PTUJSKI
ZBORNIK
°10% ( VT} , ^ (PjC1A£ )[oŠl)

PTUJSKI ZBORNIK IV
1975
ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR
Za strokovno in znanstveno vsebino so odgovorni avtorji Uredil Jože Curk
V nemščino prevedel Ciro F. Škerjanec
foh5b- /|cfy3"
5-
as • U-
Zbornik je posvečen jubileju Pokrajinskega muzeja v Ptuju, ki je septembra 1973 slavil osemdesetletnico' ter se po vojni v dobi graditve nove socialistične samoupravne družbe razvil v osrednjo kulturno' ustanovo starodavnega mesta ob Dravi. Postal je priča kulturnega hotenja njegovega prebivalstva, ki je z ustanovitvijo delavnega Muzejskega društva pred osemdesetimi leti izpolnilo svoj častni dolg do štiritisočletne zgodovine Ptuja. Obenem naj bo zbornik tudi spomin na delo vseh tistih strokovnih in kulturnih delavcev, ki so si pridobili pri dosedanjem odkrivanju ptujske preteklosti trajnih zaslug ter s tem naše priznanje in hvaležnost.

	
	
	
	








'















Zgodovina je rodila spoznanje, da je kultura kot bistvena sestavina človekove osebnosti in njegovih ustvarjalnih teženj ena. najvažnejših komponent družbenega življenja in njegovega napredka v smislu organizacijske in produktivne afirmacije.
To neizpodbitno dejstvo so sprejemali in sprejeli v svojem razvoju vsi napredni narodi, sprejela ga je tudi naša socialistična družba s spoznanjem, da je prava ljudska kultura neločljiv element naše samoupravne družbe v boju za osvobajanje človeka. Le kulturni narodi in ljudje ustvarjajo višje oblike civilizacijskega sožitja. Organizacijska potreba je narekovala povezavo vseh kulturnih dejavnosti v oblikovalca in usmerjevalca splošno začrtanih družbenih potreb na področju kulture.
Realizacijo take povezave je omogočil družbeni razvoj, ki je s sprejetjem zakona o kulturnih skupnostih dal osnovo za ustanovitev in delovanje temeljnih kulturnih skupnosti z nalogo, da načrtujejo, usmerjajo in pospešujejo kulturne dejavnosti, za katere je zainteresirana naša skupnost.
Skupščina občine Ptuj je na seji obeh zborov dne 29. 9. 1970 sprejela sklep o ustanovitvi temeljne kulturne skupnosti Ptuj, ki se je uresničil z ustanovno skupščino dne 7. 4. 1971.
Po svojem statutu je temeljna kulturna skupnost Ptuj samoupravna interesna skupnost, katere osnovna naloga je, da oblikuje in vodi program kulturnih dejavnosti in ga usmerja tako, da rabi kulturnim potrebam našega delovnega človeka in delovnih ljudi.
Ena od oblik zadovoljitve kulturnih potreb je gotovo tudi predstavitev ptujskega območja in njegovega človeka s strokovnim prikazom njegove zgodovinske usode in sedanje danosti v pisani besedi. Temeljna kulturna skupnost Ptuj namreč meni, da se v tej obliki, to je v obliki zbornika, najbolj trajno ohranjajo dosežki našega območja na kulturnem, prosvetnem in gospodarskem področju. Zbornik naj bi izhajal v triletnih časovnih presledkih z naklado 800 do 1.200 izvodov.
Prvega izmed njih vam s tem izvodom predstavljamo.
Z njim naj bi se vloga Ptuja dokumentirala v širšem slovenskem pa tudi jugoslovanskem in srednjeevropskem prostoru.
Predsednik skupščine temeljne kulturne skupnosti Ptuj
Vladimir Ban, dipl. iur.






Jože Curk
OB 80-LETNICI POKRAJINSKEGA MUZEJA V PTUJU
Ptuj je eden od najbogatejših in najkompleksnejših zgodovinskih terenov v Jugoslaviji. Zato se ni čuditi, da se je prav tu že zgodaj zbudila želja po raziskovanju in ohranjevanju zgodovinskih ostalin, ki izvirajo iz arheoloških obdobij od neolita do zgodnjega srednjega veka in s tem dokumentirajo neprekinjeno na-selitevno tradicijo Ptuja skozi dolgo obdobje 4000 let. Deloma že humanizem, posebno pa čas klasicizma in romantike sta v začetku 19. stoletja oživila zanimanje za starine in s tem tudi za prve bolj sistematične raziskave in ohranjevanje arheološkega, posebno rimskega kamnitega gradiva. V ta čas sodi delovanje ptujskega kurata Simona Povodna (1753—1841), ki je okoli leta 1830 zbral vse dotlej v Ptuju in njegovi bližnji okolici znane rimske spomenike in jih dal vzidati v mestni stolp pred župno- cerkvijo-. Njegov sodobnik zlatar I. Fo-manzzari pa je to gradivo zrisal za arhiv Deželnega muzeja v Gradcu in tako seznanil z njim širši krog takratnih arheoloških ljubiteljev. Naslednji pomembni zgodovinopisci iz 2. polovice 19. stoletja so minoritski knjižničar in kronist pater Ludvik Pečko (1804—1873) ter oba ptujska zgodovinarja Ferdinand Raisp (1818—1898) in Jožef Felsner. Ob njih sta kot amaterska zbiralca starin delovala višji štabni zdravnik numizmatik Rudolf Hönisch in grajski oskrbnik M. Se-ehann, ki je ustvaril zametek arheološke zbirke na gradu.
Vendar se je bolj sistematično in strokovno bolj utemeljeno- raziskovanje ptujskih starin začelo šele po izidu fundamentalnega dela berlinskega profesorja Teodorja Mommsna »Corpus inseriptiorum latinarum« leta 1873, ki v III. delu obravnava vse do tedaj znane ptujske antične napise. Učenci dunajske in pozneje graške arheološke šole so ptujske raziskave začeli z letom 1877, ko je arheolog A. Conze strokovno obdelal in objavil vse plastične in reliefne spomenike iz Ptuja. Z začetki načrtnega in znanstvenega raziskovanja antičnega Ptuja se j-e začelo tudi odnašanje večine izkopanin v muzeje na Dunaju, v Gradcu, po letu 1903 pa tudi v Mariboru. Da bi se to- odnašanje preprečilo', je- bilo- leta 1893 ustanovljeno Muzejsko društvo*, ki mu je bil prvi predsednik takratni ptujski župan in znani gospodarstvenik Jožef Omig, podpredsednik znameniti naravoslovec in gimnazijski profesor M. Cilenšek, odbornik in spiritus agens celotnega društva pa graški gimnazijski profesor Franc Ferk (1844—1925). Ta je letno obiskoval Ptuj z okolico ter opravljal prva resnična sistematična arheološka izkopavanja predvsem v letih 1889—1891, 1893 in v naslednjih letih na Zgornji Hajdini (rimska nekropola) in odkril v letih 1906—1907 skupaj s ptujskim lekarnarjem F. Pollakom tudi staro-halštatsko žarno- grobišče in staroslovansko grobišče na Hajdini (najdbe so večinoma v Gradcu in Mariboru). Leta 1898 je profesor F.
Ferk daroval svojo obsežno zbirko arheoloških, kulturnozgodovinskih in naravoslovnih predmetov ptujski občini in s tem skupaj s Povodnovo' lapidarij sko zbirko ob mestnem stolpu ter arheološko Rajšpovo in Seehannovoi zbirko na gradu ustvaril temelje sedanjih muzejskih zbirk. Ferkova dejavnost je kmalu pritegnila pozornost graškega muzeja, za katerega so na Hajdini kopali v letih 1891—1895 graški in dunajski arheologi W. Gurlitt, O. Fischbach in A. Premerstein ter vse zanimivejše najdbe predajali že omenjenemu muzeju. Sočasno je v letih 1893—1894 kopal na Zgornjem Bregu dunajski arheolog S. Jenny, a tudi tu najdeni predmeti (predvsem lepi mozaiki) so prešli v posest graškega muzeja. Nekako' v tem času se je začela tudi za tisti čas simptomatična dejavnost mitrejskega čuvaja in kopača, hajdinskega domačina Martina Vnukia, ki je nato skozi 40 let vnetno dobavljal arheološko gradivo najprej graškemu, nato mariborskemu in končno tudi ptujskemu muzeju. Muzejsko' društvo se je proti temu O'dnašanju odločno' borilo, a dokler ni samo zmoglo organizirati sistematičnih izkopavanj, seveda ni posebno uspevalo. To se mu je posrečilo šele z letom 1898, ko mu je uspelo pridobiti za svoja izkopavanja že omenjenega W. Gurhtta in A. Kohauta pod pogojem, da vse najdbe ostanejo v Ptuju. Nato je bila v letih 1898—1901 opravljena ena najuspešnejših arheoloških kampanj na območju Ptuja doslej. Raziskana je bila svetiščna poetovijska četrt (vicus For-tunae) v sedanji Spodnji Haj'dini ter najdena leta 1898 I. in leta 1901 II. mitrej, od katerih je prvi eden najstarejših v srednji Evropi in so ga zato in situ zavarovali z zaščitno stavbo, medtem ko so- drugega prenesli v muzejski lapidarij, kjer je sedaj rekomponiran v stari cerkveni kripti. Odslej je Muzejsko' društvo izkopavalo deloma sistematično, deloma zaščitno skoraj vsako leto na Haj'dini, Bregu in Vičavi ter k razbiranju napisov pritegnilo' tudi slovitega dunajskega epigrafa E. Bormanna.
Leta 1903 je stopil v društvene vrste notar in arheolog, domačin Viktor Skrabar (1877—1938), ki je ostal vse do svoje smrti, kljub temu da od leta 1932 ni več služboval v Ptuju, glavni organizator in izkopavalec v Ptuju. Skrabar je znal k svojim akcijam pritegniti pomembne arheologe dunajske Bormannove šole, A. Riedla, K. Tragaua, B. Sario' in Mihovila Abramiča, sodelavce Walterja Schmida, Andrasa Alf oidi ja, Rudolfa Eggerja, posredno pa tudi zgodovinarje Hansa Pircheggerja, Milka Kosa, Franceta Steleta itd. Do prve svetovne vojne so se vrstila tako rekoč vsakoletna izkopavanja, ki so dajiala pomembne rezultate. Tu velja zlasti omeniti izkopavanja na Zgornjem Bregu, ki so leta 1908 odkrila poznoantično rimsko grobišče, leta 1909 staroslovansko nekropolo na grajskem turnirskem prostoru, leta 1912 ostanke rimskega mostu in leta 1913 III. mitrej na Zgornjem Bregu, ki je ohranjen in situ ter zavarovan z zaščitno' stavbo. Vmes sta M. Abramič (1911) in B. Šaria (1913) izkopavala ostanke rimskih stavb na Panorami, kar je enako kot Skrabarjeva izkopavanja na Ptujskem gradu financiral takratni grajski lastnik Jožef Herberstein. Prva svetovna vojna izkopavanj ni povsem prekinila, saj je začel leta 1914 izkopavati na Bregu znameniti Walter Schmid, leta 1917 na Hajdini Rudolf Egger in leta 1919 na Hajdini zopet Walter Schmid.
Ce se ob prikazu razvoja zgodovinskih, posebno arheoloških raziskav v Ptuju in vzporedno s tem ustanovitve in dejavnosti Muzejskega društva ozremo' še po nastanku in razvoju muzeja samega, se moramo zopet vrniti v zadnje desetletje 19. stoletja, ko se je raziskovalno razpoloženje v mestu toliko razmahnilo', da se je lahko konkretiziralo v ustanovitvi posebnega strokovnega društva, katerega neposredni cilj je bil, ustvariti muzejsko zbirko in s tem dati kraju tudi navzven veljavo kulturnega mesta. Prva muzejska zbirka, ki je postala jedro' poznejšega
muzeja, je bila arheološka prezentacija Ferkovih izkopanin s Hajdine in razstava arheološkega gradiva, zbranega pri ptujskih meščanih. Svoj prostor je zbirka našla v pritličnem prostoru dvoriščne stavbe ptujske gimnazije. Ko je leta 1898. profesor F. Ferk podaril svojo zbirko, ki je že od leta 1878 obstajala v njegovem rojstnem kraju Gomilici pri Ernovžu, ptujski občini in Muzejskemu društvu je to preuredilo svoj muzej tako, da je v kleti iste stavbe uredilo lapidarij, v pritličju antično zbirko, v nadstropju pa kulturnozgodovinsko. Ker je ta muzej trpel zaradi pomanjkljive dokumentacije, ga je leta 1910 preuredil M. Abramič in mu s tem dal koncept, ki je obveljal prav do leta 1928. Pomanjkanje dokumentacije jemlje še zdaj precej veljave najstarejšim fondom arheološke in celotne Ferkove zbirke.
Naslednja etapa v razvoju društvenega muzeja se je začela z letom 1928, ko so se njegove zbirke preselile v prenovljeno' poslopje bivšega dominikanskega samostana — vojašnico', kjer so v letih 1926—1928 pod vodstvom konservatorja F. Steleta obnovili križni hodnik s stranskimi prostori in zahodni del pritlične etaže v nekdanji samostanski cerkvi. Notranjo ureditev muzeja v novih prostorih je v celoti opravil Viktor Skrabar; ta je s prav posebno ljubeznijo skrbel tudi za kontinuiteto publikacij v muzejski knjižnici, ki je posebno po arheološkem gradivu spadala med najpomembnejše v Sloveniji. Muzej je bil urejen tako, da je bil v križnem hodniku razstavljen droben rimski material, v zahodnem delu nekdanje cerkve lapidarij, v refektoriju in kapeli kulturnozgodovinska zbirka, v bivši samostanski portimici pa muzejska pisarna. Leta 1937 je bila v kapeli postavljena narodopisna cerkvena zbirka, leta 1940 pa v mestnem stolpu ob Dravi vinarska. Hkrati so pri muzeju nastavili administratorja, ki je bil poleg muzejskega sluge edini redni nameščenec muzeja.
V času po prvi svetovni vojni je Muzejsko- društvo vodilo razna zaščitna izkopavanja, predvsem pa skrbelo' za popularizacijo svojih muzejskih zbirk. Ob 30-letnici Muzejskega 'društva je leta 1923 nastal še vedno pomembni Abramičev vodnik Poetövio, ki je izšel leta 1925 sočasno v nemščini na Dunaju in v slovenskem prevodu Antona Sovreta v Ptuju. Ob urejanju muzejskih prostorov v nekdanjem dominikanskem samostanu je Balduin Saria opravil topografsko' zanimiva izkopavanja na notranjem dvorišču in v parku pred samostanom, pri urejanju živilskega trga v letih 1930—1931 so- se naši sledovi starokrščanske bazilike, leta 1932 pa je M. Abramič zaman iskal ok-oli proštijske cerkve še nadaljnje dokaze o- obstoju te cerkve. Končno je leta 1935 začel Walter Schmid veliko .arheološko kampanjo na Spodnji Hajdini, ki se je nadaljevala prav do leta 1942 in je med drugim oidknila obsežne stavbne komplekse v najstarejšem delu rimskega Ptuja ter potek največjega poetovijskega vodovoda, vodečega iz vodnih zajetij nad Framom v Hajdino. Leta 1933, ob proslavi 40-letnice Muzejskega društva, je mariborski ČZN posvetil skoraj ves 28. letnik ptujskemu zgodovinopisju. Leta 1935—1936 je Muzejsko društvo sodelovalo pri izdelavi Klemenc--Sariovega arheološkega zemljevida Ptuja z okolico (Beograd — Zagreb 1936), leta 1938—1939 pa pri Sariovi obdelavi na novo odkritih rimskih napisov (Zagreb 1939).
Med 21. marcem 1941 in 19. oktobrom 1945, ko je Muzejsko društvo imelo svoj zadnji predvojni in prvi povojni občni zbor, je v času okupacije muzej upravljalo nemško' osebje, vendar muzejske zbirke na srečo niso' bile prizadete niti pred koncem vojne evakuirane v Gradec.
Po osvoboditvi je muzej postal iz društvene državna ustanova z nameščenim muzejskim osebjem (pod vodstvom Antona Smodiča do leta 1948, Franja Baša do leta 1950, Franca Gumilarja do leta 1963, Bernarde Perc do leta 1964, Ive Curk
do leta 1965, Vide Rojic do leta 1970 in pisca tega sestavka od leta 1970 do' leta 1974), Muzejsko društvo pa mu je ostalo slej ko prej zvesto' ob strani ter mu posebno v prvih letih obilo pomagal-o. 2e leta 1945 je muzej dobil pritlične prostore jugovzhodnega in južnega samostanskega trakta (kjer so nameščene muzejska uprava in delavnice), predvsem pa ves grad z opremo vred. Najprej je bila urejena predvojna arheološka in kulturnozgodovinska zbirka v križnem hodniku in stranskih prostorih nekdanjega samostana in odprta 8. 2. 1946, nato je bila 1. 5. istega leta odprta nova zbirka fevdalne stanovanjske kulture v 1. nadstropju na gradu in končno jeseni istega leta še predvojna vinarska zbirka v stolpu ob Dravi. Z januarjem 1947 se je muzej razširil na vzhodni pritlični del nekdanje dominikanske cerkve ter to in naslednje leto pridobil ves dvoetažni jugozahodni samostanski trakt, kjer sta se namestila muzejska knjižnica in arhiv ter občasno etnografski depo. Istega leta je bil v 2. grajskem nadstropju pripravljen arheološki prikaz staroslovanskih najdb s turnirskega prostora, a je bil že naslednje leto prenesen v pritlične prostore južnega grajskega krila, od koder se je dotedanja grajska zbirka rimskih najdb umaknila h glavni arheološki zbirki v pritličje samostanske cerkve. Z januarjem 1948 se je muzejska knjižnica osamosvojila kot samostojna študijska knjižnica, tako okrnjeni muzej pa je nato v letih 1948 dio 1949 sistematično uredil pokojni prof. Franjo Baš, nakar je sledila 1. 5. 1949 otvoritev zbirk v samostanu in na gradu. Takratna razporeditev zbirk je bila sledeča: antična arheološka zbirka je bila v obeh pritličnih prostorih samostanske cerkve, v križnem hodniku je bila gotska in baročna kamnita plastika, v ref ek -toriju in kapeli kulturnozgodovinska zbirka, v stolpu ob Dravi je bila vinarska zbirka, na gradu v 1. nadstropju fevdalno' stanovanjska zbirka, v pritličju južnega trakta pa arheološka zbirka prazgodovinskih, rimskih in staroslovanskih najdb z grajskega hriba in Panorame. Konec leta 1950 se je izselila mehanična tkalnica iz 2. nadstropja samostanske cerkve, nakar se je vanj preselil v letu 1951 etnografski depo, njegove dotedanje prostore pa je zasedel muzejski arhiv, ki se je nekaj let pozneje, leta 1955, osamosvojil kot samostojen zgodovinski arhiv Ptuja. V tem času je bil muzej tudi lastnik trga pred samostanom, ki ga je začel polagoma urejati kot parkovni nasad. Na dan vstaje leta 1951 je bila slovesno odprta zbirka NOB v pritličnih prostorih severnega grajskega krila, 2. novembra 1952 je bila predana javnosti galerijska zbirka v 2. nadstropju gradu, ob proslavi 60-letnice Muzejskega društva (ki je ob tej priliki izdalo' Ptujski zbornik I) pa urejena društvena spominska soba v 2. nadstropju gradu, preurejena stanovanjska zbirka v 1. nadstropju, programirana etnografska zbirka v 2. nadstropju samostanske cerkve, rekomponirana zbirka kamnitih plastik v križnem hodniku in postavljen mogočni vurberški vodnjak ob samostanski cerkvi. Ker zamisel etnografske zbirke tega leta ni bila uresničena, so se prostori v 2. nadstropju samostanske cerkve začasno uporabili za skupen etnografski in arheološki depo, že čez dve leti pa se je etnografsko' gradivo zamenjalo z arheološkim na gradu in se tam odprla leta 1956 etnografska zbirka. Istega leta se je povečala in na novo postavila tudi zbirka NOB; s tem se je v okviru takratnih možnosti grajsko pritličje do kraja izrabilo v razstavne namene.
V letih 1961—1962 se je pripravila zbirka glasbil v severnem krilu 2. grajskega nadstropja, ki je obsegala ljudska glasbila, salonske glasbene instrumente od 17. stoletja dalje in Kvedrovo zbirko neevropskih glasbil. Z letom 1963 se je začela adaptacija nekdanje samostanske cerkve za arheološke potrebe. Najprej je bil preseljen arheološki depo deloma v križni hodnik, deloma v lapidarij in klet, nato je bil podrt neprimerni sanitarni prizidek ob severni strani cerkve in končno odstranjena vmesna etaža ter s tem odpravljeno 2. nadstropje. Zbirka je
bila urejena tako, da je v obeh pritličnih prostorih ostal lapidarij, v nadstropju pa zbirka drobnega inventarja v depojem. Zaradi dolgega trajanja adaptacijskih in aranžerskih del se je prenovljena zbirka slovesno odprla leta 1966. Medtem je bil leta 1964 prestavljen vurberški vodnjak na plato pred grajsko žitnico, na severnem grajskem pobočju pa sta bila postavljena dva vetrna mlina, ki naj bi predstavljala zametek nekakega skansena, a se je zamisel pozneje izkazala za nerealno. Vodnjak je leta 1970 podrla zima, oba mlina pa sta bila naslednje leto odstranjena in deponirana v kleti grajske žitnice.
Leta 1967 je bila ukinjena vinarska zbirka v stolpu ob Dravi, njeno gradivo pa uskladiščeno v depojih na gradu, nakar se je stolp preuredil v razstavni paviljon »Dušana Kvedra«, ki rabi občasnim likovnim, muzejskim in drugim kulturnim prireditvam. Ob proslavljanju 1900-letnice Ptuja je bila ukinjena tudi glasbena zbirka, njene prostore pa je zasedla močno razširjena galerijska zbirka, ki je svoj prikaz lahko' razširila prav do' sodobne likovne ustvarjalnosti ptujskega območja .To in prejšnje leto je bila obnovljena tudi kulturnozgodovinska zbirka v 1. grajskem nadstropju ter komunalno urejeno in drenirano grajsko dvorišče' Končno sta se v tem jubilejnem letu zgodili še dve važni spremembi v posestnem stanju muzeja. Na eni strani je bilo neugodno odprodano^ iz muzejske sestave poslopje in dvorišče grajske restavracije, po drugi strani pa predano v muzejsko lastnino popolnoma zanemarjeno ogromno poslopje grajske žitnice. In če ob tem omenim še muzejsko publiciteto: tega leta je muzej izdal svoj prvi vodnik po zbirkah v obliki dovolj uglednega prospekta. Ob koncu leta 1969 je Pokrajinski muzej (do leta 1964 mestni muzej!) razpolagal s temi zbirkami: na gradu so bile v pritličju etnografska in zbirka NOB, v 1. nadstropju kulturnozgodovinska, v 2. nadstropju pa galerijska zbirka; v samostanu je bila v obeh cerkvenih etažah arheološka zbirka, v križnem hoidniku s stranskimi prostori kulturnozgodovinska zbirka, v stolpu ob Dravi muzejsko razstavišče, na Bregu in Hajdini pa oba mitreja. Vzporedno z rastjo muzeja in njegovimi številnimi reorganizacijami so šla tudi povojna raziskovalna dela, katerih glavni poudarek pa je ostal slej ko prej na področju areologije (nepretrgana vrsta kustosov Anton Smodič, Josip in Paola Korošec, Rudolf Bratanič, Bernarda Perc, Iva Mikl-Curk, Zorka Šubic, Marjana Tomanič), nekoliko manj na področju raziskav NOB (Tončka Urbas od 1949 do 1953, nato do 1970 Vida Rojic, od 1959 kot kustos, sedaj Blagoj e Jevre-mov), še manj na področju etnografije (od 1950 do 1953 Tončka Urbas, nato Milka Meze do 1964 in Vitomir Belaj do 1970, od 1973 Majda Čeh) in najmanj na področju kulturne zgodovine (razni zunanji sodelavci, od 1965 do 1970 Mana Mirkovič, odtlej avtor članka). Raziskave na področjih NOB in etnografije so šle predvsem v terensko zbiranje gradiva, njegovo muzeološko obdelavo in prikaz, saj je bilo treba ti zbirki komaj ustvariti, in šele nato preiti tudi na preučevanje njihove strokovne problematike. Drugače je bßo s kulturnozgodovinsko zbirko, ki je bila s prevzemom gradu leta 1945 dobesedno dana ter je je bilo treba v naslednjih letih le muzeološko urediti in tematsko ločiti galerijsko gradivo od splošno kulturnega. Obe zbirki sta doživeli v 25 letih več sprememb in korektur, končna postavitev pa sta jima dala Mana Mirkovič in avtor članka, doslej edina kustosa teh zbirk.
Z arheološko zbirko je bilo drugače. Sicer se je tudi ta mnogo selila in spreminjala, preden se je ustalila v obeh etažah nekdanje samostanske cerkve, vendar so jo spremljale vsa povojna leta strokovne akcije bodisi terenskega ah internega značaja takratnih kustosov in zunanjih sodelavcev, ki so svoje izsledke tudi znanstveno obdelovali in objavljali v domači in tuji strokovni literaturi. Med najvažnejše akcije spadajo velike raziskovalne kampanje iz let 1946—1947, ko so na
grajskem turnirskem prostoru izkopali staroslovansko grobišče z domnevnim svetiščem, prazgodovinsko naselbino: in poznoantične utrdbe z baziliko' (Josip Korošec, Josip Klemenc). V letih 1947—1948 sta Josip Klemenc in Paola Korošec izkopavala na Panorami rimske ostaline (med drugimi tudi vodovod) in staroslovanske grobove, leta 1949 je Josip Korošec poskusno kopal na pobočjih grajskega hriba, leta 1950 sta Josip in Paola Korošec raziskovala staroslovansko' nekropolo v Turnišču in končno je Josip Klemenc v letih 1950—1951 še enkrat izkopaval na ozemlju starega Poetovia na Zgornjem Bregu. S tem se je obdobje prvih velikih povojnih izkopavanj končalo. Naslednja leta izpolnjujejo le manjša zaščitna izkopavanja, naključne najdbe in manjši raziskovalni posegi s pogosto pomembnimi znanstvenimi rezultati. Za večji akciji lahko štejemo' izkopavanja na Zgornjem Bregu leta 1963 (Iva Miki) in najdbo izredno ohranjenih rimskih opekarskih peči v Ciril-Metodovem drevoredu leta 1967 (Zorka Šubic). Med akcijami, ki jih je Pokrajinski muzej opravil na ozemlju zunaj ptujske občine, pa velja predvsem omeniti velika večletna izkopavanja v Ormožu (1955—1962), ki so dala mednarodno pomembne rezultate z odkritjem naselbine iz obdobja kulture žarnih grobišč (Bernarda Perc).
Novo obdobje v razvoju Pokrajinskega muzeja Ptuj se je začelo z letom 1970, ko je bil izdelan in se je začel izvajati nov, mnogo dinamične j ši in intenzivnejši program njegovega razvoja in ureditve. Z realizacijo tega programa naj bi se ustanova organizacijsko dvignila na višji nivo muzeološkega in strokovnega dela ter se iz splošnega muzeja spremenila v kompleks velikih in močnih muzejskih oddelkov, ki bi vsak po svoje spadali med največje v Sloveniji. S tem namenom so se začela permanentna interna dela, ki bodo v nekaj letih močno preobrazila videz in funkcionalnost ustanove. Začelo se je s popolno obnovo' skrajno zanemarjenega poslopja nekdanje grajske žitnice in njegovo adaptacijo za potrebe etnografskega oddelka, vinarske zbirke in snujočega se muzeja slovenskih ljudskih mask. Vzporedno* s to akcijo teče ureditev in arheološka prezentacija t. i. turnirskega prostora pred žitnicoi, njegova povezava z višje ležečim grajskim platojem in hkratna zidna ločitev od ostalega grajskega griča. Predvidena pa je tudi izraba starega »-zapornega« stolpa ob severnem boku gradu za prikaz fevdalnega kazenskega sodstva in njegova zidna povezava z grajskim jedrom, njegovimi kletmi in kazematami. Sama grajska stavba je v celoti elektrificirana, parketi-rana in tudi sicer urejena ter obsega slej ko prej kulturnozgodovinsko zbirko v prvem nadstropju in galerijsko v drugem, v pritličju pa bo postavljena ptujska mestno-zgodovinska zbirka, ki bo vključevala tudi oddelek NOB kio*t prikaz najpomembnejše etape v dosedanjem 4.000-letnem zgodovinskem razvoju Ptuja in njegove bližnje okolice. V samostanu so na novo urejeni skoraj vsi muzejski prostori: lapidarij, križni hodnik z notranjim dvoriščem, refektorij, kapela in pomožni prostori. Vsi so obnovljeni, elektrificirani, zbirke v njih pa na novo postavljene. Arheološka lapidarijska zbirka zaseda poleg prvotnega cerkvenega pritličja še dve krili križnega hodnika in notranje dvorišče, kulturnozgodovinska zbirka kamnitih gotskih in baročnih plastik pa ostali dve krili križnega hodnika ter refektorij in kapelo*, kjer je ponovno* nameščen tudi znameniti Laibov krilni oltar iz leta 1459. Izboljšan in na novo opremljen je razstavni paviljon, redneje pa sta vzdrževana tudi oba mitreja na Bregu in v Hajdini.
Končno* so se z letom 1970 začele zopet večje arheološke kampanje (sistematična in zaščitna izkopavanja v Ptuju, Bregu, Hajdini, Vičavi, Turnišču, Brstju, Pavlovskem vrhu), ki so dale pomembne rezultate iz obdobja neolita (naselbinske najdbe), antike (ulivalnica brona, mnoge in kvalitetne drobne najdbe) in zgoidnjega srednjega veka (staroslovanske najdbe). Omembe vredna pa so* tudi
umetnostnozgodovinska odkritja v zvezi z obnovitvenimi deli v bivšem dominikanskem samostanu in na gradu, ki v marsičem precizirajo dosedanje podatke o stavbni zgodovini obeh stavbnih kompleksov.
Kot smo iz sestavka bežno in v skopih obrisih spoznali, se lahko Pokrajinski muzej kot najstarejša kulturna ustanova Ptuja ob osemdesetletnici svojega obstoja ozira na dolgo razvojno pot, po kateri ga je do zadnje vojne usmerjalo, po vojni pa okoli 20 let spremljalo1 nekoč zelo agilno Muzejsko društvo ter mu dalo v popotnico tisti neugnani zanos, ki so mu ga pred mnogimi leti vcepili njegovi najbolj dinamični in uspešni voditelji Ferk, Skrabar in Baš. Ob tem pa seveda ne gre pozabiti tudi vseh drugih sodelavcev (posebno strokovnih in tehničnih), katerih prizadevanje, znanje in požrtvovalnost SO' pripomogli, da ima Ptuj danes tako mogočen muzej in da o> njegovi zgodovini vemo več kot o marsikaterem drugem večjem in sedaj pomembnejšem mestu pri nas in v srednji Evropi.
ANLÄSSLICH DES 80. JAHRESTAGES DES REGIONALMUSEUMS IN PTUJ
Bei seiner Gründung fungierten als Paten die grossen Reichtümer aus seinem archeo-logischen Terrain, und der Wunsch der Geschichtsliebhaber aus Ptuj diese Reichtümer zu sammeln und sie in der Form einer Sammlung dem Mitmenschen zu zeigen. Im Jahre 1893 wurde der Museumverein gegründet, und noch im denselben Jahr wurde die archäologische Sammlung in dem Hofgebäude des Ptuj-Gymnasiums eröffnet. Die Sammlung wurde im Jahre 1898 durch das kulturgeschichtliche Material vergrössert, das, als Geschenk dem neugegründeten Museum, der Grazer Professor Franz Ferk darbot. Ihn können wir ohneweiteres als den tatsächlichen Grüder des Museums betrachten. Professor Ferk hat nähmlich die ersten archäologischen Kampagnen organisiert, welche das gefundene Material dem Lokalmuseum verliessen und dadurch wenigstens teilweise die Abfuhr dieses Materials an die Museen in Graz, Wien, und nach 1903, auch in Maribor verhinderten. Diese Ausgrabungen begannen mit dem Jahr 1889, und dauerten, mit kürzeren Unterbrechungen, bis auf 1917. Dabei wirkten mit viele bekannte Grazer- u. Wiener Archäologen, wie: Gurlitt, Fischbach, Kohaut, Jenny, Premerstein, Trogau, Riedel, Schmied, Egger, Abramič und Saria. Von den Einheimischen hat sich dem Professor Ferk, im Jahre 1903, der Notar Viktor Skrabar angeschlossen, und leitete, verwaltete u. organisierte bis zu seinem Tode 1938, das Museum in Ptuj. Nach seinem Verdienst wurden die Museumssammlungen in 1928 in die Parterräume des ehemaligen Dominikanerklosters übersiedelt, wo sie leichter systematisch organisiert wurden als in den engen Räumen im Gymnasium. Damit begann die 2. Phase in der Entwicklung des Museums, dessen archäologische Sammlungen sich auch in der Zeit zwischen beiden Kriegen mit einigen neuen Augrabungen und Funden in Ptuj und . seiner näheren Umgebung, bereicherten (Abramič, Saria, Schmid). Die heutige Ausdehnung bekam das Regionalmuseum erst nach der Befreiung, wenn den alten Sammlungen im ehemeligen Dominikanerkloster die kulturhistorischen Sammlungen im Schloss, angeschlossen wurden. Die ethnographische Sammlug (mit der Weinkollektion aus der Vorkriegszeit) und die Sammlung NOB (Nationalbefreiungskampf) wurden ihnen bald einverleibt. Damit bekam das Museum einen ausdrücklich komplexen Charakter (Baš, Gumilar, Rojčeva).
Auch in der Nachkriegsperiode wurde im archäologischen Bereich am meisten geleistet. Die Reihe von Ausgrabungen in den ersten Nachkriegsjahren (Korošec, Klemenc) folgten sporadische Kampagnen (Miki, Perc, Šubic), welche sich stärker kondensierten, und erst in den lezten Jahren wieder in Schwung kamen. Die übrigen Museum-sammlungen stabilisierten sich endlich nach vielen Umsiedlungen und Aufstellungen, und fingen an das systematische Gepräge und den fachmännischen Inhalt zu gewinnen.
Eine neue Periode in der Entwicklung des Regionalmuseums in Ptuj begann mit dem Jahre 1970, als das neue Program aufgestellt und mit dem neuen Programm seiner Entwicklung und Organisation angefangen wurde. Mit der Verwirklichung dieses Programms, sollte die Gründung organisatorisch von dem Niveau eines allgemeinen Museums zu dem Komplex grosser Museumabteilungen erhöht werden, von welchen jede nach ihrer Art zu den grössten Museumsammlungen Sloweniens gehören
würde. Mit diesem Ziel begannen permanente interne Tätigkeiten, die in etlichen Jahren das Aussehen und den funktionellen Charakter der Gründung stark umwandeln, und auch ihre fachmännische Forschungstätigkeit auffrischen werden. Gelegentlich des 80. Jahrestages des Regionalmuseums darf natürlich der Museumverein nicht vergessen werden, welcher das Museum bis zum letzen Krieg leitete, und nach dem Kriege ca. 20 Jahre begleitete, und damit ihm ein wertvolles Gut zu seiner weiteren Entwicklung gewährte. Gerade dem Museumverein soll man sich bedanken, dass Ptuj heutzutage ein so mächtiges Museum, wie keine andere Stadt in Slowenien, besitzt, und dass wir von seiner Geschichte mehr wissen, als von manch anderer, heutzutage bemerkenswerterer Stadt im Mitteleuropa.
Mitja Mrgole
OB STOLETNICI BOLNIŠNICE DR. JOŽETA POTRČA V PTUJU
Pokrajinski muzej v Ptuju hrani spominsko ploščo, na kateri je navedena letnica 1315 kot leto ustanovitve ptujskega mestnega špitala z dvanajstimi ležišči. Mestni statut iz leta 1376 govori na dveh mestih v členih 91 in 138 o< mestnem špitalu, ko določa, da morajo tržni organi oddajati tej ustanovi v mestu Ptuju zaplenjeni kruh ali zaseženo vino. Konec 14, stoletja se v neki listini omenja špitalski mojster Ludvik, ki je bil izvoljen na to mesto iz vrst meščanstva, da je upravljal špitalsko premoženje. Leta 1413 je Bernard Ptujski bogato dotiral spital, ki je imel med drugim v posesti tudi dva vinograda in mlin v Skorbi. K špitalu je bila prizidana cerkvica sv. Duha, po kateri se je tudi imenoval. Ker se ji je leta 1784 udrl strop, so joi tega leta spremenili v skladišče. Leta 1787 so spital razpustili, a so ga kmalu spet obnovili. Po zaslugi trgovca Tadeja Stiege-lerja so leta 1807 dodali k 12 posteljam za siromašne meščane še 3 postelje za obolele pomočnike raznih obrti. Končno^ je leta 1835 (kronogram na uvodoma omenjeni spominski plošči) Ignac Spritzeys špital razširil še za 20 postelj za bolnike brez prebivališča. Ker je s tem narastla kapaciteta špitala na 35 postelj, so morali staro špitalsko stavbo (v kateri je sedaj nižja glasbena šola) prezidati, kot pove letnica 1840 nad glavnim portalom. To leto velja tudi za neuradno letnico ustanovitve splošne občinske bolnišnice, ki so jo podpirali vsi ptujski cehi z letnimi prispevki. Žal, nimamo podatkov o eventualnem strokovnem osebju, niti ne poznamo zgodovine te bolnice v naslednjih 35 letih.
V arhivu splošne bolnišnice Ptuj se hranijo načrti za zgradbo sedanjega kirurškega in internega oddelka, ki so< datirani z letnico 1872. Bolnica je bila leta 1874 dograjena in v oktobru tega leta svečano odprta kot splošna deželna boinioa v Ptuju. Zasedala je poslopje sedanjega kirurškega oddelka, medtem ko je bila na novo zgrajena hiralnica nameščena v poslopju sedanjega internega oddelka. Zgrajeni so bili še prostori za delavnice, ekonomijo in svinjake pa tudi mrtvašnica. Prve bolnike je bolnica sprejela, kolikor vemo, v začetku leta 1875, vendar nam število bolnikov v tem letu ni znano. V letu 1876 se je zdravilo v bolnici 343 bolnikov, leta 1880 644, leta 1890 732 in leta 1900 857 oseb. Okoli leta 1880 so bile opravljene že prve rekonstrukcije stavb in kanalizacije ter razširjeni svinjaki. Leta 1900 je bil zgrajen in odprt infekcijski paviljon z 20 posteljami, ki rabi še danes temu namenu. Drugih podatkov iz tega časa (o poslovanju, vodstvenem in strokovnem osebju ipd.) razen matičnih knjig sprejetih bolnikov nimamo, ker so v takratnem deželnem središču Gradcu, pod katerega je bolnišnica spadala.
Leta 1918 se je bolnica preimenovala v javno bolnico. Njena kapaciteta je znašala 110 bolniških postelj, od tega 45 kirurških, 45 internih in 20 infekcijskih.
2 — Ptujski zbornik — IV
17
Hiralnica, ki je bila z bolnico pod isto upravo, je imela 134 postelj. Bolnic»' je vodil najprej kirug dr. Rebula (dio 1923), nato internist dr. Vladimir Vrečico (do' 1924), sledil je primarij kirurškega oddelka dr. Aleksander Kuhar (do maja 1962), odtlej pa jo vodi primarij dr. Mitja Mrgole. Prva leta po I. svetovni vojni je bila bolnica zaradi pomanjkanja sredstev primitivno opremljena. Njen personal je obsegal upravitelja, ki je bil obenem ekonom hiralnice, 3 sprejemne uradnike, 9 usmiljenih sester ter 6 strežnikov in strežnic. Leta 1922 je dobila nov instrumentarij in avtoklav na plin, leta 1925 električni tok in mali destilator v lekarni, leta 1926 parket, leta 1928 pa hišni vodovod, ki je črpal vodoi iz svojega vodnjaka. Sledila je premestitev in preureditev sanitarij, nabavljen je bil rentgenski aparat, drenirane in izolirane so bile vlažne bolniške stavbe, leta 1936 pa je bil prizidan trakt, v katerem so še sedaj operacijski prostori, narejena podzemna povezava s poslopjem hiralnice in močno dopolnjen instrumentarij. Leta 1928 se je bolnica preimenovala v bolnico mariborske oblasti. Poleti 1929 je kratek čas v njej delal pokojni dr. Jože Potrč, revolucionar in humanist, po katerem se danes bolnica imenuje.
Leta 1941 je okupator zamenjal vse slovenske zdravnike s svojimi. Kljub temu pa je preostalo slovensko medicinsko osebje ves čas okupacije pošiljalo partizanom zdravila in sanitetni material. Vojne potrebe in povečano število bolnikov so narekovali nujno razširitev bolnice, zato je okupator ukinil hiralnico, varovance premestil v druge zavode, hudo defektne pa pomoril. V tako pridobljene prostore je premestil interni oddelek z 80 posteljami, tako da je v stari stavbi ostal le kirurški oddelek, ki je štel 97 bolniških postelj in sprejemal tudi ginekološko- porodne primere. Ob severni strani internega oddelka je okupator zgradil prizidek, ki pa je ostal v surovem stanju. V sklop internega oddelka je ves čas spadal tudi infekcijski pododdelek s 25 bolniškimi posteljami.
Po' osvoboditvi so bile potrebe po razširitvi bolnice tako' nujne, da se je do leta 1947 usposobil pritlični del okupatorjevega prizidka za oddelek za tuberkulozne bolnike, ki je štel 26 postelj. V tem času je bilo v bolnici zaposlenih 76 uslužbencev, od tega 4 zdravniki. Leta 1948 je bila v Ormožu osnovana bolnica za TBC, ki je prevzela bolnike iz ptujskega oddelka. V izpraznjene prostore se je po primerni adaptaciji preselil porodni oddelek in tako razbremenil postelje kirurškega oddelka. Neizrabljeni hodnik porodnega oddelka so preuredili v bolnišnično lekarno, ki se je sem preselila iz prizidka nad sedanjo kuhinjo1, kjer so bila sicer sestrska stanovanja in kapela. Ko so vse te prostore preuredili, se je naslednjega leta vanje vselil otroški oddelek s 35 posteljami. Velika ovira nadaljnjemu razvoju bolnšinice je bilo- občutno pomanjkanje vode, ki je bila na razpolago le po 5 do 7 ur na dan. Leta 1950 se je posrečilo izslediti in zajeti močan tedni izvirek, oddaljen okoli 300 m, in si tako zagotoviti potrebno' količino vode do zgraditve ptujskega mestnega vodovoda. V letih 1952—1953 se je dokončal porodniški trakt in vanj razmestil ginekološki oddelek z 41 posteljami; to' je ponovno razbremenilo kirurški oddelek, ki je odslej rabil le še kirurškim bolnikom. Ker pa so bili tudi prostori otroškega oddelka nad kuhinjo' že premajhni, so bili rekonstruirani prostori nad porodnoi-ginekološkim oddelkom, kamor se je leta 1954 preselil otroški oddelek, ki je tu lahko- razvil že 58 bolniških postelj. S temi razširitvami je bolnica dosegla svojih 330 standardnih postelj, ki jih je imela do oktobra leta 1966, ko se je k njej priključila ukinjena bolnica za tuberkulozo v Ormožu kot na novo ustanovljeni psihiatrični oddelek s 140 posteljami.
Z razširitvijo oddelkov in z nabavo novih električnih aparatov se je potrošnja elekrtične energije tako m-očno dvignila, da je bolnica leta 1954 morala dobiti svojo lastno transformatorsko postajo. Leta 1956 sta bila zgrajena sprejemni pa-
viljcxn, skladišče za vnetljive tekočine in postavljena ograja okoli bolnišničnega kompleksa. Ker se je istega leta ukinil dečji dom, je njegovo zgradbo* prevzela bolnica in v njej uredila prostore za rekon vales cenine otroke. Vzporedno z naštetimi deli se je seveda izboljševala tudi tehnična opremljenost bolnice, nabavljali so se novi stroji, aparature in instrumenti, v vse oddelke je bilo napeljano omrežje za dovajanje kisika in mnogi prostori so bili na novo opremljeni. Vendar je nagli razvoj medicine postavljal pred bolniški kolektiv vedno nove zahteve, v prvi vrsti pa zagotovo potrebo' po ureditvi postaje za transfuzijo' krvi in kliničnih laboratorijev. V letih 1957—1958 je bil dograjen ob južni strani internega oddelka prizidek, v katerem so dobili svoje prostore v pritličju postaja za transfuzijo krvi, v prvem nadstropju klinični laboratoriji, v drugem pa medicinska knjižnica in konferenčna soba.
Z rastjo medicinskega dela bolnišnice se je seveda kazala tudi vedno večja potreba po rasti tehničnih služb v bolnišnici. Pralnica, kuhinja in oentralna kurjava so se večkrat dograjevale, vendar nikoli končale zaradi pomanjkanja sredstev pa tudi primernih prostorov. Leta 1958 so bile zgrajene kanalizacija in čistilne naprave; s tem je bilo za nekaj let rešeno vprašanje odvajanja odplak. Poleg tega je bilo na oddelkih opravljenih do leta 1962 mnogo adaptacij in novih nabav (povečana operacijska soba, delno preurejen kirurški oddelek, adaptiran prostor za sterilizacijo in pripravo materiala, posodobljen prostor za sprejem bolnikov, razširjen interni oddelek po izselitvi uprave iz pritličnih prostorov, 'delno rekonstruiran porodni oddelek, urejena internistična ambulanta, rentgen, fizioterapija, BM in EKG ter nabavljeno' precej novih aparatur), do leta 1966 pa opravljena velika vzdrževalna dela na bolniških stavbah, zlasti na strehah, stre-lovodnih napravah in na vodovodu.
Z rastjo oddelkov in z vedno večjim obsegom dela je rastla tudi potreba po' strokovnem in tehničnem osebju. Leta 1945 je bilo v bolnišnici zaposlenih 76 uslužbencev, od tega 4 zdravniki, leta 1948 kljub odhodu usmiljenih sester 98, leta 1954 189, leta 1956 195 (od tega 16 z visoko, 8 s srednjo, 41 z nižjo strokovno izobrazbo, 12 administrativnih uslužbencev in 118 tehničnega osebja), leta 1965 300, danes pa že 445 zdravstvenih in drugih delavcev.
Gibanje bolnikov v povojnem obdobju najlepše kaže, kako je naraščalo' strokovno delo, ter obenem opravičuje dosedanjo rast bolnišnice in nakazuje potrebo po njeni nadaljnji graditvi. V letu 1946 se je zdravilo v bolnici 4.517 bolnikov, ki so ustvarili 56,518 oskrbnih dni. Zasedba posteljnega fonda je znašala 70,3 %. V letu 1955, ko je bolnica dosegla 330 standardnih postelj, se je zdravilo' v njej že 9.550 bolnikov, ki so ustvarili skupno 93.365 oskrbnih dni. Odstotek posteljne zasedbe se je dvignil ma 77,51 %. Poprečna ležalna doba je bila izredno nizka in je znašala 9,78 dneva. Naslednjega leta je bilo že prekoračena število 100.000 oskrbnih dni. Kmalu se je pojavil problem prezasedenosti. Bolnišnica ga je reševala tako, da je v naslednjih letih ukinjala postopoma vse funkcionalne prostore in jih spreminjala v bolniške sobe. V letu 1961 je bila prvič presežena številka 10.000 zdravljenih bolnikov na leto, medtem ko je število* oskrbnih dni naraslo na 118.284. V letu 1965 je število bolnikov doseglo število 10.750, število oskrbnih dni pa 123.464, ob 102,5-odstotni posteljni zasedbi in 11,48 dneva trajajoči po^ prečni ležalni dobi. V naslednjih letih se je število bolnikov sukalo' okoli številke 10.500, poprečna ležalna doba je dosegla okoli 12 dni, število' oskrbnih dni pa je narastlo na okoli 164.000. S temi podatki o opravljenem delu pa se je ptujska bolnišnica povzpela na četrto mesto med 11 splošnimi bolnicami (brez kliničnih) v Sloveniji, čeprav z dolžino ležalne dobe še ni dosegla republiškega poprečja.
Glavne etape bolnišničnega razvoja v zadnjih desetih letih predstavljajo predvsem naslednje pridobitve in s tem izpopolnitve njenega funkcionalnega organizma:
leta 1965 je bila odprta ginekološka specialistična ambulanta, leta 1969 so bili formirani in predani namenu rentgenološki oddelek z najsodobnejšo TV-RTG aparaturo, prvo te vrste v SRS, oddelek za intenzivno nego in anestezijo (s 5 posteljami), v kleti internega oddelka pa urejeni prostori za fizikalno terapijo, elektroterapijo, telovadnico in bazen.
Leta 1971 se je začela doslej največja investicija v bolnišničnem kompleksu, namreč graditev povsem novega, funkcionalnega dela kirurškega oddelka, ki bo omogočil tudi specialistično ambulantno zdravljenje in bo odprt letos.
Kot smo že omenili, se je leta 1966 priključila k ptujski bolnišnici kot njen na novo ustanovljeni psihiatrični oddelek dotlej samostojna ormoška bolnišnica, zato moramo spregovoriti nekaj besed tudi o njeni zgodovini kot delu splošne zgodovine ptujske bolnišnice. Mestni spital se v Ormožu omenja že leta 1420 in 1443, zagotovo pa nastopa v zgodovini šele po letu 1573, vendar kot napol fevdalna ustanova, ki naj bi vzdrževala 8 oskrbovancev. Spital ni imel nikoli svoje lastne hiše, zato so se oskrbovanci, katerih število je v 18. stoletju doseglo 12, potikali po raznih hišah v mestu. Kljub ustanovni listini iz leta 1788 so se težave z vzdrževanjem spitala pri ormoški gospoščini nadaljevale skozi vse 19. stoletje. Oskrbovanci so deloma stanovali v hiši št. 34 v Ormožu, deloma na grajski pristavi. Njihova negotovo usoda se je uredila šele po osvoboditvi z nacionalizacijo graščine, njene obveznosti do siromašnih ormoških občanov pa so prevzeli socialni organi ljudske oblasti.
Kot smo iz povedanega spoznali, je ormoški špital skozi vso svojo zgodovino dejansko opravljal samo vlogo mestne hiralnice ah sirotišnice, pravo' bolnišnico pa je Ormož dobil šele konec 19. stoletja. Sklep o njeni postavitvi je bil sprejet leta 1896, odprta pa je bila jeseni leta 1898. Oskrbovanje bolnikov so prevzele bolniške sestre nemškega viteškega reda iz Brez na Koroškem in v ta namen ustanovile v Ormožu svojo poidružnico. Bolnišnica je bila sodobno opremljena in dobro založena z medicinskimi pripomočki. Leta 1937 je bila toliko' povečana, da je obsegala kirurški, interni, porodni, otroški in infekcijski oddelek. Imela je svo*-jega zdravnika in sprejela je lahko do 100 bolnikov. Leta 1948 je bila kot splošna bolnišnica ukinjena, njene bolnike je prevzela ptujska splošna bolnica, kjer se je sočasno ukinil oddelek za tuberkulozo in se prenesel v Ormož. Tako je v Ormožu nastala in se posebno po letu 1951 razvila specialistična TBC bolnica, ki je uspešno delovala vse do ukinitve leta 1966. Do te ukinitve je prišlo zaradi hitrega razvoja naše povojne zdravstvene službe v vseh panogah kurativne in predvsem preventivne dejavnosti in dviga življenjskega standarda, kar je vse vplivalo na kvalitetne premike v patologiji našega prebivalstva in predvsem na tako bistveno zmanjšanje števila TBC bolnikov, da so' postale nekatere TBC bolnice, med njimi ormoška, odvečne in so se postopoma ukinile. Na drugi strani pa je naraščanje duševne patologije in splošna insuficientncst tovrstnega posteljnega fonda zahtevala, da prevzame sproščene ubikacije psihiatrična služba. Ker je bila ustanovitev samostojne psihiatrične bolnice v Ormožu iz strokovno organizacijskih razlogov neizvedljiva, se je ormoška bolnica priključila kot psihiatrični oddelek k splošni bolnišnici Ptuj; s tem se je uresničil sodobni koncept povezovanja psihiatrije z ostalimi vejami medicine. Psihiatrični oddelek Ormož ima po opravljenih preureditvenih in organizacijskih posegih stadonarij s 160 bolniškimi posteljami ter je usposobljen tudi za ekstrahospitalne in ambulantne oblike dela v svojem naravnem zaledju. Organizacijsko predstavlja samostojno delovno eno-
to v sestavi bolnišnice, ki jo vodita svet delovne enote in predstojnik oddelka. Do leta 1948 (ko je bila bolnica še splošna) in do leta 1966 (ko je bila TBC bolnim) je služboval v bolnici le po en zdravnik, leta 1970 pa jih je bilo že 6. Ostalega personala je bilo: leta 1948 35 (od tega 5 strokovnih), leta 1955 58 (od tega 10 strokovnih), leta 1960 69 (od tega 14 strokovnih), leta 1966 70 (od tega 17 strokovnih) in leta 1970 85 (od tega 30 strokovnih). Viden je torej kvaliteten premik v povečanju števila strokovnega osebja, ki pa še ni končan. Na oddelku se zdravi okoli 160 bolnikov na dan. Ob koncu sestavka bi na kratko orisali samo še pomen splošne bolnišnice v tem delu Slovenije. Bolnišnica pokriva ozemlje ptujske in ormoške občine, k njej pa gravitira tudi znaten del občin Slovenska Bistrica, Ljutomer in sosednih hrvaških občin. Bolnica je doživela največji razvoj prav po osvoboditvi, in to v materialnem in organizacijskem kot tudi v strokovnem oziru. Prva dva elementa se kažeta predvsem v odpiranju novih oddelkov, pododdelkov in odsekov ter v nabavi vedno« novih, vedno boljših in vedno dragocenejših aparatur in instrumentov, zadnji pa v močno dvignjenem številu srednjega in višjega pa tudi visokega strokovnega osebja. Prvi ukrep, ki je bil storjen v prid zadnjega elementa, je bila ustanovitev detaširanega oddelka srednje medicinske šole Maribor, ki je deloval nekaj let pri tukajšnji bolnišnici za prva dva letnika in so ga obiskovali tudi bolničarji ostalih zdravstvenih ustanov s ptuj-sko-ormoškega ozemlja. Vpliv bolnice na splošno zdravstveno raven pa tudi pro-svetljenost tukajšnjega prebivalstva se kaže na vseh področjih higiensko-sani-tamih in zdravstvenih razmer, kot na primer pri umrljivosti dojenčkov, infekcijskih boleznih, zdravstveni kurativi ipd.
Stalna prezasedenost bolnišnice, predvsem pa pomanjkanje funkcionalnih prostorov na kirurškem in internem oddelku ter premajhni prostori za klinične laboratorije, za operacijski kompleks s spremljajočo postoperacijsko in intenzivno nego« bolnikov, za nezgodni odsek itd. so« narekovali nadaljnjo graditev bolnišnice v smeri kompletnejše in sodobnejše obravnave bolnika, ne da bi se pri tem bistveno povečal posteljni fond. Te investicije, ki so bile nujno potrebne za normalno poslovanje tako kompliciranega delovnega organizma, kot je modema bolnica, so tik pred uresničitvijo, z njimi bo« omogočena strokovno tako« izpopolnjena obdelava bolnikov, kot jo današnja stopnja medicinske znanosti zahteva.
Novi funkcionalni del kirurškega oddelka bo« imel v kletni etaži postajo za transfuzijo« krvi in bolnišnično« lekarno, v pritlični etaži prostore za urgentni sprejem bolnikov in kirurško specialistično ambulanto, v I. nadstropju kirurški operacijski blok s tremi operacijskimi dvoranami, ki bodo rabile tudi ginekolo-sko-porodniškemu «oddelku, ter oddelek za intenzivno nego z anestezijo, v II. nadstropju pa posteljni fond za najhujše poškodovance in kirurške otroške bolnike. Stara stavba kirurškega oddelka se bo v celoti uporabila za posteljni objekt tega oddelka, v njeni kleti pa se bo«do uredili prostori za centralno sterilizacijo.
V začetni fazi graditve je že tudi ambulantno-laboratorijski blok, s tem se bodo« pridobili prosto«ri za specialistično ambulanto za očesne in za nevropsihiatrične bolezni ter za centralne klinične laboratorije. S preselitvijo laboratorijev, lekarne in transfuzijske postaje se bodo sprostili prostori, ki bodo rabili predvsem razširitvi in ureditvi internega oddelka. Z uresničenjem opisanega ureditvenega programa, z zgraditvijo« in o«rganizacijo« novega ter reorganizacijo« starega bolnišničnega fonda bo doseženo, da bo bolnišnica zadostovala naraščajočim zdravstvenim potrebam okoliškega prebivalstva v nadaljnih 15 letih.
Naj končam sestavek s statističnimi podatki za leto 1973, ki nam dajejo najnovejši vpogled v obseg dela bolnišnice pred njeno« veliko reo«rganizacijo. V letu
1973 se je v bolnišnici zdravilo 10.438 bolnikov, oskrbnih dni je bilo 167.278. Zasedba posteljnega fonda, ki obsega 335 postelj v Ptuju in 160 v Ormožu, je bila 101,5 %. Ležalna doba na enega bolnika je znašala 16,02 dneva, vendar je glede dolžine šla izrazito na račun psihiatrije, kjer je presegala 70 dni. Opravljenih je bilo skupno okoli 29.000 ambulantnih pregledov in okoli 108.600 ambulantnih storitev. Opravljenega je bilo torej obilo dela kljub mnogim težavam, s katerimi se mora bolnišnična skupnost boriti ob svojih vsakodnevnih nalogah v skrbi za zdravje soljudi.
UPORABLJENA LITERATURA:
Peter Klasinc: Ubožni spital v Ormožu, Ormož skozi stoletja, Maribor 1973.
Teodora Čeč: 75 let ormoške bolnišnice, Ormož skozi stoletja, Maribor 1973.
Josef Felsner: Pettau und seine Umgebung, Ptuj 1895.
Nekatere podatke so mi dali na razpolago: Pokrajinski muzej Ptuj, Zgodovinski arhiv Ptuj in primarij dr. Aleksander Kuhar, kateremu se na tem mestu najlepše zahvaljujem.
ANLÄSSLICH DER HUNDERTJAHRFEIER DES KRANKENHAUSES »DR. JOŽE
POTRČ« IN PTUJ
Im Artikel, gewidmet der Hundertjahrfeier des Bestehens des Allgemeinen Krankenhauses »Dr. Jože Potrč« in Ptuj, stellt der Autor dar, in einer kurzen Schilderung, zuerst die Geschichte der Gesundheitsfürsorge im Bereich von Ptuj und Ormož. Diese Geschichte zeigte sich vor allem in der Errichtung und Betreuung der städtischen Spitäle, bestimmt für arme und obdachlose Bürger, für welche niemand sonst die Sorge trug und sie pflegte.
Das städtische Spital wurde im Jahre 1315 gegründet, reich dotiert in 1413, für eine kurze Zeit aufgehoben 1787, in den Jahren 1807 und 1835 jedoch wieder gut organisiert, bis es (Spital) die Gründung des Krankenhauses 1874 erreichte und in dessen Struktur als Siechenhaus übergegangen ist.
Das städtische Spital in Ormož, zwar schon im Jahre 1420 u. 1443 erwähnt, tatsächlich aber erst 1573 ins Leben gerufen, obwohl es eigenes Gebäude niemals besass. Trotz der Gründungsliste aus dem Jahre 1788, strichen die Pfleglinge in verschiedenen Stadthäusern herum, und nach dem Jahre 1911 u. 1929 in der Schlossmaierei. Das städtische Spital oder Armenanstalt ist nicht im Jahre 1898 in die Struktur des neugegründeten ordentlichen Krankenhauses übergegangen, sondern sein Leben bis zu den Nachkriegsjahren fristete, als die Sorge für die Pfleglinge die sozialen Organe der neuen Volksbehörden übernahmen.
Das Krankenhaus in Ptuj hat sich aus bescheidenen Anfängen, als unter demselben Dach sich die Chirurgie und die internen Abteilungen befanden, und das Siechenhaus in anderem Objekt, entwickelt, sodass es 1918 schon über 110 Betten, 134 Betten im Siechenhaus und 20 Personal verfügen konnte. Im Jahre 1936 wurde der Trakt mit den Operationsräumen zugebaut. Das Siechenhaus wurde während der Okkupation aufgehoben, und in ihre Räume wurde die interne Abteilung versetzt. Damals zählte das Krankenhaus 202 Betten, und ca. 70 beschäftigten Personals.
Den grössten Aufschwung erlebte das Krankenhaus nach der Befreiung. Im Jahre 1948 bekam es die Geburtsabteilung, 1949 die Kinderabteilung, 1953 die gynekologische Abteilung, 1954 neue Kinderabteilung. Im Jahre 1956 wurde das Krankenhauskomplex umzäunt, und 1958 wurden neuerrichtet: Die Station für die Bluttransfusion, die klinischen Laboratorien und die Bibliothek. Parallel mit der geschilderten Entwicklung des Krankenhauses, das 330 Standardbetten erreichte, wuchs auch seine organisatorische und technische Einrichtung und die Zahl des nötigen Personals, das die Zahl 400 überstieg. Von dem Erfolg der Tätigkeit des Krankenhauses sprechen auch die Zahlen der Patienten und der Pflegetage. Im Jahre 1946 gab es 4517 Patienten mit 56.518 Pflegetagen, und in den letzten Jahren indessen, durchschnittlich 11.000 Patienten mit ca. 164.000 Pflegetagen. In den letzten 10 Jahren war die Entwicklung des Krankenhauses wegen zunehmender Pflegebedürfnissen noch rascher: In Jahre 1965 wurde die gynekologische Spezialambulant eröffnet. Im Jahre 1969 enstanden: Die moderrnste RTG (Röntgenabteilung), die physikalische- u. Elektrotherapie, und die Ab-
teilung für die intensive Pflege und Anästhesie. Seit 1971 ist die funktionelle Abteilung der klinischen Abteilung im Bau, welche ein neues Kapitel in der Geschichte der fachmännischen Entwicklung des Krankenhauses in Ptuj, erschliessen wird.
Das im Jahre 1898 gegründete reguläre Krankenhaus in Ormož wurde 1918 allgemeines Krankenhaus, das, nach der Erweiterung in 1937, die gut ausgestattete chirurgische, interne, Geburts-, Kinder- u. Infektionsabteilung umfasste, und in ihnen je 100 Patienten ärtzlich behandelt werden konnten. Dieses Krankenhaus wurde 1948 aufgehoben und ins Krankenhaus für Tuberkulöse verwandelt, das besonders nach 1951 bis auf wiederholte Aufhebung im Oktober 1966 erfolgreich tätig war, als es in die psychiatrische Abteilung umgewandelt, und dem allgemeinen Krankenhaus in Ptuj angeschlossen wurde. Diese Abteilung umfasst jetzt 150 Betten, und 1970 6 Ärzte, 30 fachmännische und 55 andere Personen beschäftigte. Die Bedeutung des Krankenhauses für Ptuj — Ormož und benachbarte Gebiete ist gewaltig. Sein Einfluss lässt sich sehen auf dem allgemeinen Gesundheits- u. Aufklärungsniveau der Bevölkerung, in den hygienisch-sanitären und gesundheitlichen Verhältnissen, und schiesslich in der gut organisierten Hospitalisation. Mit den jährlich rund 10.500 Kranken, 12 Tagen Liegezeit und mit rund 164.000 Pflegetagen, okkupiert das allgemeine Krankenhaus in Ptuj den vierten Rang unter den 11 allgemeinen Krankenhäusern (ausser klinischer) in Slowenien. Dies beweist seine gute Organisation und den Erfolg seiner fachmännischer Arbeit, trotz manchen, vor allem materiellen, räumlichen, und technischen Schwierigkeiten.

