpe. ljal r voBora doml doma ravno pri koailu. Takoj mu je xačel očitati, da mu je prepifial najslab*i del zemlje in da ga je osleparil ter dal boljši del hčeri. Kaj ee je potem zgodilo, se prav 1a prav ne ve. Oče je izjavil, da gn je sin na-padel, ko je rezal kruh. V silobranu je ta-bodel sina z nožem v prsa ter ga teiko ra-nil. Sin je planil na dvorišče in obleŽal mr-tev. Sodno-zdravniška komisija je ugotovila, da je sin umri zaradi notranje krvavitve. Zločin je povrročil v va«i veliko razburie-nje. Starca so orožniki izročili eodi&Cu. — Smrtna kosa. Vćeraj je un>rl v Ljubljani sin mesarja £• Bogomil ĆenUv#c Po-rreb bo jutri ob 16 iz Kapiteljskc ulice 11. Suoči je umrla v Ljubljani soproga aran* žerja mestnega pogrebnega zavoda ga. Marija Gantar. Pogreb bo jutri ob 17.90 s Poljanskega nasipa St. 8. V ponedeljek je preminul v Ljubljani g. Franc Jurca. Pogreb bo danes ob 17.30 s Poljanske ceste 6. Danes je umrla v Ljubljani soproga šolske-ga sluge ga Marija Kovič. Pogreb bo v pe-tek ob 14 z Gasilskc ceste 17 v Sp. Šiški. Blag jim spomin, težko prizadetim rodbi-nam naše iskreno sožalje! — SeoiacijoaaJen samemor. Iz Pakraca poročajo o senzacijonalnem earoomoru opata očeta Emilijana v samostanu Pakre. Emi-lijan je bil splošno znan v okolici in v vseh pravoslavnih samoctanih. Popnal si je krojio v glavo in je bil takoj mrtev. Oče Emili-jan je bil sin bogatih staršev in je bil va-j>n razkošnega in udobnega življenja. Ro-jen je bil v Ravanici v Sremu in je eluibo-val vedno v bogatih samoetanih. Ko je pri-6el v Pakro med siromake, je začel kvartati, da bi prišel do denarja Priigral je preceji-njo vsoto in je pobegnil iz eamostana. Ko mu je denarja zmanjkalo, je začel prodajati samoćtanfiko zemljice. Zato ro ga dali pod kuratelo. Konfno je obupal in edini iznod iz zagate je videl v samomoru. — Zagonetna steMcnica. Iz Splita poro-čajo, da je našel krmar Vilović v korčul-skem pristanišnu zaprto eteklenico, v katari je bil lietič papirja. Vilović je steklenico razbil in odvil papir. Na njem je bilo zapisano: Kdor najde to stekleni«), naj javi oblastim, naj i^čejo moje truplo okoli Splita. Moje ime naj pa ostane v morju. 13. V. 1929. Pi*mo je bilo brez podpisa. Kakor je sklepati po datumu, je nekdo vrgel steklenico v morje že pred meeecem dni. V okolici Splita in bližnjih dalmatinskih otokih zadnji mesec nišo našli nobenega trupla. Zato je dvomljivo, ?e je človek, ki je vrgel eteklenico v morje, ree izvrSil samomor. Zagonetno je tuđi. da pisec pravi, naj iščejo njegovo truplo v Splitu in okolici, dočim so steklenico našli v Korčuli. Morda je hotel eamomorilni kandidat skočiti s kakega par-nika, ki vozi v Dubrovnik, v morje, pa ee je premislil. — Strefa udarila v cigansko kolibo. Iz Karlovca poročajo. da je vceraj udarila stre-la v hiso seljaka Jazbeca v Draganiču. Hi-^a je pogorela do taL V kleti je seljak Imel precej vina in trpi veliko škodo. Strela ;e udarila tuđi v kolibo nekega cigana iu jo zažgala ter vpepelila. Strela je udarila ie na drugih krajih. V neki okoli&ki vaši je ubila v hiši očeta in težko ranila dva njegova otroka. — Neurje t Baranji. Včeraj je divjala nad Oejekom zopet silna nevihta. Vlila se je ploha. V Baranji so se pa utrgali oblakj in padala je debela toča, ki je napravila mnogo škode zlaeti v vinogradih. — Epilog krrave ljubarne tragedije. Pretekli mesec se je odigrala v Osijeku krvava ljubavna tragedija med mizarekim po-močnikom Izidorjem Trebovcem in njegovo