Anton Klasinc
HALOZE V BOJU ZA STARO PRAVDO (Ob obletnici slovenskih kmečkih uporov)
Srednjeveški Ptuj je bil po zunanji podobi slikovito mesto.
Do današnjih dni je ohranil svoje značilnosti: na strmem hribu mogočen utrjen grad, tik pod njim nekdaj v obzidje zajeto mestece ob Dravi, na njegovem spodnjem in gornjem koncu mogočni, trdnjavam podobni stavbi minoritskega in dominikanskega samostana, ki sta se primerno vključevala v utrdbeni sistem mesta samega.
Ptuj predstavlja ob koncu srednjega veka živahno trgovsko mesto in važno postojanko mednarodne prehodne trgovine med ogrskimi in hrvatskimi deželami v Podonavju ter današnjim Slovenskim Primorjem, Trstom, Benetkami in vso Italijo. Domači trgovci iz rodbin Meichsner, Thumer, Swetkowitz ter številni italijanski iz rodbin Maffette, Mosconi, Regali, Lantheri, Marenzi, ki so se stalno naselili v Ptuju, so se uspešno- udejstvovali v tej trgovini in si z njo pridobili velika premoženja.
Ptuj je od poznega srednjega veka do zloma fevdalizma sedež treh zemljiških gospostev: ptujskega gradu in obeh samostanov.
Gospoščina ptujskega gradu (Herrschaft Ober Pettau) je imela svojo posest in podložnike severno, severovzhodno in vzhodno- od Ptuja po dolinah Grajene, Rogoznice in Pesnice, po obronkih Slovenskih goric in po spodnjem Ptujskem polju.
Zemljiška po-sest dominikanskega in minoritskega konventa se je razprostirala v zgornjih Halo-zah. Segala je od doline potoka R-ogatnice, skozi katero je potekala stara prometna zveza med Ptujem in Krapino ter Zagreb-om, do dolinske pre-graje na črti Majšperk—Stoperce—Rogatec. Vzhodni del Haloz do- hrvaške meje je imela zemljiška gospo-ska Bori (Anchenstain) v lasti ormoške ple^-miške rodbine Szekely.
ZGORNJE HALOZE — LAST GOSPODOV PTUJSKIH
Velik del Haloz so- si v 13. in 14. stoletju pridobili v svojo neposreidno last tedaj že mogočni in premožni gospodje Ptujski. Dobrih 300 let so v imenu salzburških nadškofov vladah nad Ptujem in njegovo širšo okolico vse do Ormoža in Središča. Mehtilda Ptujska je leta 1230 sodelovala pri ustanovitvi dominikanskega samostana v Ptuju. Za gradnjo samostana je podelila stavbišče in zagotovila konventu stalne dohodke za življenje ter redovno udejstvovanje.
Gospodje Ptujski so veljali za ustanovitelje samostana. V njegovi cerkvi so pokopavah člane svo-je rodbine, v samostanu s-o hranili svoj arhiv (dragocene
listine in rokopise). Po njihovem prizadevanju so pozneje vključili samostan in cerkev v mestno jedro in ju obdali z obzidjem in mogočnim stolpom ob Dravi.1
Malo pozneje so se naselili v Ptuju manjši bratje iz reda sv. Frančiška, minoriti imenovani, kot predstavniki preprostih beraških redov. Njihov samostan je bil v začetku prav majhen in skromen. Stal je na spodnjem koncu mesta ob Dravi, zato se ga je prijelo ime »spodnji« v nasprotju z dominikanskim, ki so ga imenovali »gornji« samostan.
Tudi za minoritski samostan so veljali za ustanovitelje gospodje Ptujski. Sredi 14. stoletja so omogočili povečanje samostana in njegov obstoj s primernimi dajatvami v blagu in denarju kot stalno', z listinami pravno zagotovljeno miloščino. Minoritski redovniki pa so za povračilo prav tako kakor dominikanci opravljali v ustanovnih listinah določene večne maše in druga cerkvena spominska opravila in obletnice za člane rodbine Ptujskih.2
Minoriti so se naselili v Ptuju z namenom, da bi opravljali versko misijonsko delo med slovenskim kmečkim prebivalstvom v Ptuju in njegovi širši okolici. Dominikanci so se kot predstavniki pridigarskega reda posvečali zlasti meščanstvu in plemstvu ter znanstvenemu delu. V 14. stoletje so si pridobili razne nepremičnine in dohodke na Ptujskem polju, v Ptuju, Mariboru in v Lipnici.
USTANOVNA DARILNA LISTINA ZA HALOZE
Okrog leta 1400 je imela nekdaj tako številna rodbina gospodov Ptujskih samo še enega predstavnika. Bil je to Bernard, sam bolehen in brez otrok.
Ptujski so že nad 150 let skrbno vzdrževali oba samostana in jima omogočali njuno duhovno^ poslanstvo. Zato razumemo Bernardovo zaskrbljenost za usodo obeh ptujskih redovniških naselbin po njegovi smrti.
Tako je Bernard Ptujski spomladi leta 1399 v obširni listini zase in za svoje dediče potrdil miloščino (elemosynas), ki so jo bili Ptujski že ob ustanovitvi podelili obema samostanoma, in razglasil novo večno ustanovo za nemoteno' izpolnjevanje vseh obveznosti, ki sta jih bila samostana prevzela.
Za primer, da sam umre brez potomcev in bi s tem rod Ptujskih v moškem rodu izumrl (»das Ich an leib Erben abgienge... also daz des namen von Pettaw nicht mer wer...«), podeli obema samostanoma v skupno večno last in posest (z vsemi pravicami) zemljiško1 posest gospodov Ptujskih (s podložniki in dohodki vseh vrst) v Halozah v uradih (upravno' teritorialnih enotah) JESENICA in PODLEHNIK, ki so njegova dedina in lastnina.
Listina podrobno navaja vrste dohodkov v blagu in denarju: zemljiški dena-rič (davek), zemljiško žito in vino, desetinsko žito, kokoši, jajca, laneno predivo, pšenični zdrob, kozliče in jagnjed, gommo (dajatve v vinu od vinogradov).
Za nepremičnine in ljudi ima listina naslednja določila: »Gornja dva urada podelim bratom pridigarskega reda (dominikancem) in manjšim bratom v spodnjem samostanu (minoritom) —• vsakemu konventu do polovice —: ljudi in posestva, gozdove, njive, poljia, vode, pašnike, ribolov, mejnike, zazidana in nezazidana zemljišča, naseljen in nenaseljen svet; vse z vsemi pravicami, častmi in dohodki, ki izvirajo' iz te posesti.«
Za pravilno' ocenitev razmerja med obema samostanoma kot fevdalnima zemljiškima gosposkama in njihovimi kmečkimi podložniki v Halozah v naslednjih stoletjih so zlasti pomembna naslednja določila v darilni listini Bernarda Ptujskega :
—^	-J'-
é/owT i J-	J’mr fAinhf l -£\lt- .i>y
v ^s^rrt0T"9nI^VvWe»’ '3vr	itlf' cA ft. ^.v
7*m fblni TfM-frT Tsitrtj&ih >//: t/orc/c" *"
_	_	U3v.r/ft ^OKff ptmtbQwucb*	*>ih^ _
xb'^*> r^ <**efr	hß &«■	<5**" *****	^
' ClfnOt&f)
v'sKjj>w«Ss^rtf
§. -n.-V»^ '3k* fi*<$ V^Vf^rf^^s^,1"{ ■ <>&*} ^_ * -' i $*&■>* Q~«%i•^v,^5^-/1N
ih~'*jfZi i.yt} <*~r(p£*>^rr^tf ¥***%—*e'Jù*
i Cy^ttr^mir At^■<^«. G"'*' £^~-«<M	"<?•**'	,
„ W-#
<>/ ' > Citrhtcnzt Ipvttnct-Canucbu ‘f&'ttUvA-t.
2P.yKSir	-^M> o—•<
**'4»{*’S-0 >—*- V"	«ß“ «■*••	'****'
^ y»flirt (pnr'Sn**	jji yhayf. <ar v*^<r <v~,	«-"?
—?A'r^
AwUfmAn<fiQe*cf csW #(rt,/i&>WW ,-v	jßymci~ ^^<«cfM*NVVwi*2-—^-----------	--
►Vmc/~ <£!»*»n«f»«|SfVVvvM»:
— , - ,	,	~~ S‘*/,	. ,
Gr" ö«*'sVr«r-f ©«ibsiw* *-* *••	G*~^*0
£)>« <^.<jUV~~'^,yt	*■*•{$ F^Xt
‘f*tv	jj.hr	G^öo ;»••/ Sv*
81	^	__. Q «-/"«-» V _	. ^ rv .-Js.ft«'»
, *^^9*” -’?«*• Q*»	»? >—»
I' »V,.*«.''	jf / r'»
CJW** 7 /2^7	^ tf,
~y\*~***^	^ ft i»3
/*5^/;^ >4^7-	;
.o
/	fl /	’	yy v'" ’ 7'rw , R / *
r§^^-Ä^ssy,x:>rcr;T
A
■ V&«
Slika 1: Urbar za zemljiško posest ptujskih samostanov v Halozah, 1440—1448
»Vse to pa sem podaril pod pogojem, da so podložniki prosti in svobodni plačila katere koli vrste davkov, s katerimi jih ne sme nihče obremenjevati (»daz dieselben Leut aller Stewr ledig vnd frey seyn vnd daran vnbeswert beleihen.«)
Za zavetnika (Vogta), ki naj ščiti in brani to ustanovo in oba samostana ter njunoi posest, je ustanovitelj zaprosil deželnega kneza dežele Štajerske.
Oba samostana sta se obvezala, da bosta natančno izpolnjevala vse že prej sprejete obveznosti glede večnih maš in drugih cerkvenih opravil ter spominskih svečanosti za vse pokojne člane rodbine Ptujskih.
Ako bi te obveznosti zanemarjala, ima deželni glavar pravico’, da jima podeljeno posest in dohodke odvzame.
Ustanovna listina je bila izdana leta 1399 na dan sv. Gregorja (12. marca). V svojem imenu ter v imenu dedičev in potomcev jo je pečatil Bernard Ptujski, za priče pa Bernardov sorodnik Urik Walssee, Harttel Pottandorf in Oton mlajši Stubenberg.3
ZGORNJE HALOZE POD NOVIMI GOSPODARJI
Bojazen bolehnega Bernarda Ptujskega, da bo ostal brez potomcev, se ni uresničila. V svojem drugem zakonu je leta 1403 dobil sina Friderika, pozneje nemirnega in slavohlepnega poslednjega predstavnika rodovine Ptujskih.
Z njegovo smrtjo dne 6. januarja 1438 je rodbina gospodov Ptujskih v moškem rodu izumrla.
S tem letom prideta oba ptujska samostana v dejansko posest uradov Jesenica in Podlehnik in z njima združenih dohodkov, kakor jima je bil vse to podelil z večno ustanovo Bernard Ptujski že leta 1399.
Po starem urbarju je bila na novo popisana posest po vaseh in zaselkih Haloz, podložniki in njihove naturalne ter denarne dajatve, kakor so jih dotlej dajali prejšnjim zemljiškim gospođom.
Oba samostana sta si dala zapisati svoja urbarja v letih 1440—1450 in sta še danes ohranjena.4
Novi gospodarji se seveda niso mnogo’ ozirali na stari urbar in na sorazmerno nizke dajatve podložnikov. Začeli so jih dvigovati in nalagati nove obveznosti ter davke.
Tedaj so se Haložani prvič dvignili proti svoji zemljiški gosposki in s svojimi pritožbami prišli celo do cesarja Friderika. Ta je bil kot deželni knez štajerski po ustanovni listini iz leta 1399 tudi njihov uradni zaščitnik in varuh.
Z listino, izdano 3. maja leta 1447 v Ptuju, je cesar v zvezi s spori in pritožbami točno določil vse obveznosti in dajatve podložnikov minoritskega in dominikanskega konventa v Ptuju.5
SVOBOŠČINE (PRIVILEGIJI) HALOŠKIH PODLOŽNIKOV IZ LETA 14 4 7
Obsežna listina, ki jo cesar imenuje »red« (Ordnung) ali statut, podrobno ureja razmerje med obema samostanoma in njihovimi podložniki glede njihovih obveznosti do zemljiške gosposke. Podložniki so to listino skozi stoletja smatrali za dragocen dokaz svojih svoboščin (Freyhait) in so se v vseh sporih in pravdah stalno nanjo sklicevali. Zemljiški gospodarji pa so jo' seveda radi po' svoje tolmačili in z njo cek» izpodbijali zahteve podložnikov glede tlake in drugih dajatev.
Ob podrobni vsebinski analizi listine izluščimo’ iz nje naslednja določila:
Podložniki (»leut vnd holden«) morajo’ dajati bratom (samostancem) ali njihovim oskrbnikom vse denarne in naturalne dajatve od zemljišč (»Zins, Dienst, Pfening, Wein-, Getraidzehend, pergrecht, hüner und andere essend dienst«) v tisti izmeri in navadi, kakor so jih prej dajali gospodom Ptujskim. V tej zvezi ni dovoljeno uvajati nobenih novosti ali sprememb.
Glede tlake (rabote), zaradi katere SO’ se bili cesarju podložniki pritožili, določa cesar naslednje:
Podložniki morajo dovažati samostanoma svoje zemljiške dajatve v blagu (žito in vino). Obenem morajo opraviti toliko delovnih dni (»tagwerch« — ta vrh), da navozijo v oba samostana drva za kurjavo, kakor so to delali tudi Ptujskim.
Imenovani bratje (dominikanci in minoriti) pa ne smejo v nobeni obliki obremenjevati podložnikov z nobeno drugo tlako (»mit keiner and-erlay Robat nicht beladen noch beschweren sullen in khain Weis-«).
Bratje moraj O' soditi podložnikom po starem običaju in pravu, kakor je v veljavi med ljudmi samimi in v njihovem sosedstvu — milo, ne preostro, tako kakor so bili podložniki prej navajeni (»nach Genaden vnd an der leut verderben«).
O davkih cesar določa in ukazuje:
Bratje ne smejo podložnikom nalagati in od njih izterjevati nobenih davkov in naklad (»-kamer lay stewr noch Auf leg«). Tudi podložniki niso- dolžni dajati nobenih davkov, marveč samo- običajne dajatve od zemljišč (Zins-činž), s katerimi se morajo bratje zadovoljiti, kakor je bilo to do sedaj.
Ako bodo cesar kot deželni knez ali njegovi nasledniki razpisali zase ali za deželo davke ali naklade, jih bodo razpisovali in pobirali od podložnikov njegovi ljudje, ki jim bo to on ukazal.
Zavetnik (Vogt) obeh ptujskih samostanov je deželni vladar in si onadva ne moreta izbrati drugega zaščitnika.
V	zvezi z odstavljanjem podložnikov s kmetij in z naseljevanjem praznih imata oba samostana enake pravice, kakor so jih imeli Ptujski.
Vsakokratni glavar dežele Štajerske naj samostanske brate in njihove podložnike (»Klosterleuth vnd Urbarleuth«) ščiti in brani. V vseh zadevah, v katerih se bodo obračali nanj, naj podložnikom svetuje in pomaga zoper nasilje in krivico.
V	vseh morebitnih sporih v zvezi z gornjimi določili tega reda (statuta) bo O'đločal in razsojal štajerski deželni glavar. Ta bo skrbno pazil, da bodo ta odlok spoštovali in se po njem ravnali. Ako ga kdo ne bo spoštoval, ga bo cesar, ako-za to zve, ukazal strogo kaznovati.
To so- najvažnejša določila tega cesarskega patenta (odloka). Nanj so se v poznejših stoletjih, zlasti še v sedemnajstem, tolikokrat —• žal, skoraj vedno brezuspešno — sklicevali haloški kmečki podložniki proti svoji zemljiški gosposki.
SKUPNA POSEST — VIR NESPORAZUMOV IN SPOROV
Skupna zemljiška posest z vsemi dohodki je kmalu začela povzročati med obema samostanoma nesporazume, razprtije, spore in pravde. Zato- sta se leta 1461 zedinila, da si proti določilom ustanovnega pisma iz leta 1399 razdelita doslej skupno posest iz ustanove Ptujskih v uradih Jesenica in Podlehnik.
Cesar Friderik je 3. septembra 1461 s posebno listino' potrdil to- delitev. V listini so imenoma navedene vasi in zaselki v gornjem uradu z nazivom Jesenica in v spodnjem uradu z imenom Podlehnik.6
Dominikanci so dobili v gornjem uradu 28 vasi in zaselkov, v spodnjem 14, skupno- 42. Minoritom je pripadlo v gornjem uradu 23 naselij, v spodnjem 12, skupno 35.
Oba samostana imata še nadalje skupno sodstvo v obeh uradih in dosežeta pozneje tudi pravico do višjega (kriminalnega) sodstva na svojem območju. Sodila sta torej lahko tudi o- življenju in smrti svojih podložnikov (»krvava rihta«). To pa sta navadno prepuščala gospostvu Ptujski grad ali posebnemu deželskemu sodniku.
Vsak samostan ima odslej v dodeljenih vaseh in na kmetijah popolno- oblast, neodvisno od drugega.
Razdeljena je bila zemljiška posest (kmetije, vinogradi) z vsemi ljudmi in dohodki vsake vrste.
Vinsko in žitno desetino- vsako- leto- oba samostana po svojih predstavnikih skupno- popišeta in nato razdelita n,a polovico.
Go-rnina je bila že p-rej razdeljena in je pri tem tudi ostalo. Vendar pa so jo ob tej priložnosti na novo popisali in porazdelili na enake dele med oba samostana.
Kljub podrobni -razdelitvi pa je med obema samostanoma v 16. in 17. stoletju prihajalo -do pogostnih medsebojnih sporov in dolgotrajnih pravd v zvezi z motenjem posesti in s prilaščanjem ter oškodovanjem dohodkov in pravic.
Oba konventa nastopata pač v glavnem kot fevdalna zemljiška gospodarja z vsemi merili, pravicami in pooblastili, ki jih je nosilcem pa-trimonialne posesti dajal tedanji fevdalni družbeni red.
Pravo duhovno poslanstvo obeh redov je v obdobju reformacije in protireformacije ob prevladujočem številu redovnikov italijanskega porekla prav malo prihajalo do- izraza.
Premoženje in njegovo kopičenje na račun povečanih zahtev do podložnikov ter njegovoi ohranjevanje za vsako- ceno- in prizadevanje za do-nosno gospodarstvo je oviralo in zadrževalo versko duhovno poslanstvo obeh redovnih naselbin v Ptuju.
Medsebojni spori in pravde ter težave in skrbi z »upornimi« podložniki v Halozah so- značilni za življenje in delovanje obeh konventov v prvem in drugem stoletju novega veka.
S po-novnimi potrditvami večne ustanove gospodov Ptujskih in zavetništva Habsburžanov kot deželnih knezov ,zlasti cesarja Maksimilijana iz let 1493, 1494, 1496, sta si oba samostana ohranjala in potrjevala donosno zemljiško posest v Halozah.
Tudi haloškim podložnikom je v nemirnem letu 1573, ko je izbruhnil veliki slovensko-hrvaški kmečki upor, nadvojvoda Karel potrdil njihove svoboščine, statut cesarja Friderika iz let-a 1447.
SREDNJEVEŠKI URBAR ZA POSEST V ZGORNJIH HALOZAH
Po letu 1438 sestavljen urbar je bil napravljen po starem urbarju gospodov Ptujskih in po p-odro-bnem popisu zemljiške posesti ob prevzemu po- o-beh samostanih. Po tem urbarju sta si minoritski in dominikanski samostan dala napraviti posebna urb-arska zapisa, ki sta ju vključila vsak v svo-jo kopialno- knjigo. Ta dva zapisa iz sredine 15. stoletja sta do danes ohranjena, eden v kopi-alni knjigi dominikanskega, drugi v ko-pialni knjigi minoritskega samostana.7
Kljub manjšim razlikam se oba urbarja lepo- dopolnjujeta in skupno z delilno listino cesarja Friderika iz leta 1461 predstavljata dragocen vir za preučevanje gospodarske in socialne zgodovine Haloz v nemirnem obdobju pred zatonom srednjega veka.
Naslednji po-pis vasi in zaselkov v gornjem in spodnjem uradu temelji n-a obeh urbarskih zapisih in omogoča pregled nad zemljepisno razširjenostjo, velikostjo in dohodki enega in drugega samostana v zgornjih Halozah.
Razdelitev dotlej skupne posesti po letu 1461 med dominikance ( = D) in minorite ( = M) je označena pri omemhi vsake vasi s črkama D in M.
Ta urad je zajemal vasi v območju potokov Skrabska in Jesenica. Tudi ime je povzel po potoku Jesenica, ki priteka izpod Donačke gore, teče skozi Naraplje in se pri Vapči vasi izliva v Dravinjo.
Sodstvo imata v tem uradu oba samostana skupno. Vsaka naseljena kmetija služi p oi 3 demariče ali po en dan tlake. Vinsko in žitno desetino delijo na tri dele, tako da prejmeta oba samostana dve tretjini, eno tretjino pa župnik v Majšperku.
Naselja v tem uradu so:
VAPCA VAS (Schephendorf, Valpo-tschavess) ima 9 kmetij ; eno od teh ima župan. Vsaka od osmih kmetij služi (daje po obveznosti) po 3 mere (okrog 360 litrov) pšenice in prav toliko ovsa,-skupno okrog 29 hi pšenice in toliko ovsa. Poleg tega služi vsaka kmetija tudi po- 2 mali merici pšeničnega zdroba. Vsaka vas je morala dajati tudi posebne dajatve, navadno v pšenici in ovsu, včasih s perutnino in z enodnevno tlako, oskrbniku zemljiškega gospostva in upravnemu voditelju zemljiškega urada, ki so ga imenovali tudi offieialis, Ambtmann, Waltpot, Schepho-ali Schaffer.
V Vapči (Valpečji) vasi je bil sedež takega oskrbnika; po njem je dobila vas tudi ime. Tu je dobival od vsake kmetije po dva kuplenika (= mera okrog 20 1) pšenice in prav toliko ovsa ter po eno povesmo lanene- preje.
Od tako imenovanih malih pravic (dajatev, Kleinrecht) je dajala vsaka kmetija po 2 kokoši in 15 jajc. -— M
STOGOVCI (Sto-gasdo-rf): 13 kmetij in en mlin. — Kmetje dajej-o- desetino od prosa, vsaka kmetija po- 2 kuplenika (40 1) ,eno kokoš in eno povesmo lanu. — M
NARAPLJE (Schmitzdorf): 10 kmetij in 3 domci. — D
LAZE (Lazzenitz), zaselek blizu vasi Preša s štirimi kmetijami. •— D
MENIK (Meyno) pri Nadolah ima štiri kmetije. — D
STANECKA VAS (Stando-rf, Tanndorf) ob Dravinji, ima 11 kmetij. Deset kmetij (ena je župano-va in prosta) služi po 360 litrov pšenice in ovsa, po- 14 pfenigov (denaričev ah penezov) za dajatev od zemlje (zins = činž), po 3 kokoši in 15 jajc ter po dve mali merici (okrog 2 litra) zdroba. Za desetino od p-ros-a (Hirschzehend) daje vsaka kmetija poi 2 kuplenika (o-. 40 1) prosa, enega petelina in povesmo lanu. — D
SV. BOLFENK (Am Perg) ima 9 kmetij, od teh ima eno- župan Bratko, ki daje od nje samo enega kozlička. — Vsak župan je obenem predstavnik in pomožni organ zemljiške gosposke, zato uživa kmetijo brez rednih dajatev. JELOVEC (Yelo'Wetz) s 17 kmetijami, od katerih je samo 7 naseljenih, predstavlja območje, ki je že zgodaj začelo propadati. Orna zemljišča so- spremenjena v pašnike, delno jih je že začel zaraščati gozd. Ta j-e sredi 17. stoletja zaje-1 že dobri dve tretjini celotnega hribovitega oko-liša. — D ŽITECA VAS (Seyttendorf) ima 6 kmetij in eno župansko (župnioo) ter en mlin. — D
PŠETNA GRABA (Lubsettental) : 5 naseljenih in ena pusta (prazna) kmetija. — D
MARINA VAS (Marindo-rf) ima 9 kmetij in en mlin. — D
Naselje TOMAJE (To-mayn) s 5 kmetijami, KUPČINJI VRH (Gubsenperg) s šestimi in NADOLE (Im Do-1) s petimi kmetijami ter HRIBER (Auf dem Perg) s tremi kmetijami predstavljajo- v urbarju posebno enoto- ter so tudi enako obremenjene z dajatvami. Vse. •— M
KRIŽA VAS (Chrewtz): 9 kmetij in 3 donaci. Domci so najmanjše kmečke obdelovalne enote s hišo in z nekaj zemlje. Tukaj daje vsak domec po 24 dema-ričev za činž, 3 kokoši in 15 jajc ter po eno merico (okrog 2 1) boba. — M VULČNA VAS (Wolitschendorf) spada h Križi vasi, ima 10 kmetij in eno1 pusto, že zaraslo z gozdom. Kmetije služijo1 v isti višini kakor tiste v Križi vasi. — M VINARJE (Weinczurln) : 11 kmetij -— M
KOČICE (1453: Cotschitza, verjetno tudi Wultschitzendorf) : 9 kmetij — D RADNI DOL (Radendol) : 5 kmetij, od teh 2 pusti ■— D
Današnja naselja PODGORO, na pobočju hriba Resenik, GRADIŠČE, KOREN-SE (= Gorenjšče) in MEDGORJE so v urbarju označena z imeni Razzenik, Ni-der, Ober, Murzeldorf in Zwischenpergen. Skupno so imela samo 13 kmetij. — D ZAVRŠE (Zabersche) : 5 kmetij — M ŽETALE (Schiltem, tudi Micheldorf) :
Tu je samo 5 kmetij, ki so jih dominikanci najprej zastavili, leta 1669 pa z drugimi vasmi iz tega urada prodali za 4000 goldinarjev Petru Curti, gospodarju gospostva Rogatec. — V zgodovinskih virih pa se Žetale omenjajo že leta 1228, ko je to vas kupil Hartnid Ptujski. —
Dominikanci so' iz gornje kupnine kupili več vinogradov v Majskem vrhu pri Podlehniku in si tako' močno povečal svojo dominikalno (lastno) posest, za katero pa so1 morali podložniki opravljati več tlake, ki so1 se ji seveda upirali. Štiri kmetije — ena je bila županova in prosta ■—• so dajale po 36 denaričev, 2 četrtaka (okrog 500 litrov) ovsa, 3 kokoši, 10 jajc ter vse skupaj 3 vedra (okrog 150 1) vina. Na račun desetine od prosa je vsaka kmetija služila po dva kuplenika (o. 40 1) prosa. — D
Današnja zaselka PODGAJ in samotna kmetija PODGORŠEK pri Žetalah sta verjetnoi ostanka naselij v urbarju z imeni Nyder Gay in Unter dem Stain, ki sta imela skupno 6 kmetij. — D
ROGATNICA, VODOLE in MRŽE — v urbarju Rogatnicz, Nabadol in Meros — sestavljajo drugo naselbinsko enoto v okolici Žetal. Skupno so imele 10 kmetij in en mlin. ■— D
ČERMOŽIŠE (Stremoschizz in Chlain Stremoschizz) pod Donačko goro ima 16 kmetij in 2 mlina. Dve kmetiji sta pusti in zarasli z gozdom. Rad bi si jih prisvojil Celjan (Friderik Celjski). — M
TRAVNI POTOK (Graspach): 6 kmetij, 1 mlin. V spodnjem Travnem potoku je 5 kmetij, ki so vse puste. Rad bi si jih prisvojil Celjan. Samostan jih je prepustil svojim podložnikom za pašo, da mu ne propadejo. — M STOPERCE (Stamphem) imajo poleg županske še sedem kmetij. Vsaka daje letno po tri mere (3601) pšenice in prav toliko ovsa, po 3 kokoši in 10 jajc ter po 23 denaričev za činž. Desetinoi dajejo' od prosa. Od mlina služijo 32 denaričev in 2 kopuna. — M
STRMEC (Gross-Stermecz, Chlain Stermeez): skupno 21 kmetij. V Velikem Strmcu jih je 16, vendar sta samo dve naseljeni. V Malem Strmcu vseh 5 kmetij velja za eno in služi eno marko (160 denaričev) ter 6 kokoši in 20 jajc. Naseljene kmetije služijo nekaj prosa ter nekaj malega v denarju. — M SUČJE (Schucze): od 5 kmetij so 4 nenaseljene. K tej vasi prištevajo1 tudi zaselke »Ladisla, Unter dem Schutzen in Unter dem Rasdelnick« s po eno kmetijo, vse v območju hriba Resenik, jugozahodno od Stoperc.
Tu je ležal tudi »Razdelnik« s 6 kmetijami, dames nepoznan. — M PRAŠNJAK (Prising): naselje pri Strmcu na meji z rogaško gospoščino. Urbar govori o lepi gori s 5 kmetijami, ki soi vse puste. Uničuje jih in si jih prisvaja Celjan, ki prihaja tja na lov. — M
GNANI VRH in FIDERŠKI VRH (Gnauwnperg, Fridreichsperg) s 5 in 2 kmetijama zahodno od Stoperc. Kmetije so siromašne in služijo samo z denarjem in prosom.. ■— M
GRDINA (Geydersdorf): 9 kmetij in še ena kmetija v Dolu (Dobrechtental) ter en mlin. Ena kmetija je znatno1 večja in daje 4,5 mere ali 540 litrov pšenice in tudi toliko ovsa. Ostalih 7 kmetij daje po 3 mere ali skupno po 2520 1 pšenice in toliko ovsa. — D
CRESNJEVA GRABA (Cherspach) : 6 kmetij — D
GABERNIK (Petergabernik) jugovzhodno od Stoperc, ima 6 kmetij. — D SVECA (Swetzdorf) ob cesti med Majšperkom in Stopercami ima 7 kmetij. Od teh ima eno> župan, ki služi zanjo' 50 denaričev. Od mlina daje župan 20 detna-ričev in 2 kopuna.
Štiri kmetije so v dolini in imajo večje dajatve. Dva domca služita samo po 12 denaričev. ■— D
RAZBANK (Razbonik) ima 6 kmetij, ki služijo večinoma proso in nekaj v denarju. Naselje ima celo dva mlina. Enega izkorišča župan Tynn, drugega neki Zorko. •— M
Naselja SELE (Gschiezz), KALIŠE (Ghalisch) in SLEPECNIK (Plintendol) v okolice Sveče in Stoperc so imela po' 5 kmetij. V urbarju pa je za vse kmetije vseh treh naselij navedeno, da so že dolgo časa puste in zarasle z gozdom. •— M BREG (Am Rain) pri Dravinji ima 6 kmetij, od katerih so 3 puste. Pod Bregom je tudi ribolovnica z zemljiščem in pripada obema samostanoma. Mlin, ki ga je bil na Dravinji dal postaviti Holnnekker (gospodar gradu Majšperk) in ki meji z jezom na samostansko posestvo, je opustel. ■— M PREŠA (Press) leži v ravnini in ima 12 kmetij ter 3 domce. Kmetije dajejo po 3 mere (360 1) pšenice in tudi toliko ovsa. Skupno daje 11 kmetij (županska je izvzeta) 3960 litrov pšenice in tudi prav toliko ovsa. — M SKRBLJE (Zkerblach) so tudi v ravnini, imajo 10 kmetij in en domec. Kmetije služijo' po 2 meri pšenice in ovsa ter po 3 kokoši, 15 jajc in po eno malo merico' pšeničnega zdroba. Vsaka kmetija plačuje tudi po 7 in pol denariča zemljiškega davka. Za desetino daje vsaka kmetija po dva kuplemika prosa, po enega petelina ter eno povesmo lanu.
Samostanski oskrbnik iz urada Jesenica sprejema od vsake kmetije po en korec (40 litrov) pšenice in ovsa. — D
PODLOŽ (Pödlos): 3 in pol kmetije in en dvorec (Hof), katerega lastnik je Schwerczel. Na potoku Poljskava je mlin, od katerega dajejo po 4 kopune letno. — D
JUROVSKA VAS (Jureingeschiezz pey der Pulezkaw) ima 7 kmetij. Vsaka daje po 3 mere ovsa ter za čini 52 denaričev. Župan Benedikt in neki Štefan imata pravioo do ribolova.
Prebivalci te vasi so bili obvezani, da so še sredi 16. stoletja prinašali dominikanskemu konventu v Ptuj v zimskih mesecih vsakih 14 dni skledo rib, ki zadoščajo za eno' kosilo samostanski družini, v poletnih mesecih pa vsak teden 50 rakov iz voda svoje vasi. Zaradi teh obveznosti je tekla dolgotrajna pravda, s katero so podložniki dosegli, da so jim prejšnje obveznosti znižali na polovico, to je do zgoraj označenih količin.
Gornina v uradu Jesenica
Od vinogradov, ki niso spadali k podložniški zemljiški posesti, marveč je zanje veljalo posebno pravo' (Bergrecht), ki ne pozna podložništva, so uporabniki (podložni kmetje, svobodni meščani, plemstvo, duhovščina in verske ustanove) dajali
3 — Ptujski zbornik — IV
33
fevdnemu gospodarju te vinogradniške posesti dajatev v vinskem pridelku, imenovanem gomma. Bila je količinsko1 določena za vsak samostojen vinograd glede na njegovo velikost in na poprečen pridelek daljšega časovnega obdobja.
Popis gornine v dominikanskem urbarju iz leta 1451 našteva v uradu Jesenica 23 vinskih vrhov, večinoma z imeni naselij in še ožjimi krajevnimi označbami. Po teh vinskih vrhovih je popisano 424 vinogradov z imeni njihovih uporabnikov ter s krajem, odkod so. Bili so skoraj brez izjeme kmetje iz okoliških vasi. Nekateri so imeli tudi po več vinogradov, zlasti župani. Vinogradi pa niso bili posebno veliki, saj znaša poprečna dajatev na en vinograd samo po eno vedro (okrog 50 litrov) vina.
Od vinogradov v jeseniškem uradu sta prejemala oba samostana vsako1 leto okrog 20.000 litrov ali 200 hektolitrov vina, ki so ga morali sogorniki (vinogradniki) pripeljati v samostanske kleti v Ptuj.
Spodnji urad — Podlehnik
Podlehniški urad obsega naselja v dolini potoka Rogatnica od Dravinje do Kozmincev in Žetal ter vinorodno gričevje na levi strani doline Rogatnice.
Kmetije in njihove dajatve so bile popisane v letih 1440—1448. Urbar je ohranjen v kopialnih knjigah obeh samostanov. Tudi v tem uradu imata oba samostana skupno pravico do1 nižjega in višjega sodstva.
Naselja v podlehniškem uradu so naslednja:
JUROVCI (Juriatsch) ob Dravinji imajo 9 in pol kmetije. Ravninska vas je precej bogata, zato ima tudi višje dajatve. Vsaka kmetija služi po 3 mere (360 1) pšenice in tudi toliko rži ter po 6 mer (720 1) ovsa, po 4 kokoši in 10 jajc. Celotna vas daje tudi 4 kozliče. Za oskrbnika, ki je upravni vodja in predstavnik samostanske zemljiške gosposke v uradu Podlehnik, daje vsaka kmetija po 20 litrov prosa. — M
SPODNJA PRISTAVA (Mayrhofl) z 8 kmetijami daje celo po 4 mere (480 1) pšenice in toliko ovsa na kmetijo. V vasi je tudi en domec, ki služi 18 dena-ričev. — D
LUBSTAVA (Lubstawa), zaselek na položnem gričevju, ima samo 4 kmetije, ki vse služijo samo v denarju. •— D
PODLEHNIK (Iiechtenek) ima samo 12 domcev, ki dajejo po 15 denaričev, 2 kokoši in 15 jajc. Za oskrbnika urada Podlehnik dela vsak domec po en dan tlake na leto. Podlehnik torej ni predstavljal kmečkega naselja s kmetijami starejše kolonizacije, pač pa mlajšo^ naselbino, ki je nastala ob upravnem jedru zemljiške gosposke. — M
Czebelsdorf (vas blizu Podlehnika, o kateri danes ni več sledov) : 6 kmetij z mlinom in z dajatvami v pšenici, ovsu in bobu. — D VELIKA VAS (Grossdorf, tudi Micheldorf) blizu Sv. Trojice v Halozah: 8 kmetij s precejšnjimi dajatvami v pšenici, ovsu, prosu in bobu. Vsaka kmetija služi tudi po 6 kokoši, jajc ter po enega kozlića. — D (Ambtmannsdorf, tudi Blasendorf): neugotovljena vas blizu poznejšega minoritskega gradiča Gojkova v dolini nedaleč od Nove cerkve. Vas je imela 7 kmetij in en domec. Dajatve so bile v isti višini kakor v Veliki vasi. — Tu sta oba samostana prejemala tudi desetino od vina. Eno tretjino je dobival župnik pri Sv. Vidu. — M
&
Slika 2: Posest ptujskih samostanov v gornjem uradu v Halozah
MALI IN VELIKI JABLOVEC (Yablanowecz, Jablowetz) se razprostira na pobočjih in slemenih nad dolino. Posest je skromna in razdrobljena. Kmetije: 2 ceh, 5 polovičnih, ena četrtinska. Župan Martin ima dve polovični kmetiji. Od njih služi dajatve kakor ostali kmetje od svojih. Desetino od vina dajejo kakor v prejšnji vasi. •—• M
ZAKL (In dem Sakel): 3 polovične kmetije, od teh ena pusta. — M PAVLOVCI (Pawlowtz) pri Stanošini: skupno 5 in pol kmetije, od teh dve polovični pusti. Služijo' v poprečni višini. — M
(Ybansdorf, Ybanitschdorf) lokalizirajo južno od Stanošine. Vas je imela samo 4 kmetije, od teh so bile 3 polovične nenaseljene. Župan je služil od mlina 12 denaričev. -— M
STANOŠINA (Stanoschin) : 4 kmetije, 2 polovični sta nenaseljeni. Župan ima posebej eno polovično kmetijo, od katere daje samo en mali štrtinjak (40 1) pšenice. ■— M
STRAJNA (Strandorf) : 7 polovičnih kmetij ; vsaka služi po 40 1 pšenice in po 80 1 ovsa. Ostale dajatve so za posamezne kmetije precej različne. ■—• D RODNI VRH (Radwen, Radwenz): 2 domca in 9 kmetij, od teh 2 pusti. Od ene teh plačuje župan Urban 60 denaričev, dokler ne bo zopet naseljena. Domca služita po 45 denaričev in po 2 kokoši. — D (Supislawetz... in der eben): danes verjetno Spodnje in Zgornje Ravne v dolini potoka Rogatnica med Žetalami in Kozminci. Vas je imela 8 kmetij v ravnini in mlin. — D
VARVO SELO (Warowe Zeli), na visoki planoti pod Macljem vzhoidmo od Žetal, ima 7 kmetij, ki služijo v denarju po 20 ali 40 denaričev. ■— D DEŽNO (In der Deschen): raztreseno naselje po vinorodnem gričevju južno od Dravinje ima 7 kmetij, ki služijo zelo različno v blagu in denarju. Martin služi od ene kmetije 40 denaričev in 2 kokoši, Gomze od druge 60 denaričev. Kmet Ostanek od tretje celo 6 šilingov (= 180 denaričev) in 6 kokoši. — D CRNEJI VRH (Am Schwarzberg, tudi Tschernenađorf): zaselek v območju Rodnega vrha je imel 5 kmetij s skromnimi dajatvami v pšenici, ovsu in bobu. Eno dotlej pusto kmetijo’ so pred nedavnim na novo naselili ter ji naložili malenkostne dajatve. —
KORPA GORA v Halozah (Chorb in der Chalaz) v območju Gorce in Sv. Trojice ima samo 3 kmetije in služijo samo v denarju. —
GORCA (Goritzen auff dem Puchel) ima tudi samo 3 kmetije, ki služijo' po 44 denaričev. Desetino dajejo od prosa: po dva vršnika (= mera) ali 80 litrov prosa in po 2 denariča od vršnika. Oskrbnik podlehniškega urada prejme od vsake kmetije po en kuplenik (20 1) prosa in po enodnevno tlako'. — DRAGOŠlC (Dragoschitsch) : zaselek v območju Rodnega vrha ima 4 kmetije in en domec. Tri kmetije služijo po 40 litrov pšenice, po 80 1 ovsa in po 12 denaričev ter 4 kokoši in 10 jajc in še po' eno malo mero boba.
Oskrbniku služijo kmetije s po enodnevno tlako. —
Gomma v uradu Podlehnik
Popis gornine v tem uradu je bil opravljen leta 1440, ko so sestavili tudi urbar za podložniško' posest v tem uradu.
Oba samostana sta prejemala gomino z 10 vinskih vrhov, na katerih je bilo samo 169 vinogradov. Ti so- dajali letno 261 veder ali 130 hektolitrov gornine, torej poprečno poldrugo vedro na vinograd.
Skupno zemljiško posest v obeh uradih kaže naslednja razpredelnica:
urad	vasi in naselja skupno		kmetije naseljene	puste	donaci	mlini
JESENICA	51	338	283	55	12	11
PODLEHNIK	22	102	96	6	17	2
Skupno	73	440	379	61	29	13
Velikost vasi in naselij v uradu Jesenica: 6 vasi ima do- 3 kmetije, 13 vasi do 5 kmetij, 16 vasi do 8 kmetij, 9 vasi ima do 10 kmetij in samo 7 vasi ima nad 10 kmetij. Naselja so bila glede na izoblikovanost terena sorazmerno majhna. V višjih predelih je bilo' mnogo kmetij opustelih, v celoti nad 15 %.
PODLOŽNIKI, NJIHOVE URBARIANNE DAJATVE IN SLUŽNOSTI
Za lažje razumevanje urbarjev in v njih zapisanih obveznosti kmetov podložnikov do svojih gospodarjev, lastnikov obdelane in neobdelane zemlje v določenem okolišu, nam rabi pregled dajatev in služnosti, ki so jih morali kmetje dajati za odškodnino za zemljo, prevzeto v uporabo in obdelovanje.
Z osvojitvami frankovskega cesarja Karla Velikega so po letu 800 tudi naši kraji prešli v okvir nove državne in družbene ureditve, ki se je bila do tega časa že razvila v zahodni Evropi. To je bil fevdalizem, po katerem je najvišji gospodar in lastnik vse, zlasti novo osvojene zemlje državni vladar kot nosilec najvišje svetne oblasti.
Od svobodnega Slovenca do nevoljnika in tlačana
Karel Veliki je tudi v naših krajih razdelil ogromna ozemlja raznim svetnim in cerkvenim velikašem. Vse slovenske pokrajine so postale sčasoma njihova prava lastnina, oni sami pa neomejeni gospodarji nad zemljo in nad ljudmi, ki so na zemlji živeli.
Tako je dobila na Štajerskem veliko zemljiško posest salzburška nadškofija, ki je ob Dravi cerkveno mejila na oglejsko patriarhijo. Najimenitnejša salzburška posest v Sloveniji je bil starodavni Ptuj z bližnjo in daijno okolico.
Slovenske dežele pa v 10. in 11. stoletju privabljajo tudi mnogo nemških plemičev, ki dobivajo od cesarjev v fevd zemljo in njene prebivalce Slovence.
Ti plemenitniki višjega ali nižjega rodu si postavljajo na primernih krajih dvorce za svoja stalna bivališča. Ti dvorci postajajo tudi upravna središča njihovih obsežnih posestev. Sčasoma svoje dvorce povečujejo, in tako nastajajo gradovi, obdani z gospodarskimi poslopji, kot stalna bivališča fevdalnih zemljiških gospodarjev.
Gospodar (»•der Herr«) živi v gradu in s svojimi hlapci ter deklami, ki jih smatra za blago, katero je mogoče prodati ali zamenjati, obdeluje določen del svoje obsežne zemljiške posesti. Ostalo za obdelovanje primemo zemljo deli v obdelovalne enote, hube ali kmetije imenovane, v velikosti 12 do 15 ha in daje v najem okoliškim in drugim prebivalcem, ki jih je sam privedel od drugod, zlasti iz nemških dežel kot naselnike ali koloniste. S temi vsemi sklepa neke vrste zasebne pravne pogodbe (»Stift«), ki so izhodišče in skozi stoletja stalna podlaga zapletenih razmerij med kmeti podložniki in njihovimi zemljiškimi gospodarji.
Kmetje se na zunaj prostovoljno uklanjajo svojemu gospodarju. Ta jih prevzema v varstvo kot njihov vodnik in sodnik, oni pa so svobodni ali polsvobodni njegovi podložniki.
Kmetje prejemajo izmerjene kmetije v uporabno last, zato pa obenem prevzemajo za podeljeno zemljo in njeno izkoriščanje določene obveznosti.
Težko je življenje podložnika in tlačana
Sprva so prejemali kmetje posestva za določene dajatve (Zins-činž) ali služnosti (Dienst) samo za določen čas, navadno do smrti. Take kmetije imenujejo
»Freistift«, kmete pa »Freimann, Freileute, Freistifter«. Pogodba po dogovorjenem roku ali ob smrti preneha in zemljiški gospod svobodno razpolaga s kmetijo. To je najtežja oblika prevzema zemlje v obdelovanje.
Podložniki živijo' na kmetijah, imajo hiše, živino in polja, vendar so privezani na grudo (»glebae adscript!«). Sami ne morejo zapustiti kmetij, gospodar pa jih lahko ob najmanjšem vzroku vsak čas požene z njih, njihove obveznosti pa poljubno spreminja in veča. Poročajo se lahko samo z gospodarjevim dovoljenjem. Ce je žena s področja drugega zemljiškega gospoda, otroke iz takega zakona delijo za podložnike med obe gosposki.
V začetku novega veka se je položaj podložnikov glede odvisnosti od zemljiških gospodarjev zboljšal.
Počasi se je prebilo do' veljave novo pogodbeno razmerje med kmetom, ki uživa kmetijo, in njegovim gospodarjem. Ta je namreč prodal — v denarni stiski ali iz drugih razlogov — podložniku dosedanjo kmetijo (Freistift) v trajen dedni zakup (Kaufreeht, kafrtni grunt). Mnogi kmetje pa so bili tako siromašni, da tega niso zmogli. Ostajajo' še naprej v prosti nasaji (Freistifter), dejansko pa imajo posestva s pravico do dedovanja.
Kmetije po tej ureditvi so v trajnem dednem zakupu. Kmetje z njimi svo-boidno razpolagajo; z dovoljenjem zemljiške gosposke jih lahko' izročajo otrokom za dediščino ali tudi prodajo. V vsakem primeru pa morajo- plačati posebne dajatve, navadno 10 odstotkov od vrednosti posestva ob izročitvi sinu (desetek).
Vsak kmet ima za svojo> kmetijo posebno pismo (Schiermbrief). Z njim mu je zagotovljena nemotena pravna lastnina kmetije, obenem pa so v njem tudi podrobno določene dajatve in služnosti, ki jih mora od kmetije dajati zemljiški gosposki.
Z dedno zakupno' pogodbo (Erbrecht) se je položaj kmečkega prebivalstva zboljšal. Njemu in njegovim potomcem je s tem omogočen stalen obstoj na kmetiji. Brez tehtnega vzroka ga odslej gospodar ne more več odstraniti s posestva. Na splošno se je to tudi sicer redko dogajalo-. Fevdalni zemljiški gospod je namreč dobro vedel, da mu samo naseljena kmetija z delavno družino daje dogovorjene dohodke. Trajni in čimvečji dohodki od zemlje, tako imenovana zemljiška renta, pa so bili v fevdalni dobi najlažji in najbolj zaželen vir splošne blaginje zemljiških gospodarjev in celotne fevdalne družbe.
Vse dajatve in služnosti podložnikov so bile okrog leta 1500 že skrbno popisane v posebnih knjigah, ki jih imenujemo' urbarje. Tako so kmetje —■ pa tudi graščaki — dobro vedeli, katere SO' obveznosti in v kakšni višini. Te obveznosti se v nemško' pisanih urbarjih imenujejo »Recht« (pravo, pravda) in pomenijo skup pravic in dolžnosti zemljiškega gospodarja in podložnikov.
Količina in vrsta dajatev, ki so jih gospostva zahtevala, sta bili v tesni zvezi s sposobnostjo zemljišč za določeno kmetijsko proizvodnjo in s potrebami zemljiškega gospoda .Njegove zahteve pa so se spreminjale s potrebami tržne potrošnje in z vplivi splošne trgovine. Zato opažamo, da iste gospoščine skozi stoletja večkrat menjajo dajatve v denarju za dajatve v blagu in nasprotno.
Ob skromni lastni zemljiški posesti gospodar ne potrebuje obsežne tlake, zato zahteva namesto nje plačilo v denarju (Robathgeld). Ob velikem popraševanju po kmetijskih pridelkih in njihovi ugodni ceni (žito, živina, vino itd.) si fevdni gospodarji različno večajo lastno zemljško posest: ustanavljajo nove pristave ali marofe (Maierhof), ki jih obdelujejo s podložniki. V tem primeru jim je potrebna številna ročna in vozna tlaka. To sedaj zahtevajo v naravi in jo z različnimi izgovori močno zvišujejo-. Tako ravnanje vzbuja pri podložnikih ogorčen
odpor, ki se razodeva v znanem klicu po »•stari pravdi« in vodi do mogočnih uporov širokih slojev kmečkega prebivalstva na slovenskih tleh.
Vidimo, da so bili fevdalci iznajdljivi; znali so si pomagati ob velikih gospodarskih pretresih, ki so prinašali vedno večje razvrednotenje denarja. V urbarjih zapisanih denarnih dajatev namreč brez privolitve državnih oblasti niso' mogli zviševati. Pomagali so si na mnogotere druge načine.
DAJATVE
Od dajatev v blagu ali v naravi so bile najvažnejše dajatve žita (pšenice, rži, ovsa). Žito so dajali vsi podložniki glede na velikost in kakovost kmetije razen sogornikov (vinogradnikov) in lastnikov domcev, najmanjših obdelovalnih enot, ki navadno niso imeli njiv ali le prav malo.
Žito« so' oddajali v graščinske kašče. Oddaji žita in njegovi kakovosti so- graščinski ljudje posvečali veliko pozornost in so zanjo veljala po>drobna določila.
Vsaka gospoščina je imela svoje mere, precej različne od tistih v mestih in na tamkajšnjih tržnicah. Količino mere so spreminjali tudi s tem, da so zahtevali zravnano ali pa zvrhano mero in dodatke za domnevno slabšo kvaliteto.
Posebna vrsta dajatev v blagu so' tako1 imenovane male dajatve (Kleinrecht) ali male pravice. Te so namenjene večinoma kuhinji in domačemu gospodinjstvu zemljiškega gospoda. Dajali so jih v različnih količinah ob raznih letnih časih. — Male dajatve so bile tudi lan (bar), pšenični zdrob (greys), pšenični kruh, pogače (Pogatschen) in bela moka.
Od domačih živali so1 dajali za male dajatve jagnjeta in kozliće, pujske, svinje, ovce, koze, redko goveda, piščance, kokoši, gosi. Zlasti so bili cenjeni na gospodovi mizi dobro rejeni kopuni.
Dajatve v denarju (Zins, Gelddienst, Pfennig) so se pojavljale vzporedno z naturalnimi. Prevladovati so začele tedaj, Im je zemljiški gospod opustil osebno obdelovanje zemlje v svoji režiji in se preselil v mesto ah na katero svojih pomembnejših posestev. Na gradu je ostal njegov upravitelj (Amtmann) kot predstavnik zemljiškega gospodarja in vodja uprave posestev. Tedaj so večino naturalnih dajatev spremenili v denarne in jih združili v eno skupno denarno dajatev.
Nekatere denarne dajatve v določene namene so ostale še naprej. Za hišni davek so plačevali podložniki »Rauchgeld«, tudi »Wetschengeld« (denar od peči) imenovan. Za dvorišča in stavbne parcele so' plačevali »Hofgeld«, za njive »Acker-geld« itd.
Najbolj navadno in najpogosteje si je fevdalec povečeval dohodke z uvedbo posebne doklade k ostalim dajatvam. Te doklade so imenovali »Überzins« ah »Aufgab«. To. dodatno' dajatev je gospod poljubno uvajal in določal njeno višino.
Za podložnika je bil najvažnejši dan tisti, ko je moral prinesti gospodu v grad svoje denarne dajatve. Ta dan so’ imenovali ustanovni dan ah »Stifttag«. Pomemben je bil tudi dan, ko je zasedalo' gosposko sodišče (Banntaiding) in pogosto reševalo tudi zadeve podložnikov. Z obema dnevoma so bile zvezane posebne denarne dajatve. Simbolično naj bi predstavljale odškodnino za »utrudljivo delo« zemljiškega gospoda ah njegovega upravitelja ah naj bi predstavljale v denarni obhki izraženo priznanje sodišču. Sličnih dajatev, ki so vse skupaj,
čeprav posamič niso bile previsoke, primemo izmozgavale kmečke podložnike, je bilo še več. — Za pašo živine na graščinskih pašnikih in svinj v hrastovih ter bukovih gozdovih in pa nabiranje suhljadi za kurivo v gospoščmskih gozdovih je bilo prav tako treba plačevati dajatve v denarju.
Poleg dajatev, ki so pomenile neke vrste odškodnino za zemljo, prejeto' od fevdalnega zemljiškega gospo-da, so tlačani težko prenašali še nekatere druge dajatve, ki so izhajale iz državnopravnega razmerja, ki so jih dajali ob izročitvi in prevzemu kmetij, in tiste, ki so jih morali ob smrti gospodarja dajati dediči gospodu. Ta je tedaj zahteval najlepšega vola iz hleva (Sterbochs) ali celo po dva. Semkaj so spadale tudi dajatve v denarju ah blagu graščinskemu upravitelju kot zastopniku zemljiške gosposke. Te dajatve, »Amtmannsrecht« imenovane, so bile marsikje prav občutne. V to vrsto dajatev je spadala tudi desetina, ki je prvotno pripadala župnijski cerkvi, pozneje pa so jo večinoma vsaj delno prenesli na svetno gosposko:
Dajatve od svobodnih izkoriščanih vinogradov, imenovane »Bergrecht,« smo že omenili.
Od začetka novega veka dalje pa so najhuje prizadevale podložnike na novo uvedene denarne dajatve deželnemu knezu in deželi sami. To so bili zloglasni izredni davki (Steuer, štibra), namenjeni večinoma za obrambo' proti Turkom, zato tudi »turški davek« imenovani. Razpisovali so jih vsako leto ali vsakih nekaj let v različnih skupnih zneskih za celotno’ deželo' Štajerske. Razpisani so bili na zemljiško posest fevdalnih gospodov, ti pa so znah velik del teh davkov prevaliti na izkoriščane podložnike, navadno znatno več, kakor je bik> to sicer določeno. Ti davki niso bili nikjer zapisani v urbarjih, uvajali so jih na novo in takoi, da kmetom ni bilo razumljivo', izterjevali so jih v poljubni višini 'in neusmiljeno: Zato je razumljivo, da so ti davki že v 16., posebno pa še v 17. stoletju vzbujali med slovenskimi podložniki vihar upornosti in žilavega boja v revolucionarnih in legalnih oblikah, saj so res ogrožali golo eksistenco v siromaštvu in pomanjkanju živečega slovenskega kmečkega ljudstva.
Hude preizkušnje za kmečke podložnike in njihova gospodarstva so bile vremenske katastrofe (suše, poplave, toča, slabe letine), vojna pustošenja in uničevanja, izredni davki ter še prav posebno' tako imenovana neizmerjena tlaka. Vse to je gospodarsko hromilo' in upropaščalo slovenskega kmeta od poznega srednjega veka tja do propada fevdalnega družbenega reda sredi 19. stoletja.
TLAKA ALI ROBOTA
Pravni in gospodarski položaj podložnikov se razvija in spreminja sočasno s položajem zemljiških gospostev. Ta medsebojna usodna povezanost je zlasti v tem, da predstavljajo kmečki podložniki za fevdalnega gospodarja živo rento: Od njih prejema dajatve, s svojo delovno silo mu podložniki večajo donos njegovih lastnih posestev.
Kakor dajatve izhaja tudi tlaka iz položaja in gospodarske usmerjenosti zemljiške gosposke same. Oseba zemljiškega gospoda in potrebe njegovih lastnih, dominikalnih posestev mu narekujejo vrste in obsežnost tlake.
S tlako mislimo vse vrste služnosti (storitev, del), ki jih mora opraviti svojemu gospodarju podložnik osebno in po članih svoje družine.
V srednjem veku omenjajo viri tlako (opus, labor, Tagwerch, Robath) na splošno. Podložniki so jo opravljah, kadar in kolikor jih je gospodar potreboval.
Dominikalna fevdna posest je bila v tistem času manjša, zato so bile tudi obveznosti tlake nizke.
V	začetku novega veka urbarji že navajajo posamezne vrste tlake. Od teh sta najvažnejši poljska ali ročna in vozna tlaka.
Poljska tlaka (Felddienst) zajema vsa dela na poljih od setve do žetve. — Pomembno je zlasti oranje in z njim zvezana dela. Oranje imenujejo urbarji »paw«, »pflueg« ali »tagwerch«, tlačana, ki to delo opravlja, »pawman«. Kmet opravlja to delo s svojim plugom in živino (»zug«), V starejših obdobjih še ni v urbarjih določeno, koliko dni mora posamezen podložnik opravljati to- delo. Brananje njiv, razbijanje grud, setev, pletev in žetev (Schnitt) so bila dela, ki so spadala med poljsko ali ročno tlako.
Ta vrsta tlake je od leta 1500 ali o-dmerjena ali neodmerjena (»so lang es gewehrt«). V tem primeru je bik> treba delati, dokler ni bilo vse delo opravljeno do konca (košnja, žetev na določeni površini itd.).
Poleg osebne tlake na poljih so podložniki opravljali tudi tlako v graščinskih (gospoščinskih) gozdovih in vinogradih. Zlasti slednja dela so bila obsežna in zahtevna .Tlačani so morali opraviti vsa vinogradniška dela (rez, kop, branje itd.) in tudi pripravo sodov ter prešanje (»bös in vässer«).
Vozna tlaka v raznovrstnih oblikah je najhuje prizadevala kmeta, saj mu je odtrgala ne samo doma potrebno delovno silo, marveč tudi vprežno živino: vole in konje. Razne okvare in poškodbe voz in tovora, ki se na vožnjah rade pripetijo, j e moral se veda utrpeti kmet sam.
Z vozno tlako so bili podložniki udeleženi pri opravljanju tlačanskih del na poljih in pri opravkih za gospodarstvo samega zemljiškega gospoda. Iz Ptuja in njegove okolice so na primer tlačani vozili vino v daljni nemški Gradec in še dalje, od tam pa sol in druge potrebščine za grad in njegovo gospodo.
Vožnja gradbenega materiala za popravilo' cest, mostov, gradov in pristav ter spravilo lesa iz oddaljenih gozdov za potrebe gradu, vse to so bile hude dolžnosti vozne tlake.
Izmera tlake. Že najstarejša določila iz 10. do 12. stoletja govore o tridnevni tlaki na teden, ne da bi posebej določala vrsto rabote.
Po letu 1500 so posamezne vrste že določene. Vendar na Štajerskem naletimo le prav redko' na tridnevno tlako' v tednu. Povsod je bila poleg izmerjene tlake še neodmerjena, ki je bila najtežja.
Iz ohranjenih urbarjev za Štajersko ni mogoče sestaviti splošnega pregleda, koliko so zemljiške gosposke (dominiji) zahtevale tlake. Posestniki celih kmetij so ob koncu srednjega veka opravljali letno naslednjo tlako: v Ptuju po 4 dni, v Mariboru po 3 dni, v Radgoni po 2 dni, v Slovenski Bistrici po 2 dni ročne in po en dan vozne tlake. V Gornjem gradu so leta 1426 podložniki na leto- opravili samostanu po' 4 dni tlake in po en dan vozne tlake v oddaljeni Pilštanj.
Za opravljanje tlake je bila ponekod uvedena odškodnina v denarju ali hrani, vendar na Štajerskem to ni biloi pravilo niti dolžnost zemljiških gospodarjev.
O'đkup tlake
V	raznih obdobjih je prihajalo tudi do tega, da so se lahko- podložniki z denarjem odkupili dolžnosti tlake. Do tega je prihajalo, ako je fevdni gospodar zmanjšal površino- svoje obdelovalne zemlje in mu tlaka zato- ni bila več potrebna, a dobrodošel denar,
Odkup (reluicija) je vedno pomenil uvod v splošno zboljšanje socialnega položaja podložnikov. Na drugi strani pa je pomenilo nenadno večanje tlake razširitev gospodarstva zemljiških gospodov zlasti v vinogradništvu in usodno poslabšanje položaja podložnega kmečkega prebivalstva.
Odkup tlake in njena zamenjava z denarnimi dajatvami se začne precej uveljavljati šele ob koncu 18. stoletja, tik pred koncem fevdalnega družbenega in gospodarskega reda.
Pravočasna napoved tlake je bila pogoj za pravočasno in uspešno opravljeno delo'. V strnjenih vaseh je tlako napovedoval župan kot najnižji upravni organ gosposke. Ta je tlako tudi osebno nadzoroval. Večinoma so tlako oznanjali ob nedeljah v cerkvah s prižnice ali po pozni maši pred cerkvijo.
Izostanek s tlake je bil kazniv. Pravico do kaznovanja v blažji ali strožji obliki je imel zemljiški gospod. Poprečno je znašala globa za izostanek z ročne tlake do pol goldinarja na dan, neredko pa so zahtevali tudi znatno več. Posebno uporne kmete so> kaznovali z visokimi denarnimi kaznimi in jim tudi rubili živino ali kmetijske pridelke, neubogljive in nepoboljšljive pa zapirali v grajske ječe.
V tlako poseže državna oblast
Zemljiški gospodar je mogel praviloma popolnoma sam odločati o tlaki svojih podložnikov. Lahko jo je povečal, zmanjšal, dovolil njen odkup z denarjem, mogel pa jo je tudi odpustiti. To se je seveda zgodilo le v prav izrednih primerih.
Neizmerno izkoriščanje podložnikov z davki in služnostmi, posebej še z neod-merjeno tlako, na katero je kmet moral priti, kadarkoli ga je gospod poklical, je v začetku novega veka pobudilo deželne vladarje, da so začeli posegati v razmerje med podložniki in fevdnimi gospodarji. Sprva so slednjim pošiljali splošna opozorila in rahle opomine, vendar so jih mogočni fevdalci, od katerih je bil vladar finančno' odvisen, seveda sprejemali za gole besede povsem brez vrednosti. V ohranjenih virih se skoraj 100 let ponavljajo iste fraze, da gospodje ne smejo »čezmerno obremenjevati« podložnikov, ti pa da morajo »v redu in ubogljivo plačevati davke in delati dolžno tlako«.
Nadvojvoda Karel je 10 let pred izbruhom velikega hrvatsko-slovenskega kmečkega upora s posebnim odlokom celo potrdil neodmerjeno tlako, čeprav je obenem poudarjal, naj pri tem vlada pravičnost.
Cesar Ferdinand II. je leta 1627 ob grožnji z visokimi kaznimi prepovedal zemljiškim gosposkam, da bi zahtevali tlako ob nedeljah in praznikih.
Tudi vladni odloki iz sredine 17. stoletja stalno govore proti izkoriščanju tlačanov s pretirano visoko tlako. Vedno' pa je ostajalo vse pri besedah.
Splošno je veljalo prepričanje, da so služnosti (tlaka) resnične in davno pridobljene pravice in last zemljiških gospoščin. Tako je še leta 1775 zatrjevala sama cesarica Marija Terezija. Zato se ni čuditi, da je njen rabotni patent iz leta 1778 uzakonil do tedaj skoraj splošno prakso, da mora cela podložniška kmetija (v velikosti 12 do> 15 ha) opraviti na teden po 2 dni ročne in po en dan vozne tlake, skupno 156 dni na leto. S tem ni prav nič olajšala težkega socialnega stanja in gospodarskega izkoriščanja slovenskega kmeta. S podrobnimi določili za izvajanje te tlake pa je onemogočila svojevoljno izkoriščanje podložnikov po zemljiški gospodi.
Odpravo podložništva in tlake je prinesel šele revolucionarni zakon o zemljiški odvezi v viharnem letu 1848.
SEDEMNAJSTO STOLETJE
— doba velikih vojn, črne smrti in zadnjih kmečkih uporov
Sedemnajsto stoletje, ki ga v slovenskem slovstvu imenujemo tudi dobo protireformacije, prinaša v političnem in družbenem življenju naših dežel mnogotere spremembe.
Nemški cesarji iz rodu Habsburžanov tudi kot avstrijski vladarji najodločneje nastopajo proti protestantizmu, ki ga vneto' širi in podpira plemstvo. Obenem se uspešno borijo za uveljavljenje vladarjeve oblasti proti deželnim stanovom in v tem boju tudi zmagujejo. Do tedaj si je moral deželni vladar deliti oblast z deželnimi stanovi, ki so predstavljali združeno svetno in cerkveno fevdalno zemljiško gospodo.
Tridesetletna vojna
Stoletno trenje med vladarji in fevdalnim plemstvom v avstrijskih deželah, na Češkem in v Nemčiji ter srditi verski boji med luteranstvom in katoličanstvom so povzročili tridesetletno vojno (1618—1648). Ta je sicer divjala na Češkem in v Nemčiji, vendar je tudi našim deželam prinesla mnogo zla in zahtevala vedno novih žrtev v ljudeh in denarju.
Deželno plemstvo je na svojih zborih tudi še v tem času dovoljevalo vladarju nove davke in naklade, sklepajo o hranitvi deželnih meja in o nabiranju vojakov v vojnih časih.
V	tridesetletni vojni je vlada leto za letom zahtevala visoke davke in vedno več vojaških novincev. Mesta in njihovo soseščino je zlasti hudo prizadevalo na-stanjevanje in prenočevanje vojaških najemniških čet. Te so na podeželju ropale in plenile med siromašnim prebivalstvom in pogosto nastopale prav tako nasilno kakor divji Turek.
Posledice takega izžemanja naših dežel so se kmalu pokazale. Najprej se je pojavilo pomanjkanje denarja. Stare zlatnike in srebrnike je zamenjal nov, manj vreden denar. Obenem je cena živil silno poskočila, cvetelo pa je oderuštvo, prekupčevanje, tihotapstvo. Ponekod na Štajerskem se je pojavila še kuga, v Halozah in v Ptuju v letih 1645 in 1680. Cesar Leopold je kot deželni vladar in gospodar Ptuja poleti 1680 ukazal minoritskemu konventu kot zemljiški in sodni gosposki, naj zaradi nevarnosti pred kugo ne kliče podložnikov na tlako, ter prepovedal odhajanje in prihajanje v mesto. Zagrozil je celo s kaznijo 1000 dukatov, ako ne bodo zaprli in zastrašili vseh prehodov in cest iz Haloz proti Hrvaški, od koder se je kuga navadno razširila.
Turška nevarnost še ni minila
V	sedemnajstem stoletju je osvajalska sila turških napadov sicer popustila, vendar je bila za štajerske dežele skoraj do konca stoletja še vedno velika.
Leta 1600 je padla v turške roke obmejna trdnjava Kaniža, ki je bila do tedaj močan branik notranjeavstrijskih dežel proti Turkom. Med nemškim cesarjem in turško vlado je bil sicer sklenjen dolgotrajen mir, kljub temu pa so se skoraj vsako- leto vrstili manjši roparski pohodi Turkov zlasti v vzhodno Štajersko-. Prva vojna je izbruhnila leta 1663 in se končala s sijajno zmago avstrijskih in francoskih zavezniških čet pri St. Gotthardu ob Rabi poleti 1664. Vendar cesar te zmage ni izkoristil, ampak je sklenil s sultanom sramotno mirovno- pogodbo-. To je med drugim spodbudilo ogrske, hrvatske in druge velikaše, da so se začeli
dogovarjati za s-kupen nastop v obrambo svojih pravic proti cesarju in dunajskemu absolutizmu. Zarota, ki sta jo vodila hrvaška plemiča Peter Zrinjski in Krsto Frankopan, je bila razkrita; glavne voditelje so polovili in jih obsodili na smrt. Tako sta končala tudi Zrinjski in Frankopan.
Turška nevarnost iz leta 1663 je tudi v Ptuju povzročila velik preplah. Cesar sam je naročil, da je treba popraviti mestno obzidje in nasipe ter očistiti mestni jarek, nakupiti živil za pol leta in popraviti poškodovani most. V ta namen je daroval mestu, ki je bilo osiromašeno', 3000 goldinarjev. Mestni sodnik (župan) Guff ante je ukazal na dravskem obrežju pri mostu zabiti in postaviti palisade (močne lesene plotove), poostriti stražo pri mestnih vratih in na utrdbe (bastije) postaviti tri topove s potrebnim strelivom. Meščani so morali pregledati in pripraviti puške, smodnik, zažigalnike in drugo*, ostali prebivalci pa so pomagali pri utrjevalnih delih.
V Ptuj SO' bile tudi poslane štiri stotnije nekega italijanskega polka. Čete so taborile na Bregu pred mestom, ker jih meščani niso hoteli sprejeti na prenočevanje. Morali pa so jih oskrbovati z živežem. Zaradi številnih pritožb, da so* vojaki ropali in plenili po okolici, so bile čete kmalu odpoklicane.8
Ptuj je srečno prestal to turško nevarnost. Spomin nanjo' pa je do leta 1944 predstavljal velik Marijin steber pred minoritsko cerkvijo, s katerim so grofje SAUERJI, gospodarji gospoščine Bori, ovekovečili ta dogodek in svoj spomin.
Po dvajsetletnem premirju so se Turki vnovič začeli pripravljati, da udarijo proti Dunaju in prodro v srce Evrope.
Združena cesarska in poljska vojska pod poveljstvom poljskega kralja Jana Sobieskega je z veličastno zmago* pred Dunajem 12. septembra 1683 za vedno uničila osvajalno* silo Turkov.
Položaj slovenskega kmeta v 17. stoletju — po velikem hrvatsko-slovenskem kmečkem uporu 1573 — izhaja iz očrtanih splošnih značilnosti tega stoletja. Velika in krvava manifestacija kmečkih množic za staro pravdo, za socialne pravice in znosno življenje, za revolucionarne spremembe v fevdalnem družbenem redu je bila v krvi zadušena. Izpod pepela nasilno zadušenega požara pa se je vnovič dvignila iskra velikega kmečkega upora leta 1635 v Savinjski dolini in bližnji ter daljni okolici Celja ter v zadnjih valovih segla pri Polskavi tudi na Ptujsko polje. Kako je doživljal te čase slovenski kmet in viničar v gornjih Halozah? Ali so njegovi zemljiški gospodarji že kaj popustili v svojem izkori-ščevanju njegove tlačanske delovne sile? Ali Haložan še sanja o* svojih svoboščinah, ki mu jih je bil že leta 1447 potrdil cesar Friderik? Ali je klonil pred pritiskom in nasiljem, se vdal in otopel v svoji tlačanski vdanosti in ponižnosti? Vse to so vprašanja, ki ne zanimajo samo zgodovinarja, marveč tudi vsakogar, ki je zrasel iz te skope haloške zemlje, in tudi tiste, ki živijo v njeni soseščini in so po svojih davnih prednikih bili deležni slične usode.
Odgovor na gornja vprašanja nam dajejo zaprašeni stari papirji, popisani v težko' umljivem nemškem jeziku, ohranjeni, da bi še po 300 in več letih pričali o žilavosti in vztrajnosti tega slovenskega človeka, o njegovih bojih in žrtvah, o nemirih in uporih, o> pravdah in pritožbah, o »nepristranskih« sodnikih in komisijah, o pismenih vlogah in osebnih kmečkih poslanstvih k samemu cesarju na daljni Dunaj, o hudih denarnih in drugih kaznih, o* zaporih in ječah, O' železnih okovih, o mučenjih in smrti, o krvavih pobojih in krutem maščevanju obupanih in ponižanih. O vsem tem govori haloška kronika 17. stoletja.
HALOŠKA KRONIKA SEDEMNAJSTEGA STOLETJA
1616—1620: MIHAEL CERE IN JURIJ KLANECEK, haloška podložnika iz Podlehnika, valpta (oskrbnika) ptujskih samostanov, v pravdi proti njima zmagata v prizivu na cesarja Ferdinanda II.9
Na praznik dne 15. avgusta 1616 se je v Podlehniku na »žegnanju« zbralo mnogo ljudi od blizu in daleč, saj je bil ta dan tudi živahen sejem. V popoldanskih urah je prišlo do prepira in kratkega pretepa med ptujskim meščanom Jožefom Füxlom in samostanskim podložnikom Matejem Marčinkom.
V	prepir sta posegla oba navzoča predstojnika ptujskega dominikanskega in minoritskega samostana, skupna lastnika deželnega sodišča v Halozah kot najvišje sodne oblasti. Razgrajača sta dala zapreti v klet enega od zgoraj navedenih valptov in nato odšla v Ptuj ter na nemirnega ptujskega meščana verjetno pozabila.
Ta pa je po treh dneh kmečke temnice zaprosil nekaj uglednih kmetov, med njimi tudi Čerfa, naj bodo poroki zanj. Nato ga je valpet Klaneček izpustil.
Füxlu je konec oktobra sodilo mestno sodišče v Ptuju, Čerf in Klaneček pa sta bila obsojena, da morata plačati vsak svojemu samostanu po 50 zlatih goldinarjev kazni. Čerf je plačal dominikanskemu samostanu globo deloma v vinu, drugo v denarju. Klanečku pa so minoriti izvedli zaplembo na posestvu. Hoteli so mu odvzeti vinograd, ga v vinogradu — ob ocenitvi — grobo pretepli, vendar jim je pobegnil. Nato je bil obsojen na globo 120 goldinarjev. Končno so ga ujeli in zaprli, medtem pa na posestvu zaplenili dve mladi, že vozni žrebici s sedlom in še 13 gold, gotovine.
Čerf je bil tudi petkrat zaprt, skupno 22 dni, v ječi so ga pretepali, vzeli so mu tudi 40 goldinarjev denarja.
V	pravdi sta pred deželnim glavarjem zmagala nad samostanoma, ki sta bila obsojena, da vrneta zaplenjen denar in blago. Tudi cesar Ferdinand je 1. febr. 1620 v najvišji prizivni instanci potrdil razsodbo deželnega glavarja.
1617: LUKA KOVAČ, organizator nemirov in upora zaradi tlake v gornjem uradu v Halozah. — Vdor Haložanov v Ptuj, kjer si zaman iščejo pravice.10
Ptujski zgodovinopisec Simon Povoden poroča naslednje: »2e leta 1617 se je pojavilo v Halozah nezadovoljstvo zaradi tlake. Kmetje so jo na hujskanje Luka Kovača in se nekaterih prenehali delati in s tem povzročili spodnjemu samostanu na poljih in v vinogradih veliko škodo. Tudi davkov niso več plačevali. Pri tem svojem ravnanju se sklicujejo na patent cesarja Friderika iz leta 1447. Vse skupaj pa sloni na veliki zmoti, ker menijo, da določa patent samo 4 dni tlake na leto. Tega pa v patentu ni, temveč samo to, da ne sme nobena gosposka zahtevati večje tlake, kakor je v navadi v deželi Štajerski.
Minoritski provincial, ki je bil prišel iz Gradca v Ptuj, je bil mnenja, da bo zlahka zadušil tleči ogenj upora. Dal je podložnike različno rubiti, v prepričanju, da jih bo tako pokoril. Vendar se je motil ter bi bil skoraj kriv, da bi bil samostanski prokurator p. Ludovik v Halozah izgubil življenje. Podložniki so postali celo predrzni. Dne 26. junija 1617 je kakšna stoglava množica kmečkih upornikov iz Haloz pridrla v Ptuj, oborožena s sabljami, z gorjačami in s cepini. Že po poti so na vprašanja mimoidočih odgovarjali, da gredo v Ptuj, kjer bodo pobili nekaj samostancev in si nato poiskali drugo zemljiško gosposko.
Provincial je hitro ukrepal. Dal je postaviti pred vhodom v samostan mizo z urbarjem in s pisalnimi potrebščinami. Nato je kmetom dejal: »Vsakdo, ki bo poklican, naj stopi naprej na dvorišče!« Ko so popis končali, je provincial vzel dva voditelja s seboj v sobo na pogovor in pogajanja. Tam jih je dal zapreti in vkovati v železje. Na njihov krik so se kmetje spodaj na dvorišču strašno razburili; zgrabili so nekega meniha in ga vlačili sem ter tja ter bi ga bili gotovo ubili, da ni prišel samostancem na pomoč mestni sodnik Tomaž Heinrich s skupino meščanov in vojakov. Ti so napravili red in pognali kmečko drhal iz samostana. Med preklinjanjem je krvi željna tolpa odšla nazaj v svoja hribovska bivališča.« — Tako kronist.
1623: Dominikanski prior ANGELO BORELLA iz Ptuja poroča o neprijetnem in nasilnem obisku haloških podložnikov pri njem v samostanu.11
»Nekega dne leta 1617 — bil sem nekaj bolan in sem ležal v postelji ■—• začujem zunaj na hodniku glasno vpitje velike množice. Bilo je okrog 45 naših podložnikov iz Haloz. Bili so oboroženi z gorjačami, zelo glasni in razburjeni. Spraševali so: »Kje imate priorja? Prišli smo, da ga ubijemo in vržemo v Dravo.« V moji predsobi so zgrabili
samostanskega brata Martina, ki jih je bil opsoval s tepci in bedaki, ga malo premikastili in mu celo potegnili habit (redovno obleko) s telesa.
Ko sem v svoji sobi slišal to razgrajanje, sem skočil iz postelje in pograbil s stene dva samokresa ter stopil v predsobo pred razjarjeno kmečko množico. Podložniki so pozneje trdili, da sem nameril samokresa na prsi najbližjih. Vendar pa orožje ni bilo nabito. Nato so se kmetje streznili, pomirili in odšli.-«
Kaj je bil vzrok tega neprijaznega obiska v samostanu, iz ohranjenega gradiva ni mogoče dognati. Prior govori o sogornikih, zato je verjetno, da so se prišli pritožit zaradi krivic, ki so se jim godile v zvezi z dajanjem obveznega pridelka v vinu.
V	zapleteni tožbi, ki je sledila temu obisku, so podložniki trdili, da je bilo v cerkvi na gori (Ptujski) oznanjeno, da morajo priti v Ptuj. Ali so imeli s svojo gosposko kakšne posebne račune, ni znano.
Prior Borella — Italijan po rodu — je svoje devet strani obsegajoče poročilo okrasil z raznimi latinskimi pravnimi in moralnimi reki kakor: »Subditi est oboedire et venerari Dominum-« (dolžnost podložnika je ubogati in spoštovati gospoda •— svojega gospodarja) ali »Qui enim potestati resistit, Deo resistit« (kdor se upira gosposki, se upira Bogu).
1630—1631: Upor dominikanskih podložnikov v spodnjem uradu v Halozah. Kmetje nočejo več opravljati povečane tlake.11
V	kroniki dominikanskega patra Abela iz leta 1673 beremo o gornjem uporu in sledečem sodnem procesu naslednje:
Poleti 1630 so se začeli upirati in puntati kmetje (»nostri rustici«) in niso hoteli več opravljati običajne tlake.
Potek:
Samostan se je pritožil; imenovan je bil nepristranski sodnik Herman Aichhorn, ki je zadevo raziskoval, zaslišal obe stranki itd. Nato je izdal deželni glavar odlok, da morajo podložniki do končne razsodbe v procesu biti pokorni, opravljati ročno in vozno tlako, kakor jo opravljajo že 20 let. Po krajevnih županih razglašeni ukaz kmetov ni pripravil do pokorščine kljub zagroženi kazni. Ko so bili klicani v samostan, so prišli vsi, okrog 70 po številu. Po samostanu so razgrajali in celo napadli (tako samostanska obtožnica) priorja. Po svojem odvetniku Johannu Andreju Barthu so dali tale odgovor: »Po prastarih svoboščinah iz leta 1447, ki nam jih je podelil cesar Friderik in jih je nato leta 1573 potrdil tudi nadvojvoda Karel, nismo dolžni opravljati nobene druge tlake kot tisto, ki je v teh privilegijih zapisana.
To, kar smo delali (tlake) pod prejšnjim priorjem, ni bila naša dolžnost, temveč naša prosta volja. Delali smo na novem samostanskem marofu in dobivali za to tudi plačilo ter celo hrano in pijačo. Celotna soseska (»gemain«) se je torej odločila predložiti priorju in konventu imenovani privilegij v izvirniku in jim dokazati, kaj je naša dolžnost do njih«
Nepristrani sodnik jo konec oktobra 1630 razsodil, da morajo podložniki opravljati tlako vsake vrste, kakor so jo pod prejšnjim priorjem. O škodi, ki so jo povzročili samostanu, bo odločeno pozneje.
Spomladi 1631 so vložili kmetje priziv na deželnega glavarja. Na razpravi sta obe stranki ponovili iste argumente. Podložniki so poslali tri svoje zastopnike, imeli so tudi svojega odvetnika. Ta je na razpravi prebral vse svoboščine iz let 1424, 1447 in 1573. »Tlako« so delali samo 20 let; ako bi jo bili 32 let, bi bila sedaj obvezna. — V tej zvezi je izjavil samostanski odvetnik, da so privilegiji veljali samo za časa gospodov Ptujskih; sedaj pa morajo podložniki delati samostanu tlako kakor drugi kmetje v sosednih gospoščinah.
Štajerski deželni glavar je 22. maja 1631 razglasil naslednjo sodbo: »Kmetje morajo opravljati v deželi običajno tlako, kakor so jo prejšnjemu priorju; konvent pa jim mora dajati (na tlaki) kruh in vino (... die Landgebreuchige Hand- und Fuhr Robath... Robath Brodt und Wein).
To razsodbo je 23. julija istega leta potrdila tudi notranjeavstrijska vlada.
Trideset let pozneje je izbruhnil v istem spodnjem uradu upor minoritskih podložnikov zaradi tlake. Tudi ti so se sklicevali na cesarske svoboščine iz leta 1447.
Leta 1648 pa so se zopet dvignili dominikanski podložniki.
1642: MIHAEL SCHROTT, trški župan na Gori (Maria Neustift) v Halozah, hujska podložnike.12
»Opozoriti je treba Mihaela Schrotta« — tako piše minoritski gvardijan deželnemu glavarju v Gradec — »naj ne hujska podložnikov proti minoritom in naj jim ne se-
stavlja pritožb proti njihovi zemljiški gosposki.« Gvardijan se boji, da bo imenovani zanetil nov kmečki upor (»... eine neue Paurn Rebellion ...«), saj je Andreju Štefaniču, župniku v Majšperku, predložil ponarejen poziv, naj kmetje pridejo v Ptuj pred nepristranskega sodnika.
Nekaj let pozneje poročajo ptujski minoriti, da je v Halozah več kolovodij, ki šuntajo druge k uporu. Imenujejo Matija Kresino iz Stoperc ter nekega Jakoba iz bližine Rogatca. Ta kmetom sestavlja pritožbe, ki jih nosijo v Gradec.
1645—1649: Podložniki obeh samostanov zahtevajo komisijo, ki naj preišče vzroke za nesoglasja in spore ter jih reši krivičnega ravnanja in pretirane tlake. Dolgotrajna pravda se konča z razsodbo deželnega glavarja Herbersteina z dne 11. maja 1649, ki potrdi zahteve obeh samostanov po večji tlaki.12
Že spomladi 1645 je bila na prošnjo podložnikov imenovana mešana komisija, v katero so kmetje imenovali za svoje zastopnike Jurija Stradiota, Krištofa Juranka in Jurija Černika, člane mestnega sveta mesta Maribora.
Zaradi izbruha kuge v Ptuju in v Halozah tega leta komisija ni mogla delovati pa tudi naslednja leta ne. Sele leta 1648 se je lotila dela in v dolgotrajnih zaslišanjih skušala rešiti sporna vprašanja. Ta so se nanašala na razne novotarije glede tlake in na vrsto bolečih vsakdanjih krivic, ki so jih trpeli podložniki. Do sprave ni prišlo in kmetje so vložili pritožbo celo pri cesarju.
Tedaj se je nova komisija v marcu in maju 1649 še enkrat lotila dela in podrobno obravnavala vseh 16 točk podložniških pritožb. V obširnem, skoraj 30 strani obsegajočem zapisniku je zajela vse sporne zadeve. Samostan na konkretne obdolžitve sploh ni hotel odgovarjati, češ da ima komisija nalogo rešiti samo vprašanje dolžne tlake. Glede te je samostan na razpravi pristal na dvodnevno tlako na teden, kakor jo povečini imajo sosedne gospoščine. Kmetje pa so vztrajali pri določilih svojih privilegijev in so pristali samo na odmerjeno tlako v tisti izmeri, kakor so jo opravljali pred 20 do 30 leti. Zato jih je razsodba deželnega glavarja še posebej razočarala in prizadela. Sicer je zavezala tudi oba samostana, da dajeta tlačanom za južino kruh in vino in da jih ne smeta protipravno obremenjevati.
Tako je bil plamen upornosti začasno zadušen, kakor pravi kronist. Iskre pa so tlele naprej in zemljiška gosposka je kmalu pozabila na obveznosti razsodbe iz leta 1649.
1648: Dominikanski podložniki se pridružijo upornim minoritskim in nočejo več delati tlake.13
Dominikanski kronist je zapisal:
»Nekaj let so se naši podložniki držali odlokov iz leta 1630. Leta 1648 pa so se v zvezi z minoritskimi, ki so bili vedno kolovodje in prvi uporniki, dvignili tudi naši v upanju, da bodo dosegli svoje domnevne pravice in da bodo popolnoma oproščeni tlake.
Ko je poleti 1648 v Ptuju zasedala komisija in zasliševala minoritske podložnike, so se zbrali tudi naši in stopili s svojimi domnevnimi pritožbami pred komisijo. Ta jih seveda ni hotela zaslišati, ker ji to ni bilo naročeno.
Podložniki so bili razkačeni nad tem ravnanjem in v svoji nepokorščini nočejo več delati tlake. To pa je protizakonito in strogo kaznivo. Tako je druga setev zaostala, obenem pa že oznanjajo, da ne bodo delali ob trgatvi in ne sodelovali pri prevozu gornine in desetine. To bi povzročilo samostanu nenadomestljivo škodo.«
Sledi prošnja deželnemu glavarju, naj ukaže podložnikom, da se točno držijo odloka o tlaki iz leta 1631. Glavar je to tudi storil.
Med spisi je tudi potrdilo Tomaža Morina, zapriseženega potnega sla (kurirja) iz Ptuja, ki je 6. oktobra 1648 izročil ukaz deželnega glavarja dominikanskim podložnikom v roke Martina, Filipovega sina.
1655: Deželni glavar ponovno opominja minoritski konvent, naj ne nalaga podložnikom novih bremen.
Obenem grozi s sodnim postopkom, ako takoj ne izpustijo iz ječe podložnikov Adama in Janeza Jeze ter Gregorja Kresine. — Minoritski gvardijan je bil namreč v spremstvu 30 ljudi opolnoči vdrl v vas podložnikov, ki so se branili delati tlako, in odpeljal omenjene v ječo.
1655: GERA KRESINA, vdova po imovitem (in upornem) kmetu Matiju iz Stoperc v Halozah, mati dveh nedoraslih otrok in še noseča, toži gvardijana minoritskega konventa v Ptuju.12
Komaj 14 dni po moževi smrti — ta je bil v sporu s samostanom že leta 1647 — ji je samostan odvzel par volov za »umrlino« (Sterbrecht) in zahteval še 30 goldinarjev za desetek (Zehentpfennig). Deželni glavar je določil Hieronima Angelotija, odvetnika v Gradcu, za nepristranskega sodnika. Medtem ji je gvardijan vrnil vola, zahteval pa je sosedovega lepega konja, ki ga je bil videl, ko si je bil prišel ogledat posestvo. Gera je po možu prevzela tri vinograde in dve posestvi.
Ob uradni cenitvi predstavnikov gosposke (samostana) se je hitro zbralo kakšnih 20 domačinov s palicami in krepelci. Napadli so samostance, ki so hoteli opraviti cenitev, in jim naročili, naj pride v Stoperce sam gvardijan, da bo že dobil svoje. Odslej si nihče iz samostana ne upa več iti v Haloze, saj ni varen življenja. Tako je poročal gvardijan v Gradec odvetniku Weissu, pravnemu zastopniku samostana. Na koncu pisma sporoča odvetniku, da je sama Gera prišla v Ptuj in pristala, da plača 30 gold, globe.
1657: Minoritski podložniki iz Podlehnika v Halozah prosijo komisijo, naj se čimprej sestane, da bi rešila njihove pritožbe glede tlake. Pri tem se sklicujejo na svoje privilegije iz leta 1447.
1658: V HALOZAH JE TEKLA KRI. . .
Napetost, ki je vladala že nekaj let med minoritsko zemljiško gosposko in njenimi podložniki, je dosegla višek v pozni jeseni 1658. Tedaj je p. gvardijan Frančišek BONOMO, po rodu Italijan iz Trsta, z majhnim spremstvom osebno pobiral vinsko desetino blizu Stoperc v Halozah. Pri tem je prišlo do prepira in pretepa. V spopadu so kmetje do mrtvega pobili gvardijana.
O dogodku beremo v uradnem poročilu komisarja grofa Sauraua naslednje:14
Dne 29. oktobra je p. gvardijan v spremstvu Jakoba Schaussa, bivšega župnika v Majšperku —- ta je imel eno tretjino deleža pri vinski desetini — popisoval v naselju »Skrotaberg« vinsko desetino.
Prišel je do kleti Benedikta Galuna, kjer je imel Gašpar Radislav, sin Urbana Radislava, ukletena dva polovnjaka vina. En sod mu je gvardijan zaplenil, ker ga je bil že prej s to kaznijo kaznoval; od vsakega polovnjaka pa je zahteval eno vedro vina za desetino. Od dveh drugih manjših sodčkov, ki sta oba skupaj držala kakšnih sedem veder, je zahteval tudi eno vedro desetine.
Gašpar Radislav je ugovarjal, kako to, da mora tudi od zaplenjenega vina dati desetino. »Od kod ga naj vzamem, ali ga naj grem ukrast?« je dejal. V tej zvezi je začel zmerjati in psovati. Ko je župnik Schauss to slišal in ni pričakoval nič dobrega, se je zmuznil iz družbe in odšel.
Nato je baje gvardijan izjavil Radislavu: »Dobro, če nočeš dati, pa te bom odstavil (pognal) z vinograda.« Ko je Radislav začel gvardijana tikati, mu je sodni sluga iz gvardijanovega spremstva zagrozil s palico. Opomnil ga je, naj spoštuje svojega gospodarja. Tedaj je gvardijan ukazal sodnemu slugi, naj pretepe Radislava. Komaj pa je zavihtel palico nad njim, so priskočili okoli stoječi kmetje, zgrabili slugo, ga pošteno pretepli in vrgli z nasipa dol v vinograd.
Medtem so Gašpar Radislav, Simon Šoštarko, Gašpar Kral in Anton Podgoršek — vsi minoritski podložniki — in Jurij Gradej, dominikanski podložnik, navalili na gvardijana in ga skoraj do smrti pretepli. Rešil ga je oskrbnik in ga napol živega odnesel do kleti Štefana Galuna. Tam ga je položil v skednju na seno v upanju, da mu bo še mogel rešiti življenje. Kmalu pa so privihrali omenjeni podložniki za njim in gvardijana do mrtvega potolkli. Tudi preiskali so ga in Gašpar Radislav mu je odvzel mošnjo z denarjem. Koliko je bilo v njej denarja, ni bilo mogoče ugotoviti.
Ko je bil gvardijan že mrtev, je Radislav še govoril, da bi bili morali to storiti že pred tremi leti.
Gornji dogodek je z bližnje gorice opazovalo kakšnih 50 ljudi. Vsi so kričali: »Do smrti pobijte gvardijana! Pa tudi oskrbnika!« Ta pa je bil ušel.
(Storilci so se razbežali in poskrili. Na ponovne zahteve samostana, naj se javijo, so celo pobegnili na področja sosednih zemljiških gosposk. Po nekaj letih so jih vendar polovili, zaprli v ječe na ptujskem gradu, zasliševali, mučili, nanje pozabljali in jih končno po 14 letih obsodili na smrt.)
1658: Preiskavo zaradi uboja v Stopercah vodi sam minoritski provincial Anton Gotseheer.11
Kmalu po tem dogodku je dal provincial poklicati vse kmete iz Stoperc v Ptuj v samostan. Posebej je zahteval, da pride in se opraviči Matija Kovačič, ki ga smatra za »kolovodjo upornikov«. Kmetje seveda niso prišli v Ptuj. Zato se je sam
opogumil ter se ponoči 8. decembra v oboroženem spremstvu vojakov iz neke italijanske stotnije, ki je tedaj bila v Ptuju, odpravil v Haloze.
Na zahtevo tajnega vojnega sveta v Gradcu, naj osebno poroča o tem svojem obisku v Halozah, je sestavil pismeno poročilo. Iz njega razberemo naslednje:
Kmetje so bili zbežali iz hiš. V prvo hišo v vasi, ki je bila zaklenjena, so vojaki vlomili in jo izropali. To je bila hiša Matije Kovačiča. V neki drugi so našli starega moža — bil je to Jurij Jurič —in ga vlačili sem ter tja, iz hiše pa izvlekli nekaj stvari.
Medtem se je na bregu zbralo kakih 12 do 15 kmetov, ki niso prenehali vpiti in kričati. Ko se jim je provincial na konju približal, so začeli kričati: »Ta je ta pravi, tega bomo ubili!« Tedaj se je provincialu približal neki mlajši kmet s sovražnim namenom. V silobranu je provincial nameril nanj orožje in ga ustrelil. — Tako so dogodek opisali pozneje kmetje, provincial pa trdi, da je to storil nekdo iz njegovega vojaškega spremstva. Padli kmet je bil Peter Samastur. Po pričevanju kmetov se je provincial opravičil njegovi vdovi in materi ter jima obljubil, da jima bo znatno znižal davek in tlako. Provincial seveda v svojem poročilu o tem nič ne ve.
Kmetov streljanje ni oplašilo, temveč so z gorjačami in s kamenjem navalili na samostance in spremstvo, od katerih so dva do krvi pretepli. Že so tudi zgrabili provinciala in ga skušali potegniti s konja, vendar si je ta z begom rešil življenje.
Obiskovalci so se umaknili na samostansko pristavo pri Majšperku in drugo jutro zopet prišli v Stoperce, ki pa so bile prazne. Ujeli so dva moža in ju odvedli v samostan ter vklenili v železje.
LE VKUP, LE VKUP, UBOGA GMAJNA!
Uboj minoritskega gvardijana je bil uvod v dolgotrajen boj za staro pravdo, ki so ga bojevali haloški kmetje in kočarji za pravice in privilegije cesarja Friderika iz leta 1447. Upor se je razširil tudi na spodnji urad okrog Podlehnika in enako zajel dominikanske podložnike kot minoritske.
Leta 1659 so bile Haloze — tako razberemo iz ohranjenih spisov — v pravem uporniškem razpoloženju. Nihče ni več hotel delati tlake, splošno so odrekli pokorščino zemljiški gosposki in njenim predstavnikom. Pri tem so jih podpirali nekateri ptujski meščani. Ti so jim dajali »potuho« in pomoč pri sestavljanju pritožb na deželnega glavarja in na cesarja. Tudi v Gradcu so imeli odvetnike, svoje stalne pravne zastopnike. Okrog leta 1670 je bil to neki dr. Reschen (Eržen), po rodu s Kranjskega. Bil je izredno spreten in samostanskima gosposkama trn v peti. Prihajal je tudi v Ptuj na zasedanje sodnih komisij in tam prebiral kmetom njihove privilegije iz leta 1447.
Iz obilice ohranjenega gradiva naj v tej kroniki zapišemo samo nekatere najznačilnejše dogodke.
1659: MINORITSKI KONVENT V PTUJU CESARJU12
»S svojimi podložniki imamo že nekaj let vedno nove težave. Postali so neposlušni in uporni, nočejo več delati predpisane tlake, neprenehno se pritožujejo. Nasilni so proti svoji gosposki. Leta 1658 so ubili gvardijana, napadli provinciala; letos so napadli prokuratorja na tlaki pri košnji.«
Samostan prosi cesarja, naj potrdi razsodbo o opravljanju tlake in dajanja desetine iz leta 1649. To razsodbo prilagajo v prepisu.
1660: GREGOR LESNIK AR IN MIHAEL NERAT, minoritska podložnika, obsojena na triletno suženjsko delo na galeji (vojni ladji).
Salomon Leopold Drescher, član mestnega sveta v Ptuju, kot nepristranski sodnik obsodi imenovana, ki sta s silo odganjala podložnike s tlake na samostanski pristavi in tudi sama že dolgo časa nista opravljala tlake. Tudi grozila sta gvardijanu, naj pazi na svojo glavo. — V zagovoru sta navedla, da jima je ptujski meščan Janez Zel (Seel), ki je tudi podložnikom pisal pisma, prebral neko staro pisanje, po katerem niso dolžni delati tlake. Če pa jo enkrat že začno, jo bodo morali stalno opravljati. Zato sta tako tudi ravnala.
1660: MINORITSKI PODLOŽNIKI CESARJU12
»Tiranski jarem zemljiške gosposke in brezdušno ravnanje nas bosta privedla do popolnega propada in na beraško palico. Ne samo mi, tudi naše žene in otroci zaradi grozovitega ravnanja in divjanja niso več varni življenja.
4 — Ptujski zbornik — IV
49
Čeprav je cesar potrdil naše stare svoboščine in privilegije in ukazal da nas ne smejo stiskati, vendar obhajajo cesarske in deželne ukaze in sramotno ravnajo z nami, kakor da smo mi ,arme levth’ (uboga gmajna) ponarejevalci listin (falsarti).
Pred Martinovim so naši sosedje Jurij Kresina, Mihael Jeza in Matej Kovačič pripeljali v samostan gornino in vinsko desetino. Tam so jih brez vzroka zgrabili, po turško vkovali v okove in so še danes, 9. maja — po šestih mesecih — v ječi. V hudem mrazu so jih pustili brez hrane in pijače; z njimi delajo huje kot Turki. Zato ni čudno, če vidimo v njih kot svoji zemljiški gosposki izdajalce in izkoriščevalce domovine (proditores et expilatores patriae).«
1662: SPOMENICA HALOŠKIH PODLOŽNIKOV CESARJU LEOPOLDU12
V obširni spomenici razčlenjujejo cesarju vse svoje pritožbe, ki se skozi desetletja ponavljajo. Najvažnejše točke so bile:
»T. Na tlako moramo hoditi skoraj vsak dan. Ob nedeljah in praznikih moramo opravljati službo kot potni sli. Svoje delo lahko opravljamo samo skrivaj in v nočnih urah.
2.	Stalno moramo plačevati visoke davke in dajatve, ki jih pogostoma zahtevajo že vnaprej. Deželne naklade porabi konvent v svojo korist in se ne briga za odloke in ukaze deželnega kneza ali glavarja.
3.	Zemljiška gosposka hoče obdržati čimveč podložnikov v prosti nasaji (Freistift), da jih lahko, kadar se ji zljubi, z družinami požene s posestva in z domačije. Sama pa iz tako izpraznjenih kmetij ustanavlja graščinske pristave (marofe). Te moramo podložniki s tlako obdelovati. Poleg tega jemljejo našo živino in vozove na tlako, vračajo pa nam jih pokvarjene in uničene.
4.	Posebno krivične so dajatve ob smrti gospodarja in prevzemu dediščine (mrtvaščina ali umrlina ter desetek). Svojevoljno ocenjujejo vse premoženje in zahtevajo od njega tako visoke dajatve kakor nikjer v deželi. In vendar smo mi svobodni naselniki (liberi coloni), in ne nevoljniki (polsužnji), da bi lahko delali z nami, kakor bi se njim hotelo.
5. Za vsak najmanjši prestopek nas kaznujejo z visokimi kaznimi, večkrat kar z odvzemom para volov ali z ustrezno vrednostjo v denarju, kakor da bi jim bili podvrženi kakor sužnji.«
Pritožbo na cesarja končujejo s sledečimi besedami: »V tem dolgoletnem boju smo že tako izčrpani, da nam ni več mogoče ostati na naših malih kmetijah, ako nam ne bo pomagano s kakšno komisijo. Ta naj pretehta naše pritožbe in spozna nekrščansko ravnanje naše gosposke z nami.«
Cesar Leopold je nato 5. maja istega leta izdal cesarski patent (odlok), s katerim ukazuje minoritskemu konventu, naj se drži starih dajatev. Odloča tudi, da se izda in potrdi podložnikom privilegij cesarja Friderika, ki so ga bili potrdili tudi prejšnji cesarji.13
Seveda tudi minoritski konvent ni miroval. Že 28. junija 1662 odgovarja v obširni spomenici deželnemu glavarju na cesarjev patent. Odgovor je sestavil njihov graški odvetnik Weiss, ki nastopa s tem glavnim argumentom: podložniki so trmasti, uporni, lažnivi, neubogljivi, nepoboljšljivi. Na posamezne njihove pritožbe pozna samo en odgovor: »Ni res, ni res!«
Odvetnik tudi na široko razlaga, zakaj so dali zgrabiti in zapreti Matija Kovačiča-Žirovnika. Ta je glavni hujskač in povzročitelj nemirov med podložniki. Že leta 1658 je imel svoje prste pri umoru minoritskega gvardijana. Tudi je pobiral med kmeti denar za potovanje in pritožbe v Gradec in celo na Dunaj. Za ponovne pozive, naj se javi v samostanu, se ni menil. Zato so ga dali-v Ptuju aretirati in ga nato zaprli v samostan, ki pa nima prave ječe, marveč samo zapor za neposlušne podložnike. Samostan pa ima kakor vsaka zemljiška gosposka pravico nepokorne podložnike kaznovati in tudi zapreti.
1662, 24. julij: MINORITSKI PODLOŽNIKI DEŽELNEMU GLAVARJU V GRADCU12
Kljub cesarskemu odloku in grožnji s kaznijo 2000 dukatov konvent ni izpustil iz ječe Matija Žirovnika (Kovačiča), temveč ga skuša očrniti pri vladi za nevarnega voditelja upornih kmetov v Halozah in organizatorja pritožb v Gradec in na Dunaj.
1662,28. julij: PODLOŽNIKI DEŽELNEMU GLAVARJU O SVOJEM »OBISKU« V PTUJU12
Sredi julija 1662 so ptujski meščani doživeli nekaj nenavadnega. V dopoldanskih urah se je na tedanjem živinskem trgu zbrala velika množica haloških kmetov, ki
so hoteli osvoboditi iz samostanske ječe Matija Žirovnika, svojega Matija Gubca. Prišlo je do hudega spopada. Samostanci so poklicali na pomoč vojaštvo, ki je slučajno bilo v Ptuju.
O	tem dogodku pišejo Haložani deželnemu glavarju med drugim takole: »Iz krščanske ljubezni in usmiljenja smo se odločili oditi v samostan, da pademo na kolena in izprosimo zaprtega Matija Žirovnika iz ječe. Takoj pa so bili tu vojaki, ki so padli po nas in nas hudo zdelali.«
V	avgustu istega leta je bil Žirovnik pred nepristranskim sodnikom v Ptuju obsojen na leto dni zapora, pritožbe haloških kmetov pa zavrnjene.
1670: CESARSKI ODLOK V ZVEZI S PRITOŽBAMI PODLOŽNIKOV IZ PODLEHNIKA NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM14
Podložniki se še vedno pritožujejo zaradi trdega ravnanja, čezmerne tlake in previsokih ter nenavadnih davkov, zaradi nekrščanskega kaznovanja in odvzema hiš ter posestev.
Tudi jim še vedno niso izdali potrditve njihovih privilegijev, čeprav že od leta 1662 obstoji ustrezna cesarska resolucija.
Odlok naroča deželnemu glavarju, naj skrbi, da bo podložnikom izkazana pravica, kakor jim pripada, da jih zemljiška gosposka ne bo čezmerno obremenjevala. Tako tudi podložniki ne bodo imeli več vzroka, da bi se vedno znova pritoževali in vlagali pritožbe na cesarja.
1671 : DOMINIKANSKI KRONIST VPIŠE V KRONIKO PISMO ODVETNIKA DR. JURIJA ERŽENA16
Uvodna opomba v kroniki:
Dr. Reschen, po rodu Kranjec, nemiren in pohlepen človek, brez Boga in vesti, je že do kosti ogulil minoritske podložnike, saj je od njih izvlekel že nad 100 goldinarjev. Sedaj se je lotil tudi naših podložnikov. Napisal jim je naslednje pismo:
»Zvedel sem, da se v zvezi s sporom med minoritsko gosposko in njihovimi podložniki zanimate, ali boste morda tudi vi danes ali jutri deležni enakih pravic. Zato vam sporočam, da se v zaščitnih pismih vsebovani privilegiji nanašajo prav tako na vas kakor na minoritske podložnike. Vi boste nosili enaka bremena kakor oni. Zato pa mi čimprej pošljite nekaj denarja, da se bom zavzel tudi za vas, da boste oboji zadovoljni.«
1671, januar: Minoritski konvent prosi deželnega glavarja, naj imenuje za rešitev spora s podložniki nepristransko komisijo.15
»Naši nepokorni podložniki iz Podlehnika so — nedvomno nahujskani od nam sovražnih ljudi — zopet vložili proti nam pritožbo pri cesarju na Dunaju.
Mi se čutimo popolnoma nedolžne, zato se ne bojimo luči, marveč prosimo za imenovanje komisije, ki naj ugotovi, kdo je kriv in kdo nedolžen.
Podložnikom pa je treba zagroziti s strogo kaznijo, da nam bodo medtem izkazovali dolžno pokorščino in v redu plačevali davke.«
Deželni upravitelj grof Maks Herberstein je res še isti mesec imenoval uradno komisijo, ki sta jo sestavljala Sigmund Friderik von Praag in Simon Moscon, fevdalni gospod iz ptujske okolice. Po izdanih navodilih naj zaslišita obe sporni stranki in skušata doseči poravnavi, kjer bo to mogoče. S predlogi naj o vsem poročata v Gradec.
1671, spomladi:
V	marcu se sestane cesarska komisija, ki naj bi zaslišala vse prizadete. Haložani pridejo z Žirovnikom na čelu. Sredi razprave dado minoriti zgrabiti Žirovnika in še dva kmeta ter jih odvedejo v ječo.
V	aprilu in juniju prosita oba samostana cesarja za dovoljenje, naj bi Matija Žirovnik ostal v ječi in prišel pred sodišče.
1671, jeseni:
Konec leta je Žirovnik zopet na svobodi in vodi poslanstvo haloških kmetov na Dunaj k cesarju. Izročijo mu obširno spomenico.
1671: KOMISIJA POROČA O ZASLIŠANJU PODLOŽNIKOV15
Poklicala sta predse vse podložnike iz obeh uradov. Prišli pa so samo tisti, ki so imeli kakšne pritožbe.
Po 21 točkah, ki so jih bili navedli podložniki v pritožbi na cesarja, jih podrobno zaslišita.
Večino pritožbenih primerov sta zavrnila kot neupravičene, ostale obdolžitve sta strnila v 5 točk ter predlagala naslednje sklepe:
1.	Kruh in vino ob opravljanju tlake naj konvent podložnikom redno daje. Če pa mu bolj ustreza, naj jim namesto tega zniža žitno desetino.
2.	Tridnevna tlaka na teden ostane obvezna, saj je bila samostanu priznana že pred 22 leti (1. 1649) s posebnim odlokom. V deželi običajna tlaka (»-die Landge-breuchige Robath«) je večja in samostan je napravil izjemo ter zahteva samo tri dni. Ko podložniki opravijo na samostanskih pristavah (Hofarbeit), so po cel teden ali celo 14 dni doma. Torej se jim ne godi nobena krivica.
3.	Davki in deželne naklade:
Redni davek je zapisan v ročnem ali davčnem registru, točno obračunan in tako se tudi zahteva.
Tlačanom ne gre v glavo, kako je s četvernim davkom (Vierfache Steuer) in z deželnimi nakladami. To jim je tuje.
Pred davnimi leti in v mirnih časih so bile te dajatve nizke. Sedaj so pač visoke in konvent jih ne more podložnikom znižati. Pripravljen pa je, da jih razporedi glede na velikost in kakovost kmetij.
4.	Prevoz lesa (Holzdienst):
Vsaka kmetija je že od nekdaj dolžna opraviti en prevoz drv v Ptuj. Zaradi oddaljenosti kmetij je bila ta obveznost spremenjena v denarno dajatev 48 krajcarjev. Samostan je pripravljen znižati jo na 36 krajcarjev.
5.	Kazni in kaznovanje z denarnimi globami:
V	tej točki ni bila dosežena poravnava. Samostan izjavlja, da so krivi podložniki, ne konvent. V prihodnje bodo o kaznih izdajali pismene sklepe.
Podložniki izjavljajo: »Čakamo na vrnitev Matija Žirovnika z Dunaja s pismi in z odločbami«. V tej zvezi odgovarja samostan: »Ne bomo mirovali, dokler ne bo ta kolovodja (Radlfuehrer) zaprt in eksemplarično kaznovan. Vse skupaj pa je samo slab zgled za podložnike drugih gospoščin, saj to lahko vzbudi splošen upor v deželi«
1672, poleti: MINORITSKI KONVENT NOTRANJEAVSTRIJSKI VLADI17
Prošnja, naj onemogoči duhovniku MIHAELU ŽIROVNIKU (Schirauniakh), da nastopi v Ptuju pred komisijo kot zaščitnik in svetovalec upornih kmetov (»das er unsere Ungehorsamben und rebellischen Unterthanen consilirt et patrocinieren thuet...«).
DOMINIKANSKI PODLOŽNIKI V LETIH 1672—167318
V	začetku marca 1672 so se dominikanski podložniki v Podlehniku pridružili upornim minoritskim v prepričanju, da bodo prišli do svojih pravic. K temu jih je pripravil »Papiermaister« dr. Eržen (Raschein). Temu so se — bil je namreč v Ptuju — minoritski podložniki lepo zahvalili, mu napolnili mošnjo z denarjem in ga z odkritimi glavami spremljali do dravskega mostu, ko je odhajal iz mesta.
»Naše podložnike pa je mestno sodišče (v resnici sam samostan) vtaknilo v ječo in jim je sodil nepristranski sodnik.« Tako dominikanski kronist.
Res so se dominikanski podložniki spomladi 1673, ko je zasedala komisija, pridružili minoritskim. Bilo jih je okoli 30. Vse so aretirali, vendar jih je 12 pobegnilo čez mestno obzidje, ostalim dvajsetim pa so sodili. Kronika jih imenoma navaja, Med njimi so imena Purk, Sluga, Kokot, Mišek, Kopše, Vedlin, Bratec itd. Med pobeglimi pa so bili: dva Lončarja, Mlinarič, Lesnikar, Krajnc, Tominec in Kovačič.
Zaprti so po odvetniku Erženu vložili pritožbo, v kateri zahtevajo, da vse aretirane takoj izpustijo, da bodo mogli opraviti dela na poljih in vinogradih. Samostan pa se naj po cesarskem odloku vzdrži vsakega nasilja.
Samostan zahteva, da je treba z uporniki strogo ravnati in jih pripraviti, da bodo delali tlako po odloku iz leta 1631.
Da je razpoloženje med podložniki res nevarno in prevratno, dokazujejo z izjavo kmeta Filipa Soba: »Če ne bomo oproščeni tlake po določilih naših svoboščin, bomo segli po javnem uporu« (»... zu einem oeffentlichen Punct« — Punt).
Deželni glavar je res izdal zaželen ukaz z običajnim stavkom o opravljanju v deželi običajne tlake in o plačevanju davkov. Pri podložnikih verjetno ni mnogo zalegel, saj so skrbno spremljali razvoj dogodkov pri minoritskih podložnikih vse tja do konca leta 1674.
KOMISIJE, ZASLIŠEVANJA, ZAPISNIKI, KOMISIJE, ZASLIŠEVANJA . ,.
V	tem znamenju so potekala leta 1673, 1674, 1675, dokler ni zadnji cesarski patent napravil konec dolga desetletja trajajočim nemirom, sporom, tožbam, sodnim procesom in žilavem boju haloških podložnikov za staro pravdo, za stare pravice, ki jih novi časi nočejo in ne morejo več priznati
Januarja 1673 je imenovana nova komisija z enakimi nalogami, kot jih je imela prejšnja. Skoraj dve leti je teklo njeno delo, ne da bi vedeli kako in kaj. Sele konec novembra 1674 je izdala obširno poročilo, v katerem je vse pritožbe strnila v tri skupine in jih predložila deželnemu glavarju.
2e sredi leta pa je notranjeavstrijska vlada odgovorila minoritskemu konventu v zadevi Matije Žirovnika.
Konvent je bil namreč zaprosil cesarja, naj odvzame Žirovniku zaščitno pismo o svobodnem gibanju (salvum conductum). Cesar tega sicer ni storil, pač pa je sporočil Žirovniku, naj se vzdrži hujskanja podložnikov in zbiranja denarja med njimi za kritje stroškov odposlanstev v Gradec in na Dunaj.17
STOLETNI BOJ ZA STARO PRAVDO JE KONČAN, PRAVICE ZA UPORNEGA TLAČANA NI
Minilo je leto in več in žetev je dozorela. Komisija je svoje delo dokončala, razpravljala z obema strankama o vseh spornih točkah, izoblikovala svoje predloge za rešitev in jih predložila deželnemu glavarju. Po tajnem dvornem svetu jih dobi v roke sam cesar Leopold.
1675, 6. september: CESAR LEOPOLD KOT DEŽELNI VLADAR ŠTAJERSKE IZDA ODLOK O REŠITVI DOLGOTRAJNEGA SPORA MED PODLOŽNIKI V PODLEHNIKU IN MINORITSKIM KONVENTOM V PTUJU, NJIHOVO ZEMLJIŠKO GOSPOSKO15
Po poročilu in predlogu komisije so vse sporne zadeve zajete v šestih točkah in razsojene takole:
1.	DAVKI IN DEŽELNE NAKLADE
Ob plačilu je treba podložnikom izdati pobotnice (Zedl) za dokazilo o plačanem davku.
Glede podložnikov vrste »Freyholden« (ti imajo samo nekaj zemlje, ne pravih kmetij) je samostan obsojen (condemniert), da predloži v Gradec star urbar, ki ga bo posebna komisija pregledala in preučila. Ako imajo »Freyholden« kaj zemlje, ki je podvržena davku, bo ta primerno ocenjena in obdavčena tudi v prihodnje. Ako nimajo nič davku podvrženega, mora samostan prenehati od njih zahtevati plačevanje.
2.	TLAKA
Podložniki, ki imajo prave grunte in kmetije (Gründt u. Huben), morajo opravljati v deželi običajno tlako. Obenem pa je treba opozoriti konvent, naj čezmerno ne obremenjuje podložnikov, da bi ti mogli tudi svoja dela pravočasno opravljati.
Freyholden (lastniki domcev) in sogorniki opravljajo tedensko po dva dni ročne tlake.
Vsem podložnikom je zabičati, da prihajajo na tlako zgodaj zjutraj, da pošiljajo namesto sebe sposobne ljudi in da skrbno opravljajo delo. Konvent jim mora za delo na tlaki dajati okrepčilo v kruhu in vinu (Trunkh wein u. Robathprot).
V	primeru izostanka plačajo: za ročno tlako na dan 10 krajcarjev, za vozno 30 krajcarjev kazni. Izostanek morajo nadomestiti. Zaradi izostankov ne plačajo nobene druge kazni.
3.	KAZNOVANJE, GLOBE
Kazni, naložene v višini pod 15 goldinarjev, in tiste iz časov gvardijanov patra Frančiška in Vincenca — oba sta mrtva, enega od njih pa so podložniki celo ubili — so popolnoma odpuščene in ni mogoče namesto njih podložnikom naložiti nobenih dajatev za nadomestilo.
Kazni nad 15 goldinarjev in tiste zunaj obdobja navedenih patrov se znižajo na polovico, ker so bili podložniki čez mero (enormiter) kaznovani. Tisto polovico kazni, ki je s tem odpuščena, bo samostan obračunal pri gornini in desetini.
V	prihodnje morajo biti vse večje kazni izrečene z nepristranskimi odločbami (durch unpartheyische erkhandtnus).
4.	PREVOZ GORNINE
Sogornik mora pripeljati gornino (dajatev od vinskega pridelka) do vnaprej določenega kraja ali do oskrbnika Škorca. Voziti mora tako dolgo, dokler sonce sije (do sončnega zahoda).
Kdor gornine sam ne pripelje, plača namesto vožnje po en groš za vedro vina. Kdor pa sam prevaža, je te dajatve popolnoma oproščen.
Dajatve za izdane pobotnice (Zettlgroschen):
Gorski gospod (konvent) je dolžan izdajati potrdila o izročeni gornini in ne sme zahtevati v ta namen nobene denarne dajatve za takso. Cesarsko veličanstvo odloča, da je ta dajatev (Zettlgroschen) v prihodnje popolnoma ukinjena.
5.	VINO — točenje vina podložnikov, dajanje vina (Bauwein) v točenje podložnikom
Točenje vina in plačevanje vinske trošarine (dača): samostan mora startin vina podložnikom ceniti za en goldinar ceneje, kakor bi ga lahko prodali kje drugje.
Vino, ki ga daje konvent v točenje podložnikom ali ga sam toči podložnikom, mora biti v redu, ne sme biti slabo, kakor je bilo doslej, in ga ne sme tako drago obračunati. Vsak startin sme ceniti samo en goldinar dražje, podložnik pa mora iz svojega plačati dac.
6.	STOJNINA (Standrecht), STROŠKI ZA KRIMINALNO SODSTVO (Malefiz Uncosten)
Stojnino pri cerkvenih proščenjih (žegnanjih) in na sejmih, ki so ob teh priložnostih, bo v prihodnje pobiral samostan sam.
Tudi stroške za »krvavo rihto« nosi samostan sam. Tudi druge zemljiške gosposke, ki izdajo letno za višje sodstvo po 100 in več goldinarjev, ne morejo nič zahtevati od podložnikov.
OSTALE PRITOŽBE (gravamina und beschwerden)
Rešitve teh so delno podane že v gornjih točkah, delno pa so le-te nepomembne ali pa so bile že v prejšnjih odlokih rešene.
Vse te pritožbe so s tem odpravljene in nične.
SKLEP
Podložnikom v vednost:
Odpust kazni in vse drugo je izkazana milost. Ako bi v prihodnje prišlo do nezakonitih dejanj ali celo do dejanskih napadov na gosposko, bo to kaznovano s hudimi telesnimi kaznimi in celo s smrtjo.
Očetom minoritom v Ptuju:
Moramo vam zabičati, da milo in popustljivo ravnate s podložniki in da jih ne obremenjujete čez mero (wider gebür nit betrangen). Tudi skrbno upravljajte deželsko sodišče. Ako ga boste zanemarjali, vam bo odvzeto.
Deželnemu glavarju dežele Štajerske je naročeno, da to cesarsko resolucijo sporoči obema strankama: minoritskemu konventu v Ptuju in njegovim podložnikom.
CESARSKA RESOLUCIJA POTUJE
V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu je ohranjen osnutek dopisa, s katerim je deželni glavar sporočil gornji cesarjev odlok gvardijanu in konventu minoritskega reda v Ptuju. Dopis je datiran z 20. septembrom 1675 in zvesto povzema določila resolucije. Na koncu ima pripis: enak dopis tudi podložnikom.
Kdaj in kako so bili podložniki obveščeni o gornjem cesarskem odloku, ki kljub vsemu predstavlja zanje vendar vsaj delno zmago in konec samovolje ter nečloveškega nasilja zemljiške gosposke?
Na to vprašanje nam daje odgovor spis, ki se je menda slučajno ohranil v arhivu minoritskega konventa v Ptuju.
1675, 20. november: MINORITSKI PODLOŽNIKI — DEŽELNEMU GLAVARJU V GRADCU
Na poti iz Gradca skozi Maribor je dal minoritski gvardijan iz Ptuja zgrabiti Matija ŽIROVNIKA in ga odpeljati v Ptuj v ječo. Dne 6. novembra je Matija Žirovnik na poti iz Gradca, kjer je bil za podložnike prevzel cesarsko resolucijo z dne 6. septembra, prispel v Maribor. Imel je pri sebi tudi znano cesarsko dovoljenje (salvum conductum) za svobodno potovanje in osebno
varnost. Bil je na poti domov, kjer je nameraval Haložanom razglasiti in razložiti cesarski odlok. V Mariboru ga je poklical mestni sodnik k sebi, tam pa ga je že čakal gvardijan s svojimi ljudmi, ga dal zvezati in odpeljati v Ptuj. Tu ga je sicer ob denarni kazni 20 goldinarjev (prav take kazni so bile s cesarsko resolucijo strogo prepovedane) izpustil, obdržal pa njegovega tovariša, ki so ga bili kmetje iz Haloz poslali Žirovniku v Maribor naproti.
Haloški kmetje prosijo glavarja, naj zagrozi konventu s kaznijo 100 dukatov, ako ne bo takoj izpustil njihovega tovariša iz ječe, kjer je v velikem mrazu z eno roko in z eno nogo prikovan na tnalo.
Odgovora na to prošnjo in pritožbo ne poznamo. Tudi ne vemo za nadaljnjo življenjsko pot in usodo pogumnega, razgledanega in skozi desetletja za stare pravice haloškega prebivalstva borečega se slovenskega kmečkega junaka Matijo Žirovnika.
Po letu 1675 utihnejo kronike in oneme arhivi, zato o Halozah v naslednjih desetletjih ne vemo skoraj ničesar več.
Življenje v Halozah pa se je pretakalo dalje, težko, skromno in boleče... OPOMBE K BESEDILU SESTAVKA
1	ADA, cod. Böhm 141, fol. 31', citirano: KKD (kopialna knjiga in urbar dominikanskega konventa).
2	ZAP, MK (minoritska kronika p. Pečka iz leta 1861).
3	PAM, izvirnika, prepisi v KKD in KKM (kopialna knjiga in urbar minoritskega konventa v SDA, arhiv mesta Ptuja 38/87).
4	ADA, KKD (Böhm 141) in SDA, KKM.
6 SDA, zbirka listin.
6	Isto.
7	Isto kakor pod 4.
8	SDA, rokopisna zbirka: S. Povoden, Bürgerliches Lesebuch I, 181—184.
9	ZAP, arhiv minoritskega konventa (AMK), fase. 83 (Haloze—podložniki), izvirno gradivo.
19 SDA, S. Povoden, rok. 825, 78—81.
11	ZAP, dominikanska kronika iz leta 1673 (DK), f, 38v—43r.
12	ZAP, AMK, fase. 83.
13	ZAP, DK, f. 15v-—19r.
14	SDA, Altes, Landrecht 849/1.
15	SDA, Altes Landrecht 849/2.
19 ZAP, DK, f. 20r v.
17	ZAP, AMK, fase. 83.
18	ZAP, DK, f. 21r—27v.
VIRI IN LITERATURA
Navajam splošna zgodovinska dela, objave virov in gradivo iz Zgodovinskega arhiva v Ptuju in iz Deželnega arhiva v Gradcu.
Citirano in obravnavano gradivo hrani Zgodovinski arhiv v Ptuju v izvirnikih ali v posnetkih.
KRATICE
ADA: Avstrijski državni arhiv na Dunaju SDA: Štajerski deželni arhiv v Gradcu PAM: Pokrajinski arhiv v Mariboru ZAP: Zgodovinski arhiv v Ptuju AMK: Arhiv minoritskega konventa — ZAP
KKM: Kopialna knjiga in urbar minoritskega konventa v Ptuju — SDA KKD: Kopialna knjiga in urbar dominikanskega konventa v Ptuju — ADA MK: Minoritska kronika — 1861 — ZAP DK: Dominikanska kronika — 1673 — ZAP CZN: Časopis za zgodovino in narodopisje
LITERATURA
M. Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja, 1955.
H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark, I, II, 1920, 1930—1931.
S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, 1961.
A. Mell, Beiträge zur Geschichte des Unterlhanenwesens in Steiermark — Mitteilungen des Historischen Vereines für Steiermark, 40—42, 1892—1894.
P. Kovačič, Gospodarska zgodovina dominikanskega samostana v Ptuju; Časopis za zgodovino in narodopisje, 10, 1913, str. 59—120.
Oesterreichische Urbare ... die mittelalterlichen Stiftsurbare der Steiermark, I. Teil: Seckau, Pettau, 1955. Urbar dominikanskega in minoritskega samostana sta izdala H. Pirchegger in W. Sittich.
P. Blaznik, Topografija srednjeveške ptujske dominikanske in minoritske hubne posesti v jeseniškem uradu, ČZN, nova vrsta 5 (XL), 1969.
HALOZE IM KAMPF UM DAS »ALTE RECHT« (STARA PRAVDA)
In der Mitte des 15. Jh. war die lebhafte Stadt Ptuj Sitz der Grundherrschaften, die einen umfangreichen Grundbesitz in der näheren und weiteren Umgebung von Ptuj umfassten.
Die ansehnlichste war die Herrschaft der Salzburger Erzbischöfe mit dem Sitz auf dem Schloss in Ptuj, unter der Verwaltung von einflussreichen und wohlhabenden Herren aus Ptuj. Die übrigen zwei Herrschaften waren Eigentum der Ptuj—Klöster: Des oberen (Dominikaner) und des unteren (Minoriten).
Bei der Gründung beider Klöster, des von den Dominikanen im Jahre 1230, und von den Minoriten einige Jahrzente später — waren die Herren von Ptuj wesentlich mitwirkend. Sie waren Jahrhunderte hindurch ihre Beschützer und Unterstützer, die Klöster, hingegen, ihre geistigen Wohltäter.
Als, Ende des 14. Jh., einstmal zahlreiches Geschlecht der Herren aus Ptuj, nur noch einen männlichen Vertreter hatte, hat dieser, Bernard Ptujski, im Frühling 1399, mit einer umfassenden Urkunde, beiden Klöstern, für den Fall er stürbe ohne Nachkommen, vermacht und geschenkt einen umfangreichen eigenen feudalen Grundbesitz in Zgornje Haloze in den Ämtern Jesenica tei Majšperk und in Podlehnik, damit er (Bernard) in Namen der Herren aus Ptuj, als deren Gründer, ihnen die Existenz und geistige Mission ermöglichte.
Mit dem Tode des letzten aus dem Ptuj—Geschlecht wurden 1438 beide Klöster tatsächlich gemeinsame Eigentümer von Gornje Haloze, und teilten sich diesen Besitz 1461 auseinander, und damit zwei selbstständige feudale Grundherrschaften gestalteten.
Für jede dieser Herrschaften ist das Urbar aus den Jahren 1440—1450 erhalten. Beide Urbare führen ziemlich eingehend die Dörfer und Weiler an, ferner die Zahl von den Bauerngütern und anderer Servituten der Halozer Untertanen Mitte des 15. Jh. Im Jesenica Amt waren in 51 Dörfern und Siedlungen 283 bevölkert, und 55 verlassene oder nicht angesiedelte Bauernhöfe, während in Podlehnik 22 Ortschaften nur 96 angesiedelte und 6 verlassene Huben waren. Der gesamte Besitz umfasste in 73 Ortschaften zusammen 440 Bauernhöfe, von diesen 61 nicht bevölkert. Die Naturalabgaben bestanden gröstenteils im Getreide (Weizen, Roggen, Hafer) und waren dem Quantum gemäss nicht übertrieben.
Bald nach der Übernahme begannen die neuen Eigentümer die bisherigen Abgaben zu erhöhen und verlangten neue, und führten bisdahin ungewöhnliche Arten vom Frondienste. Auf diese Weise begann über zweihundertjähriger, fast ununterbrochener, beharrlicher, und öfters auch blutiger Kampf der Halozer Bauernhörigen um das alte Recht. Kaiser Friderich III., als Landesoberhaupt und Beschützer beider Klöster und ihrer Hörigen, gab Folge ihren Beschwerden. Mit einer umfangreichen Urkunde gab er ihnen die »Ordnung« oder Statut, mit welchem er eingehend ihre Pflichte gegenüber der Grundnerrschaft regelte. Diese Urkunde stellt die berühmten Privilegien dar, auf welche sich 200 Jahre hindurch die Halozer Hörigen in ihrem tragischen Kampfe um das alte Recht beriefen.
Für besseres Verständnis der verwickelten Verhältnisse zwischen den feudalen Herrschaften, als legale Eigentümer des Grundbesitzes und ihren Hörigen als Nutzniesser dieser Erde und, aus diesem Verhältnis resultierende Pflichten und Verbindlichkeiten der Hörigen, dient eine kurze Analyse der Verhältnisse der Hörigen, deren Urbarialabgaben und Servituten, besonders noch des verruften Leibdienstes oder Robot. Auf diese Weise wird die Grundidee des hundertjährigen
Kampfes der Halozaner für das alte Recht konkreter; zugleich ater ist die nötige Einsicht in die wirtschaftliche und sozial-gesellschaftliche Struktur der feudalen gesellschaftlichen Ordnung Anfang des neuen Jahrhunderts gegeben.
Die Schilderung des 17. Jh., der Periode grosser Kriege, des schwarzen Todes und der letzten Bauernaufstände, erleichtere das Verständnis für den letzten heroischen, obwohl meistens nicht blutigen und legalen Aufstand der slowenischen Bauern und Winzer in Zgornje Haloze, gegen die Gewalt und Ungerechtigkeiten der kirchlichen Lehensherren, die sich in ihrer Behandlung ganz und gar nicht von ihren weltlichen Nachbarn Grafen und Baronen unterschieden.
Die erhaltenen, alten, staubbedeckten Papiere, kostbare Archivquellen zeugen noch heute, nach 300 oder mehr Jahren, von der Zähigkeit und Beharrlichkeit, von den Kämpfen und Opfern der Halozen Leute, den Rechtsstreitigkeiten und Beschwerden, den schriftlichen Eingaben und von persönlichen Bauerndelegationen nach entferntem Wien, den Arresten und Kerkern, eisernen Bande, Folterungen und dem Tod, von den blutigen Niedermetzelungen, der grausamen Rache der Verzweifelten und Erniedrigten.
Von allem diesem spricht ergreifend die tragische Halozer Chronik des 17. Jh., am Schlüsse der gesamten Niederschrift über Haloze im Kampfe für das alte Recht.

Iva Miki Curk
RIMSKI VODOVODI PTUJA
Dolgo je že plug po Dravskem polju od Hajdine na severozahod proti Pohorju odkrival sledove zidanega kanala iz rimskega časa Po podatkih ljudi, ki so te razvaline poznali, so arheologi že v zgodnjih dobah raz:skovanja rimskega Ptuja domnevali, da je kanal ostanek rimskega vodovoda. Pred drugo-svetovno vojno sta kanal z izkopavanji raziskovala tudi V. Šmid in B. Saria.1 Ugotovila sta, da je to res vodovodni gravitacijski kanal, zgrajen dokaj standardno po rimskih načelih za tako gradnjo. Ugotovila sta, da vodi od Frama do Hajdine malone v ravni črti. Pri Hajdini so naleteli tudi na v steno- kanala vzidano opeko z žigom opekarne 13. Gemine legije, vojaške enote-, ki je- bila v Poetoviu v drugi polovici 1. stol.2 Tako- so- sodili, da so- vodovod zgradili v 1. stoletju. Od starih izkopavanj nam je torej ostalo: sklep o- starosti in graditeljih vodovodnega kanala, v karto- 1 : 100.000 vrisan potek trase- vodovoda in nekaj po-datk-ov o podobi ostalin. Podrobnih rezultatov izkopavanj kopača nista objavila, med vojno- pa so šli v nič tudi njuni terenski zapiski.
Ko so začeli pripravljati gradnjo- hitre ceste med Mariborom in Celjem, nam je bilo takoj jasno-, da bo med Framom in Račami zemeljsko- delo- uničilo- tudi nekaj desetin metrov rimskega vodovodnega kanala. Da bi arheološke sledo-ve, preden jih uničijo, še dokumentirali, smo no-vembra 1970 zaščitno- izkopavali in našli na nekaj mestih kanal še dobro- o-hranjen.3 Tako smo dobili toliko- novih podatkov, da je tu vredno- o- poeto-vijskih vodovodih še enkrat spregovoriti.
Razvaline kanala smo pri našem izkopavanju našli mestoma še kot 1 m široko plast pro-da, kosov lo-mljenca in ožganih dro-bcev ilo-vice, in to v globini 0,6 do 0,7 m. Zato pa je bil drugje še skoro- popolnoma ohranjen, da smo lepo mo-gli spo-znati, kako je bil zgrajen. V ilovnata tla so vkopali jarek in na dno-nasuli tenko- plast proda, nato- pa so- iz lo-mljenca sezidali o-bo-dne stene kanala. Pri tem so skrbno- pazili na enakomeren, in kot je moč soditi, vselej tudi površini primeren padec dna, na pravilnost in tesnost stikov kamnov in na to-, da je bila tudi notranja stena kanala kar najbolj gladka. Dno- kanala so tlakovali z drobnejšimi ploščatimi lomi j enei, pokonci tesno zl-o-ženimi na prodno podlago-. Po-nekod smo našli še v kanalu dokaze za to, da so vse neravnine in špranje zamazali z glino, ki so- jo- ožgali. Povrhu pa so kanal pokrili s približno 5 cm debelimi kamnitimi ploščami, ki so slo-nele na obodnem zidovju. Kjer je ohranjeno- pravo dno- kanala, je dosledno- 0,6 m pod sedanjo- površino-. Po- ohranjenih krovnih ploščah sodeč, je notranja višina 0,4 m, širina pa 0,5 m. Obodno zidovje je bilo 0,4 m debelo-. Lo-mljenec iz sten je zrnat, sivo- bel, bo-lj ali manj
preperel, v njem pa so tudi zrnca sljude. Verjetno je kar lokalni framski kamen.
Po teh raziskavah je verjetno najpomembnejša nova ugotovitev, da je bil padec kanala minimalen in da je kar identičen padcu terena, ki je moral biti v rimskem času kaj slično' oblikovan, kot je danes. Hkrati pa smo ugotovili, da vodovod nikakor ne teče čisto v ravni črti, marveč niha od te črte zdaj proti severu, zdaj proti jugu, in je, kot je moč videti, vedno zalomljen v topem kotu in nikoli zaokrožen. To je morala biti najbolj praktična možnost, kako kar najbolje ohranjati enakomeren padec.
Zemeljska dela ob železniški progi in pri sami gradnji ceste so pozneje pokazala še druga mesta gravitacijskega kanala in vsa dosedaj potrjujejo1 to-, kar smo pravkar povedali.4
Če zdaj primerjamo ugotovitve iz leta 1970 in podatke, ki so se nam ohranili od starih izkopavanj, ugotovimo', da je kanal v sledovih res ohranjen na vsej črti med Hajdino in Framom, čeprav vzhodno od mesta, ki smo ga raziskovali, splet lokalnih vodotokov in neravnine terena za zdaj zastavlja še nerazrešljivo uganko, kako so rimski graditelji premagali to' prepreko'.6 Na splošno so se terenskim preprekam izogibali z odkloni od ravne linije in so' le v največji sili gradili sifone. Kot smo že omenili, je nihala tudi črta framskega vodovoda. Tako bodo šele poznejše raziskave pokazale, zakaj so kanal kljub vsem odklonom speljali čez teren, ki se nam tudi danes zdi težaven. Poleg teh zapažanj o trasi gravitacizskega kanala vemo zdaj tudi O' tehniki gradnje nekaj več. Kot smo rekli, je bila gradnja pri Framu pretežno kamnita, proti Hajdini pa bolj opečna in tudi dopolnjena z glinastimi cevmi. Edino mere so' ostale ves čas enake.
Žal, še vedno ne poznamo najbolj zanimivih koncev vodovoda; pri terenski situaciji v jedru Frama in sedanji arheološki podobi Hajdine jih tudi skorajda ne moremo' več pričakovati.
Torej moremo reči O' zahodnem poetovijskem vodovodu, da je bil padec gravitacijskega kanala neznaten. Ni tekel, kot smo razložili, v čisto ravni črti in bil je, v skladu z rimsko' praktičnostjo', ekonomično’ zgrajen: v Framu iz lokalnega kamna in s pomočjo glinastega premaza za izolacijo, pri Ptuju pa bolj s pomočjo opeke, že v 1. stol. priljubljenega in vse bolj razširjenega gradbenega materiala, ki so ga gotovo' pripravljali kar v samem Ptuju na odličnih ležiščih gline.
Seveda pa ostalin tega vodovoda ne smemo obravnavati ločeno od drugih rimskih sledov in ne ločeno' od ostalin Poetovia. Tako smo' npr. pri izkopavanju na Zg. Bregu leta 1963 našli med ostalinami nesporne dokaze resničnega delovanja vodovoda, svinčene vodovodne cevi.6 Pa tudi na drugem dravskem bregu so ugotovili rimski vodovod.
Tu so leta 1947 približno 1 km daleč sledili, na dolžini 200 m pa sondirali drug gravitacijski kanal, ki je od framskega znatno bolje zgrajen.7 Dno mu tvori do 40 cm debel, iz oblic in malte zidan temelj, ki ob straneh preide v delno še nad meter visoke in pol metra debele stranske oblične zidove. Dno kanala pokriva maltna plast in vanjo' vezana zdrobljena opeka, pokrit pa je bil s kamnitimi ploščami ali z opečnim obokom. Notranja širina kanala je znašala 0,5 m. Začetek tega vodovoda je bil verjetno ob izviru Grajene, vodil je pa vsaj na vzhodno pobočje Panorame, ker so' tam starejša izkopavanja dokazala uporabo tekoče vode v okviru hišnih kopališč.8 Zanimiva je ugotovitev, da gra-
ditelji tudi temu kanalu niso dali prevelikega naklona, vsekakor pa so z vijuganjem njegove trase dosegli zelo- enakomeren padec.9
O	starosti tega drugega vodovoda ni sklepov. Ker pa je od prvega drugače zgrajen in ker napaja stavbe, ki so se posebno razrasle šele po- 1. stol., bi ga mogli šteti za mlajšega, mogoče celo* več kot za stoletje mlajšega od prvega.
Rimljani so bili dobri graditelji, ki so s pridom združili vse tehnične pridobitve Sredozemlja. Med pogoje za kvalitetno1 gradnjo je brez dvoma zlasti v sredozemskem prostoru sodila zadostna preskrba z zdravo pitno' vodo. Odtod natanko izdelana pravila in vestna gradnja rimskih vodovodov.
Pravilo rimskemu vodovodu je bilo s stavbo in kaj pogosto še z dodatnimi obzidavami zavarovano zajetje in mojstrsko', mnogokrat tudi na mostnih konstrukcijah zgrajeni gravitacijski kanali, ki so ustvarili primeren padec in pritisk vode po ceveh, ker principa ve-zmh posod niso- poznali. Padec vode je bil običajno opazen. Vitruvijevo delo' De architectura nam daje mnogo podatkov o gradnji. Pri načrtovanju obsega vodovoda in moči zajetja naj bi bili Rimljani računali po več kot 100 1 vode na dan na prebivalca.10
Vsi rimski vodovodi, ki so jih po ozemlju nekdanje ogromne rimske države raziskali, se kljub velikim razlikam v detajlih drže teh osnovnih načel. Tako tudi drugi doslej po Sloveniji najdeni vodovodi.11 V ilustracijo pa naj prikažemo' popolnoma slučajno izbran, v Romuniji raziskan rimski vodovod, ki je oskrboval z vodo Adamklisi, staroveški Tropaeum Traiani. Dimenzije enega od gravitacijskih kanalov, in v glavnem tudi zidava, so ptujskemu vzhodnemu kaj slične. Zanimivo je še to, da je napajal tudi naselje približno take površine, kot je vzhodni poetovijski mestni del pod Gradom in Panoramo.12
Zbrani podatki o poetovijskih vodovodih in najbolj splošni povzetek našega znanja o- rimskih vodovodih nasploh nam kažejo-, da o poetovijskih vodovodih še malo vemo. Tudi najdbe rimskih vodnjakov po- Poetoviu opozarjajo, da vodo*-vod nikakor ni bil edini vir preskrbe s pitno vodo.13 Vendar pa moremo ob poetovijskih vodovodih še o nečem razmišljati. Tudi ninski vodovod, ki sodi zdaj verjetno med najbolj sistematično raziskane vodovode v Jugoslaviji, kaže neznaten vodni padec, kar naj bi bilo' nasploh izjema, in enako nihanja v topih kotih, kar naj bi bilo- prav tako- izjema.14 Po obsegu pa je ninski gravitacijski kanal skoraj enak notranji prostornini obeh poetovijskih kanalov. Tam so po vestno preračunanem možnem pretoku na koncu izračunali kapaciteto- okrog 35 litrov na sekundo ali 3,000.000 litrov na dan.15 Za Nin sodijo, da je imel vsaj 10.000 prebivalcev. Potemtakem je bil vodovod načrtovan tako-, da je zagotovil sko-ro- 300 litrov vode na prebivalca na dan. Kapaciteto vodovoda in število mestnega prebivalstva so- že mnogokrat s pridom uporabljali pri raziskovanju rimskih mest. Ko smo tako- opozorili na dimenzije ninskega vodovoda in domnevno1 število tamkajšnjih prebivalcev, potem bi mogli enako- sklepati o številu poetovijskega prebivalstva. Da s takim sklepanjem nismo- na negotovih tleh čiste hipoteze, nam kaže še nadaljnje razmišljanje: zahodni poetovijski vodovod, pol manjšega obsega kanala in teoretično- po-1 manjšega vodnega pretoka kot tisti v Ninu, bi potem mo-gel zadoščati za približno 5000 ljudi. Do te številke pa pridemo- tudi, če vemo, da je rimska legija v 1. sto-l., ko so- vodovod zgradili, štela približno 3000 mož redne vo-jske.10 K tem je sodilo še nekaj prateža, pa pomožne enote itd. Tako- bi morali misliti, da je bilo- v 1. stol. v taboru in njegovi civilni naselbini na levem dravskem bregu res 5000 ljudi. Če je bil zahodni poetovijski vodovod zgrajen za potrebe tega tabora, potem se nam rezultata sklepanj po- različnih po-teh zanimivo ujemata.
Ko smo se tako1 nekoliko' obsežneje pomudili pri rimskih vodovodih v Poe-toviu, se popolnoma zavedamo', da moremo v podporo zadnjega sklepanja o> številu prebivalstva navesti prav malo ali nič dokazov, ki bi vzdržali vsako kritiko. Vendar pa smo' to1 sklepanje vključili v naš prikaz, ker se nam je ob študiju nekaj sklepov kar vsiljevalo, pa tudi, ker želimo' prikazati, kako daleč mora tipati arheolog, če hoče iz davnine ohranjenim drobcem dati nekaj plastičnosti.
OPOMBE
1	B. Saria v Klemenc — Saria Archäologische Karte von Jugoslawien, Blatt Rogatec, Zagreb 1939, 28 in isti, Glasnik muzejskega društva za Slovenijo 20, 1939 (poslej GMDS) 124.
2	Dokaz o 13. Gemini v Poetoviu je tudi Tacitov tekst o dogodkih leta 69. Hist. Ill, 1, nadalje E. Ritterling, Realenzyklopädie des klass. Altertums s. v. Legio, XII, 1268 ss, B. Saria, GMDS 123, 127 s.
3	Varstvo spomenikov 15, 1972, 152 s.
4	Za vsa pojasnila v zvezi z deli, ki so še v teku, se najlepše zahvaljujem v. kustosu S. Pahiču.
5	Tudi s to terensko situacijo me je seznanil Stanko Pahič.
6	I. Miki, Arheološki vestnik (poslej AV) 15—16, 1964—1965, 259 s.
7	S. Pahič-J. Sašel, AV 1. 1950, 204 ss.
8	M. Abramič, Jahreshefte des oesterr. Arch. Inst. 17, 1914, Beiblatt 89 ss.
8 S. Pahič-J. Sašel, o. c., 212.
10	J. Durm, Die Baukunst der Etrusker und Römer II. Leipzig 1905, 455, E. Sames-reuther, Röm. Wasserleitungen in Rheinlanden, 26. Bericht der röm. germ. Kommission 1936 (1938) 24 ss, A. Grenier, Manuel d’archeologie Galloromaine IV. Les monuments d’eaux, Paris 1960, Vitr. de architect, (ed. Loeb 1962) VIII.
11	Npr. J. Sašel, Vodnik po Emoni, Ljubljana 1955, 19, B. Saria, Serta Hoffilleriana 1940, 249 s.
12	Al. S. Stefan, Buletinul monumentelor istorice XLI/3, 1972, 43 ss.
13	Npr. I. Miki, AV 15—16, 265.
14	B. Ilakovac, Radovi instituta Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti u Zadru, 16—17, 1969, 265 ss.
15	Ibid. 288.
16	E. Ritterling o. c.
DIE RÖMISCHEN WASSERLEITUNGEN VON PTUJ
Dieser Aufsatz rekapituliert das was von den römischen Wasserleitungen Poetovios schon bekannt ist, d. h. von denjenigen auf dem rechten und deren auf dem linken Drauufer. Die Schutzausgrabungen in Fram, während der Konstruktion der Hauptstrasse Hoče—Levec, boten einige neue technische Daten über den Gravitationskanal der Legion-Wasserleitung auf dem rechten Drauufer, die das Wasser hinleitete. Der Kanal war im Lehmboden, gebaut auf dem Schotterdamm aus heimischen Bruchstein und mit Steinplatten bedeckt. Der Grund hingegen, wurde aus aufrechtgestellten, dünn gespalteten Steinen gebaut, so dass es zwischen ihnen möglichst wenige Spalten gab. Das ganze Innere wurde geradezu meisterhaft gebaut, was die gerade Linie der Wände und die Dichtheit der Kontaktstellen anbelangt. Neu ist die Feststellung, dass der Kanal mit gebranntem Lehmüberzug drinnen isoliert war. Gleichzeitig konnte man auch bestimmte Abweichungen, des, früher angeblich vollkommen geraden Kanals, bald gegen Norden bald gegen Süden, feststellen, um solcherweise ein ideales wenn auch geringfügiges Gefälle instandzuhalten. Diese Abweichungen, geringfügiges Gefälle und die Grösse der Gravitationskanäle übereinstimmen überraschenderweise mit denjenigen bei der untersuchten römischen Wasserleitung in N i n (Aenonna) in Dalmatien. Auf Grund dieses Aufsatzes weist der Autor auf die Wahrscheinlichkeit hin, dass die Legionslager Wasserleitung, bei den technischen Gleichheiten, der Stadt halb soviel Wasser zuleitete als diejenige in Nin, und dass beide, auf rechtem und linkem Ufer, zusammen eine Stadt von 10.000 Einwohnern, wie die Wasserleitung in Nin, versorgen konnten. Die Bewertung der Bevölkerungszahl Poetovios könnte nun den alten Bewertungen der Städtebevölkerung mit einer beinahe gleich grossen bebauten Fläche, entsprechen.
Stanko Pahič
RAZNOTERI OBRAZI RIMSKE CESTE V PANONIJO CEZ PTUJ
Pomniki naše pradavnine, ki se v najrazličnejših oblikah prikazujejo' ljudem ter oddavnaj pritegujejo pozornost zgodovinarjev in starinoslovcev, so tudi rimske ceste. Skrite v gozdovih, razgaljene po njivah, trpinčene pod kolovozi in čumeče pod hrumom današnjih cest, bogatijo našo zgodovinsko' dediščino*. Ljudje so si njihove sledove različno* razlagah, dejansko* pa so* se jih le poredko lotevali, in to* ne zaradi iskanja zakladov, ki jih v cestnem prahu pač ni pričakovati, temveč bolj preudarno*, zato ker so* imeli pogosto njihov gramoz ali kamenje bolj pri roki. Še bolj neusmiljeno* jih je pestila narava, počenši od ploh, ki so že v antiki redno spirale cestne površine, pa hudourniških voda, ki so* orale globoke brazde v cestišča, do neukrotljivih rek, ki so* trgale in mlinčile cele cestne odseke*. Zato* so* tudi podobe njihovih ostankov zelo pestre, to* pa je vzrok, da ljudje o njih nimajo* pravih predstav in imenujejo »rimska cesta« tudi marsikak drug davno* opuščen kolovoz ali celo* kakšno* danes iz živahnega prometnega vrveža izločeno* nekdanjo* cesto*. To* se v času, ko se načrtno* razisko^-vanje rimskih cest še ni hiti prav pričelo, dogaja celo tak;m, ki menijo, da o* teh stvareh kaj vedo*, in zato* imamo* tudi v naši najo*žji domovini pestro* razvejano omrežje rimskih cest, od katerih je marsikatera rimska le v domišljiji. Prav zato bo* bržkone še treba vztrajnega dela z ostrim opazovanjem okolja in seveda preverjanja z arheološko* lopato*, da bo mogoče iz plev ljudskih zmot in trdnih idej drugih vsevednežev izločiti zrnje pristne antične cestne mreže in ga zanesljivo razčleniti na glavne in stranske ceste, na zgodnejše in poznejše trase, na vzporedne poti in različne obvoze*. Ogromno* delo* za vztrajne raziskovalce, ki je skoraj še vse pred nami in našimi nasledniki!
Kar danes o rimskih cestah zatrdnejšega vemo, so* le opazovanja in v zadnjem času tudi sondiranja glavnih cest, pa tudi od teh le najbolj glavnih in od teh spet najbrž samo* le o*d ene njihovih tras. Zato* tudi tu ne bo* govora o* ničemer drugem kot *o* tisti trasi velike ceste iz Italije v severno* Panonijo*, ki je v naših krajih peljala skozi Podravje čez Poetovio-Ptuj ter dalje proti Pö^ murju, pač zato*, ker edino* to že nekoliko* bolje* poznamo.1 Na srečo* so* se na tej trasi cestišča ponekod ohranila še v lepih kosih v kar zvesti antični podobi, lepo pa ji je mogoče prilagoditi tudi antične potokaze, in zato* je njen potek znan vsaj v glavnem že dalje časa. Podobno bi se bilo* mogoče lotiti tudi drugih glavnih tras, ker je za temi cestami še največ ostalo — že zaradi temeljitejše gradnje, izdatnejše uporabe gramoza in kamna ter seveda včasih posodobljeno* imenitnega poteka — kljub vsem tegobam po* prenehanju vzdrževanja cest
v antiki. Mnogo bolj klavrna je bila usoda drugih, slabših, stranskih cest in mnogo težje je zato danes tudi njihovo iskanje, včasih že kar naravnost brezupno.
Pri iskanju rimskih cest so' pogosto pomembna ljudska izročila, na katera nekateri raziskovalci na vso moč prisegajo. Res se je pojem rimske ceste ohranil v več različicah, od katerih pa ta ali ona pripelje tudi na stranpoti. Predvsem vsaj pri nas najbrž nikjer ni neposredne tradicije, ki bi temeljila še v rimskih časih, saj je skoro tisoč petsto let ob precej popolni izmenjavi prebivalstva le predolga doba. Ljudsko- pomnjenje sega pri razlagi nekaterih pojavov navadno le do turških časov, izjema bi lahko kvečjemu bilo le ugibanje o- Atilovem grobu. Pri »rimskih cestah«, o katerih je vse prevečkrat slišati od ljudi, gre povečini za povsem preprosto pripisovanje Rimljanom, o katerih so si pridobili nejasne predstave po- drugotni poti. Mnogo- je namreč tudi povsem zapuščenih usekov nekdanjih kolovozov in poti, ki jim ljudje pravijo- »rimska cesta«, še zlasti pa so prepričani o- tem, če gre za sedaj opuščeno- ah le malo uporabljeno utrjeno cesto iz zadnjih dveh stoletij. Taka izročila so torej raziskovalcem predvsem kažipo-t v različne kraje, kjer pa se morajo potem samostojno in po- stvamejših dejstvih odločiti sami.
Eden takih najznačilnejših primerov je tista iz lomljenih kamnov zgrajena »komercialna cesta« med Dunajem in Trstom, ki je bila med Konjicami in Frankolovim poprej speljana čez Poleno in Bukovje, in o- kateri ve tam oko-li vsak otrok, da je »rimska«. To-da kako- boš sedaj prepričal domačina, da to ni res, ko pa je še sedaj večinoma imenitna na pogled in ko mu za pravo rimsko cesto nimaš pokazati kaj drugega ko-t peščico raztresenega gramoza po nekaterih njivah. Čeprav gre v tem primeru povsem očitno za avstrijsko- gradnjo iz začetka 18. stoletja, pa bi bilo seveda m-o-žno, da so se tudi ti graditelji naslonili na starejšo pro-metno pot, pri kateri za jezdne in tovorne živali klanec ni bil prehuda o-vira. V tem primeru bi se bili Rimljani iz istih razlo-gov kot novodobni prestavljavci tej cesti o-drekli. Strmi klanci so namreč zahtevali organizacijo stalnih pripreg in s tem seveda dodatne skrbi in stroške, kar se je, kot poznamo- iz nekega pričevanja, pokazalo tudi na tej cesti.2 Tu si gresta torej ljudska modrost in zgodovinska veda najočitneje navzkriž, saj je rimska cesta skozi sotesko- in mimo- Stranic dovolj potrjena že z najdbo- petih miljniko-v, pa čeprav o njej ni tam dandanes videti ničesar.
Na Ptujskem polju se o-be nekdanji rimski cesti, katerih ostanke so- doslej odkrili, tako- tista skupna do Cunkovec ko-t potem njen južni krak pro-ti Hrvatski do Gorišnice, skrivata pod sedanjimi po-ljskimi kolovozi, ki so hkrati tudi meja nekaterih tamkajšnjih katastrskih -o-bčin. Že to- pove, da je nekdanja rimska cesta v času zemljiške razdelitve še imela svoj po-men in se je tako- tudi kot mejna črta zapisala v zgodovino. Vendar pa ljudem ni v spominu kot rimska, temveč kot »mrtvaška cesta«, ker so nekoč po- teh ko-lovozih nosili svo-je rajne na pokopališča v Rogoznici na eni ter k Marjeti na drugi strani. To ljudsko pomnjenje drugačne rabe ceste je v naši domovini zanimivo, vendarle pa ni izjemno-, ker so taka imena poznana tudi v drugih deželah; to pač po-trjuje, da je podobna usoda doletela nekatere rimske ceste tudi drugod.3
Seveda se rimska cesta skriva tu in tam še pod drugimi imeni, ki bliže zadevajo- njeno bistvo, kot npr. »stara cesta«, »velika cesta«, »visoka cesta« in še kaj podobnega.4 Tu naj omenim tudi ime, ki žalostno pozvanja le še zadnjim o-stanko-m rimskih cestišč po tistih poljih, kjer kmečki plugi, v novejši dobi pa seveda tudi traktorji, leto za letom z žilavo neutrudljivo-stjo raznašajo nekoč
Slikal: Sedanji poljski kolovoz, nekdanja »mrtvaška cesta«, na podlagi rimske ceste med njivami od Rogoznice proti Strelcem (odsek 1/5.3)
tako skrbno navoženi in od neštetih koles utrjeni gramoz. Gre za tista polja, kjer je površina tal ilovnata in gramoz sicer tujek v preorani prsti, zatoi pa se tudi pojavlja v izrazitih progah. Te s svojim belim bleskom prodnikov po< oranju vsakomur »razsvetljujejo« smer antične poti, pozneje ob mladi rasti žita pa se ta odsev gramoza zlasti ob sušnem vremenu lepo kaže kot rumenkast trak v rasti zaostalih bilk. Tu vzbuja torej gramoz pozornost kmetovalcev, ki so takim njivam zato nadeli ime »Prodnice«, kot se to: dogaja pri Godenincih nad Središčem, ali »Projnice«, kot je bilo ugotovljeno' onkraj medmurske Železne gore na prvih ravnicah ob Muri. TO' ime je za izvedenca le še zadnji odmev pred davnimi stoletji blagozvočnega imena »via publica«, kakor je tudi ta v podolžnem pasu raztreseni gramoz samo še zadnji preostanek nekoč trdnih nasipov belih rimskih cest.
Odnos ljudi, tistih namreč, ki ob rimskih cestah živijo: svoje preprosto' vsakdanje življenje, je kajpada zelo različen. Ne bi vedel zatrdno', povedati primera, ko rimsko cesto v svoji sredi ali vsaj bližini ljudje »povzdigujejo v nebo« ali so na tak od nekdaj dani zgodovinski spomenik posebno ponosni. Češče namreč zanjo sploh ne vedo1 in se vrača izgubljena zgodovina v domove spet šele iz šole po otrocih ali s kakim priložnostnim pisanjem v časniku. Soi pa marsikje lahko z rimsko cesto zadovoljni, ker jo še danes koristno uporabljajo', ne da bi se njenih zgodovinskih korenin sploh dobro zavedali, pa najsi bo to navaden kolovoz med njivami ali pa celo na dopolnjeni antični podlagi potegnjena črna asfaltna preobleka. A tudi jezo' povzroča, zlasti tam, kjer po njivah plug škriplje in podrsuje po- zoprnem kamenju, ali je ostanek nasipa komu odveč sredi travnika ali pod rovnicami kopačev temeljev za nove hiše. S takimi razpoloženji se
5 — Ptujski zbornik — IV
65
srečuje tudi iskalec rimskih cest in v najslabšem primeru se je že zgodilo1, da so1 ljudje ob razlaganju sledov cestišča po njihovem zemljišču močnoi dvomili o njegovi splošni in še posebej zgodovinski izobrazbi. Kot sedaj ohranjene oblike so pač tudi odnosi rimskih cest z njihovimi današnjimi sosedi različni.
Doi podob rimske ceste, kot so opisane v tem sestavku in prikazane na priloženih risbah in slikah, seveda ni prišlo1 čez noč. Cestno1 črto- čez FoetoviO' pa so1 vendarle že zelo1 zgodaj zarisali, čeprav kar najbolj na splošno1. Poznamo1 jo namreč že iz srednjeveške Tabule Peutingeriane, katere viri segajo* v 2. stoletje in ki ima narisano' med Celeio1 in Poetoviom le preprosto črto. Pred dobrimi sto1 leti je po tej črti zakoračil prvi zgodovinar R. Knabl,5 nedolgo za njim pa je te korake kritično* ocenjeval in iskal po* naši ožji domovini že kar zamotano1 antično cestno mrežo' drug preučevalec antike F. Ferk.6 Njuno* pionirsko* iskanje je obrodilo žlahtnejši sad šele v zadnjih predvojnih letih, ko* je bila rimska cesta na tej trasi prvič opisana tudi v strokovnih zvezkih arheološke karte za območje naših krajev, hkrati pa precej natančno* vrisana na podrobnih zemljevidih merila 1 :100.000.7 Na tej dediščini smo pričeli graditi po1 vojni, ko* smo* se odločili, da bomo trase rimskih cest zasledovali od parcele do* parcele in jih nato vrisovali v katastrske načrte.8 Pri taki povečani zahtevnosti pa ni šlo brez arheološke lopate, saj nezanesljivih odsekov ni smelo' biti, in zato1 smo' pričeli kopati prečne jarke. To je bilo že čisto* arheološko1 dokazovanje rimske ceste po njenih dejanskih ostalinah, ki je dalo iskalcem možnost narisati podrobne preseke cestišča.9 Pri tem se je bilo treba le poglobiti v odkopane profile in že se je očem razgrinjala zgodovina davno* izumrle ceste •—■ njena sestava, način izgradnje, popravila in dopolnjevanja, izrabljanje in poškodbe, nazadnje pa še dolgotrajni proces uničevanja. Ker pa je bilo že vse to na voljo*, ni kazalo* zanemariti možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnika za dokazovanje obstoja in poteka starih cest. Vrisovanje na kataster je sedaj že mogoče dopolniti z izdelavo podrobnejših načrtov trase, z izmero in risanjem podolžnih profilov ter seveda s kar najbolj natančnim upodabljanjem prečnih presekov. Dobra fotografija bi to* delo sicer morala vselej spremljati, strokovne analize* gramoza in plasti nad v zemlji skritim cestiščem pa gradnjo* in usodo* rimske ceste* dopolnjujejo še z naravoslovne strani. Ker se je tako delo na odseku med Celjem in Muro* šele pričelo, so* ti postopki še vedno v zametkih, in ker še ni vpeljanih ljudi, pride včasih tudi do* kratkih stikov. Tisti najhujši, ki se je pripetil pred nekaj leti na trasi rimske ceste, zveni sedaj že kot anekdota: kar je bilo* starino-slovcu v izkopanem prečnem jarku najizrazitejši primer cestišča rimske ceste, je hkrati pomenilo naravoslovcu šolski primer nastajanja naravnih plasti v ledeni dobi. To* pa je seveda le dokaz, kako s težavo se rojevajo nove* raziskovalne metode tudi v preučevanju rimskih cest.
Trasa rimske ceste*, o* kateri je tu govor, ima, kolikor je bila seveda že dovolj raziskana, v glavnem enotno obliko*. Zgrajena je* iz gramoza, nasutega v nasip ali usek in povečini pobranega kar naj bližje iz potokov in odkopov v prodne plasti okoliških tal. Cestišče je praviloma široko okrog 6 m, debelina plasti pa se ravna po obsegu dosipavanja in po* stopnji ohranjenosti v pestri lestvici od zadnje še ohranjene 5 cm debele plasti do 1,8 m visokega nasipa čez močvirno** kotanjo*. Gramoz pri nasipavanju ni bil sortiran, posebne podlage iz kamenja še nismo našli in nasploh je bilo o kamnih več slišati od ljudi, kot pa smo* ga sami našli v odkopanih cestiščih. Trase so bile, ko*t kaže že zemljevid, čimbolj naravnostne, vendar ne za ceno negospodarnih vzponov, saj doslej nismo* našli odseka z več kot 12 % sklona, pa še ti so* kratki in skoro izjemni, približno-
Slika 2: Trasa rimske ceste med Konjicami in Ptujem (po karti 1 : 50.000)
5-odstotni sklon je na tej trasi najpogostnejši klanec. Včasih so* pod gramoz nasuli še ilovice, v močvirnih predelih pa naložili eno ali več vrst hrastovih debel, ki so zaradi visoke talne vode pogosto še dobro' ohranjena. Obcestni jarki so po sedanjem poznavanju hudo različni in včasih sprti z logiko današnjih graditeljev cest. Utrjevanje cestišča z malto je bilo doslej komaj kje opaziti.
DOLŽINA IN RAZMERJA POVRŠINSKIH OBLIK RIMSKE CESTE
	% celote	dolžina	% skupine
1. NASIPI	24,4	16.600 m	
l/l Nasipi antičnega videza zunaj			
sedanje rabe	1,2	830 m	5,0
1/2 Nasipi antičnega videza kot			
sedanja cesta	3,2	2.200 m	13,4
1/3 Neizraziti ali poškodovani nasipi			
zunaj sedanje rabe	4,3	2.920 m	17,5
1/4 Neizraziti ali poškodovani nasipi			
kot osamelci	0,2	140 m	0,8
1/5 Neizraziti ali poškodovani nasipi			
pod sedanjo' cesto ali kolovozom	7,7	5.220 m	31,5
1/6 Poškodovani ali uničeni nasipi			
kot pas gramoza po1 njivah	7,8	5.280 m	31,8
2. USEKI	7,9	5.400 m	
2/1 Useki v naravnostnih vzponih	2,4	1.670 m	30,8
2/2 Useki ali police na pobočjih	5,4	3.660 m	67,4
2/3 Useki kot prelazi	0,1	100 m	1,8
3. NEVIDNE TRASE	67,7	46.000 m	
3/1 Cestišče pod površino1 sedanje ceste	17,5	11.900 m	25,9
3/2 Cestišče pod površinoi drugih tal	40,0	27.200 m	59,1
3/3 Uničeno cestišče in nova tla	10,2	6.920 m	15,0
Dolžina naštetih odsekov Tu neupoštevano		68.040 m 1.960 m	
Dolžina trase med Dravinjo			
in Trnavo1		70.000 m	
V gornji številčni oklep strnjeni statistični podatki dosedanjih opazovanj nam dajejo vpogled v razmerja med posameznimi skupinami površinskih sledov. Prvo, kar pri tem vzbudi pozornost, je dejstvo1, da je tudi na tem doslej najbolj pregledanem in zaradi pogostne lege po gozdovih, njivah in travnikih tudi najbolj ohranjenem odseku rimske ceste med Celem in Poetoviom vendarle kar dve tretjini cestišča na zunaj nevidnega in deloma niti ne ohranjenega. Na srečo gre pri tem večinoma za najrazličnejše odseke med še ohranjenimi deli ceste,
Slika 3: Trasa rimske ceste med Ptujem in Godeninci (po karti 1 :50.000)
tako da je po takih nasipih, usekih ali pasovih gramoza po; njivah vendarle mogoče zanesljivo^ določiti tudi smeri nevidne trase.
Najdaljši skriti odsek je pod sedanjo' cesto1 čez Dravsko' polje skrita trasa rimske ceste med Šikolami in Hajdino' (8,3 km), podoben, a mnogo' krajši pa je tudi odsek med Strelci in Moškanjci (2,5 km). Dobršen del današnjim očem nevidne trase odpade na območje Poetovia med Hajdino in Rogoznico (5,6 km). Če ta osrednji poetovijski prostor združimo« z nadaljevanjem proti Šikolam na zahodni ter po' krajši vmesni vidni trasi v Rogoznici še na 2,3 km dolg odsek na vzhodni strani, vidimo, da ravno v Poetoviu in okolici na razdaljo' 16 km ni pravih površinskih sledov antičnega cestišča. To' pa je že sko-ro« četrtina v tem sestavku obravnavane trase.
Dobršen del rimske ceste so« uničile tudi reke in potoki, skupno več kot desetino-, posamič pa najbolj Drava (3,4 km) in Pesnica (1,6 km), ki sta se je lotevali podo-lž. Seveda bi bil delež danes nevidnih tras še večji, če ne bi bilo njiv, kjer cestišče razgaljajo plugi, saj kar precej rimske ceste leži pod travniškimi površinami varno prekrite s prstjo. Tam, kjer so danes na trasi rimske ceste ali v njeni neposredni bližini naselja, sta intenzivnejše obdelovanje zemlje in gradbena dejavnost prav tako' pregnali cesto- z današnje površine. Tudi nenehno in v zadnjem času poglobljeno oranje je marsikod že skoro- do' zadnjega razneslo ostanke gramoza. Le poredko« pa o rimski cesti ni zunanjih sledov po gozdovih, kot na primer pri Sp. Novi vasi (0,6 km), kjer so- se antična tla najprej prekrila z nanosi prsti z višjih leg, v katero« so potem podolžni vodni jarki zarezali nove brazde, ki imajo z rimsko cesto skupno le smer.
Kljub vsem tem neugodnim okoliščinam pa je vendarle še skoro- četrtina trase rimske ceste na zunaj ohranjena ko-t nasip. Precej ga je že bolj ali manj poškodovanega, kar lep kos takega nasipa pa je danes podlaga današnji cesti vzhodno od Gorišnice v dolžini skoro dveh kilometrov. Tretjina teh nasipov je po današnjih njivah vidna le kot pas gramoza, ne mnogo- manj pa se- jih skriva pod kolovozi. Vsekakor je pristnih nasipo-v rimske ceste na tej trasi še vsega poldrugi odstotek.
Usekov, ki so jih za smotrnejši potek ceste izkopali Rimljani in jih je danes še mogoče videti, je skoro deset odstotkov. Na -tej desetini obravnavane trase je največ takih vko-po-v v pobočja, s katerimi sd se Rimljani prilagajali terenu, ko so gradili cesto« ob gričevju, medtem ko so« naravnost navkreber ali navzdol usmerjeni useki za polovico« redkejši.
K temu statističnemu pregledu priključen seznam različnih površinskih oblik rimske ceste ima namen ustvariti približno- predstavo o- najdbah rimske ceste na terenu.10 Tu bo« panonska cesta čez Ptuj, in sicer njena smer mimo« Konjic, prikazana v vseh poglavitnih različicah njenih današnjih videzov in nevidezov. Za današnjega o-pazo-valca bi to lahko« bil neke vrste vodnik po- po-teh starih Rimljanov, za bolj zavzetega ljubitelja davnine pa morebiti tudi nazorno- pojasnilo-, kaj sme od rimskih cest dandanes pri nas pričakovati in kako« jim je mogoče v spletu ugodnih in manj ugodnih razmer priti na sled. Kdor hodi po njih z nekoliko domišljije, utegne vsaj zaslutiti, kakšno« je bilo« življenje v tej nekoč mno«go bolj gozdnati po-krajini, kjer so- rimski vojaki gradili prve trdne ceste, po- katerih je potem stoletja vrelo- nemirno« življenje. Pa tudi pritajeno-sočutje do skritih useko«v in samo«zavestno naravnostnih nasipo-v bi ne bilo pri tem nič nenavadnega, zakaj ni je bolj zapuščene stvari, ko«t je od vseh pozabljena, v tihoti skritih goščav pritajena ali kako drugače zlorabljena preminula rimska cesta.
PREGLED TRASE RIMSKE CESTE MED DRAVINJO IN TRNAVO PO POVRŠINSKIH SLEDOVIH
		1. NASIPI		
1/1 NEPOŠKODOVAN NASIP ANTIČNEGA VIDEZA ZUNAJ				SEDANJE RABE
	Naselje	Naselje, parcela, k. o.	Dolžina	Pripombe
1/1.1	Prepuž	gozd, 1929, 1924, 1922/1	200 m	Razprave 6, 1969, 322, sl. 6, T. 3:1 in pril. 1
l/1.2a l/1.2b	Loperšice Loperšice	gozd, 177, 175, 174, 170 ter gozd, 227/1, 235, Loperšice	180 m	Arh. vestnik 15 do 16, 1965, 297, sl. H in pril. 3
1/1.3a	Godeninci	gozd, 5/2, Grabe ter	100 m	
1/1.3b	Godeninci	gozd, 554/4, Vodranci	100 m	sl. 4
	1/2 NASIP ANTIČNEGA VIDEZA KOT SEDANJA			CESTA
1/2.1	Zamušani- -Cvetkovci	cesta Ptuj—Ormož, km 27.900—30.100	2100 m	
1/2.2	Šalovci	cesta »sepé« med pare. 234/1 in 263/25, Salovci	100 m	Arh. vestnik 15 do 16, 1965, 298, sl. 12; sl. 3
1/3 NEIZRAZIT ALI POŠKODOVAN NASIP ZUNAJ SEDANJE RABE
1/3.1	Sp. Grušovje	gozd, 1461, Vrhole	50 m	Razprave 6, 1969, T. 3:3 in pril. 1
1/3.2a	Prepuž	gozd, 1923/1, Vrhole	40 m	Razprave 6, 1969, pril. 1
1/3.2b	Prepuž	gozd, 285/8, Cigonca	50 m	Razprave 6, 1969, T. 3:2 in pril. 2
1/3.3	Cigonca	gozd, 285/8, Cigonca	130 m	Razprave 6, 1969, pril. 2
1/3.4	Rogoznica	travišča, 848/1, 826, 825/3, 825/1, Rogoznica	250 m	
1/3.5	Moškanjci	gozd, 100/3 ter travišče, 102, 99, Moškanjci	200 m 100 m	Arh. vestnik 15 do 16, 1965, 288, sl. 3; sl. 5
1/3.6	Gorišnica	njive, 151/17—23, Gorišnica	100 m	Arh. vestnik 15 do 16, 1965, 289, sl. 4; sl. 6
l/3.7a	Pušenci	travišče, 34	100 m	
1/3.7b	Pušenci	gozd, 34/2, 35/2, 36 ter	140 m	
1/3.7C	Pušenci	gozd, 7/1, Pušenci	110 m	Arh. vestnik 15 do 16, 1965, 295, sl. 9
1/3.8	Hum	gozd, 518/1—2, 607/1, Hum travišče, 93/2, 95/1, Loperšice	420 m	
1/3.9	Loperšice		200 m	
1/3.10	Salovci	gozd, 251/2, 1, Salovci	200 m	
1/3.Ila	Godeninci	gozd, 5/2	100 m	
1/3.llb	Godeninci	gozd, 23/2 in	320 m	
1/3.Ilc	Godeninci	gozd, 23/2, Grabe ter	140 m	
1/3.1 lč	Godeninci	gozd, 551/2, 653/1, 552/1 in	200 m	
1/3.1 ld	Godeninci	gozd, 517, Vodranci	70 m	Arh. vestnik 15 do
16, 1965, 300, sl. 14
	Naselje	Naselje, parcela, k. o.	Dolžina	Pripombe
1/4.la	Gorišnica	travišče, 151/39 ter	25 m	
l/4.1b	Gorišnica	travišče, 151/28, Gorišnica	30 m	
1/4.2	Zamušani	travišče, 490/1, Zamušani	15 m	Varstvo spomenikov 9, 1965, 187, slika; sl. 7
1/4.3	Cvetkovci	travišče, 753 1, Cvetkovci	40 m	Arh. vestnik 15 do 16, 1965, 290, sl. 5
1/4.4	Trgovišče	travišče, 34, Trgovišče	30 m	Arh. vestnik 15 do 16, 1965, 291, sl. 6
	1/5 NEIZRAZIT ALI POŠKODOVAN NASIP ALI KOLOVOZOM		POD SEDANJO CESTO	
1/5.1	Perovec	cesta od zahoda v Perovec med 350 in 850 m	500 m	Razprave 6, 1969, 317, sl. 2
1/5.2	Pragersko- -Stražgonjca	kolovoz, 1426, Sp. Polskava	1100 m	Arh. vestnik 15 do 16, 1965, 286, sl. 1; sl. 8
1/5.3	Rogoznica- -Strelci	kolovoz, 191/2, Borovci	2500 m	
1/5.4	Ormož	kolovoz, 890, Ormož	150 m	Arh. vestnik 15 do 16, 1965 293, sl. 8
1/5.5	Hum	kolovoz, 796/1 ter travišče 630/1, Hum	150 m	Arh. vestnik 15 do 16, 1965, 296, sl. 10
1/5.6a	Salovci	cesta, 568/1 ter	130 m	
1/5.6b	Salovci	kolovoz, 568/1, Salovci	600 m	
1/5.7	Godeninci	cesta Središče—Ljutomer med km 2300 in 2390 oz. med pare. 553/6 in 554/4, Vodranci	90 m	
1/6 POŠKODOVAN ALI UNIČEN NASIP KOT PAS GRAMOZA PO NJIVAH				
1/6.1	Vešenik	njive, 696, 699, 692, Tepanje	400 m	
1/6.2a	Dobrnež	njiva, 717 ter	100 m	
1/6.2b	Dobrnež	njivi, 610/1, 603/1, Tepanje	300 m	
1/6.3	Tepanje	njivi, 577/3, 575/4, Tepanje	200 m	
1/6.4	Perovec	njivi, 462/3, 448, Tepanje	150 m	
1/6.5	Sp. Grušovje	njiva, 324, Sp. Grušovje	230 m	Razprave 6, 1969, 318, sl. 3 in pril. 1
1/6.6	Prepuž	njiva, 1253, Vrhole	30 m	Razprave 6, 1969, pril. 2
1/6.7	Cigonca	njiva, 310/1, Cigonca	50 m	
1/6.8a	Slov. Bistrica	njivi, 646/10, 746/8 ter	150 m	Razprave 6, 1969, 326, sl. 7
1/6.8b	Slov. Bistrica	njive, 737/1, 880/1, Slov. Bistrica	700 m	
1/6.9	Pragersko	njive, 1318/1, 979/1, 948/1, Sp. Polskava	1600 m	
1/6.10	Stražgonjca	njive, med pare. 80—144/1 (Stražgonjci) in 178/2 in 198, Sikole	800 m	
1/6.11	Mihovci	njive, med pare. 35/1 in 26/1, Velika Nedelja	250 m	
1/6.12	Ormož	njive, 121, Hardek	70 m	Arh. vestnik 15 do 16, 1965, pril. 2
1/6.13	Godeninci	njive, med pare. 530/2 in 518/'2, Vodranci	250 m 250 m	
2/1 USEKI V NARAVNOSTNIH VZPONIH
	Naselje	Naselje, parcela, k. o.	Dolžina	Pripombe
2/1.1	Cigonca	gozd, 285/8, Cigonca	60 m	Razprave 6, 1969, T. 3:4 in pril. 2
2/1.2	Slov. Bistrica	travišče, 514, Slov. Bistrica	70 m	pred »Sugarskim grabnom«
2/1.3	»Velenik«	gozd, med pare. 1336/113 in	500 m	obakraj vzhodne-
		1336/107		ga grebena
2/1.4	Rogoznica	travišče, 786/5, 2 ter	100	obrakraj potoka
		cesta 883/1, Rogoznica	200 m	Rogoznice; sl. 9
2/1.5	Mihovci	gozd, 736/1, Velika Nedelja	110 m	ob vzponu na te-
				raso
2/1.6a	Ormož	travišče, 174, gozd, 167/1	150 m	ob spustu k potoku Lešnica
2/1.6b	Ormož	travišče, 265/1 (?) ter	100 m	Arh. vestnik 15 do
				16, 1965, 292, sl. 7 in pril. 2
				
2/1.6C	Ormož	neobdelano, 4/1, 5/2, Ormož	70 m	ob vzponu na višjo teraso
2/1.7	Loperšice	travišče, 113, Loperšice	50 m	ob spustu k prečni globeli
2/1.8	Salovci	gozd, 242/2, 1, Salovci	200 m	ob vzponu iz doline Libanje
2/1.9	Godeninci	gozd, 5/3, Grabe	60 m	ob vzponu iz globeli Crnca
2/2 USEKI ALI POLICE OB POBOČJIH				
2/2. la	Sp. Grušovje	gozd, med pare. 249/7 in	400 m	Razprave 6, 1969.
		249/15, Sp. Grušovje ter		pril. 1; vmes odplavljeno 80 m
2/2.1b	Sp. Grušovje	gozd, 1979, 1988, 1989, Vrhole	500 m	Razprave 6, 1969. T. 3:8, 9 in pril. 1
2/2.2	Prepuž	gozd, 1225, Vrhole	700 m	Razprave 6, 1969, T. 3:6 in pril. 2
2/2.3	Cigonca	gozd, 285/8, Cigonca	1200 m	Razprave 6, 1969. T. 3:7 in pril. 2
2/2.4	Sp. Nova vas	gozd, 176/2, 177, 178/1,	250 m	
		Sp. Nova vas		
2/2.5a	»Velenik«	gozd, 352/1 ter	150 m	
2/2.5b	»Velenik«	gozd, 352/1, 351/2, Pokoše	400 m	vmes dvakrat prekrit z nanosi
2/2.6	Ormož	travišče, 256, Ormož	60 m	Arh. vestnik 15 do 16, 1965, pril. 2
2/3 USEKI KOT PRELAZI				
2/3.1	Sp. Grušovje	travišče, 1981, 1980, Vrhole	50 m	Razprave 6, 1969. 319, sl. 5 in pril. 1
2/3.2	Sp. Nova vas	gozd, 257/6, Sp. Nova vas	50 m	
3. NEVIDNE TRASE				
3/1 CESTISCE POD POVRŠINO SEDANJE CESTE				
3/1.1	Sikole-	cesta Slov. Bistrica—Ptuj,	8,9 km	možni ostanki
	-Hajdina	km 11.400—20.300		obakraj ceste
3/1.2	Strelci-	cesta Ptuj—Ormož	3,0 km	možni ostanki ob
	-Moškanjci	km 32.300—34.800		cesti
	Naselje	Naselje, parcela, k. o.	Dolžina	Pripombe
3/2.1	Slov. Konjice	med Dravinjo (211, Konjice — trg) in Vešenikom (674, Tepanje)	1500 m	njive, travišča, stavbišča
3/2.2a	Dobrnež	travišča med pare. 703 in 705/2, Tepanje	350 m	
3/2.2b	Dobrnež	travišča in njive med pare. 722 in 603/1, Tepanje	1200 m	
3/2.2c	Dobrnež	travišča, 601, 585, 591, Tepanje	350 m	
3/2.3a	Sp. Grušovje	travišča in njive med pare. 325 in 268, Sp, Grušovje	480 m	Razprave 6, 1969, pril. 1
3/2.3b	Sp. Grušovje	travišča, med pare. 1460 in 1457 ter gozd med pare. 1936 in 1928, Vrhole	700 m	Razprave 6, 1969, pril. 1
3/2.4	Prepuž	travišče, 1252/1 in gozd, 1225, Vrhole	200 m	Razprave 6, 1969, pril. 1
3/2.5	Cigonca	gozd, 285/8 in travišča med 285/41 in 295/5, Cigonca	550 m	Razprave 6, 1969, pril. 1
3/2.6a	Slov. Bistrica	med Ložnico (489) in Boško cesto (646/3)	1300 m	vmes odsek 2/1.2 (70 m)
3/2.6b	Slov. Bistrica	travišča, 646/15, 1, 20, 33	200 m	
3/2.6c	Slov. Bistrica	travišča, med pare. 894 in 1056, Slov. Bistrica	750 m	
3/2.7a	Sp. Nova vas	sedaj trasa hitre ceste	180 m	
3/2.7b	Sp. Nova vas	gozd, med pare. 164/5 in 127/2, Sp. Nova vas	600 m	
3/2.8a	»Velenik«	travišča, 314/1, 2, 352/4, 5	180 m	
3/2.8b	»Velenik«	gozd, 352/1 ter	150 m	
3/2.8c	»Velenik«	gozd, 351/2 (Pokoše) in 1336/84, Sp. Polskava	300 m	travišča in stavbišča
3/2.9	Pragersko	med potjo na Sp. Polskavo (996/4) in žel. progo (745/2), Sp. Polskava	750 m	
3/2.10	Stražgonjca	med Črncem (734, Sp. Polskava) in Rakitovcem (72, Stražgonjci)	1200 m	travišča, stavbišča in njive
3/2.11	Sikole	njive, ob kolovozu in cesti, med pare. 169 in 141, Šikole	900 m	vmes odsek 3/3.5
3/2.12a	Zg. Hajdina-	območje Poetovia, med pare.	2800 m	
3/2.12b	-Rogoznica	111, Hajdina in 848/2, Rogoznica, južno in severno od Drave	2800 m	(500 m); Blatt Ptuj [1936] tloris 1:12.500; sl. 10 a
3/2.13	Rogoznica	njive, med pare. 558/1 (Rogoznica) in 89/2, Spuhlja	2000 m	
3/2.14	Strelci	njive, med pare. 143 in 175/2, Mezgovci	800 m	
3/2.15	Zamušani	travišča in stavbišča, med pare. 511/1 in 111, Zamušani	200 m	
3/2.16a	Mihovci	naselje, med pare. 781/1 in 736/2 ter	280 m	
3/2.16b	Mihovci	njive, med pare. 731/1 in 700/1, Velika Nedelja	600 m	
3/2.17a	Ormož	njive, med pare. 181/1 in 175/2	200 m	
	Naselje	Naselje, parcela, k. o. Dolžina		Pripombe
3/2.17b	Ormož	stavbišča, med pare, 259/4	380 m	Arh. vestnik 15 do
		in 261/1		16, 1965, pril. 2
3/2.17c	Ormož	stavbišča, med pare. 256/6	500 m	
		in 4/1		
3/2.17Č	Ormož	stavbišča, travišča in njive,	550 m	
		med pare. 9/3 in 533/1 (Ormož) ter 246 in 121, Hardek		
				
3/2.17d	Ormož	travišča in stavbišča, med	1100 m	
		pare. 122 in 126/2, Hardek ter cesta in travišča, med pare. 658 in 659/1, Ormož		
3/2.18	Pavlovci	travišča, med pare. 12/1 in	400 m	
		28, Pavlovci		
3/2.19a	Pušenci	obakraj Pavlovskega potoka,	160 m	travišča, njive,
		med pare. 53/1 in 34/1		gozd
3/2.19b	Pušenci	gozd, 38/1 in travišče, 11/2	150 m	
3/2.19c	Pušenci	travišča, 7/1—3, Pušenci	160 m	
3/2.20	Hum	travišča in njive, med pare.	200 m	
		516 in 517, Hum		
3/2.21	Hum-	travišča in kolovoz, med	230 m	Arh. vestnik 15 do
	-Loperšice	pare. 630/1 in 611 (Hum) ter 91 in 93/2, Loperšice		16, 1965, pril. 3 Arh. vestnik 15 do
				