priležnico Marijo Laslo. Začetkom maja je sel Trebovec v Zagreb, da bi dobil pri-merno 6lužbo. Med tem je njegova ljubica spoznala pismonošo Ivana Sadila. Pozabila je na svojega Izidorja ter se preselila k Sadilu. Ko &e je Trebovc vrnil, je našel stanovanje prazno, priležnico pa pri pismonoši. Pregovarjal >o je, naj se vrne, Marija se mu je pa smejala češ, da oetane raje pri novem ljubčku. KritiJnega dne je Izidor zopet prišel k Mariji in jo pregovarjal, naj «e vrne. Ona ga pa ni pustila v hišo. Fant je čakal skrit za vogalom, dokler ni pismonoša odlel z doma. Nato je vdrl v hiio aa-ravnost v Marijino sobo, k)er se je odigrala tragedija. Kako se je prepir začei, nih-Če ne ve. Sosedje so samo videli, kako je pomoćnik kmalu planil na dvorišče 6 krvavim nožem v roki. Na ulici ga je prijel stražnik. Marijo so našli v »obi v mlaki krvi vso prebodeno in že mrtvo. Včeraj se je morilec zagovarjal pred otijeikeni »odi-JWf©m. Trdil je, da ni imel namena ljubico ubiti in da je «toril svoje d^janje v raz-burjenosti. Obsojen je bil na 15 let ječe. — SeniaftijoaaJna afera ▼ Nea^dau. Ir Beograda poroSajo, da je v Negotinu pov*ro-?ila pravcato senzacijo afera z lažnim advokatom Cerkvena miS-r. Vstopnice, ka-terih je še velika množina na razpolago, *te dob« v predprodaji v knjigarni Goridar & Leskovšek. —c Obeinsk«. ieja. Seja celjskega meet-nega občinskega sveta se vr»i v petek 21. t. m. zvečer ob 18. uri v sejni dvorani meetnega magistrata. Seja bo radi gledali-ške predstave Mariborčanov še pred 20. uro zaključena, tako da bo tuđi občinekim svet-nikom omogočen poeet predstave, ki se vr-Ši v korist udruženih mariborskih igral-cev. —r N«Ta podjetja in »brati * eeljski okolici. Za obrtno oblastveno dovoljenje ?o zaprosili pri celjekem sreakem poglavar-etvu sle-deči obrtniki in trgovci: Herman Goli za novo kovačnico v Dobrai. Komisijo-nelna jx>izvedba in obravnava «e vrši v to-rek 2. juli ja ob IO. uri na licu meata. Aloj-zij Goričar in drug so zaprosili za dovoljenje obra tova n ja 3 stroji v sodarni v po-sebni stavbi poleg ob&toječe žage v Letu-šu, občina Braelovče. Komisijonelna obravnava bo v poneđeljek 24. junija ob 9.30 ua licu me*ta. Franc Oeet na Vranskem je zaprosi 1 za odobrenje obratnih prostorov za hmeljftko skladišČe. sušilnieo in Sveplarno na Vranskem. Komifiijonelna obravnava v ponedeljek 24. jun i ja ob 990 na licu meita. Trsovec Franc Smerkolj je taproiil u odo-breoje trgovine z meianim blagom v Sv. Petru v Savinjfki dolini. Komi«ijonelna obravnava bo v torek 2. juli ja ob pol 17. ua licu me«ta. —c Vis« aJi iaTljeaJe! V go«tilno Jož>fe Vovkove v Gaberju je prikolovratil o poli-rijald uri modno nadelani cinkarni&ki dela-veo Ivan B. in zahteval na vaak način pija-Ce. Ker mu ni goetilničarka hotela ustreči, jo je najprej op»OTal in ji končno zagrozil, da jo bo kar ubil. Goctilničarka je odila ca ■tralnieo po uniformirano pomofc, ki je hu-dega delavca »pravila na hladno v polieij-•ki npor. — Ali veste, da se je rnoj prijatelj oienil s svojo strojepisko? — Zamenjala sta pač vlo^i. Prej je dHctiral on nji, zdaj bo pa ona njemu. Pri voiikHt Med poroenikom in vojakom se riz-vije pogovor. Poročnik v^raša vojaka: Ali irrjate sorodnilce? — Ne, odffovori vojak. — Res ne? - - — Ne. srospod poročnik. — Kaj ste pa v civilu? — Z bratom hodiva v gozd sekat i drva. I — w JQ>> Eden, ki ima o ženskah zelo slabo mnenje. — Ena z gimnazijsko maturo. — Eden, ki se je, pa se kesa in se drugič ne bo. 70 2enska se mi je pokazala v vseh )đ-covorin na našo anketo taka. za kakršno sem jo imel: neumna. plitva do dna. It za sploh ima. Kadar se najbolj trud:, Ua posiavi sama sebe na svetio, takrat najbolj iasno kaže, da je res Ie prazna fisura in igrač.i. Samo kot tako si jo morem predstavljati v življenju: napudrano, našminkano, mpar-fumirano, skodrano, dekoltirano, koketro, v Živobarvnih oblačilih, prozornih ^osavi-cah, z naslovi in zaslusami svo'ega jčeta, brata, moi«. Ce ni taka, je na prvi pogled podobna zovedu: vprežj jo. Da ->ožjai. če boš rabil svojo glavo pri tem poslu, t: nadomesti sicer ceneišo Živino! Mar ni, ljube Prancke, en edini %-zrok. zakaj se ne možite? Roko na srce! Ko bi smele in mogle brez sramu cdkrito odgovoriti, mar ne bi tak odgovor izzvanel v en sam oglušuioč krik: >Kje si. kl bi me hotel???« Ta vroča, sri!na želja tiči v vs»ki besed: malone vseli odsovorov, ki postajijo že pravcate ženitne ponudbe. V ni'h :£če.io tolažbe ?e čisto obupane samice, ki r>a so vse — kakor hite izjavljati — neznansko dobre in pridne. po vsem tem pa Še *ako ze!o san.iave :n idea'ne, da se kar kidi. Vse že po par let neprestano :nilo pla-kajo, zraven pa sanjajo 0 belih hi^icah (?M tuđi hišah), 0 samem cvetju in zeleniu, o princih na belih konjih. ena ćelo 0 koko-ših in ne vem Je čem vsem. PoveČinj sp-veda cvetja ne poseduje:o. še mani pa iX šic fn kokos:. Tesa nm niti treba ni. \^e to bo imel princ, ki bo prijahal ponie spo-mladi od morja sem. One samo saniaio.. O ti devic devica: tako golo požreš-nest, da kar slišiš. v kakšnem nezna^kem pričakovanju lim utriplje želodec ob vsakem morebitnem bodočem crižliaiu snroti, ine-nujeio idealizem. Kadar pa se i?m zelenje začen'a izpreminiati v suho listje, cvetje v neka! drugesra. kadar mlađega princa na konju od nikoder ni in so šli ćelo vsi na-vadni zamazan; pešc; mimo, takrat pobožno zavijeio vse te samice oči, p- tiho zasto-kajo, da ni ražen njih nobeneza idealista već na svetu, ki je postal od sile grd in hu-doben. \To ja! Debata z ženskami 0 tem in vsakem drugem vprašanju Je odveč. One ne raz-pravljajo z razumom, niti s srcem, ampak kar tako, kakor recimo debatira stroj z mesom, kadar -zdeluje safalade. Vedno lepo enakomerno, včasih za5kriplje. potem pa se vrte kolesa dalje. Kdo bi od njih tuđi kaj drugega zahteval? Malo zaiokajo in zajamrajo, koi nato iih uSčione nekaj, da počiio v smeh pa zopet dremljejo in saniaio. No in potem? Potem si naštrihajo obraz ali pa si pljunejo v roke. Dober tek in namazan korobač!! Milan RozraAfi, Ljubljana. 71 Ko sem Čitala mnenje »akademika«, se mi je zdelo potrebno, da tuđi iaz podam svoje skromno mnenje. »Akademik« ima pač znanstva in prijateljstvo Ie z ženskami, ki obiskujejo univerzo v nien minus. Bla-gor onim, katerim je univerzitetni Studij — Iuksus. Ženska se bo morat« veđno boTj borit*' za svoj obstoj. Ona, ki nima dote in ni baš priznana lepotica, bo kaj težko dobila prijatelja-moža. Kdor ie na oromenadi ne* znanec. ostane isto $e nadalje. Moški da. nes zahtevajo od žene, da je bogata, lepa, duhovita in vitka. NihČe se ne vpraša, imaš !i pojem o gospodinistvu in sličnih stvareh. Žalibog imam gimn. maturo. Vsa 5ola mi e dala kaj malo podlaze za življenje in niti tolike spretnosti, da si ik>-iiČem kakega »zelenca«. Naučila me je spo. znavati in ločit svilo od raSevine in carr>e dtem, quam minimum credula postero. P»-nej je doba, ko prevladuje indolenca, iz-zivanje in drugo. Mnojc premišljujem, sem oač brezpn-selna. Danes so čaši, da si Ie šefu všeč. evo ti službe, znanje v koš. Grbasta tud; Jaz nisem. Kdor me želi videti, mu bodi ugodeno. Sleherni dan romani ob 8 mimo glavne pošte na trg, med tem ko moje so-Solke pridno posečajo Almo mater. Upam, da mi postane Portuna vsa i začasn* sprem-ljevalka. Možje naj pa nikari ne podpirajo pre-tiranega razkošja. Nai ne vodi!