3/2.22a	Loperšice	travišči, 95/2, 112/1	130 m	
				16, 1965, pril. 3
3/2.22b	Loperšice	gozd, 180, 121/1	150 m	
3/2.22c	Loperšice	gozd, 168/2 in travišče,	200 m	
		223/2		
3/2.22Č	Loperšice	njive in travišča, med pare.	260 m	
		232 in 237/5, Loperšice		
3/2.23a	Salovci	travišča, med pare. 248/2 in	130 m	
		259		
3/2.23b	Salovci	travišče in gozd, med pare.	200 m	
		263/18 in 263/22 ter		
3/2.23C	Salovci	gozd, 263/23, 268, Salovci	250 m	
3/2.24a	Godeninci	gozd, 5/1—2	150 m	
3/2.24b	Godeninci	gozd, 5/2—1 ter	150 m	
3/2.24C	Godeninci	gozd, 23/1, Grabe	230 m	
3/3 UNIČENO CESTISCE IN NOVA TLA				
3/3.1	Perovec	travišča, med pare. 449 in 426/2, Tepanje	400 m	v celoti (?) odplavili Oplotnica in Čadramica
3/3.2	Cigonca	travišča in njive, med pare.	200 m	odplavila Ložnica
		309/1 in 302, Cigonca		
3/3.3	Slov. Bistrica	i travišča, 1056, 1973, Slov.	150 m	odplavila Bistrica
		Bistrica		
3/3.4	Sp. Nova vas	travišča, med pare. 127/1	500 m	v celoti (?) odpla-
		(Sp. Nova vas) in 312/10 ter 311/1, Pokoše		vila Devina
3/3.5	Ptuj	med Studenčnico in levim	500 m	odplavila Drava
3/3.6		bregom Drave		
	Gorišnica	travišča, med pare. 107/1 in	170 m	izpodjedla Pesnica
3/3.7		151/40, Gorišnica ter		
	Gorišnica-	travišča, med pare. 172 in	1600 m	odplavila Pesnica;
	-Zamušani	222 (Gorišnica) ter 488 in 390/1, Zamušani		sl. 10 b
3/3.8	Cvetkovci-	travišča, med pare. 754	3400 m	odplavila Drava
	-Mihovci	(Cvetkovci) in 41/1, Velika		
Nedelja
	Naselje	Naselje, parcela, k. o.	Pripombe
1	Slov. Konjice	čez Dravinjo, med pare. 3 in 210/1, Konjice—trg	desni breg na novo naplavljen, levi breg izpod j eden
2	Prevrat	čez brezimeni jarek, med pare. 259/1 in 258/1, Konjice—trg	recentni jarek?
3	Vešenik	čez Bezino, med pare. 699 in 700, Tepanje	oba bregova na novo oblikovana (?)
4	Dobrnež	čez Šintarco, med pare. 719 in 721, Tepanje	oba bregova na npvo oblikovana (?)
5	Perovec	čez Oplotnico, med pare. 449 in 444, Tepanje	nova tla = odsek 3/3.1
6	Sp. Grušovje	čez Čadramico, med pare. 424 in 334/2, Sp. Grušovje	nova tla = odsek 3/3.1
7	Sp. Grušovje	čez brezimeni jarek v gozdu, pare. 249/7, Sp. Grušovje	Razprave 6, 1969, pril. 1; recentni jarek?
8	Sp. Grušovje	čez brezimeni jarek na travnikih, med pare. 1459 in 1457, Vrhole	prehod prekrit z naplavinami; Razprave 6, 1969, pril. 1
9	Sp. Grušovje	čez brezimeni jarek v gozdu, pare. 1935, Vrhole	oba bregova izpodjedena; recentni jarek? Razprave 6, 1969, pril. 1
10	Prepuž	čez Ličnico, med pare. 1255/2 in 1252/1, Vrhole	levi breg na novo naplavljen, desni breg izpod jeden; Razprave 6, 1969, pril. 2
11	Cigonca	čez brezimeni jarek v gozdu, pare. 285/8, Cigonca	levi breg na novo oblikovan, desni breg izpodjeden; Razprave 6, 1969, pril. 2
12	Cigonca	čez Ložnico, med pare. 301/2 (Cigonca) in 489 (Slov. Bistrica)	nova tla = odsek 3.3/2
13	Slov. Bistrica	čez Šugarski greben, med pare. 539 in 315, Slov. Bistrica	na mestu sedanjega mostu ali tik ob njem
14	Slov. Bistrica	čez Bistrico, med pare. 1056 (Slov. Bistrica) in 247/2, Sp. Nova vas	nova tla = odsek 3/3.3
15	Sp. Nova vas	čez Devino, med pare. 127/1 (Sp. Nova vas) in 314/1, Pokoše	nova tla = odsek 3/3.4
16	»Velenik«	čez brezimeni jarek v gozdu, pare. 351/2, Pokoše	oba bregova na novo oblikovana
17	Pragersko	čez Polskavo, med pare. 1318/1 in 979/1, Polskava	oba bregova nadvignjena od preplavljanja
18	Pragersko	čez Polskavski potok, med pare. 748/3 in 745/2, Sp. Polskava	recentni jarek?
19	Stražgonjca	čez Črnec, med pare. 734 (Sp. Polskava) in 426/1, Stražgonjci	resni breg na novo naplavljen, levi breg izpod j eden
20	Stražgonjca	čez Reko, med pare. 425 in 421, Stražgonjci	recentni jarek?
21	Stražgonjca	čez Rakitovec, med pare. 95 in 166/2, Stražgonjci	oba bregova na novo oblikovana
22	Ptuj	čez Dravo, med Studenčnico in območjem vojašnice	nova tla = odsek 3/3.5
23	Ptuj	čez Grajeno, pod pokopališčem	oba bregova na novo oblikovana
24	Rogoznica	čez Rogoznico, med pare. 790/9 in 789/9, Rogoznica	na mestu sedanjega mostu ali tik ob njem
25	Gorišnica	čey Pesnico, na neznanih parcelah	nova tla = odsek 3/3.7
26	Cvetkovci	čez Podgorski potok, na mestu sedanjega mostu (?)	
	Naselje	Naselje, parcela, k. o.	Pripombe
27	Trgovišče	čez Sejanski potok, na neznanih parcelah	nova tla = odsek 3/3.8
28	Mihovci	čez Žabljak, na neznanih parcelah	nova tla = odsek 3/3.8
29	Ormož	čez Lešnico, med pare. 261/1 in 262/1, Ormož	na mestu sedanjega mostu ali tik ob njem
30	Pavlovci	čez Rakovnjak, med pare. 659/2 (Ormož) in 12/1, Pavlovci	desni breg na novo oblikovan, levi breg izpodjeden
31	Pušenci	čez Pavlovski potok (Pušnico), med pare. 29/4 in 31/3, Pušenci	desni breg na novo naplavljen, levi breg izpodjeden
32	Hum	čez brezimeni jarek, med pare. 5 (Pušenci) in 516, Hum	oba bregova izpodjedena
33	Loperšice	čez brezimeni jarek, med pare. 233 in 244, Loperšice	oba bregova na novo oblikovana
34	Šalovci	čez Libanjo, med pare. 248/2 in 246, Šalovci	oba bregova na novo oblikovana
35	Godeninci	čez desni jarek Črnca v gozdu, pare. 5/2, Grabe	
36	Godeninci	čez levi jarek Črnca v gozdu, pare. 5/1 in 5/3, Grabe	oba bregova na novo oblikovana
37	Godeninci	čez Trnavo, med pare. 514 in 515, Vodranci	desni breg na novo naplavljen, levi breg izpodjeden
Do današnjih dni se je rimska cesta z vrsto odsekov nepoškodovanih nasipov ohranila predvsem vzhodno' od Ptuja, a tudi tu le v gozdovih vzhodno od Ormoža.11 Trajen gozd že sam po sebi najbolj varuje prastare oblike zemljišča, a da se je pri tem posebno1 izkazal ormoški okoliš, ima svoj vzrok bržkone v tem, da je bila rimska cesta od Ptuja proti vzhodu povečini zgrajena kot trden in nazadnje vsaj 1 m visok nasip. Tako lahko' tam še danes občudujemo1 okrog sto metrov dolgo rimsko cesto1 na nasipu v skoro povsem antični podobi. To je tisti del sedanje krajevne ceste v Šalovcih, ki ima nasip cestišča še v celoti ohranjen, zaradi današnje rabe pa je tudi njegova površina razgaljena. Nasipu pravijo domačini »sepe«, to> pa je v Slovenskih goricah pogostno poimenovanje nasipov ali obrobkov njiv in vinogradov. Ker so ljudje doslej vozili po1 njem le z vpregami, se je ta »bela cesta« dobro» ohranila, saj je bilo1 tako' tudi v antiki. Malo' domačij okrog tega edinstvenega koščka rimske ceste nia južnem obrobju vasi seveda ne povzroča gneče na cesti in bržkone je tudi zaradi tega ni treba kaj posebno' popravljati, saj ljudje zatrjujejo, da je »vedno enaka«. Doklej bo, je seveda vprašanje, a upajmo, da je ne bo doletela usoda njenega nadaljevanja proti vzhodu, kjer so nekdaj skoro1 v celoti odkopali gramoz za druge potrebe. Zato je tam te »antične pravljice« hitro konec in po' nenadnem prehodu se znajdemo na povsem drugačnih tleh znižane in j amaste sedanje ceste. Proti zahodu je stvar drugačna, tam je cesto prevzel v varstvo' gozd, a tudi nasip se je spremenil v usek proti dolini Libanje.
Podobno, a zunaj današnjih poti, se je rimska cesta ohranila še v gozdovih nad Loperšicami v smeri proti Humu, kjer se lahko1 povsem nemoteno sprehajamo po dveh okrog 200 m dolgih odsekih. Tu v tej gozdni tihoti se človeku pred tem ravnim nasipom najprej zdi, da ima pred seboj opuščeno1 železniško progo, kar pa je le poklon za Rimljane. Ne le tu, ampak še marsikje drugje je podobnost med trasami rimskih in sedanjih hitrih cest nenavadno osupljiva, čeprav so' jih Rimljani gradili le za vprege in pešce, naši sodobniki pa za avtomobile.
Slika 4: Rimska cesta v Šalovcih v sedanji rabi (odsek 1/2.2)
Slika 5: Eden dobro ohranjenih nasipov rimske ceste v gozdu pri Godenincih
(odsek 1/1.3 b)
Slika 6: Do polovice zožen nasip rimske ceste ob starem rokavu Pesnice severno od sedanje ceste v Moškanjcih (odsek 1/3.5)
Slika 7: Od prečnega oranja razvlečen gramozni nasip rimske ceste na »Lembergi« ob severnem obrobju Gorišnice (odsek 1/3.6)
Dva nek oliko bolj načeta, a še dobro obranjena odseka takega nasipa je mogoče videti tudi v gozdovih okrog »starega marofa« med Šalo-vci in Gode-ninci. Če se iz Šalovec napotimo- po kolovozu ob gozdu proti vzhodu, lahko v tem skritem gozdnem svetu najdemo sled pradavne panonske magistrale, ki pa se nenehoma spreminja. Še pred Črncem zrase pred nami plitek, potem pa vedno bolj razločen nasip, ki pa spet utone v ravnici ob potočku. Vzhodno' od tam, vrh sedanjega klanca pri »starem marofu«, se najprej naslanja nanj sedanji kolovoz, potem se nasip izgubi v goščavi in pod naplavljenimi tlemi, dokler kmalu pred sedanjo cesto Središče1—Ljutomer spet ne naletimo1 nanj v pristnejši podobi in se celo ta cesta za 90 m okobali čezenj.
Komur so ti temačni gozdovi preveč od rok, si lahko dobro ohranjeno- rimsko cesto na nasipu ogleda kar iz avtobusa, ko- se po Ptujskem polju med mostom čez Pesnico in Cvetkovci pelje po njej. Seveda za avtomobile 2 km, koliko-r je tega nasipa bolj ali manj še ohranjenega, ni dolga pot, in tako je sodobna vožnja po rimski cesti že po minuti ali dveh pri kraju. Na obeh koncih ni nič — na zahodu je cesto razdrla in odnesla Pesnica, na vzhodu od Cvetkovec dalje pa Drava.
Zahodno od Ptuja takih nasipov rimske ceste skoro- ni. Tam, med dolinama Oplotnice in Ložnice onkraj Slovenske Bistrice se je cesta vzpenjala in spuščala po nekoliko bolj strmih pobočjih gričev, zato- je graditeljem kazalo- kopati useke in police v bregove. Tako je danes v prav tako- odmaknjenem in skritem svetu Dravinjskih goric južno- od sedanje in bodoče hitre ceste najti le troje kratkih odsekov z nasipom. Najdaljši in najbo-lje ohranjen je tisti na dnu doline Ličmce v Prepužu, ki se v dolžini 200 m razločno- vije ob vznožju gričevja. Imenitnejšega videza je le krajši kos ob robu gozda za Šk-olčevo kmetijo-, na obe strani pa se nasip po-plitvi in nazadnje izgine pod današnjo površino-. Tako- Ličnica na vzhodni ko-t travniški potoček na zahodni strani sta namreč po-magala nadvig-niti antična tla in s tem zabrisati sledove. Zato se šibkejši nasip pojavi v dolžini 50 m le ob zno-žju grebena v Sp. Grušo-vju, kjer se po-vzpne iznad 'naplavljene prsti, preden preide v pobočni usek. Na drugi strani pro-ti severo-vzho-du pa ga najdemo- spet šele na vrhu grebena za Prepužem, ko rimska cesta prečka sploščen hrbet grebena po- sedaj že precej razkopanem, zravnanem nasipu. Odtod dalje se rimska cesta proti Slovenski Bistrici nenehoma spušča. Tam se že komaj opazen nasip pojavi spet šele na ro-bu do-line pri Cigo-nci, ko se v ravni črti usmerja proti Ložnici.
V manj razločni obliki in zato- za marsikoga neo-pazno- so- se nasipi rimske ceste vzhodno od Ptuja o-hranili še tu in tam. Najprej kar na severnem obrobju mesta, ko- cesta zavija proti vzho-du in pri domačijah v Rogoznici pred prečkanjem potoka, kjer ga je moč opazovati po- dvoriščih. Bolj o-čiten, a z južne strani do polovice odkopan in tako spremenjen v ozek nasip je odsek v Moškanjcih, najprej v gozdiču ob sedanji cesti, nato- pa še na traviščih do- starega rokava Pesnice. Vzhodno od tega rokava, že v Gorišnici, je mc-goče o-pazovati rimsko cesto sredi razdejanja. Tam je na traviščih in njivah ob »Lengravi« cesta nekoč tekla po visokem nasipu v ravni črti proti vzhodu, a so- jo- ljudje na nekaj mestih z o-dko-pavanjem gramoza presekali. Zaradi tega se je d-o- današnjih dni ohranila v treh kosih, od katerih je srednji še 100 m dolg in spremenjen v njive. To je tudi edini odsek rimske ceste na tej trasi, kjer se je nasip, čeprav že razvlečen od počeznega oranja, še obdržal na njivi, pač zato-, ker je bil precej visok.
Vzhodno od Gorišnice se je nasip rimske ceste poleg že -opisane sedanje ceste obdržal le še v treh kratkih kosih, po-dobnih otočkom. Prvi tak je ob robu
Slika 9: Trasa rimske ceste v Rogoznici, ko prehaja z nasipa v usek proti potoku
(odsek 2/1.4)
Slika 8: Ostanek nasipa rimske ceste ob bregu nekdanje struge Pesnice pri »Mouti« — mostu čez Pesnico v Zamušanih (odsek 1/4.2)
6 — Ptujski zbornik — IV
nekdanje struge Pesnice blizu mostu čez Pesnico- v Zamušanih. Tam se ob kolovozu dviguje nad okoliško ravnico' 15 m dolg ostanek nasipa kot pomol nad odplavljenim področjem. Skoro> prav tak je preostanek nasipa nad robom stare dravske struge pri ovinku sedanje ceste v Cvetkovcih. Ta namreč tu zapušča premočrtno^ antično smer, ker se prilagaja robu terase, medtem ko- ostanek nasipa v sadovnjaku opozarja, da poprej take potrebe ni bilo-, Ker je višji od sedanje ceste, ga je prav lahko opaziti. Le malo1 dalje, za Trgoviščem, je taka vzpetina spet vidna na robu terase, pod katerim je bila poprej speljana ormoška cesta. Leži v isti smeri kot cesta med Zamušani in Cvetkovci, s kopanjem v tem koščku nasipa pa ni bil najden le gramoz cestišča, temveč tudi človeško' okostje. Nekoč že davno-, bržkone ob gradnji ceste, je prišlo tu do- nesreče ali uboja, nakar so nad mrtvecem, zakopanim v cestni gramoz, stoletja ropotali vozovi. Vse te tri osamele ostanke rimske ceste druži nad okoliško- ravnico pridvignjena lega, kar je iskalcem cest moralo vzbuditi pozornost, a tudi lega na isti premici, kar je bilo- mogoče ugotoviti na karti. Hkrati so to nemi pomniki nekdanjega prodora Drave do današnjih vasi, medtem ko- reka danes gloda pobočja Haloz 4 km južno od tod.
Prikrite, a daljše ostanke nasipa je danes še mogoče videti onkraj Ormoža v Pušencih. Tu je najprej na dnu doline Pavlovskega potoka, 250 m severno- od sedanje ceste proti Središču in zahodno od žel. proge, 100 m dolg ostanek nasipa na travnikih. Nadaljevanje je potok sicer nekoliko- razdejal, a tudi gradnja železnice in oranje po njivah sta nekoliko spremenila prvotna tla. Zato- je nasip rimske ceste viden v podaljšku te smeri spet šele na pobočju v go-zdu, ko se vzpenja na greben. Na vrhu so gramoz cestišča spet sko-ro v celo-ti odkopali, a vzhodno od kolovoza se nasip ob ro-bu gozda spet pojavi in spušča po pobočju proti potočku. Oranje na njivah ob njem je spet zabrisalo- sledi, a če sledimo stalni vzhodni smeri, v gosti rasti prvega go-zda na pobočju Huma za nekaj sto metrov spet najdemo nadaljevanje nasipa, dokler se pod Humo-m na njem ne pojavi kolovoz.
Na trasi čez Podravje, ki jo opisujemo, pa so še drugi odseki, kjer so- nasipi rimske ceste že bolj ah manj izmaličeni in zato- prav nobena paša za oči za poprečne radovedneže. Sem sodi vrsta kolo-vozo-v med njivami, travišči ali tudi v gozdovih, kjer so se ljudje že oddavnaj naslonili na takrat seveda še bolj očiten star nasip. Ta je pri oblikovanju parcel že sam po- sebi predstavljal naravno mejo1, zaradi gramoza pa tudi ni bil primeren za oranje. Lahko- torej rečemo, da gre tu za ponovno- oživitev rimske ceste, čeprav seveda le v strogo krajevnih obsegih in tudi z mnogo- manj skrbi za njeno- obnavljanje-. Večina teh kolov-o-zov namreč ni vzdrževanih, ker antična gramozna po-dlaga za silo zadošča ali pa je bila včasih celo- deloma odstranjena. Ker gre pogosto- za take odseke, ki jim na obeh koncih manjka dovolj izrazito nadaljevanje, je iskalec včasih tudi nekaj časa »v temi«, preden se mu iz študija topografskih kart, katastrskih map, o-pazo-vanja v naravi in poizvedovanj pri ljudeh razkrije, da je na pravi poti.
O	najimenitnejšem teh kolovozov med Rogoznico- in Cunkovci na vzhodu od Ptuja je bil že govor. Danes je ta k-olo-voz seveda že nekoliko- vegast in tudi precej iztrošen, tako da so ostanki prvotnega nasipa očitni na tej ali oni njivi ob robovih poti, zato je bilo- treba za podroben opis študirati parcelo- za parcelo-. Nekoč je bil antični ce-stni nasip gotovo- bolj izrazit; to- dokazujejo nekateri bolje ohranjeni deli, a tudi ljudsko poimenovanje kolovoza po njegovi obliki —• pravijo mu namreč »Sépee«, to- pa že vemo-, kaj pomeni. S svojo- dolžino- 1,2 km je
to že kar dostojen odsek nepretrgane cestne trase. Oba konca se potem nekoliko izgubita. Na zahodu, pri nekdanjem protitankovskem jarku ob cesti v Dornavo, je kolovoza konec, trasa rimske ceste preneha že 300 m prej in leži potlej do potoka Rogoznice pod njivami in travišči. Nekaj takega je tudi na vzhodni strani, preden se trasa rimske ceste- na rahlem ovinku in ob bivšem razcepu cest za Savario' in Siscio- (čez Formin) ne skrije pod sedanjo- asfaltirano cesto.
Drug tak odsek, spremenjen z novejšim nasipavanjem apnenčastega dro-b-lje-nca v sodobno- krajevno- cesto- in v najno-vejšem času presekan s traso hitre ceste, je na Oplotniškem polju pod Tepanjem. Tudi tu sedanja pot od zadnjih hiš Draže vasi ne teče po- antičnem nasipu, temveč južno- ob njem, a tudi pozneje, ko se obe spo-jita, je antično- cestišče zaradi večje širine opazno- tudi po njivah na obeh straneh, gramoz pa ponekod že odkopan za druge namene. To sožitje dveh časovno- tako- oddaljenih cest je tu krajše; sedanja cesta že po-500 m zavije v vasic-o Pero-vec, rimski cestni nasip pa se še dokaj vidno- nekaj časa nadaljuje naravnost po- njivah do- potoka Oplotnice.
Danes že skoro- pozabljen 1 km dolg kolovo-z na antični cestni podlagi je- prav tako- ko-t oba prejšnja meja katastrskih občin na travnikih vzhodno- od Pragerskega. Njegov zahodni pričetek je viden z vlaka prav tam, kjer se proga proti Ptuju zaobrne v o-vine-k in tako- odcepi od tiste proti Celju. Od tam dalje je kolovo-z med bivšo- gmajno na jugu in številnimi ozkimi travniškimi parcelami na severu potegnjen kot »po- vrvici« vse do- bližine Stražgo-njce, do- potoka Črnca, ki se ji vijugavo- približa od se-vero-zahoda. To- traso- rimske ceste je dandanes lepše videti na zemljevidu kot v naravi, ker je kol-ovo-z že hudo- zdelan in nekoliko- tudi zaraščen, cesto- samo pa so- vzdolž južnega roba nekoliko odkopali, ko- so- napravih odvodni jarek za melio-riranje gmajne. Tudi tu se oba konca »vdreta v zemljo-«, se pravi skrijeta po-d rušo- travnikov, ki jih na zahodni strani železniške pro-ge namaka Po-lskavski potok, tja proti Stražgo-jncem pa. prav tako živahna Reka.
Med daljše odse-ke kolovozov na rimski cesti sodi še tisti v Šalo-vcih, ki je- na zahodu od križišča s središko cesto- le hudo- razdejano- nadaljevanje- že opisanega antičnega nasipa, na vzho-du od to-d pa 600 m dolg bivši gozdni kolovoz. Ta je prišel na beli dan potem, ko- so- podrli go-zd na njego-vi severni strani in ga spremenili v polje. Kolo-vo-zu se danes komajda pozna, da je v sorodu z glavno-antično pro-metno- po-tjo med Italijo- in severno- Panonijo-, saj je nasip rimske ceste pretežno uničen. Posamezni njegovi ostanki se proti zaho-du skrivajo za gozdnim robom južn-o o-d ko-lo-vo-za, na vzhodni strani pa so- sedaj bolj na odprtem. Na koncu ravnice se današnji kolo-vo-z spusti v ovinku v glo-bel manjšega potočka in s tem hkrati loči o-d rimske- ceste-, ki se- po-slej v loku vije po- nižavi proti »staremu maro-fu«.
Nekoliko- daljši je gozdni ko-lovo-z na grebenih gričevja zahodno- o-d Cigonce. Ta se pričenja prav na vrhu, kjer se je rimska cesta zaobrnila v pravem kotu na desno o-b grebenu in se pričela spuščati proti do-lini. Tu se obe trasi poslej nekoliko- prepletata, a se držita tesno- skupaj skoro- do zno-žja gričevja. Tako ena ko-t druga delata velik lok okro-g vmesne globeli; pri tem so- graditelji povečini mo-rali izkopati v po-bočje primemo polico- za varnejši po-tek ceste. Zdi se, da so se tu Rimljani odrekli premočrtne trase, po- kateri bi bili lahko- speljali cesto po sosednjem grebenu bolj naravno-st. Razlog za to- je videti le eden — na ploskem hrbtu grebena, ki v antiki mo-rebiti ni bil prazen, so- še dandanes velike, že davno zarasle jame odkopov, za katere v novejši dobi ni pravega razloga. Zelo verjetno- je in z lopato- bo to mogoče kdaj tudi preveriti, da je ta
greben bolj prodnat ter je zato za nasipavanje cestišča dajal primeren gramoz. Do obeh dolin je namreč precej daleč in ni verjetno, da bi na grebene vozili potočni prod, ki ga skromna Ličnica skoro sploh nima. V teh obsežnih gozdovih, kjer prevladujejo v strogih vrstah posajene smreke, je danes spokojen mir, kolovoz sameva in zato smo ta odsek tudi uvrstili med pobočne useke.
Na antični cestni podlagi poteka sedanji kolovoz tudi za pradavnimi okopi Ormoža, potem ko* se je rimska cesta po sedaj zaraslem useku povzpela na vrhnjo teraso in preden se po 150 metrih spet izgubi med prvimi hišami ob cesti v Litmerk. To je tudi edini kos rimske ceste na ormoškem mestnem območju, kjer si je nekdanji nasip še mogoče otipljivo predstavljati med sedanjo potjo in robom sosednje njive. Na enako* razdaljo* se sedanji kolovoz drži rimske ceste tudi pod Humom, predvsem okrog pokopališča in še nekoliko* proti vzhodu, dokler niso* domačini gramoza iz cestišča odkopali.
Marsikje je rimsko* cesto mogoče zasledovati tudi tam, kjer je njena najznačilnejša oblika, nasip, že izginila, zato* pa je razgalil njeno cestišče plug. To* so številni odseki, kjer so* dandanes na trasi ceste njive in kjer je gramoz cestišča najlaže opaziti, še zlasti, če so* njive sveže preorane in pobranane in je dež opral beli pas raztresenih prodnikov. Tudi tu so* poprej morebiti bili ohranjeni še nasipi, le da so se ob nenehnem oranju polagoma znižali do* dandanes često povsem ravne površine. A tudi takih predelov rimske ceste, kjer se nasip kljub oranju še vedno vidi, je še nekaj. Tistega na njivah severno od Gorišnice smo že omenili, prav tako tistega med sedanjo cesto in potokom Oplotnico* pri Petrovcu. Nekaj podobnega je videti tudi v Sp. Grušovju ter ob Boški cesti v Slovenski Bistrici, ko se rimska cesta povzpne iz globeli prečnega jarka na teraso Bistriškega polja in leže njeni ostanki do* prve naslednje prečne kotanje še dovolj očitno na nasipu.
Večinoma pa rimske ceste tako ni mogoče razločiti, vsaj čisto od blizu ne. Ce ni jasnih povezav na obe strani ali kakšnega ljudskega izročila kot opozorila, jo tudi ni lahko najti. Tako* je bilo npr. pri Konjicah, kjer je bil poprej potek ceste v Foetovio opisan po* drugi trasi mimo Cadrama, a tudi tisti čez Sp. Grušovje omenjen le na splošno*. Ob preučevanju topografske karte je vzbudil pozornost najprej povsem premočrten kolovoz pod znožjem Škalc, ki je z živahno gradnjo* zadnjih let bil medtem že spremenjen v ulico*. Povezava tega kolovoza na zahod je pripeljala do* Dravinje, kjer je bilo* pričakovati traso rimske ceste bodisi po* grebenu Dobrove ali ob Koprivnici in sedanji celjski cesti. Na vzhodni strani spočetka med številnimi hišami ni pravih sledov, a se gramoz v strnjenem pasu spet pojavi na odprtih njivah v Vešeniku in Dobmežu, kjer so* Rimljani zgradili cesto naravnost po* hrbtu ploskega grebena med potokom Bezino in Dravinjo. Tu so potem spet predeli skritega cestišča, kjer pomaga sondirna igla ali poskusni vkop v obrežje kakega potočka, če se le držimo* prave, to je čimbolj naravnostne smeri. Ta nas pripelje na njive vzhodnega Dobmeža, kjer pas gramoza označuje traso rimske ceste nekoliko niže od današnje, a tik na robu še suhih tal ravnice ob Dravinji.
Podobno je bilo* mogoče slediti rimski cesti na njivah tudi v Cigonci, preden je dosegla dolino* Ložnice, dokler niso tega terena razdrli graditelji nove hitre ceste. Dokler so še bile zasebne njive na Bistriškem polju, je bil tudi tu premočrten potek ceste ob določenih časih zelo očiten celo* za nepoučene ljudi. Dandanes so ti sledovi že močno zabrisani, dokler ne bodo polagoma povsem izginili; to se je v sosednji Sp. Novi vasi že zgodilo.
Kar 1,6 km dolg odsek rimske ceste poteka po' njivah tudi pri Pragerskem, le da je zaradi globokega traktorskega oranja vedno' manj viden. Najprej so1 ga na zahodnem obrobju ob Veleniku prekrile naplavine potoka Polskave, ki se je sčasoma nadvignil in prekril prvotna tla z rimsko cesto na obeh straneh v širini vsaj 100 m. Presekal in razdejal je je tudi nekdanji pragerski graščinski ribnik, odtod naprej pa ji vedno bolj streže po življenju nenehno preoravanje zemljišča, tako da jo komaj opazi celo strokovnjak, a še ta le takrat, če z obeh koncev ujame njen potek.
Nič bolje ni na njivah severno od Šikol, ki jih rimska cesta prečka v smeri od središča Stražgonjcev čez potoček Rakitovec pa do pričetka ravne trase sedanje ptujske ceste. Tu opazovanje otežkoča še talni prod, ki se že pojavlja na površini, tako da si je treba traso najpoprej »zakoličiti« med vidnimi ostanki gramoza ob Rakitovcu in ptujsko cesto. Na tem predelu se bo morebiti težko znajti kdaj pozneje celo z lopato', čeprav je prav tu po vsej verjetnosti skrit v zemlji tudi odcep ceste v Flavio Solvo pri Lipnici.12 Ta cesta je namreč prečkala Dravsko polje prav tako v ravni črti, ki jo danes označuje sedanja cesta do Brezule, nato1 pa premočrtni kolovozi vse do Hoč. Šele tu je bila namreč dana možnost priti do prehoda čez Dravo v Mariboru po suhih in trdnih tleh, ne da bi morali graditi nasipe po mokrotnem ilovnatem svetu pohorskih znožij ali celo prečkati celoi vrsto njegovih potočkov, ki pred traso rimske ceste že vsi poniknejo1 v produ.
Od Šikol do Gorišnice in potem spet do Ormoža rimska cesta kot gramozni pas po' njivah ni vidna. Na njivah pred Mihovci, zlasti pa ob znožju Hajndla, tik nad sedanjo ormoško cesto’, je traso ceste med mihovskim in lešniškim klancem mogoče zaslediti le s skrbnim opazovanjem, vendar pa ima tu prav tako naravnosten potek. S podobnimi šibkimi površinskimi ostanki gramoza se pojavlja tu in tam na njivah in vrtovih severovzhodnega ormoškega predmestja. Povsod tu je mogoče njen potek dovolj natančno ujeti le, če preverjamo te ostanke od parcele do parcele in jih sproti vrisujemo v katastrsko' mapo'.
Vzhodno od Ormoža se pojavlja beli gramozni pas rimske ceste po njivah v dovolj opaznih odsekih le pri Godenincih (»Prodnice), Preseki (njive »V&-liko kamenje«, »Malo kamenje«) in nato še pred Martinom na Muri (»FToj-nice«), Tu spremljajo' ostanke rimske ceste tudi ledinska imena, kakršnih na zahodu od Ptuja ni.
S tem smo z opisom poglavitnejših odsekov rimske ceste, kjer je ohranjena kot nasip v različicah od še povsem antične ceste do' zadnjih raztresenih prodnikov po' njivah, pri kraju. Ta oblika ceste se je med Konjicami in Trnavo1 do današnjih dni ohranila približno na 15 km, kar znaša —• prav tako približno' ■—• 25 % celotnega poteka na tej trasi. Če bi k temu prišteli še tiste odseke, kjer cesta kljub nasipu danes ni več vidna ali celo' ohranjena, bi bil ta odstotek še višji, to pa pomeni, da je bila ta oblika ceste, kot je to' še danes, normalen pojav. Ilovnata podlaga je namreč na večini tega območja terjala trdnejšo gramozno podlago, ki je lahko' kljubovala mokroti in omogočala prevoze vse leto. Saj je bil navsezadnje gramoz nasut tudi tam, kjer je cesta tekla po< naravnem prodnem terenu, ter seveda tudi v usekih.
Na trasi med Konjicami in Preseko so Rimljani na povsem ravnih tleh le redko gradili ceste v obliki useka. Poglavitni razlog, ki je ponekod drugod narekoval takšno graditev — zaščita pred viharji in zameti — tu najbrž niti na ravninah Dravskega in Ptujskega polja ni prišel v poštev, saj sta bili takrat bržkone še povsem porasli z gozdovi. Izpeljava ceste po1 useku skriva v sebi
namreč tudi številne neprijetnosti, ki so večinoma v zvezi z vodo, tako' izpod-nebno kot tahm Teh skrbi se je pač najlaže otresti z nasipom, zlasti, če je ta vsaj na eni strani obdan z jarkom, ki obe vrsti vode dovolj uspešno' odvaja. Kjer so torej imeli Rimljani cesto v useku, so morali pač upoštevati močnejše vzdolžno izpiranje cestišča, zlasti ob nalivih, ki so take odseke ceste najčešće poškodovali. Useki so potemtakem bili pri gradnji cest nujno zlo' in so jih upo>-rabljali predvsem pri izravnavi višinskih razlik na valovitih tleh. Kot take jih lahko sedaj na tej trasi v nekaterih oblikah tudi opazujemo, čeprav za tiste, ki so skriti pod naplavinami, ne vemo.
Med useki, po katerih se rimska cesta vzpenja naravnost v pobočje, je za pogled gotovo najimenitnejši tisti na vzhodnem grebenu Velenika pri Pragerskem. Današnja cesta tia greben obide ob robu gozda na njegovem znožju, antična pa se je pognala vanj mnogo bolj naravnost. Ta veleniški usek je še danes vprašljiv tako arheologom kot naravoslovcem, ker je deloma bržkone tudi naravna tvorba, čeprav se oba njegova lijakasta in sploščena konca naravnost ujemata s precej premočrtno' traso' ceste. Tam imata namreč širino dvojne ceste, vendar je cestišče ohranjeno vselej le na eni polovici, druga pa je prazna. Višje v pobočju usek na nobeni strani nima več antične oblike, po-dolžino spiranja deževnih voda in recentna uporaba za kolovoz sta ga namreč poglobili ponekod kar za 1 m pod antično površino. S tem je bila seveda uničena tudi rimska cesta, od katere so na nekaterih mestih ostali ohranjeni le robovi, vidni kot ozke poličke, in kjer se pri odkopu pokaže le še gramoz obrobja cestišča. Tako je ta usek, vseeno od katere strani ga opazujemo, zanimiv pojav prepletanja delovanja narave in človeka. Najprej je voda napravila v pobočje zajedo, ki so jo graditelji ceste podaljšali v usek in ga utrdili z gramozom. Ta pa se je sčasoma izrabil in ob deževjih izpral, dokler ni ta proces po opustitvi vzdrževanja ceste segel v živa ilovnata tla. Danes lahko torej tu opazujemo' tako stranski nasip iz useka odmetane zemlje kot tudi pobočne usade, ki so zajezili dno. Usek na vrhu vzpona, kjer je cesta prebila greben, pa so zasule naplavine s podolžnega kolovoza in ga zato- danes sploh ni več videti na površini.
Podoben daljši usek rimske ceste v naravnostnem vzponu in spustu je mogoče opazovati spet šele daleč onkraj Ptuja, na pobočjih medmurske Železne gore. Na južni strani se v gozdu pod hribom Kukuljičem najprej pojavi plitek usek, ki se nato spremeni v klanec do vrha grebena. Na severni strani se podoben klanec v loku spušča po> planem svetu do doline in je zato že od daleč viden. Tudi tu so poznejša raba nevzdrževanega cestišča in deževne vode prispevale svoje, dokler se ni usek do današnjih dni dovolj obrasel in ustalil.13
Drugi naravnostni useki v pobočja so krajši in jih najdemo povečini tam, kjer rimska cesta išče ugodno pot čez kakšno vmesno globel. Tu gre večinoma za dolinice prečnih potokov, kjer največkrat še dandanes potekajo ceste. Tak usek ima rimska cesta tudi čez Rogoznico, in sicer tik severno, vzporedno ob sedanji. Na odprtem svetu zahodnega brega potoka je prehod nasipa v usek lepo viden, prehod čez potok in vzpon na vzhodno stran pa se večinoma ujemata z današnjim mostom in cesto.
Podoben, a še izrazitejši usek je mogoče opazovati na obeh straneh Lešnice pred Ormožem. Tu se rimska cesta spusti z njiv pod Hajndlom v gozd, kjer gre po' useku do dna doline in nato približno' na mestu sedanjega mostu čez potok. Usek na vzhodni strani Lešnice je širši, kot bi bila potreba za samo rimsko cesto, ker je ta tekla najbrž bolj ob njegovem severnem robu. Današnji most
čez Lešnico- najbrž ni povsem na mestu poprejšnjih, saj je na njegovi južni, obdravski strani v robu useka bilo« vidno- nekdanje cestišče s podlago iz lomljenega kamna, kakršno- je značilno za naše prve ceste v 18. in 19. stoletju.
Dvojni usek te vrste je tudi na južnem robu Slovenske Bistrice, kjer današnja cesta na istem mestu kot antična prečka vmesno- glo-bel z jarkom. Obe cesti se tu dvakrat presekata, medtem ko- je današnji most bržko-ne na istem mestu ko-t nekoč antični. Zaradi obdelanega zemljišča je tu še najbolj viden sicer tudi že nekoliko zabrisan južni usek, medtem ko so- severnega z novejšim planiranjem deloma umetno- izravnali.
Kratki useki, po- kakršnem se je rimska cesta tudi na Hajdini spustila z višje terase, so le še na vzh-o-du od Ptuja. Najbolj zanimiv med njimi je mihovski klanec, kjer je pobočje nabrazdano- z več vzporednimi useki. Klanec današnje ceste na južnem robu je zadnja sto-pnja tega razvoja, koi dovolj utrjenega ce-stišča ni treba več seliti. Tik ob njem po-teka v gozdu že močno spremenjen usek rimske ceste, naprej pro-ti severu pa se vrsti še dvoje kolovo-zov. Ta pojav je mo-goče opazovati še drugod, zlasti v go-zdnih predelih — vožnje po- neutrjenem klancu so vozno pot kmalu spremenile v poglobljen, težko- prehoden usek in treba se je bilo preseliti na novo-, kjer se je ta proces ponovil. Mihovski klanec je torej dobro ponazorilo dolgotrajne prometne smeri in različnih poti od z gramozom utrjene rimske ceste, kasnejših navadnih kolovo-zov do sedanje asfaltirane trase.
Nekolikanj drugačni so tisti useki, kjer so cesto navkreber in navzdol gradili hkrati ob pobočju in so- tako- odkopavali le eno- stran. Naravno-st šolski primer take gradnje sta prehoda rimske ceste čez greben Sp. Grušo-vja in Prepuža zahodno- od Slovenske Bistrice. Južno- pobočje grebena v Sp. Grušovju je danes sicer precej razdejano- od pobočnih vo-dà, zato- pa je usek na klancu severnega pobočja še dobro ohranjen. To- je do- 8 m širok usek, ki ima sicer že precej sprano gramozno- cestišče, pri tem pa na zunanji strani celo nizek nasip. Enako se nato cesta vzpne od južne strani tudi na greben Prepuža, kjer se v nekaj lokih prilagaja pobočnim erozijskim zajedam in jo, a samo- na tem mestu, dandanes zaljšajo dehteče ciklame. Na severni strani grebena je usek v pobočje bolj raznolik: najprej se tesno- drži vrha grebena, nato pa preide na stranski hrbet in se le še na nekaterih mestih v o-dkopanem useku pritisne k pobočju.
Druga vrsta pobočnih usekov so- tisti v južnem pobočju Ve-le-nika. Tu se cesta najprej, ko- pride z dna doline Devine, tišči nekakega roba terase, ki je naravnega porekla, in se ob njem vzpne na višji predel pobočja. Le-to je tu že zelo plosko in na dveh mestih prekinjeno- s prečnima dolinicama. Graditelji so cesto-, čeprav na današnji pogled brez prave po-trebe, dokaj skrbno- izravnali: čez pl-oske odrastke so jo- izpeljali v useku, čez vmesne dolinice pa po- nasipu, ki pa je danes že skrit pod poznejšimi naplavinami. Skrbno-st je bila res velika, ker bi bili kratki vzpo-ni čez te odrastke tudi za vprege neznatni. Šele s kopanjem prečnih jarkov je ugotovljeno, da te useke spremlja na spodnji strani tudi precej širok in glo-bok jarek, v katerega je deževje že v antiki pridno- nanašalo s cestišča pesek in gramo-z. Usekom moramo- biti hvaležni, ker je prav po njih bilo mogoče najti traso rimske ceste skozi Velenik, saj- poprej ni bilo znano o njej nič podrobnejšega in so- jo do-mnevali pod sedanjo- cesto-. Ta teče danes zunaj go-zda ob zno-žju pobočja in mora zato- prečkati eno- širših vmesnih dolin po- daljšem nasipu ko-t nekdaj nekoliko- višje ležeča antična cesta.
K usekom sodijo tudi tisti prelazi čez grebene, kjer je bilo- cestišče- rimske ceste na vrhu poglobljeno-. Na vsej poti od Ce-lja pro-ti Ptuju lahko- danes opa-
zu. j emo le tri take prehode. Najzahodnejši, pri Stranicah, je s sodobno' cesto že tako spremenjen, da o antičnem prelazu ni pravega sledu. Zato pa je skoro nepoškodovan, le zarasel, a na travišču odprt pogledu s sedanje ceste tisti na grebenu Sp. Grušovja. O prelazu lahko potem spet govorimo' na grebenu Sp. Nove vasi pri Slov. Bistrici. Ta daje v svoji sedanji obliki kar mogočen videz, zlasti, ker je zaradi izpiranja peščeno-glinastih plasti še nekoliko pon gl obijen in verjetno tudi razširjen. Rimska cesta je imela tu prehod čez naravno sedlo, ki so ga znova odkrili tudi graditelji sodobne hitre ceste. Tako- bosta po^ slej tam useka dveh prelazov, dokaj globlji sodobni ter zaradi spremenjenega okolja poslej višje ležeči antični. Svojo antično podobo in mir bo> torej za dalj časa ohranil le prelaz v Sp. Grušovju, ki je hkrati z obema usekoma na pobočjih kaj primerna točka za spoznavanje gradnje rimskih cest.
Vzhodno od Ptuja podobnih prelazov ni, ker rimska cesta nikjer ne prečka dovolj ozkih grebenov. Zadnja možnost za to bi bil prehod čez Železno goro v Medmurju, vendar se rimska cesta vzpne nanjo po enem izmed njenih stranskih grebenov in jo' nato' prečka podolž po hrbtu gričevja.
Na vmesnih predelih trase rimske ceste SO' tudi taki odseki, kjer ni o' antičnem cestišču na površini videti ničesar, bodisi da je cestišče prekrito' s poznejšimi plastmi, bodisi da sploh ni več ohranjeno. Najdaljši odseki so' tisti, kjer rimsko cesto bolj ali manj prekriva sodobna cesta; pri tem seveda ne vemo, ali je antično1 cestišče pod njo še ohranjeno, koliko' je poškodovano' ali celo* uničeno. Med daljšimi odseki te vrste je od Celja sem že tisti med Ivenoo in Konjicami, pri Ptuju pa zlasti sedanja cesta med Šikolami in Hajdino'. Prvi v podrobnem še ni raziskan, zato' ni znano, v kakšnem obsegu je bil na pobočjih prekrit z nanosi in naplavinami še pred izgradnjo' trdnejše ceste v začetku 18. stoletja. Tu je tudi na vsej trasi panonske ceste čez Slovenijo edini predel, kjer je bila rimska cesta speljana skozi zelo tesno skalno sotesko, vendar je poznejše miniranje skoro' povsem zabrisalo starejše sledi.
Povsem drugače je na Dravskem polju, kjer gre za tipično premočrtno traso čez sušno ravnino'. Tudi tu sedanja cesta le nepopolno' prekriva antično, ki je bila verjetno» bolj ravna. Malenkostne odklone sedanje ceste je sicer mogoče opazovati med vožnjo, na zemljevidih pa ne pridejo do izraza in jih je mogoče zaslediti le na katastrskih kartah. Zaradi nihanja levo in desno poteka ponekod antična trasa severno, drugod pa južno ob sedanji cesti; to' bi bilo mogoče še ugotoviti s kopanjem. Vendar pa je tudi za starinoslovca to nekoliko' otežko'-čeno, ker SO' prodnata tudi tla ravnine in tako vsaj na zunaj ni mogoče zanesljivo razločevati med prodom in nasutim gramozom. Obe cesti se ločita že pred Zg. Hajdino in gresta poslej, zlasti po spustu z druge terase na ravnico1 Brega, vsaka svojo pot.
Na vzhodni strani Ptuja prekriva sedanja cesta v Ormož nekdanjo' rimsko' v dolžini poltretjega kilometra le med Cunkovci in Moškanjci, kjer se loči od nje šele na vzhodnem koncu vasi. Tam se današnja cesta obme proti jugovzhodu h Gorišnici, rimska pa se je nadaljevala naravnost po takrat od Pesnice še ne-ogroženih tleh. V sami vasi je ob cesti lepo vidno', da stoje sedanje domačije na nizkih vzpetinah, o’ katerih pa ne vemo, ali so nastale šele ob gradnjah ali pa so morebiti preostanek nasipa rimske ceste.
Največ odsekov tu obravnavane trase rimske ceste je takih, kjer je cestišče skrito pod površino današnjih tal. Da je najdaljši tisti v Ptuju in na obeh straneh nekdanjega Poetovia, je bilo' že zapisano. Navzlic temu pa je tudi tu, ob dosedanjih arheoloških kopanjih ter še številnejših gradbenih delih, o njenem
poteku na voljo dovolj drobnih podatkov, ki bi jih veljalo kdaj strniti v posebno' obravnavo'.14 Dokler to' ne bo storjeno, naj zadostuje pred zadnjo' vojno izdelana skica njene trase, ki jo tu v omejenem obsegu ponovno predstavljamo'.15
Za Ptujem ne zaostaja mnogo Ormož, kjer je med mihovskim klancem in južnim obrobjem Pavlovec na sedmih odsekih kar 3,7 km nevidnega cestišča. Dolžina vmesnih petih odsekov s kratkimi sledovi usekov, nasipa in gramoza znaša le 600 m, torej eno sedmino- celotne trase. Nevidni odseki so' dolgi večinoma okrog pol kilometra, najdaljši pa je tisti na vzhodni strani mesta, kjer poteka rimska cesta pod stavbišči novega zaselka ter pod sedanjo ljutomersko cesto in ob njej čez Rakovnjak in prvi pavlovski greben.
Še daljši je nevidni odsek rimske ceste pri Konjicah, zlasti, če ga podaljšamo proti zahodu, kjer do Stranic ni pravih sledov. Od vzhodnega brega Dravinje do ceste v Dražo vas pred Tepanjem kar 3,4 km rimske ceste na zunaj ni vidne, na treh vmesnih odsekih •—• njivah s pasom gramoza — pa jo' je mogoče zasledovati na petini te poti. Podobno' je pri Slovenski Bistrici, kjer rimske ceste med znožjem gričevja pri Cigonci in grebenom Sp. Nove vasi ni mogoče videti 3,1 km daleč. Tudi tu so vmes tri njivske površine z gramozom, kjer je bilo rimsko cesto na četrtini te trase lahko zasledovati, vendar bodo- ti sledovi z izgradnjo hitre ceste in z razširjenjem zazidalnih površin kmalu povsem izginili. Sicer gre v vseh teh nevidnih primerih povečini za travišča, prekrivanje cestišča rimske ceste je tod torej naraven pojav.
Na daljše razdalje smo' brez sledu o> rimski cesti tudi tam, kjer so' hkrati z njo izginila tudi antična tla, in sicer v celoti v dolžini 6,6 km. Tu gre izključno za delovanje rek in potokov. Prednjači seveda Drava, ki je med Cvetkovci in Mihovci odplavila skoro' 3,5 km zemljišča. Razpon njenega razdiralnega delo-vanja je med Trgoviščem in Brezjem na hrvatski strani danes širok kar 4 km, ni pa še raziskano, v katerih časovnih obdobjih se je Drava premikala po tej širni ravnici. Uničena trasa panonske ceste je eden kažipotov k temu iskanju. Ta opozarja na to', da se je Drava približala rimski cesti in Ormožu šele v po-antičnem obdobju, vendar pred nastankom sedanjih vasi, ki obrobljajo' Ptujsko polje od Markovec dalje.
Ne mnogo' manj rimske ceste je uničila Pesnica, ko je pri Moškanjcih dosegla njeno' traso in je potem do mostu na »Mouti« pri Zamušanih ni več zapustila. Tudi selitveni pas Pesnice je med Moškanjci in znožjem gričevja pri Tibolcih širok 700 m, posamični prazni rokavi navzgor in navzdol pa govore za to-, da je ponekod še širši. Kdaj se je Pesnica lotila rimske ceste, prav tako ni znano, gotovo pa jo' je bilo- že v antiki laže krotiti kot deročo Dravo in zato so morebiti Rimljani nekaj časa celo uravnavali njen tok, saj nam 01 podobnem izpričuje usmerjanje Ljubljanice na Ljubljanskem barju. To- je danes seveda še samo ugibanje; prav tako' bi bil možen tudi antičen »obvoz« po sedanji cesti čez Gorišnico. Z morebitnim preučevanjem razvoja talne površine na tem delu Ptujskega polja pa bi se pokazalo' tudi, kje je bil čez Pesnico v resnici zgrajen most.
Drugi vodni tokovi so' rimsko cesto večinoma prečno križali in so> zato naredili manj škode. To velja že za Dravinjo-, ki je pri Konjicah še dovolj deroča, a vendarle tako ozko- utesnjena, da se tam skoro ni selila. Drugi pohorski potoki od Oplotnice do- Polskave so prečkali rimsko cesto že na ravninskem svetu, kjer pa imajo povečini še vedno dokaj hiter pretok. Tako- je videti, da sta pod Tepanjem Oplotnica in sosednja skromnejša Čadramica skupno- »predelali« okoli 400 m širok pas, vendar pa je možno, da je vmes del antičnih tal
le še ohranjen. Potoka Ložnica in Bistrica sta se na trasi rimske ceste selili v širini sto do dvesto metrov. Dolžina verjetno' uničene antične površine z rimsko cesto znaša v sosednji Devinjski dolini le zato' pol kilometra, ker poteka tu rimska cesta pošev čez dolino- ter ima morebiti vmes le še kak kos neodplav-1 j enega in danes pod debelo- plastjo naplavin skritega cestišča. Polskava rimski cesti ni naredila posebne škode, čeprav je danes prav gotovo' ne prečka tam, kct jo je v rimski dobi. Vsi drugi potoki zahodno- od Ptuja, našteti v seznamu mostov in prehodov, so tihe vodice in imajo deloma še skoro- pristne antične bregove.
Delovanje Drave v Ptuju je znano' in očitno na skici rimske ceste skozi Po-e^ tovio. Prav tu, med Bregom in starim mestnim jedrom, je v svojih zadnjih razvojnih stopnjah mo-rala Drava prečkati dokaj tesen prehod, na katerem se je do današnjih dni spet premaknila za celo svojo širino. Skupno torej manjka tu petsto- metrov trase, od katere jo- slaba polovica odpade na nekdanji most. Prav nobene škode pa ni naredila rimski cesti Rogoznica, ki teče bržkone še vedno po istem koritu. Enako- velja najbrž tudi za vse ostale potoke in potočke do- Trnave, ki prihajajo- iz oslabljenega povirja in so na svoji vijugavi poti po dolinicah južnega obrobja Slovenskih goric že potratili svoje moči.
Na vsej trasi rimske ceste med Konjicami in Go-deninoi ni dandanes videti nobenih sledov kakšnega mostu. Pravzaprav so- take o-stanke do-slej odkrili le v Ptuju, a tudi tu je bil most uničen že davno- pred no-vo stalno naselitvijo- teh krajev, saj se o- njem ni ohranilo- no-beno- poročilo.16 Od drugih večjih vo-da rimski most na Dravinji v Ko-njicah najbrž ni bil daleč od sedanjega križanja trase ceste s to vodo-. Toda tudi tu je, podobno- kot pri skoro vseh drugih pre^ hodih čez poto-ke, eden od brego-v dandanes že na novo naplavljen, v drugega pa sedaj buta vodovje in tako- trga antični breg z nekdanjimi ostanki mostu vred. Za lego mo-stu čez Pesnico ne vemo-, a tudi sledove mostov čez potoke in jarke bo- težko odkriti. Predvsem so- bili manjši mo-stovi gotovo- leseni, zato- so se za njimi obranih kvečjemu kakšni o-stanki v dosegu talne vode ne-stro-hnjenih pilotov, če se po-tok ni to-likanj premikal, da bi jih odplavil s cesto- vred. Da bi bilo to možno-, dokazujejo sedanje najdbe hrastovih debel, podloženih v več plasteh pod gramozni nasip na močvirnih prehodih med Pragerskim in Slo^ vensko Bistrico-.17 Pri večjih potokih, Oplotnici, Ložnici, Bistrici in Devini za to najbrž ni nobenega upanja, ker segajo njihove po-antične- struge na obe strani v živo. Poskusiti pa bi veljalo- pri nekaterih manjših potokih, od katerih je vsaj en breg videti kolikor toliko- pristen. V poštev pridejo- Ličnica in Črnec zahodno od Ptuja ter potočki vzhodno- od Ormoža, od katerih ima zlasti tisti zahodno- pod Humom še dandanes zelo- ozko, a zato kar 4 m globoko- strugo. Nekateri preho-di rimske ceste čez poto-ke so- zabrisani s sedanjimi mostovi; to velja za »Šugarski graben« na zahodni strani Slovenske Bistrice, za Rogoznico pri Ptuju in Lešnico- pri Ormožu.
Seveda je možno-, da je rimska cesta prečkala ta ali oni potok tudi brez mostu, kot je bilo to- pri nas v navadi še pred nedavnim. To- bi prišlo- v poštev predvsem pri skro-mnih vo-dicah, ki tudi ob neurjih in drugih neprilikah ne
Slika 10: A. Trasa rimske ceste v Ptuju (po karti Detailplan von Poetovio v Blatt Ptuj 1936 — brez dopolnitev). Podolžni profil rimske ceste za Savario v Ptuju (višinski podatki povzeti po karti 1 : 25.000)
B. Trasa rimske ceste skozi Gorišnico —- ohranjeni odseki so uokvirjeni (po prosti povečavi karte 1 : 25.000 iz leta 1937 — Milan Verk, z nekaj dopolnitvami po katastru)

narasejo ter prestopijo1 bregov. Na pomembni magistralni cesti si Rimljani nikakor niso mogli dovoliti, da bi jim poplave občutneje zaprle prosto1 pot, tembolj ker gradnja lesenih mostov sredi gozdne pokrajine ni bila prav nič težavna. Po sedanjem stanju cestne površine bi za tak prehod prišli v poštev le Bezina, dolinski jarek pod Sp. Grušovjem, »Šugarski graben« pri Slovenski Bistrici, vmesni jarek v Veleniku, Rakitovec v Stražgonjcih pa še morebiti kateri izmed potokov vzhodno1 od Ptuja. Tam, kjer sega cestišče dovolj blizu sedanjih strug, bi se bilo o pravem stanju stvari mogoče kaj hitro prepričati s kopanjem. Vse» kakor pa smo pri iskanju mostov in prehodov čez vodne tokove tudi na tem odseku rimske ceste šele na začetku.
OPOMBE
1	Opazovanja trase rimske ceste med Rogoznico in Godeninci segajo v leto 1963. zato je mogoče, da so medtem tod nastale kake spremembe. Raziskovanje trase med Pragerskim in Konjicami pa je v teku, zato so podatki novejši, spremembe pa je povzročila šele najnovejša gradnja hitre ceste.
2	Tak podatek je navedel nemški pisatelj J. G. Seume leta 1803 v potopisu »Spaziergang nach Syrakus im Jahre 1802« (v prevodu:) Od Konjic dalje je visok, strahotno strm breg, mnogo bolj strm kot Semmering, tako da je štiriintrideset volov in šest konjev vleklo voz s tovorom, kakršnemu je na navadnih poteh šest konj kos.
3	»Mrvaška pot« je tudi tisti kolovoz med Selami in Starim trgom pri Slovenjem Gradcu, ki pelje čez greben v približni smeri rimske ceste v Virunum. O podobnih imenih drugod je pisal v svojem orisu gornjeavstrijskih starih cest H. Jandaurek, Die Strassen der Römer [1951] 71 ss.
4	M. Kos, Cesta na Slovenskem v starem in srednjem veku, Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 56—59/2, 1954—1957, 172 omenja listinski omembi »hoch-strass« iz 15. stol. za Gorišnico in Cvetkovce.
5	R. Knabl, Der wahre Zug der römischen Militärstrasse von Cilli nach Pettau, objavljeno v 26. zvezku dunajske zbirke Arcniv für Kunde österreichischer Geschichtsquellen [1861] 45 ss.
0 F. Ferk, Vorläufige Mittheilungen über das römische Strassenwesen in Untersteiermark, objavljeno v graškem časopisu Mittheilungen des historischen Vereines für Steiermark 41, 1893, 212 ss.
7	Archaeologische Karte von Jugoslavien: Blatt Ptuj (J. Klemenc in B. Saria), Zagreb 1936, 86 ss ter Blatt Rogatec (B. Saria in J. Klemenc), Zagreb 1939, 73 ss.
8	O tem doslej objavljeno: S. Pahič, K poteku rimskih cest med Ptujem in Središčem, Arheološki vestnik 15—16, 1964—1965, 283 ss in isti, Doslej neraziskan odsek rimske ceste Celeia-—Poetovio, Razprave SAZU 6, 1969, 311 ss.
° Kakšnega podrobnega poročila o tem še ni. Kratke omembe z opisom metode glej: Varstvo spomenikov za 1970, 15 [1972] 147 ss (Cigonca, Velenik) ter Arheološki pregled za 1971, 13 Beograd 1973, 63 ss, priloga.
10	V pregledu ni zajeta vsa trasa do zadnjega metra, temveč so krajši nebistveni odseki včasih izpuščeni. Odtod razlika v seštevku razdalj na tabeli in dejanski razdalji med Dravinjo in Trnavo. Spremembe stanja na trasi vzhodno od Ptuja so v smislu opombe 1 mogoče. V pripombah so navedene le objave s tlorisom na katastru, s profili in slikami.
11	O tem delu trase, vrisane na posebni karti, je poročal tudi V. Skrabar, Stara ledinska karta v ormoškem gradu, Časopis za zgodovino in narodopisje 30, 1935, 30 ss.
12	Nekaj malega je bilo na tem območju že storjeno: Varstvo spomenikov za 1970, 15 [1972] 162 s.
13	Nadaljevanje trase rimske ceste od Preseke do Martina na Muri, kjer preide spet na slovensko ozemlje v Prekmurju, je na medmurskem območju pregledal in opisal M. Fulir, Razprave 6, 1969, 391 ss. Tam je tudi nekaj tipičnih fotografij, med njimi sl. 23—25 za omenjeni usek ob Železni gori.
14	Z iskanjem rimskih cest na območju Poetovia se je ukvarjal tudi F. Pischinger, čigar sestavek »Archaeologische Studien auf dem Gebiete von Poetovio«, objavljen v graških Blätter zur Geschichte und Heimatkunde der Alpenländer 2, 1911, 109 ss, 115 s in 118 ss, še v marsičem temelji na Ferkovih postavkah (npr. dva mosta čez Dravo v Ptuju) in je bil v glavnem v zvezku Blatt Ptuj, 32, že popravljen.
15	Gre za prilogo »Detailplan von Poetovio« 1 : 12.500 v zvezku Blatt Ptuj.
10 Poglavitni podatki o mostu s starejšo literaturo so zbrani v zvezku Blatt Ptuj, 30 s.
17	Doslej objavljen primer take podloge: S. Pahič, Dvajset obrazov zimske ceste v Veleniku, Večer 26, št. 272, 21. 11. 1970, str. 9 (risba profila).
VIELERLEI ASPEKTE DER PANNONISCHEN RÖMERSTRASSE IM PODRAVJE
Die Römerstrassenforschung in Slowenien schreitet allmählig von den ersten Geländebegehungen in vorigem Jahrhundert, zur ausführlicheren Untersuchung der Strassenkörperreste in neuester Zeit, fort. In diesem Aufsatz wird somit derjenige Abschnitt der Römerstrasse Aquileia — Savaria behandelt, der durch das Podravje über Sldv. Konjice — Slov. Bistrica — Ptuj und Godeninci an der Landesgrenze verläuft und zwischen Dravinja und Trnava schon grösstenteils auf den Katasterplan aufgenommen wurde.1
Wie anderswo werden auch hierzulande einige Altwege in der Volksüberlieferung hie und da als »rimska cesta«, »stara cesta«, »velika cesta« usw (Römerstrasse, Altstrasse, Grossstrasse) bezeichnet. Solche Benennungen betreffen jedoch nicht immer die wahren römischen Strassenreste und sind deswegen stets an Ort und Stelle genauestem durchzuprüfen, weil sie meistens auf verlassene Ortswege oder sogar auf die alte Handelsstrasse Wien—Triest aus dem 18. Jh. zurückgehen.2 Andere Bezeichnungen sind noch durch den einstigen Gebrauch entstanden wie z. B »mrtvaška cesta« (Totenstrasse), ferner die in den Urkunden des 15. Jh. verzeichnete »Hochstrasse« östlich von Ptuj.3-4 In Godeninci kommt auch der Name »Prodnice« (etwa Gries-serde) für die Ackerfluren mit dem durch Pflügen zerstreuten Schotterbett, vor.
Die Stufen der Römerstrassenforschung in der slowenischen Steiermark sind durch die ersten Begehungen und Beschreibungen der Römerstrassen durch R. Knabl und F. Ferk gekennzeichnet.5-“ Nach ihrer Erkundigung wurde die Strecke zwischen Slov. Konjice und Godeninci in den Blättern Ptuj und Rogatec der Archäologischen Karte von Jugoslawien erstmals auf die Karte 1 : 100.000 genauer eingezeichnet.7 In der Nachkriegszeit wurde bei der Durchprüfung dieses Strassenabschnittes mit der Eintragung des Strassenverlaufes auf den Katasterplan 1 : 2880 begonnen.8 Im Anschluss daran hat man durch planmässigen Aushub der Quergräben die genauen Strassen-körperprofile zu sammeln angefangen, von denen einige schon bekanntgegeben wurden, andere jedoch zur Zeit in der Bearbeitung sind.8-0 Gegenwärtig werden in Nordslowenien Versuche gemacht, nach diesen Unterlagen die Römerstrasse zwischen Slov. Bistrica und Pragersko im Detailplan und Längsprofil 1 : 1000 möglichst ausführlich festzuhalten.11
Auf dem hier behandelten Gebiet hat die Römerstrasse alle Merkmale der provinzialen Schotterstrassen. Sie ist bis 1 m hoch mit dem nächsterhältlichen Schotter willkürlich aufgeschüttet, meistens 6 m breit, womöglichst geradlinig und nie sehr steil (5 %-ige Steigung ist die häufigste). Bisweilen kommen noch eine unterste Schicht aus gestampften Lehm, und auf den sümpfigen Stellen die Unterlage aus Eichenstämmen vor.17 Die ganze Strecke ist hier auf einzelne Erscheinungsformen aufgeteilt und kurz beschrieben.10
Nach Daten der Übersichtstabelle ist kaum ein Drittel der ganzen Strassenlinie auf der heutigen Oberfläche zu erkennen. Längere Strassenabschnitte sind mit modernen Strassen überdeckt, oder auf dem urbanen Gebiet der Städte (in Ptuj 5,6 km lang) nicht mehr sichtbar.12.14-15 Ein Zehntel der ganzen Linie wurde von der Drava und Pesnica weggeschwemmt, manche andere Strassenteile sind mit Humusschichte überdeckt. Jedoch kann man hier die römische Strasse auf einem Viertel ihres Verlaufes als verschiedenartig erhaltene Dammstrasse noch gut verfolgen. Ein eingehender Überblick stellt die Meistzahl solcher Strassendämme, Einschnitte, unsicht-barenn Strassenabschnitte sowie die Fluss- und Bachübergänge vor (Abb. 2, 3).13
Als Strassendamm ist die Römerstrasse in den Wäldern östlich von Ormož recht gut erhalten und wird stellenweise, wie in Salovci, noch benutzt (Abb. 4, 5).11 Sogar die moderne Strasse verläuft 2 km lang vor Cvetkovci auf dem römischen Strassendamm. In kleineren Fragmenten gibt es Strassendämme auch auf dem Ptujsko polje, namentlich bei Rogoznica, Gorišnica und Zamušani (Abb. 6, 8). Westlich von Ptuj
sind sie jedoch in dieser Form viel seltener und sind nur in der Gegend um Prepuž zu finden.
Sehr umgeändert, und meist stark beschädigt, bildet der römische Strassendamm die Unterlage mehrerer heutigen Ortsstrassen und Feldwege, wie dies auf längeren Strecken bei Tepanje. Pragersko—Stražgojnca, Rogoznica—Strelci (hier als »Totenstrasse«, Abb. 1) sowie in Salovci, der Fall ist. An mehreren Stellen lässt sich die Römerstrasse als Schotterlinie auf den Äckern beobachten, wo sie in Gorišnica (Abb. 7) die ursprüngliche Dammform noch zeigt.
Im Einschnitt bzw. als Muldenweg wurde die Römerstrasse auf ebenen Gelände in Podravje fast nie geführt. Man findet die Muldenabschnitte meistens bei den frontalen Besteigungen der Hügelkämme, wie man dies in dem, heute schon unter das antike Niveau abgespülten Einschnittsweg im Walde Velenik bei Pragersko am deutlichsten sieht. Meist kommen nur kurze Einschnittsstrecken bei der Überquerungen der Bächer vor (Abb. 9).
Eine ähnliche Art der Strassenführung bilden die Seiteneinschnitte in den Berghängen, die entweder natürliche Terassenränder ausnützen, oder eigens zu diesem Zwecke ausgehoben wurden. Auf diese Weise überquert die Römerstrasse die Hügelkämme zwischen Slov. Konjice und Slov. Bistrica und zum Teil noch den Velenik-wald. Auch die Scheitel der Hügelrücken wurden meistens in den Einschnitten überschritten, wie dies bei Stranice heute noch gebraucht, in Sp. Grušovje am besten erhalten und in Sp. Nova vas von der modernen Autobahn wieder ausgenützt ist.
Von den Strassenabschnitten, die auf diesem Gebiet heute nicht mehr sichtbar sind, ist eine gute Hälfte durch spätere Auflagerungen, sowie verschiedene Bautätigkeiten in den urbanen Gegenden von der Oberfläche verschwunden. Ein Viertel solcher Strassenreste liegt unter den heutigen Strassen, namentlich auf der fast 9 km langen Linie. Sikole—Hajdina, sowie auf den 3 km Strasse Strelci—Moškanjci. Die Drava hat 3,4 km langen Strassenabschnitt zwischen Cvetkovci und Mihovci abgerissen Auch der Paralellauf der Pesnica hat die Römerstrasse in einer Länge von 1,6 km weggeschwemmnt (Abb. 10b). Die von Pohorje auslaufenden Bächer, welche von der Römerstrasse überquert wurden, hatten in den Überschwemmungsperioden den Strassenkörper samt der Umgebung allmählig zerstört.
Bei den 37 hier angeführten Wasserüberquerungen wurden bisher nur in einem Falle, an der Drava in Ptuj, heute allerdings auf dem Brachland liegend, die Brückenreste aufgefunden (Abb. 10a).16 Sonst sind die kleineren Brücken, die meistens ein reines Holzwerk waren, nirgends bekannt, zumal die ursprünglichen Ufer der Wasserläufe auf betreffenden Stellen fast ausnahmslos abgerissen worden sind.
Zorka Šubic
BEG IFIGENIJE S TAVRIDE NA VIDEMSKEM RELIEFU
Pri obnovitvenih delih na p. c. sv. Janeza na Vidmu pri Ptuju1 so' leta 1966 pri odstranjevanju ometa na zunanjih stenah odkrili ploščo- z reliefi iz pohorskega marmora.2 Plošča je bila uporabljena za gradbeni material na južni zunanji steni prezbiterija. Vgrajena je tako-, da figure na reliefu stoje na glavi. Plošča je obklesani del daljše stranice pepelnice — večje skrinje za pepel, ki je bila s profiliranimi okviri razdeljena na tri polja. Ohranjeno- je levo- stransko polje in dve tretjini srednjega. Pri odstranjevanju ometa, ki je ploščo prekrival, so- se delne- poškodovali obrisi figur, zlasti njihovih glav in obrazov. Relief je danes v steni prezbiterija viden, vendar stena okrog njega ni preveč skrbno ponovno- ometana, tako- da so' obrisi plošče delno tudi prekriti z ometom (sl. 1). Dolžina tako prezentiranoga spomenika znaša 81 cm, višina 49 cm, od širine pa je ohranjeno le 11,2 cm.
Levo- stransko- polje je obdano s profiliranim okvirom, ki se zgoraj končuje z noriško‘-panonskoi voluto-. V konkavno- oblikovanem polju je en face upodobljen lik mladega hero-ja, golega vojaka s čelado- na glavi. V dvignjeni desnici drži kopje in se nanj opira, z levico- pa drži ščit, prislonjen k levi no-gi. Lik heroja je postavljen na posebej oblikovano- podnožje, ki se dviga nad okviro-m reliefa. Vsa teža mišičastega telesa je prenesena na levo nogo, medtem ko- se z desno- le rahlo dotika tal. Notranje mere reliefnega polja se raztezajo- v višino 41 cm (merjeno- z voluto- vred), v dolžino- pa 18,5 cm.
V srednjem polju, ki ga obroblja ravno- profiliran okvir, je vidnih več prizorov, ki so- med sebo-j vsebinsko- povezani. Reliefno- pc-lje je v dolžini ohranjeno-le 45 cm, viso-ko- pa je 37 cm. V zgo-rnjem levem vogalu se na strmem, plastično-oblikovanem skalnatem pobočju dviga svetišče in skozi o-dprtino- vhoda vidimo-profiliran o-l-tar. Ob vznožju skalnatega pobočja leži ubiti barbar s skrčenimi, v smrtnem krču visoko dvignjenimi nogami. Levico- ima spodvito- po-d hrbet, z desnico pa se drži za prsi tik nad pasom. Barbar je oblečen v prepasani hiton, hlamido in tesno- oprijete hlače. V čevlje obuta stopala segajo- iz okvira reliefa in zato- niso- vidna. Premagani barbar leži z glavo- obrnjen proti sredini prizo-ra. Poleg padlega sto-ji gola moška postava, ki drži v desnici kratek meč s konico-navzgor, v upognjeni, ob bok prislonjeni levici pa nožnico meča. Okrog levega ramena in zapestja leve roke ima o-vito- visečo hlamido-. Mišičasti mladenič v vzravnani drži se z vso- težo- opira na desno- nogo-, medtem ko- se z levo, upognjeno- v kolenu, le dotika tal. Del te noge pa že zakriva naslednja figura, ženska postava, ki z dolgimi koraki, nagnjena rahlo- naprej, hiti proti ladji, od
katere je viden le del kljuna. Oblečena je v dolg, prepasan hiton z nizko* apop-tigmo in ogrnjena s plaščem. Njen pogled je obrnjen proti ladji, to je proti desnemu robu reliefa. Obraz je nejasen, vidni pa SO' lasje, spleteni v krobilos. Njeni roki sta stegnjeni proti ladji; to je razvidno1 iz drže telesa in ramen. Z močno1 upognjeno levo* nogo v kolenu in v gležnju stoji na poševno* postavljeni deski, ki vodi na ladjo; z iztegnjeno1 in napeto1 desnoi nogo- pa se s konci prstov deske le dotika in se tako odriva za naslednji korak. Obleka, ki gladko1 in brez gub prekriva in poudarja oblikovanost obeh nog, se v koraku nabira v težke gube. Tako ponazorjeno1 naglico1 pa poudarja še vihrajoč plašč, ki se ji je v bogatem loku zavihtel okrog ramen in glave.
Za tem prizorom je reliefna plošča, žal, fragmentirana. Vendar pa je v ohranjenem delu reliefa dovolj elementov, v katerih spoznamo upodobitev bega Ifigenije s Tavride. Nagrobni spomeniki, večje grobne edikule, pepelnice ah pa sarkofagi so bili v antiki zelo pogosto okrašeni s prizori iz bogate mitološke zakladnice. Zelo priljubljena je bila motivika iz trojanske vojne, sem pa se uvrščajo tudi dogodki iz mita o Ifigeniji, hčerki mikenskega kralja Agamemnona.3
Trojanski kraljevič Paris je v sporu med Hero, Ateno1 in Afrodito1 prisodil zlato1 jabolko Afroditi kot najlepši izmed vseh boginj. Zato1 mu je pomagala pri ugrabitvi lepe Helene, žene spartanskoga kralja Men eia j a, kar je bil vzrok za vojno. Pod vodstvom mikenskega kralja Agamemnona, Menelajevega brata, so Grki zbrali mogočno* brodovje, ki pa iz Avlide proti Troji ni moglo odjadrati. Z močnim vetrom je odhod preprečila razjarjena boginja Artemida, ker je kralj Agamemnon ubil njej posvečeno1 košuto1. Da bi boginjo* pomiril, je Agamemnon po* nasvetu vidca Kalhasa hotel Artemidi žrtvovati svojo* hčerko Ifigenijo, tega pa boginja ni sprejela. Med žrtvovanjem jo je nadomestila s košuto, Ifigenijo pa odnesla v deželo* Tavrijcev, na današnji polotok Krim v južni Rusiji. Tam je Ifigenija postala njena svečenica.
Med tavanjem po> svetu je v Tavrido1 prispel tudi Ifegenijin brat Orest v spremstvu svojega zvestega prijatelja Pilada. Oresta so* preganjale erinije, boginje maščevanja, ker je umoril svojo* mater Klitemnestro*. Ta pot v Tavrido bi bila njegova odrešitev in zadoščenje erinijam. Na Apolonov ukaz je moral iz svetišča v Tavridi prinesti ksoanon — leseni kip boginje Artemide, Apolonove sestre. V svečenici tega kipa pa je v Tavridi spoznal svojo sestro* Ifigenijo, za katero je menil, da je že zdavnaj mrtva. Ko- sta Orest in Pilad stopila na obalo, so ju ujeli domačini in hoteli žrtvovati Artemidi. Ifigenija, ki bi morala opraviti to* žrtev, pa izve od Pilada, da je z njim tudi njen brat Orest. Vsi trije se dogovorijo, kako* bodo zvečer ubežali Tavrijcem in njihovemu kralju Thoastu. Ifigenija pojasni presenečenim čuvarjem, češ da boginja žrtve noče sprejeti, ker je eden izmed ujetnikov ubil svojo* mater. Oba je treba še isti večer očistiti v morski vodi, skupaj s ksoanonom boginje Artemide. Ko so zvečer prispeli na morsko* obalo; so* zbežali na ladjo; ki jih je že čakala. Ubežniki so* se z lesenim kipom Artemide srečno* vrnili domov v Mikene in tako1 izpolnili Apolonov ukaz.
Na našem reliefu je upodobljenih več prizorov, ki so* med seboj vsebinsko povezani. Prazen oltar v vhodni odprtini svetišča, postavljenega na skalnatem pobočju, nam pove, da je Ifigenija ksoanon že odnesla na ladjo*. Ubiti barbar o*b vznožju pobočja je zasledovalec ubežnikov, ki ga je Orest že premagal; to še poudarja njegova izzivalno ponosna drža s kratkim mečem v roki. Ifigenija ki že ve, da je zasledovalec premagan, hitro- stopa na ladjo*, ne da bi se v strahu
Slika 1: Videm pri Ptuju, Plošča z reliefi
ozirala nazaj. Nadaljnji prizor je fragmentiran. Po sorodnih upodobitvah pa vemo, da na ladjo hiteči Ifigeniji pomaga Pilad. Tjakaj je prispel pred njo in jo, držeč jo za roke, vleče k sebi.
Tip upodobitve je znan. Sorodnost med posameznimi reliefi, ki prikazujejo beg Ifigenije, je iskati predvsem v vsebini. Priljubljena motivika pa se med ohranjenimi spomeniki loči v kompoziciji dogodkov. Kontinuirani način prikazovanja dogodkov, ki so si sledili v gotovem časovnem zaporedju in so med seboj vsebinsko' povezani, omogoča umetniku ali pa njegovemu naročniku širok izbor in svobodo' v povezovanju dogodkov.4
Poi vsebini imamoi najbližjo analogijo- v reliefu s Priscianove grobnice v Šempetru pri Celju5 (sl. 2), kjer pa so v prizoru bega upodobljeni drugi momenti. Orest bo vsak hip ubil ujetega zasledovalca, medtem ko Ifigenija beži na ladjo in se v strahu ozira. Upodobljena je torej akcija, ki je na našem reliefu že končana.
Glede na izbor dogodkov v zvezi z begom Ifigenije, ki so- upodobljeni na našem reliefu, pa imamo konkretno' analogijo v reliefu iz Obude — Aquincuma. Plošča z reliefom je bila nekoč krajša stranica sarkofaga in je danes shranjena v Narodnem muzeju v Budimpešti.6 Relief, ki je tu v celoti ohranjen, sestavljajo-enaki elementi kot našega.7 Upodobljeni dogodki si slede v enakem zaporedju in osebe so upodobljene v skoraj povsem enakih držah. Razlika je le v nekaterih detajlih. Premagani barbar je na budimpeštanskem reliefu obrnjen v drugo smer in bolj stisnjen ob rob reliefa. Vhodna odprtina svetišča je poudarjena s široko odprtimi vrati, kjer se- jasno- vidi le desno- krilo vrat, medtem ko
7 — Ptujski zbornik — IV
97
levo krilo» zakriva postava Oresta. Stisko» in po»manjk,anje prostora v celotni upodobitvi poleg nenaravno» zvitega barbara nakazuje tudi Ifigenija, ki je z desno nogo» stopila kar na Orestovo» levo» nogo». V primeri z našim so» na reliefu iz Madžarske o»brazi boljše ohranjeni. Tako v ubitem barbaru, obraslem z brado in s trakom v laseh, lahko» z gotovostjo» spo»znaroo Thoasta, kralja Tavrijcev.8 Tho»ast je po Evripidovi verziji zgo»dbe ostal živ, po» neki drugi kasnejši verziji pa ga je Orest ubil, ker jih je na begu zasledoval.9
Glede na naštete analogne elemente v upodobitvah lahko» trdimo», da sta umetnika, ki sta izdelala tako» relief iz Budimpešte kakor našega, uporabila oba enako predlo»go». Prilagodila pa sta jo» svojim sposobnostim, izrazni moči in velikosti naročenega reliefa.
O	takih predlogah, nekaki knjigi vzorcev, po katerih so v antiki izdelovali reliefe širom po» imperiju, nam prepričljivo» govore spomeniki sami. Izredna po'do'bnost, lahko» bi rekli sko»raj identičnost v upodobitvi Oresta, na o»beh reliefih, nas ne preseneča toliko», ker vsi elementi govore za to», da sta o»ba reliefa delana po enaki predlo»gi. Identično držo Oresta vidimo» tudi na reliefu iz Weimarja,10 kjer pa je beg Ifigenije upo»do»bljen v sicer povsem drugače zasnovani ko»mpoziciji. Dejstvo je tudi, da je šempetrski umetnik, ki je izdelal reliefe za grobnico Prisciano»v, moral poznati eno» izmed predlog z likom našega Oresta.
Te predloge sicer ni uporabil pri svoji upodobitvi bega. Oresto-vo- držoi je upodobil v mladeniški postavi golega vojaka, skrajne desne figure na reliefu, ki predstavlja neko ugrabitev.11
Na našem reliefu bega so, žal, vsi obrazi zelo nejasni, zabrisani in delno poškodovani pri odstranjevanju zidnega ometa. Oblikovanje glav in obrazov bi nam morda lahk-o- podalo individualne poteze posameznih oseb, kajti umetnikovo' težnjo po natančnem in realističnem podajanju je občutiti v tako upodobljenem svetišču. Nakazal je način gradnje (opus quadratum), oblikoval streho s tegulami in imbreksi in na začetek slemena postavil čelak — antefixum. Z enako natančnostjo- je oblikoval tudi -oltar v vhodni odprtini svetišča. Oltar ima profilirano- bazo in o-vršje.
Po celi površini reliefa, tako v stranskem levem kot v srednjem polju, je tu in tam opaziti sled rdeče rjave barve, ki da slutiti antično- po-lihromacijo. To domnevo- potrjuje- podatek, da so na budimpeštanskom reliefu o-hranje-ne sledi podobne barve.12
Pri časovni opredelitvi našega reliefa se delno lahko- naslonimo- na stilne značilnosti še-mpetrskih spomenikov, posebno- na grobnico Priscianov, ki je- datirana v začetek II. stoletja, delno- pa na stilne- značilnosti ostalih navedenih spomenikov. Pomanjkanje primarnih, ko-nkretnih najdiščnih po-datkov sekundarno uporabljenega videmskega reliefa nam za zdaj omogoča le okvirno- datacijo- v čas prve polovice ali v sredino- II. sto-letja. Podrobna stilna analiza pa bo spomenik lahko- datirala še natančneje.
Na področju Vidma pri Ptuju so- bili -odkriti sledo-vi rimskega pokopališča z žganimi grobovi,13 nagrobniki in deli sarkofagov.14 Zato- odkritje tako kvalitetnega reliefnega spomenika niti ni presenetljiva. Pač pa preseneča, da v konservatorskem programu obnovitve- cerkve15 ni bila predvidena premestitev tega kompozicijsko- izjemnega spomenika v Sloveniji. Spomenik take- vrednosti nedvomno sodi v lapidarij muzeja, kjer bi bil deležen skrbnejše zaščite.
OPOMBE
1	M. Zadnikar, Romanska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1959, 237 s.
2	Z. Subic, Varstvo spomenikov XII, 1966, Ljubljana 1969, Arheološki spomeniki, 98 s, s. v. Videm pri Ptuju.
3	J. Klemenc, Trojanska pravljica na nagrobnih spomenikih iz Šempetra ob Savinji, Zbornik filozofske fakultete II, Ljubljana 1955, 55 ss.
J. Klemenc, Beg Ifigenije s Tavride na šempetrskem reliefu, Arheološki vestnik VIII/1, Ljubljana 1957, 26 ss.
J. Klemenc, Rimske izkopanine v Šempetru, Spomeniški vodniki 1, Ljubljana 1961, 33 ss.
J. Klemenc — V. Kolšek — P. Petru, Antične grobnice v Šempetru, Katalogi in monografije 9, Ljubljana 1972.
4	Npr. sarkofag iz Weimarja, ki je bil nekoč v Benetkah: C. Robert, Die antiken Sarkophag—reliefs II, Mythologische Cyklen, Berlin 1890, 183, katalog št. 172, T. LVIII, sl. 172; sarkofag iz Münchna: A. Baumeister, Denkmäler des klassischen — Altertums I, München und Leipzig 1889, 758, sl. 809.
5	Glej op. 3.
11	Podatek in fotografijo mi je dala dr. Gizella Erdélyi, za kar se ji na tem mestu naj lepše zahvaljujem.
7	J. Ziehen, Römische Bildwerke im Nationalmuseum zu Pest, Arhaeologisch — epigraphische Mittheilungen aus Oesterreich XIII, Wien 1890, 51 s in sl. 5.
8	Op. cit., 51.
0 J. Klemenc, Arheološki vestnik VIII, op. cit., 29 in op. 7.
10	C. Robert, 1. c.
11	J. Klemenc — V. Kolšek — P. Petru, op. cit., 25, inv. št. 3.
12	J. Ziehen, op. cit., 52.
13	J. Klemenc — B. Saria, Archaeologische Karte von Jugoslavien, Blatt Ptuj, Beograd — Zagreb 1936, 74.
I. Miki, Varstvo spomenikov VII, 1958—1959, Ljubljana 1960, Arheološka poročila za leto 1959, 344, s.v. Videm.
14	J. Klemenc — B. Saria, op. cit., 73 s.
Z. Šubic, Varstvo spomenikov XI, 1966, Ljubljana 1967, Arheološka poročila, 130, s. v. Videm pri Ptuju.
Z. Šubic, Varstvo spomenikov XII, 1967, Ljubljana 1969, Arheološki spomeniki, 98 s, s. v. Videm pri Ptuju.
15	A. Volavšek, Varstvo spomenikov XII, 1967, Ljubljana 1969, Umetnostni in urbanistični spomeniki, 132, s. v. Videm pri Ptuju.
DIE FLUCHT DER IPHIGENIE AUS TAURIS AUF DEM RELIEF IN VIDEM
Gelegentlich der Erneuerungsarbeiten in der Kirche des Hl. Johannes in Videm bei Ptuj (1), wurde im Jahre 1966 bei der Entfernung des Mauerverputzes an den äusseren Wänden eine Platte aus Pohorje-Marmor (2) entdeckt. Die Platte, welche der behauene Teil der lägeren Seitenfläche von Aschenkiste ist, wurde als Baumaterial auf der südlichen Aussenwand des Presbyteriums verwendet (Bid. 1). Sie ist derart eingebaut, dass die Figuren auf dem Kopfe stehen. Die erhaltene Länge des Denkmals beträgt 81 cm, die Höhe 49 cm und die Breite 11,2 cm.
Das Relief wurde mit den profilierten Rahmen in drei Felder aufgeteilt. Das linke Seitenfeld endet oben mit norisch-pannonischer Volute (Schnecke). In dem konkav geformten Feld ist en face die Figur des jungen Helden, nackten Soldaten mit dem Helm auf dem Kopf. Mit erhobener Rechte hält er den Speer und lehnt sich an ihn, und mit der Linken hält er den Schild, gelehnt an den linken Fuss. Die Heldenfigur ist auf einem besonders geformten Sockel aufgestellt. Die inneren Masse des Relieffeldes betragen in die Höhe 41 cm, und in die Länge 18,5 cm.
In dem mittleren Feld, umsäumt von einem eben profilierten Rahmen, sind mehrere Szenen sichtbar, die inhaltlich untereinander gebunden sind. Das Relieffeld ist in die Länge nur 45 cm erhalten, und nur 37 cm hoch. In der oberen linken Ecke hebt sich auf dem Felsenabhang der Tempel, und durch die Eingangsöffnung ist der profilierte Altar zu sehen. Am Fuss des Felsenabhanges liegt der erschlagene Barbar mit zusammengezogenen Füssen. Die Linke ist unter den Rücken gebogen, und mit der Rechten greift er die Brust knapp an der Taille. Der Barbar ist in das umgürtete Kleid (chyton), den Mantel (chlamis) und anliegende Hose gekleidet. Die beschuhten Füsse ragen aus dem Rahmen des Reliefs. Der besiegte Barbar liegt, gewendet mit dem Kopfe gegen die Mitte der Szene.
Neben dem Gefallenen steht eine nackte männliche Gestalt, die in der Rechte ein kurzes Schwert mit der Spitze nach oben, und in der gebeugten Linken die Schwertscheide hält. Um der linken Schulter und des Handgelenkes der linken Hand hält er die umgeschlagene hängende Chlamis. Der muskulöse Junge lehnt sich mit ganzem Gewicht an den rechten Fuss, während er mit dem linken Fusse den Boden nur berührt. Ein Teil dieses Fusses wird von einer weiblichen Gestalt verdeckt, die zum Schiffe eilt. Vom Schiffe ist nur ein Teil des Buges zu sehen. Sie ist in das lange, umgürtete Kleid mit niedrigen Falten (apoptigma) gekleidet und mit dem Mantel umhüllt. Das Antlitz ist unklar, und in das Haarschopf geflochtenes Haar ist sichtbar. Ihre Arme sind gegen das Schiff ausgestreckt. Mit stark gebogenem linken Fuss steht sie auf dem Brett, das aufs Schiff führt, und mit dem ausgestreckten Fuss schiebt sie sich für den folgenden Schritt ab. Das Kleid, das übrigens den Reichtum der Formen beider Füsse hervorhebt, sammelt sich in schwere Falten an. Eine so veranschaulichte Eile, betont noch der flatternde Mantel, der sich im reichen Bogen ihr um die Schulter und den Kopf schwang.
Nach dieser Szene ist die Relieftafel leider fragmentiert. Es gibt jedoch im erhaltenen Teil des Reliefs genug Elemente, in welchen man die Gestaltung der Flucht der Iphigenie aus Tauris erkennt. Die Ereignisse aus dem Mythos von Iphigenie, der Tochter des Königs Agamemnon aus Mykene, waren ein beliebter Beweggrund für Verzierung von Grabdenkmälern (3).
Auf unserem Relief sind mehrere Szenen gestaltet, die untereinander inhaltlich gebunden sind. Der leere Altar in der Eingangsöffnung des Tempels besagt uns, dass die Iphigenie das Ksoanon (hölzernes Götterbild) schon aufs Schiff brachte. Der ersshlagene Barbar, der König Thoast, ist der Verfolger der Flüchtlinge. Orest besiegte ihn. Dies wird durch seine Haltung mit kurzem Schwert in der Hand noch betont. Iphigenie, die schon wusste, dass der Verfolger bereits besiegt sei, schreitet eilends aufs Schiff, ohne in der Angst zurückzuschauen. Die nächste Szene ist zwar fragmentiert, aber dank den verwandten Gestaltungen, weiss man, dass der zum Schiff eilenden Iphigenie Pilades beistand, als er sie, ihre Hände fassend, zu sich zieht.
Inhaltlich besitzen wir die nächste Analogie im Relief aus der Priscianus Gruft in Šempeter bei Celje (5) wo die Handlung gestaltet ist, die auf unserem Relief schon beendet ist (Bid. 2).
Hinsichtlich der Wahl von Ereignissen in Verbindung mit der Flucht, gestaltet auf unserem Relief, haben wir eine konkrete Analogie im Relief aus Obuda — Aquin-cuma (6). Der Relief, der völlig erhalten ist, ist von den gleichen Elementen errichtet als der unsrige (7). Sie unterscheiden sich nur in einigen Einzelheiten. Analoge Elemente in beiden Gestaltungen bestätigen, dass beide Künstler die gleiche Vorlage anwendeten, die sie ihren Fähigkeiten, der Ausdruckskraft und der Grösse des bestellten Reliefs anpassen.
Über den Gebrauch von Vorlagen irgendeines antiken Musterbuches für die Gestaltung von Reliefs, besagt uns auch die Identität unseres Orestes mit der Gestalt von Orestes auf dem Relief aus Weimar (10). In gleicher Pose ist auch die Gestalt der äussersten rechten Figur auf dem Relief in Šempeter, die irgendeine Entführung darstellt (11).
Im Bereich von Videm bei Ptuj wurden die Spuren eines römischen Friedhofs mit gebrannten Gräbern, Denkmälern und Sarkophagenteilen entdeckt (14). Deshalb ist die Entdeckung eines so qualitativen Reliefsdenkmal auf diesem Gebiete nicht überraschend.