« »voiih dam v morska kopališč* (franeoska in ita-liianska), da se jim ne bo zdela domaći voda premaln fina io svetovno znana. Sarum corda. 72 Preljub* moj lediz stan — zdihujem noč in dan. Gospnd urednik, prosim vas. u-rsfrsr tuđi mojih par naukov. k»*e-e poda'am i-e-izkuJenim fantom, posebno pa onim, ki s; tako idealno ramilijajo r ikcr. Kdor nočc riti ti v lakonski jarem, gotova n« vf, da Jekleta mlade generaci'2 n;*D fa/n^ mi-boljka. Lahko mu rečem, U bD •.nialu ob-film-tl, Ce ni vsest d'vbio pr?m!s!il ib pretehtal. Vsa i neknj se n.jra teiiel.ir) poznati z dotično, s kaiero s* hdČ? zvsotjit: za \ se z:\ljene. Paz:, da ti ne bo žal. Jaz sem komaj skočil pod zakonski jarem, pa mi je že žal. Dolgo sem izbiral, a nazadnie sem 'e na£e! ženo. ki ni zame. Sem uradnik z mesećno plačo 1500 Din, stanovanje, kur.iavo in razsvetljavo itna:n brezplačno. Ba! sem se. če se oženim, da ne bom rnoge! s tem shaiati. Naše! sem zato ženo z mesečno plačo 130 Din. V državni službi ie bila. Kar hitro sem se zaljubil v n|o. Pusiil sem razmerje z ono drugo, ki me je iskreno ljubila. Vse zato — da bi me ta bolj ljubila. Res. rada sva se imela. Gorelo je, vnelo se ie — pa včasi tuđi grmelo. pa je bio. Zatrjevala sva si zvestobo do groba. Torej, ko sva se najbolj vnela, s\« se poročila. Vre!iko razočaranje sem doživel — ko ie dobila žena dekret, da je iz državne službe odpusčena. Kako naj sedaj živiva z moio plačo oba? Zdaj mi očita, da sem jo pahni! v nesrcCo — da se ni možila zato. da bo doma de-h!a. Imela je toliko, da bi mogla sama ži-veii i:d. Zdai bi se rada Snčila. Pa saj nama nič drugega ne preostaja. Potem bom pa zopet lahko ljubu nemoteno. 2enil pa se nw bom nikdar več. Cakal sem do .18. leta — pa še teda.i Je bilo prezgodai. Onemu, ki zagovarja ženske (morda rad: svoje), pt polagam na srce to!e: Ne vzemi deklrta. ki nima 10 let drltv-ne službe (ker vse take bodo reducirane). Ne take, ki noče priznat', da se je a!i se še ozira Po drugih. Ne take. ki mnogo govori! Ne take. ki je nad 2—3 leta mlajia od tebe. Vzemi pa tako. ki bo imela neka] dote, dobre .pridne roke in ki Je dom« pri ttar-šiii vzgojena Vsa drusa dekleta so po mojem mnenju za nič-Bdcn, k) se $t>et v*sdt samskemu stasa. — ls uredništva. Zadnje fa*e se vedao bolj mnoie primeri, da nam potiljajo fitai-teljire in Čitatelji k anketi »Zakaj «e a« možJte. ženite, dopi*e, v kat*»rih izralija ieljo, da bi jim ur*dni.M\o pomagalo anketo j# dotični s pravim imenom ali [>*evd oni mora podpigan, Če pa ni, latiostuje Mevilka odgovora in dotični bo ie vedel, da ae tie« njega. Kdor »e bofe tem poioni «e«naniti • kom, naj počlje naši upravi mali ogltM in označi svo,k> šifro, pa bo »tvar v redu. — Pri lagnenju I msLmtmUi, j^r^Unu, sladko6ečno*;ti iiboljšu.)