Marjana Tomanič Jevremov
ŽELEZNODOBNE GOMILE IZ SPODNJIH PODLOŽ POD PTUJSKO GORO
Južno* od potoka Polskave in 200 m vzhodno1 od ceste Ptujska gora—Ptuj je bila na močvirnatem travniku skupina petih gomil, ki so' večinoma že raziskane.1 Sedaj so vidne še štiri gomile. Gomile v Sp. Podložah spadajo* v sklop halštat-skih gomil Podravja, kjer jih poznamo* še iz: Stražgonjcev,2, Sp. Jablan,3 Vele-nika pri Sp. Polskavi,4 gomile pod Postelo »na Lepi ravni«, pod Pohorjem v Pivoli in Razvanju,5 iz Novin,6 Hardeka,7 Gornje Radgone,8 Benedikta9 ter Legna pri Slovenjem Gradcu.10 V literaturi se omenjajo tudi gomile iz Hajdine.11
Iz skromnih poročil sklepamo*, da je dve manjši gomili raziskal mag. phar. Fr. Pollak. Že leta 1906 je ptujsko* Muzejsko* društvo začelo* raziskovati veliko in obe manjši gomili.12 Ni pa znano*, kdo* je vodil izkopavanje. Naslednje leto najdemo poročilo* v Slovenskem Go*spo*darju, da je Zgodovinsko* društvo* iz Maribora raziskala manjšo gomilo v Sp. Podložah.13 Pri tem nastane vprašanje, za katero gomilo* pravzaprav gre.
O legi in velikosti gomil nam med drugim poroča tudi V. Skrabar. Omenja, da so le-te na močvirnatem travniku kmeta Pišeka in da ima naj večja v premeru 30 m ter je* visoka 4 m in zaraščena z drevjem. O manjših gomilah pa, da so* visoke 1 m in imajo* v premeru 5—8 m.14 Sedanja ohranjenost in lega gomil na terenu je naslednja: (risba l).15
Gomila l16 leži na travniku, na pare. št. 690, 679/1, 688, k. o*. Sp. Podlože (lastnik Čemejšek) in meri v premeru še 28 m v višino* 2 m. Na njej je bil nekoč vinograd. Gomila je ob robovih nekoliko* sploščena.
Gomila 2 leži na travniku, na pare. št. 703 k. o*. Sp. Podlože (lastnik Matevž Medved) in meri v premeru 16 m in v višino* 1,6 m. Na sredini ima sledove kopanja.
Gomila 3 leži na travniku, na pare. št. 703 k. o*. Sp. Podlože (lastnik Matevž Medved) in meri v premeru 12,5 m in v višino* 1,1 m.
Gomila 4 je zarastla z jelševjem in leži na travniku, na pare. št. 691 in 690 k. o. Sp. Podlože (lastnika Predikaka in Černejšek) in meri v premeru 8 m in v višino* 0,5 m. Im% sledove kopanja.
Gomila 5 je popolnoma uničena. Bila je na pare. št. 691 k. o*. Sp. Podlože (lastnik Matevž Medved). Teren je zarastel z jelševjem.
Gomile iz Sp. Podlož so* manjše po* številu in večje p*o* velikosti, kot so gommile iz Hardeka,17 Pivole,18 Podgrada pri Gornji Radgoni,19 Jablan20 in Straž-gonjce.21 Po* legi spadajo* med izrazito* ravninske ležeče, na mokrotnem terenu, ko*t so še gomile iz Jablan22 in Stražgonjcev.23
Risba 1: Lega gomil v Sp. Podložah pod Ptujsko goro
Tabela I: Sp. Podlože pod Ptujsko goro 1—3 železo, 4—6 bron, 7—10 keramika 1—‘8 = 1/2, 9 — 1/4, 10 = 1/8

V gomilah so bili grobovi žgani. V manjših je bil verjetno po' en grob. Za veliko pa seveda ni jasno, kaj pomeni »več plasti žganine«, v katerih so- našli ostanke večjih in manjših žar.24 Ali to pomeni, da je bilo tudi več grobov? Za to obdobje je namreč v gomilah Podravja značilen posamičen žgan pokop, znan kot edina oblika pokopavanja tudi na avstrijskem področju halštatske kulture tipa Wies25 in skupine Breg—Frög,26 čeprav so tudi nekatere izjeme.27 Sodeč po raziskani gomili v Martijancih, poznamo takšen način pokopa tudi v skupini gomil severozahodne Hrvatske.28 V gomilah najdemo včasih tudi pokop iz poznejšega obdobja, kot soi primeri iz Hardeka,29 Pivole in Razvanja.30 Ni nam znano, ali je bila v gomilah v Podložah kakršnakoli grobna konstrukcija, grobnica ah kamnita obloga, kakršne so- znane v Podravju,31 severozahodni Hrvatski32 in Savinjski dolini.33
Najdbe iz raziskanih gomil so- naštete ločeno poi raziskovalcih. Tako- vemo, da je Pollak našel v dveh manjših gomilah »črepinje večjih posod, piramidalno-statveno utež z diagonalnim križem na dnu in dva nespoznavna rimska novca«.34 Ne vemo pa, v kakšni legi in plasti so bile najdbe, kot tudi ne, kje so-našli novce — v zasipu ali grobu. Iz izkopavanja leta 1906 imamo podatke, »da so v veliki gomili v več plasteh žganine našli ostanke večjih in manjših žar. Nekatere od teh posod so bile slabo- žgane, črne barve, z rdečimi trako-vi in gro-zdastimi, rdečimi vtisnjenimi okrasi. Poleg teh so- bili spet fragmenti večjih črnih posod z gladkimi stenami, pomešani s sežganimi človeškimi kostmi, jantarjevi biseri, bronaste verižice, ostanki bronastih najdb, med njimi tudi ostanki fibul, kresilniki kot tudi večje- in manjše kepe železo-vca.«35 Iz po-ročila ni razvidno, koliko- žar so- našli niti v kakšnih legah po gro-bovih. »V eni manjših gomil so bili ostanki enako- črnih posod, v drugi pa prav taki s plastičnimi cikcakastimi rebri in bradavičastimi nastavki. V eni izmed gomil sta bili poleg ostankov na večjem kamnu iz peščenca tudi dve manjši kozici iz gline s pr. 9 cm. V obeh gomilah so bili tudi ostanki sežganih človeških kosti.«36 Nimamo pa nobenih poročil o najdbah Zgodovinskega društva iz Maribora, ki je tudi raziskalo manjšo- gomilo-.37 Zanimivo- je, da so takoj spo-znali gradivo iz gomil za halštatskodofon-o in da je to- prva takšna jasna opredelitev v Podravju.38
Od vseh naštetih predmetov so v ptujskem Pokrajinskem muzeju ohranjeni naslednji, ki so inventarizirani po- gomilah:
PREDMETI IZ GOMILE I.
Kovinski predmeti:
1.	Železna, dobro ohranjena konjska uzda (žvala), sestoječa iz dveh prečk in obročev. Z zgibom zvezani prečki kvadratnega preseka imata na vsaki strani skozi ušesce vdet železen obroč ovalnega preseka, ki je rabil za povodec. Dolž. prečk 8,5 cm; pr. obročkov 4,1 in 4,3 cm. Inv. št. P 3741 (T. I, 1).
2.	Železen nož s fragmentiranim trnastim nastavkom za ročaj in skoraj ravnim odlomljenim rezilom. Ohr. dolž. 10,1 cm, šir. lista do 1,8 cm; deb. do 0,5 cm. Inv. št. P 3742 (T. I, 2).
3.	Odlomljen, prevrtan bronasti obesek s tremi odebelitvami in horizontalnimi kanelurami. Ohr. dolž. 3,3 cm; deb. do 0,9 cm. Inv. št. P 3743 (T. I, 4).
4.	Fragment bronaste ovratnice okroglega preseka s trakovi horizontalnih ka-nelur, ki tvorijo svitkaste vmesne prostore. Ohr. dolž. 1,8 cm; deb. do 0,5 cm. Inv. št. P 3744 (T. I, 5).
Tabela II: Sp. Podlože pod Ptujsko goro vse keramika
1, 4, 5 = 1/4; 2, 3, 6—8 = 1/2

5.	Bronasta verižica iz okroglih obročkov. Dolž. 0,6 cm; deb. 0,1 cm. Inv. št. P 3745 (T. I, 6).
6.	Fragment železnega tulca, verjetno sulice. Vel. 4,7 X 2,2 cm. Inv. št. P 3747 (T. I, 3).
Ostali predmeti:
7.	Kaleinirane živalske kosti. Inv. št. P 3748.
8.	Fragment črno sivo pečene skodele iz gline, pomešane s sljudo in z drobnim peskom, z grafitiranima, mehanično uglajenima površinama. Skodela je bikonične oblike, z nekoliko navzven zavihanim robom. Na ramenu je ornament, sestoječ iz horizontalne kanelure z visečimi trikotniki, od katerih je vsak drugi poševno kane-liran. Med vsakim drugim vmesnim prostorom je rozeta, ki sestoji iz okrogle kanelure, okoli katere so polkroglaste vdolbine. Vel. 14,7 X 18,2 cm. Inv. št. P 3752 (T II, 1).
9.	Večji, z mavcem rekonstruirani fragment sivo črno pečene, grafitirane, velike bikonične žare, s poudarjenim prehodom ramena v visok, cilindričen vrat in z navzven zavihanim zgornjim robom. Na ramenu so bile štiri piramidalne izbokline, od katerih sta dve ohranjeni. Rame je okrašeno s tekočim ornamentom poševnih, po vsem ramenu segajočih apliciranih reber. Ohr. V. 20 cm; V. vratu 9,2 cm; pr. naj. per.
41.6	cm. Inv. št. P 3754 (T. I, 10).
10.	Z mavcem rekonstruirana, velika, sivo črno pečena žara z nekoliko grafiti-rano, mehanično uglajeno površino. Žara je bikonična, s poudarjenim prehodom v cilindričen vrat in s široko navzven zavihanim robom, z nizko cilindrično nogo in nekoliko vboklim, sicer pa ravnim dnom. Na prehodu ramena v vrat so štirje piramidam izrastki. Rame je ornamentirano enako kot na žari pod inv. št. P 3735. V.
39.5	cm; V. vratu 9,5 cm; pr. naj. per. 44 cm; pr. dna 13,5 cm. Inv. št. P 3754 (sl. 4).
11.	Sedem fragmentov delno z mavcem rekonstruirane rjavo sivo pečene manjše žare iz gline, pomešane s sljudo, peskom in z zdrobljeno keramiko. Žara je bikonična, s poudarjenim prehodom ramena v nizek, cilindričen vrat z nekoliko navzven zavihanim robom. Na ramenu so široke, vertikalne kanelure. Vel. fragmentov od 12,7 X X 9,7 cm do 7,6 X 4,6 cm. Inv. št. P 3756 (T. II, 4).
12.	Dva fragmenta rjavo sivo pečene konične skodelice z navznoter zavihanim robom. Glina je pomešana s sljudo in z zdrobljeno keramiko. Vel. 2,5 X 5,8 cm;
6.8	X 9,2 cm. Inv. št. P 3757 (T. II, 5).
13.	Fragment rdeče črno pečenega bikoničnega vrča z visokim cilindričnim vratom in s sledovi ročaja, ki je vezal rame z vratom. Glina je pomešana s sljudo, peskom in z zdrobljeno keramiko. Vel. 11,5 X 11 cm. Inv. št. P 3758 (T. I, 9).
14.	Fragment ostenja črno pečene bikonične skodele ali amfore s kolenasto največjo periferijo. Glina je pomešana s sljudo, peskom in z zdrobljeno keramiko. Vel. 4,7 X 9,9 cm. Inv. št. P 3759.
15.	Dva fragmenta zgornjega dela rjavo sivo pečenega lonca z navzven zavihanim robom. Na ramenu je drobno vrezan ornament v obliki rombov. Glina je. pomešana s sljudo in z zdrobljeno keramiko. Površini sta porozni in zglajeni. Vel. 6,1 X 7,4 cm:
4.6	X 3,9 cm. Inv. št. P 3760 (T. II, 2).
16.	Trije fragmenti rjavo sivo pečene terine s poudarjenim prehodom ramena v vrat. Glina je pomešana s sljudo, peskom in z zdrobljeno keramiko. Vel. 8 X 6,2 cm;
5.5	X 6,6 cm; 5 X 5,6 cm. Inv. št. P 3762 (T. II, 7).
17.	53 manjših fragmentov rjavo sivo pečene velike žare z grafitirano, mehanično uglajeno površino. Na ramenu so plitke poševne kanelure. Prehod ramena v vrat je poudarjen. Vrat je visok, cilindričen, na njem sta zgoraj dve horizontalni kaneluri, pod njima je niz polkroglastih odtisov. Na vratu so rozete, sestoječe iz kroga pol-kroglastih odtisov in enega polkroglastega odtisa v sredini. Na vratu so sledovi belih pasov, ki so bili horizontalni in vertikalni, verjetno meander. Vel. fgr. od 18,7 X 13,8 cm do 3,5 X 2,4 cm. Inv. št. P 3761. Na tabeli je prikazan samo fragment visokega cilindričnega vratu, na katerem je vidna bela sled v obliki meandra (T. I, 8).
18.	Trije fragmenti, rdeče sivo pečene manjše žare z grafitirano in mehanično zglajeno površino in z nekoliko poudarjenim prehodom ramena v vrat. Glina je pomešana s sljudo in z zdrobljeno keramiko. Vel. 4,4 X 5 cm; 5,9 X 5,3 cm; 4,1 X 3,7 cm. Inv. št. P 3763.
19.	Fragment koničnega ostenja in dela ravnega dna rjavo sivo žgane posode. Glina je dobro prečiščena, pomešana s sljudo in z zdrobljeno keramiko. Vel.
7.9	X 5,9 cm. Inv. št. P 3765.
20.	Fragment ramena rdeče pečene majhne žare z grafitirano površino in s plitvimi žlebiči visečih trikotnikov. Glina je pomešana s sljudo in z zdrobljeno keramiko. Vel. 4,9 X 5,6 cm. Inv. št. P 3766 (T. II, 3).
21.	Fragment zgornjega dela črno pečene konične skodele z navznoter zavihanim robom. Glina je pomešana s sljudo in peskom. Vel. 3,4 X 2,8 cm. Inv. št. P 3767.
22.	Štirje fragmenti sivo pečene posode z ravnim dnom. Glina je pomešana s sljudo, peskom in z zdrobljeno keramiko. Vel. 5,8 X 3,2 cm; 5,4 X 3,9 cm; 6,2 X 5,7 cm; 5,8 X 2,9 cm. Inv. št. P 3768.
23.	Fragment zgornjega dela rdeče pečene konične skodele z odebeljenim razširjenim zgornjim robom. Glina je mešana s sljudo in peskom. Vel. 3 X 5,2 cm. Inv. št. P 3770.
24.	Štirje fragmenti ostenja sivo pečene manjše žare. Glina je pomešana s sljudo in z zdrobljeno keramiko. Vel. 4,9 X 3,8 cm; 5,4 X 3,5 cm; 5.4 X 4,3 cm; 5,4 X 3,4 cm. Inv. št. P 3769.
25.	Pet fragmentov ostenj sivo rdeče žganih različnih posod z grafitirano površino. Glina je mešana s sljudo in z zdrobljeno keramiko. Vel. od 2,3 X 2 cm do
4,5	X 6,3 cm. Inv. št. P 3771.
26.	Fragment ostenja sivo rdeče žgane terine z ostankom plastičnega vertikalnega rebra na ramenu. Glina je mešana s sljudo, peskom in z zdrobljeno keramiko. Vel. 5,1 X 5,4 cm. Inv. št. P 3772 (T. II, 6).
27.	Devet manjših fragmentov različnih posod, žganih od rumene do rdeče črne barve. Glina je pomešana s sljudo in z zdrobljeno keramiko ter s peskom. Nekateri fragmenti imajo grafitirano zunanjo površino, na enem so beli sledovi v obliki meandra. Vel. od 2,2 X 2,4 cm do 4,5 X 8,4 cm. Inv. št. P 3773.
28.	Štirje fragmenti rdeče žganega lonca kroglaste oblike z močno poroznima površinama. Glina je mešana s sljudo in z drobnim peskom. Vel. od 8,1 X 6,4 cm do
3.4	X 2,5 cm. Inv. št. P 3774.
29.	Fragment zgornjega dela sivo rdeče pečenega bikoničnega lončka z navzven zavihanim robom. Glina je mešana s sljudo in peskom. Vel. 2,8 X 3,8 cm. Inv. št. P 3775.
30.	Fragment zgornjega dela rdeče žgane konične skodele z navznoter zavihanim robom. Glina je mešana s sljudo in peskom. Vel. 2 X 3,5 cm. Inv. št. P 3776.
31.	Fragment vratu rdeče sivo žgane manjše žare z grafitirano površino in s horizontalnimi širokimi kanelurami. Glina je mešana s sljudo in peskom. Vel. 3,1 X X 4,1 cm. Inv. št. P 3778 (T. I, 7).
32.	Fragment zgornjega dela sivo pečenega lonca z malenkost navzven zavihanim robom, pod katerim je kratka ovalna vdolbina. Glina je mešana s sljudo in peskom. Vel. 4,2 X 4,4 cm. Inv. št. P 3777.
33.	En cel in en fragment rdeče sivo pečenih živalskih rogov. Dolž. 6 cm; deb.
1.4	cm; pr. 9,2 cm. Inv. št. P 3781 (T. II, 8).
NAJDBE IZ GOMILE II.
34.	Dve kalcinirani kosti. Inv. št. P 3750.
NAJDBE IZ GOMILE III.
35.	Devet kalciniranih kosti. Inv. št. P 3751.
Pri primerjavi podatkov o najdbah v gomilah in opisanega gradiva iz muzeja vidimo; da manjkajo naslednji predmeti: statvena utež z diagonalnim križem na dnu, dva rimska novca, jantarjevi biseri, kresilniki, večje in manjše kepe železovca, ostanki fibul,39 fragmenti črnih posod z rdečimi trakovi in grozdastima rdečimi vtisnjenimi okrasi, dve kozici s pr. 9 cm. Od bronastih verižic je ohranjena le ena (T. I, 6), od ostankov bronastih najdb pa le fragment svitkaste verižice (T. I, 5) in preluknjan bronasti obesek (T. I, 4). Verjetno najdbe v muzeju niso pravilno inventarizirane po> gomilah, saj je vse gradivo iz Podlož pripisano gomili 1; tako- npr. veliki žari s plastičnimi rebri, ki sta bili
verjetno' najdeni v obeh manjših gomilah, in fragmenti večje grafiitirane žare z belimi sledovi v obliki meandra, železne žvale, železen nož in fragment železnega tulca, ki niso v poročilu nikjer omenjeni. Morda so' te najdbe iz gomile, ki jo je leta 1907 preiskaloi Muzejsko društvo' iz Maribora! Ker se ne da ugotoviti, kateri predmeti spadajo v posamezne gomile, še manj pa bi lahko> sklepali o grobnih celotah, bomo vse najdbe obravnavali in analizirali le tipološko'.
Keramika iz gomil je ohranjena v manjših fragmentih razen dveh večjih žar. Verjetno1 je bila katera zlomljena že pred pokopom. Med keramiko' imamo zastopane naslednje oblike: največ je žar, pri katerih lahko' ločimo velike (sl. 4; T. I, 3,8) in male žare (T. I, 7; II, 3, 4); konične (T. II, 5) in bikonične skodele (T. II, 1); lonce (T. II, 2); ferine (T. II, 6, 7) in en primer vrča (T. I, 9). Keramika je dobro pečena od rdeče do sive barve, izdelana iz dobro prečiščene gline, ki ji je v vseh primerih primešana sij uda, pogosto tudi pesek in zdrobljena keramika. Pogosto je zunanja površina grafitirana in mehanično' zglajena na sijaj, včasih tudi notranja. Po obliki imata veliki žari s plastičnimi rebri analogije v Vačah40 in Benediktu.41 Očitno' ima ta tip posode tradicijo' že v kulturi žarnih grobišč, saj je znan v t. i. ruški skupini in se je pozneje nadaljeval tudi v Ha C obdobju. Fragment velike žare z meandrom (T. I, 8) pa lahko' prištevamo k žaram iz poznejšega obdobja. Za manjšo žaro (T. II, 4) najdemo analogije po obliki iz Pongraca v Savinjski dolini,42 iz sv. Vida pri Stični43 in iz drugih najdišč. Tudi skodele imajo tradicijo že v kulturi žarnih grobišč. Podobne koe nične skodele so med drugimi najdišči znane tudi iz Hardeka,44 Vač,45 Ro-višča;46 bikonične pa iz Vač,47 Brezij,48 Kranja49 in Martijancev.50 Tudi za lonec (T. II, 2) najdemo najustreznejše primerjave iz Benedikta,51, Savinskega pri Ptujski gori,52 iz Vač53 in z Bleda.54 V bikoničnih loncih, ki se v ruški skupini ne pojavljajo več, bi lahko videli nekakega skoraj tipičnega predstavnika zgodnjega Ha C obdobja v Podravju.55 Med keramičnimi predmeti imamo tudi izrastke v obliki rogov (T. II, 8). Morda so bili ti izrastki aplicirani na držaj posode kakor pri najdbah iz gomil v Razvanju56 in Donji Dolini57 ali na ostenje posode kakor pri najdbah iz Malih Vin pri Šmarjeti,58 Donje Doline,59 v Avstriji v skupini Wies60 in kalenderberški skupini (po Pittioniju Statzendorf-Gemein-lebarn).61
Posode iz Sp. Podlož so ornamentirane s širokimi vertikalnimi (T. II, 4) in horizontalnimi (T. I, 7) kanelurami, plitvimi žlebiči (T. II, 3), šrafiranimi trikotniki in rozetami (T. II, 1), z navpičnimi (T. II, 6) in poševnimi plastičnimi rebri (sl. 1, T. I, 10) ter meandrom (T. I, 8), ki je izdelan v posebni tehniki z aplikacijo kovinskih lističev. Danes je ta kovinska aplikacija na žari ohranjena le še kot sled bele barve. Navadno so bile aplikacije na posodah napravljene iz cina, svinca ali brona. Takšno okraševanje je zelo' razširjeno, saj sega od zahodnih Alp do Panonije in na jugu do' srednje Italije.62 V tej tehniki so' pogosto upodobljeni motivi meandra, kot je to' v našem primeru. Takšno okraševanje najdemo v Podravju v Hardeku,63 omenja se tudi iz pivolskih gomil in gomil v Razvanju,64 iz Postele,65 na Hrvatskem iz Martijancev, Dalja,66 v Avstriji iz Klein-Gleina,67 torej iz skupine Wies,68 iz Brega68 ter skupine Statzendorf-Gemeinlebam.70 Na Dolenjskem pa jo' poznamo' iz groba s trinožnikom iz Novega mesta,71 iz groba z oklepom v Stični,72 iz Šmarjete, Libne, Magdalenske gore; iz svetolucijske skupine;73 na Gorenjskem pa iz Kranja.74 Sodeč po> navedbah, spadajo v Sloveniji vse najdbe, okrašene v tej tehniki, v Ha C obdobje. Za dolenjska najdišča pa lahko* navedemo' še bolj natančno' opredelitev, saj jih poznamo iz t. i. horizonta Stična—Novo- mesto* in jih lahko opredelimo v
Slika 1: Sp. Podlože pod Ptujsko goro. Žara
Ha C2.75 Za zdaj pri nas še ne poznamo' takšnega okraševanja iz kulture žarnih grobišč. Najstarejši znani primer pri nas je vsekakor na skodelici iz Kranja,76 ki spada v horizont Podzemelj 2.77
Od kovinskih predmetov imamo' znane železne žvale (T. I, 1), železen nož (T. I, 2), fragment železnega tulca (T. I, 3), bronasto' verižico (T. I, 6), bronasti cilindričen obesek (T. I, 4) in fragment bronaste svitkaste verižice (T. I, 5). Železne žvale se omenjajo- tudi v gomilah Podravja, in sicer iz Hardeka78 in Gornje Radgone-.79 V Sloveniji so> znane še iz Vač,80 Stične v grobu 7281 in gro-bu z oklepom,82 z Magd-alenske gore,83 iz Novega mesta v grobu z oklepom84 in grobu s trinožnikom,85 iz Libne86 ter depo-jske najdbe iz Tržišča pri Cerknici.87 Skoraj vse naštete najdbe v Sloveniji spadajo- v Ha C obdobje; najdbe iz dolenjskih nekro-pol88 so' opredeljene- v horizont Stična—No-vo- mesto-, torej v Ha C,, nekatere pa spadajo v prehodno- obdobje med trako-kimerijskim in skitskim horizontom.89 Iz Hrvatske imamo- žvale, najdene v sare-ngrajske-m depoju, ki ga datirajo- v prehodno- obdobje iz HaB v Ha C.90 V Donji Dolini se-železne žvale pojavijo v fazi II a (700—600).91 Žvale so- tudi precej pogostne najdbe v južni Nemčiji v Ha C obdobju.92 Podrobno rekonstrukcijo- žval in sploh konjske opreme sta podala Gallus-Horvath03 in Kossack.94
Za bronaste svitkaste- ovratnice imamo- analogije iz Vač,95 Straž pri Št. Rupertu96 in Rifnika.97 Kossack jih v svoji kronologiji navaja kot tipične- predstavnike- Ha C obdobja pri nas.98 Za bronaste verižice (T. I, 6) najdemo analogije v Pobrežju,99 Ljubljani,100 Kranju,101 Vačah,102 Vinici,103 Donji Dolini104 in drugih najdiščih. Tudi za železen nož s skoraj ravnim rezilom (T. I, 2) najdemo najustreznejše primerjave v Vačah.105
Keramika iz gomil v Sp. Po-dložah ima po- obliki tradicijo- še v kulturi žarnih grobišč v t. i. ruški skupini. Me-dte-m pa lahko' po- tehniki okraševanja z aplikacijo- kovinskih lističev in železnih žval, predvsem v primerjavi z dolenjskimi najdbami,106 najdbe iz Sp. Podlož datiramo v Ha C obdobje. Tudi Stare je v svoji kronološki razporeditvi postavil Sp. Podlože v stopnjo- Vače II a.107 Po
Gabrovčevi razdelitvi halštatske kulture Slovenije spada področje slovenske Štajerske v tretjo skupino*,108 ki je na vzhodu vezana s severnohrvaško hal-štatsko skupino*,109 v Avstriji s skupino Wies,110 v katero* sodijo brez dvoma tudi najdbe iz Podravja.111 Zato bi jo* v smislu njegove delitve lahko* obravnavali kot samostojno skupino*, h kateri bi na meji z dolenjsko* skupino* v širšem smislu sodila še najdišča na savinjskem območju.112 V tem smislu je S. Gabrovec že začel uporabljati poimenovanje skupine Wies-Martijanec113 ali skupine Klein-Glein — Martijanec.114 Južna meja tega železnodobnega kulturnega področja poteka po* razvodnici med Dravo* in Savo in tako* loči Podravje od Celjske kotline z morebitnim središčem pri Grižah.115 Zahodna meja je Pohorje, ob katerem sodi Slovenjegraška kotlina v posebno*, zaradi zemljepisnih razmer močno lokalno skupino*.116
Kje naj bi bila naselbina, ki je pripadala tem gomilam, za zdaj še ne vemo. Morda na kakšnem grebenu okrog Ptujske gore, odkoder imamo* znane halštatske plane grobove, ki so jih pri rigolanju za vinograd domačini uničili,117 ali na ravnici ob Polskavi. Po vsej verjetnosti bi naselbino* lahko prej iskali nekje na vzvišenih grebenih okrog Ptujske gore, saj so* naselbine v ravninah v tem obdobju prenehale kot je to* primer na Ptujskem gradu118 in Ormožu119 in se pomaknile na bolj utrjena področja, ko*t kažejo primeri tudi na drugih najdiščih. Na primer: Postela,120 Novine,121 Krčevina pri Ptuju,122 Limbuš,123 Turiška vas pri Tinju na Pohorju,124 verjetno* Sodinci pri Veliki Nedelji,125 gradišča pri Slovenjem Gradcu (Puščava in Šance).126 Naselbinskih najdb iz okolice Ptujske gore za zdaj še nimamo.
OPOMBE
1	V. Skrabar, Mitteilungen der Zentral-Kommission. Band V, 3. Folge, Wien 1906, 363, 364 — Fr. Pollak, Prazgodovinske najdbe v ptujski okolici, Časopis za zgodovino in narodopisje 1907, 226.; — J. Klemenc-B. Saria, Blatt Rogatec, Zagreb 1939, 47, 55. Na strani 55 imata avtorja v kraju »Selce pod Ptujsko goro« omenjeno še eno veliko gomilo. Ta gomila spada v sklop petih gomil v Sp. Podložah in je tudi edina, ki je pravilno vrisana v karto, ostale gomile so vrisane na zahodni strani ceste Ptuj—Ptujska gora; — Slovenski Gospodar 41, št. 20, Maribor 19. 4. 1907, 7.
2	J. Klemenc-B. Saria, 1. c., 61; — Iva Miki, Varstvo spomenikov VIII, I960*—61, 235.
3	J. Klemenc-B. Saria, 1. c., 28.
4	S. Pahič, Varstvo spomenikov, XI, 1967, 116.
5	S. Pahič, Arheološko raziskovanje v Mariboru, ČZN, nova vrsta 2, (XXXVII) letnik, Maribor 1966, 11 ss., op. 79; — isti, Maribor v prazgodovini, ČZN, nova vrsta, 4. (XXIX) letnik, Maribor 1968, 9 ss, (odslej ČZN, 1968); •— isti, K predslovenski naselitvi Slovenskih goric in Pomurja, Zbornik Svet imed Muro in Dravo, Maribor 1968, 188 ss., karta 5 (odslej Svet med Muro in Dravo) — isti, Sprehod na Poštelo, Planine ob meji 1972—1973, 111—113.
6	S. Pahič, Svet med Muro in Dravo, 192, karta 5 — isti, Antične gomile v Slovenskih goricah, ČZN, nova vrsta, 1. letnik 1965, Maribor 1965, 22; — isti, Železno-dobne najdbe v Slovenskih goricah, AV XVII, Ljubljana 1966, 107, 134 (odslej AV XVII), — W. Schmid, Tagespost 25. 4. 1937.
7	S. Pahič, Antične gomile v Slovenskih goricah, ČZN, nova vrsta, 1. letnik, 1965, 19, 20; — isti, Svet med Muro in Dravo, 1968, 190, karta 5; — isti, AV XVII, 1966, 107, 109—114; — J. Klemenc-B. Saria, Blatt Ptuj, 8; — Pettauer Zeitung, X. Jahrg., št. 36, Ptuj, 3. 9. 1899, 4.
8	S. Pahič, Varstvo spomenikov VIII, 1960—61, 193; — isti, Antične gomile v Slovenskih goricah, ČZN 1965, 19; — isti, Svet med Muro in Dravo, 1968, 189—191; karta 5; — isti, AV XVII, 1966, 107, 122—128; — W. Schmid, Der Kultwagen von Strettweg, Leipzig 1934, 26 ss.
9	S. Pahič, Antične gomile v Slovenskih goricah, ČZN 1965, 12; — isti, Svet med Muro in Dravo, 1968, 188, 190, karta 5; — isti, AV XVII, 107, 114—122.
10	S. Pahič, Varstvo spomenikov, VII, 298; •— S. Pahič, AV XVII, 1966, 107, op. 10.
11	J. Klemenc-B. Saria, Blatt Ptuj, 29. Danes gomile na terenu niso več vidne. Če so bile, so verjetno izravnane zaradi intenzivnega obdelovanja njiv. Bile bi v neposredni bližini planih grobov.
12	V. Skrabar, 1. c., 363; ■— J. Klemenc-B. Saria, Blatt Rogatec, 47 s.
13	Slovenski Gospodar 41, št. 20, Maribor 19. 4. 1907, str. 7; —• J. Klemenc-B. Saria, 1. c., 47 s.
14	V. Skrabar, 1. c., 363, 364; — J. Klemenc-B. Saria, Blatt Rogatec, 47 s.
15	Gomile sva izmerila skupaj s kolegom S. Pahičem, za njegovo pomoč se mu na tem mestu najlepše zahvaljujem.
16	J. Klemenc-B. Saria, Blatt Rogatec. Avtorja omenjata to gomilo v Selah na str. 55 in v Podložu na str. 47.
17	S. Pahič, AV XVII, 1966, 109—122; — isti, Svet med Muro in Dravo, 1968, 190; — J. Klemenc-B. Saria, Blatt Ptuj, 8.
18	S. Pahič, Arheološko raziskovanje v Mariboru, ČZN 1966, 11; — isti, ČZN 1968, 9 ss; — isti, Svet med Muro in Dravo 1968. 188 ss, karta 5.
19	S. Pahič, Svet med Muro in Dravo, 1968, 191, karta 5; — S. Pahič, AV XVII, 1966, 123; — isti, VS 1960—61, 192, 193.
20	J. Klemenc-B. Saria, Blatt Rogatec, 28.
21	Ibid., 61; — Iva Miki, 1. c., 235.
22	J. Klemenc-B. Saria, 1. c., 28.
23	Ibid., 17.
24	V. Skrabar, 1. c., 363, 364.
25	S. Pahič, Svet med Muro in Dravo, 1968, 193; — isti, AV XVII, 1966, 108; —
R.	Pittioni, Urgeschichte des Österreichischen Raumes, Wien 1954, 608 ss.
26	W. Modrijan, Das hallstattzeitliche Gräberfeld von Frög, Kärnten, Carinthia I, 147. Jahrgang, Klagenfurt 1957, 3 ss.
27	S. Pahič, Svet med Muro in Dravo, 1968, 193, op. 239; — isti, AV XVII, 1966, 109 ss, kjer omenja dvojni grob v Hardeku in domnevne družinske pokope v velikih gomilah v Klein-Gleinu; — isti, VS, XI, 1967, 116, kjer je opisan dvojni grob v gomili.
28	K. Vinski-Gasparini, Iskopavanje kneževskog tumulusa kod Martijanca u Podravini, Vjesnik arheološkog muzeja u Zagrebu, svezak II, Zagreb 1968, 39 ss. (Odslej Vjesnik II, 1968); •— Z. Vinski, Ksenja Vinski-Gasparini, O utjecajima istočno-alpske halštatske kulture i balkanske ilirske kulture na Slavonsko-Srijemsko Podunavlje, Arheološki radovi i rasprave, II, Zagreb 1962, 263 ss. (Odslej Arheološki radovi i rasprave II, 1962.)
29 S. Pahič, AV XVII, 1966, 112, op. 115.
39	S. Pahič, Svet med Muro in Dravo, 1968, 192, op. 222; — isti, ČZN 1968, 31, op. 115.
31	Grobne konstrukcije poznamo iz poštelskih gomil in iz gomil v Razvanju, glej
S.	Pahič, ČZN 1968, 32, 30, 31, op. 117; iz gomile v Veleniku pri Sp. Polskavi, glej Pahič, VS, XI, 1967, 116.
32	K. Vinski-Gasparini, Vjesnik II, 1961, 40, 56, priloga B; — Z. Vinski, K. Vinski-Gasparini, Arheološki radovi i rasprave, II, 1962, 268.
33	L. Bolta, Prazgodovinska gomila v Pongracu, Savinjski zbornik, Celje 1965, 195, 196.
34	V. Skrabar, 1. c., 363, 364; — J. Klemenc, B. Saria, Blatt Rogatec, 47.
35	Ibid.
36	V. Skrabar, 1. c., 363, 364.
37	Slovenski Gospodar, 41, št. 20, Maribor 19. 4. 1907, str. 7.
38	V. Skrabar, 1. c., 363, 364, — Fr. Pollak, 1. c., 226 s.; — J. Klemenc-B. Saria, 1. c., 47.
39	V. Skrabar, 1. c., 363, 364; — Blatt Rogatec, 47 — F. Stare, K problemu najstarejših čolničastih fibul iz Slovenije, AV 5, 1954, 31, op. 13, pravi, da je čolničasta fibula, ki jo je objavil H. Müller-Karpe, Zum Beginn der Kahnfibel mit profiliertem Fuss, AV IV/1, 1953, 54, kot najdbo iz Hajdine, iz gomil v Sp. Podložah. Vendar je ta fibula v muzeju inventarizirana kot najdba iz Formina. Pravilno jo je objavil S. Pahič v Svetu med Muro in Dravo, 194, risba.
40	F. Stare, Vače, Arheološki katalogi Slovenije, zvezek 1, Ljubljana 1955, T. LXXXV, 5. (Odslej Vače katalog.)
41	H. Müller-Karpe, Beiträge zur Chronologie der Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen, Berlin, 1959, T. 122, 31. — S. Pahič, AV XVII, 1966, 119, T. 2, 1.
42	A. Bolta, 1. c., 195, 197, sl. 1.
8 — Ptujski zbornik — IV
113
43	R. Ložar, Predzgodovina Slovenije, posebej Kranjske, v luči zbirke Mecklenburg, Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, letnik XV, Ljubljana 1934, T. IV, 8. (Odslej GMDS 1934.)
44	S. Pahič, AV XVII, 1966, T. 1, 1.
45	F. Stare, 1. c., T. LXXIX.
46	V. Stare, Prazgodovinske gomile iz Rovišča, AV XIII—XIV, Ljubljana 1962 do 1963, 445, T. X, 9.
47	F. Stare, 1. c., T. LXXXIX.
48	K. Kromer, Brezje, Arheološki katalogi Slovenije, zvezek II, Ljubljana, 1959,
T.	18, 6.
49	S. Gabrovec, Mesto Kranj v prazgodovini slovenskega ozemlja, 900 let Kranja, spominski zbornik, Kranj 1960, T. 2, 26. (Odslej 900 let Kranja, 1960.)
59	K. Vinski-Gasparini, Vjesnik 2, 1961, T. VII, 4, 6, 7.
51	S. Pahič, AV XVII, 121, T. 2, 4; — H. Müller-Karpe, 1. c., T. 122, 30.
52	H. Müller-Karpe, 1. c., T. 122, 32; — S. Pahič, AV XVII, 1966, 121, op.
53	F. Stare, 1. c., T. LXXXVII.
84 S. Gabrovec, Prazgodovinski Bled, Ljubljana 1960, 34, T. XXV, 5; XXVII, 1.
55	S. Pahič, AV XVII, 121.
56	S. Pahič, CZN 1968, 52, op. 116.
57	Zdravko Marič, Donja Dolina, Glasnik zemaljskog muzeja u Sarajevu, sveska XIX, Sarajevo 1964, T. XII, 41.
58	K. Kromer, 1. c., 76, 39, Abb. 2, 3.
59	Dr. Giro Truhelka, Der vorgeschichtliche Pfahlbau im Savebette bei Donja Dolina (Bezirk Bosnisch-Građiška). Bericht über die Ausgrabungen bis 1904, WMBH, Wien 1904, T. XXXVI, 5, 6. (Odslej WMBH 9, 1904.)
60	R. Pittioni, 1. c., 604 ss, abb. 431.
61	Ibid., 585, abb. 413.
62	S. Gabrovec, Grob s trinožnikom iz Novega mesta, AV XIX, 1968, 175, op. 66—71 ter 73 s citirano literaturo.
63	S. Pahič, Svet med Muro in Dravo, 1968, 194; — isti, AV XVII, 1966, 113, op. 20, T. 1.
64	S. Pahič, C ZN 1968, 31.
65	Ibid., 31 — S. Pahič, Svet med Muro in Dravo, 1968, 194; ■— K. Vinski-Gasparini, Vjesnik II, 1961, 50, op. 57.
66	K. Vinski-Gasparini, 1. c., 45 ss.
67	W. Schmidt, Die Fürstengräber von Klein Glein in Steiermark, PZ, 24 Berlin 1933, Abb. 15, 1—5; 47 a-b.
68	R. Pittioni, 1. c., 609.
69	W. Modrijan, Carinthia I, 1950, 140, 103 ss.
70	R. Pittioni, 1. c., 577 ss, 584, Abb. 406, 409, 410, 413.
71	S. Gabrovec, Grob s trinožnikom iz Novega mesta, AV XIX, 1968, 171, T. 4. — F. Stare, Zbornik filozofske fakultete Ljubljana, II, 1955, p. 108.
72	S. Gabrovec, 1. c., 171; — isti, Halštatska kultura v Sloveniji, VI. kongres arheologa Jugoslavije, Beograd 1965, 34, T. 5, 1—8 (Odslej VI. kongres arheologa.); — isti, Halštatska kultura v Sloveniji, AV XV—XVI, Ljubljana 1964—1965, 34, T. 5, 1—8 (Odslej AV XV—XVI, 1964, 1965.); — isti, Grob z oklepom iz Novega mesta, Situla 1, Ljubljana 1960, 49, 53 (Odslej Situla 1.); — R. Ložar, Situla iz Griž pri Stični, GMDS, letnik XVIII, Ljubljana 1937, 78, pod. 5.
73	S. Gabrovec, AV XIX, 1968, 171, 172, op. 59, op. 60.
74	S. Gabrovec, 900 let Kranja, T. 2, 23.
75	S. Gabrovec, AV XIX, 1968, 171, T. 4; — isti, AV XV—XVI, 1964—1965, T. 5, 1—8; — isti, VI. kongres arheologa Jugoslavije, 34, T. 5, 1—8; — isti, Situla 1, 49, 53; — R. Ložar, 1. c., 78, pod. 5; — F. Stare, 1. c., p. 108.
76	S. Gabrovec, 900 let Kranja, T. 2, 23.
77	S. Gabrovec, VI. kongres arheologa Jugoslavije, 32; — isti, AV XV—XVI, 1964—1965, 32.
78	S. Pahič, AV XVII, 1966, 112.
79	S. Pahič, Antične gomile v Slovenskih Goricah, ČZN 1965, 19.
80	F. Stare, Vače, katalog, T. XVII, 1; — isti, Prazgodovinske Vače, Ljubljana 1954, 82; — isti, Kipec ilirskega bojevnika iz Vač, AV XIII—XIV, 1962—1963, 402, 403.
81	S. Gabrovec, Halštatske čelade jugovzhodnoalpskega kroga, A V XIII—XIV, 303;
— isti, AV XV—XVI, 34, T. 6, 13; ■— isti, VI. kongres arheologa Jugoslavije, 34, T. 6, 13.
82	S. Gabrovec, 1. c., 34, T. 4; — isti, AV XV—XVI, 34, T. 4; — isti, Situla 1, 48; — R. Ložar, GMDS 18, 1937, 75 s., pod. 2, 6.
83 S. Gabrovec, AV XIII—XIV, 310, 311, T. XVII, 2. Z Magdalenske gore imamo znanih še več konjskih uzd, o njih nam poroča R. Ložar v GMDS 1934, 10, 12, 14.
84	S. Gabrovec, Situla 1, 27 ss., sl. 8.
85	S. Gabrovec, AV XIX, 160, T. 3, 4; — isti, Najstarejša zgodovina Dolenjske, Novo mesto 1956, 36, 37.
80 T. Knez-S. Škaler, Halštatska gomila na Libni, AV XIX, 250, 254, 255, T. 8, 1.
87	F. Stare, AV XIII—XIV, 402, 403, T. XII, 12, 13, 14.
88	Glej op. 81, 82, 84, 85.
88 Glej op. 83, 86.
90	Z. Vinski, Ksenja Vinski-Gasparini, Radovi i rasprave II, 1962, 270, T. II, 22, 23, 24. •— Z. Vinski, Tračko-Kimerijski nalaz Adaševci u Srijemu, Rad Vojvodžanskih muzeja 4, Novi Sad 1955, sl. 25, 26, 27.
91	Z. Marič, 1. c., 32 ss., T. VI, 25—27, op. 147, 148.
92	G. Kossack, Südbayern während der Hallstattzeit, Berlin 88, 1959, T. 12, T. 14;
—	isti, Pferdegeschirr aus Gräbern der älteren Hallstattzeit Bayerns, Jhb. RGZM, 1, 1954, 111 ss.
93	S. Gallus, T. Horvath, Un peuple cavalier préscythique en Hongrie, Budapest, 1939.
94	G. Kossack, Jhb. RGZM, 1, 1954, 111.ss.; — isti, Hallstattzeitliches Pferdegeschirr aus Flavia Solva, Schild von Steier, Heft 2, Graz 1953, 49 ss.
95	F. Stare, Vače, katalog, T. XCVIII, 7 ; — G. Kossack, Südbayern während der Hallstattzeit, 1959, 44, Abb. 10, 16.
99 S. Gabrovec, Poročilo o slučajnih najdbah v Sloveniji, AV V/l, 1954, 143, T. II, 3.
97	A. Bolta, Ilirske najdbe iz Rifnika pri Celju, AV VII/3, 1956, T. XIII, 82, T. I, 88;
—	S. Pahič, Posamezne najdbe iz Rifnika, AV VII/1—2, 1956, 55, T. II, 4, T. III, 3. — G. Kossack, L ,c., 44, Abb. 10, 18.
98	G. Kossack, 1. c., 44, Abb. 10, 16.
99	S. Pahič, Pobrežje, Katalogi Narodnega muzeja 6, Ljubljana 1972, T. 27, 7; T. 47, 13, 14.
190 J. Puš, Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Ljubljani, Razprave VII/1, Ljubljana 1971, T. 52, 2.
101 S. Gabrovec, 900 let Kranja, 28, T. 2, 4.
192	F. Stare, Vače, katalog, T. XXXI, 1; T. XXXVI, 5; T. XXXVII, 1, 2; T. LVIII, 3.
193	R. Ložar, GMDS 1934, T. VIII., 3.
194	C. Truhelka, WMBH, 9, 1904, T. XL V, 4; T. L, 14, 15; T. LXX, 11; T. LXXII, 13; T. LXXV, 25.
105	F. Stare, 1. c., T. III, 10; T. II, 6; T. VI, 11.
106	S. Gabrovec, AV XIX, 1968, 171, op. 59, T. 3, 4; T. 4; — isti, Najstarejša zgodovina Dolenjske, 36, 37; — isti, Situla 1, 27 ss., sl. 8; — isti, AV XIII—XIV, 303, 310, 311, T. XVII, 2; — isti, AV XV—XVI, 34, T. 6, 13, T. 4, T. 5, 1—8; — isti, VI. kongres arheologa Jugoslavije, 34, T. 4, T. 5, 1—8, T. 6, 13; — F. Stare, Zbornik filozofske fakultete v Ljubljani II, 108; — R. Ložar, GMDS 18, 1937, 75 ss. pod. 2, 6, pod. 5; — T. Knez-S. Škaler, 1. c., 250, 254, 255; T. 8, 1.
107	F. Stare, Prazgodovinske Vače, 123, 124, glej prilogo.
108	S. Gabrovec, AV XV—XVI, 25; — isti, VI. kongres arheologa Jugoslavije, 25.
109	K. Vinski-Gasparini, Vjesnik II, 56, 57, sl. 3; — Z. Vinski, K. Vinski-Gasparini, Arheološki radovi i rasprave II, 268, 287, karta I.
110	R. Pittioni, 1. c., 604 ss.
111	S. Pahič, Svet med Muro in Dravo, 193, 194, op. 238.
112	S. Pahič, CZN 1968, 36, op. 148.
113	S. Gabrovec, Problem severozahodnega področja Ilirov, Posebna izdaja Nauč-nega društva BiH 4, Center za balkanološka ispitivanja b Sarajevo 1964, 215 ss.
114	S. Gabrovec, AV XIX, 172.
115	A. Bolta, Prazgodovinska gomila v Pongracu, Savinjski zbornik, Celje 1965, 194 ss.
116	S. Pahič, Svet med Muro in Dravo, 193, 194, op. 238.
117	J. Klemenc, B. Saria, Blatt Rogatec, 54, 55; — V. Skrabar, Grazer Tagespost, 15. V. 1907; — isti, MZK 3 F., VI, 190, 182; — Slovenski Gospodar, 19. IV. 1907; — Fr. Pollak, 1. c., 226 s.; — S. Pahič, Svet med Muro in Dravo, 187, 193; — H. Müller--Karpe, 1. c., T. 122, 32, kjer je označena kot najdba iz Benedikta. Nekaj najdb je v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, nekaj v Ptuju, kjer so založene med staro Ferkovo zbirko, za katero pa v muzeju nimamo inventarja.
118	J. Korošec, Predzgodovinska naselbina na Ptujskem gradu, Ljubljana 1951.
119	B. Perc, K stratigrafiji žarnogrobiščne naselbine v Ormožu, AV XIII—XIV, 1962—1963, 375 ss.; — ista, Prazgodovinska naselbina v Ormožu, Ptujski zbornik II, Ptuj 1962, 202 ss.
120	S. Pahič, Svet med Muro in Dravo, 188, karta 5, 192; — isti, ČZN 1968, 29, 30, 33, 34; — isti, Arheološko raziskovanje v Mariboru, CZN 1966, 11—14; — isti, AV XVII, 134, 135; — isti. Sprehod na Poštelo, Planine ob meji, 1972—1973, 110ss.
121	S. Pahič, AV XVlDI, 128—134; —• isti, Svet med Muro in Dravo, 188, karta 5, 192.
122	S. Pahič, Svet med Muro in Dravo, 186, 188. karta 5, 193; — isti, VS IX, 1962 do 1964, 172, 173.
123	S. Pahič, CZN 1966, 14, 15; — isti, CZN 1968, 34; — isti, Svet med Muro in Dravo, 193.
124	S. Pahič, AV XVII, 135; — isti, Svet med Muro in Dravo, 188, karta 5, 193.
125	S. Pahič, Svet med Muro in Dravo, 184, 186, karta 4; — isti, VS IX, 171, 172.
126	S. Pahič, AV XVII, 107, op. 10.
DIE GRABHÜGEL AUS DER HALLSTATTZEIT IN SPODNJE PODLOŽE UNTERHALB DER PTUJSKA GORA
Die Grabhügel aus Spodnje Podlože unterhalb der Ptujska gora, die in die Zusammenfügung von Grabhügeln der Hallstätter Zeit in Podravje gehören (2—11), wurden vom Mag. Pharm. Franz Pollak untersucht. Er erforschte zwei kleinere Grabhügel. Im Jahre 1906 setzte das Museumverein aus Ptuj die Forschungen fort, und untersuchte einen grossen und zwei kleinere Grabhügel (12). Der Geschichtsverein aus Maribor durchforschte einen kleineren Grabhügel (13). Diesmal sind auf dem Terrain noch vier Grabhügel sichtbar (Zeichnung 1, Abb. 1, 2, 3).
In den Grabhügeln waren nur Brandgräber zu finden. In dem kleineren Grabhügel war wahrscheinlich je ein Grab, für den grösseren, hingegen, ist es nicht klar, ob »mehrere gebrannte Schichten« (24) auch mehrere Gräber bedeute? Für diese Zeitperiode ist in den Grabhügeln in Podravje vereinzeltes gebranntes Grab charakteristisch, welches als die einzige Form der Beerdigung auch auf dem österreichischen Gebiet der Hallstattkultur des Typus »WIES« ist (25), obwohl mehrere Ausnahmen bekannt sind (27). Aus dem durchforschten Grabhügel in Martijanci folgernd, ist diese Beerdigungsart auch in der Gruppe von Grabhügeln des nordöstlichen Kroatiens bekannt (28).
Die Funde aus Spodnje Podlože sind im Museum nach den Grabhügeln inventarisiert. Trotztdem, im Vergleich mit den erhaltenen Berichten über die Funde in den Grabhügeln (34—36), ist diese Inventarisierung nicht genau. Von der Keramik besitzen wir bekannte grosse (T. I, 8, 10; Abb. 4) und kleine Urnen (T. I, 7); (T. II, 3, 4), konische (T. II, 5) und bikonische (T. II, 1) Schalen und Töpfe (T. II, 2), Terine (T. II, 6, 7), und ein Krugexemplar (T. I, 9). Häufig ist die äussere Fläche graphitiert und bis auf Glanz poliert, bisweilen auch die innere Fläche. Die Keramik ist ornamentiert mit breiten vertikalen (T. II, 4) und horizontalen Kaneluren (T. II, 7), mit untiefen Rillen (T. II, 3), mit schraffierten Dreiecken und Rosetten (T. II, 1), mit plastischen vertikalen (T. II, 6), schrägen Rippen (T. I, 10) und mit dem Meander (T. I, 8), welcher nach einer speziellen Technik, mit Anwendung von Metallblättchen, sichtbar heutzutage noch als die Spur der weissen Farbe auf der Oberfläche des Gefässes, ornamenttiert war.
Von den Mettallgegenständen besitzen wir: Eisrne Zaumgebisse (T. I, 1), eisernes Messer (T. I, 2), ein Fragment von eiserner Hülse (T. I, 3), bronzenes Kettchen (T. I, 6), bronzenes zylindrisches Anhängsel (T. I, 4) und ein Fragment bronzenen Ringkettchens (T. I, 5).
Einige Typen der Keramik aus den Grabhügeln in Spodnje Podlože haben, der Form nach, allerdings die Tradition bereits aus der Kultur der Urnenfelder. Auf
Grund der Dekorationstechnik mit Applikation der Metallblättchen, und auf Grund der eisernen Zaumgebissen, dazu noch im Vergleich mit den Fundstellen in Dolenjsko, können wir die Funde aus Spodnje Podlože in die Hallstätterkultur — Periode C datieren. Nach der Einteilung der Hallstätterkultur in Slowenien von Gabrovec, gehört das Gebiet der slowenischen Steiermark in seine dritte Gruppe (108), die im Osten mit nördlich-kroatischer Hallstättergruppe und in Österreich mit der Gruppe »WIES« (110) gebunden ist, demzufolge gehört es (das Gebiet) in die erweiterte Gruppe »WIES« (113), oder »Klein-Glein — Martijanec« (114).
Wo sich die Siedlung befände, die zu diesen Grabhügeln gehörte, wissen wir augenblicklich nicht. Nach aller Wahrscheinlichkeit auf irgendwelchem Bergkamm um Ptujska gora, woher wir bekannte hallstätter flache Gräber besitzen (117). Die Siedlungen in den Ebenen in dieser Periode hörten ja auf (118, 119), und rückten in mehr befestigte Gebiete vor (120—126). Aus der Umgebung von Ptujska gora besitzen wir mittlerweile jedoch noch keine Siedlungsfunde.

Paola Korošec
PRISPEVEK K REŠEVANJU PROBLEMA ZGODNJESREDNJEVEŠKEGA OBJEKTA Z NEKROPOLO NA PTUJSKEM GRADU
V spomin prof. dr. Francetu STELETU
Pri arheoloških raziskavah 1946. in 1947. leta opravljenih na zahodni terasi ptujskograjske gorice, so poleg zgodnjesrednjeveškega grobišča,1 vrste plasti iz raznih kulturnih in kronoloških prazgodovinskih obdobij,2 zidovja in drugih ostalin starejših in mlajših antičnih faz3 ter vrste drobnih predmetov naselbinskega in grobnega inventarja4 odkrili še ostanke nekega kvadratnega objekta.5 Stal je na zahodnem delu terase, tam, kjer je bil kulturni sediment najbolj bogat z najdbami, sredi grobov, delno- vkopan v pozno-rimsko- trdnjavico, delno pa zunaj nje. Glede na njegovo1 nenavadno obliko ter po ohranjenih ostankih in drugih momentih je J. Korošec pri obdelavi najdb prišel do> sklepa, da ima objekt kultni karakter. Po njegovi objavi so nekateri znanstveniki zavzeli nasprotno gledišče. Opirajoč se zgolj na zgodovinske vire, po katerih naj Slovani ne bi imeli svetišč, so zavračali to- domnevo'. Kljub vsej nastali polemiki pa ni prišlo do resne in obširnejše obravnave, v kateri bi s tehtnimi argumenti skušali ovreči postavljeno' hipotezo.6 Od širših razprav ostajata le kritiki Dj. Boško-viča7 in Fr. Baša,8 posebno njegova širša obravnava v razpravi o Malem gradu v Ptuju, kjer skuša rešiti pomen objekta zgolj s pomočjo- zgodovinskih virov in prilagoditi najdbo' zgodovini.9 Glede na tov da je izkopanina bila premalo' obdelana že spričo dosežkov zgodnjesre-dnjeveške, zlasti staroslovanske arheologije od odkritja in objave objekta do' danes, ter glede na nekatere trditve, ki se v posameznih razpravah samo mimogrede omenjajo1, terja najdba skoraj nujno ponovno* obdelavo-. Obdelava se bo1 držala arheoloških podatkov, glede na dejstvo, da za prva stoletja po slovanski naselitvi nimamo- drugih viro-v,16 ki bi se posredno- ali neposredno vezali za dogodke in življenje v Ptuju. Zato- bomo- še enkrat razčlenili vse elemente, ki so potrebni za pravilno arheološko- presojanje in tolmačenje najdenin.
Preden preidemo na omenjeno obdelavo, se bomo še enkrat seznanili z najbolj pomembnimi elementi, ki jih moramo- upoštevati pri izhodišču. Da bi bolje razumeli celotno- problematiko' posameznih sklepov in trditev, je hkrati nujno potrebno, da v nekaj potezah orišemo reliefno preoblikovanje zahodne terase. Ze sam pogled na današnje stanje grajske gorice nam razodeva, da je bila v svoji zgodovini pogosto- deležna raznih preoblikovanj, ki so jih izvedle delno narava in delno tudi roke človeka.
Hrib, na katerem stoji ptujski grad, pripada skrajnemu ko-ncu enega od številnih obronkov Slovenskih goric, ki se na tem mestu dotikajo Drave. Danes imata v jedru konglomeratni grič z vzhodne in zahodne- strani prostrani terasi,
Slika 1: Pogled na začasno zaščiten objekt in na podpornike za zastekljeno lopo
nad katerima dominira osrednji vrh, ki je najbrž predstavljal že tudi prvotno nekoliko manj izrazito' stopničasto teraso. Medtem ko' se je ta proti jugovzhodu spuščala dokaj blago', je njen severozahodni, nekoliko- višji del strmo padal proti zahodni terasi. Kako' je prav ta del gorice nastal, kažejo zelo nazorno- pri raziskavah posneti profili. Iz njih lahko- razberemo- njegovo- prvo-tno- obliko- in vse etape oblikovalnega razvoja. Tako- je brez dvoma, da je v svoji prvotni obliki današnja terasa predstavljala dolg skalnat greben, ki se je strmo spuščal proti zahodu in nekoliko- blažje, to-da enakomerno- proti jugu, tj. proti dravskemu bregu. Na severni in severozahodni strani je prehajal v ko-tanjasto oblikovano po-ložno pobočje iz pe-skovito glinastih plasti, ki so- imele bolj ero-zijski značaj.11 Ta reliefna slika jedra kaže, da je ves prostor prvotno- predstavljal zelo- ozek grebenast hrbet, ki je potekal po južnem delu današnje terase od vzhoda pro-ti zahodu. Prvi, ki je takšno- zemljiščno- obliko- tal začel preoblikovati, je bil prazgodovinski človek. Ta je izkoristil razne plitke vdolbine za svoj stanovanjski prostor. S tem, da jih je prilagajal svojim potrebam, jim je dajal o-bliko- manjših teras.13 Vendar se začne prva obsežnejša in pomembnejša nivelacija tega prostora najbrž šele v času starejše kovinske do-be14 in se doko-nča v obdobju iztekajoče se antike. Če ne že prej, je nedvomno- v tem času ta del pretvorjen z zasipanjem njegovega severnega pobočja v širšo teraso-. Preoblikovanje tega dela hriba nam najbolj nazorno kažejo profili, ki so bili posneti dva v vzhodnem hodniku trdnjave15 in tretji 9 m vzhodno- od tc-d.16 Odkrite plasti dokazujejo-, da se je severni nagib začel že na južnem robu pred no-tranjo zgradbo- trdnjavice.17 Tu se sterilna plast pojavlja že v ca. 1 m globine in se poglablja do
Priloga 1
Prerez objekta v smeri jug—sever
Priloga 2
Prerez objekta v smeri vzhod—zahod
{Oto-[-055-
Priloga 4
Prerez zahodne strani prstene kocke v smeri sever—jug
Priloga 5
Prerez južne strani prstene kocke v smeri zahod-vzhod
skrajnega severnega obzidja, kjer doseže celo do 4,50 m globine, medtem ko se nagib ob 4,55 m navzdol premika proti jugu, tj. proti sredini današnje terase.18 To situacijo' nam še bolj nazorno' kaže profil, ki je posnet pravokotno na tem mestu in nekoliko južneje od ojačevalca vrat,10 ki peljejo' v trdnjavico1. Iz tega lahko sklepamo1, da se je greben, ki se je na vzhodu zlival s širino pobočja najvišje kope,20 na zahodu, kjer stoji danes štirioglati stolp, nekoliko širil. Vmesni prostor, ki je zavzemal severni del trdnjavice, pa je predstavljal relativno globoko kotanjo. To podobo končno' še bolj potrjuje zahodni profil zemeljske kocke med hodniki obravnavanega objekta, na katerem je lepo videti pad vseh spodnjih plasti (priloga 3 in 4).21
Navzlic temu, da so na posameznih mestih segale raziskave kulturnih plasti zelo globoko, na prekopanem terenu niso naleteli na skalo, ki tvori jedro tega
dela griča, razen na dveh skrajnih točkah celotnega prekopanega areala.22 Na zahodni strani, tam, kjer se zemljišče približa štirioglatemu stolpu, je bil sip vse bolj zmešan s kosi konglomerata, ne glede na to, da se ostale plasti na tem mestu dvigajo. Na jugovzhodni strani se sip s koščki konglomerata pretvarja zelo hitro v izrazit gramoz, ki ie v bistvu drobnik skalnatega pobočja osrednje kope. Če primerjamo' to> situacijo' s tisto, ki nam jo' podajajo' profili zahodnega konca, lahko' sklepamo, da sta enaki. Potemtakem je brez dvoma, da je skalnata osnova ali živa skala segala do> zgornjih nivojev samo- na skrajnih točkah terase, kjer stojita oba stolpa, tj. zahodni štirioglati in jugovzhodni okrogli, medtem ko se osrednji del globoko pogreza. Da bi na takšnem tlu dobili večjo ravno površino za izgradnjo' raznih objektov, so na tem delu terase po potrebi sukcesivno' izpolnjevali posamezne luknje z gruščem. Tudi ta nasip lahko' spremljamo v plasteh, ki se kažejo z notranje strani severnega obzidja trdnjavice, tj. na prostoru, ki kaže, kot že rečenoi, dokaj velik pad. Na tem mestu profili kažejo, da je z izgradnjo' trdnjavice prišlo ponekod do' destrukcije nižjih plasti, drugod pa so' na več mestih po' potrebi zasipali drug sediment. Kolikor ta ni bil iz grušča, je v ta namen uporabljen starejši, tj. prazgodovinski humus. Zato tudi nastalo' plasten j e na takih mestih ne sledi kulturno' kronološki lestvici in je potem lahko razumeti, zakaj se v takih primerih zelo pogosto pojavljajo' prazgodovinske plasti do' višine zgodnjesrednjeveškega in rečentnega humusa. Glede na to', da se je prav taka stratigrafija formirala na severnem prostoru, v katerega je vgrajen naš objekt, ne preseneča dejstvo', da je prazgodovinska plast na površini prstene kocke med hodniki. Da je nastala omenjena stratigrafija z nivelacijo pred nastankom obravnavanega objekta, govori dejstvo', da se ista plast osrednjega dela nadaljuje na nasprotnem ozemlju, ki obkroža hodnike v smeri V—Z in S—J in nasprotno' (priloga 1 in 2).23 Čeprav so sledile pozneje še druge nivelacije, le-teh ne bomo obravnavali, ker so> za naše vprašanje nepomembne. Izjema je le sediment, ki je izpolnjeval hodnike. Po' sestavi in zaporedju, kako« se posamezne plasti tu vrstijo druga za drugo', je očitno, da ne spada med tista izboljševalna dela, ki so nivelirala teren za izgradnjo' trdnjavice, marveč k mlajšim dejavnostim na tem področju. Po« značaju posameznih najdb, ki so' jih odkrili med zemljo in razvalina v hodnikih, je soditi, da pripada času, ko' so> ta prostor nivelirali in pospravili po okolici starejše razvaline, ki so stale na površini zemlje. Čeprav so> to> nivelacijo' opravili po nastanku objekta, je med vsemi, kot borne videli, tudi najbolj pomembna, ker označuje konec njegovega obstoja.
Objekt je kvadratne oblike in meri 11,90 X 11,90 m. Sestoji iz štirih hodnikov, od katerih je vsak oko-li 3,10 m širok, in če upoštevamo' najvišje intaktne plasti, 2,30—2,35 m globok. V osredju se vzdiguje kvader zemlje 5,70 X 5,70 m. Sodeč po' tem, do> kam je segala njegova nepoškodovana površina, domnevajo, da je bil nekoliko nižji od ostenja hodnikov. Visok je bil verjetno' nekaj čez 2 m.
Izkopanina je, kot že rečeno, vkopana delno^ na prostoru omenjene trdnjavice, delno pa na ozemlju, ki meji na severu nanjo1. Ostanki presekanih zidov trdnjavice, ki so ostali v zemlji, so vidni v zahodnem zidu zahodnega hodnika, v zahodni in vzhodni steni severnega dela osrednje prstene gmote in v vzhodni steni vzhodnega hodnika. Od notranje stavbe trdnjavice je ohranjen zid samo v južnem delu osrednjega kvadra. Od antičnih ostankov, ki so ohranjeni še v ostenju osrednjega kvadra, je tudi del odsekanega zidanega postamenta, ki je viden na vzhodni steni. Vsi ti fragmenti so' dokaj dobro ohranjeni razen dela
É
I----------------(
AG-
/À-jfY&SA '3-'A Ja	/Ui'M‘jiUvfc.	Agi- OyAA-‘ A’v 'OiA.Al{\
Priloga 6
Dno objektovih hodnikov
obzidja, ki se razsipa in je zato povzročil razpadanje stene severnega dela prstene kocke.24
Na dnu hodnikov je bila sorazmerno nizka zidana osnova, povsod približno enako visoka. Dokaj višji od njenega nivoja SO' bili neenako povzdignjeni zunanji vogali hodnikov, med katerimi je jugovzhodni meril 2,35 m v globino, severovzhodni 2,37 m, severozahodni 2,60 m in jugozahodni 2,35 m.25 (Priloga 6.) Strukturo' ozidanih tal so pokazala mesta v vzhodnem in severnem hodniku, kjer je nasilno iztrgana zgornja plast, ter sondiranje na različnih točkah.20 Zlasti sonde so pokazale, da je podlaga konstruirana povsod v enaki tehniki in izvedena skoraj vedno z enakim materialom. Tako- je na nasutem delu severnega hodnika, ki je bil niveliran že pred omenjenim zasipom pri gradnji trd-

njavice, položenih več plasti kot v ostalih sektorjih.27 Na nabito plast zemlje si tu sledijo od spodaj navzgor: 1. malta, 2. vrsta večjih kamenih plošč nepravilne oblike ali manjših tesanih kvadrov, 3. debelejša plast zemlje, 4. zopet plast malte ter na koncu 5. plast rečnih oblic, oblitih in med seboj povezanih z obilo malte. Glede na to, da je v tem hodniku zgornja plast iztrgana, je bila ta obloga višja od 0,55 m, kolikor je znašala višina ohranjenih plasti. Po delu tega hodnika, kjer zgornja plast ni bila poškodovana, je dognano, da je bila 5. plast lahko' narejena tudi iz večjih, nepravilno: oblikovanih kamnov, fragmentov marmorja, marmornih plošč, opek ipd.; tej je sledila plast manjših rečnih oblic, povezanih z malto, tako1 da je zravnala zunanjo površino. V vzhodnem
Legenda k prilogam 1 do 5:
■	humus
t^i	sip rjavkaste barve
Jn°	plast s posameznimi kamni
	sivkasti sip
■	temnorjavkasti sip
	stlačena rjavkasta zemlja sip svetlorjavkaste barve
MA AAA	žgana zemlja
9»	kosi razvalin
■ ■	pooglenela bruna
	rjavkasta zemlja
m	temni sip