^ naravna >Franc Josef-ova greatic&i d^lovanje ielodca in čreve*a in trajno po*peii prebavo. Razasko-valci na polju rdravniUte vede o presnav-ljanju zatrjujejo, da *o «1o»egli % *Frane Josesovo vodo i lijajne rezultate. Dobi o« v v«eh drogerijah in *f>*cerij«kih trsjori-nah 1 L Senzacijonalen preokret v ahrentalski aferi Bred dvema mesccenia je vzbudila v Italiji splo^no razbur>enjc vest 0 umoru dveli italijanskih orožnikov in eneffi uiitdja v Ahrcntalu na juinem Tirol-skem. Vse tri so našli ustreljene. Itali-janski listi so pisali, da ere za osveto južnotirolskega nemškega prehivalstva, ki je vedno bolj ogorčeno nad Italija n-skim režimom. Aretiranih \t bilo nad 100 osumljcncev in skoro vsi prebivalci Ahrentala so prišli v preiskavo. T<>da o morilcih ni bilo duha ne sluha. Obsojen in na otok Ponze izgnan je bil samo zdravnik iz Steinhau*a dr. Kiener, ki je prvi prihitel smrtno ranjenim Italijanom na pomoč. Zdaj je nastal v zagonetni aferi senzacijonalen preokret. Iz Inomostj mm-rče poročajo, da se ie oblastem posrećilo najtl morilce. Dozdevni politični umor so izvršili Italijani sami. in slcr-r občtnskl tajnik v Steinhausu Agostini. občinski pisar SoJero in orožnik Pa-sqalini. Pravi morilec *e Agostini, Sole-ro in Pasqualini sta mu samo pomafa-la. §lo je za osehno obračunavanje. Preiskava je dognala, da je vse tri Ita-lijane ustrelii Affostitii z revolvenem, ki ga je kuT>i! Solero v Inomostu. Tirolce je seveda ta vest zelo razburila. I/rnani dr. Kienec je postal iz doidevncga m<>. rilca naenkrat glavna priča. O preokretu v ahrcntaN^i aferi je bil takoj brzojavno obveš.' i svet Društva narodov v Madridu s pro$nk>, naj posreduje, da se ta mučna zadeva objektivno prellče. Kdor oglašuje, ta napreduje! Stran 4 •SLOVENSKI NAROD«, dre \9. iunija 1929. -;tev 137 Jtugust JBlaneht: ^ " ŽNa valovih strasti Jloman — Pa v©rudar ne boste trdiili, da je vaša fcomornca satna napisala to pismo? Markiza je prikimala, kar se je modo tolmačiiti različno. — V tem primeru se mi zdi Čudno, da... — Da? — Da je korrrorniea se vedrio pod vašo streho, nainesato da bi že romala v Sai'nt-Lazare. — Žena rada odpušča vse, kar je bilo storj-cno iz ljube zrni. — Iz Ijubezn:? — Da, kaj se vam zdi tako never-jetmo, da bi se komornica zaljubila v vojvodo? — Vaša ko-mornica ljubi torej vojvodo d-e Beaudreila? ... In kaže svojo Ijubezen s tem. da ponareja njegov podipi s ? — Kaj me veste, da se izprement največja ljubez.en v naihujše sovraštvo. čim je izdana? Sicer sem pa pozabila, isem zaupluiv ka(kor so otroci. Toda dovolj je tega. Trd-no sern skleni'l pojasniti to vsakermu, kdor je taiko latokoveren, kakor sem po vašem urne nju jaz. Črme markizine oči so osim«: I e Ar-manda s tflamtečim in srditim pogledom. Anmarnd je zoperstavil temu plamenu fcljiiibujoč smehljaj. — Vi -rtiii torej ne verjamete? — je vprašala markiza. _ Ne, — je odgovoril Armand brez oviti kov. Mankiza je o nečem razmišljala. Po tem je iztegmrla ro(ko proti marmor- nati mizici, prijela je pozJačetii zvonec in po-zvonila. V stopila je Denisa bleda in daifrteča. — Deroisa, — je dejala markiza in se ozrla na prestrašeno komoraico. — Že zo*pet gre za pismo, ki nam je pri-zadejalo toliko neprijatnosti. Tale go-spod misli, da je pisal to pismo vojvoda meni. AH je res? Denisa je molčala in gledala v ni a. — Odgovor, Denisa! — jo je pozvala markiza. — Ali je pisal vojvoda to pismo? — Ne, ni ga pisal, madame! — je odgovorila komorn-ica in povesila oči. — Želite morda. da jo vprašam še nekaj? — se je obrnila markiza >k Ar-mamlu. — Zelo rad bi vedel, kdo je torej pisal to pisimo, je odgovor il Armand. — Ali hoćete, da jo vprašam glede pisca \ pričo vas? — Da, če me hočete prepričati, da vojvoda res ni pisal tega pisma. — Preveč zahtevate, •monsieu-r, — je dejala markiza in se