rečna mivka
preperine antičnega zidu
sivorjavkasta skoraj sterilna zemlja
temni sip z oglenino
tlak v hodnikih
antični zid
ilirska plast temnorjavkaste barve tlak v hodnikih
rjavkasta zemlja s slovansko in antično keramiko mivka mladoterciarni sediment omet na stenah
hodniku, kjer ni sipa iz rimskega časa, je na nabiti zemlji zlita 1. plast malte, 2. plast rečnih oblic, vezanih z malto.28 Glede na to, da je tudi tu bila naslednja plast iztrgana, sodi J. Korošec poi odtisih in ohranjenih manjših kosih kamna z neiztrgano prevleko, da je sledila še ena plast z malto1 močno' pomešanih oblic (po osebnem dnevniku). Podobna zidava se je pokazala tudi v ostalih hodnikih. Na posameznih mestih so' plasti s ploščatimi kamni zamenjali s fragmenti rimske opeke ali z marmornimi ploščami.
Vsi zunanji vogali hodnikov so> bili posebno ojačeni; za to so' uporabljali večje kose kamnov ali marmorja. Nekateri cd njih so bili celot spolije sekundarno uporabljenih obdelanih kamnov, kot npr. v jugovzhodnem vogalu uporabljeni del nekega ploščatega profiliranega postamenta,29 v severozahodnem pa fragment nekega v plitkem reliefu okrašenega pilastra.30 Poleg omenjenih vogalnih ojačitev so ob zunanjih in notranjih robovih hodnikov odkrili še druga določena mesta, ki so1 bila ravno tako, toda z nekoliko' manjšimi ploščami ojačena. Takšna mesta so bila v dolčeni medsebojni razdalji (sl. 5) in na obeh straneh druga drugim bolj ali manj pravilnot nasproti. Na posameznih mestih so' te ojačitve imele še kameniti podstavek, ki se je nekod ohranil in situ, drugod le njegov odtis v malti.
Tudi osrednja prstena gmota je pokazala nekaj zanimivosti, ki niso* opazne na ostalih mestih (sl. 2). Čeprav se njene plasti popolnoma povezujejo1 s tistimi, ki potekajo na okolnem zemljišču, se njena površina nekoliko' loči. Nekako na sredini so odkrili elipsoidno površino', prekrito' s tanjšo' plastjo' (3—15 cm) rečnega peska. Nekoliko1 odmaknjeno1 od njenega središča je bila pod njo osrednja
Slika 2: Pogled na objekt z jugovzhoda
Slika 3: Severni hodnik pred čiščenjem, na dnu viden temen sediment od žganine
vdolbina (3,0 X 1,0—• 1,3 cm glob.), nad katero je stala tanjša kamena plošča (0,45 X 0,37 X 0,09 m vel.), nepravilno obkrožena z manjšimi kamni.31
Najbolj presenetljiv element v hodnikih je bil pojav malte, ki je prekrivala posamezne dele ostenja v obliki ometa. Taka prevleka je ugotovljena v vzhodnem hodniku (mestoma od 0,20 do' 1,5 m visoka in 4,2 m dolga). Na osrednjem prostoru, ki je bil precej poškodovan, je bila mestoma ohranjena le do- 15 cm, drugod pa do 0,40 m visoko- od tal. V severnem hodniku je bil ta omet neenakomerno ohranjen (od 10 do 70 cm visoko od tal) po- vsej dolžini. Pri odpiranju tega hodnika je bilo takšnih kosov ometa mnogo- več, a ga je nekaj po- odkritju odpadlo-. V južnem hodniku se je prevleka malte ohranila na posameznih mestih na zunanjem -ostenju do 1,0 m višine na dveh tretjinah površine.32 Najbolje ohranjen omet je bil v zahodnem hodniku na zunanji in notranji steni (poprečno- do- 1,0 m višine na dveh tretjinah ostenja (sl. 4). Zanimivo je, da je premaz malte imel v vseh hodnikih zunanjo površino- gladko-.33
Na južni po-lovici zahodne stene- zahodnega hodnika s-o- pri čiščenju in kon-serviranju ostenja naleteli v višino- 0,70 m o-d površine hodniko-vih tal na v zemljo- vsekano-, 1 m široko- odprtino-. Od tod je- peljala enako- široka pot naravnost pro-ti zahodu. Po- 1,60 m dolžine se je dotaknila zahodnega zidu obzidja trdnjavice. Na tem mestu je pravokotno- zavila in z dvema stopnicama nadaljevala še o-ko-li 5,70 m proti severu. Tla te poti so- v prvem delu bila narejena iz nabite zemlje in tlakovana z nevezanimi o-blicami, v drugem delu pa je v ta namen rabila zgornja površina omenjenega zidu in postament, ki je stal o-b severozahodnem o-glu trdnjavice.34
Ob koncu moramo omeniti, da je bilo- pri raziskavah dognano-, da so- bili hodniki tako- široko- izkopani, kakor so- bili najdeni. Stene so bile vertikalne in zravnimi površinami. Glede ozidanih tal je dognano-, da so- bila široka, kolikor je bil širok izkop hodniko-v, in da niso- segla pod osrednjo prsteno- gmoto- kot tudi ne pod zunanje stene.
2e prej smo omenili, da se sediment v hodnikih popolnoma loči od plasti zunaj objekta. Po- sestavi je glede na o-koln-o- zemljo- in zemljo osrednjega kvadra bolj sipek, saj se je pri kopanju rad osipal ter lahko- ločil od sten. Pri odstranjevanju sedimenta so dognali več plasti, ki so- bile v vseh hodnikih bo-lj ali manj enako- viso-ke in debele. Najbolj zanimiva je najnižja plast, ki je pokrivala dno hodniko-v. To je plast temnega sipa, ki je v severnem ho-dniku močno- pomešan z oglenino in na posameznih mestih s pepelom, tako- da je tu izredno- črn (sl. 3). Čeprav je bilo- v vseh hodnikih v tej plasti dosti po-o-glenega lesa, so- po~ go-rela bruna, ki so ležala na sami površini o-zidane prevleke tal, odkrili le v severnem ho-dniku. Bruna so merila v dolžino po 0,60—1,40 m, v širino- 0,18 do 0,21 m in v premeru 0,10 m. Druga plast je plast temnega sipa, tej je sledila plast nekoliko- svetlejšega sipa in končno- plast rjave, rahlo- nabite zemlje. Med temi plastmi je v nekaterih hodnikih ležal tudi osip razpadajočih sten ho-d-.niko-v. Tako je bila v severnem ho-dniku ob osrednji prsteni gmoti v višjih legah že o-me-njena plast razpadajočega antičnega zidu (priloga l).35 Med zasipom od 2. plasti navzgo-r so odkrili zelo veliko- antičnih kamenih fragmentov.
Po podanem opisu je brez posebne obravnave razvidno- dvoje: prvič, da je bil objekt na zemljišču, ki ni imelo čvrste osnove, in da je bil ves prostor, na
Slika 4: Zahodni hodnik z ohranjenim, ometom na steni, na dnu iztrgani tlak, levo
v steni vhod
Slika 5: Južni hodnik. Viden vogalni postament ob osrednji kocki
katerem je stal, tako niveliran, da je še vedno' padal,36 in drugič, presekani zidovi trdnjavice kažejo1 na nespodbitno- dejstvo o- medsebojnem odnosu med trdnjavico in objektom. V relativnem kronološkem zaporedju je objekt vkopan v zemljo po antični fazi, izpričani s postamenti in trdnjavico37 (sl. 2).
Spričo' teh dejstev ter glede na to', kako nekateri avtorji tolmačijo' posamezne pojave na objektu, ostaja za obravnavo' predvsem dvoje vprašanj, ki se vežeta na dvoje osnovnih danih arheoloških elementov. Prvič, kaj naj bi predstavljale ohranjene zidane plasti na dnu hodnikov, in drugič, kako tolmačiti usekano odprtino in malto na ostenju hodnikov.
Poleg nekaterih drugih, manj pomembnih momentov sta dala prav ta dva elementa največ opore domnevi, da je izkopani objekt ostanek nekega porušenega stolpa ali stolpaste stavbe. Opirajoč se na dele, kjer so- bila tla poškodovana, so tolmačili, da je ves ozidani del ostanek temeljev, omet na stenah pa malta, ki se je pri zidavi zlila ob straneh zidu in se mestoma oprijela zemlje, kjer je pri podiranju objekta tudi ostala. Čeprav je taka interpretacija zelo mikavna, je več momentov, kot bomo videli, ki se upirajo takim domnevam.
Če se najprej ustavimo pri vprašanju zidanih plasti na dnu hodnikov, nedvomno njihova dokaj poškodovana površina38 potrjuje domnevo, da so sledile nad njo na tem mestu druge plasti. Za to govorijo predvsem nastale majhne vdolbine kamnov v površini malte, enako' kot sledovi na neravni površini, ki so se na teh mestih pokazali tudi na ostenju hodnikov, in to' v ozkem pasu nad robom, kjer se ta stika s površino tal. Če skušamo določiti izvor teh pojavov na ostenju, ni težko ugotoviti, da se višina te neravne površine ujema z nekda-
9 — Ptujski zbornik — IV
129
njo višino ozidane podlage v hodnikih. Ta ugotovitev ter ravna površina ne-poškodovanih delov tlaka odločno zanikata vsako> domnevo' o kaki višji stavbi v obliki zidu, ki bi presegel višino intaktnega dela obravnavanih tal in poškodovanega pasu na ostenju hodnikov. Tudi če bi hoteli ostati pri omenjeni trditvi, bi bilo nemara zelo težko* razložiti, kako' da na nepoškodovanem delu tial ni enakih sledi destrukcije.
Tudi analiza malte daje enake rezultate, zlasti, ker je le-ta, kot smo videli, pokrivala dobršen del ostenja. Že prej smo* poudarili, da je pri odpiranju hodnikov bilo dognano, da je bila površina ohranjenih mestoma velikih delov ometa gladka. Pri domnevi, da predstavljajo* odliv odvečne malte, nametane med plastmi zidave, bi se morale opaziti tudi na teh ohranjenih površinah ometa vdolbine iztrganih kamnov zidov.39 Take sledi bi morale biti ne samoi v višjih legah, marveč predvsem ob robovih, kjer se stika prevleka tlaka s prevleko ostenja, a jih ni. Nasprotno, te ohranjene dele, ki kažejo* izrazito* gladke po-vršine in robove, lahko* tolmačimo* samo tako*, da so to ostanki zunanje površine določenega stenskega ometa.
Tudi v primeru, če bi privzeli hipotezo* o* obstoju morebitnega zidanega objekta, bi morale zidane plasti na dnu hodnikov kot najnižjem horizontu pripadati njegovim temeljem. Pravilo pa je, da se zaradi stabilnosti stavbe uporablja za zidavo njenih temi jev močnejša ali vsaj enako, močna osnova, ko*t so zidovi. V ostankih ptujskograjskega objekta je že po* opisu strukture zidanih plasti videti nasprotno*. Zato* se vsiljuje vprašanje, ali bi glede na vse momente bil temelj iz majhnih kosov kamna, rečnih oblic in fragmentov opeke* (!) dovolj čvrsta podlaga za težo skoraj 3 m debelih zidov.40
Po splošnih pravilih gradbene statike*41 je nedvomno*, da tudi vogali ne dajejo ustrezne osnove za nosilnost teže večje stavbe. Domneva o ostankih temeljev ne bi držala celo*, če bi vzeli, da je nad ozidanim delom bila vsa stavba zidana enako* kot ohranjene plasti v tleh.42 Znano* je, da sloni pri strukturalni tehniki zidave zgomjesrednjeveških stolpov ali drugih večjih stavb glavna nosilnost na ogrodju, sestavljenem iz večjih ali manjših kamenih blokov. Potemtakem bi moral tudi v našem primeru na odkritih »temeljih« slediti tako zgrajen zid. Toda glede na ohranjene ostaline je tudi v tem primeru dvomiti o rezistentnosti take podlage.
Če bi iskali paralele za tehniko* zidave, ki jo kaže obloga na dnu hodnikov, z zidanimi objekti tega obdobja, joi gotovo* ne* bomo* našli.43 Edine* in najbližje primerjave kažejo* samo* tlaki raziskanih srednjeveških cerkva, ki pa se kronološko pojavljajo* vse do* konca srednjega veka.44 Že dejstvo*, da se taka struktura, kot jo* kaže zidani del tlaka, uporablja za podlago* za tla, dokazuje z dokaj gotovosti, da je bila zgrajena za ta namen v hodnikih, in ne za osnovo za zid.
Čeprav ni splošna navada, da se v poročilih o* raziskavah zgodnjesrednje-veških objektov da tudi opis in značaj zemljišča, na katerem posamezne stavbe stojijo*, je vendar možno* po* maloštevilnih objavah, ki prinašajo* take podatke, ugotoviti, da so jih zidali tam, kjer so* lahko* izkoristili prednosti čvrstega terena, zlasti, če so* jih gradili v višjih legah.45 Nazoren vpogled v značaj ozemlja dajo izbrane lege številnih gradov, katerih začetki zanesljivo segajo v zelo* zgodnja obdobja46 in krijejo* v sebi tudi ostanke svoje zgodnje faze zgraditve.47 Njihov položaj na skalnatih kopah dokazuje, da sta bili lega in čvrsta osnova vedno* spretno izrabljeni. Če to* upoštevamo kot tudi relief zahodnega dela terase, je očitno*, da je možnosti za zidavo kakega večjega objekta na tem mestu dajal edino južnozahodni rob terase*,48 nikakor pa ne prostor proti njeni sredini
in severnem robu, ki je že pri kopanju kazal na nivelirano kotanjo'.49 Na ta moment se končno- veže tudi vprašanje, ki je v takem primeru zelo' pomembno, kakšna naj bi bila domnevna zidana stavba.50
Srednjeveški stolpasti objekti s kvadratno' talno' ploskvijo- so' lahko' bili izrazito obrambni ali pa stanovanjski, toda vedno prilagojeni tako, da soi v nevarnosti rabili hkrati za obrambo. Take stavbe so imele najnižje nadstropje vedno toliko vkopano pod nivo- okolnega zemljišča, da so- temelji segali do čvrste osnove. Če upoštevamo še, da je takšnim stavbam za statičnost na eni strani rabila čvrsta podlaga, zlasti na zunanjem obodu, na drugi pa masivnost kamenih zidov, je nedvomno- imela notranjost pritličja pri celotni stavbni konstrukciji pasiven pomen.61 Zato je v našem primeru težko- verjeti, da bi že po' fizikalnih zakonih O' delujočih silah, ki ustvarjajo- statičen moment, ne-čvrsto-, zlasti na severni strani drsečo- podlago- lahko zamenjala ohranjena 2 m viso-ka, nehomogena prstena kocka sredi zidov.52
Poleg teh ugotovitev je v zvezi z zastavljenim problemom in z zgornjimi izvajanji zelo- pomembno- tudi vprašanje, kdaj je nastal izkopani objekt. Glede na vire, ki jih dajejo- arheološke najdbe, je J. Korošec kronološko- po-stavil njegov nastanek v prvo- stoletje po doselitvi Slovanov. K tako- zgodnji dataciji so ga pripeljali predvsem struktura ohranjene zidave na dnu hodnikov58 ter ostanki zidov porušenega dela trdnjavice v stenah objekta. Medtem ko ti nedvomno- izpričujejo- najbolj zgodnjo- mejo- njegovega nastanka kot terminus ante quem non, kaže zidava tal enako- strukturo- kot zido-vi trdnjavice, zlasti pa uporabo- mlečnega apna v malti.
Ob teh ugotovitvah pa razpolagamo- danes še z mnogimi drugimi, ki sicer delno izhajajo- ali se navezujejo- na prejšnje, vendar pa jih močno- dopolnjujejo-. K temu problemu največ prispevata zlasti vertikalna in horizontalna stratigra-fija, ki sta izpričani v sedimentu hodnikov in v širjenju staroslovanskega dela nekropole.
Že v opisu smo omenili, da sestavljajo- najnižjo plast v hodnikih ostanki požganega lesa in pepela med sipom. Razen pooglenelih brun drugih najdb v tej plasti ni bilo. Nedvomno- se ta plast lahk-o- poveže z zunanjim ožganim prosto^-ro-m, ki meji na severozahodno- zemljišče okoli vo-gala objekta.54 Dejstvo-, da v hodnikih ni sledov ožganih tal niti ožganih sten, dokazuje-, da je- požar uničil nekaj, kar je stalo zunaj objekta. Pri zasipanju hodnikov je žganina kot najbolj zgornji ali bolj verjetno- najbližji sediment prišla prva na dno-. Različen značaj naslednje plasti govori prepričljivo, da je bil sledeči sip vzet na drugem mestu.55 V tej plasti so- po-leg razpadajočega antičnega in po-zno- antičnega stavbnega gradiva odkrili fragmente- rimske opeke, keramike in stekla. Slovanska keramika je omejena le na zgornje plasti subhumusa in humusa,56 medtem ko so v spodnjem sipu najdeni kosi sekundarno- prišli globlje.57 Izjema je le del posode-, ki danes nima na našem ozemlju primerjave-.58 S svojo arhaično- obliko-in ornamentiko- sodi k tipom, ki so bili lahko- v rabi še določen čas po- slovanski doselitvi.59
Takšna stratigrafska situacija daje troje trdnih dejstev:
1.	da so ruševine, s katerimi so- izpolnili hodnike, nedvomno- bile na okolnem ozemlju na terasi;
2.	da je taka situacija še obstajala, ko- so zasipali njegove hodnike,60 in
3.	da je zasipanje bilo- izpeljano-, preden se je nabrala številna slovanska keramik-a na površju in v humusni plasti terase.
Za rešitev našega problema je nedvomno- zelo pomembno- vprašanje, kdaj je nastal objekt; ali je nastal pred širjenjem nekropole ali pa ga moramo podstaviti v čas, ko je grobišče že zajelo zahodni del terase. Odgovor na to1 vprašanje je moč iskati v vertikalni stratigrafiji tega prostora, ki kaže odnos okolne skupine grobov do objekta. Če bi dopuščali možnost, da je nekropola starejša kot objekt, bi bilo glede na gostoto grobov in na širjenje nekropole v posameznih fazah pričakovati, da so- pokopavali tudi na tem prostoru. V tem primeru bi bili z izkopom objekta ti grobovi uničeni, ne glede na to-, ali je izkop segal do globine grobov, ki so- ležali zahodno, severno in severovzhodno- od objekta; njihove sledi bi se pokazale na površini prstene gmote ali s fragmenti okostnjakov in z deh inventarja med sipom v hodnikih. Uničenih grobov ni bilo niti na okolnem ozemlju61 niti okrog objekta; niti eden ni bil z izkopom objekta niti delno uničen ali presekan.62 Nasprotno-, vsi so- bili toliko oddaljeni od zunanjih robo-v ostenja objekta in od zidov trdnjavice,63 da se jih niso- dotikale niti grobne jame.
Vsi ti momenti kažejo- na drugo- možnost, in ta je, da je lahko- slovanski del nekropole samo- mlajši kot objekt. Po- današnji kulturni in kronološki klasifikaciji slovanske materialne kulture na o-bmo-čju vzhodnih Alp vključno z obrobnim ozemljem proti Panoniji, lahko- dokaj natančno- spremljamo razvoj grobišča in kako- so- se v posameznih obdobjih premikali pokopi nosilcev raznih kulturnih skupin.
Kako so- se v posameznih obdobjih premikale skupine gro-bo-v z inventarjem raznih kulturnih skupin, lahko- ugo-t-avljamo- po zgodovinskih dejstvih: Slovani so pokopavah svoje mrtve že za časa karantanske skupine in skupine s keramiko.04 Grobovi zgodnje, I. faze so- sicer dokaj redki, toda nedvo-mno- je, da so zasedli v glavnem južni in vzhodni ter severovzhodni del terase. Vsi ti pokopi so zelo daleč od objekta.65 Pokopavanje bližje objektu in trdnjavici se je začelo šele v drugi, mlajši fazi. Tedaj se nekropola že enakomerno širi po- vsej terasi, in to- v začetku s skupino s keramiko- in z luničastimi uhani, izdelanimi v psevdo filigranu, nato s kottlaško, veliko-moravsko in belo-brdsko kulturo v po-lkro-gu od južne čez zahodno- stran okoli trdnjavice in objekta ter o-d tod dalje proti vzhodu po ostalem delu terase. V tej fazi je imelo- k-o-pičenje gro-bo-v za posledico-, da so večkrat z novimi po-kopi uničili starejše, tj. karantanske grobove in zlasti tiste s keramiko.66 O teh po-javih zelo pogosto- pričajo- razmetana -okostja in razni pridatki, ki so- pripadali uničenim grobovom. Zato- tudi mo-ramo domnevati, da je velik del keramike, ki je bila najdena v naj mlajših plasteh terase, čeprav deloma nedvomno po-vezan z obredom. kulta mrtvih,67 nekdaj so-dil prav k tem uničenim grobovo-m.68
Kljub situaciji, ki nastane v II. fazi na o-zemlju terase, o-stane nedotaknjen prostor, na katerem je stala trdnjavica in zemljišče- vzhodno- od nje ter mesto, kjer je bil objekt. Da tu ni bilo- pokopov, priča nedotaknjena plast, ki je hkrati pokrila površino- hodnikov in prstene gmote med njimi in tako kot zadnja plast znivelirala prostor objekta z okolnim zemljiščem.
Vsi ti momenti nespo-dbitno pričajo-:
1.	da na prostoru objekta tudi v tem primeru niso pokopavali,
2.	da je objekt zasipan do- višine humusa in subhumusa pred uničenjem grobov skupine s keramiko,
3.	da so razvaline trdnjavice za časa I. kro-no-loške faze še stale na prostoru vzho-dno o-d njenih grobov. Iz tega lahko- sklepamo, da je sediment iz hodnikov nastal pred uničenjem grobov I. faze, tj. pred razsipanjem keramike po po-
vršini grobišča in pred postavljanjem slovanskih peči,69 ter da je zasipanje le-tega bilo- možno* le v I. ali najpozneje na začetku II. faze.
Časovni razpon, v katerega po* arheoloških podatkih lahko postavimo objekt, dovoljuje med drugim tudi možnost, da je bil le-ta izkopan v predslovanski fazi. Na to bi kazala poleg že omenjene strukture ozidanega dela v hodnikih še štirioglata oblika talne zasnove. S tako tlorisno* obliko se pojavljajo ne samo v Sloveniji, marveč tudi drugod v pozno antični dobi zelo pogosto* stavbe obrambnega značaja. Taki objekti so* po navadi imeli spodnji del zidan, podobno kot trdnjavica ptujskograjske terase, medtem ko je* bil zgornji del zelo* pogosto iz lesa.70 Čeprav za sedaj nimamo veliko raziskanih objektov tega tipa, je nedvomno, da je bil kvadratni tloris v rabi že v prvem zgodovinskem obdobju. Na področju Norika in delno v Reciji so* strokovnjaki pri raziskavah zelo* pogosto naleteli na ostanke štirioglatih stavb in objektov iz latenskega časa,71 za katere enako, kot za majhne štirioglate jame72 domnevajo, da predstavljajo* kultna mesta. Zanimivo*, da so* take najdbe odkrili zelo pogosto* na mestih, ki narekujejo* kultni značaj, v starejših plasteh pod temelji zelo zgodnjih cerkva.73 Zato tudi lahko* brez tveganja trdimo*, da ima kvadratna zasnova staro tradicijo, ki ni vzniknila v antiki, je pa v srednjem veku postala vodeča oblika za stolpe in stolpaste stavbe.74
Po zgornjih obravnavah ni nobenega dvoma več, da je ptujskograjska najdba tak namenski objekt, ki ga lahko datiramo* v zgodnji srednji vek, bodisi v fazo pred slovansko* naselitvijo ali pa v prvo* stoletje po* njihovem prihodu v vzhodnoalpske kraje.
Na koncu ostane samo* še vprašanje, čemu je objekt rabil.
Glede na to*, da nimamo* podatkov o sami stavbi ali kakršnikoli drugi najdbi, ki bi z dokaj gotovosti dala kakšno pojasnilo* o njej, nam preostane le, da analiziramo ostale posredne podatke, ki jih daje okoliš, to je grajska osrednja kopa in zahodna terasa.
Starejše gradivo*, ki SO' ga izkopali na tem delu hriba, začrtuje podobo* vseh faz, ki so se na tem mestu zvrstile. Najstarejše najdbe zanesljivo* izpričujejo naselbinski značaj zahodne terase od konca neolita dalje.75 Glede na to, da v popolnosti ne vemo*, kakšne so bile višinske naselbinske aglomeracije v prazgodovinskem obdobju, ostane za sedaj uganka, kaj bi lahko pričakovali v tem času na najvišji kopi. Tudi elementi prvega zgodovinskega časa nam dajejo samo skope podatke, čeprav glede na strateške lastnosti gorice ni izključeno*, da so uporabljali v te namene zlasti osrednjo* kopo*. Ročaj neke ciste ali situle, nekaj fragmentov slikane in določeno- število grafitirane keramike,76 denar77 in nekatere druge manjše najdbe78 izpričujejo* prisotnost nosilcev tega obdobja na sami gorici. Glede na aglomeracijski sistem, ki so ga dognali, se za sedaj pušča odprta vprašanje, kje je bilo* jedro glavne naselbine. Res je, da do* sedaj niso na hribu zasledili nobenih elementov, ki bi govorili za utrjeno* točko*, vendar kvaliteta omenjenih najdb ne govori za vaško* naselbino. Zato ni izključeno-, da je bila že v tem času na osrednji ko-pi neko* kultno- središče, podobno kot to domnevajo* za rimsko obdobje.79 Če upoštevamo- mlajše najdbe-, je danes zanesljivo*, da je zahodna terasa morda že ne-ko-liko* pred koncem rimskega obdobja postala kultno* mesto-.80 Morda prav v tej fazi za kratek čas dobi obrambni značaj, ko* tu sezidajo* trdnjavico, podobno* tisti na sosednjem griču Panorami.81 Po* njeni opustitvi je nedvo-mno terasa postala po-ko-pališče.82 Sodeč po najdbah lahko* trdimo-, da v te namene rabi neprekinjeno* vse do* 12. stol. Pokopališče in predpostavljeni naselbinski kompleks na osrednji ko-pi grajske gorice83 deman-
tirata domnevo, da objekt predstavlja začeto' in iz neznanih vzrokov opuščeno gradnjo' — zoper to govorijo najdena vrata, omet in izdelani postavki kot po-sebni ležaji na tleh — in dokazujeta, da je objekt moral imeti kultni značaj, kot ga je imel prostor, na katerem je stal.
Čeprav je bil namen te razprave v glavnem opozoriti na arheološka dejstva, katerim se ne posveča dovolj, včasih tudi nič pozornosti, se bomo' kljub temu dotaknili nekaterih momentov, ki se navezujejo na vrsto analogij, dognanih prav pri objektih, ki so označeni kot svetišča ali kultna mesta.
J. Korošec je pri obdelavi objekta uporabil za komparativno’ gradivo izkopanine objektov iz Arko-ne in tiste pod Desjatinno cerkvijo' v Kijevu,84 ki sta bila v tem času edina znana objekta te vrste. Prvi mu je ponujal analogije za štirioglato obliko ptujskega objekta, drugi za vkopanost v zemljo«. Ne glede na razna gledišča, ki so jih izrekli številni raziskovalci o teh dveh najdbah,85 razpolagamo' danes z vrsto drugih odkritij, katerim se pripisuje na podlagi arheoloških in drugih virov kultni značaj. Tako nam danes ni treba za vkopanost našega objekta iskati dokazov samo v kijevskem svetišču.86 O dobro dokumentiranem Peruno-vem svetišču v Novgorodu so dognali na več mestih, da so do-ločeni izračunani prostori (ca. 21 m v premeru) obdani s širokim vkopom. V teh hodnikih niso odkrili nobenih najdb razen večjega števila ognjišč. Objekti so' za časa uporabe imeli leseno streho-, po opustitvi pa so bili zasipani s peskom.87 Tudi pri drugih svetiščih so odkrili, da so bili vkopani v zemljo-. Na primer: Trzebiatówe je ovalen prostor (10 X 13 m), obdan z 1,5 m širokim in 0,50 m globokim jarkom.88 Na nekaterih kultnih mestih in objektih, ki niso bili obdani z vkopom, so dognali, da je prostor žrtvenika bil posut s tenko plastjo peska, kot npr. v Pskovu, kjer je bil prostor obdan s kamni in koli.89 Pesek je kazal sledove žganine. Poleg tega omenjajo na nekaterih drugih najdiščih rumen pesek, ki je pokrival povzdignjeno' mesto svetišča, na primer v Perynu (4 km od Novgoroda).90
Kvadratna talna zasnova ni več omejena samo- na izkopanino v Arkoni. Med svetišči tega tipa se omenja Korenice,91 domneva se tudi za svetišče na Ostrove na jezeru Lednici92 itd.
Zanimivo« je, da vse te analogije najdemo« le na področju baltskih in vzhodnih Slovanov, čeprav so« razna svetišča odkrili tudi v Češkoslovaški, v Bolgariji in drugje. Številni avtorji, ki obravnavajo- problem svetišč, iščejo bodisi za obliko ali za posamezne elemente izvor v starejših kulturah ali sledijo-, glede na analogne pojave, vplivom sosednjih narodov. V mnogih primerih prihajajo do sklepa, da je moč nekatere enake lastnosti posameznih pojavov po-vezati in tolmačiti s pripadnostjo' istemu plemenu ali enakemu verovanju in podobno1. Tako nekateri vidijo« v štirioglati talni zasnovi svetišč vikinški vpliv,93 ki predstavlja nordijsko-germansko-slo-vanski tip kultnih stavb. Njihov izvor pa iščejo« v galsko-rimskih svetiščih.94
Čeprav je bil objekt v času objave dokaj osamljen pojav, je danes glede na paralele in podobnosti, ki jih kaže prav s svetišči, in ob upoštevanju vseh dognanih arheoloških momentov postavljen v drugo luč in narekuje tudi drugačno obravnavo«. Vkopani hodniki, oblika talne zasnove, velikost in drugo-niso' več elementi, ki bi se dali tolmačiti ko-t ostanek porušene sto-lpaste stavbe. Prav najdeni ostanki štirioglatih starejših objektov z dobro stratigrafijo-, ki sojih odkrili po alpskih najdiščih, vabijo k temeljitejšemu preučevanju vrste problemov, ki se opirajo posredno ali neposredno- na izkopani objekt.95
Opozarjam na objavljeno slikovno gradivo v razpravah: Josip Korošec: Predzgodovinska naselbina na Ptujskem gradu, Dela 6, Ljubljana 1951: risbe 8, 10, 11, 12. — Isti: Slovansko svetišče na Ptujskem gradu, Dela 3, Ljubljana 1948: risbe 5, 6, 7, 8, 9, 11, 12, 13, 14, 16 in fotografije 7, 10, 15, 20, 21, 22, 23, 26, 27, 28, 29 in 32.
1	J. Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, Dela 1 SAZU, 1950 (dalje J. Korošec 1950).
2	J. Korošec, Predzgodovinska naselbina na Ptujskem gradu, Dela 6 SAZU, 1951 (dalje J. Korošec 1951). J. Korošec, Neo in eneolitski elementi na Ptujskem gradu, Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji II, Ljubljana 1965. P. Korošec, Eneolit Slovenije, Arh. vest. XXIII v tisku.
3	J. Klemenc, Ptujski grad v antiki, Dela 4 SAZU, 1950 (dalje J. Klemenc 1950).
4	Poleg objavljenega gradiva ga je tudi nekaj, ki pripada latenskem času (razen objavljenega novca ročaj neke ciste ali situle, fragment nekega noža, številna keramika idr. (J. Korošec, 1950, 17 ss. J. Klemenc, 1950, risba str. 33, 55.) Nekateri predmeti so prišli tudi sekundarno v slovanske grobove (grobovi št. 13, 218, 243 itd.).
5	J. Korošec, Slovansko svetišče na Ptujskem gradu, Dela 3 SAZU, 1948 (dalje J. Korošec 1948).
° Glej v zadnjem času članek B. Grafenauer, Ptuj v srednjem veku, Zgod. časopis 1970, 157 (dalje B. Grafenauer 1970).
7	Dj. Boškovič, Problem slovenskega hrama v Ptuju, Starinar NS 1 SAN, 1950 (dalje Dj. Boškovič 1950).
8	Fr. Baš, J. Korošec, Slovansko svetišče na Ptujskem gradu, in tudi v istem časopisu J. Korošec, Odgovor na kritiko Fr. Baša o publikaciji »Slovansko svetišče na Ptujskem gradu«, Zgod. časopis II—III, Ljubljana 1948—1949, 206 ss., kjer avtor ne samo odgovarja na kritiko, marveč pojasnjuje in bolj utemeljuje nekatere momente in domneve, ki jih navaja v svoji publikaciji (dalje J. Korošec, Odgovor).
9	Fr. Baš, Mali grad v Ptuju, Zgod. časopis IV, 1950, 127 ss (dalje Zgod. čas. 1950).
m »v vsakem primeru sledi v virih o Poetoviu po njegovi zadnji antični omembi
(po Aminianu Marcelinu) 300 ali 400 let molka«, tj. se ponovno omenja prvič v Con-versio Bagoariorum et Carantanorum (B. Grafenauer, 1970, 158).
11	J. Korošec, 1951, 10.
12	Ibidem.
13	Po raziskavah zadnjih desetletij je dognano takšno oblikovanje manjših višinskih naselbin na več krajih v alpskem in dinarskem svetu. Tip takih naselbin se vleče od poznega neolita dalje.
14	Če upoštevamo ugotovitve, ki so dognane pri raziskavah, je bilo še v tem času precej neravnin na tem prostoru. O tem govorijo globine, na katerih so ležala posamezna ognjišča. Razen št. XIII in XIV, ki sta v bistvu bili navadni kurišči (J. Korošec 1951, 24), so druga ležala v globini od 1,10 do 2,20 m, tisto iz hiše I pa celo 3,0 m globoko. Prav za to pa avtor domneva, da ni bilo več in situ (ibid. 25), kar pomeni, da je lahko ležalo že globlje.
15	Ibidem, priloga sl. 12.
16	Ibidem, priloga sl. 8.
17	Glede na to, da je bil greben na južni strani terase v smeri V—Z, so njegova tla odkrili 6 m od današnjega južnega obzidja terase že na globini 30—40 cm pod današnjo površino.
18	Avtor omenja, da se od vzhoda »proti zahodu greben poglablja in dosega na jugovzhodnem delu 5 m od obzidja kakih 1,10 m globine« in »na severovzhodni strani slovanskega svetišča pa meri celo 5,20 m« (ibid. 10).
19	Ibidem, priloga sl. 10.
20	Ibidem, priloga sl. 11.
21	Ibidem, priloga sl. 27.
22	Glede na odkrite plasti v jugovzhodnem delu terase tudi avtor sklepa, da »tu niso tla več v prvotni višini, ker so bila vsekakor znatno višja, toda pozneje so s tega mesta odvažali gramoz . ..« (ibid.).
23	Če bi bila osrednja prstena gmota pozneje natlačena, ne bi bile povezave med plastmi z zemljo onstran hodnikov. (Ibidem, priloga sl. 19 in 20).
24	Razpadanje tega kosa zidu se je začelo v neznatni meri pri odstranjevanju sedimenta iz tega hodnika, pravo razsipanje je nastalo šele pozneje.
23 J. Korošec, Odgovor, tloris na strani 222.
26	J. Korošec 1948, 22.
27	Ibidem, 21 ss.
26 Ibidem, ris. 14, Sl. 22.
29	Ibidem, sl. 20—21. J. Klemenc 1950, 38 ss, sl. 28a.
30	Ibidem.
31	J. Korošec, 1948, 19 ss.
32	Taka situacija se ne ujema s trditvami Dj. Boškovića, ki je obiskal objekt dve leti (avgusta 1949.1) po končanih raziskavah, v času, ko je ta, čeprav zasilno zaščiten, bil že brez nadzora, pretvorjen v prikladen prostor za igro otrok.
33	J. Korošec 1948, 19, ris. 5 (pravilno: vzhodna stena vzhodnega hodnika), 6 (pravilno: zahodna stena zahodnega hodnika).
34	Ibidem, 24 ss.
35	Razpadanje tega rimskega ostanka se je začelo potem, ko je bil hodnik že skoraj do polovice zasut.
36	O tem pričajo poprečno večje globine grobov v severnem sektorju.
37	Ibidem, 18. J. Klemenc 1950, 58.
38	Kot je omenjeno v opombi 32, so bila takrat še bolj poškodovana tudi tla, predvsem njena zgornja plast malte, čeprav je bila izredno trdna.
39	Boškovič sicer prinaša skico o ostankih malte v vogalu zahodnega hodnika (Dj. Boškovič o. c., sl. 5) kjer od spodaj navzgor postavlja: »lomljen kamen, spojnica, oblutak, sponica« vse z znakom vprašaja, medtem ko mu je večji kos malte le »za-ravnjen«. Dasiravno vemo, da so zgodnjesrednjeveške stavbe zidane v tehniki neorganiziranega plastenja pri izgradnji z lomljenim kamnom, je nedvomno, da bi tudi njihov odtis bil na ozadju zidnega premaza malte obkrožen, ne glede na pravilnost, z malto. Po tem, kako je avtor take sledi označil na skici, je videti nasprotno. Tudi če bi upoštevali tedanjo že veliko poškodovanost ostenja, je očitno, da to niso bili odtisi kamnov nekega zidu, marveč majhne lise malte. Podobne so bile videti na več mestih po vseh stenah poleg velikih gladkih površin, ki sicer niso bile omenjene, ker so dovolj zgovorno pričale o obstoju velikih površin stenskega ometa, prekritega z malto. Glej tudi opombo 32.
40	Tudi če bi ti bili samo nekaj metrov visoki in bi nad njimi sledila lesena konstrukcija, bi bila teža precejšnja.
41	Čeprav je očitno, da v tem času niso izračunavali statike po današnji metodi, je tudi nedvomno, da so v ta namen obstajala določena ustaljena pravila ali zakoni za gradnjo, po katerih se je ravnala tudi zidava stolpov.
42	Taka struktura zidov na predromanskih in romanskih stavbah večjih dimenzij do danes ni dognana.
43	Kako so zidali temelje in zidove pri srednjeveških objektih, kažejo najbolj nazorno nedavno odkriti temelji zahodnega stolpa na isti terasi. Za podatke se najtopleje zahvaljujem Marijani Jevremov, kustodinji Pokrajinskega muzeja v Ptuju, ki je na tem mestu vodila zaščitna izkopavanja.
44	J. Korošec ml., Sv. Jurij in Sv. Martin na Svetih Gorah na Bizeljskem v predromanski dobi, Arh. vest. XXI—XXII, 1970—1971. 195 ss. Primerjaj: priloga, sl. 4 in 5, T. 7, 2.
45	S tem vprašanjem sta se zlasti ukvarjala v novejšem času Fr. X. Kohla, Zur Geschichte der Moosburg, Zweite Versuchsgrabung in Burgstall der alten Moosburg, Carinthia I, 1962/:; isti, Der Turm im Kärntner Burgenbau, Carinthia I, 1954, 599 ss, in W. Knapp, Burgen in oberen Drautal, Carinthia I, 1954, 628 ss.
46	Kot npr. položaj raziskanega stanovanjskega in obrambnega stolpa Možberga, Ribnice, Flašberga, Pitterberga na Gailbergu itd. (Kohla Fr. X. 1962/2) ' in našteti gradovi pri Fr. Bašu 1950, 132 ss.
47	Poleg gradu na Sostrem (M. Mušič, Erbergova parkovna kompozicija v Dolu pri Ljubljani, Kronika, 93) lahko omenimo blejski grad, ptujski grad idr.
48	Tako so na tej strani skalnat rob izkoristili tudi za mali stolpič ob južnem obzidju, zahodno od podkve. Glej (vedute Ptuja, J. Curk, Ptujski grad, Kronika VI/2, 1958, 61, kjer je videti skalnata mesta gorice, kjer ni bila obrasla z gozdom (dalje J. Curk 1958).
40 O nestabilnosti terena na severnem pobočju izpričujejo oporniki na severni strani žitnice, s katerimi so stavbo zaradi tektonskih premikov zemlje morali stabilizirati (ibidem, 60).
50	Za rekonstrukcijo, ki jo prinaša Fr. Baš (Čgod. čas, 1950, 135), je tudi ob predpostavki, da je na tem mestu res stal neki stolp, premalo elementov.
51	Naj omenimo samo primer iz starega Možberga. Tu je treba primerjati stanovanjski — očitno neobokan — in obrambni, obokan »Arnulfhügel«, od katerega so ohranjeni do 17 m visoki deli zidov.
52	Na opombo, da višine, ki jih prinaša v svojem poročilu J. Korošec, niso pravilne, moramo opozoriti, da so navedene višine višine, do kamor so segale nedotaknjene plasti. Povzdigovanje ostenja na 3 m višine (Fr. Baš 1950, opomba 19) bržkone zanika dejstvo (katerega nobeden ne upošteva), da je objekt stal z južno polovico v notranjosti trdnjavice, katere nivo je bil že pri njeni izgradnji v hodnikih znižan. Čeprav je bila zanesljivo porušena, so njeni hodniki bili prekriti s stavbnim sipom. Zato tudi relativno manjša globina grobov na zahodni strani, ki so bili zunaj stavbnega območja (kot št. 314, 315, 367, 369, 348, 350, 337 in zlasti 377), ne more biti merilo (glede na to, da se jemlje za nivo jama groba, ki je bil konserviran in je ostal in situ) za določanje višine vsega okolnega zemljišča. Nasprotno, na severni strani objekta so bili grobovi (št. 376, 307, 308, 299) relativno globlje zakopani od drugih v severnem sektorju, ker je bil ta prostor v tem času nemara nižji ali se je tu začenjalo že severno pobočje. Zasipan je bil po pokopih staroslovanskih grobov.
53	Nedvomno, da so tla bila zidana z oblicami, ki so bile vzete iz porušenih zid,ov trdnjavice pri izkopu objektovih hodnikov, ne glede na to, da jih drugje ni bilo in da niso nikjer odkrili ruševin teh zidov.
54	J. Korošec 1951, priloga sl. 19, 21. J. Klemenc 1950, risba 17. Na tem mestu in nekoliko bolj naprej je raziskoval tudi Fr. Baš, ki potrjuje, da se ta ožgana plast širi še dalje po tem delu terase.
55	Za to govorijo prvič neuničene ožgane plasti, ki so ostale in situ, in drugič, da med sipom druge plasti v hodnikih ni bilo fragmentov ožgane zemlje.
50 J. Korošec 1950, 227 ss.
57	J. Klemenc 1950, s.
58	J. Korošec 1950, 284 ss.
59	Ibidem, sl. 17, T. sl. 12. J. Korošec pravi: »Verjamem pa, da je naš lonec starejši od grobišča, tj. od druge naše keramike.« (Ibidem, 254.) Če upoštevamo tedanje datiranje nekropole od 10. st. dalje, ta trditev ne nasprotuje naši domnevi. Glej datacijo ptujskograjske nekropole, P. Korošec, Zgodnjesrednjeveška nekropola na Ptujskem gradu, Zgod. čas. XXVI, 1972, 17 ss (dalje P. Korošec 1972).
00 Take ruševine so nedvomno ležale na mestu, kjer je stala trdnjavica, in na prostoru vzhodno od nje, za kar govori odsotnost slovanskih grobov.
61	Najbližja najdba je otroška lobanja št. 200, ki ni ležala več v grobu, ampak je na to mesto prišla kdaj pozneje. Za to govori dejstvo, da je bila v humusu (J. Korošec 1950, 173).
62	Kot je npr. z grobovi št. 364 in 346. Ti so bili uničeni pri izgradnji zahodnega stolpa. Glej prilogo s planom nekropole (Ibidem).
“3 Razen groba št. 190, ki je ležal ob južnem robu obzidja trdnjavice.
64	P. Korošec 1972, 18 ss.
65	Izjema je le grob št. 299 s svojo bolj severno lokacijo, v katerem je dokaj visoko od dna groba najden lonček. Z ozirom na tedanjo podobo terase lahko štejemo ta grob za pokop severnega pobočja.
06	Glej primer z grobom št. 294 (ibidem, 18 s) ali št. 212 (ibidem, 17).
67 J. Korošec 1950, 232 s.
98 P. Korošec 1972, 19.
09 J. Korošec datira peči v X. in XI. stol., toda ni izključeno, da so lahko nastale tudi v IX. stol.
70	Recentno raziskano gradišče nad Pivko pri Naklem (Andrej Valič, Gradišče nad Pivko pri Naklem, Arh. vest. 19, 1968, 485 ss) kaže, da so naše trditve utemeljene, da so bili vsi taki objekti zidani in da so imeli bolj ali manj visoke zidove, tako da tudi v tem obdobju glede na poglobitev hodnikov ne najdemo paralele.
71	Glej opombo 94.
72	Tako neznanko kažejo za sedaj izkopanine na blejskem otoku. Tu so odkrili štirioglato stavbo, za katero avtor trdi, da je nastala med (!) objektoma s polkrožno apsido. Poleg tega se tu pojavlja še štirioglata, obzidana majhna vdolbina, ki glede na razdalje od zidov polkrožnih apsid ne more pripadati njim. Zato jo tudi ne moremo imeti za relikviarij (Vinko Sribar, Arheološka raziskovanja na blejskem otoku, Varstvo spomenikov X, 1966, 154 ss, glej tudi načrt odkopanega območja na str. 157).
73	Na to me je opozoril prof. Stelè.
74	Kot osnovni in začetni element fevdalnega stavbarstva od 12. stol. dalje (J. Curk 1958, 58).
75	Glej našo opombo 2.
76	Gradivo neobjavljeno in ni izključeno, da je lahko bilo v rabi še v rimskem obdobju. J. Korošec 1951, 17. J. Klemenc, 1950, 35 ss.
77	Ibidem, 33 ss*
78	Zlasti gradivo v zasipni zemlji slovanskih grobov, kot npr. V. Skrabar, Das frühmittelalterche Gräberfeld auf Schloss Oberpettau, ZdHVfS VIII/3, Graz 1910, T. III itd. Glej med drugim tudi našo opombo 4.
79	J. Sašel, K zgodovini Ptujskega gradu v arheoloških obdobjih in nekaj novih najdb na zahodnem vznožju, Kronika 9, 1961, 125 ss.
80	P. Korošec 1972, 28 ss.
81	Izsledki raziskav na Panorami iz leta 1948 niso objavljeni. Pri teh izkopavanjih so poleg drugih najdb odkrili tudi trdnjavo istega tipa, kot je tista na Ptujskem gradu. Njeni zidovi so sezidani iz pravilno klesanih kamenitih blokov, kar govori za njen nastanek v 1. ali 2. stol. Bila je večjih dimenzij, z dvema obzidjema in dvema širokima tlakovanima hodnikoma.
82	Ni izključeno, da je vzrok vzpenjanja nekropole po pobočju grajske gorice treba iskati v počasni poselitvi ozemlja pod hribom. V času popolne stabilizacije grobišča na zahodni terasi hriba je nedvomno spodnji del mesta »in occidentali parte civitatis« bil že naseljen.
83	Čeprav to še ni dokazano z arheološkimi posegi, številni zgodovinski viri potrjujejo naselbino na tem delu hriba.
' 84 J. Korošec 1948, 7 ss. Zlasti vzporejanje z Arkono so avtorju očitali, češ da je objekt »arkoniziral«, čeprav je bilo že tedaj očitno, da tip na Rujani ni edinstven.
85	Poleg C. Schuchardta, Arkona, Retra/Vineta, Berlin 1926 moramo omeniti še B. Stelmachowsky, Slowianskie grodziska na wyspje Rugji, Z ostchlani wieków, Poznan-Wroclaw 4, 1929, 17 ss. L. A. Dinces, Dochristianskije chramy Rusi v svete pomjatnikov narodnogo iskusstva, Sovetskaja etnografija, Moskva 1947/2, 67 ss. J. Ha-wrot, Najstarsze koscioly wroclawskie, Rozprawy i materialy z historii sztuki i kul-tury materialnej, Wroclaw 1948, 45 (dalje J. Hawrot 1948). E. Dyggve, Gorm’s temple and Harald’s stavechirch ■— at Jelling, Acta Archaeologica, Kobenhavn 25, 1954, 221 ss. Isti, Der slawische Viermastenbau auf Rügen, Beobachtungen zu dem Swanto-wittempel des Saxo Gramaticus, Germ. 37, 1959, 193 ss, kjer zanika izkopanini značaj svetišča. Razprava je po mnenju znanstvenikov še za diskusijo.
86	Le-to je v novejšem času ponovno raziskal M. K. Karger, Drevni j Kijev, Mo-skva-Leningrad 1958, 105 ss, obravnava pa ga tudi V. V. Sedov, ko govori o poganskih hramih v Kratkije soobščenija o dokladach i polovych issledovanijach Instituta istorii materialnoj kulturi 50, Moskva 1953, 92 s (dalje K. S. I. i. m. k.).
87	V. V. Sedov, Drevnerusskie svjatilišče v Peryni, K. S. I. i. m. k. 55, 1954, 21.
88	W. Filipowiak, Trzebiatowé okr. Gryfice, Materialy Zachodnio-Pomorskie III, Szczecin 1957, 75 s.
89	S. A. Tarakanova, K. S. I. i. m. k. 27, 1949, 104. Ibidem 33, 1950, 48 s. Ibidem 35, 1950, 18 s. Ibidem 62, 1956, 39.
90	Tu se domneva, da je stala Perunova soha, ki so jo leta 988 odnesli v Vol-chovem. Poleg objave V.V. Sedova (glej opombo 87) so Perunova svetišča obširno obdelali tudi z jezikovne strani.
91	L. Lindquist, Tor, 1949'—1950, 61 s.
92	J. Hawrot 1940, 48 ss.
93	E. Wienecke, Untersuchungen zur Religion der Westslawen, Leipzig 1940, 250 s.
94 F. Oelman, Zur Problematik des gallischen Tempels, Germania 17, 1933, 175.
95 Obžalovati je, da so objekt, ki je bil po 3 letih zelo poškodovan, ponovno zasipali, čeprav so že pri konservaciji zgradili podpornike za postavitev steklenega paviljona. Glej sl. 1.
EIN BEITRAG ZUR LÖSUNG DES PROBLEMS DES FRÜHMITTELALTERLICHEN OBJEKTS IN DER NEKROPOLE AUF DEM SCHLOSS IN PTUJ
Das Thema dieser Abhandlung ist das Objekt, welches während der Untersuchungen im Jahre 1946/47 auf der Westterrase des Schlosses in Ptuj ausgegraben wurde. J. Korošec, der das Objekt ausgrub und behandelte, definierte das Objekt, mit Hin-
sicht auf mehrere Tatsachen, als slawischer Tempel. Einige Autoren, gelehnt auf die historischen Quellen, verneinen dem Bauwerk den Kultcharakter, und sehen (wie Franjo Baš und B. Grafenauer) in der Ausgrabung Reste des, in den Quellen erwähnten, mittelalterlichen castrum — von Ptuj. Da sie bei solchen Behauptungen festgestellte archäologische Tatsachen nicht in Betracht ziehen, so stellt die Autorin in kurzer Schilderung das Reliefbild der Terrasse dar, in der Meinung, dass es in der Architektur der Türmer und turmartigen Bauten eine bemerkenswerte Rolle spielte. Nach den Profilen, aufgenommen bei den Erforschungen der vorgeschichtlichen Schichten in diesem Raum, könte man folgern, dass die ursprüngliche Terrasse der am äusserst südlichen Teil jetzt laufende enge Felsenrücken darstellte, und sich in der Richtung Ost-West erstreckte. In der Mitte war eine grössere Mulde, während sandig-lehmige Schichten mit Erosionscharakter den nördlichen Abhang formierten. Die Umformierung der Terrasse begann in der prähistorischen Zeit und wurde dermassen fortgesetzt dass das Grundstück in der Spätantike für den Bau kleiner Festung erweitert wurde. Von diesen Imbonationsarbeiten zeugen die Schichten auf den Stellen, wo der illyrische Niederschlag (Sediment) in sekundärer unter der Humusschichte in Erscheinung tritt. (Beilage 1—2). Der Felsengrund ist am äusserst östlichen und westlichen Punkt der Terrasse sichtbar, wo sich die mittelalterlichen Türme befinden.
Die Autorin geht auf die Rekapitulation aller bemerkenswerten und festgestellten archäologischen Tatsachen über. Unter diese Tatsachen fallen: Dass das viereckige, 11,90 X 11,90 m grosse Objekt in der Form von 3 m breiten Gange (Beilage 6) mit seiner südlichen Häfte eingegraben in das römische Kastell ist, desen Mauerteile unberührt an verschiedenen Stellen in den Gängewänden blieben. Den Grund der Gänge bedeckte eine niedrige gebaute Grundlage. Ihre Höhe war überall gleich, ausser an den Ecken und an bestimmten Stellen an den Wandrändern, wo sich grössere (in den Aussenecken) oder kleinere Steinstücke befanden, wahrscheinlich als Pfeilerlager. Einige unter ihnen sind römische Spolien. Die Bodenfläche ist eben, mit Ausschluss der Stellen wo ihre Oberfläche ausgerissen würde. Die Höhe dieser beschädigten Stellen ist nach den Abdrük-ken der Steine im Wandverputz sichtbar. Der zentrale irdene Würfel (Abb. 2) wurde im unregelmässigen Ellipsoid fast in der Mitte der Oberfläche, mit einer dünner Flusssandschichte überdeckt. In diesem Raum wurde eine kleinere Marmorplatte entdeckt, und von den kleineren Steinen unregelmässig umkreist. Die Wände der Gänge wurden verputzt. Dieser Verputz war verschiedentlich erhalten: im östlichen Gang von 0,20—1,5 m Höhe und 4,2 m Länge; im nördlichen von 0,10—0,70 m Höhe vom Fussboden auf der ganzen Länge nach; im westlichen Gang war der Verputz am besten erhalten von ca. 1,0 Höhe auf 2/3 Wand. Der Verputzanstrich verband sich überall mit dem Putzmörtel des Bodens. Der Wandverputz hatte überall eine glatte Oberfläche.
Die Gänge wurden in Originalbreite ausgegraben und am Boden nur in bestehender Höhe ummauert. Unter den bemerkenswerten Funden befindet sich auch das Sediment in den Gängen. Hier entfaserten sich drei Schichten: die erste mit den Verkohlungsresten, und im Nordgang mit verkohlten Balken; die zweite Schichte von dunklem, und die dritte von hellerem Schutt. Im Schutt beider oberen Oberflächen befanden sich antike Spolien von: Grabdenkmällern, Altären und anderen Steinen, Fragmenten der römischen Keramik, vom Ziegel und Glas. Darauf folgte bräunliche Schichte gestampfter Erde, die gleiehmässig die Gänge und die Oberfläche des zentralen Würfels überdeckte. Die nächsten zwei Schichten (Humus und Subhumus) sind charakteristisch, weil nur in diesen die slawische Keramik lag.
Alle diese Momente werden von die Autorin emporgehoben, weil sich viele stützen gerade an den vermauerten Boden als Überrest irgendeines zerstörten Turmes, und an den Wandverputz als den Ausguss überflüssigen Putzmörtels, der für die Bindung von Steinschichten der Mauern aufgeschüttet wurde. Die Autorin bleibt stehen zuerst bei der Frage von vermauerten Schichten am Ende der Gänge, und ist der Meinung, dass gegen die Annahme einer höheren Mauer sprechen: die Oberfläche des unbeschädigten Bodens, die glatt ist; ferner, die Putzoberfläche auf den Gängemauern, auf welchen es keine Steinabdrücke gibt wie in der engen Zone wo der Boden beschädigt ist. Zu allerletzt schlisst sie, dass, wenn wir die Hypothese von der Existenz eines eventuellen höheren Baues übernähmen, die Struktur des vermauerten Fundamentes, welches die Grundlagen vorstellen sollte, nicht genug stark wäre um das Gewicht von ca. 3 m dicken Mauern zu tragen. Gegen eine schwache Grundlage, gegen die Eckenstruktur und gegen die allgemeine Bauweise spricht auch die archi-
tektonische Baustatik. Die Bedingung, dass für die Statik von turmartigen Bauten felsige Terraingrundlagen dienen, kann in unserem Falle, die imbonierte muldenförmige Vertiefung mit ihren gleitenden Schichten, nicht ersetzen. In Abwesenheit dieser Grundbedingungen, und mit Hinsicht auf die das statische Moment formierenden Kräfte, glaubt die Autorin, es sei schwer zu glauben, dass der 2 m hohe irdene Würfel, von nicht homogener Struktur, die Grundfaktoren der Baustabilität ersetzen könnte.
In der Fortsetzung der Abhandlung geht die Autorin auf die Frage der chronologischen Einreihung des Objektes über. In Hinsicht darauf, dass die Überreste der durchgeschnittenen Mauern der römischen kleinen Festung »terminus ante quem non« vorstellen, gibt der in den Gängen ausgegrabene Sediment eine andere Zeitgrenze an. Die Abwesenheit der slawischen Keramik in den Schichten, festgestellt in den Gängen, spricht dafür, dass das Objekt in der Zeit zugeschüttet wurde, bevor sich zahlreiche Keramik auf der Oberfläche der Nekropole ansammelte. Nach heutiger chronologischer Skala, vorgestellt für die materielle Kultur der Alpenslaven, geschah dies in ihrer ersten Phase oder am selben Anfang der II. Phase, wenn man die Gräber mit dem keramischen Inventar zu zerstören begann. Nach der Struktur der Sedimentschichten schliesst die Autorin, dass die Gänge zuerst mit dem Verbrennungsmaterial zugeschüttet wurden, das neben dem Bau im nordwestlichen Sektor lag, während man den Schutt von anderer Stelle der Terrasse hernahm. Mit Hinsicht darauf, dass es nicht möglich ist auf die Spuren von Beerdigungen zu kommen, obwohl die Grabgruben untief waren, wie bei der Gräbergruppe westlich vom Objekt, so müssten ihre Böden wenigstens bis zur Schichte mit gestamfter brauner Erde reichen, welche die Gänge und die Oberfläche des zentralen Würfels des Objektes überdeckte. Dass es hier Beerdigungen nich gab, troztdem dass man mit horizontaler Stratigraphie die Ausdehnung der Nekropole auf diesem Teil der Terrasse in verschiedenen chronologischen Phasen begleiten kann, darauf weist die Abwesenheit von Knochen und Knochenfragmenten im Schutt der Gänge, gleich wie die Tatsache, dass bei den Ausgrabungen von Gangen nicht einmal ein Grab durchgeschnitten wurde. Nach diesen archäologischen Daten, die das Objekt vor die Zeit der Ausdehnung der slavi -scher Nekropole stellen, besteht die Möglichkeit, dass er sogar in der vorslavischen Periode entstand. Auch für diese Zeit besitzt das Objekt auf dem Schloss in Ptuj den Vergleich nicht, da der vierekige Bodenentwurf für die Bauten vom Schütztypus nich unbekannt sei. Da Bauten und verschiedene Kultobjekte von Quadratgrundriss auf dem Gebiet von Noricum und dem Teil von Recien aus der vorgeschichtlichen Zeit bekannt sind, meint die Autorin dass die Antike auch bei uns dieses Element aus der vorangehender Kultur übernahm. Für diese Annahme sprechen häufige Funde viereckiger Objekte, welche die Archäologen in den älteren Schichten unter den Fundamenten von sehr frühzeitigen Kirchen treffen.
Aus den unzähligen Momenten resultieren zwei Möglichkeiten: 1. Dass das Objekt ein begonnenes und aus unbekannten Gründen unterbrochenes Werk darstellt, und 2. Dass das Bauwerk absichtlich so gebaut wurde. Die erste Möglichkeit wird vom Wandputz, ferner, von den verstärkten Stellen auf dem Gängenboden und dem Eingang, abgelehnt. Die Erläuterung für die zweite und einzige Möglichkeit sucht die Autorin auf dem Friedhof, der bereits in der vorslavischen Phase auf der Terrasse war. Da die Friedhöfe Kultstätten vorstellten, konnte auch das Objekt gleich sein.
Obwohl nicht der Zweck dieser Abhandlung war, sich in das Kulturproblem zu vertiefen, führt die Autorin an die Analogien einzelner Erscheinungen auf den Kultobjekten aus dem Gebiete Russlands und baltischer Slaven. Auf diese Weise wurde festgestellt, dass der Tempel Trzebiatówé mit einem tiefen Graben, gleichfalls wie der Peruns Tempel in Peryon /4 km von Novgorod (Gorki)/ umgeben war. Man hat den Sand am Opferaltar in demselben Tempel in Peryn und im Pskover Tempel, etc., festgestellt. Die Quadrat-Grundlage besassen die Tempel in Korenica, Ostrové, am See Lednice etc. Es ist interessant, dass trotz der Tatsache, dass Tempel auch in der Tschechoslowakei und Bulgarien entdeckt wurden, findet man die Analogie nur in den nördlichen Gegenden, wo manche Elemente materieller Kultur aus älteren Zivilisationen, oder aber von den Einflüssen der Nachbarvölker entstammten. Gerade für den Quadratenwurf der nordisch-germanisch-slavischen Kultbauten vermutet man, dass er in den gallisch-römischen Tempeln Ursprung hat. Aus diesen kurzen Aufzählungen ist es ersichtlich, dass das Objekt aus Ptuj nicht eine einzige Erscheinung sei, die man nicht mehr als ein Überrest eines zerstörten Baues erklären kann, sondern ladet zum Durchstudieren einer Reihe von Problemen, die sich indirekt oder direkt auf es (Objekt) stützen.
V. Šribar — V. Stare
KOVANI LUNICASTI UHANI Z ORNAMENTOM »DREVESA ŽIVLJENJA«
Na prostoru karantansko-kottlaškega kulturnega kroga vzbuja pozornost posebna skupina uhanov, na katerih je vrezan ornament drevesa življenja, ter vrsta uhanov, na katerih so posamezni okraski, ki jih opredeljujemo za odvode iz osnovnega ornamenta. Naše zanimanje privlači ne samo ornament kot tak, temveč predvsem razširjenost teh uhanov ter spoznanje, da ugotavljamo izrazito razvojno tipološko zaporedje, v katerem uhani s Ptujskega gradu zavzemajo posebno mesto. Podrobna analiza tovrstnih uhanov, ob upoštevanju grobnih celot in značaja grobišča, nam daje možnost, da ugotovimo' v kakšnih odnosih je bila ptujska regija s sosednjimi slovenskimi regijami, kot npr. z današnjo' avstrijsko Štajersko, avstrijsko' Ko-roškoi in Kranjsko. V primeru, da za katero razvojnih stopenj tipološkega zaporedja te grupe uhanov dobimo časovno' bliže opredeljeno izhodišče bi lahko' prišli tudi za grobove z grobišča na Ptujskem gradu s takimi uhani do natančnejše časovne opredelitve.
Pri natančnejši tipološki obdelavi kottlaškega drobnega gradiva so* uhani, o katerih smo govorili v prejšnjem odstavku, označeni za grupo* A 1. V njej poznamo 19 različic ali razvojnih stopenj omenjenega ornamenta v naslednjem zaporedju:
Na uhanu Alje skoraj naturalističen prikaz drevesa življenja, ki je sestavljeno iz dveh simetrično razporejenih palmetnih vej, ki izhajata iz istega jedra. Uhan te vrste je bil najden na grobišču v Judenbichlu v grobu 46.2 V istem grobu je bil še en uhan s skoraj identično' izvedbo tega ornamenta. Po' dosedanjem stanju poznavanja sta to edina dva primerka v tej izvedbi ornamenta.
Za uhan A 2 smo opredelili uhan iz Köttlacha,3 kjer je isti ornament kot na A 1, le da kaže znamenja primitivnejše izvedbe. Pojavlja se že hotenje po stilizaciji, obe palmetni veji pa sta povezani s trakom; to je z ozirom na primerek iz Judenbichla novost. Delilna vertikala je tudi bolj poudarjena. Tudi ta uhan imamo za unikat.
Uhan A 3 predstavlja popolno- stilizacijo drevesnega ornamenta, ki je upodobljen na uhanu A 2. Stilizacija doseže to' stopnjo, da spoznamo- drevo- življenja le po celotni kompoziciji. Uhan A3 je iz grobišča v Judenbichlu. Pri stilizaciji opažamo geometrično reševanje rastlinskega ornamenta.4 V istem grobu 76 je še en uhan, pri katerem je ornamentika skoraj enaka kot pri prvem uhanu. Tudi ta razvojna stopnja predstavlja pri uhanu iz Judenbichla izjemno najdbo-.
Risba na uhanu A4 predstavlja neposredni prehod v geometrično- risbo drevesa življenja, ki smo jo pričeli slutiti že pri uhanu A 3. Palmete se izobli-
Priloga 1: Tipološki pregled uhanov skupine A
kujejo v prestaste» obliko, ki jo deloma omejuje črta v drobnem tremoliranem vbodu ter z vzporednimi črtami zapolnjene površine, ki so zunaj risbe predmeta. S formo A4 je dokončno' sklenjeno' razvojno zaporedje, ki se začenja z obliko A 1. Ta uhan je bil najden v Kranju.5 To je za sedaj edina najdba te vrste.
Risba na uhanu A 5 predstavlja popoln razkroj risbe z uhana A 3. Le osrednji del ornamenta in po površini raztresene in med seboj nepovezane črte kažejo, da gre za razpadli ornament drevesa življenja. Stilizacija doseže tukaj takšno' stopnjo, da upravičeno' domnevamo, da izvajalec te ornamentike ni več poznal vsebinskega pomena simbolike, ki jo ta ornament ponazarja. Taka dva uhana sta bila najdena na grobišču v Bohinjski Srednji vasi v grobu 14.6 Menimo', da ta uhan predstavlja neposreden odvod iz uhana, ki je bil najden v grobu 1 v Judendorfu.7
Risba na površini uhana A 6 predstavlja dokončno razkrojen ornament drevesa življenja, ki se je začel na uhanu A 5. Le razpored kratkih in popolnoma nepovezanih črt kaže razporeditev v obliki rastlinskega ornamenta. Ta uhan je iz Perave.8 Na istem uhanu na drugi strani lunule je upodobljen enak ornament, vendar na manjši stopnji razkroja risbe. Ta uhan iz Perave je osamljen in ga na širšem prostoru Koroške in na ostalem karantansko^kottlaškem kulturnem prostoru ne najdemo. Približno' sorodno stopnjo razkroja ornamenta drevesa življenja najdemo' še na drugih najdiščih iz neposredne okolice Beljaka. Tako npr. v grobu J 1 v Judenbichlu9 ali pa na grobišču Sv. Martin pri Beljaku.10 Skoraj enako bi lahko trdili za uhan iz groba 4 iz Judendorf a;11 to priča, da se ta tipološko razvojna stopnja ornamenta drevesa življenja omejuje le na prostor Beljaka in neposredne okolice.
Na uhanu iz Perave12 je bil rastlinski ornament že popolnoma geometričnega značaja in je drevo' življenja vrezano le z ravnimi ali s polkrožnimi črtami. Karakteristično, za ta ornament je, da je usločenje obeh simetrično postavljenih palmetnih vej nakazano s skoraj pravilnima polkrogoma, ki se s kraki naslanjata na zunanji rob lunule. Ozadje ornamenta je puncirano. Uhan s popolnoma enako' izvedbo' ornamenta je deponiran v muzeju v Aquileii ter verjetno' izvira tudi iz neposrednega okolja Aquileie.13
Čeprav v okviru te variante ne najdemo več popolnoma enakih analogij, vendar tip A 8 iz Judendorfa iz groba 514 predstavlja bolj obdelano varianto tipa A 7 in sta verjetno' oba tudi sočasna. Za neposreden odvod obeh tipov A 7 in A 8 pa lahko opredelimo uhan iz groba J 93 iz Judenbichla,15 ki ima na hrbtni strani uhana tri kroge s piko: v središču in smo ga kot ornament postavili v skupino E pod številko 7. S tem je razvojno zaporedje uhana z drevesom življenja končano'. Lahko trdimo1, da so vse razvojne stopnje zastopane na grobiščih iz Beljaka in okolice ter da najdemo' ta motiv na ostalih koroških najdiščih le izjemoma, in sicer kot odvod kasnejših oblik, ki smo jih spoznali na bel jaških najdiščih.
Poznamo' še uhan A 9, na katerem se kažejo v obliki geometrične risbe rudi-metami ostanki drevesa življenja. Iz vertikale na osrednjem delu lunule je nastala rahla trojna razčlenitev. Ta uhan je iz Aquileie.16
V zaporedju A skupine, številke od 10 do> 19, obravnavamo' luničaste uhane, na katerih je površina okrašena s polkrogi, izhajajočimi iz spodnjega roba lunule. Pri tipološkem razčlenjevanju te vrste okraska smo' se držali načela, da smo najprej prikazali lunulo, ki je okrašena z enim polkrogom, nato pa bolj komplicirane tovrstne ornamente. Toda že uvodoma moramo poudariti, da tako zaporedje najbrž ne izraža tudi razvojnega, procesa tovrstnega ornamenta. To
se bo šele izkazalo' pri detajlni analizi tega tipa ter z ozirom na grobne celote in ostale grobiščne okoliščine. Ta ornament smo postavili v skupino A, ker dopuščamo možnost, da je lunula, okrašena z ornamentom polkroga, le derivat iz ornamenta, drevesa življenja. Pri opisu tipa A4, A 7 in A 8, ko opazujemo spreminjanje rastlinskega ornamenta drevesa življenja v geometričen in pozneje v popolnoma razkrojen ornament, smo' ugotovili, da je sestavni del geometrično oblikovanega drevesa življenja na A 7 in A 8 tudi vrsta polkrogov, ki izhajajo iz zunanjega roba lunule. Če bi se kasneje pri pojavu novih grobnih najdb z uhani, okrašenimi s polkrogi, mogoče izkazalo, da je ta ornament samostojen ah mogoče povezan s kakšnim drugim ornamentom, bo treba drugo polovico' skupine A, tj. od A 10—A 19, presojati kot samostojno skupino'.
Uhan A 10, ki je okrašen z enim polkrogom, je bil najden v Ptuju v grobu 209,17 skupaj s še tremi kovanimi uhani, od katerih sodita še kar dva v skupino A, in sicer A 14 in A 16. Na četrtem uhanu je stiliziran rastlinski ornament, ki smo ga na naši tipološki razpredelnici kovanih luničastih uhanov postavili v skupino D pod številko l.18 V istem grobu je bilo še sedem obsenčnih obročkov, od tega eden sklenjen z S-zankO', eden s preprosto' zanko, vsi drugi pa SO' sklenjeni le s prirezanimi konci. Takoj je treba poudariti, da so' uhani AIO, A.14 in A 16 iz istega groba, torej sočasni, in da opažamo pri njih zaporedje okrasa, ki smo ga pokazali na treh različnih razvojnih stopnjah: A 10 z enim polkrogom, A 14 s tremi polkrogi in A 16 z že razbitim polkrožnim ornamentom. Uhan tipa A 10, ki smo' ga doslej opazovali kot vodilnega v grobu 209 (T 4, 1—12) iz Ptuja, je doslej z ozirom na stanje najdb edini, ki je okrašen z enim polkrogom.
Na uhanu Ali teče vzporedno' z notranjim robom lunule vrezana črta ter prav taka tudi ob zunanjem robu. Vmesni prostor pa izpolnjuje cikcakast ornament. Iz tega izhajajo trije dvojni koncentrični polkrogi. Črte polkrogov so' tudi dvojne.18 Uhan je deponiran v arheološkem muzeju v Aquileii in je bil verjetno najden v okolici Aquileie. Neposredne analogije za to izvedbo ornamenta nimamo, vendar je povezan neposredno z uhanom A 12, ki je analogen po izvedbi razen cikcakastega ornamenta ob zunanjem robu lunule. Uhan tega tipa je bil najden v Žirovnici.19 Uhan skoraj identične izvedbe je bil najden tudi v Ptuju v grobu 6020 (T 1, 1—6) skupaj s petimi belobrdskimi uhani z grozdastim obeskom. Tudi uhan A 12 nima neposrednih analogij razen uhana Ali.
Uhan A 13 je okrašen s sedmimi polkrogi, ki izhajajo' iz zunanjega roba lunule. Kraki polkrogov se med seboj sekajo. Tudi na površini med vrsto' polkrogov, ki izhajajo iz zunanjega in iz notranjega roba lunule, je nakazan polkrožni ornament. Uhan je iz Förka.21 Tudi za ta uhan ni neposrednih analogij.
Zdi se, da moramo prav temu uhanu v zaporedju od AIO do A 19 posvetiti posebno' pozornost. Ornament spominja po> svoji izvedbi najbolj na razkrojen geometrični ornament drevesa življenja in je tudi najbližji vrsti polkrogov, ki smo jih srečavali pri ornamentu na uhanu tipa A 7 in A 8. Dopuščamo možnost, da je uhan A 13 prehodna oblika, ki povezuje zaporedje od A 1 do A 9 in od A 10 do A 19. Postavili ga bomo na čelo' tipološkega razvoja od A 10 doi A 19; o tem nam narekuje zaporedje od komplicirane k preprosti izvedbi polkrožnega okrasa na uhanu. Poseben prispevek pri tako zasnovanem zaporedju bodo mogoče dale grobne celote s takimi uhani.
Na uhanu A 14 je na razširjenem delu uhana vrezana podoba lunule. Iz njenega zunanjega roba izhajajo trije vrezani polkrogi. Dva uhana te vrste sta bila najdena v Ptuju v grobu 178 (T 3, 1—9), na njih je ornament izveden
s tremo'liranim vrezom. Ob njih je bil še kovan luničast uhan z neokrašeno površino, en uhan belobrdskega tipa z grozdastim obeskom ter dva obsenčna obročka, eden od njiju z S-zanko.22 Uhan enake izvedbe je bil v grobu 237 (T 5, 1—12) skupaj s še tremi uhani belobrdskega tipa z grozdastim obeskom, ovratnico iz trojno zvite žice, z obsenčnimi obročki z S-zanko in z drugimi predmeti. Ptuj je edino najdišče s to' varianto ornamenta s tremi polkrogi.23
Na razširjenem delu uhana A 15 je vgravirana luni casta oblika in ob njenem spodnjem robu štirje polkrogi. Vse črte so dvojne. Po izvedbi je uhan A 15 zelo soroden obliki A 12. Uhan A 15 je iz Perave.24 Drugih neposrednih analogij za ta uhan ne poznamo.
Uhan A 16 iz groba 209 na Ptujskem gradu (T 4, 1—12) predstavlja popolnoma razkrojen ornament s tremi polkrogi ob zunanjem robu lunule. Ob no-tranjem robu lunule so vgravirane še tri in štiri črte, ki so> razporejene na obeh polovicah razširjenega dela lunule in dajejo« vtis rudimentarnih ostankov geo^ metrične upodobitve drevesa življenja.25 Kolikor so ta opazovanja na uhanu A 16 pravilna, potem je ta uhan neposreden dokaz (razen uhanov A4, A 7 in A 8), da SO' uhani podredne skupine od A 10 do A 19, tj. uhani s polkrogi ob zunanjem robu lunule, odvod iz uhanov z ornamentom drevesa življenja, in to tipov A 4, A 7 in A 8. Prav takoi kot smo ugotovili pri opisu uhanov A 10 in A 14, je treba ugotoviti tudi pri uhanu A 16, da je bil s prejšnjim v istem grobu. Tudi ta uhan je s svojim ornamentom doslej brez analogij.
Pod zaporedno' številko A 17 smo' namenoma pustili prazen prostor, kajti dopuščamo' možnost, da obstaja še kak člen iz te skupine uhanov in da se razvojno zaporedje ne končuje z A 16. Ni dvoma, da sodita uhana A 18 in A 19 v to zaporedje, manjka pa med A 16 in A 18 najmanj še en vezni člen.
Uhan A 18 iz Gorenjskega muzeja v Kranju, ki je bil najden v Spodnjih Dupljah,26 je fragmentiran, vendar si lahko dovolimo rekonstrukcijo, da iz zunanjega roba lunule izhajata najmanj dve skupini koncentrično' postavljenih polkrogov. V vsaki skupini so bili najmanj trije polkrogi. Desni krak lunule režejo tri vzporedne črte, pri katerih opažamo usločenost, kot da bi šlo' za koncentrično tekoče kroge. Po svoji razporeditvi in izvedbi spominja uhan A 18 na uhan A 11 ali A 12, pri katerih smo ugotovili koncentrično postavljanje polkrogov. Razlika je verjetno le v tem, da so' risbe na uhanu A 18 večje. Šrafi-rane krake ima tudi uhan tipa A 12 iz Žirovnice,27 ki ima enako velike polkroge, ki pokrivajo' celo1 površino lunule, le da so na uhanu iz Žirovnice namesto dveh, kot je to na uhanu iz Spodnjih Dupelj, tri skupine koncentričnih polkrogov. Prazen prostor na razširjenem delu lunule iz Spodnjih Dupelj oblikuje geometrično' risbo drevesa življenja in je s tem po< izvedbi najbližji uhanom tipov A 4, A 7 in A 8, le da je pri uhanu iz Dupelj treba gledati risbo' drevesa življenja v negativu, med obema skupinama koncentrično postavljenih polkrogov. S tem smo prišli z ozirom na uhan A 16 do novega spoznanja, ki dodatno dokazuje razvoj uhanov od A 10 do A 19 iz zaporedja od Al do A 8.
Izvedba na uhanu A 19, ki je prav tako iz Dupelj,28 ne kaže neposredne povezanosti z ornamentom na uhanih, ki smo< jih obravnavali v zaporedju od AIO do A 18. Postavili smo ga v skupino' A, ker vidimo sorodnost v tehniki izvedbe in ker za koncentrično postavljene polkroge, ki pokrivajo celo površino lunule, vidimo pobudo v ornamentu na uhanu A 18 in A 12. Prvi je iz Dupelj, drugi pa iz Žirovnice. To kaže na vezanost takšnih uhanov na ožjo' geografsko' regijo Gorenjske in lahko sklepamo*, da so iz iste delavnice. Za uhan A 19 nimamo' trenutno' neposrednih analogij.
10 — Ptujski zbornik — IV
145
SHEMA RAZVOJA UHANOV A - SKUPINE PO NAJDIŠČIH
HA-----A1-	\a2
Judenbichel	Köttlach
Priloga 2: Shema razvoja uhanov skupine A po najdiščih
Luničasti uhani od A 1 do A 12, tako kot smo jih v tem zaporedju analizirali, kažejo približen tipološki razvoj. Določene napake pri presoji stilnega razvoja izhajajo iz tega, ker ne upoštevamo najdišč, temveč samo motiviko' in stil. Morebitno napačno sklepanje o stilnem zaporedju bi lahko izhajalo' iz dejstva, da smo' presojali stilno stopnjo- ornamentike v glavnem le poi fotografijah in risbah, in le pri gradivu s prostora SRS po originalih. Razlike v zaporedju, kot smo jih prikazali znotraj te skupine, bodo- verjetno doživele popravek, ko bomo analizirali vsak posamezen tip ornamenta z ozirom na najdišča ter poskušali ugotoviti odnos med najdišči. Pri tej študiji pa ne bomo mogli popraviti morebitnih napak, ki bi izvirale iz nepravilne likovne interpretacije posameznih motivov. Zaporedje od A 1 doi A 19, brez ozira na omenjene napake, kaže delitev v likovne skupine, ki bodo- z novimi najdbami le dopolnjene, ne morejo pa biti v svoji osnovi spremenjene. Tako npr. od Al do A 3 predstavljajo skoraj naturalistično prikazovanje drevesa življenja, ki mu rabi za osnovo palmetni list. Sočasno1 lahko ugotavljamo, da so' vse tri oblike vezane na današnji avstrijski prostor. Al in A 3 sta iz Judenbichla — Beljak (Koroška), A 2 pa je iz Köttlacha (Štajerska). Pri uhanih A 5 in A 6 se začenja razkroj ornamenta z uhanov Al in A3. Oba sta prav tako z avstrijskega prostora, in sicer A5 iz Judendorfa in A 6 iz Perave (Beljak). Judendorfski primerek ima svojo' analogijo tudi v Bohinjski Srednji vasi. Uhan A4 predstavlja prvo geometrizacijo ornamenta drevesa življenja, izvira pa iz Kranja in je predstavnik novega razvojnega zaporedja, ki ga vidimo' v uhanih A 7, A 8 in A 9. Forma A 7 je iz Perave, pojavlja pa se tudi v Aquile-ii. Forma A 8 je tudi iz Judendorfa.
Zaporedje od A 10 do> A 19 predstavlja, kot smo že prej ugotovili, novo grupacijo geometričnih likov, ki izhajajo iz prejšnjega ornamenta. To- so- po-lkrogi, ki izhajajo iz zunanjega roba lunule. Štiri različne variante so iz Ptuja (A 12, AIO, A 14 in A 16), tri iz prostora Gorenjske, tj. A 12, A 18 in A 19, in dve s Koroške, tj. A 13 in A 15.
Da bi pravilno- dojeli odnose med posameznimi regijami, ki izhajajo- iz razširjenosti ene vrste uhan-ov, v tem primeru tipa A, in da bi sočasno- ugotovili, ali stilno in motivno- zaporedje predstavlja določene časovne okvire, bomo- poskušali analizirati zaporedje od Al do A 9 z o-ziro-m na grobne celote in habitus ožjega gro-biščnega o-kolja.
Če povzamemo- dosedanjo- analizo, ki nas je pripeljala k spo-znanju o regionalni razširjenosti posameznih skupin, po-tem se- pre-d nami izoblikujejo- naslednja središča: Beljak in najdišča iz njegove o-ko-lice, prostor Gorenjske s Kranjem kot središčem, Ptuj z ožjo- mestno regijo- in Aquileia z ožjim poselitvenim področjem. Detajlno opazovanje- tipov, ki se pojavljajo na pro-storu ene- regije, nas pripelje do naslednjega izsledka (glej skico- razširjenosti tipov, pril. 2): na prosto-ru Beljaka in najdišča Judenbichel se pojavljata obliki A 1 ko-t izhodiščna oblika, A 3, ki predstavlja p-rvoi razkrojno- stopnjo tipa A 1, zatem A 5 (iz najdišča Judendorf), ki kaže nadaljevanje razkroja o-blike A 3, in končno- še A 6 z najdišča na Pera vi s ko-nčnim razkrojem o-rnamenta in začetne oblike A 1 iz Judenbichla.. Tako- ugotavljamo, da tipi Al, A3, A 5 in A 6, ki so' z najdišč v neposredni okolici Beljaka, predstavljajo sklenjeno- skupino uhanov z jasno povezanim razvojnim procesom, za katere si dovoljujemo- trditi, da izhajajo najbrž iz ene delavnice, ki jo- opredeljujemo za beljaško.
Podobo- o beljaški delavnici, iz zornega kota tega tipa uhanov, do-po-lnjuje še spoznanje o- uhanih A 7 iz Perave in A 8 iz Judendorfa, ki predstavljajo- geo-metrizacijo- prejšnjega, rastlinsko oblikovanega drevesa življenja. Toda takoj
moramo poudariti, da vidimo' izhodišče za to' drugo izvedbo1 ne v domači delavnici, temveč v uhanu A 4 iz Kranja. Formi A 7 in A 9, ki izhajata neposredno iz tega ornamenta, sta bili najdeni tudi v Aquileii. Ker dopuščamo možnost o delni vzporednosti rastlinsko in geometrično oblikovanega ornamenta drevesa življenja, se nam znotraj tako zarisanega razvoja pokažejo določeni stilni in verjetno tudi časovni horizonti. Dokaj neposreden horizont vidimo v so-časnosti oblik A 6 iz Perave, A 8 iz Judendorfa in A 9 iz Aquilede.
Dopuščamo možnost, da je mlajša razvojna stopnja geometričnega ornamenta, ki je tudi v Aquileii, sočasna z obliko1 iz Judendorfa, kar opredeljujemo za neki starejši horizont. Vsekakor pa je naj starejši horizont pojav forme A 1 iz Judenbichla in A 2 iz Köttlacha. S tem orisom smo dobili dokončno1 predstavo o razširjenosti posameznih oblik rastlinskega in geometrično1 oblikovanega ornamenta drevesa življenja, ki so1 jasno povezani z delavniškim središčem v Beljaku in Kranju.
Oblika A 6 nas povezuje po1 obliki A 16 z uhani, okrašenimi s polkrogi, z najdišča na Ptujskem gradu, ki so tu zastopani v A 12, A 14 in A 10. Zanimivo je, da oblika A 12, tj. uhan s tremi polkrožnimi skupinami, ki izhajajo1 iz zunanjega roba lunule, predstavlja poseben horizont, v katerem najdemo ta uhan že na Gorenjskem v Žirovnici, zatem v Peravi kot varianto A 15 in v Aquileii kot varianto A 11. Ni dvoma, da vsa štiri najdišča s svojimi uhani predstavljajo popolnoma analogno stilno in časovno hotenje. Od tod tudi opredelitev, da ta tip v različicah All, A12 in A15 predstavlja naj mlajši časovni horizont, do katerega sežeta razvoj in uporaba te vrste uhanov. Dejstvo, da se v Ptuju po-javita A 14 in A 10, ki jih ni na drugih najdiščih, ter da je od tod tudi forma A 14 in A 10, govori za lokalno1 ptujsko delavnico, ki najbrž začenja že z razvojno stopnjo1 A 16. Pri obdelavi tega tipa smo že ugotovili, da je treba videti njegovega vzornika v formi A 8 iz Judendorfa in v A 6 iz Perave. To1 kaže na neposredno povezanost med beljaško1 in ptujsko delavnico in da bi vzrok za nastajanje ptujske delavnice bilo1 mogoče iskati v vplivih s Koroške. Dejstvo, da se oblika A 12 pojavi tudi na Kranjskem ter različica te oblike A 15 v Peravi in Ali v Aquileii, mogoče natančnejše precizira trenutek ekspanzije, prenašanje te oblike s Koroške v Ptuj.
V	prehodni čas, v fazo' prehajanja iz rastlinskega in geometričnega ornamenta drevesa življenja v ornament polkroga, sodijo najbrž tudi oblike A 18 in A 19 iz Dupelj in A 13 iz Förka. Obliki A 18 in A 19 skupaj z obliko A 4 je treba prištevati k izdelkom kranjske delavnice.
V	okviru razširjenosti uhanov tipa A zavzema posebno1 mesto Aquileia. Ugotavljamo namreč, da sodijo v skupino A kar trije uhani iz Aquileie, in sicer A 7, A 9 in Ali. Vsi trije uhani predstavljajo vsak zase posebno razvojno stopnjo v zaporedju od A 1 do1 A 19, zato- so vse tri stopnje povezane z analogijami na Koroškem in Kranjskem. Tako je npr. A 7 analogna formi A 7 iz Perave, A 9 ocenjujemo za derivat iz forme A 8 iz Judendorfa, A 11 pa za neposreden derivat iz forme A 12 iz Žirovnice in A 15 iz Perave. Takšno1 stanje najdb v Aquileii govori za kontinuirano prenašanje predmetov na relaciji (Kranjska) Koroška-Aquileia.
Po vsej detajlno opravljeni analizi uhanov iz skupine A lahko pogledamo, kakšno mesto zavzema v tem pregledu Ptuj.
Zadnja stopnja tipološkega razvoja uhanov skupine A, ki se pojavlja v Peravi, Žirovnici in Aquileii, se je razširila tudi na prostor Ptuja. Kot smo1 že ugotovili, sodijo sem oblike All, A 12 in A 15, ki so' med seboj oblikovno in
Gr. 60
Gr.104


Gr. 237
razvojno popolnoma vezane. Iz dejstva, da se forma A 12 kot vodilna v tem horizontu in A 15 pojavljata na prostom Koroške in Gorenjske, sklepamo, da je na tej stopnji prišlo do ekspanzije na prostor Ptuja ter da se ta vpliv ali izmenjava nadaljuje tudi v Aquileii. Čeprav v osnovi sprejmemo- ta sklep, ker ga narekuje metodologija arheološke logike, vendar imamo pomisleke, v katere nas sili pojav oblike A16 iz Ptuja, ki je sam po sebi izhodiščna oblika za ornament polkrogov ob zunanjem robu lunule. V tem primeru bi prej sprejeto stališče o širjenju tega horizonta iz Koroške in Gorenjske proti Ptuju in Aquileii morali zamenjati z nasprotno smerjo širjenja, tj. oblika A 12 se pojavi najprej v Ptuju ter se od tod širi proti Koroški in Gorenjski in dalje v Aquileio-, Tako-bi se oblika, ki je nastala na pobudo tipa A 16 in je vezana neposredno na obliko A 8 iz Judendorfa, vrnila na Koroško že v degenerirani o-bliki. Brez ozira na to drugo- možnost ostajamo- pri trditvi, da se A 12 širi iz Koroške v Ptuj, in menimo-, da je bil prav Ptuj tisti, kjer oblika A 12 doživi nadaljnji razvo-j in razčlenjevanje ornamenta; razglabljanje o tem tipu uhana nas je pripeljalo do sklepa, da je imel Ptuj svojo- delavnico-. Tej tezi v prid go-vori tudi neposredno primerjanje tipologije oblike lunule iz Ptuja z ostalimi uhani skupine A z drugih najdišč. Medtem ko- so- praviloma uhani iz Ptuja bolj usločeni, z razpotegnjena in sloko- lunulo ter s poenostavljenim preho-dom iz lunule v locenj, vidimo, da so uhani skupine A z najdišč Koroške, Go-renjske in Aqui-leie, ki smo jih pripisali beljaški in kranjski delavnici, praviloma masivnejši ter z drugače proporcionirano- lunulo- in s po-udarjenim prehodom iz lunule v locenj. Odgovor na tezo- o vplivu in nastanku tega tipa uhanov v ptujski delavnici na pobudo- beljaške delavnice ter da se je to zgodilo v zadnji fazi tipološkega razvo-j a uhanov skupine A, smo- dobili samo- na temelju detajlne tipološke analize ornamenta, ki je pogojen z razvojem od kompliciranega k pre-prostemu in nasprotno-; to- je osnovno- vodilo- pri presoji umetno-stno-zg-o-do-vinskih spomenikov in sklepamo-, da velja to- tudi za -arheološke spomenike, ki jih v tem primeru obravnavamo-. Razvojna shema, ki smo- jo- tako- izoblikovali, je arheološko bolj sprejemljiva, koliko-r imamo- možnost, da jo- dokažemo- s kronologijo-, ki izhaja iz sklenjenih grobnih celot in iz habitusa grobišča. Po- tem vodilu bomo zato raziskali vse forme, ki se pojavijo v razvojni preglednici skupine A.
Svojevrsten prispevek h kronologiji ptujskih uhanov iz skupine A nam dajejo grobne celote. Tu je predvsem zanimiv grob 209 (T 4, 1—12), ki smo- ga že citirali pri obdelavi posameznih uhanov po- njihovem zaporedju, v katerem nastopajo kar štirje uhani, od tega trije iz skupine A, in to- A 14, A 10 in A 16. Čeprav v tem grobu ni uhana A 12, lahko- trdimo po preglednici, ki kaže razvo-j skupine A, da sodi tudi A 12 v isti čas kot prej našteti, ki so- dokumentirani z isto grobno- celo-to-. A 12 je nujno tipološko- zapo-paden znotraj razvoja, ki smo ga o-pisovali pri tipih A 16, A 14 in A 10. To dokazuje tudi grobna celota 60 (T 1, 1—6), v kateri so- še štirje uhani belo-brdskega tipa z gro-zdastimi obeski, ali pa grob 178 (T3, 1—9), v katerem so- po-leg treh uhanov A 14 tudi še belo-brdski uhan z grozdastim obeskom in o-bsenčni obročki z S-zanko-. Tako smo-dobili horizont grobišča na Ptujskem gradu, za katerega so- značilni uhani skupine A, o-bsenčni obročki z S-zanko, belo-brdski uhani z grozdastim obeskom ter to-rdirana ovratnica, ki jo najdemo v grobu 104 (T 2, 1—14), kjer so bili poleg dveh uhanov A 15 tudi še dva belo-brdska uhana in vrsta obse-nčnih obročkov z S-zanko-. Nekoliko- spremenjeno- sestavo, ki pa še vedno- sodi v isti horizont, vidimo- v grobu 237 (T5, 1—12), kjer so- o-b uhanu A 14 še trije- belo^ brdski uhani z grozdastim obeskom. Opredelitev, da ti grobovi predstavljajo
svoj horizont, dokumentiraj01 ne samo grobne najdbe, tj. uhani skupine A, belo-brdski uhani z grozdastimi obeski, obsenčni obročki z S-zanko' ter tordirana ovratnica, ampak predvsem dejstvoi, da v grobovih z uhani skupine A ni drugih predmetov, ki bi dopuščali večjo1 razširitev tega horizonta poi vertikali in po horizontali.
Preden preidemo na ugotovitev, kaj pravijo k podrobni dataciji obdelovalci tega gradiva, in sicer J. in P. Korošec,29 lahko ugotovimo', da na ostalih najdiščih iz tega horizonta, tj. v Žirovnici, kjer je bila najdena oblika A 12, ali v Aquileii, kjer je bila najdena oblika Ali, ni nobenih možnosti za podrobnejšo časovno opredelitev. Enako- lahko' trdimo1 za uhan iz Pe-rave A 15.80
Pri vrednotenju luničastih uhanov z vloženim emajlom je bila P. Korošec pozorna tudi na grobove 60, 104, 178, 209 in 237, ki jih je opisala in ugotovila, da so skoraj v vseh grobovih bili tudi uhani z grozdastim obeskom, bliže jih pa ne opredeljuje.31 Raziskovalec ptujske nekropole J. Korošec pa jo- v celoti opredeljuje bot belobrdsko s sporadičnimi pojavi kottlaških kulturnih elementov z ugotovitvijo', da je kottlaška kulturna meja potekala v neposredni soseščini ter da so' bili lahko' kottlaški pridevki uvoženi ali pa tudi izdelani v ptujskih delavnicah. Pri opredeljevanju te nekropole se J. Korošec naslanja na belobdrske značilnosti ter grobišče kot celoto postavlja v drugo' polovico'
10.	in v začetek 11. stol. To' mnenje podpira pri analizi uhanov tudi P. Korošec v prej omenjenem dodatku h knjigi o< izkopavanju na Ptujskem gradu. Kottlaški značaj teh luničastih uhanov, ki jih obdelujemo, ugotavlja v svojem orisu ponovno' P. Korošec.32
Zelo je sugestivna misel prot. Korošca o intenzivnih trgovskih stikih Ptuja s sosednjimi regijami; to samo po sebi pojasnjuje, zakaj oblike, za katere smo brez dvoma ugotovili, da jim je matični prostor v Beljaku in okolici, najdejo pot v Ptuj. Ugotovitev, da kottlaško- in be-lo-brdsko- gradivo predstavlja v Ptuju že dozorelo stopnjo, pri kateri ne moremo več ugotoviti razvojnih stopenj, nasprotuje našim spoznanjem, da obravnavani tip uhanov iz Ptuja sam po sebi predstavlja le razvojno stopnjo' skupine A, tj. uhanov s simbolom drevesa življenja, ki se izraža v zaporedju najmanj treh različic uhana s polkrogi ob zunanjem robu lunule.33 Obenem moramo- ugotoviti, da prav povezovanje ptujske variante tega uhana predstavlja eno- najbolj shematiziranih oblik prvotne predstave drevesa življenja, ki je v obdobju kottlaške kulture povezan s krščanskimi religioznimi predstavami.34 Če se naslonimo- na sklepe J. Korošca, ki smo jih navedli v prejšnjem odstavku, opredeljujemo' luničaste uhane v drugo polo-vico 10. stol. ter ponovno poudarjamo-, da so v vseh teh grobovih praviloma bili tudi uhani z grozdastim obeskom. Verjetno- ni bilo brez pomena ugotoviti, da v grobovih s tem tipom uhana ni luničastih uhanov z vloženim emajlom in ne drugih pridevkov, ki bi jih lahko- opredelili za kottlaške. Kljub izredno podobni sestavi grobnih celot s temi uhani si ne upamo- trditi, da bi pokopi s takimi uhani predstavljali neko- določeno skupino-, kajti -o-b pogledu na situacijo' grobišča na Ptujskem gradu vidimo-, da so ti grobovi neenakomerno- razdeljeni po vsej vzhodni polovici grobišča in tako- rekoč o-b njego-vem zunanjem robu; to bi pod določenimi pogoji lahko- govorilo za daljšo- dobo- uporabe tega uhana. Z ozirom na opredelitev kottlaške in belo-brdske kulture, ki jo- je v okviru Filipovega Handbucha opravil Z. Vinski35 pod gesloma Köttlacher kultur in Bel-obrdo kultur, izhaja nekoliko širša možnost datacije. Uhani tega tipa bi sami po sebi utegnili soditi v njegovo- starejšo- fazo- kottlaške kulture, ki s svo-jo-spo-dnjo mejo vsekakor sodi v okvir 9. sto-1., vendar pa zaradi uhanov z grozda-
stim obeskom segajo v časovni okvir 10. stol. Vse datacije, ki smo- jih dosedaj navedli in jih je treba načelno- tudi sprejeti, postavljajo grobove s kovanimi uhani, ki imajo ob zunanjem robu polkroge, v časovni okvir druge polovice 10. stol.
Ker trenutno ni nobenih novih dejavnikov, ki bi lahko bitno vplivali na zgornjo- datacijo in če jo upoštevamo- v okviru opredelitve naše skupine A, pridemo do presenetljive ugotovitve, da ne glede na čas, ko se pojavi luničasti uhan z upodobitvijo drevesa življenja, moramo- postaviti zadnjo fazo, najmlajši, četrti horizont, v katerem so oblike A 12, A 15 in A 11, najpozneje v čas začetka druge polovice 10. stol. Tako- smo z grobnimi celotami iz Ptuja postavili terminus ante quem non in ugotovili, da so uhani kovanega tipa v uporabi in jih proizvajajo- še dolgo- potem, ko začnejo- izdelovati lite uhane z vloženim emajlo-m.
Časovna meja, ki smo- jo- tako- dobili, je verjetno- zelo- aproksimativna, vendar nam bližje opredelitve za zdaj ne do-pušča nezadostna obdelanost ostalega dro-bnega gradiva iz teh grobov, kot so npr. o-bsenčni obročki z S-zanko in to-rdirane ovratnice ali pa nezadostna razčlenjenost belo-brdskega uhana. Z ozirom na to-, da smo analizirali le izredno majhen del grobnih celot s kottlaškimi najdbami v grobišču na Ptujskem gradu, so- nam le-te vendarle po-magale do-nekaterih ključnih spoznanj, in sicer o nedvomnem obstoju ptujske delavnice ter o njeni povezanosti s koroškim kulturnim prostorom. Z o-zirom na odvisnost ptujske delavnice od vplivov s Ko-roške, ki smo- jih ugotovili pri tej obliki uhana, ter z o-ziro-m na pomanjkanje dokazil o- domači izdelavi bel-obrdskih okrasnih predmetov, si dovoljujemo- postaviti tezo- o vključenosti Ptuja v kött-laški kulturni prostor. Kot poseben prispevek k preverjanju upravičenosti te teze bomo- dobili prve odgovore že pri podrobni tipološki analizi okrasnih predmetov z vloženim emajlom, pri izdelavi katerih zavzema Ptuj posebno- mesto-. Ko-t dodaten prispevek k tej problematiki pa bo- detajlna raziskava belo-brdskih uhanov iz Ptuja, za katere upravičeno dvomimo, da niso nastali v Ptuju.30 V okviru kottlaške kulture, za katero- imamo- do-slej le gr-o-b časovni okvir, ki nas ne more zadovoljiti z opredelitvijo- na starejšo in mlajšo fazo37 niti s terminološkim popravkom in delitvijo na karantansko in kottlaško- kulturno- skupino, dobivamo z grobiščem na Ptujskem gradu izhodišče za podrobnejšo- časovno razčlenitev ter možno-st za ugotavljanje absolutnih časovnih meril za tipološke variante-, ki jih dobivamo- s stilno- analizo- posameznih o-blik in ornamentike. To je poseben prispevek Ptuja k poglabljanju poznavanja kottlaške kulture, zato so kritične pripo-mbe k o-predelitvi ptujskega grobišča na temelju te analize le drugorazrednega pomena.
OPOMBE
1	Študija o obdelavi karantanskega in kottlaškega gradiva istih dveh avtorjev je pripravljena za tisk.
2	H. Dolenz, Die Gräberfelder von Judendorf bei Villach, Neues aus Alt Villach, Museum der Stadt Villach, 6. Jahr., 1964, T 24.
3	R. Pittioni, Die frühmittelalterliche Gräberfunde von Köttlach, Wien 1943, T VII, 5.
4	H. Dolenz, 1. c., T 33, 2.
5	A. Valič, Zgodnji srednji vek Slovenije, 1967, T 1, 4.
6	Material je neobjavljen in je v depoju Narodnega muzeja v Ljubljani, inv. št. R 6860 in 6861.
7	H. Dolenz, 1. c., T 33, 3.
8	H. Dolenz, 1. c., T 33, 7.
9	H. Dolenz, 1. c., T 33, 8.
10	H. Dolenz, 1. c., T 33,11.
11	H. Dolenz, 1. c., T 33,12.
12	H. Dolenz, 1. c., T 33, 4.
13	P. Korošec, Zgodovinski časopis, 1961, T 1, 7.
14	H. Dolenz, Carinthia I, 150, 1960, sl. 6,13.
15	K. Dinklage, Carinthia I, 1—4, 145, 1955, 239, T 2, XI, 2. — H. Dolenz, 1. c., T 33, 6.
16	P. Korošec, Arheološki vestnik VII/4, 1957, T 1, 7.
17	J. Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, Ljubljana 1950, 175, sl. 54.
18	P. Korošec, 1. c., T 1, 7.
19	Uhan je deponiran v Narodnem muzeju pod inv. št. R.
20	Povzeto po kartoteki grobnih celot ter po ogledu materiala v Pokrajinskem muzeju v Ptuju.
21	K. Dinklage, Carinthia I, 145, 1955, 239, T 2, XI, 2.
' 22 J. Korošec, 1. c., 164, sl. 42.
23	J. Korošec, 1. c., 185, sl. 75.
24	H. Dolenz, 1. c., T 33,10.
25	J. Korošec, 1. c.
26	A. Valič, Varstvo spomenikov 12, 1967, 103.
27	V depoju Narodnega muzeja v Ljubljani, inv. št. R.
28	A. Valič, Varstvo spomenikov 12, 1. c.
29	J. Korošec, 1. c., s. 70—73.
30	H. Dolenz, 1. c., T 33,10.
31	P. Korošec v knjigi J. Korošca, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, Ljubljana, 1950, 322 in 323.
32	P. Korošec, Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov, Ljubljana 1967, neobjavljeno.
33	J. Korošec, 1. c., s. 53, 74, 108, 111—117, 119, 123—125 in 128.
34	G. C. Meniš.
35	J. Filip, Enzyklopädisches Handbuch zur Ur- und Frühgeschichte Europas, Prag 1969, 632.
30 J. Korošec, 1. c., s. 74, 75.
37 Z. Vinski v J. Filip 1. c., 632.
KATALOG PREDMETOV PO GROBNIH CELOTAH Grob 60
1.	Luničast uhan (inv. št. 6), bronast, kovan, z vrezanim geometričnim ornamentom. V. 3,8 cm (T 1, 3).
2.	Uhan z grozdastim obeskom (inv. št. 2), bronast, lit, grozd posnema granulacijo, enako lok s štirimi odebelitvami. Vel. 3,2 X 2,6 cm (T 1,1).
3.	Uhan z grozdastim obeskom (inv. št. 4), lit, bronast, lok in grozd posnemata granulacijo. Vel. 4,0 X 2,8 cm (T 1, 5).
4.	Uhan z grozdastim obeskom (inv. št. 3), bronast, lit, lok in grozd posnemata granulacijo. Vel. 4,1 X 2,8 cm (T 1, 4).
5.	Uhan z grozdastim obeskom (inv. št. 5), bronast, lit, lok in grozd posnemata granulacijo. Locenj ni ohranjen. Vel. 3,1 X 2,6 cm (T 1, 6).
6.	Uhan z grozdastim obeskom (inv. št. 1), bronast, lit, lok in grozd posnemata granulacijo. Vel. 3,2 X 2.6 cm (T 1, 2).
Grob 104
7.	Luničast uhan (inv. št. 301), bronast, kovan, z vrezanim geometričnim ornamentom v tremolo vbodu. Vel. 3,7 X 2,9 cm (T 2, 4).
8.	Luničast uhan (inv. št. 291), bronast, lit, z vrezanim geometričnim ornamentom v tremolo vbodu. Vel. 2,9 X 3,8 cm (T 2,1).
9.	Uhan z grozdastim priveskom in lunasto rogatim predrtim nastavkom nad grozdom (inv. št. 296), bronast, lit. Vel. 4,3 X 2,5 cm (T 2,12).
10.	Uhan z grozdastim priveskom in lunasto rogatim nastavkom nad grozdom, poškodovan (inv. št. 296), bronast, lit. Vel. 4,0 X 2,5 cm (T 2,14).
11.	Obsenčni obroček (inv. št. 300), bronast, s ploščato skovano S-zanko. Vel. 3,1 X X 2,6 cm. (T 2, 7).
12.	Obsenčni obroček (inv. št. 299), bron mešan s srebrom, s ploščato skovano S-zanko. Pr. 3,2 X 3,1 cm (T 2, 6).
13.	Obsenčni obroček (inv. št. 298), iz zlitine srebra in bakra, en konec zavit v zanko. Pr. 2,7 X 2,5 cm (T 2, 8).
14.	Dva obsenčna obročka (inv. št. 297) iz zlitine srebra in bakra, en konec je zavit v zanko. Pr. 2,7 X 2,4 in 2,7 X 2,4 cm (T 2, 9,10).
15.	Prstan (inv. št. 314), bronast, ploščat, s kvadratasto izboklino v sredini, ornamen-tiran s punciranjem in z vrezanimi koncentričnimi krogi. Pr. 2,1 X 2,3 cm (T 2, 3).
16.	Prstan (inv. št. 302) iz bronaste konveksno ukrivljene pločevine, nekoliko deformiran. Pr. 2,5 X 2,6 cm (T 2,13).
17.	Prstan (inv. št. 303) iz srebra mešanega z bakrom, lit, trikotnega preseka. Pr. 2,4 X 2,3 cm (T 2, 2).
18.	Ovratnica (inv. št. ? ), zvita iz treh tanjših žic z zanko in kvačico, bronasta. Pr. 15,9 X 14,8 cm (T 2, 5).
Grob 178
19.	Luničast uhan (inv. št. 355), bronast, kovan z geometričnim ornamentom v tremolo vbodu. Vel. 3,4 X 2,6 cm (T 3, 2).
20.	Luničast uhan (inv. št. 355), bronast, kovan z geometričnim ornamentom v tremolo vbodu. Tel. 3,1 X 2,6 cm (T 3,1).
21.	Luničast uhan (inv. št. 355), bronast, kovan z geometričnim ornamentom v tremolo vbodu. Vel. 3,1 X 2,7 cm (T 3, 3).
22.	Obsenčni obroček (inv. št. 356), bronast, s široko skovano S-zanko. Pr. 2,6 X 2,2 cm (T 3, 8).
23.	Obsenčnik (inv. št. 358), bronast, z S-zanko. Na locnju je majhna bronasta jagoda in obroček. Vel. 3,0 X 2,6 cm (T 3, 9).
26.	Uhan z grozdastim obeskom (inv. št. 357), bronast, lit. Vel. 3,6 X 2,6 cm (T 3, 5).
27. Obsenčni obroček (inv. št. 356), bronast, z S-zanko. Pr. 2,4 X 1,7 cm (T 3, 7).
28. Obsenčni obroček (inv. št. 356), bronast, lit, z S-zanko. Pr. 3,0 X 3,3 cm (T 3, 4).
29.	Obsenčni obroček (inv. št. 356), bronast, lit, poškodovan. Pr. 1,8 X 1,7 cm (T 3, 6).
Grob 209
30.	Luničast uhan (inv. št. 403), bronast, kovan, z geometričnim ornamentom v tremolo vbodu. Vel. 3,5 X 2,4 cm (T 4,1).
31.	Luničast uhan (inv. št. 403), bronast, kovan, z geometričnim ornamentom v tremolo vbodu. Vel. 3,3 X 2,6 cm (T 4, 3).
32.	Luničast uhan (inv. št. 404), bronast, kovan, z rastlinskim motivom izvedenim v tremolo vbodu. Vel. 4,2 X 3,3 cm (T 4, 5).
33.	Luničast uhan (inv. št. 404), bronast, kovan, z rastlinskim motivom izvedenim v tremolo vbodu. Vel. 4,1 X 3,1 cm (T 4, 2).
34.	Obsenčni obroček (inv. št. 405), srebro mešano z bakrom, z S-zanko. Pr. 1,6 X 1,7 cm (T 4, 4).
35.	Fragment obročka (inv. št. 406), zlitina srebra in bakra. Pr. 1,4 X 1,2 cm (T 4, 7).
36.	Fragment večjega obročka (inv. št. 407), srebro mešano z bakrom. Pr. 1,6 X 1,7 cm (T 4, 8).
37.	Obsenčni obroček (inv. št. 408), srebro mešano z bakrom, z zanko in kvačico. Pr. 3,0 X 2,6 cm (T 4,11).
38.	Obroček, narejen iz fragmenta večjega (inv. št. 409), srebro mešano z bakrom. Vel. 1,2 X 0,8 cm (T 4, 9).
39.	Obroček, narejen iz fragmenta večjega (inv. št. 410), srebro mešano z bakrom. Pr. 1,2 X 1,1 cm (T 4, 7).
40.	Obroček iz fragmenta večjega (inv. št. 411), iz bronaste žice. Pr. 2,1 X 1,7 cm (T 4, 6).
Grob 237
41.	Luničast uhan (inv. št. ? ), bronast, kovan, z geometričnim ornamentom v tremolo vbodu. Vel. 3,7 X 2,5 cm (T 5,1).
42.	Dva uhana z grozdastim obeskom (inv. št. ? ), bronasta, lita, lok in grozd posnemata granulacijo. Vel. 3,3 X 2,5 in 3,5 X 2,7 cm (T 5,10,12).
43.	Uhan z grozdastim obeskom, ki ima na eni strani loka še ne popolnoma prevrtano luknjico. Vel. 3,2 X 2,3 cm (T 5,11).
44.	Dva obsenčna obročka, bronasta, z S-zanko, ki je ploščato skovana. Pr. 2,5 X 2,2 cm (T 5, 8, 9).
45.	Obsenčni obroček, bronast, s široko skovano S-zanko. Pr. 2,3 X 2,0 cm (T 5, 6).
46. Obsenčni obroček, bronast, konca sta zaključena s stožci. Pr. 2,8 X 2,7 cm (T 5, 5).
47. Obsenčni obroček, bronast, z zanko na enem koncu. Pr. 3,1 X 2,7 cm (T 5, 3).
48.	Ovratnica, zvita iz štirih bronastih žic, vanjo je vpletena druga tanjša žica, ki je zvita iz dveh tanjših žic. Ima zanko in kvačico, pod katerima je ovita z enojno žico. Pr. 15,9 X 15,8 cm (T 5, 4).
49.	Prstan, bronast, lit, trikotnega preseka, sklenjen, zunanja površina je okrašena z vertikalnimi kanelurami. Pr. 2,3 X 4,0 cm (T 5, 7).
50.	Prstan, bronast, trakast. Na razširjenem prednjem delu je v ovalnem bronastem okovu jagoda iz modrega stekla. Pr. 2,2 cm (T 5, 2).
GEHÄMMERTE LUNULENFÖRMIGE OHRRINGE MIT DEM ORNAMENT »DER BAUM DES LEBENS«
Im Raum des Karantanisch-Köttlacher Kulturkreises erregt die Aufmerksamkeit eine besondere Gruppe von Ohrringen, mit graviertem Ornament »Der Baum des Lebens«, und eine Reihe von Ohrringen mit einzelnen Ornamenten, welche man als die Ableitung aus dem Grundornament definiert. Unser Interesse zieht nicht nur das Ornament als solches an, sondern vor allem die Verbreitung dieser Ohrringe, und die Erkenntnis, dass man eine ausdrucksvolle Entwicklungs- typologische Reihenfolge feststellt, in welcher die Ohrringe aus dem Schloss von Ptuj eine besondere Stelle einnehmen. Eine ausführliche Analyse derartiger Ohrringe, unter der Beachtung der Grabeinheit und der Charakteristik der Grabstätte, gibt uns die Möglichkeit um festzustellen in was für Beziehungen war Ptuj mit den benachbarten slowenischen Regionen, mit der heutigen österreichischen Steiermark, österreichischem Kärnten und Krain. Falls wir für eine der Entwicklungsstufen der typologischen Reihenfolge dieser Ohrring-gruppe, einen zeitlich näher definierten Ausgangspunkt erhalten, dann könnten wir auch für die Gräber mit solchen Ohrringen aus der Grabstätte auf dem Schloss in Ptuj zu gründlicherer Zeitdefinition gelangen.
Hier ist vor allem ein interessantes Grab 209 (T 4, 1—12), in velchem es: 4 Ohrringe gab, von diesen geradezu 3 aus der Gruppe A, u. zw. A 14, A 10 und A 16. Obwohl in diesem Grab der Ohrring A 12 nicht vorkommt, kann man behaupten, auf Grund der Übersichtstabelle in welcher die Entwicklung der A-Gruppe ersichtlich ist, dass auch A-12 in dieselbe Zeit fällt wie die Obenangezählten, dokumentiert mit derselben Grabeinheit. Das beweist auch die Grabeinheit 60 (T 1, 1—6), in welcher noch vier Ohrringe vom Bjelobrdo-Typus mit traubenförmigem Anhängsel Vorkommen, und das Grab 178 (T 3, 1—9), in welchem, ausser drei Ohrringen A 14, auch noch der Bjelobrdo-Typus Ohrring mit dem traubenförmigen Anhängsel und Schläfenringel mit S-Hacken, waren. Auf diese Weise erhielten wir den Horizont der Grabstätte auf dem Schloss in Ptuj. Für ihn sind typisch die Ohrringe der Gruppe A, die Schläfenringel mit S-Hacken, die Ohrringe von Bjelobrdo-Typus mit traubenförmigem Anhängsel und ein eingewundenes Halsband, gefunden im Grabe 104 (T 2, 1—-14), wo sich, ausser zwei Ohrringe A 15, noch zwei Ohrringe von Bjelobrdo-Typus und eine Reihe von Schläfenringeln mit S-Hacken befanden. In einigermassen umgeänderter Zusammenfassung und noch immer in denselben Horizont fallend, sehen wir sie im Grabe 237 (T 5, 1—12), wo, neben dem Ohrringe A 14, noch drei Ohrringe von Bjelobrdo-Typus mit traubenförmigem Anhängsel, sich befanden. Die Definition, dass diese Gräber eigenen Horizont darstellen, wird nicht nur mittels der Grabfunde dokumentiert, d. h. die Ohrringe der Gruppe A, die Ohrringe von Bjelobrdo-Typus mit traubenförigem Anhängsel, die Schläfenringel mit S-Hacken und spiraleingewundenes Halsband, sondern vor allem vermöge der Tatsache, dass in den Gräbern mit den Ohrringen der Gruppe A keine andere Gegenstände Vorkommen, die eine grössere Erweiterung dieses Horizontes zuliessen, und zwar, so nach der Vertikale, als auch nach der Horizontale.