pomilovalno ozrla na komornico. — Denisa, temu gospodu moraš po pravici povedati, kdo je pisal pismo. — Jaz? — je vzkliknila Denisa in zadrhtela po vsem telesu. — N-e boj se. drago dete, — je na-daljevala markiza. — Jaz ti že vnaprej odpuščam, a drugega odpuščanja ne po-trebuješ. Prepričana sem pa tud i. da monsieur Armand nima povoda ježiti se nate bolj nego jaz, saj je sam kriv, da je vzel pismo in ga pokazal mademoi-selle Gćronniere. Tebe ne zadene pri tem nobena krivda. Ničesar se ti ni treba bati. Povej vpričo njega vse, kar si priznala meni, da si namrec sama pisala to usodno ali bolje rečeno bedasto pismo. Denisa je krcevito sklepala roke in zrla obupano predse. — Požuri se. dekle, — ji je zapo-vedala markiza. — Ti si pisala to pismo. — Da! — je zajecljala Denisa vsa iz sebe. — Vi? Vi! — je vzkliknil Armand in jo presenećeno pogledah — Monsieur, — je dejaia markiza, — upam, da da si ne lastite pravice očitati ubogemu dekletu karkoli. Prepričana sem tuđi. da imam opraviti z vi-tezo-m, ki ne bo nikomur povedal, kar je slišal tu med štirimi stenami. Kot rečeno, je kriva vsega otročja Ijubosum-rrost. — Toda. — je dejal Armand. — toda ... — Kaj hočete še reci? — Ali je bila mademoiselle Geronni-ere obveščena o tem? — Seveda. / — Ji niste ničesar utajili? — Ne, vse ji je znano. Čudim se le, kako me morete kaj takega vprašati. Denisa je hotela imeti vojvodo. — je pripomnila smeje, — in mislila je dobro. Toda vi, monsieur, ste rnenda prepričani, da bi ne smela povedati, da se hoče poročiti z vojvodo. Kar se pa tiče vašega prijatelja, tega neotesanca Si-mona, mislim, da zadostuje opomin, ki ga je dobil od mene. Zdaj zastavim ves svoj vpliv, da se čim prei vrn-e v Pariz. Tako, zdaj pa zbogom, monsieur. Armand se je pokloni!, toda namesto da bi odsel. je začel studirati poteze na obrazu obupane komornice. — Pojdite v mojo spalnico, Denisa. toaleto moram spraviti v red. Denisa je povesila &1avo in kolena so se ji šibila, ko je odhaiala. Ta čas je prišel lakaj povedat. da caka zunaj baron Saint Bris, ki je stopil kmalu za lakajem. Markiza se mu je prijazno nasmehnila. Armand je spoznal v njem kavalirja. ki ga je videl v markizini loži v Operi. — Odvedi tegaVe gospoda! — je ve-lela slugi. Našemu junaku ni v slovo niti pokimala. Armand, ki z markizino obljubo glede Simona ni bil zadovoljen, se je hotel o marsičem pomeniti z markizo. Ker ga je pa tako hitro odslovila, se ji je molče poklonil in odšel. Ove letalski nesreći \z Chura v Švici poroćajo, da si je udeležila v nedeljo letalskega mitingit tuđi Monakovčanka Herry 'I ussmaro\ a, znana po svojih skokih s padalom. Švi-carjem je hotela pokazati svojo sp.vt-nost in prvi skok se ji je zelo dobro po-srečil. Pihal je močan veter in Tussma-rova se je spustila približno 1 km od letališća. Po prvem je tvegala drugi skok. Gledalci so videli, da se je padalo odprlo in Tussmarova je hitro padala. Izginila je za gozdičkom v ozadju leta-lišča in liudje so mislili, da je srečno dosegla zemljo. Pozornost gledalcev je pa vzbudilo dejstvo, da pilot letala, iz katerega je Tussmarova skočila, ni pri-stal, marveč je krožil po zraku. Kmalu se je razširila po letališču vest, da je padla Tussmarova v Reno in da jo je odnesel tok. Pomoč je prišla prepozno. Njeno truplo so začeli takoj iskati. pa ga do poznega večera nišo našli. Iz Tuhma v zapadni Prusiii poroča-jo o drugi težki tetalski nesreči. \r nedeljo so odkrili spomenik v svetovni vojni padlim vojakom in med svečanost-k> je krožilo nad mestom letalo »Ma-rienburg,<. Nenadoma je letalo strmoglavilo na tla in pod razvalinami sta ob-ležala mrtva slavni letalec Ferdinand Schulz in njegov spremljevalec Bruno Kaiser. Vzrok nesreče se ni pojašnjen. Sin buharskega emira boljševik Večno gladna zver je nazval Anglijo sin bivšega buharskega emira v zani-mivem dopisu, ki so ga priobčile te dni moskovska »Izvestja*. Sin bivšega emira Buhare, Sah Murat, je star sele 20 let. Nje^ovega očeta so izgnali iz Buhare in sin je študiral v Rusiji, k.ier je postal navdušen komunist. Režim svojega očeta v Buhari je označil kot krvoločno srednjeveško tiranstvo. V dopisu, ki ga je poslal »Izvestjajm«, pravi med drugim, da je emir mučil ćelo svoje lastne žene in otroke in zato svari sovjetsko vlado pred njim, češ. da pripravlja v inozemstvu zaroto, da bi zno-va zasedel bunarski prestol. Emir je zdaj v Afganistanu in velja za zagrize-nega sovražnika sovjetske Rusije. V Afganistanu je zavladal po begu krala Amanullaha uzurpator Be>2e Sako, ki pa baje ne bo već dolgo sedel na afganskem prestolu, kajti več močmh afganskih gorskih plemen ga je poz\a-!<>• naj takoj odstopi, sicer mu napovc-do vojnu, in uzurpator je 2c vnaprei ob-sojen na poraz. Preokret v Afganistanu je nastal s tem, da nadaljujc general Nadir Khan vojno proti Beč« Šaku in da je prisilil največja plemena k posve-tovanju o likvidaciji državljanske vojne. Posvetovanja, ki so s^ vršila v Gardes \ južnovzhodnem Afganistanu, se )€ udeležila tuđi delegacija Beče Šaka, ki >e v njegovem imenu predlagala Nadir Khanu ministrsko predsedstvo in povra« čilo zaplenjenega imetja, če razpusti svojo vojsko in prizna uzurpatorja. Nadir Khan in delegati gorskih plemen so pa ta predlosj odklonili in zahtevali ta-koišen odstop uzurpatorja. 1 NCCAVICl 1KLJUC Najbolffte, M*ratM*e, nto 13 nafceoefse! V kopališkj restavraciiL — Kateri organ vas boli, ^ospod tovar nar? — Oprostite, tega vam ne morem povedati, dokler natakar ne odide, — Zakaj pa? — 2e večkrat sem takole nasedel. Će sem povedal komu, da me bole led-vice, mi iih je natakar takoj prinesel s praženim krompirjem. 1324 Mestnl pogTebnj m.too Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena soprosa, mamica, stara mamica, sestra, teta in svakinja, gospa Marija Kovic soprosa šolskega sluse unc 19. t. m. po krajšem, mučnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 21. junija 1929, ob 2 uri pop., iz niše žalosti, Sp. Siska, Gasilska cesta 17, na pokopališće v Dravlje. *^ V L j u b 1 i a n i . dne 19. iunija 19?9. Josip Kovič, soprog Joško. Pavie, Ivan, Minka. Franci, Roza, Tona in Marjan, otroci in ostalo sorodstvo Globoko užiilošceni naziianjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin in brat, gospod Bogomil Černivet sin mesarja dne 18. t. m. po dolgi, nmčni boleini, previđen s sv. zakramenti, mirno v Gospodu z:ispal. Pogreb nepozabnega se vrši v četrtek, Ine 20. junija 1929, ob 4. uri popoldne iz-pred hiše žalosti, Kapiteljska ulica 11, na jiokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. junija 1929. GLOBOKO ŽALUJOCI OSTALI. 1191 Ob£lna LJubljan* llMttm oocrobni tavod OJ se t sce sreec a malo jih je, ki najdejo pat do nje. Poslužite se naj-boUšega kaiipo-ta k sreči, srecik dri. razr. loterije. ki so že tolikkm kar čez noc na trošile bla#ostantia.