Blagoj Jevremov
STAROSLOVANSKA NEKROPOLA V TURNIŠČU PRI PTUJU
Arheološka lokaliteta leži ob robu diluvialne dravske terase, ki ji sledimo od Ptuja skozi Turnišče vse do roba gričevnatih Haloz. Staroslovanska nekropola je bila odkrita po slučajnih najdbah v letih 1937 in 1940, nakar jo je sekcija za arheologijo' zgodovinskega instituta SAZU v Ljubljani leta 1949 sondirala1 in naslednje leto- nadaljevala raziskovanje.2
Pri ogledu terena leta 1954 je bil najden še en grob, ki je dal spodbudo’ za nadaljnje raziskovanje te nekropole.
Do ponovnega raziskovanja je prišlo' leta 1970, ko> je Pokrajinski muzej Ptuj sondiral ta teren z namenom, da bi ugotovil obseg staroslovanske nekropole. Čeravno je bilo pri tem izkopavanju od 20. 7.—15. 8. 1970 izkopanih 20 sond,3 se obseg nekropole ni ugotovil. Za nas so vsekakor važne sonde v velikosti 4 X 4 m. na pare. št. 408 k. o. Sp. Breg, kjer smo našli tri grobove.
Grobove, tako1 slučajno najdenega iz leta 1954, ki leži v kvadrantu št. 22 plana nekropole,4 kakor te iz leta 1970, smo oštevilčili glede na prejšnje kot grobove št. 34, 35, 36 in 37.
Grob 34
Uničen grob. Našli so samo nekaj človeških in ptičjih kosti ter večji fragment jajčasto ovalnega lončka. Najdene človeške kosti, ki so ležale v globini 120 cm, pripadajo’ ženski osebi, stari 25—30 let. Na mandibuli in prvem vratnem vretencu so ohranjeni sledovi bronaste patine, čeravno bronastih predmetov niso našli.
Fragmentiran lonček, najden v tem grobu, je jajčasto ovalne oblike (Til, 1). Ustje je široko upognjeno navzven in ima navpično odrezan rob. Največja periferija je v zgornji tretjini lončka. Izdelan je iz slabo prečiščene zemlje, kateri je primešana velika množina kremenčevega peska. Je neenakomerno pečen, in to od rjavkasto sive do sivo črne barve. Ornamentiran je s skupino širokih valovnic na ramenu in z vodoravnimi vzporednimi črtami na največji periferiji (ohr. V. 14,9 cm; premer ustja 12,25 cm; pr. naj. per. 14,6 cm).
Od doslej najdenih lončkov v grobovih 8, 9, 10, 14, 15, 16, 19, 22, 29 in 335 je ta fragment najbolj skrbno izdelan.
Grob 35e
Moški skelet. Ležal je na hrbtu v iztegnjeni legi, z glavo obrnjeno' na desno stran in z odprtimi usti. Roki je imel ravno iztegnjeni ob telesu. Dlan leve roke
11 — Ptujski zbornik — IV
161
Tabela I: Turnišče pri Ptuju, grob 35 1 — železo, 2 — kost, 3 — kamen 1—3 = 1/1
je imel pod kolkom. Grobna jama je bila skozi humozno in rjavo ilovnato' plast vkopana v gramoz v globino 110 cm in je trapezoidne oblike. Pri glavi, kjer je širša, je merila 100 cm, pri nogah pa 70 cm. Grob je bil orientiran točno' od zahoda proti vzhodu. Dolžina skeleta je 180 cm. V grobni jami smo opazili položene manjše oblice, ki so bile pogosteje pod skeletom, redkeje pa nad njim. Zanimivo je, da smo ca. 40 cm zahodno od grobne jame in v isti globini našli iz oblic tlakovan prostor v obliki trapeza s stranicami 105, 35 in 85 cm. Oblice
so bile vkopane v mivko in položene na gramoz. Srednji prostor je imel obliko kvadrata in je bil nekoliko dvignjen. Tik ob piščali leve noge, šest cm od kolena navzdol, smo našli železen nož, pod njim fragmentiran koščen glavnik in kresilni kamen (TI, 1, 2, 3).
Železni nož (T. 1,1) (d. 11,9 cm, š. 2,3 cm, d. trna 3,7 cm) je prelomljen in ohranjen v dveh kosih. Rezilo noža je oddeljeno' od trna in zavihano proti vrhu. Na trnu so' sledovi lesenega ročaja in železne zakovice.
Fragmentirani koščeni glavnik ima dve vrsti različno' gostih zobcev. Sredina je okrepljena z dvema letvama polkrožnega preseka, ki sta pritrjeni k jedru s petimi železnimi zakovicami. Sledovi žaganja zobcev so vidni na letvi (d. glavnika 6,7 cm, š. letve 1 cm. TI, 2).
Grob 367
Ženski skelet, vkopan v gramoz tik pod površino zemlje v globini 39 cm. Orientiran je zahod-vzhod z eno stopinj o< odklona proti severu. Zaradi prodnatega terena nismo mogli ugotoviti velikosti grobne jame. Dolžina skeleta je 165 cm. Pokojnica je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi z rokama, sklenjenima na trebuhu. Glavo je imela obrnjeno' na levo lice z odprtimi usti, stopala pa zvita tako, da je imela desno nogo' pod levoi Kot pridatek je imela na desni klavikuli ptičje kosti.
Grob 37
Uničen grob, od katerega smo našli le nekaj kosti, ki so bile razmetane od 30 do 130 cm globoko. Grobna jama je bila dolga 180 in široka 150 cm. Kot pridatek so bile ptičje kosti in fragment dna posode s plastičnim znakom v obliki vpisanega križa (Vel. 3,7 X 5,8 cm. Til, 2).
Način pokopa je še naprej enak, kot je bito ugotovljeno pri prej odkritih grobovih. Grobna jama je bila navadno vkopana v prod skozi humozno' ali tudi skozi humozno in rjavo ilovnato plast, kot je pri grobovih št. 35 in 37, ter je štirioglate oblike.8 Pri grobu št. 35 smo ugotovili trapezoidno' obliko1, ki pa ni osamljena na tej nekropoli,9 enako tudi ne kamnita obloga imenovanega groba.10
Kamnite obloge so znane tudi iz drugih najdišč, tako' iz Brezja nad Zre^ čarni,11 iz Ptujskega gradu,12 Panorame,13 Ljubljane,14 iz grobišča Bled II,15 iz Starega trga,16 iz najdišč na. Koroškem, odkoder omenja H. Dolenz preproste kamnite obloge,17 iz Krungla,18 iz Keszthely-Fenekpuszta,10 iz Dalmacije, kjer so tla bogata s kamni,20 kot tudi iz Češke in Poljske.21
Ugotovljena globina grobov od 37 do 130 cm v primerjavi s prejšnjimi varira2'2 zaradi nekolika višjega terena.
Orientacija skeletov je zahod-vzhod, le da ima grob št. 36 za eno> stopinjo odklona proti severu. Takšni odkloni so znani na tej nekropoli tudi iz prejšnjih izkopavanj.23 V tem grobu je ležal pokojnik na hrbtu kot v grobu št. 35, vendar s to razliko, da roki nista bili iztegnjeni ob telesu, temveč sklenjeni na hrbtu.
Grobni pridatki
Pridatki v omenjenih grobovih so' bore malo' zastopani. Morda so' najštevilnejša okostja ptic zaradi nadaljnjega negovanja običaja, ki je bil pri Slovanih že prej znan.24
Med keramičnimi pridatki sta značilna dva fragmenta, in sicer: večji fragment lončka iz groba št. 34 (TII, 1) in fragment dna posode iz groba 37 (TII, 2). Glede ornamentike večjega fragmenta lahko' rečemo, da je relativno' bogata in sestoji iz valovnic in horizontalnih linij. Po’ razdelitvi keramike grobišča25 bi ta fragment uvrstili v drugo skupino.
Fragment posode iz uničenega groba št. 37, ki ima plastični vpisan križ na dnu, bi lahko- po tem znaku primerjali z znakom na dnu lončka iz groba št. 33.26
Od železnih pridatkov je zastopan nož iz groba št. 35 (TI, 1). Nekateri znanstveniki menijo-, da je bil nož znak svobodnih ljudi, kar hkrati kaže na razslojenost takratne družbe.27 Od koščenih pridatkov je za nas zelo zanimiv glavnik z dvema vrstama različno gostih zobcev iz groba št. 35 (T I, 2). V Sloveniji naj omenim podobne glavnike iz Brezja nad Zrečami,28 iz Roj pri Moravčah,29 z Bleda,30 iz Kranja,31 s Svetih gora v Zasavju32 in iz Rifnika.33
Najbližje našemu najdišču je Brezje nad Zrečami. Tu najdeni glavnik je na podlagi ostalega grobnega inventarja iz groba št. 38 (železni nož, kresilo, pasna spona, prstan, koščena cevčica in ptičje kosti) datiran v 8. stoletje in etnično pripisan Slovanom.34 Glavnik iz Roj pri Moravčah datira Dinklage v 8. stoletje in vidi v njem »tipičnega naslednika nemških merovinških glavnikov«,35 ne glede na antropološko obdelavo', ki kaže, da je lahko bila uporabnica slovanske pripadnosti.36 Ostale glavnike iz omenjenih najdišč datirajo- v 6. in 7. stoletje. Podoben glavnik, kot je iz naše nekropole, so v Sloveniji odkrili še v Novi Cerkvi v grobu št. 2, katerega uvršča Werner v lango-bardsko-panonsko skupino.37
Kot del noše so znani podobni glavniki v Istri iz Celega pri Novem Gradu. B. Marušič datira to grobišče v drugo- polovico- 7. stoletja in ga etnično pripisuje na novo naseljenim, pravno svobodnim Slovanom.38 Glavniki z dvema vrstama različno gostih zobcev so znani tudi zunaj naših meja. Od teh bi omenil samo nekatere, ki so bili najdeni v Köln Müngersdorfu,39 Sizigu40 in Praškem gradu.41 Glavnik iz Köln Müngersdorfa daje Werner v svojo IV. (tj. od 600 do 650), iz Siziga pa v V. (tj. 650 do 700) skupino.42 V primeri s temi je glavnik s Praškega gradu datiran v 10. stoletje.43
Le splošno podani podatki o tovrstnih glavnikih iz vseh naštetih najdišč govore, da njih uporabna razširjenost ni omejena niti časovno- niti krajevno-, čeprav se zelo redko- pojavljajo tudi v staroslovanskih grobiščih v Sloveniji. Kot je razvidno iz obravnavanega gradiva novo odkritih gro-bo-v, je novost naše nekropole le glavnik. Sodeč po navedenih analogijah in neprisotnosti tovrstnih glavnikov na sočasnih in poznejših teritorialno najbližjih staroslovanskih najdbiščih, bi lahko rekli, da je grob št. 35 najstarejši na našem grobišču. Na po-dlagi gradiva iz grobov št. 34, 36 in 37 ostaja datacija nespremenjena, tj. konec
8.	in začetek 9. sto-letja, kot sta celotno- grobišče v Turnišču datirala P. in J. Korošec.44 Ob koncu je treba še omeniti:
a)	da so grobovi št. 34, 35, 36 in 37 odkriti na že znani staroslovanski nekropoli in da so del nje;
b)	da so način pokopavanja kot tudi oblika in globina grobnih jam enaki, ne glede na manjše globinske razlike, ki so nastale le zaradi dvigovanja samega terena;
c)	da sta struktura in način izdelave keramičnih izdelkov ostala slej ko- prej ista;
č) da je novost na nekropoli koščen glavnik, ki je njen naj starejši element.
T. 11.
Tabela II: Turnišče pri Ptuju. 1 — grob 34, 2 — grob 37 vse keramika 1 = 1/2, 2 — 1/1
OPOMBE
1	J. in P. Korošec, Prazgodovinsko in staroslovansko grobišče pri Turnišču v bližini Ptuja. Razprave III, Ljubljana 1953, 181 s. (odslej J. in P. Korošec, Razprave III). — P. Korošec, Grob slovanskega bojevnika na Turnišču pri Ptuju, A V II/l, Ljubljana 1951, 18 s.
2	J. in P. Korošec, Razprave III, 181 s.
3	Marjana Tomanič-Jevremov, Varstvo spomenikov XV, Ljubljana 1972, 171.
4	J. in P. Korošec, Razprave III, glej plan nekropole.
5	J. in P. Korošec, Razprave III, 181 s., v tekstu sl. od 14 do 25; T XIII, sl. 21; T XIV, sl. 22; T XV, sl. 23; T XVI, sl. 25; T XVII, sl. 26; T XVIII, sl. 27; T XIX, sl. 29; T XX, sl. 32; T XXII, sl. 36; T XXIII, sl. 39; T XXIV, sl. 40. — P. Korošec, Grob slovanskega bojevnika na Turnišču pri Ptuju, AVII/1; 1953, 26, sl. 8.
6	Zlata Dolinar-Marija Štefančič, Die anthropologische Bearbeitung der Skelette Nr 1 in Nr 2 aus der Nekropole in Turnišče bei Ptuj, Balcanoslavica 2, Beograd 1974, 89 ss. V tej razpravi je ta grob označen kot grob 1.
7	Ibid., 89 ss., — označen kot grob 2.
8	J. in P. Korošec, Razprave III, 196—198.
9	Ibid. 196.
10	Ibid. 196—198. P. Korošec meni, da so rečne oblice polagali v grobove le slučajno.
11	S. Pahič, Antični in staroslovanski grobovi v Brezju nad Zrečami, Razprave VI, Ljubljana 1969, 22 (odslej — S. Pahič, Razprave VI). — S. Pahič, Staroslovanski grobovi v Brezju nad Zrečami, AV VI/2, Ljubljana 1955, 329 s. — S. Pahič, Staroslovanski grobovi v Brezju pri Zrečah, AV XVIII, Ljubljana 1967, 357.
12	J. Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, Ljubljana 1950, 18—20.
13	P. Korošec, Slovanske najdbe zgodnjega srednjega veka na Panorami v Ptuju, Arheološka poročila, Dela SAZU 3, Ljubljana 1950, 80—81.
14	P. Korošec, Slovanske ostaline na dvorišču SAZU v Ljubljani, AV II/2, Ljubljana 1951, 160 s.
13 J. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu, Ljubljana 1960, 10. — J. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu, Delo SAZU 2, Ljubljana 1950, 15.
16	W. Schmidt Tagespost št. 307, 5. 11. 1911, 12.
17	H. Dolenz, Carinthia I, 1960, 150.
18	W. Modrijan, Schild von Steier 11, 1963, 66 ss.
19	A. Cs. Sós, Das frühmittelalterliche Gräberfeld von Keszthely-Fenekpuszta, Acta Archaeologica academiae scientiarum Hungaricae 13, Budapest 1963, 278, sl. 4—8.
20	J. Beloševič, Diadora 2, 1960—61 (1962), 239, sl. 3. — L. Karaman, Iskopine društva »Bihača« u Mravincima i starohrvatska groblja, Rad JAZU 268, 1940, 2 ss.
21	J. Korošec, Uvod v materialno kulturo zgodnjega srednjega veka, Ljubljana 1952, 81 s., s citati.
22	J. in P. Korošec, Razprave III, 198 s.
23	Ibid. 198 s.
24	Ibid. 228, op. 22.
25	Ibid. 224, 225.
26	J. in P. Korošec, Razprave III, T XXIV, sl. 40.
27	J. Eisner, Rukovet, 242. — J. Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, 1950, 129.
28	S. Pahič, Razprave VI, sl. 18.
29	Karl Dinklage, Frühdeutsche Volkskultur der Ostmark im Spiegel der Bodenfunde von Untersteiermark und Krain, Mitteilungen der Antropologischen Gesellschaft in Wien, Band 71. 1942; TV, 21. — C. Deschmann — F. v. Hochstetter, Prähistorische Ansiedlungen und Begräbnisstätten in Krain, Denkschriften d. math.-natur-wiss. cl. d. Kaiserl. Akd. d. Wiss. XLII, Wien 1878, fig. 11, 32 ss.
30	J. Kastelic, Staroslovanska nekropola na Bledu, Lj. 1960, 27, op. 10.
31	J. Žontar, Zgodovina mesta Kranja. Lj. 1939.
32	D. Vuga, Sveta Gora v Zasavju, rokopis, v tisku.
33	A. Bolta, Inventaria Archeologica, fase. 12, 1969, Y 117. — A. Bolta, Rifnik, arheološki izsledki in problematika, AV. XVIII; Ljubljana 1967, T 7, 1. — Vera Kolšek, Celjski zbornik, 1965; 293, tabla.
34	S. Pahič, Razprave VI., 255—258, sl. 18, T 9, 15—18. — S. Pahič, Staroslovanski grobovi v Brezju pri Zrečah, AV. XVIII; 360, Tl, grob 38.
35	K. Dinklage, 1. c., 20.
36	J. Szombathy, Die Skelette aus den Gräbern von Roje bei Moräutsch, 50, T X.
37	J. Werner, Langobarden, 159, nr. 76, T 67/7, 8.
38	B. Marušič, Zgodnjesrednjeveško grobišče v Čelegi pri Novem gradu v Istri, AV, IX—X/3—4; Ljubljana 1958—1959, 211, Till, 2—4; T IV, 1—3.
39	J. Werner, Münzdatirte austrasische Grabfunde, Germanische Denkmäler der Volkswanderungszeit III, Berlin—Leipzig 1935, T9, 12; T 15, 22.
40	Ibid. T 35, 5.
41	Rudolf Turek, Cechy na üvite déin, Praha 1963, 178, sl. 46.
42	J. Werner, 1. c., 41, 59, 61.
43	R. Turek, 1. c., 178.
44	J. in P. Korošec, Razprave III, 228 s.
DIE ALTSLAWISCHE NEKROPOLE IN TURNIŠČE BEI PTUJ
Nach den zufälligen Funden im Jahre 1937 und 1940, sondierte die Archäologische Sektion des Geschichtsinstitutes SAZU in Ljubljana im Jahre 1949 dieses Terrain, und setzte in folgendem Jahre mit den Forschungsarbeiten fort. Im Jahre 1954 wurde zufälligerweise noch ein Grab entdeckt. Abermals fing das Regionalmuseum an diese Nekropole im Jahre 1970 zu erforschen, wenn noch drei Gräber entdeckt wurden. Die neuen Gräber wurden benummert als Gräber 34, 35, 36 und 37. Das 34 wurde zerstört, von den Zugaben aber sind nur die Vogelknochen und ein Fragment eirunden Topf-, chens erhalten. (T II, 1). Auf der Mandibula (Kinnbacken) und auf dem ersten Halswirbel waren starke Spuren von Patina zu sehen, jedoch kennt man keine bronzene Gegenstände aus diesem Grabe. Im Grabe 35 wurde ein Mann begraben. Das Grab war von trapezoider Form. In diesem Grabe wurden ein eisernes Messer (T I, 1), fragmentiertes Beinkamm (T I, 2) und ein Feuerstein (T I, 3) gefunden.
Das Grab 36 gehörte einer Frauensperson. Als Zugabe wurden nur Vogelknochen gefunden. Das 37 wurde zerstört. In ihm wurden nur Vogelknochen und ein Fragment des Gefässes mit plastischem Zeichen in der Form eines eingezeichneten Kreuzes entdeckt.
Das entdeckte Kamm im Grabe 35 ist nicht nur eine Neuheit, sondern auch das älteste Element in der Nekropole. Die übrigen Gräber waren Ende des 8. Jh. und Anfang des 9. Jh. datiert, so wie die gesamte Grabstätte von P. und J. Korošec datiert wurde.

Peter Klasinc
MEŠČANSKI SPITAL V PTUJU
V	13. in 14. stoletju so se v zahodni Evropi, zlasti v Italiji, Franciji in Nemčiji, ob samostanskih naselbinah starih redov cistercijancev in benediktincev razvile tudi posebne ustanove, ki jih zgodovinski viri imenujejo* »hospitalia« — »hospitalia pauperum et infirmorum« — spitali za siromake in bolnike. V te spitale so brezplačno* sprejemali potujoče siromašne ljudi, osirotele in osiromašene tistega kraja, pa tudi bolehne osebe, ki so bile brez premoženja in kakorkoli prepuščene same sebi. Samostanski spitali predstavljajo* v visokem srednjem veku nekakšno karitativno* zdravstveno ustanovo z brezplačno* oskrbo* bolnikov in siromakov vseh stanov.
Skoraj v istem času so se poleg teh špitalov v nemško govorečih deželah razvili tudi Spitali, ki so* jih v iste namene ustanavljale razne bratovščine in združenja z namenom, da bi služile revežem in bolnikom »ad serviendum pauperibus et infirmis«.
Posebne špitale, ki so v svojem bistvu predstavljali stalne bolnišnice, so v 13. stoletju in že prej ustanavljali viteški redovi. V tem udejstvovanju je prednjačil nemški viteški red »domus S. Mariae Theutonicorum in Ierusalem«, ki je v času križarskih vojn nastal v Jeruzalemu in je imel prvotno* nalogo* oskrbo» vanja ranjencev in bolnikov v Sveti deželi. Po statutu nemškega viteškega reda je vsaka njihova redovna naselbina, imenovana komenda, morala ustanoviti tudi poseben spital »propter commodum infirmorum et pauperum« v korist bolnih in siromašnih.
Z razvojem meščanstva in z gospodarskim razcvetom mest se med mestnimi obrtniki in trgovci poj*avlja tudi stanovska solidarnost novega meščanskega razreda. Tedaj začno skrb za ubo*ge, revne in bolehne prevzemati tudi avtonomna mesta in meščanske občine. Seveda se omejujejo* samo* na stare*, obubožane in bolehne, dela nezmožne meščane lastnega mesta.
V	začetku novega veka je bila v Evropi med meščanstvom že tako* razvita socialna humanitarna miselnost, da skoraj ni večjega mesta, ki bi v tem času ne imelo svoje ubožne ustanove. V latinsko pisanih tekstih 13. in 14. stoletja imajo te ustanove imena »domus Sancti Spiritus nostrae civitatis« ■— dom sv. Duha našega mesta ali »hospitale nostrae civitatis« — špital našega mesta. Pozneje se uveljavi naziv meščanski špital (»Bürgerspital«, »Bürgerhospital«, »Bürgerstift«).
SPLOŠNI ORIS MEŠČANSKIH ŠPITALOV
Najvišjo, vodilno in nadzorno oblast nad špitalom predstavlja mestni svet ali mestna skupnost. Toi svojo oblast opravlja po posebnem odboru ali članu mestnega sveta z nazivom špitalski oskrbnik (Spdtalspfleger). Dejanska uprava in vodstvo špitalskega zavoda sta v rokah špitalskega mojstra (Spitalmeister), ki pod nadzorstvom oskrbnika in mestnega sveta vodi spital in upravlja njegovo premoženje. V manjših špitalskih ustanovah se zadnja dva organa združita v enega, navadno' z nazivom »Spitalmeister«.
Mestni svet
Mestni svet ali zbor mestne skupnosti lahko neposredno^ posega v upravo meščanskega spitala. V pravnih poslih mestni svet sam nastopa v imenu spitala, za katerega sklepa razne pogodbe, posebno v prometu s nepremičninami. V prvi vrsti vpliva mestni svet na celotno življenje spitala s tem, da mu izda statut in notranji hišni red, s katerim v podrobnosti ureja življenje špitalskih oskrbovancev. Splošno nadzorstvo nad upravo1 premoženja je mestni svet izvajal z občasno' inventarizacijo (popisom) špitalskih nepremičnin in špitalskega premor ženja, zlasti z vsakoletnim obračunom (sklepnim računom), ki ga je mestnemu svetu predlagal špitalski oskrbnik ali špitalski mojster.
Pomembna je vloga mestnega sveta zlasti v pogostnih sporih in pravdah, ki so nastajale v zvezi s špitalskim premoženjem. Mestni svet je za vse zadeve meščanskega špitala zadnja in najvišja sodna instanca.
Oskrbnik
Špitalski oskrbnik spada v vrsto mestnih uradnikov in ga vsako leto' izvoli mestni svet iz vrst uglednih meščanov ah iz samega mestnega sveta. Njegova služba je častna in neplačana. Svojo življenjsko1 eksistenco si oskrbnik zagotavlja z opravljanjem svojega meščanskega poklica kot ugleden obrtnik ali bogat trgovec.
V manjših špitahh je težko ločiti položaj špitalskega oskrbnika od položaja špitalskega mojstra. Večinoma soi bile funkcije in delovne naloge obeh združene v eni osebi, ki ima naziv oskrbnik (Pfleger, procurator) ali mojster (Spitalmeister). Vedno je za špitalskega oskrbnika značilno, da ni v nobeni zvezi in odvisnosti od špitalske ustanove, da vodi vse posle špitala brezplačno1, da pripada mestnemu svetu in je od njega neposredno1 odvisen ter da opravlja svoje delo praviloma samo eno1 leto. Pogosto je opravljal dolžnost špitalskega oskrbnika skozi daljšo dobo isti ugleden in imovit meščan, ki se je v svojem delu s svojo poštenostjo, z nesebičnim delom in s skrbjo' za reveže in bolnike posebej izkazal.
Delovno območje oskrbnika je imelo' različne razsežnosti. V velikih in dobro organiziranih špitahh je predstavljal bolj nadzorno oblast, v manjših je imel tudi neposredno skrb za upravo premoženja špitala, za vzdrževanje špitalskih stavb, nepremičnin in stalnih denarnih dohodkov, volil, darov in drugih virov. Vodil je zatorej pregled nad tekočimi dohodki in izdatki. V imenu špitala je sklepal pogodbe; v važnejših odločitvah pa je odločal samo v sporazumu z mestnim svetom.
Neposredna uprava spitala je bila v rokah špitalskega mojstra. Ta je bil tesno povezan s špitalom samim, saj je v špitalu stanoval in opravljal svoje delo kot stalno službo', za katero je poleg stanovanja in boljše prehrane prejemal tudi denarno odškodnino'.
Delovne naloge špitalskega mojstra so* bile glede na organizacijo in velikost špitala različne. V večini primerov je prevzel nalogo' špitalskega oskrbnika, če ta od mestnega sveta ni bil postavljen. Navadno' je za špitalskega mojstra značilno, da je neposredni stalni upravnik in vodja celotne špitalske ustanove. Posebej je špitalskemu mojstru naložena naloga, da vodi celotno gospodarstvo', zlasti na špitalskih posestvih in vinogradih, in da skrbno' opravlja vse tekoče denarne in gospodarske zadeve špitala. V špitalu samem je bil torej mojster neposredna najvišja oblast. Skrbel je za točno izvajanje hišnega reda in bil predstojnik v špitalu zaposlenega osebja. Vse njegovo delo je bilo pod nadzorstvom mestnega sveta; temu je poročal o svojem delu in predlagal gospodarske obračune. Služba špitalskega mojstra je bila v organizacijski strukturi špitalskih ustanov sicer naj nižja, vendar za nemoteno in uspešno delovanje špitala pomembna.
Delovne funkcije so vodile od špitalskega mojstra in špitalskega oskrbnika do mestnega sveta, ki je bil dejanski gospodar in naj višji nosilec odgovornosti in poslanstva špitalske ustanove kot take.
ŽIVLJENJE V ŠPITALU
S	sprejemom v špitalsko ustanovo se je meščan oskrbovanec podredil hišnemu redu ustanove. S hišnim redom je bilo v podrobnosti uravnano življenje oskrbo^ vancev. Na prvem mestu je hišni red zahteval od stanovalcev dostojno' in lepo obnašanje ter poslušnost doi špitalske oblasti. Sledila so podrobna določila glede prehrane in zaposlitve, glede sodelovanja pri bogoslužju in opravilih v špitalski kapeli. Teh se je moral vsak zdrav oskrbovanec obveznoi udeleževati. Vsakodnevne ure molitve za dobrotnike špitala in za umrle špitalske oskrbovance ter redno* obiskovanje maše in sprejemanje zakramentov je spadalo med stroge obveznosti po določilih hišnega reda. Prestopke proti hišnemu redu so kaznovali s posebnimi kaznimi, ob zelo hudih kršitvah hišnega reda pa z začasnim odvzemom oskrbe v špitalu. Nepokorščino v verskih in moralnih zadevah je kaznoval špitalski duhovnik. Najhujši prestopki, zlasti moralnega značaja, so* bili kaznovani z izključitvijo iz zavoda. Vsi oskrbovanci so' bili dolžni opravljati določena dela po svojih sposobnostih. Na upravljanje in vodenje špitala seveda niso* imeli nobenega vpliva.
Načrtno nadzorstvo nad življenjem in delom siromašnih in bolnikov v špitalu je onemogočilo, da bi prišlo do notranjega razkroja in propada špitalskih ustanov. Zato so* špitali skozi stoletja uspešno opravljali svojo humanitarno poslanstvo v okviru tedanjega družbenega reda.
Zaradi tesne povezave med meščanskimi špitali in življenjem avtonomnih mest ter delom in aktivnostjo njihovih uprav so se meščanski špitali v posameznih stoletjih različno razvijali ali propadali, kakor se je uspešno' razvijalo ali propadalo mesto, ki je bilo njihov ustanovitelj.
Spital v ptuju
V	Ptuju, ki je bil ob zatonu srednjega veka pomembno' središče z močno-razvito mednarodno- trgovino' na velike razdalje na poti med severno Italijo in Ogrska, so meščani z razvitim socialnim čutom že v začetku 14. stoletja zahtevali ustanovitev spitala. Mesto Ptuj je namreč že v začetku 14. stoletja razvijalo živahno trgovino, zlasti z vinom, in se počasi oblikovalo' kot pravo avtonomno srednjeveško mesto. Poleg tega je imel Ptuj v gospodih Ptujskih, ki so upravljali fevdno posest salzburške nadškofije in bili sami bogati fevdni gospodje, močne pospeševalce svojega razvoja. Tako- so- po vzoru štajerskih in južno-nemških mest gospodje Ptujski leta 1315 ustanovili v Ptuju MEŠČANSKI ŠPITAL o-b cerkvici Vseh svetnikov pri velikem mostu čez Dravo' in ga materialno oskrbeli, da je mogel nemoteno- delovati. Ta ustanova je dolga stoletja negovala spomin na go-spode Ptujske, svoje dobrotnike in ustanovitelje.
Ptujski meščanski spital je značilna srednjeveška so-ci-alna ustanova, ki daje mirno zavetje in popolno oskrbo revnim in ostarelim. Spital torej ni bolnica v današnjem pomenu besede, marveč je opravljal naloge današnjih domov za onemogle.
V	statutu mesta Ptuja iz leta 1376 je v 91. členu, ki govori o pekih in o> pripravi kruha, naslednji citat: »Wan aber die pekhen daz selb prot zu clain pachen, so schol der richter und die darzu gesatzt sind daz selb prot aufheben und schullen es den armen leuten in daz spittal senden.« To- pomeni v svobodnem prevodu: »Če pečejo peki premajhen kruh, ga naj sodnik in za to določeni zasežejo in pošljejo revežem v zavetišče.« — To- je tudi prva omemba ptujskega spitala v ohranjenih zgodovinskih virih.
Stavba meščanskega špitala v Ptuju je prostorna enonadstropna hiša, kateri je bila priključena majhna cerkvica, posvečena sv. Duhu. Poprečno je bilo v špitalu prostora za 12 oskrbovancev, praviloma za šest žensk in šest moških.
Gospodje Ptujski so naklonili špitalu za vzdrževanje stalne dohodke iz svojih zemljišč in vinogradov. Dodelili so- mu tudi nekaj kmečkih podložnikov z dajatvami v vaseh o-kro-g Ptuja. Med posebne dohodke špitala lahko- štejemo volila in darove iz zapuščin in raznih oporok ptujskih meščanov.
Iz listin, ki jih v originalu ali posnetkih hrani Zgodovinski arhiv v Ptuju, je razvidno, da so ptujski meščani že v 15. stoletju in tudi po-zneje v oporokah često zapuščali meščanskemu špitalu razna volila. Leta 1438 je Konrad Pesničar določil v oporoki, da morajo njegovi dediči plačati vsak dan 32 pfenigov (de-naričev) za uboge in bolehne v špitalu v Ptuju.
Leta 1447 določi Uršula Drucker, vdc-va po Lenartu, 8 funtov za špital v Ptuju; deset let pozneje zapusti ptujski meščan Krištof Narr špitalu za priboljšek pri hrani oskrbovancev 5 goldinarjev. Tudi iz darovnic in zapuščin v 16. in 17. stoletju je razvidno, da so se meščani mesta Ptuja vedno radi spominjali svo-jih siromašnih someščanov v meščanskem špitalu v Ptuju.
Poleg tega volijo- meščani špitalu tudi razne manjše ali večje nepremičnine (njive, travnike, vinograde itd.) v neposredni okolici Ptuja.
Stalne dohodke je imel špital od svoje pristave in mlina, zlasti pa še od svojih kmečkih podložnikov na Bregu, Hajdini, v Skorbi in Hajdošah, za katere imamo iz leta 1542 ohranjene podrobne podatke v t. i. imenjskih cenitvah. Te cenitve sta podpisala in potrdila špitalski mojster Jurij Zynkh in ptujski meščan Hanns Stirmbinkl. V Skorbi je bilo 10 celih kmetij s poprečno po- 8 o-rali orne zemlje. Vse kmetije so imele 17 vo-lo-v, 23 krav, 8 konj in 31 svinj. Hajdoše
Slika 1: Stavba nekdanjega meščanskega spitala v Ptuju
imajo samo' eno* naseljeno' in dve pusti kmetiji, Hajdina dve celi kmetiji, Breg pred Ptujem tri kmetije. V celoti je imel spital v tem okolišu 20 kmetij, od teh dve nenaseljeni. Naseljene kmetije so> imele 125 oralov orne zemlje, 39 volov, 42 krav, 11 konj in 50 svinj ter so> dajale špitalu letno kar lepe dohodke v živilih in denarju. Zemlja je bila ocenjena skupno na 220 gold., živina pa celo na 300 gold., kar je sredi 16. stoletja pomenilo že veliko premoženje, saj je bila živina v popisu iz leta 1542 ocenjena: vol 3 do 4 gold., krava 2 gold., konj za poljska dela 3 gold.
S podelitvijo podložniških kmetij in posameznih njiv, travnikov, vinogradov, gozdov ter ostalih denarnih dohodkov je bila zagotovljena popolna oskrba (stanovanje, hrana, obleka itd.) za 12 oskrbovancev, seveda samo' v primeru, če so podeljene nepremičnine skrbno upravljali in njihove dohodke uporabljali samo za špitalske oskrbovance. Iz raznih ohranjenih poročil je razvidno, da že v starejšem obdobju ni bilo tako. Marsikaj so skozi stoletja odtujili in si prilastili neodgovorni O'Skrbniki. Največ krivde za slabo gospodarjenje pa je nosil mestni svet in mestna uprava sama. Ta namreč ob pogostnih denarnih stiskah ni ločila med mestnim in špitalskim premoženjem in je oboje neodgovorno' zapravljala.
V mestnem zapisniku iz leta 1657 beremo izjavo mestnega sodnika Kobala, da si je bilo mesto prisvojilo od špitalskega denarja 84 goldinarjev. Zato je on kot mestni sodnik predlagal, da se ta denar vrne v špitalsko' blagajno. Soglasno so mestni svetovalci potrdili to odločitev. Iz tega je slutiti, kako slabo je bilo* gospodarjenje s špitalskim premoženjem.
Podobno' so delali tudi z nepremičninami spitala in jih prav poceni prodajali, denar pa neodgovorno trošili za kritje davčnih zaostankov mesta. Leta 1686
je želel grof Leslie, takratni gospodar gradu in gospoščine Ptujski grad, kupiti špitalsko- pristavo- za gradom. Magistrat je tedaj res branil interese spitala in prodajo vezal na pristanek deželnih oblasti v Gradcu. To- dovoljenje si je grof seveda z lahkoto- pridobil in postal leta 1687 lastnik celotne pristave z vzpetino o-nkraj gradu (današnja Pano-rama). Leta 1697 so se meščani sami zavzeli za spital: »Naša želja je,« pišejo magistratu, »da bi že enkrat uredili zavoženo-go-spo-darstvo spitala in ga rešili velikih dolgov, ki ga tlačijo. Tako bi lahko dali oskrbovancem primerno- hrano- in obleko-; mline in vinograde bi popravili, na pristavi pa bi redili več živine.«
Po- zapisniku, ki so- ga podpisali mestni sodnik Jurij Pfanzelter in trije mestni svetovalci, je imel leta 1728 špital dva vinograda v Mestnem vrhu in dve veliki njivi ter tri travnike v neposredni bližini mesta.
Velika njivo s travnikom, hišo in kletjo ob grajski pristavi so- leta 1759 prodali za 600 goldinarjev Johanu Areckerju, proviantnemu mojstru vo-jaškega invalidskega zavoda v Ptuju. Arecker je na tem zemljišču zasadil murve in tako začel gojiti sviloprejke v Ptuju.
Meščanski špital v Ptuju je imeli sredi 18. stoletja še vedn-o- svojo zemljiško-posest (imenje) z 28 podložniki (10 v Skorbi, 2 na Hajdini, 6 v Hajdošah, 3 v Gerečji vasi in 7 na Bregu). V Skorbi je bil špital lastnik mlina, ki ga je vo>-jaška invalidska uprava leta 1757 prodala ptujskemu poštnemu mojstru Jo-hannu Geßnerju. Sredi 17. stoletja je postal špital go-minski lastnik vinograda v Majskem vrhu v Halozah, za katerega je skoraj sto- let plačevala deželne davke plemiška rodbina Sauer z Boria. Nekaj dohodkov je imel špital v samem mestu Ptuju, kjer je od 51 hiš pobiral p-ose-ben davek — überzins imenovan.
Zapletena premoženjsko-pravno vprašanje o- solastništvu meščanskega spitala pri velikem mestnem gozdu (Stadtwald) na desnem bregu Drave je skozi poldrugo stoletje vznemirjalo- duho-ve in povzročalo neštete spo-re in pravde. Šele leta 1789 je vladna komisija razsodila, da je meščanski špital lastnik ene tretjine mestnega gozda, iz katerega ima vsako leto- pravico- dobiti tretjino- za posek določenega lesa. Kako- je špital postal lastnik tretjine mestnega gozda, ni povsem jasno-. Znano pa je, da je magistrat že leta 1659 del gozda prodal meščanskemu špitalu. To se je zgodilo verjetno- v zvezi z oporoko- vdove Maruše Bo-dkovič, ki je leta 1632 z oporoko volila špitalu 2000 goldinarjev. To veliko- vsoto- je mestni magistrat porabil za kritje mestnih do-lgo-v, zato- je s posebno- pogodbo-3. januarja 1659 odstopil špitalu tretjino- mestnega gozda.
Ko je leta 1728 na pobudo- cesarja Karla VI. prevzela nadzorstvo nad ustanovami svetnega ali verskega značaja posebna vladna ko-misija v Gradcu, je tudi ptujski meščanski špital obiskal poseben komisar (Peter Lorenz von Aposteln). Ta je skrbno preiskal razmere v špitalu in njegovo- premoženjsko stanje. Tedaj je špital dobil p-odro-ben hišni red za oskrbovance, načeli pa so- tudi vprašanje, kako urediti in ozdraviti gospodarstvo špitala. V letih 1739 do- 1742 so- posebne komisije raziskovale vprašanje spornega mestnega gozda. Priznale so- špitalu solastništvo- v njem in ugo-to-vile njegovo p-orazno- stanje, saj je v njem sekal vsakdo- po mili volji, tako- da je raslo- v glavnem samo- še grmičevje in mlado-drevje, neprimerno- za posek in kurjavo.
Iz poročila je za leto 1742 razvidno- naslednje: »Obžalovati je, da je go-zd, last mesta Ptuja, nekdaj tako lep in poln velikih dreves, sedaj po-polnoma opuščen. Temu stanju je kriva kazni vredna malomarnost magistrata. Zato- je odslej, dokler drevje ne zraste, prepovedano- vsako sekanje lesa v tem gozdu.« Seveda je bila ta prepoved samo- na papirju in se zanjo- ni nihče brigal. Kako
so dejansko brezbrižno- uničevali ta gozd, kaže po-ročilo iz leta 1743. »Za preskrbo- vojaških čet na pohodih skozi Ptuj so letno- posekali nad 200 sežnjev lesa. Mestni sodnik je prejemal letno 12 sežnjev, gradbeni mojster tudi 12, gradbeni po-dmojster in vodja mestne straže poi 6 sežnjev, štirje mestni muziki (glasbeniki) po 8, prav toliko pa tudi nadzornik mestnih vrat. Koliko- je bilo porabljenega lesa za kurivo v mestni hiši in v stražarnicah, ni znano. Tudi meščani in kmetje so pogosto- brez dovoljenja sekali v gozdu za svoje- potrebe. Zato ni čudno, da je gozd popolnoma izro-pan in uničen.«
V istem času je bilo- na ukaz cesarice Marije Terezije določeno, da se iz tega gozda letno daje 100 sežnjev za potrebe meščanskega špitala in 12 sežnjev za špitalskega mojstra.
Velike spremembe je doživel meščanski spital v Ptuju sredi 18. stoletja, ko je prevzela vrhovno- oblast nad mesto-m vojaška invalidska uprava. Zaradi nesmotrnega in zapravljivega gospodarstva s špitalskimi nepremičninami in zaradi vedno večjih dolgov je vojaška invalidska uprava dobila pristanek deželnih oblasti, da nepremičnine razproda, denar pa koristno naloži kot glavnico za namene špitala.
Tako- so po letu 1756 prodali grotu Gaißrucku, gospodarju Turnišča, za 7000 goldinarjev vinograd v Majskem vrhu in podložniško posest blizu Turnišča, ostalim interesentom pa druge nepremičnine.
Obdržali so samoi špitalu pripadajoči del mestnega gozda, ki naj oskrbuje špital s kurivom. Tudi v vzdrževanju oskrbovancev so od leta 1756 nastopile pomembne spremembe. Da bi zmanjšali vzdrževalne stroške, so že okoli leta 1730 znižali število oskrbovancev od dvanajst na devet. Od leta 1768 so oskrbovanci imeli v špitalu samo stanovanje, namesto prehrane so- dobivali po- poldrugi krajcar na dan v gotovini. Takšna oskrba je bila v veljavi še v prvi polovici 19. stoletja. S tem je sicer uspelo znatno« zmanjšati izdatke meščanskega špitala, ki je bil odslej navezan v glavnem na obresti od naloženega kapitala v o-bliki raznih obveznic in deželnih posojil. Seveda se oskrbovanci s skromnim denarnim prispevko-m niso mogli primerno preživljati. Ostalo jim je beračenje po mestu in njegovi okolici ter klavmoi životarjenje.
Ko je cesar Jožef II. v avgustu leta 1787 razpustil tudi ptujski meščanski špital in je bila na javni licitaciji prodana prostorna špitalska stavba s cerkvico ter spremenjena v skladišče, so se že naslednje leto- zbudili ptujski meščani in zaprosili za obnovitev špitala. Cesar jim je leta 1788 ugodil, toda špital sedaj ni imel več svoje starodavne hiše. Kupili soi sicer drugo- stavbo, ki pa ni bila primerna. Zato so meščani pod vodstvom ptujskega veletrgovca Stiegelerja kot upravitelja začeli dolgotrajno pravdo za pridobitev nekdanje špitalske stavbe. Meščanstvo se je obvezalo, da bo- 12 oskrbovancem dajalo- poleg stanovanja še po dva krajcarja oskrbnine na dan. Obenem pa je izjavilo, da namerava v stari špitalski hiši opremiti 12 postelj za bolno- služinčad in za siromašne obrtnike in njihove vajence.
Skoraj 20 le-t se je trgovec Tadej Stie-geler v imenu svo-jih someščanov boril, da bi za špital zo-pet pridobil pro-dano staro špitalsko stavbo-, ki jo je bil prav poceni kupil njegov trgovski tovariš Arko-. Zadeva je prišla celo do- samega cesarja Franca. Ta je julija 1804 s posebnim dvornim odlokom razsodil v go-rnji zadevi, kakor sledi:
1. Neustrezno- prodajo stavbe je treba preklicati in razglasiti za neveljavno-. Trgovec Arko- naj svoje pravice iz prodaje in nakupa špitalske stavbe uveljavlja v zasebni tožbi.
2. Kupljeno hišo, ki po svoji legi in prostornosti ne ustreza zahtevam špitala, je prodati. Morebitno' razliko' med prodajno in kupno ceno> nosi j o- tisti, ki so-zakrivili nakup te neprimerne hiše.
Glede špitala, njegove uprave in smotrne uporabe stavbe ter premoženja daje cesarski odlok podrobna določila. Odobrena je postavitev 15 bolniških postelj, kakor je bil predlagal Stiegeler. V upravi novega špitala ima glavno' beseda ptujski župnik (dekan). Ta je skupaj z dvema od someščanov svobodno-izvoljenima in zaupanja vrednima možema odločal o vseh zadevah, ki se tičejo špitala. Brez vednosti in soglasja mestnega župnika ni smel niti magistrat glede špitala ničesar ukreniti; oba člana špitalskega odbora je bilo treba vsake tri leta ponovno' izvoliti.
Bolne obrtniške pomočnike in vajence ter služinčad morajo v špitalu vzdrževati obrtniška združenja ali pa gospodarji ostarelih in obolelih hlapcev in dekel.
Vprašanje prodaje nove špitalske hiše in pridobitev stare ter njene ureditve je trajalo še nekaj let. Šele leta 1807 je cesar ob svojem obisku v Ptuju imenoval Tadeja Stiegele-rja za vrhovnega upravitelja (oskrbnika) špitala v Ptuju. Le-ta je dosegel, da je začel špital znova uspešno delovati kot zavetišče za ostarele in ubožne meščane in kot skromna bolnica za člane obrtniških združenj (Innungspital).
Kljub viharnim vojnim letom in francoski okupaciji so' premožni ptujski meščani v naslednjih letih s številnimi denarnimi volili močno okrepili denarni sklad meščanskega špitala. Ta se je v naslednjih desetletjih uspešno' razvijal in predstavljal za Ptuj pomembno- socialnozdravstveno ustanovo-.
Meščanski špital in špital cehovskih združenj (Innungspital) sta opravljala funkcijo- oskrbovanja in zdravljenja ptujskih meščanov v stari, a prostorni špitalski hiši. Vendar dolgo ni bilo tako-. Leta 1872 so- predstavniki še obstoječih cehovskih združenj sklenili z občino' pogodbo, s katero- so vse premoženje te male bolnice (Innungspital) v znesku 2907 goldinarjev izročili občini. Le-ta je ta denar kot soudeleženka naklonila za zidanje nove splošne deželne bolnice v Ptuju. Podpisniki te pogodbe, njihovi pomočniki, delavci in vajenci so- imeli ob zelo' nizkih prispevkih pravico' do zdravljenja in oskrbovanja v novi splošni deželni bolnici. Leta 1874 je bila bolnica zgrajena in je takoj prevzela svoje humanitarno poslanstvo. Za Ptuj in njegovo širšo- okolico- je pomenila nova bolnica veliko pridobitev.
Meščanski špital je kot zavetišče za siromašne meščane v svoji skromni obliki životaril še skoraj do konca 19. stoletja.
Spričo spremenjenih političnih in gospodarskih razmer je bil v tej obliki zastarel. Njegovo poslanstvo socialne in zdravstvene zaščite pomoči najbolj potrebnih so prevzele javne ustanove nove moderne družbe.
LITERATURA IN VIRI
Wichner P. J. — Beiträge zu einer Geschichte des Heilwesens ... Mittheilungen des Historischen Vereines für Steiermark, 1885.
Reicke S. — Das Deutsche Spital und seine Rechte im Mittelalter. Kirchenrechtliche Abhandlungen (113 in 114). Stuttgart 1932.
Žontar J. — Zgodovina mesta Kranja. Ljubljana 1939.
Gradivo za ta prispevek sem črpal iz naslednjih arhivskih virov v Zgodovinskem arhivu v Ptuju:
Arhiv mesta Ptuja — posnetki originalnih listin iz 15. in 16. stoletja iz arhivov na Dunaju in v Gradcu.
Simon Povoden — Bürgerliches Lesebuch 11/1825.
Im hohen Mittelalter entstanden im Westeuropa besondere Gründungen für unentgeltliche Besorgung von armen und kranken Leuten aus den niedrigeren Gesellschaftsschichten, Diese Gründungen, Spitäle genannt (hospitalia), wurden von Klöstern und verschiedenen Religionsvereinigungen gegründet.
Mit der Entwicklung vom Bürgertum und mit dem wirtschaftlichen Aufblühen von Städten, entwickelten sich in den Städten ähnliche humanitäre Gründungen, bestimmt für arm und alt gewordene und kranke Bürger. Die Gründer dieser Spitäle waren die Lehensträger als Stadtherren oder die Gemeinschaften der Bürger (com-munitas civium, Gemeinde) als die höchsten Vertreter autonomer Städten. Darum kam, vom Anfang des neuen Zeitalters, für diese Gründung die Bennennung »Bürgerspital«.
Die höchste Aufsichtsbehörde über Spitäle und ihr Vermögen war der Stadtrat, als der höchste Verwaltungsorgan der autonomen Städte. Der Stadtrat ernennt die Spitalverwaltung' und organisiert das innere Spitalleben und jenes seiner Schutzbefohlenen. Im Namen der Stadt leitet und verwaltet das Spital der Spitalverwalter oder Spitalmeister.
Im Jahre 1315 gründeten die Herren von Ptuj das Bürgerspital. Mittels Verleihung der unbeweglichen Güter und anderer Vermächtnisse, ermöglichten sie ihm die Existenz und erfolgreiche Tätigkeit.
Im neuen Zeitalter wird das Spital in Ptuj immer mehr eine ausdrückliche Gründung der Stadt Ptuj und derer Bürger, die es reichlich mit Geschenken und Vermächtnissen im Geld und unbeweglichen Gütern unterstüzten. Wegen wirtschaftlichen Verfalls der Stadt und wegen sorgloser Verwaltung des Stadt- u. Spitalvermögens im 17. und 18. Jh., siecht, verfällt und durchlebte kritische Perioden auch das Bürgerspital in Ptuj.
Nach dem Jahre 1756 verlor das Spital fast alle unbewegliche Güter und damit auch deren Einkommen. Der Gelderlös von ihrem Verkauf wird in den Staatsobligationen angelegt. Gelegentlich der Reformen des Kaisers Joseph II. wurde das Spital aufgehoben und sein Gebäude samt Kirche verkauft. Nach zwanzig Jahren wurde das Spital, dank der beharrlichen Bestrebung der Bürger von Ptuj und ihres Vertreters Tadeus Stiegeler, im ehemaligen Spitalgebäude wiederaufgenommen, und sogar erweitert mit einem bescheidenen Innungsspital für die Mitglieder der Innung.
Nach der Einführung des zeitgemässen Sanitätswesens, und nach der Errichtung des neuen Krankenhauses in Ptuj 1874, vegetierte das Bürgerspital in der Eigenschaft eines bescheidenen Asyls für die dürftige Bürger fast noch bis Ende des 19. Jh.
12 — Ptujski zbornik — IV
177