----- Srećke za Ljubijano in ostalo Stovenijo prodaja in razi>ošilia Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana Sv. Petra cesta 19 Srećke te hranJlnice je nadalje dobiti: v oglasnem odde^ku »Jutra«, Prešemova ulica 4 v ekspozituri »Jutra« v Šiški na Celovški cesti ;er podružnicah »Jutra« v Celju in Mariboru. Občma Ljubljina Mestni pogrebni »*vod V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa Antonija Felber vdova po železniškem uradniku v ponedeljek, dne 17. t. m. v Novem mestu v 72. letu starosti nenadoma preminula. Truplo nepozabne pokojnice se prepelje v Ljubljano in se vrši pogreb v sredo, dne 19. junija 1929, ob 6. uri popoldne iz pokopališke cerkvice pri Sv. Križu na poko-pališče istotam. Novo mesto — Ljubljana, dne 1S. junija 1929. Žalujoče rodbine: Felber - Skobrtal, Ogric, Jakovac in Hortner. Potrti sloboke žalosti naznaniamo vsem sarodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena soproga, sestra in teta, gospa. Marija Gantar soproga aranžerja mestnega pogrebnega zavov- . sredo, dne 19. junija t. L, ob % 2 ponoči, po kratki in mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Go^irodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 2»"». junija 1929. li 14 6 uri popoldne iz hiše žalosti. Poljanski nas;p štev. S. na poko-pališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 19. iunija 1929. Žalujoči sopr(>?: in ostali sorodniki. Krulno mobo in vse mlevske izdelke veđno sveže dobite pri A. M Zorman Li u bi lana. Stari trs 32 Vsdka beseda W> pmr* Plača «e lahko tudl r snamkafc. Za odgovor mamkol — Na vpra&anja brez znamkm nm «■« ođgovarjame*. - Majmanjii o£las Ote Gradbeni tehnik z 12^Ietno priKs.;. p^pc.ncr..a sa-mostodna moć. išč« m«sto. Even!. podtušma doba. Cenj. ponudbe pođ Arhitektura 12S4« na upravo >?r. Naro-da«. »Zakaj se ne možite, ženite!« OoiFVOdiČni. a. 4t ? 5»a!a JjHSk &?. 65 z d»ne 15. t. m., naj :z.vod rnamlk-o .Kmet&Vo delol«. 131*. Lipo 7 m doljio ;n 150 cm debelo p-io-da M:.r4co Marrin^eA-ać, Varaždin. 1315 Vajenca za zlatarsko obrt, pridneia w p«-š>ten«za, išče Kajo Dclč, z!re>>m«m t«-koj v stalno službo. f>d urt *—# r>in, Taftio-jšaiie poiiudbt ni ■•• *!-ov: Vinko Jereb, «tTojfK> miear-s!\^ za. Gradj« vine i poklič* v#». Mfk.'\:č. Dahmcija. ijht Šivalni stroj ž-ensiii, ctibia« Gi.rzner, itlt pif mtsectv rahljefl, u«odTV> prođu Frančišika Ptrne. Ciriiče irev. 47 r^ita Kranj. 1*14 »Walter« pletilai strojl »w t*W tuđi i a par »tenu ia vzorfi-no pleteaie v vet btrvth delule}« naJsigirnMjJe, potwivi]i »pjol ne potrebukfc) Zalosa io t»uk 9 Ljabliant P K^i Žd^vska atl-;» S. li^L Naznanito oreselitve Dovol.>ui«Tn & ocnj. obiinstvo kajkor vsa p->dKiia op- ? - • da s^m se s svojo pleskaTsko m ličarsko obrtjo prese!:\ i R m^Ve ceste št. 16 v Gajevo ulico štev. 2 :er se cenj. obćin*tvu tud: ra nadaJjoo naJcIon.enoit prupc^rcčam, Vsa v to spadaijoča de!a Hod em iiavrSJ! točno p^ vsetn zeto SOLIDNO IN PO NIZKIH CENAH. NAROCENA DCLA SPREJHCM TUĐI NA DEŽEU \tz peskan>e SeleiTtih im1*- Z odličnim 4p■^*to^ an:«m Josip Jug pie»kar»tvo )m Mar»tv<» Ga eva u . 3 Strti od neizmerne tu^e obvcŠČamo vse poznaue, da je v iHmeddiek popoldne zaspal v večnost naš srčno ljubljeni očka Franc Jurca Pogreb Ijubljeneza se vrši danes v sredo, dne \9. iunija ob po! 6 ur iz hiše žalosti, Poljanska cesta 6. Zvršuioč poslednjo željo pokojnika, cvetje h\alfžn» Sklanjamo L} ubi Jana, dn€ 19. junija 1929. ^16 Žatajoči otroci z ostalim sor3d>tvom. Urejuje: Jtwp Zupaočil. -* Za vNuodno tiskaroo: Frao Jeserftek. — Za ofvsvo in interami del iiaU: Otoo Chfklot. mm V«i v LidbhtoL