'
FEVDALNA ARHITEKTURA NA OZEMLJU PTUJSKE OBČINE
Ker sem v uvodnem delu sestavka o- fevdalni arhitekturi na ormoškem območju (Ormoški zbornik, Maribor 1973) že govoril o splošnih političnih, upravnih in gospodarskih razmerah, ki so' vplivale na nastanek in razvoj fevdalne arhitekture v ptujsko^ormoškem Podravju, tega v tem članku ne bom še enkrat ponavljal. PO' pregonu Madžarov okoli leta 970 in po ustanovitvi podravske mejne grofije je sedanje ptujsko občinsko' ozemlje pripadlo* dvema velikima zemljiškima gospodoma, salzburški nadškofiji in mejnemu grofu, poznejšemu deželnemu knezu. Meja med obema posestma je potekala po* robu dravske terase od Loke čez Hajdino do sotočja Dravinje in Drave, vzhodni del občinskega ozemlja pa je bil do o-koli leta 1100, 1160 in 1200 še madžarski (vzhodno' črte Donačka gora—Jelovec in Vildon—Dravinja do izliva — Dornava—Vitomarci). Podravski mejni grofje, katerih prvi Rahvin se omenja leta 985, so* bili verjetno najprej iz rodu Aribonov, okoli 1050 so jim sledili Spanheimi, 1147 Traungavi in 1192 Babenberžani. Mejna grofija kot upravna enota je leta 1147 prenehala obstajati, saj se je združila z mejnimi grofijami ob srednji in gornji Muri v mejno grofijo', od leta 1180 vojvodino- Štajersko. Mejni grofje so- imeli na svoji zemlji služnike, od katerih se omenjajo: leta 1147 Draneki, Hajdinski, Limbuški, Mariborski in Trixenski, leta 1164, Trixenski, Draneki, Polskavski, Griinberški, Hompoški, Hajdinski in Črešnjevski ter leta 1185 Pesniški. Oba glavna fevdalna gospodarja ptujskega ozemlja s sedežema na ptujskem in mariborskem gradu sta seveda imela celo- plejado, služabnikov, ki so- v hierarhični lestvici kot gradniki, vitezi, hlapci, strelci itd. imeli v fevdu, najemu, zakupu ali upravi večja ali manjša zemljišča, iz katerih so se polagoma izoblikovala fevdalna posestva, pozneje gospoščine in končno1 gosposke. Pozneje je zavzemal izjemni položaj v tej sestavi Bori, ki je bil kot madžarski fevd gospodov Ptujskih eksterito-rialen ter ni spadal ne pod deželnega kneza ne pod ogrskega kralja.
V zvezi s kolonizacijo, parcelacijo in arondacijo- zemljšč so nastajali tudi stanovanjski in upravni sedeži teh posestev, razvijati se je začela fevdalna arhitektura, ki pa se je le deloma in le v najpomembnejših oblikah, to je kot grad, graščina in dvorec, ohranila do današnjih dni. V naslednjem si bomo ogledah nastanek in razvoj te arhitekture ter zasledovali njeno zgodovinsko- usodo- debloma po arhivskih virih, delo-ma pa po ohranjenih stavbnih elementih, pa najsi bodo to razvaline ah pa še ohranjeni stavbni kompleksi.
Na salzburškem delu sedanjega občinskega o-zemlja je bilo- razmeroma malo. gradov in graščin, zato pa mno-go' dvorov, ki soi posebno okoli Ptuja izoblikovali
pravi venec drobne posesti; to- je simptomatično- za ta agrarni in vinorodni okoliš, v katerem so- ti dvori igrali bolj vlogo- pristav kot stanovanjskih poslopij. V samem Ptuju so poleg gradu nad mestom obstajali še trije dvori: Gornji, Spodnji in Pekovski, ter vrsta svobodnih hiš (leta 1635 kar 26!). Večina teh objektov še stoji in so- obdelani v knjigi PTUJ (Mladinska knjiga, Ljubljana 1970), zato- jih tu ne bom še enkrat opisoval. Zanimivejše si je ogledati venec dvorov v okolici Ptuja, čeprav moram tako-j pripomniti, da ti dvori niso- bili so-časni, da so- bili večkrat uničeni, da so zato- brez stavbne in imenske pa celo prostorske kontinuitete, in končno, da so- večinoma samo- arhivsko- dokumentirani in zato tudi pogosto brez konkretne lokacijske zagotovitve. Znano- je, da so bila ptujska predmestja večkrat požgana in da so bili ob tem uničeni tudi mestu najbližje ležeči dvori. Tako je dal grajski poveljnik Viljem Reisperger ob vdoru Madžarov na Štajersko leta 1445 podreti predmestja, da se ne bi v njih vgnezdil sovražnik. Ob tej priliki so bili uničeni tudi dvori Filipa Breunerja, Rajnprehta Gleinzerja, Ota Ratmannsdorfa ml. in Žige Raumschüssla, ki jim jih je v zameno za odškodnino po-zneje o-dkupil salzburški nadškof. Podobno- se je zgodilo leta 1498, kot pravi ptujski urbar, ko so podrli tri dvore v Kniegasse (ulici vzdolž vzhodnega mestnega obzidja), ker s-o stali preblizu mestnih utrdb, četrtega pa napol vključili v mestni utrdbeni sistem. Vendar so- lastniki dvore kmalu obnovili, nakar so- bila leta 1532 ziaradi turške nevarnosti ponovno po-žgana vsa predmestja in dveri (last Landrehta Ratmannsdorfa in Aleksandra Moscona). Ta igra se je ponovila leta 1664, ko je poveljujoči general Spork zaradi preteče turške nevarnosti dal ponovno- požgati in odstraniti vsa predmestja in dvo-re v neposredni mestni okolici. Zaradi tega se ni čuditi, da se za nekatere dvore, kot npr. Arbe-shofer-dvo-r (ptujski go-spoščinski urbar iz leta 1597) ne da ugotoviti nič drugega kot to-, da je ležal zunaj predmestja. Kljub opisanim peripetijam pa je bilo- v 18. stoletju v okolici Ptuja zopet 18 dvorov in dvorcev (11 severno, 7 južno od Drave), deloma tudi v meščanskih rokah.
Najbližje mestu so- stali Zgornji, Srednji in Spodnji dvor na Grajeni. Zgornji dvor je stal na vzpetini pri današnjem p-o-kopališču, Srednji dvor blizu gostilne Zupančič, Spodnji dvor pa ob spodnjem toku Grajene pred izlivom v Dravo-. Vsi trije dvori so bili do leta 1438 ptujski fevd, nato- deželnoknežji. Zgornji dvor, imenovan tudi Ratmannsdorfski, je leta 1299 imel Konrad Grajenski, o-d 15. sto-letja dalje pa Ratmannsd-orfi. Leta 1664 je bil iz varnostnih razlogov odstranjen; v bližini je med leti 1681—1683 nastala cerkev sv. Jožefa v Kaniži, leta 1753 pa sedanje mestno pokopališče.
Srednji dvor pred Novimi, Špehastimi ali Pivskimi mestnimi vrati ob Pivski ulici je bil leta 1282 in po-zneje v posesti Wulfinga Grajenskega in njegovih naslednikov, a je prešel s poroko- Štefanove hčerke v roke Henrika Fo-hnsdo-rferja leta 1432 in s ponovno poroko- njene hčerke Marjete leta 1440 v posest Otona Ratmannsdorfa ml., upravnika na Vurbe-rgu. Leta 1445 in 1532 je bil dvor požgan in uničen. Leta 1621 ga je z imen jem vred prevzelo- mesto-. Leta 1664 je bil iz varnostnih razlogo-v odstranjen. V virih se po-javlja tudi kot Fo-hnsdorfski dvor. O zgodovinski usodi Spodnjega dvora je malo znanega. Ve se le, da je bil v po-sesti Gleinzerjev ter da je bil leta 1445 in 1532 požgan in odstranjen.
Od Srednjega dvora naprej ob Pivski ulici približno- na mestu poznejšega kapucinskega samostana je stal Breunerjev dvor, ki ga je pred leto-m 1432 imel Andrej Grajenski, nato- ptujski meščan Ulrik Drucker, o-d leta 1441 dalje pa Filip Breuner in njegovi nasledniki vse do leta 1615, ko sta dala cesar Ferdi-
nand II. in knez Ulrik Eggenberg na tem mestu zgraditi kapucinski samostan (1615—1630). Dvor je bil do leta 1490 salzburški, nato1 pa deželnoknežji fevd.
Še dalje ob Pivski ulici onkraj Ožbaltove cerkve je ležal Raumschilsslov dvor, ki je bil ptujski, nato pa deželnoknežji fevd. Dvor, ki se prvič kot tak omenja leta 1355, je obstajal že leta 1320, ko' ga je imel Friderik Raumschüssel. Raumschüssli so' mu bili lastniki neprekinjeno od 14. do 18. stoletja (1728 je tu umrl Andrej Raumschüssel). Leta 1820 je bil v posesti deželnega svobodnika Leopolda Schickelgruberja. Dvor je bil požgan v letih 1445, 1532 in 1664.
Ob Radgonski cesti, v Črešnjevcu na začetku Rogoznice je stal blizu mestnih vislic Opečni dvor ali Ziegelhof, ki se omenja že leta 1438. Ob dvoru je bila opekama in glinena jama. Dvor je bil salzburški, nato deželnoknežji fevd. Do leta 1601 je bil v posesti Breunerjev, nato mestnega gradbenika Antonija dela Porta, po letu 1616 pa minoritov. Nekoliko' bolj oddaljeni od mesta so bili dvori, ki so ležali ob potoku Rogoznici vzhodno' in severovzhodno od Ptuja. Tu je najprej omeniti Ristovec, Rüstenau, Holleneški dvor ali Češki dvor, ki je bil najprej salzburški, nato deželnoknežji fevd ter stoji ob Rogoznici v Brstju. Najprej v posesti Hollenegger jev, je med leti 1429—1441 prešel s poroko v last Gleinzerjev (Rajnprehta), ki so ga imeli do začetka 17. stoletja. Sledili so jim pred letom 1627 Wintershofni, tem pa pred letom 1748 ptujska gospoščina. Šele v 18. stoletju sta se poleg oznak Holleneški dvor in Gleinzerjev dvor pojavili imeni Rüstenau (1748) in Češka pristava (1785). Pred prvo vojno je bil Ristovec v posesti ptujskega trgovca Franca Hojnika.
Ob spodnjem toku Rogoznice je stal še en dvor, ki je bil ptujski in nato deželnoknežji fevd. Njegovi prvi lastniki so bili Plechli, po njih se tudi imenuje Plechlov dvor. Leta 1572 je bil v posesti Mosconov, po letu 1620 Gleinzerjev, nato meščanov Erazma Molla in po 1682 Matije Haasa. Nadaljnja usoda dvora je neznana.
V Spuhlji na cepišču cest proti Borlu in Ormožu je stal dvor Pichl, ki je bil salzburški in deželnoknežji fevd. Njegovi posestniki se omenjajo leta 1320 in 1322 (Fritzel z brati), 1341 (brata Pilgrim in Frizel), 1347 (Nikla Pocholdei), 1432—1487 Plechli, do* 1502 Žiga Kellerberger, do okoli 1530 ptujski meščan Lenart Gangenhover, do 1587 Szekelyji, do 1592 Franc Gregorič, do 1633 Idungspeugi, nato Herbersteini, potem pa se zgodovinska sled za dvorom izgubi. Po' cenilnem zapisniku iz leta 1542 je bil dvor takrat prazen, imel pa je vodnjak, ribnik in nekaj njiv. Ker pa se ob tem omenja mlin ob Rogoznici, je morda ta dvor vendarle stal v Budini bliže Ptuja in ni identičen z dvorom v Spuhlji? Kot ob Grajeni sta stala tudi ob srednjem toku Rogoznice dva dvora, ki sta bila ptujska, pozneje deželnoknežja fevda. Prvi je stal pod Placar jem ter se je imenoval Platzerjev ali Breunerjev dvor. Njegovi prvotni po^ sestniki so- bili Breunerji, ki jim je bila ta posest leta 1478 obnovljena, po' 1575 ga je kupil ptujski magistrat, po' 1656 Leslieji, po 1802 zakupnik ptujske go-spoščine, ki ga je dal leta 1819 podreti. Dvor je stal na parceli Dobrava med radgonsko' cesto in Rogoznico1, njegova pristava pa na drugi strani potoka.
Rogozniški dvor ali Purgstall je stal nad prehodom stare ormoške ceste čez Rogoznico, ki je od tod vodila naravnost proti Gorišnici. Bil je salzburški, nato deželnoknežji fevd. Njegov prvi znani lastnik je bil Matej Müller, sledili so mu: 1466 Friderik Rat, 1478 Rajnpreht Hollenegger, 1492 Hans Saurau, 1528 rodbina Herberstein, 1632 samostan Göss, 1655 Jurij Ölberger, 1665 Janez Khal-hamer, 1667 Valentin Griesenauer, 1674 brata Helfenberga, po 1680 Jakob Leslie, ki je pustil dvor propasti. Neki podložnik si je v 18. stoletju postavil
nad dvorovo* vinsko* kletjo* hišo* št. 2, ki jo* še danes obdaja globok jarek in sledovi starega zidovja.
Vzhodno* od Rogo*znice je stal v Podvincih dvor Weingartenbühel. Prvič se omenja leta 1286 kot nadškofijski desetinski dvorec, v katerem so* okoli leta 1320 živeli v hišni skupnosti Gundaker Weingartbühel in Gotfrid Pesniški z brati. Leta 1432 sta ga imela ptujska meščana Andrej in Pavel Plöchl ter Ulrik Pesniški, od njih ga je skupaj s strelskim dvorcem kupil Viljem Reisperger ter ga leta 1465 prodal ptujskim dominikancem. Ti so* ga dah naprej Weisspriachom, ga dobili leta 1495 kot dvor ob Rogoznici nazaj ter ga ponovno* zgubili ob peripetijah v letu 1529.
V	povirju Grajene in njenih pritokov severozahodno- od Ptuja je stalo* še osem dvorov, ki dopolnjujejo* venec drobne fevdalne posesti v bližnji ptujski okolici. Od teh dvorov je najprej omeniti Slovenjegraškega, ki je ležal na planoti za Ožbaltovo cerkvijo. Leta 1322 je bil last Windischgrätzov, ki so* ga leta 1356 prodali salzburškim nadškofom. Dvor je obdržal ime svojih prvotnih lastnikov, saj se tako imenuje še v urbarju iz leta 1597, ko se omenja njegova njiva blizu kamnitega križa, torej blizu Geierjevega dvora.
Geierjev dvor, Geierhof ali Geyerbrunn je bil ptujski fevd, ki je ležal severozahodno* od Zgornjega dvora, v bližini Slovenjegraškega in za Raumschüs-slovim dvorom. Kot njegov prvi znani po*sestnik se pojavlja leta 1286 Ortolf Vultur, leta 1320 Verner Stauden, okoli leta 1340 pa Ortolf Geyer, katerega vdova Hema ga je leta 1355 prodala ptujskemu meščanu Lautelu Watmangerju. Kot Geyprun se nato omenja leta 1498 in kot Geyerbrunn leta 1597, ko je lociran v bližino kamnitega križa ob Sterzengasse, za katero* vemo*, da je spremljala severni breg Grajene. Bliže mestu ob Renngasse, ki je obtekala grajski grič, se leta 1438 omenja Celjski dvor ali Čili hoff, na koncu Vičave ob severnem bregu Grajene je stal Minoritski dvor, v Črešnjevcu zahodno od Opečnega dvora pa Knechtlov dvor, ki ga je vdova po* Andreju Kneehtlu leta 1493 darovala dominikancem, ker je ležal pod njihovim vinogradom Preunerjem. Dvor je bil služen ptujski gospoščini.
Zahodno od Črešnjevca je stal Rablov dvor, po katerem je zaselek dobil svoje ime Rabelčja vas. Dvor se je imenoval po svojem prvem lastniku, stotniku Leopoldu Rablu (f 1745), ki so mu v posesti sledili: Rauscher, Hartmann, Brunner, Kugelmayer, ki je dvor okoli leta 1780 osvobodil, in končno* leta 1794 grofje Attemsi z Vurberga, ki pa so dvor opustili in je bil leta 1820 že popolnoma propadel.
V	smeri proti Mestnemu vrhu so si sledili še 3 dvori: Anin ali Vetter jev, Kacherlov in Uskoški ali Aichov dvor.
Anin dvor, tudi Vetterjev ali Poppendorfski dvor, je bil služen dvoru v Markovcih. Pojavi se okoli leta 1500 pod imenom Poppendorfski dvor, torej z imenom prvotnih lastnikov Poppendorfov iz Vidma pri Ptuju. V 16. stoletju je bil v posesti mesta. Leta 1598 je postal njegov lastnik ptujski trgovec Bernard Dipaith, leta 1631 grofica Ana Suzana Vetter, r. Stubenberg, ki je dvor osvobodila, leta 1658 minoriti, leta 1786 Tadej Stiegler, leta 1806 njegov zet Kajetan Aichmayr, nato* razni lastniki.
Kacherlov dvor je pripadal v 16. stoletju Lambergom iz Majšperka. Leta 1626 ga je osvobodil izpod te gospoščine ptujski grajski upravnik Hans Pau-mann in ga podaril svojemu zetu Žigi Kacherlu. Leta 1658 so si ga pridobili dominikanci, od leta 1786 pa je bil državna last.
Aichov dvor ali Uskoški dvorec je bil prvotno1 last Breunerjev, a ga je Marjeta Fraundorfer, roj. Breuner, leta 1433 prodala Stubenbergom. Ti so dvor opustili, tako da je propadel. Obnovljen je bil šele leta 1496 ter je zopet služil ptujski gospoščini. Leta 1554 ga je prodal meščan Sebastijan Hentz Žigi Gal-lerju, ta pa deželi, ki je v njemu naselila uskoke in ga osvobodila urbarialnih dajatev.
Če si ogledamo lego naštetih dvorov, ki seveda niso obstajali sočasno niti nam ni podrobneje znana njihova zgodovinska usoda, pogosto' pa tudi ne toč-nejša lokacija, dobimo lok, ki sega od Hinceja (Minoritski dvor) čez Mestni vrh (Aichov dvor) do Placarja (Breunerjev dvor), Podvincev (Weingartbiihel), Spuhlje (Pihlov dvor) in Zabovcev pri izlivu Rogoznice v Dravo. V tem polkrogu s približnim polmerom 4 km se je zgostilo okoli 20 dvorov, ki so' bili služni deloma salzburškim nadškofom, deloma ptujskim gospodom, po> letu 1438 in 1490 pa večinoma deželnim knezom. To nenavadno; gostoto' dvorov moramo pripisati predvsem poljedelskemu in vinogradniškemu bogastvu ptujske okolice ter ugodni prometni in trgovski legi samega Ptuja. Arhitektonsko' ti dvori gotovo niso predstavljali posebnih dosežkov, zato so se tudi ohranili le deloma, in še to samo1 lokacijsko, ter danes, kot bomo' v nadaljevanju članka videli, ne pomenijo kaj več kot lokalno' zgodovinsko posebnost.
Poleg opisanih dvorov je na nekdanjem salzburškem, sedanjem občinskem ozemlju severno od Drave sorazmerno' malo' fevdalne arhitekture (Dornava, So;-betinci, Markovci, Gajevci, Muretinci, Gorišnica, Zamošak, Gojevec in Svetinci), graščini pa sta celo' samo- dve: Dornava in Muretinci.
DORNAVA je sicer ležala v sredini salzburškega dominikalnega ozemlja, vendar so' jo nadškofje in deloma tudi gospodje Ptujski dajali v najem raznim vitezom, ki so se po' njej imenovali Dornavski, tako1 leta 1315 neki Otakar, leta 1320 Gotfrid in Ulrik, okoli 1370 Herman Pesniški, oče Ulrika Pesniškega iz Gajevcev. Okoli leta 1435 je bilo sočasno' več posestnikov v Domavi: Andrej Sendl je imel utrdbo, Friderik Rat pa neki dvor s posestvom. Temu je sledil istoimenski sin, nato leta 1478 Rajnpreht Holleneški, okoli leta 1500 Lenart Herberstein in leta 1526 njegovi sinovi. Herbersteini so dvor leta 1666 prodali Sauerjem, ti pa leta 1730 Attemsom, katerih Dizma je v letih 1739—1743 zgradil sedanjo, od Sauerjev začeto graščino, ustvaril gospoščino', s tem da je Dornavi priključil Markovce in Zabovce, in jo povečal tako, da je leta 1754 imela v 14 naseljih 230 podložnih hiš in v 32 predelih 92 gornikov. Med leti 1901 in 1945 je bila Dornava v posesti Pongracov, sedaj pa je v njej otroška umobolnica.
Sobetinci. V vasi blizu Moškanjcev je stal v 2. polovici 16. stoletja uskoški dvor, ki ga je imel stotnik Tusilovič. Dvor ni več ohranjen, nanj pa spominja hišno ime pri prvi hiši V vasi »pri kapitanu«.
Markovci so bili sedež velike gospoščine, ki je bila okoli leta 1740 priključena Dornavi. Dvor je bil pred letom 1438 skoraj gotovo' ptujski fevd, nato deželnoknežji. Leta 1450 se pojavita njegova prva znana posestnika Hans in Volbenk Tastier, sinova Hansa Tastlerja, lastnika okoli leta 1445 požganega dvora na Šturmovcu, ki je takrat ležal še na otoku na levem bregu Drave. Tastlerjem je leta 1459 sledil graški upravnik Jurij Hitzer, temu pa med leti 1461 in 1605 družina Breuner. Nadaljnji lastniki so bili: baroni Draškoviči s Trakoščana (1605—1666), Schaffmanni in končno od leta 1739 Attemsi, ki so imenje povečali in ga priključili k Domavi. Po' deželnoknežjem fevdnem urbarju iz leta 1772 je bil dvor s hlevi in skednjem lesen, gospoščina pa je obsegala 260 podložniških hiš v 31 vaseh in mnogo gornine. Dvor, vas, imenje
in gospoščina se pojavljajo v virih z imeni Martenhof, Märtenhof, Morten in St. Marxen.
Gajevci so bili salzburški fevd in poleg Dornave prvotni sedež gospodov Pesniških. Leta 1320 se omenja Otto Pesniški s 13 kmetijami v kraju Cajancz, leta 1368 Herman in leta 1425 Ulrik, ki se s priimkom Pössnitzer von Gayacz že imenujeta po utrjenem dvoru v Gajevcih. Leta 1472 je bil Ulrik Pesniški kot deželni sovražnik pregnan, izgubil je Gajevce, ki so se jih v teku madžarske vojne (1479—1490) polastili Szekelyji, gospodarji Ormoža in Boria. V cenitve-niku iz leta 1542 se omenjata opuščeni dvor v Gajevcih in pristava v Mure-tincih, ki se kot kraj sicer prvič omenja že leta 1322. Leta 1574 so si Szekelyji Gajevce in Muretince razdelili, vendar so1 zaradi slabega gospodarjenja v sre-dini 17. stoletja oboje izgubili, najprej Gajevce (okoli 1645) in nato Muretince (1652), ki so jih dobili po zamenjavi z Maksom Herbersteinom velikonedeljski križniki. Ti so' kupili Gajevce od Gabriela Maschwandra leta 1656, opustili dvor ter pustili le pristavo z žitnico in vinsko^ kletjo, ki je bila popisana še leta 1702 in 1723, danes pa o njej ni več sledu. V Muretincih pa so zgradili graščino', ki rabi danes domu onemoglih. Leta 1754 je gospoščina imela v 15 krajih 233 podložniških hiš.
Gajevci in bližnji Formin SO' bili v srednjem pa tudi novem veku lokalno' pomembni, ker je tod mimo vodila najprej stara rimska cesta Strelci—Formin— grad Križovljan—Strmec—Petrijanec, po spremembi dravske struge med Zavrčem in Ormožem pa njena srednjeveška varianta Gorišnica—Gajevci—Zavrč in Dobrava (brod in carina)—Križovljan—Petrijanec, ki jo je šele med leti 1875 do 1877 nadomestila sedanja cestna povezava Spuhlja in Gorišnica—Stojnci— Bori—Zavrč—Križovljan—Petrijanec, s tem da je lokalno pomembni borlski brod nadomestil most in da je bila zgrajena cesta Bori—Zavrč. Završki brod je takrat izgubil nekdanjo1 veljavo in rabi sedaj samoi še lokalnim potrebam.
Gorišnica je bila salzburški, deloma pa tudi ptujski fevd in je zato' enako kot Dornava imela pogosto in tudi sočasno različne posestnike. V spremstvu gospodov Ptujskih se od leta 1235 pojavljajo vitezi s priimkom Gorišniški (1315, 1320, 1323 ...), kar predpostavlja obstoj vsaj enega dvora v vasi, ležeči ob stari rimski cesti, imenovani v srednjem veku Visoka cesta. Tako' sta npr. imela leta 1432 ptujska meščana Andrej in Pavel Plöchl polovico Gornjega dvora z 11 kmetijami, drugo1 polovico pa je imela hčerka Ulrika Pesniškega Barbara, poročena Reisperger. Sočasno pa je imel ptujski meščan Ulrik Drucker drugi dvor bliže Pesnici, ki ga je prej imel Andrej Grajenski, od leta 1441 dalje pa Filip Breuner. Gre verjetno za dvor Zamušalc, ki leži ob Pesnici nasproti Go^ rišnice. Leta 1542 je imel Luka Szekely v svojem uradu na spodnji Pesnici dva stara dvora s pritiklinami, pač Gorišnico in Zamušak, ki so ju Szekelyji dobili kot salzburški fevd že pred letom 1490. Poleg teh dveh je bil na tem ozemlju še tretji dvor, ki se že leta 1438 pojavi kot Burgstall (Gojevec), ko ga je Konrad Pesniški podaril minoritom. Ti so ga leta 1531 prodali Szekelyjem, ki jim je okoli leta 1580 sledil njihov upravitelj Franc Gregorič, leta 1600 ptujski meščan Hieronim Zunggo, leta 1612 Krištof Fuerer, nato Trautmansdorfi in leta 1659 Sauerji. Burgstall se leta 1600 omenja kot »plemiški dom brez poslopja« in končno leta 1612 kot Burgstallhof. Leta 1657 so Trautmansdorfi v Moškanjcih znova postavili leseni dvor, iz česar je moč sklepati, da je bil tudi stari Burgstall v Moškanjcih; na to bi kazala tudi še v prejšnjem stoletju vidna sled nasutine in jarka zahodno od vasi. Do te vojne se je ohranil samo dvor Zamušak, opečno nadstropno poslopje s po šestimi prostori v vsaki etaži.
V njegovi posesti se je med leti 1730 in 1918 zvrstilo 13 različnih rodbin, pred zadnjo vojno pa ga je imel upokojeni general Rimi. Njegovo imenje je leta 1754 štelo 38 podložniških hiš v 5 okoliških vaseh.
Svetinci pri Destemiku. Dvor je bil salzburški in deželnoknežji fevd, ki so ga že pred letom 1490 imeli Szekelyji. Turki so dvor enako kot večino gradov, dvorov in pristav v ptujski okolici leta 1532 uničili ali poškodovali. Szekelyjem so proti koncu 16. stoletja sledili Gregoriči, ki soi leta 1654 tu izoblikovali majhno imenje. To je leta 1676 z nakupom prešlo' v posest Lesliejev in s tem v sestavo ptujske gospoščine. Danes o dvoru ni več sledu.
Še konec prejšnjega stoletja je bilo1 na hribu Gradišaku nad Polenšakom vidno temeljno zidovje večjega poslopja, verjetno pristave, o> katerem ni sicer nobenih zgodovinskih podatkov.
Na ozemlju južno in zahodno od Drave je opazna izrazita koncentracija fevdalne arhitekture vzdolž rečnih tokov Drave, Dravinje in Polskave, medtem ko je hriboviti svet Haloz in ravninski Dravskega polja sorazmerno redko poseljen. To dejstvo zanimivo' osvetljuje zgodovinski vpliv strateškega (vse štiri prehodne ceste čez Haloze in Dravinjsko) in predvsem ekonomskega dejavnika (cestni transport in trgovina ter posestni dualizem: žitorodne ravnine —- vinorodno1 gričevje) na lokacijo fevdalne arhitekture. Tudi med to arhitekturo je le nekaj večjih in pomembnejših gradov in graščin (Zavrč, Bori, Turnišče, Ravno polje, Majšperk), drugo soi manjši objekti, predvsem gradiči, dvori in pristave. Na salzburškem ozemlju, ki je segalo v ozkem pasu od Loke do izliva Dravinje v Dravo1, je omeniti na sedanjem občinskem ozemlju Skorbo, Pobrežje in Turnišče.
V Skorbi je moral obstajati dvor že leta 1161, ko se omenja sel mejnega grofa Otakarja III. Traungavskega Meinhard de Chorbe in nato leta 1230 Wem-her von Carve. Dvor Kharb se ponovno omenja leta 1623, ko je bil v posesti Idungspeugov, in leta 1642, ko je prešel v last Herbersteinov. Danes o dvoru ni več sledu.
Turnišče je naslednik od Szekelyjev razpuščene stare gospoščine Dranek (Treun). V zgodovini se prvič pojavi leta 1441 kot utrjena pristava, na kar kaže že njegovo ime. V 16. stoletju je bil v posesti Szekelyjev, od leta 1592 Idungspeugov, od leta 1625 Herbersteinov, od 1650 Breunerjev, od 1676 pa Thurnov-Valsassina. Janez Maksimilijan grof Thum je med leti 1687—1694 zgradil sedanjo graščino in z mnogimi nakupi ustvaril veliko gospoščino1, pod katera so spadali dvori v Strašincih (od 1677), Trnovcu (od 1687), Dravinjeku (od 1689), Spodnjem Podlehniku (od 1691) in Pobrežju (od 1691) ter uradi na Bregu, Hajdini, Zlatoličju in Lanci vasi. Vendar je prišla gospo'ščina zaradi prezadolženosti na boben ter je bila leta 1729 prodana baronom Fleischmannom; tem so leta 1732 sledili Heister, 1735 Cramm, 1749 Gaisruck, 1768 samostan Neu-berg, po razpustu samostana leta 1786 pa državni verski sklad. V 19. stoletju so si sledili lastniki: Schönfeldt (1826—1851, ki obnovi grad in zasadi park), Walterskirchen (1851—1864), Ptujska kreditna banka (1864—1872), Hellenbach (1872—1876), Mayer (1876—1878, ta je dal graščini sedanjo* podobo), Lenval-Löwenstein (1878—1884) in Warren-Lippit (1884—1945). Nadstropna graščina ima v tlorisu podobo1 črke H. Leta 1754 je imela gospoščina v 42 krajih 443 podložniških hiš, takoi da je v glavnem zajemala osrednjo1 posest starega Dra-neka.
Pobrežje je bilo manjše imenje med Turniščem in Vidmom, ki je bilo v 16. stoletju v posesti Szekelyjev, v 17. stoletju pa last ptujskih trgovcev
Quallandiw. Od teh so ga leta 1691 kupili Thumi, ki so ga združili z gospoščino Turnišče, sam dvor pa pustili propasti. Danes o» dvoru ni več sledu, ve se pa, da je obsegal stanovanjsko jedro in sto»lpasto» obzidje.
Na Dravskem polju zunaj nekdanjega salzburškega ozemlja je omeniti tri fevdalne lokalitete, namreč Hajdino, Ravno polje in Stmišče.
V Hajdini je meja med salzburško» in deželnoknežjo' posestjo' potekala tako, da je bila Spodnja Hajdina s cerkvijo sv. Martina na salzburškem, Zgornja Hajdina z dvorom pa na deželnoknežjem ozemlju. Njihovi služniki gospodje Hajdinski se omenjajo že leta 1147 in 1164 ter še pozneje večkrat. Vse kaže, da je dvor v Hajdini kmalu propadel, ostal pa je tu urad, ki so' ga v 16. stoletju imeli Szekelyji, po 1592 Idungspeugi, po 1625 Herbersteini, po 1650 Breunerji in Leslieji in končno po 1676 Thurni. Danes o» dvoru seveda ni več sledu, enako kot tudi ne o uradih tu, na bližnjem Bregu, v Strašincih in pri Zlatoličju.
Ravno polje se prvič omenja leta 1586 pri opisu meja zbelovskega deželnega sodišča, stalo pa je gotovo že v srednjem veku kot vurberška pristava za njegovih 7 vasi na desnem bregu Drave. Bila je najprej v posesti gospodov Ptujskih, po 1441 Stubenbergov, po 1622 Welzerjev, po 1629 Khiesslov, po' 1642 don Georgia Maniede, po 1660 Gallerjev in Breunerjev, po 1681 Sauerjev in po 1802 Gleispachov*. Nato slede: knez Poniatowski, po- 1847 Brandisi, nato» v nagli menjavi 6 lastnikov, po» 1917 Herbersteini in končno po 1932 Museki. Pristavo so leta 1635 uničili uporni kmetje, nakar je nastala današnja graščina. Leta 1754 je gospoščina imela v 28 krajih severno in južno' od Drave 373 podložniških hiš, med njimi trg Ptujsko» goro1 in deželno' sodišče.
Stmišče ali Stemtal je gradič zahodno» od Kidričevega, ki ga je leta 1870 zgradil takratni lastnik Apač grof Schönd'orf in pri njem ustanovil manjšo posest. Gradič je plod histo'rizirajoee romantike in kot tak zgodovinsko nezanimiv. Med prvo vojno» je gradič rabil za vojaško» taborišče in bo»lnišnico», po njej za tabo»rišče ruskih beguncev, med drugo vojno pa so Nemci pri njem organizirali ujetniško» in delovno taborišče zaradi izgradnje aluminijske tovarne v bližnjem Kidričevem. Nedaleč od gradiča leži vojaško po»kopališče s kapelo MB iz leta 1917.
Končno» si oglejmo še zgodovinsko usodo» fevdalne 'arhitekture vzdolž Drave in Dravinje, ki sega od hrvaške meje pri Zavrču do o»bčinske meje na črti Cirkovce—Maj šperk—Stoperce.
Bori je bil sedež velike gospoščine, ki je o»bsegala vse Halo»ze vzhodno» od ceste Ptuj—Krapina in južno o»d Drave, torej važno prehodno o»zemlje v smeri Podravine in Hrvaškega Zagorja. Vsa tri njegova poimenovanja (slovensko Bori, madžarsko Bo»rlyn in nemško Ankenstein) pomenijo» rečni preho»d z brodom ali mostom. Bo»rl se prvič omenja leta 1255 (stubenberški arhivski repertory iz leta 1467), ko je madžarski kralj Bela dal Frideriku Ptujskemu v fevd grado»ve Bori, Središče in stolp Tra(n?), ker jih je enako» kot bližnji Trakoščan smatral za dele madžarske države. Po» izgonu Madžarov leta 1260 so» le-ti še leta. 1291 in 1337 zahtevali Bori za sebe, vendar niso gospo»dje Ptujski po pričevanju iz leta 1493 z njim služili ne nemškemu ne madžarskemu vladarju, ampak so uživali nekako eksteritorialnost. Zaradi izredne strateške lege je Bori gotovo obstajal že pred sredino 13. stoletja, vendar je ta del njegove zgo»do»vine zavit v temo». Verjetno so ga. že v 12. stoletju postavili Madžari, njim so» ga okoli leta 1200 iztrgali Draneški, tem pa so leta 1255 sledili Ptujčani. Ko» so» ti izumrli so nasledili utrdbo in grad Bori leta 1441 Schaunbergi, 1464 Montforti, 1471 Griebinger, 1478 cesar, ki je tu namestil grajskega poveljnika Bernarda
Breunerja. Leta 1481 je grad osvojil madžarski vojskovodja Viljem Fettauer, ki ga je upravljal do 1488, nakar ga je dobil v lastnino Jakob Szekely de Ke-vendt, poveljnik mest Ptuja in Radgone in sorodnik kralja Matije Korvina. Ker je po kraljevi smrti Szekely prestopil na habsburško' stran, je princ Jan Corvin ponovno. zasedel Bori, a ga je moral kmalu sprazniti, nakar so< Habsburžani leta 1491 in 1494 podelili Szekelyjem Bori proti primerni odškodnini v trajno last. Propad Szekelyjev se je začel z njihovo delitvijo leta 1574, razprodaja gospoščine pa leta 1579. Po letu 1595 se je zvrstilo' več lastnikov, dokler je niso leta 1620 dobili Thumi ter jo leta 1639 prodali baronom Sauerjem, ki so' jo z mnogimi nakupi in pridobitvami spravili do. prvotne veličine ter se po' njej imenovali grofje Borlski. Leta 1801 so jo prodali knezu Stanislavu Poniatow-skemu, ta leta 1803 grofici Jožefi Leslie, roj. Wurmbrand, leta 1901 jo' je pridobila baronesa Kiibeek, nato neka hrvaška akcijska družba. Med zadnjo' vojno je bilo' na gradu izseljensko in politično taborišče, po' vojni pa najprej okrevališče, nato gostišče sedaj pa je hotel.
Grad je utrpel veliko škodo v madžarski vojni leta 1481 in 1490, ko je bil dvakrat od Madžarov osvojen in izropan. Leta 1542 je bil »močno razpadli grad« ocenjen na 800 goldinarjev, k njemu pa je spadala pristava, rečni mlin, brod z mitnico pri Zavrču in pod Borlom, dvor v Gajevcih, pristava v Muretin-cih, dvor v Zavrču, opusteli dvor pri Ptuju, pekovski dvor v Ptuju ter 920 podložnikov v 46 krajih. Leta 1597 je bil grad, zanemarjen in deloma razrušen, ocenjen na 4000 gld., vodni mlini, brod z mitnico pod gradom in deželno' sodišče pa na 2500 gld. Leta 1754 je imela gospoščina v uradu Bela (Sv. Katarina) v 27 krajih 298 hiš in v uradu Leskovec v 22 krajih 415 hiš, torej v Halozah skupaj 713 hiš, poleg tega pa v Stojnicah onkraj Drave še 44 hiš. Leta 1763 je živelo v okviru gospoščine v 40 krajih 737 družin z 2325 družinskimi člani.
Zavrč. Najvzhodnejši del Haloz je spadal pod borlski urad Bela ter je bil v 16. stoletju v posesti Szekelyjev. Zaradi njihovih prevelikih zadolžitev je leta 1622 prešel v roke glavnega upnika, ptujskega trgovca Matije Quallandra, ki je tu ustanovil novo' gospoščino' s 135 podložniki v 18 vaseh. Quallandri so leta 1718 dvor izgradili v grad, ki stoji še danes. Leta 1739 jih je nasledila družina Kliess, to pa leta 1792 družina Ulm, ki ga je imela do' leta 1945. Leta 1754 je gospoščina štela 183 podložniških hiš, med njimi 37 gornikov in 26 viničarjev. Zavrč je opravljal patronatske pravice nad župnijo sv. Miklavža, ki je še leta 1545 spadala pod zagrebško škofijo ter se ujemala z mejami gospoščine in deželnega sodišča, tako da je spadala pod njo tudi vas Dobrava na hrvaški strani. Prvotni dvor so. postavili Szekelyji konec 15. stoletja. Ta dvor so Quallandri leta 1718 izgradili v gradič, Ulmi pa leta 1817 v grad, ki je okoli leta 1860 dobil sedanjo, podobo.. Pod Zavrčem v smeri Dobrave je bil brod, na novo. postavljen leta 1577, za brodarje in splavarje ter uporabnike »hrvaške ceste« važna postaja z mitnico' in carino. Do. leta 1850 je bil na gradu sedež deželnega sodišča in političnega okraja. V vasi Goričak pod Zavrčem stoji Veliko', dvoetažno poslopje imenovano' Zedine, ki je zapuščena pristava iz 18. stoletja.
Dranek ali Treun je stal na griču nad romansko' cerkvijo' Janeza Krstnika nasproti Vidmu, tako da je grad južno od Dravinje spadal pod deželnega kneza, vas Videm severno Dravinje pa z župno cerkvijo sv. Vida vred pod salzburško nadškofijo'. Na gradu je živel spanheimski in traungavski ministerialski rod Dranekov, od katerih se omenjajo' leta 1147 in 1164 Wito de Trowen, 1197 Hart-nid von Trowin, 1244 Konrad st. in 1260 Konrad ml., ki so ga tega leta ujeli
Madžari, nato do* 1267 gradnik Crafto*, do* 1282 Grathsau de Treun in končno* leta 1294 Berthold von Treun, ki je tega leta prodal vso svojo posest Frideriku Ptujskem. Ta posest je med drugim obsegala: patronat nad videmsko' župnijo, Tržeč z mitnino in deželnim sodiščem ter urada Podlehnik in Jesenice z dvo^ roma. Grb Dranekov, narobe obrnjeno' sidro, so prevzeli Ptujčani ter ga prenesli na Bori. Ko so Ptujčani izumrli, so utrdbo*, grad in sodišče Dranek nasledili Schaunbergi, v madžarski vojni (1479—1490) pa skupaj s Tržcem, z mitnino in deželnim sodiščem, Pabensteinom, uradom v Psičini (Tajni ali Leskovcu) in drugimi posestmi Szekelyji. Takrat je bil na Draneku še sedež urada, sodišča in patronata, ko pa so ga leta 1532 požgali Turki, se je spre^-menil v razvalino', ki je danes še komaj zaznavna.
Lehnik ali Lichtenegg je bil manjši grad, ki je stal nad Rogatnico* in cerkvijo ter je zapiral cesto, vodečo iz Tržca na Hrvaško. V zgodovini se pojavi leta 1248 z vitezom Luitholdom de Trewenom ali de Lichteneggom, ki se pozneje še večkrat omenja med leti 1248 in 1265. Ta vitez je bil gradnik leta 1257 umrlega sorodnika, deželnega maršala Bertholda von Treuna, katerega svobodna last je bil grad. Leta 1297 se imenuje Henrik von Lichtenegg, leta 1322 Ulrikov sin Nikolaj von Lichtenegg. Okoli leta 1330 je družina izumrla. Dediči Massen-bergi, Stickelbergi in Monsbergi so med leti 1337—1354 predali svoje dele Ptujčanom, ki so tu ustanovili urad Lehnik. Ta urad je po volji Bernarda Ptujskega iz leta 1399 prešel leta 1438 v posest ptujskih minoritov. Kdaj je grad propadel, se ne ve, verjetno pa leta 1532, ko so se Turki izpred Kiseka vračali čez Haloze v Slavonijo. Odtlej so minoriti, ki so v Lehniku po letu 1461 ustanovili svoj Spodnji urad, upravljali le^-tega z gradiča Gojkova, ki so ga postavili nekoliko više ob Rogatnici.
Spodnji Lehnik, Podlehnik, ali Unter-Lichtenegg je bil manjše imenje s 36 kmetijami, ki je bilo že leta 1354 svobodna last majšperške gospoščine ter je leta 1662 prešlo v roke Mosconov, leta 1690 Sauerjev z Boria, leta 1691 Thumov s Turnišča, leta 1711 ptujskih minoritov in leta 1742 ponovno* v sklop turniške gospoščine. Tudi ozemlje te gospoščine je prvotno gotovo* spadalo* v sestavo svobodne draneške posesti.
Rogatnica nad Žetalami je bila utrdba, ki se pojavi v zgodovini leta 1270 z nekim Leutholdom von Rogatnitzom, ki je bil zagotovo v sorodu s Podlehniškimi in z Draneki; to dokazuje tudi Bertold Draneški, ki se leta 1284 imenuje von Rogatnitz. Med leti 1300 in 1329 se omenja kot krški gradnik v Pilštajnu vitez Ekehard von Rogatnitz, ki je imel v grbu draneškoi obrnjeno sidro* in s katerim je rod že močno* propadlih Dranekov tudi izumrl. Posest v tem delu Haloz, ki je bila prvotno zagotovo svobodna lastnina Draneških, so si pridobili Hausambacherji, Poppendorfi in Hutterji, od njih pa med leti 1298 in 1359 gospodje Ptujski, ki so s tem svojo* posest v Halozah zaokrožili. S temi nakupi se je meja med rogaško in ptujsko gospoščino* dokončno* ustalila, pri tem pa prešla razvodhico dravsko*—savskega porečja in s tem tudi staro* grofijsko mejo med Podravsko in Savinjsko marko*. Sledovi gradu so vidni na Gradišču v dolini Rogatnice, kraju, ki se leta 1428 imenuje »pusto gradišče pri Vražjem potoku« in leta 1688 Tumischstein.
V bližini Žetal je bilo še dvoje srednjeveških fevdalnih lokalitet: v Dobrini je stal plemiški dvor brez podrobnejših zgodovinskih podatkov, v Jesenicah pa sedež jeseniškega, po letu 1461 Zgornjega urada, ki so* ga minoriti v 16. stoletju prenesli v dvor Breg pri Majšperku.
Pabenstein je stal na Gorci nad Dravinjo na kraju, ki se danes imenuje Gradišče. Njegov graditelj in lastnik je bil Paboi Draneški, ki se omenja leta 1235 in 1251, nato do leta 1260 Konrad Draneški, potem njegova vdova in končno leta 1282 Berthold von Pabenstein, leta 1284 isti Berthold, le da s predikatom von Rogatnitz in leta 1294 s predikatom von Treun. Pred letom 1300 so Pabenstein priženili Massenbergi, a ga že leta 1303 prodali Pesniškim, leta 1320 pa pristavo v bližnjem zaselku Pristavi Ptujčanom. V začetku 14. stoletja je bil grad že razvalina — Burgstall. Po letu 1320 je postal ptujska last in je bil znova postavljen. Leta 1441 je kot utrdba in urad prešel v posest Schaun-bergov. V madžarski vojni (1479—1490) so- nepoškodovano' utrdbo' zasedli Szeke^ lyzi, jo imeli od leta 1507 kot deželni fevd ter jo obdržali do- njenega propada leta 1532, ko so jo uničili Turki.
Dvor v Popovcih ali Po-ppendorfu je stal onkraj Dravinje nasproti Paben-steina in je v 13. stoletju tudi spadal med draneško posest, tako da se Draneki pojavljajo še s petimi predikatom von Poppendorf. Kot taki se o-menjajo- v letih 1279, 1293, 1356, 1369, 1450 in 1461, medtem ko> se sama vas z dvorom prvič omenja leta 1436 in je do leta 1438 spadala med ptujske fevde. Okoli leta 1470 so morali izumreti, ker je leta 1473 dobil dvor v fevd od deželnega kneza Rajnpreht Hollenegger. Dvor je enako' kot sosednji Pabenstein propadel leta 1532.
Med Tržcem in Vidmom je moral stati v srednjem veku dvor Schönbrunn (ob Tren in St. Veitspfarre), ki je bil do leta 1438 ptujski, nato deželnoknežji fevd. Pred letom 1465 ga je imel Andrej Töderl, po- tem letu pa Ulrik Pesniški. Sicer ni o tem dvoru nič znanega.
Dravinjek ali Dranneck je stal južno Polskave nasproti Tržca. Bil je aktiven ptujski fevd, ki se leta 1441 omenja le posredno', leta 1445 pa kot »ödes Haus Trennegk«, ki ga je dobil od deželnega kneza v fevd Kaspar Windischgrätzer. Leta 1525 so ga še imeli Windischgrätzi, leta 1605 Krištof Füerer, 1642 Tomaž Striebl, 1649 Simon Moscon, 1658 Gabriel Dietrichstein, 1677 zopet Mosconi, nato Lebenegg, po 1684 Wassermann, po 1689 Thum-Valsassina, ki so ga združili z gospoščino Turnišče. Tudi to- imenje je prvotno spadalo k svobodni draneški lastnini, kot to> dokazujejo1 njegove stare pravice obgradja ter deželnega in visokega sodstva, s katerimi je bilo opremljeno1. Ostanke dvora so-podrli v začetku tega stoletja. Ob stari rimski cesti, vodeči iz Ptuja čez Majšperk v Celje, sta stala severovzhodno- Lovrenca na Dr. p. dva majhna gradiča, imenovana Maid-burg ali Meidenberch. Prvič se omenjata leta 1227, bila sta deželnoknežja last ter do leta 1260 v posesti Konrada Draneškega. Ko so- tega ujeli Madžari, je deželni glavar vanju takoj namestil svojega človeka, leta 1312 pa sta ju že varovala brata Henrik in Weigand Massenberg. Vojvoda Albreht II, je od žičkega samostana dokupil 79 kmetij in leta 1357 ustanovil imenje, ki je bilo po letu 1373 celjsko, nato od oskrbnika Kupfa, 1396—1400 od Wallseejev in končno' od Ptujčanov. Leta 1441 so imenje dobili Stubenbergi skupaj z Vur-bergom in ga kljub poskusu prodaje Filipu Breunerju leta 1443 obdržali za deželnoknežji fevd (vurberški urbar iz leta 1496). Grad in vas so- uničili Turki leta 1532, nakar je bila vas leta 1542 na novo naseljena ter je dobila now ime (Albrehtova vas — Maidburg — Apače). Maidburško imenje je večinoma prešlo v sestavo- turniške gospoščine.
Podlože. Jugozahodno' od Lovrenca na Dr. p., kjer cesta prečka Polskavo in se začenja vzpenjati v hrib, je stalo plemiško- bivališče Podlož, ki ga je Hart-nid Ptujski dal leta 1359 v najem Nikli Steindorferju, bratu njegovega uprav-
nika v uradu Jesenice. Leta 1466 je bil kot Schwarzlhof od Schwarzlov prodan ptujskim dominikancem. Nadaljnja usoda tega bivališča, dejansko večje kmečke hiše, je neznana.
Ptujskogorsko ozemlje se pojavi v zgodovini leta 1207, ko> je vojvoda Leo-pold VI. Babenberžan podaril žičkemu samostanu krčine »onkraj Polskave«. Leta 1357 je prišlo kot Nova vas (?) v sestavo' maidburškega imenja. Med leti 1398 in 1410 je bila s skupnimi močmi Ulrika Walseeja, Bernarda Ptujskega in Hermana II. Celjskega postavljena sedanja cerkev in ustanovljena kaplanija, ki si je z obdaritvami ustvarila manjše imen j e, ležeče vzhodno1 od vasi, ki je leta 1447 in 1490 postala trg, obdan z nasipom in jarkom, medtem koi je cerkev okoli 1495 dobila taborno obzidje. Sedež imenja, ležečega nad Turško grabo1, je bil dvor, imenovan Dobrava, Dobiahof, Neustift, »Stari grad« ali poi zaselku tudi Dolena. Po izumrtju Ptujčanov je deželni knez, ki je prevzel oskrbo' in patronat nad ptujskogorsko kaplanijo, le-to predal leta 1471 viteškemu redu sv. Jurija. Temu so leta 1621 sledili leobenski jezuitje, po njih razpustu leta 1773 pa državni verski sklad. Nadaljnji lastniki imenja (pri cerkvi je bila leta 1786 ustanovljena župnija, s čimer se je ločila od imenja) so bili: Franc Prandstetter (1829—1832), Franc Prieger do 1836, Antonija Lenzendorfer do 1839, baron Simbschen do 1871, Franc Kaiser do 1903 in končno ptujska posojilnica. V 19. stoletju je bil dvor večkrat prezidan, tako da je danes po< videzu nezanimiv. Imenje je leta 1754 štelo 84 podložniških hiš ter je bilo' sedež majhnega deželnega sodišča, medtem ko je bil trg ves čas podrejen gospoščini Vurberg in po letu 1583 gospoščini Ravno polje.
Zahodno od Ptujske gore nad prevalom ceste v Dravinjsko' dolino' stoje razvaline gradu Majšperka (Monsberg, Manesperch), ki se prvič omenja leta 1261 skupaj z župnijo (župnik Henrik). Njegovi lastniki gospodje Majšperški so izumrli s Petrom leta 1410. Čeprav niso bili pomembni, so vendar imeli na svojih posestvih južno od Dravinje pravico do visokega sodstva, gospoščina sama pa je bila svobodna lastnina. Nasledili so jih Holleneggerji, te pa leta 1535 Lambergi. Leta 1542 je spadalo h gospoščini 265 kmetij v 21 krajih ter 221 gornin v 8 krajih. Po letu 1570 se je posest začela deliti in razprodajati. Nastalo1 je samostojno' imenje Spodnji Monsberg v Apačah blizu Maidburga. Okoli leta 1660 je dežela zaradi neplačanih davkov zasegla Zgornji in Spodnji Majšperg ter Trnovec. Grad, ki ga je leta 1662 kupil grof Adam Schönbühel, je leta 1695 pogorel ter je s poroko leta 1704 prešel v posest Mosconov, ki so gospoščino zopet uredili, tako- da je leta 1754 imela v 15 krajih 108 podložniških hiš. Leta 1801 jo je kupil Franc Blagatinšek, leta 1819 Karl Klar, leta 1820 Franc Mandelstein, leta 1837 Franc Blauensteiner in leta 1859 Alojz Šparovec. Grad je ob koncu stoletja naglo razpadel, tako da so še komaj vidni njegovi skromni sledovi. Po' imenjski cenitvi iz leta 1542 je bil grad vreden 300 gld., deželno sodstvo 200 gld., leta 1662 se grad imenuje »Schlössl«, leta 1678 in 1681 je upodobljen pri G. M. Vischerju; vse to kaže na manjši, toda trdno' zgrajeni fevdalni objekt, ki se je kljub požaru leta 1695 ohranil do' 2. polovice prejšnjega stoletja.
Apače. Tu je nastalo' po letu 1570 imenje, imenovano Spodnji Majšperk, Apaški dvor, Ambtmanshof ali tudi Schneeweisov dvor. Imenje je bilo najprej last Lambergov, po letu 1662 ptujskih trgovcev Quallandrov, po' letu 1682 Schneeweissov, po letu 1732 Heisterja, po' letu 1735 Cramma, po letu 1749 Gais-rucka, ki ga je združil s turniško gospoščino. Na "Fischerjevi upodobitvi iz leta 1678 je viden še prvotni utrjeni gradič z dvema stolpoma, na drugi upo-
dobitvi iz leta 1681 pa že nova graščina, večje, nadstropno poslopje, ki sen ga leta 1885 znižali za nadstropje in spremenili v »marof«, a ga že leta 1926 dokončno podrli. Stal je na severnem robu Apač.
Poleg Spodnjega Majšperka je stal v Apačah tudi Lambergov dvor, ki so ga zgradili Lambergi po letu 1535 ob reki Polskavi. Leta 1662 so jim v posesti sledili gornjepolskavski Dietrichsteini, ki so ga imeli tudi v 18. stoletju. V začetku 19. stoletja je dvor začel propadati ter je bil leta 1830 že v razvalinah. Na Vischerjevi upodobitvi iz leta 1678 se nam predstavlja kot manjše poslopje s stolpom.
Trnovec pri Selah ob Polskavi je postal že pred letom 1542 lamberška posest, ki pa je po» letu 1570 prešla v roke Windischgrätzov. Ti so ga leta 1605 prodali Strieblu iz Dravinjeka, nakar je s poroko prešel na Sauraue, pa se okoli leta 1650 zopet vrnil v posest Lambergov; le-ti so» tu postavili vislice in s tem leta 1655 prišli v spor z Mosconi iz Dravinjeka, kjer je bilo» od nekdaj deželno sodišče. Leta 1662 so» Trnovec kupili Sauraui, leta 1682 Gallensteini, leta 1687 pa se je spojil z gospoščino Turnišče. Tudi dvor v Trnovcu je bil opremljen z ogradjem in deželnim sodiščem. Danes o» stavbi ni več sledu. Od Vischerjevih upo»do»bitev kaže verjetneje tista iz leta 1678 dvor v Trnovcu, tista iz leta 1681 pa dvor v Lancovi vasi. Predstavljeno» je nadstropno poslopje s s»to»lpo»m.
Lančji dvor v Lanco»vi vasi je bil prvotno» aktiven ptujski fevd, po» letu 1438 pa deželnoknežji. Kot takega ga je leta 1473 dobil Rajnpreht Hollenegger. Pred leto»m 1590 so ga imeli Khiesli, nato» Paradeiserji, Dvo»mičič in njegova hčerka, por. Deniškin, 1636 ptujski meščan Hans Schauer, nato Mosconi, 1665 Wassermann, 1689 Thurni, ki so» ga združili z gospoščino» Turnišče. Tudi to» imenje je imelo» ogradje in deželno sodstvo ter pravico» do lova in ribolova kot vsa ostala nekdanja draneška posestva. Na Vischerjevi upo»do»bitvi iz leta 1681 je predstavljeno manjše nadstropno», neutrjeno» poslo»pje z lesenim gospodarskim krilo»m. Dvor, ki je stal o»b Polskavi blizu vasi, so kot razvalino pred prvo» vojno» podrli.
V	Pleterjah ob Framskem potoku hišno ime Marovski še spo»minja na pristavo», ki jo» je v vasi imel studeniški samostan.
V	Bregu južno» od Majšperka stoji gradič Hamre ali Hammer, ki je bil od leta 1461 last ptujskih minoritov, od 16. stoletja pa sedež njihovega Zgornjega ah Jeseniškega urada. Ime je dobil po» bližnjem mlinu, pozneje fužini, v 18. stoletju ponoivno mlinu o»b Dravinji. Sedanjo» baročno» podobo» je» dobil leta 1735; enako kapela, ki jo na zunanjščini krasi mlajša Marijina freska. Leta 1880 je gradič prešel v privatne ro»ke. Pred prvo vojno» sta ga imeli družini Kubricht in Novak. Med prvo» vojno» so» pri gradiču zgradili vojaško» tovarno tanina ter jo z žičnico» poivezali z rudnikom v Medvedcih, do» kamor vodi industrijski tir s Pragerskega. Med obema vojnama se je tu razvila močna tekstilna industrija, ki je povzročila nagel razvoj Brega na račun starega vaškega središča v Majšperku.
Ob koncu zgO'dO'Vinskeg'a razglabljanja o» usodi fevdalne arhite»kture» na ptujskem o»bčinske»m ozemlju se kot najzanimivejši problem izlušči nastanek svobodnega ozemlja, opremljenega z visokim sodstvom, v osrednjih in vzhodnih Halozah in s tem v zvezi usoda Draneških go»spo»do»v, ki je v svojih začetkih zavita v temo». Pri tem je zanimivo», da je Majšpe»rk, ki sicer po»zneje» ni bil tesneje povezan ne z Draneki ne s Ptujčani, imel staro svobodno» posest z enakimi pravicami in verjetno» enakim izvo»ro»m kot ostala posest, ki je obsegala
celotne Haloze od ogrsko-hrvaške meje do- ceste Majšperk—Stoperce—Rogatec in približne črte Pleterje—Apače—Draženci—Videm. To' kaže, da so- Draneški, čeprav samo mali deželnoknežji ministeriali, imeli v svobodni lastnini in le deloma v fevdih skoraj celotne Haloze ter sotočje Dravinje in Polskave. To posest pa so si mogli pridobiti samo v 11. in 12. stoletju, ko' so se uspešno borili z Madžari ter jih polagoma porivali čez poznejše deželne meje. S tem v zvezi se postavlja vprašanje lokacije stolpa Tra(n), ki ga je ogrski kralj Bela dal leta 1255 v fevd Frideriku Ptujskemu. Če je s tem stolpom mišljen Dranek (Tran, Treun), potem so morale Haloze še v 11. stoletju biti madžarske in jih je enako kot Središče in Bori za take imel tudi ogrski kralj Bela še sredi 13. stoletja. Meja, ki se je učvrstila na Sotli južno od Rogatca in v Slovenskih goricah severno od sotočja Dravinje in Drave že pred letom 1028, se je v Halozah ustalila na približni črti Dranek—Macelj (razvodje Rogatnice in Psičine, Tajne ali Leskovškega potoka) šele okoli leta 1130, na sedanji meji pa po1 zaslugi Draneških okoli leta 1200. Vse kaže, da je bil tudi Bori najprej v posesti Dra-neških in da so- ga Ptujčani dobili šele leta 1255 kot madžarski fevd. Dranek sam je moral nastati že v 11. stoletju tik salzburške posesti, vendar na južnem bregu Dravinje, takrat verjetnoi še madžarskem ozemlju, ob predpostavki, da je meja potekala približno po črti Rogatec—Stoperce—Apačka vas—Dravinja do izliva v Dravo' (značilno ime hriba Vildon nad Narapljami). Čeprav so bili Draneški že dolgo pred letom 1147 deželnoknežji ministeriali, Ptujčani pa po letu 1132 salzburški gradniki, so- na novo osvojeno' ozemlje imeli v svobodni posesti, opremljeni z vsemi posestnimi pravicami (ogradjem, deželnim in visokim sodstvom, lovom in ribolovom itd.). Le tako' si namreč lahko' razlagamo' izjemno pravno stanje Boria do leta 1438 in s posebnimi pravicami opremljeno posest v osrednjih Halozah. Ob tem je zanimivo, da so tudi Draneški že okoli leta 1230 imeli v uživanju madžarski fevd Prodavico v Križevskem komitatu. Med leti 1294 in 1399 so Ptujčani polagoma pokupili vso nekdanjo draneško posest in si tako' ustvarili veliko- ozemlje, ki je obsegalo- celotne vzhodne in srednje Haloze razen Majšperka. V primeru, da stolp Tra(n) iz leta 1255 ni identičen z Dranekom, moramo ogrsko- mejo- že v 11. stoletju domnevati na črti Macelj—izliv Dravinje, stolpovo lokacijo- pa iskati pri Zavrču v bližini rečnega prehoda (broda), kjer je rabil za neposredno cestno zaporo, ne pa pri Središču.
Katera od obeh domnev je pravilna, bodo- pokazale nadaljnje raziskave, ki se sicer ne bodo- omejile samo na problem gospodov Draneških in njihove posesti, ampak bodo zaobjele usodo- vse fevdalne arhitekture na obravnavanem ozemlju s posebnim ozirom na njeno lokacijsko in gradbeno' zgodovino-. Zato bo- nadaljevanje tega sestavka obravnavalo' predvsem sedanje stanje te arhitekture (sledove, ostanke, razvaline ali ohranjene stavbe) in iz njene analize poskušalo-odgovoriti na razna doslej nerešena vprašanja; ta so toliko- zanimivejša, ker je po-tekala v bližini stara državna meja, ki v obdobju 11. in 12. stoletja še ni bila določena, ampak je nihala skozi haloški svet od severozahoda proti jugovzhodu. Če povzamemo vsebino sestavka statistično, ugotovimo, da je bilo- na obravnavanem ozemlju v obdobju od 12. do 19. stoletja 68 fevdalnih objektov, od tega 29 dvo-rce-v, 17 dvorov, 5 gradičev, 4 graščine, 8 gradov, 3 pristave in 2 arhivsko- izpričani razvalini. Od tega je do- danes o-hranjenih samo 16 objektov: 6 dvorcev (od tega 3 v Ptuju), 1 dvor, 2 gradiča, 4 graščine, 3 gradovi, 1 pristava in 4 razvaline ali njihovi sledovi.
G.	M. Vischer: Topographia Ducatus Styriae. Graz 1681. Ponatis: Ivan Stopar, Ljubljana 1971.
Ivan Stopar: Grajski objekti z območja Slovenske Štajerske na Vischerjevem zemljevidu iz leta 1678. Celjski zbornik 1971/72.
Baravalle-Knapp: Steirische Burgen und Schlösser. Graz 1936—1941.
Hans Pirchegger: Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. München 1962.
Fritz Nowotny: Südsteirische Burgen und Schlösser. Almanah Südsteiermark. Graz 1925.
Stara Kaiserjeva suita. Tisk in založba J. F. Kaiser, Graz 1832.
Reichertova suita. Avtor in založnik Karl Reichert, tisk A. Leykam nasi, Graz 1863 do 1866.
J. A. Janisch: Topographisch-statistisches Lexicon von Steiermark I—III, Graz 1878 do 1885.
Flans Pirchegger: Landesfürst und Adel in Steiermark während des Mittelalters III, Graz 1958.
Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana 1937.
Fran Kovačič: Vitezi Pesničarji, ČZN IX, Maribor 1912.
Ferdinand Reisp: Pettau, Steiermarks älteste Stadt und ihre Umgebung, Graz 1858.
Milko Kos: K postanku ogrske meje med Dravo in Rabo. ČZN XXVIII. Maribor 1933.
Hans Pirchegger: Geschichte der Steiermark I, II, III. Graz 1931—1936.
Vladimir Bračič: Vzhodni del Haloz v luči cenilnega zapisnika gospoščine Bori iz leta 1542. ČZN NV 3, Maribor 1967.
Vladimir Bračič: Zunaj Haloz ležeča posest gospoščine Bori v luči imenjske cenitve iz leta 1542. ČZN NV 5, Maribor 1969.
Jože Koropec: Srednjeveški Vurberk. ČZN NV 4, Maribor 1968.
Jože Koropec: Srednjeveški Majšperk. ČZN NV 6, Maribor 1970.
Pavle Blaznik: Topografija srednjeveške ptujske dominikanske in minoritske hubne posesti v Jeseniškem uradu. ČZN NV 5, Maribor 1969.
Jože Koropec: Štatenberg in kmečki upor. ČZN NV 8, Maribor 1972.
Hans Pirchegger: Die Herren von Pettau. ZtdHVfST 42, Graz 1951.
Flans Pirchegger: Karantanien und Unter Pannonien zur Karolingerzeit. MIÖG Bd. 33.
Nace Šumi: Dornava, ZUZ N. S. V—VI, Ljubljana 1959.
Hans Pirchegger: St. Marxen, Pabenstein und Pründl. ZtdHVfST 17, Graz 1919.
Matija Slekovec: Die Szekely oder Zekel von Kevent, Freiherren von Friedau. 1894.
Hans Pirchegger: Adelssitze auf dem Pettauer Feld. Mbr. Zeitg. april 1944.
M. Wertner: Treun oder Traun, Adler 1899, IV, nr. 43.
Anthony v, Siegenfeld: Treuer, Adler 1899, IV, nr. 44.
H.	Pirchegger in W. Sittig: Die mittelalterlichen Urbare der Minoriten und Dominikaner in Pettau, izdaja: Die mittelalterlichen Stiftsurbare der Steiermark I. Teil, öst. Akad. d. Wissenschaften, Wien 1955.
Fran Kovačič: Gospodarska zgodovina dominikanskega samostana v Ptuju, ČZN X, Maribor 1913.
Vladimir Levec: Pettauer Studien. Mitteilungen der Antropologischen Gesellschaft 1898, 1899 in 1905.
Carl Schmutz: Historisch topographisches Lexikon von Steyermark I—IV, Graz 1822 do 1823.
Joseph v. Zahn: Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter, Wien 1893.
DIE FEUDALE ARCHITEKTUR AUF DEM GEBIETE DER GEMEINDE PTUJ
Der Autor erörtert das geschichtliche Schicksal der feudalen Architektur in dem Bereich von Ptuj, inwiefern es die erhaltenen Archivquellen belichten. In der Fortsetzung wird er versuchen mit dem Studium von Spuren, Ruinen und erhaltenen Bauten die Geschichte noch andererseits zu behandeln, und auf diese Weise manche bis jetzt noch nicht aufgeklärte Tatsache zu entziffern.
Das zu behandelnde Gebiet fiel nach der Verfolgung von Magyaren, am Ende des 10. Jh., den zwei grossen Grundherren, dem Salzburger Erzbistum und dem Mark-
13 — Ptujski zbornik — IV
193
graf, dem späteren Landesfürst, zu. Beide Lehensherren, mit dem Sitz auf dem Schlossberg in Ptuj und in Maribor, besassen eine ganze Pleiade von Dienstboten, die im Feud, Miete, Pacht oder Verwaltung grössere oder kleinere Grundstücke, hatten, aus welchen sich langsam Lehensbesitz, später Herrscahften, und schliesslich Grundherrschaften, formten. Bis zum 15. Jh. nahm Bori (Ankenstein) eine Ausnahmsstellung in diesem System. Als ungarisches Lehen der Herren aus Ptuj, war Schloss Bori extraterritorial, und unterstand weder dem Landesfürst noch dem ungarischen König.
Im Zusammenhang mit der Kolonisation, dem Parzellieren und Arrondieren der Grundstücke, entstanden noch Wohnungs- u. Verwaltungssitze dieser Grundstücke. Auch die Architektur begann sich zu entwickeln, die sich aber nur teilweise und in nur bemerkenswertesten Formen, d. h. als Schloss und Gutshof, bis zum heutigen Tage erhielt. Im Salzburger Teil des heutigen Gemeindegebietes gab es verhältnismässig wenige Burgen bzw. Schlösser, darum viele Gutshöfe, die besonders um Ptuj einen eigentlichen Kranz von kleinem Besitz formten, was symptomatisch für diese Agrar-u. weinreiche Zone ist, in welcher diese Gutshöfe mehr die Rolle von Maierhöfen als Wohnungsgebäuden spielten. In Ptuj selbst bestanden, nebst dem Schloss oberhalb der Stadt, noch drei Gutshöfe und eine Reihe von unabhängigen Häusern, in der Umgebung von Ptuj hingegen, geradezu 22. Diese Gutshöfe jedoch, waren nicht gleichzeitig, und wurden öfters zerstört. Deswegen sind sie ohne Bau-, Namen- und sogar Raumkontinuität, meistens nur im Archiv dokumentiert.
Nebst diesen Gutshöfen gab es auf dem ehemaligen Salzburger, jetzt Gemeindegebiet nordöstlich von der Drava, verhältnissmässig wenig Feudalarchitektur (9), und Geschlösser sind sogar nur zwei; Dornava und Muretinci.
Auf dem Gebiet südlich und westlich von der Drava ist eine ausgeprägte Konzentration der Feudalarchitektur längst den Flussläufen der Drava, Dravinja und Polskava, zu bemerken, während das Hügelland Haloze und jenes vom Dravsko polje verhältnissmässig dünn bevölkert sind. Diese Tatsache belichtet interessanterweise den historischen Einfluss des strategischen (alle vier Transitstrassen führen über Haloze und Dravinjsko), und vor allem des wirtschaftlichen Faktors (Strassentrans-port, Handels- u. Besitzdualismus: Getreidereiche Ebenen-weinreiches Hügelland) auf die Lokation der feudalen Architektur. Auch in dieser Architektur gibt es nur einige grössere und bemerkenswertere Schlösser und Gutshöfe (Zavrč, Bori, Turnišče, Ravno-polje, Majšperk), das Übrige sind kleinere Objekte, vor allem Schlösschen, Gutshöfe und Maierhöfe (Vorwerke). Von diesen gab es insgesamt 23. Beim Studium des historischen Schicksals dieser Architektur, kommt zum Vorschein als ein interessantes Problem, die Enstehung des unabhängigen Gebietes in Zentral- u. Osthaloze, das die Herren vom Dranek (Dranegg) zuerst besassen, und im Laufe des 14. Jh. die Herren aus Ptuj von ihnen aufkauften. Die Entstehung dieses Gebietes ist nähm-lich sehr wahrscheinlich mit der Verschiebung der deutsch-ungarischen Staatsgrenze im 11. und 12. Jh. ursächlich so unmittelbar gebunden, dass seine Folgen, in einer seltsamen Rechtslage vom Schloss Bori noch bis 1438 zum Vorschein kamen, wenn Bori weder dem einen noch dem anderen Staat zugehörte. Die Herren vom Dranek Schloss, die landesfürstlichen Ministeriale, nach ihnen die Herren aus Ptuj, Salzburger Burggräfen, besassen, bis sie ausstarben, im freien Besitz viel Land, versehen mit allen Besitzrechten (Einfriedung, Landes-u. hohe Gerichtsbarkeit, Jagd und Fischfang etc.). Diesen, teilweise zerbröckelten Besitz, besassen später Szekeli, die Minoriten aus Ptuj, die Dominikaner und die Thum, jedoch mit immer kleineren Rechten versehen, die auf Kosten des Fürsten giengen. In der Fortsetzung des Aufsatzes wird die gegenwärtige Lage der Feudalarchitektur behandelt, inwiefern sie noch erhalten ist, und aus ihrer Analyse wird man versuchen zu beantworten die verschiedenen bis jetzt noch ungelösten Fragen aus der Periode, wenn die Staatsgrenze durch das Halozer Gebiet vom Nordwesten gegen Südosten, in Schwung kam.
Jože Koropec
IMENJSKA CENITEV LETA 1542 IN DRAVSKO POLJE
Do cesarja Friderika III. je država obdavčevala samo- mesta, trge, Žide, duhovščino', podložnike lastnih gospoščin in le izjemoma zemljiške gospode. Cesar Friderik III. je najprej prav tako' obdavčeval, vendar mnogo pogosteje, od leta 1471 pa je že začenjal uvajati splošno davčno' obveznost s tem, da je predpisoval davke že tudi zemljiškim gospodom, te se pravi njihovim podložnikom. Prav leta 1471 je cesar, potreben denarja zaradi upornega Andreja Baumkir-cherja, dosegel, da so stanovi privolili v splošni davek, ki naj znaša polovica imenja. Gospoščine so verjetno- morale predložiti urbarje in na njihovi osnovi ugotoviti višino imenja, premoženja in iz njega izvirajočih dohodkov. Leta 1495 so predstavljale imenje tudi desetine in gomme, ne pa dominikalna zemlja. Takrat je dežela že tudi predpisala tarifo, po kateri je bilo treba preračunavati vrednost podložniških naturalnih dajatev. Cene v tarifi so bile daleč pod cenami v trgovanju. Pri tem sta Gornja in Spodnja Avstrija vključili v imenje samo dve tretjini denarnih pravd, zato- sta bili nižje obdavčeni in zato- trajni spori z ostalimi deželami do> leta 1542.
Na novo so urejali vprašanje imenja na zborovanju zastopnikov vseh habsburških dežel razen Ogrske v Pragi med 4. 12. 1541 in 11. 1. 1542. Za ugotavljanje nove in pravičnejše davčne osnove se poleg dohodkov gospoščine ocenijo vse glavne nepremičnine gospoda in podložnikov, živina podložnikov, v mestih pa glavne nepremičnine in vrednost obrti. Za dohodke gospoščine so uporabili kar tiste iz leta 1495 in njihovo' vsoto pomnožili s 25, pa tudi z 20 do 32. K temu delu imenja so- pritegnili tudi obresti sposojenega denarja. Vsote cenitve so bile tudi tokrat pod resničnimi vrednostmi. Davčna osnova je znašala pri gospodu stotino cenilne vrednosti, pri podložniku šestdesetino1. V davčno osnovo so vključili še glavarino osebenjkov v celoti. Goldinar davčne osnove so- imenovali imenjski funt. Cenitev so opravili zemljiški gospodje sami, dežela pa je imela pravico javljene davčne osnove kontrolirati in jih popravljati. Nova davčna osnova je bila nižja od tiste iz leta 1495. Štajersko- imenje je naneslo' nad 74.000 funtov, prej 82.000. V praksi so- uporabljali rezultate imenjske ce^-nitve 1542 samo to leto-, nato so poskusili z novo-, a se na Štajerskem že leta 1544 vrnili za zelo dolgo- zopet na tisto' iz leta 1495.
Kljub efemerni veljavi cenitve iz leta 1542 pa je njena vrednost izredna. V deželnem arhivu v Gradcu je ohranjenih 45 zajetnih svežnjev štajerske cenitve, ki predstavljajo' predragoceno- zakladnico tudi za slovenskega zgodovinarja. Iz njih spo-znamo dobro popisane dominikalne posesti, do> neke mere
obseg in vsebino gospoščinskih dohodkov, po- priimkih in imenih podložnike v gospoščinskih naseljih, njihove stavbe, živinorejske in orne površine, fond živine, in sicer posebej konje, govedo, svinje, ovce in koze kar najnatančneje (celoi po spolu in starosti), čebele, gominske vinograde in osebenjke ■—■ vaško revščino. Posebna vrednost imenjske cenitve je tudi v tem, da sočasno- zajame kar vso- deželo, na žalost pa niso- ohranjene imenjske cenitve prav vseh gospoščin.
Čas je, da pogledamo na Dravsko- polje, kolikor leži med vodami Dravo-, Dravinjo, Ložnico- in Bistrico- ter cesto- Slovenska Bistrica—Maribor. Sredi 16. sto-letja je živelo- na njem nekaj nad 1300 družin ali o-koli 7000 ljudi. Bili so to skoraj izključno podložniki blizu 40 go-spoščin, med njimi le 15 cerkvenih s komaj 250 podložnimi družinami. Polovica vseh gospoščin je imela po- več kot 15 družin, med njimi Majšperk 184 družin, strnjeno- v 15 krajih, Vurberk 169 družin v 12 krajih v 2 strnjenih skupinah, Rače strnjeno 131 družin v 15 krajih, Štatenberg 129 družin v 15 krajih v 2 strnjenih skupinah, Studenice 98 družin, raztresenih v 10 krajih, Viltuš in njemu pridružena Betnava 66 družin, strnjena v 8 krajih, Ormož 54 družin, strnjeno- v 2 krajih, Slivnica 48 družin, dokaj strnjeno v 3 krajih, Maribor 46 družin, razbito- v 4 krajih, in Zgornja Polskava 45 družin, strnjeno v 3 krajih. Omenjenih 10 gospoščin je premoglo- blizu 970 družin ali 3/4 od vseh. Četrtina gospoščin je imela po- največ 10 po-dložniko-v. Bile so to- cerkvene gospoščine ali pa nekdanji fevdi. Naselja so- navadno- pripadala enemu, nekaj njih tudi dvema zemljiškima go-spo-doma, v 10 krajih so se pojavljale 3 gospoščine, v Hajdo-šah 4, na Bregu, Spodnji Po-lskavi in Šiko-lah 5 ter v Lovrencu kar 6 gospoščin. Jedra glavnih zemljiških gospoščin so- bila ali na Dravskem polju ali pa v njegovi neposredni bližini. Vurberška gospoščina je imela večino- svojih dravsko-po-ljskih podložnikov v nekdaj samostojni, sedaj njej že dalje časa priključeni gospoščini s središčem v Apačah.
Majšperški grad, pristavo-, travnike, zelo- razsežne njive, go-zdo-ve, 10 dornini-kalnih vinogradov, 3 ribnike, lovne-, ribolovne in deželsko-so-dne pravice so-Lambergi ocenili z 21 funti davčne osnove- in temu dodali blizu 37 funtov osnove iz gospoščinskih dohodko-v, 103 funte (60 + 43) osnove za 263 po-dložnih družin ter 34 funtov osnove od 221 go-rnin (69 na polju). Majšperška gospoščina je bila skupno ovrednotena s 195 funti davčne- osnove, kar je znašalo- 1 štiri-stotino- imenja v deželi.
Najimenitnejša stavba na Dravskem polju — rački grad —■ je bila ocenjena z 10 funti imenja, njena pristava z zemljo-, 8 ribnikov, 4 vinogradi in severno od Rač ležeči od leta 1532 pusti Wartenheim, predhodnik račkega gradu, s priženjeno četrtino- gromberških pertinenc s 16,5 funta imenja, po-le-g tega še 170 družin in 4 osebenjki ter 81 go-rnin, največ v Halo-zah, kar je skupaj znašalo 153,5 funta imenja ali blizu 3/4 majšperškega imenja. Račka gospoščina je bila leta 1542 še zelo- mlada pa tudi zelo- zanimiva. Je bila sad trgovskih uspehov in špekulacij ptujskega'meščana Gregorja Regala, ki je začel nakupovati vasi že pred letom 1527. od žičkega samostana in nato- še o-d ptujskih minoritov. Za središče svoje na novo- nakupljene gospoščine si je izbral Rače in začel tu zidati grad. Ob turškem napadu leta 1532 je bil grad še v nastajanju, vendar se je naslednje leto- Gregor že- imenoval Rački in je namenil Račam za grb žerjava. Tega leta je dobil od cesarja v zastavo- ko-njiško in leta 1535 še mariborsko gospoščino-. Nato- je ta Ptujčan ko-t glavni zemljiški go-spo-d na Dravskem polju s šestino- vseh dravskopo-ljskih po-dložniko-v izvedel širokopotezno- kolonizacijo in zelo- dvignil živinski fond pri svojih podložnikih in v so-se-dstvu. Umrl je leta 1559.
Tretja pomembnejša gospoščina, to je zgornjepolskavska, je ob imenjski cenitvi predstavljala dokaj zapleteno' zadevo'. Namesto dvojnih mladoletnih otrok Herzenkraftov in Leiser jev so jo ocenili Mariborčan Primož Hurnas, sosed Prager iz Gromberka, bližnji župnik, domači župan in dva predstavnika podložnikov. Požgan, deloma lesen dvor, lastno' dominikalno posest pri Polskavi in Oplotnici, med njo precej orne zemlje, in četrtino' od Gromberka pridobljenih regalnih pravic so- ocenili s 6,5 funta imenja, bližnji dvor Rosenbergov, Leiser-jevih sorodnikov, to je bodoči frajštajnski grad, tudi s četrtino' gromberških regalnih pravic z 2,5 funta. Dohodki so pomenili 18 funtov imenja, premoženje 71 podložnih družin in 7 osebenjkov 36 funtov (21 + 15) in 29 gorninskih vinogradov dobrih 5 funtov, skupno zgornjepolskavska gospoščina s Frajštajnom 68 funtov imenja ali tretjino' majšperškega.
Koloniči so ocenili slivniški grad, dominikalno posest, med njo 84 plugov njiv, 14 ribnikov in 8 vinogradov, na dobrih 15 funtov imenja, dohodke na 14 funtov, posest 51 podložnih družin in 11 osebenjkov na 7 funtov imenja ter 95 sogomikov na 20 funtov, kar je znašalo skupaj dobrih 56 funtov imenja ali nekaj več kot četrtino: majšperškega.
S predstava slivniške gospoščine pa smo* tudi že pri kraju domačih svetnih gospoščin na Dravskem polju. Za Apače in Maidburg smo že rekli, da jih je že zdavnaj absorbiral Vurberk, ob imenjski cenitvi na to spominja samo še maid-burški dominikalni gozd in ribolov v Polskavi, seveda že kot vurberško imenje. Bodoči gospoščini Rogoza in Skoke sta predstavljeni le s svojima bodočima centroma z viltuškim in Wildenreinerjevim dvorom v za zdaj še žički Rogozi. Tudi bodočnost Pragerskega se v imenjski cenitvi že nasluti, saj se pojavlja na Gromberku pod Šmartnim na Pohorju že Prager, katerega naslednik bo kmalu ustvaril novo' gospoščino', imenovano' po poznem potomcu husitskega Pražana, ki bo' dal gospoščini za grb značilnega pasjeglavca, lepo vidnega tudi na nagrobniku v ptujski proštijski cerkvi. O Turnišču in Ravnem polju, dveh imenitnih poznejših gospoščinah, imenjski cenik iz leta 1542 še ničesar ne ve.
Spodnjepolskavsko' župnišče je bilo središče najmočnejše domače cerkvene gospoščine. Njen dominikalni del je predstavljal dobrega 4,5 funta imenja, dohodki blizu 5 funtov, premoženje 38 podložnih družin in 13 osebenjkov, od tega 7 v domačem kraju in 6 v Farovcu, torej po župniji imenovanem kraju 19 funtov (11 H- 8) ter 34 gorninskih vinogradov v Pokošah in Gabrniku 4,5 funta, skupno gospoščina 33 funtov ali šestino' majšperške. Nobeno drugo' župnišče: slivniško, črešnjevsko, majšperško', lovrenško, ptujskogorsko in videmsko — se v imenju ni moglo kosati na Dravskem polju s spodnjepolskavskim, ki je edino nastalo' pri lastniški cerkvi.
Preselimo' se iz gradov, dvorov in župnišč med podložnike. Živeli so* v 95 krajih. Med njimi ni ohranjene imenjske cenitve za Spodnjo Novo vas, Sestrže, Barislavce, Jurovce, Kungoto in Zrkovce. Nekaterih sedanjih krajev seveda takrat še ni bilo'. Največja naselja so bila: trg Ptujska gora (40 družin), Slivnica 38, Črešnjevec 37, trg Tržeč 32, Lovrenc 32 in ptujsko predmestje Breg s precej tržnimi potezami 31. S 26—30 družinami so' bili 4 kraji, z 21—25 8 krajev, s 16—20 14, z 11—15 25, s 6—10 18 in z 2—5 družinami Medvedce, Brezje, Njiverce, Zgornja Ložnica in Trnovec.
Osebenjkov: hlapcev, dekel in gostačev je bilo med podložniki prav malo. Kočarjev, ki so premogli največ do 2 glavi vprežne živine, je bila šibka petina. Več kot tretjino' družin so kočarji predstavljali v obeh Pobrežjih, Stopnem in Vidmu, blizu pol v Starošincih, Mostečnem in Hajdošah in veliko' večino na
Ptujski gori. Ni jih bilo v 21 naseljih. Srednji kmetje s 3 do 6 glavami vprežne živine so predstavljali solidno polovico vsega dravskopoljskega življa, prav malo jih je bilo- v revnejših krajih južno od potokov Polskave in Devine. Velikih kmetov je bila šibka tretjina. Več kot polovica družin je bilo veliko-kmečkih v Orehovi vasi, Lokanji vasi, Spodnji Gorici, Zgornjih Jablanah, Zgornjih Pleterjah, Popovcih, Trnovcu in zlasti v vseh 6 vaseh med Hajdosami, Marjeto in Loko-. Najbogatejše vasi so bile Pangerci, Zlatoličje in zlasti Marjeta, kjer so bili sami veliki kmetje. Med premožnejšimi kmeti srečavamo praviloma župane, ki jih cenitev omenja kar v dveh tretjinah vseh naselij. Sicer se v virih javljajo' župani razen znanega Fise iz leta 777 na Slovenskem najprej prav na Dravskem polju. Slika gospodarske moči in družbene veljave dravskopoljskih podložnikov je zelo podobna tisti v Dravski dolini.
Santonino je leta 1487 zapisal, da je Dravsko polje ponekod mokrotno, da je bilo pred 20 leti gosto- poseljeno, da pa je sedaj popolnoma pusto'. Po- njem da se klatijo poklicni roparji, konkurirajo' pa da jim pri nečednem poslu z vednostjo svojih gospodarjev tudi upravniki gospoščin. Imenjska cenitev ponudi po 55 letih čisto drugačno sliko, saj so bile celo rane turškega pohoda iz leta 1532 v glavnem že zaceljene.
Po vsem Dravskem polju je bilo' le 56 pušč, od tega 8 v Rogozi, 6 v Prepoljah, 5 v Spodnjih Račah, 5 po Savinjskem, 3 v Doklecah, 3 v Hotinji vasi in po ena v Spodnjih Jablanah in Podovi. Zemljiški gospodje, zlasti podjetni Regal, so množično naseljevali po praznih vaseh prišleke, posebno Uskoke. V tretjini vseh dravskopoljskih vasi je zaslediti ubežnike pred Turki in izpod njih, skupno kakih 150 družin, kar pomeni skoraj osmino vsega prebivalstva. Med uskoškimi priimki jih je bilo 47 Horvatov, 11 Turkov, 9 Vezjakov in 5 Vlahov. Draženci soi bili v celoti uskoški, Pongerci, Prepolje in Trniče 2/3, Spodnje Rače, Podova, Brezula, Marjeta, Gerečja vas in ptujsko' Pobrežje 1/2, Spodnje Pleterje, Župečja vas in Boršt 1/3, Bohova, Miklavž, Požeg, Črešnjevec, Stražgonjci, Dragonja vas in Zgornje Pleterje 1/4 in Cirkovce 1/5. Od drugod je bil o' priseljencev prav malo, tako le 9 Kranjcev, 9 Korošcev (med njimi tudi Pliberšek), 1 Haložan in v Zgornji Polskavi Šlezinger. Cenitev prvič omenja kraje: Trnovec, Brezje, Leskovec, Kočno, Savinjsko1, Sestrže, Doklece, Bolečko1 vas, Zgornjo Pristavo in Novo vas.
Za časa imenjske cenitve je teklo na Dravskem polju 20 mlinov, zlasti ob Framskem potoku. V njih so' mleli že tudi ajdo.
Po vsem Dravskem polju je prišel statistično' poprečno po 1 konj na družino', v resnici pa je imela konje dobra polovica podložnih gospodarstev, in sicer šibka tretjina po 1, petina po 2, 97 po 3 ali 4 in 9 družin po 5 do 10. Več kot par konj na družino' je prišlo v Zgornjih Račah, Zgornji Gorici, Zgornjih Jablanah, Zgornjih Pleterjah in Staršah. Prav malo' konjereje pa so' poznali v Slivnici, Pokošah, Trničah, Savinjskem, Apačah, Lovrencu, Ptujski gori, Doklecah, Sto^-govcih, Tržcu, Vidmu, Borštu in Bregu.
Brez govedi je bilo' le 88 od 1206 družin. Največ so' podložniki imeli od 6 do 10 glav živine (močna tretjina) in do 5 glav (tudi močna tretjina), medtem ko je od 11 do 15 glav živine imela šibka šestina, do 20 48, do> 25 9, do' 35 3 in 46 glav ena družina. Račun ugotavlja na družino- poprečno 6,3 glave govedi. Najbolj bogato- govedorejo- srečamo- severno od črte Pragersko-—Ptuj, zlasti v Zgornjih Račah 13,2, v Zlatoličju 12,6 in v Orehovi vasi 10,4, najrevnejšo pa južno od potokov Polskave in Devine: Savinjsko 3,9, Videm 3,5, Sto-pno 2,8, Mostečno 2,6 in Ptujska gora 1,2.
Svinj ni bilo pri 1/5 družin, do' 5 jih je bilo’ pri 1/2, do 10 pri močni 1/4, med 15 do 25 pri 48, 1 družina pa jih je imela celo' 50. Mak» svinjereje je bilo v Miklavžu, Dobrovcah, Slivnici, Starošincih, Popovcih, Dražencih, Bregu in Hajdošah, mnogo> pa v Zgornji Gorici in Zlatoličju, drugod pa precej ustrezno poprečjem.
Ovce so bile pri 132 družinah, pri desetini od njih celo med 31 do> 70 glavami. Do’ 5 koz je imelo 17 družin, do' 10 10 družin. Največ drobnice je bilo v Prepoljah in sosednjih vaseh.
Edino v Hajdošah so javili 6 panjev čebel. Ribiči so' živeli v Spodnji Ložnici, Spodnjih Jablanah, Dragonji vasi in Skorbi, ribnikov pa je bik 14 v Slivnici, 8 v Račah, 3 v Majšperku in po> 1 v Zgornji Polskavi, Klopcah in na Bregu.
Po hribovitih robovih Dravskega polja pa tudi na njem samem so> gojili vinsko trto. Na hribovju med Dravinjo' in Polskavo je bilo okoli 200 vinogradov. Prav preseneča 14 vinogradov pri Gorici sredi polja. Po' vaseh na zahodu in jugu Dravskega polja ni bilo' nič nenavadnega, če je bil kar vsak podložnik tudi sogornik nekje na obronkih Pohorja ali Haloz.
Sledove sadjarstva razodevajo' Paumgartniki v Hotinji in Orehovi vasi ter imena naselij Pongerci, Jablane, Slivnica, Orehova vas in Črešnjevec. Po priimkih lahko- naslutimo' 22 čevljarjev, 16 kovačev, 13 krojačev, 9 tkalcev, 8 lončarjev, 5 tesarjev, 5 tapetnikov, 4 mesarje, 3 kolarje, 2 Sitarja, 2 izpiralca zlata v Dogošah in po 1 strugarja, mizarja, sodarja, suknarja, kositrarja, žle-barja, brivca in padarja, skupno 118 obrtniških družin. Največ obrtnikov je živelo na Ptujski gori (19) in na Bregu (9), medtem ko> sta v trgu Tržcu živela le 2 obrtnika.
Prometno' živahnost Dravskega polja izpričujejo močna konjereja, božje-potna postaja na Ptujski gori, slivniški in rački ribniki, gostilni v Slivnici in na Pobrežju, most čez Dravo na Bregu in brod čez Dravinjo pri Stogovcih. Trgovska središča so bila poleg vseh treh bližnjih mest Maribora, Ptuja in Slovenske Bistrice predvsem Ptujska gora, kjer se je ustalil Kramar, Breg pri Ptuju, kjer je bil poseben trg za svinje, in le v skromni meri Tržeč, kar je bilo poudarjeno' že v samem imenu naselja.
Vir: Imenjska cenitev dravskopoljskih gospoščin iz leta 1542. DA v Gradcu.
DAS GÜLTSCHÄTZUNGSPROTOKOLL IM JAHRE 1542 UND DRAVSKO POLJE (DRAVAFELD)
Das Gültschätzungsprotokoll aus dem Jahre 1542, das als die Grundlage für die Feststellung einer neuen und mehr gerechten Steuergrundlage für alle Herrschaften in den Habsburgerländern dienen sollte, bietet uns eine wertvolle Einsicht in die gesellschafts-ökonomische Verhältnisse auf dem Gebiete dieser Abhandlung in der Mitte des 16. Jh. Aus ihm erkennt man den Zustand des dominikalen Besitzes, den Umfang und Inhalt der Herrschaftseinkommen, die Familiennamen und die Namen der Untertanen in den Herrschaftssiedlungen, ihre Gebäude, Viehzucht-u. pflugbare Oberflächen, Viehfonds, Weinberge und die Dorfarmut. Damals bestanden auf dem Dravsko polje beinahe 40 Herrschaften und über 1300 Familien, oder rund 7000 Leute. Zehn von diesen Herrschaften (Majšperk, Vurberg, Rače, Štatenberg, Studenice, Vil-tuš, Ormož, Slivnica, Maribor und Zgornja Polskava) vermochten 970 Untertanenfamilien oder 3/4 von allen. Unter den 15 kirchlichen Herrschaften mit 250 Untertanenfamilien, war die grösste beim Pfarrhaus in Spodnja Polskava, das 38 Untertanenfamilien und 34 Weingärten vermochte. Das Bild der wirtschaftlichen Kraft und der gesellschaftlichen Geltung der Hörigen auf dem Dravsko polje ist verhältniss-mässig günstig und sehr demjenigen in der Dravska dolina ähnlich. In Erscheinung treten auch 118 Gewerbefamilien und eine gewisse Regsamkeit im Handelsverkehr, die sich in den lokalen Zentren auf der Ptujska gora, Breg und in Tržeč zeigt.














.


Jože Mlinarič
GOSPOŠČINA NEGOVA NA ZAČETKU 17. STOLETJA
Negovska gospoščina, ki jo' štejemo k najpomembnejšim gospoščinam na območju med rekama Pesnico in Muro, je dobila ime poi kraju Negova, ki se v zgodovini prvič omenja kmalu po' letu 1106 z imenom »Negoinezelo'«, tj. vas Negoja.1 Kraj se namreč tedaj imenuje med posestmi, ki jih je v ptujski marki mejni grof Engelbert Spanheimski podelil šentpavelskemu samostanu v Labotski dolini na Koroškem v zameno za posesti v dolini Krke na Koroškem.2 Naslednja omemba kraja datira v leto' 1265, ko se naselje imenuje z imenom »Nego-we«.3 Negovska trdnjava pa se v zgodovinskih virih omenja zelo kasno', in to1 šele leta 1425, ko' nam jo' imenuje vir »vest Egaw«.4
Kot prvega znanega lastnika gospoščine srečamo' pred letom 1431 deželnega glavarja Hansa iz Windena (Hans von Winden) na Štajerskem, čigar hčeri Ana Lihteneška (Anna von Lichtenegg) in Katarina pl. Volkersdorf (Kathrei von Volkersdorf) sta leta 1431 grad skupaj z lovom in ribolovom prodali Viljemu Perneškemu (Wilhelm von Pemegg).5 V vojni med cesarjem Friderikom in ogrskim kraljem Matijem Korvinom je med drugimi posestmi med Dravo' in Muro prišla v ogrske roke tudi Negova.6 Ogri so trdnjavo osvojili kmalu pred letom 1488.7 Ko* je leta 1490 kralj Matija umrl brez potomstva, so' Habsburžani dobili svoje posesti nazaj8 in vladar je leta 1492 gospoščino izročil v zakup prejšnjemu lastniku Jerneju Perneškemu (Bartlmä von Pemegg).83 Zadnji izmed družine Pemeških Viljem je gospoščino leta 1532 zapustil svoji ženi Marijani Gutenberški (Marianne von Gutenberg); po njej jo je dedovala njena sestra Katarina, žena Adama pl. Trautmannsdorfa. Gospoščina je bila nato od leta 1542 pa do konca druge svetovne vojne, torej štiristo let, v rokah Trautmanns-dorfov, ki so imeli obsežne posesti na Češkem in na današnjem avstrijskem Štajerskem.8 V času naše obravnave negovske gospoščine je bil njen lastnik Sigmund Friderik, gospod Gleichenberga10 in Burgaua,11 svetnik in komornik cesarja Ferdinanda, glavar graški ter častnik v Vojni krajini.12 Družina Traut-mannsdorfov ni živela na negovskem gradu, temveč na sedežih svojih drugih posesti, le od časa do1 časa, zlasti še poleti, so' posamezni člani te rodbine prihajali na svojo tukajšnjo posest. Upravne posle gospoščine je v imenu lastnikov opravljal vsakokratni oskrbnik. V začetku 17. stoletja so bili negovski oskrbniki Martin Karlin (Merth Kherlin) (1595—1607), Krištof Dötzner (1607—1610) in Hans Hofer (1610—1625).13
Graščina stoji v kraju Negova, na pomolu nad dolino Krčevine, na nadmorski višini 285 metrov ter je poleg cerkve Device Marije edina znamenitost
kraja. Verjetno je bil prvotni grad pozidan že v XII. stoletju; na to- kažejo- posamezni gradbeni elementi.14 Stavbna zgodovina doslej še ni pojasnjena. Stavbni elementi, gotski in renesančni, katerih drugi prevladujejo zlasti v obzidju in zunanjih traktih, kažejo-, da je stavba rasla iz jedra navzven.15 Končno- fazo njene rasti predstavlja sedanji grajski stavbni kompleks. Podobo- gradu in kraja s cerkvijo- iz 17. sto-letja nam je ohranil Vischerjev bakro-rez iz leta 1681; kaže nam po turškem navalu leta 1605 obno-vljen in p-o-večan grad, ki mu je na jugovzhodni strani cerkvenega kompleksa korespondirala obsežna skupina vi~ soko-pritličnih gospodarskih poslopij, severovzhodno pod gradom pa se je raztezal v terasah ležeč, pravo-ko-tno obzidan vrt.16 Skozi vhodni portal, ki je strogih renesančnih oblik z rustiko in z grbo-m družine Trautmannsdorfov na vrhu, pridemo do- tako imenovanega zunanjega dvorišča. K obzidju tega dvorišča so o-čitno- že v 17. stoletju prislonili pritlične trakte s pravokotnimi baročnimi portali. Vhodni trakt z renesančnim portalom so- pričeli zidati leta 1568, a ni bil nikoli dokončan. Iz tega trakta vodi pro-ti glavnemu grajskemu poslopju čez jarek speljan most do- glavnega portala, ki ima dvojni vhod. Po-rtal je o-značen z letnico- 1612. Okrog kvadratnega notranjega dvorišča so- razvrščeni štirje grajski trakti. Ta del gradu je starejši od zunanjega vhodnega trakta in obzidja ter sodi vsaj v 15. stoletje.17
H go-spoščini je poleg gradu, h kateremu je spadala vrsta gospodarskih poslo-pij s hlevi in z veliko- ter malo- kaščo- pri gradu, spadalo- še imenje Freudenau blizu Apač, pristava ob graščinskem ribniku pri Negovi in pristava pri Iljaševcih ter še nekaj p-oslo-pij na o-bsežnem območju med Pesnico- in Muro-. Obsežne so- bile tudi površine do-minikalne zemlje, ki jo je gospoščina obdelovala v svo-ji režiji bodisi z najemniško delovno- silo ali pa s tlako- svo-jih podložnikov. Do-minikalne površine so- bile po- svojem značaju kaj različne, obsegale so njive, vrtove, vinograde, travnike in pašnike ter go-zdo-ve in vode. Po- podatkih iz začetka tega stoletja je imela negovska graščina 543,3023 hektarjev zemlje in ribnikov; od tega je odpadlo največ na go-zdo-ve, in to- kar 316,8235 hektarjev, travnikov je graščina imela 114,1837 ha, njiv 45,3272 ha, vinogradov 37,6546 ha, ribnikov 9,7523 ha, vrtov 5,6521 ha, zazidanih po-vršin 1,9029 ha ter neproduktivne zemlje 0,6690 ha.is
Glavni del negovskih do-minikalnih zemljišč je ležal v neposredni bližini gradu. Med največje komplekse do-minikalnih njiv štejemo obdelovalne površine jugovzhodno od gradu na obeh straneh ceste, ki pelje pro-ti Kun-ovi, ter površine južno- od gradu in zahodno od grajskega ribnika (Negovsko jezero-), pri katerem je tudi stala pristava. Obsežni so- bili tudi do-minikalni vinogradi, ki so se razprostirali pri Lokavcih, na Lokavskem vrhu, na Pišovskem vrhu, na Negovskem in Go-milskem vrhu ter na Kuno-vskem vrhu.18a K drugemu centru negovske dominikalne posesti je spadalo imenje Freudenau, ki leži v okviru vasi Črnci na levem bregu Plitvičkega potoka blizu Apač.19 Kraj sam je bil leta 1532 zelo verjetno- last Viljema Pe-meškega (Wilhelm von Pernegg) ter je prišel leta 1542 skupaj z negovsko- gospoščino- v roke družine Trautmannsdorfov.211 Imenje pa ni bilo- do-lgo v rokah Trautmannsdorfov; Izabela Traut-mannsdorf ga je že leta 1635 prodala za 52.326 goldinarjev grofu Ludviku Schwarzenbergu. K imenju so- tedaj poleg' po-sl-opij sodili dominikalni mlin, vinogradi, ribolov na Muri ter dvajset podložnikov.21
Poleg teh dveh jeder dominikalne posesti pa je imela gospoščina do-minikalno posest še na najrazličnejših krajih, vendar v glavnem znotraj območja med Pesnico in Muro-. K pomembnim pristavam je sodila pristava pri Iljaševcih,
h kateri so spadala dominikalna polja, travniki in pašniki ter manjša kašča, v kateri so shranjevali doma pridelano' in desetinsko' žito'. Gospoščina je v tem času obdelovala v svoji režiji tudi hube pri Kunovi in Obratu ter hubo, ki je ležala nekje ob Ščavnici. Dominikalni vinogradi pa so ležali na Poličkem vrhu pri Radgoni, pri Ljutomeru ter v bližini Rodmošcev in Ormoža in so' jih obdelo-vali s tlako tamkajšnji negovski podložniki. Pri omenjenih vinogradih so' bila polja, na katerih so' pridelovali različne vrste žita, ter zidanice, v katerih so
shranjevali poleg dominikalnega vina tudi vino', ki so- ga pobrali od hasnoval-cev gorskopravnih zemljišč, in desetinsko vino. K dominikalni posesti so-sodili tudi ribniki, ki so predstavljali pomembno gospodarsko postavko1 gospo-ščine. Med naj starejše ribnike gospoščine spada brez dvoma ribnik na južni strani graščine (Negovsko jezero), ki so ga imenovali »Schlossteicht«. Natančne podatke o številu in lokaciji ribnikov, o vrstah rib, ki soi se v njih gojile, ter o prodaji rib imamo iz 18. stoletja. Leta 1739 je imela gospoščina osem, leta 1761 pa petnajst ribnikov, v katerih so gojili v glavnem krape in ščuke; prodajali so jih celo' v Gradec, kamor so jih bili nekateri podložniki dolžni voziti z vozno tlakoi.22 Gospoščina je imela tudi dva mlina, in sicer ob graščinskem ribniku in na Ščavnici. Poleg že omenjenih poslopij je imela Negova tudi dve hiši v Ljutomeru in kaščo1 pri Radgoni.23
Pri obravnavanju negovske gospoščine tudi ne smemo- pozabiti na vrsto pravic in dohodkov, ki so- jih lastniki imeli od gozdov (lov), voda (ribolov), sodstva, stojnine itd., za kar pa, žal, za obravnavano obdobje nimamo podatkov. Negovski gospoščini je šla tudi posebna pravica nad nekaterimi cerkvami, katerih odvetnik (Vogtherr) je bila. Kot odvetnik, ki je zastopal cerkvene interese teh cerkva pred svetno1 oblastjo', je prejemal določene dohodke ter je imel pravico do> pregleda nad cerkvenimi dohodki in izdatki. Gospoščina je bila odvetnik nekaterih župnij, ki so se izločile iz radgonske pražupnije, in vikariatov, ki so se izločili iz benediške župnije, namreč župnije v Apačah in Benediktu ter vikariatov v Negovi, Cerkvenjaku in Kromberku. Cerkveni ključarji omenjenih cerkva so' bili dolžni cerkveni letni obračun predložiti oskrbniku gospoščine; le-ta je v imenu svojega gospodarja skupaj z radgonskim župnikom, ki je bil dekan tega območja, in po navadi z benediškim župnikom obračun pregledal in potrdil.24 Prav poseben odnos in pravice pa je gospoščina imela do tedanjega negovskega vikariata. Negovska cerkev je bila sprva podružnica benediške župnije, katere župnik je na določene dneve v letu v Negovi opravljal božjo službo. Že pred letom 1592 je bil tod ustanovljen samostojen vikariat, ki je okoli leta 1700 postal samostojna župnija. Negovski vikar je bil obenem tudi beneficiat gospoščine, ker je bila na graščini kapela sv. Ane, moral pa je brati v cerkvi čez teden dve maši, ob nedeljah in praznikih pa opraviti slovesno opravilo' s slovensko pridigo- (una cum condone sclavonica25). Za opravljanje svoje službe je vsakokratni vikar beneficiat dobival od gospoščine določene letne dohodke, ki so- znašali sprva 15 goldinarjev, kasneje 50, nato pa 100 goldinarjev, ter še deputat v naturalijah.20 V začetku 17. stoletja so- bili negovski vikarji Aleks Püchler (1592—1610), Matija Poiassoritsch (1610—1614), Ivan Possenti (maj 1614—1615?) ter Caharija Rozman (maj 1615—5. marec 1617).27
Med glavne gospodarske postavke gospoščine štejemo dohodke od podložnikov. Negova je imela svoje podložnike gruntarje, polgruntarje, hasnovalce domcev in kajž na obsežnem območju, vendar skoraj izključno med Pesnico in Muro. Najvažnejše jedro urbarialne posesti je bilo vsekakor v bližini gradu na obeh bregovih Ščavnice. V začetku 17. stoletja je bila negovska urbarialna posest razdeljena na tri skupine, na prvotno posest, ki je obsegala urad Stave-šinci (Pfefferdorf), na posest, ki izvira od Rosenbergov, ter na posest v Ilja-ševcih. K tej posesti je leta 1618 Sigmund Friderik grof Trautmannsdorf od Ferdinanda Rüdna (Ferdinandt Rüden) dokupil nekaj kmetij v vaseh Ivanj-ševci in Moravci, leta 1629 pa od Hansa Friderika barona Teufenbacha (Hannss Fridrich freyherr zu Teuffenpach) kmetije v krajih Spodnji Ivanjci, Blaguš, Hvaletinci in Hajdoše.28 V začetku stoletja je imela gospoščina v 40 urbarialnih
Zemljevid II: Velike in male desetine negovske gospoščine
naseljih 294 gospodarskih enot. Od podložnikov teh enot je Negova dobivala letne dajatve v denarju in v naturalijah, v žitu (pšenica, oves), vinu, kokoših, kopunih, jajcih, siru in lanu.29
K pomembnim postavkam v gospodarstvu gospoščine štejemo tudi njene dohodke od gorskopravnih zemljišč, saj je le-ta imela izrazito vinoroden svet. Negovska gorskopravna zemljišča so ležala na območju med Pesnico in Muto ter so se leta 1634 delila na tri skupine, na staro posest, na skupino, ki je obsegala gorice predvsem južno od gradu, ter na zemljišča, ki so' bila leta 1629
kupljena od Hansa Friderika barona Teufenbacha. Gospoščina je imela tedaj na 34 gorah 688 zemljišč, ki jih je dajala hasnovalcem v zakup po gorskem pravu. Hasnovalci teh zemljišč soi dajali gospoščini letne dajatve v vinu, včasih tudi v kopunih ali piščancih.30
Gospoščina je svoje pod tožnike kot tudi podložnike nekaterih drugih go^ spoščin močnoi bremenila z desetino, ki se je delila na vinsko in žitno. Vinska desetina se je delila na štiri skupine, na desetino1, ki jo- je gospoščina pobirala od zemljišč tostran Ščavnice, od zemljišč onstran Ščavnice, od zemljišč pri Cerkvenjaku in tistih pri Smolincih. Desetino1, ki je bila skoraj redno' razdeljena na tretjine, si je delila z radgonsko' in benediško župnijo: ter z gospodi Štajnofa (Steinhof)31 in Herbersteini, pobirala pa jo je od 1582 uporabnikov na 66 gorah. Žitna desetina pa se je delila na veliko in malo1 desetino. K prvi je sodilo žito, pšenica in oves, k drugi pa skoraj redno1 proso ter ponekod kokoši in lan. Žitna desetina se je pobirala v glavnem na območju med Pesnico in Muro, nekaj pa tudi v naseljih med Dravo in Pesnico1 ter v vaseh onstran Mure pri Radgoni. Desetina je bila razdeljena na dvanajst območij, gospoščina pa si jo je delila predvsem z lastniki Štajnofa ter z radgonsko, benediško1, cmureško1, jurjevsko, ljutomersko, ptujsko in lovrenško' župnijo. Veliko desetino je gospoščina pobirala od 1269 podložnikov v 79 naseljih, malo pa od 527 v 38 naseljih.32
V začetku 17. stoletja je bila urbarialna posest negovske gospoščine na območju med rekama Pesnico in Muro ter je segala na severu najvišje do1 Apač, na jugu do Smolincev, na vzhodu do Iljaševec, na zahodu pa do1 Selnice ob Muri. Glavno jedro posesti je bilo zbrano1 okrog graščine na območju obeh bregov Ščavnice ter se je razprostiralo na severu do Ihove, na jugu pa do Hunove. Drugo jedro posesti je bito' na Apaškem polju okoli Plitvičkega potoka, tretje pa jugovzhodno: od Gradišča v Slovenskih goricah. Ostala posest je ležala na različnih krajih, vendar v glavnem znotraj območja med Pesnico in Muro. Nekaj urbarialne posesti gospoščine pa lahko zabeležimo tudi zunaj omenjenega območja v okolici Ormoža ter med Dravo in Pesnico, ki pa je bila po' svojem obsegu neznatna in jo je gospoščina pridobila šele v 17. stoletju. V začetku omenjenega stoletja je bila urbarialna posest razdeljena na tri skupine: na prvotno negovsko' posest, ki je v upravnem oziru tvorila urad Stavešinci (ambt Pfefferdorf) in je obsegala petnajst urbarialnih naselij s 158 gospodarskimi enotami, na posest, ki je izvirala v glavnem od družine Rosenbergov, ležala pa je deloma v bližini gradu deloma daleč vstran ter je obsegala 24 urbarialnih naselij s 105 gospodarskimi enotami, ter na posest, ki je ležala pri Iljaševcih in je potekala od Krištofa Trautmannsdorfa, imela pa je 31 gospodarskih enot. Negova je torej imela tedaj 40 urbarialnih naselij z 294 gospodarskimi enotami.
Negovski podložniki so hasnovali različne gospodarske enote, med katerimi so prevladovale hube ali cele kmetije. Večina negovskih podložnikov je imela celo hubo', le redki podložniki so imeli polovično', vendar so imeli ti ponavadi še po eno gospodarsko1 enoto:. Razmerje med celimi in polovičnimi hubami je bilo 20 : 1, na 241 celih hub je prišlo le 12 polovičnih. Za negovske podložnike lahko v primeri s podložniki drugih zemljiških gosposk trdimo, da so1 imeli prej več kakor malo- zemlje; mnogi med njimi so imeli po' več gospodarskih enot, nekateri pa tudi še tako' imenovana dodatna zemljišča (zulehen), s katerimi so: si izboljšali gospodarski položaj. Pri omenjenih zemljiščih je šlo povečini za majhne parcele, dele nekdanjih propadlih hub, za katere zemljiški gospod ni več našel obdelovalca, ali pa za izkrčena zemljišča.33 Takih zemljišč je tedaj bilo 21 (11 njiv, 8 travnikov ter po en vrt in les). Negovska gospoščina je imela
tedaj tudi deset pustih kmetij, za katere pa je zanimivo', da jih je bil velik del v urbarialnih naseljih v bližini gradu. Kot pri drugih gospoščinah tedanjega časa srečamo' tudi pri negovski gospoščini gospodarsko enoto z imenom »hof-statt«-domec, ki je imela značaj manjše kmetije.34 Poudariti pa moramo-, da je bilo teh gospodarskih enot kaj malo (le 20) in da jih je bilo v razmerju do hub’ 1 : 12. To stanje pa je kaj lahko' razložljivo, če pomislimo' na razmerje med celimi in polovičnimi hubami, ter je posledica neznatnega drobljenja urba-rialne posesti.35 Gornjo' trditev nam potrjuje tudi dejstvo, da je gospoščina imela tedaj tudi izredno- majhno število kajžarjev (keuschler), to- je podložnikov, ki so imeli malo zemlje in so- si morali skoraj v celoti ali pa vsaj v glavnem iskati zaposlitve zunaj agrarne dejavnosti in jim je bilo obdelovanje zemlje le postranski poklic. Od enajstih kajžarjev jih je v neposredni bližini gradu na Negovskem vrhu prebivalo- kar devet. Ti so- si gotovo našli glavni zaslužek na gradu bo-disi kot obrtniki, tovorniki, dninarji ipd.30 Na ozemlju negovske gospoščine pa naletimo tudi na gospodarsko- enoto', ki je imela le redko značaj samostojnega gospodarstva — na mline. Negovski podložniki so imeli svo-je mline v glavnem ob Ščavnici, le eden ob Pesnici. Naj omenimo-, da sta bila v začetku 17. stoletja dva mlina ob Ščavnici opuščena.
Podložniki so za hasno-vanje svojih kmetij in kajž ter mlinov dajali zemljiškemu gospodu določene letne dajatve v denarju in naturalijah ter dajatve, za katere se je zahtevalo- še kako domače- delo- (predivo, sir) in opravljali predpisano tlako-. Denarne dajatve so podložniki dajali v funtih, renskih goldinarjih, šilingih in pfenigih. Med naturalnimi dajatvami lahko- zabeležimo žito (pšenico in oves), vino- ter dajatve v živini in njihovih produktih (kokoši, piščeta, kopuni, jajca). Urbarialna naselja gospoščine so- se v pogledu vrste in višine dajatev med seboj zelo razlikovala. Zabeležimo- pa lahko- tudi, da večkrat niso bile enako- obremenjene niti enake gospodarske enote v istem urbarialnem naselju. Vrsta dajatev je bila seveda v prvi vrsti odvisna od tega, kaj so podložniki na svojih kmetijah pridelovali, višina pa od vrste in obsega gospodarskih enot, ki so jih podložniki uživali. Upoštevati moramo tudi dejstvo-, da so- bili podložniki različnih gosposk različno- obremenjeni in da je negovska gospoščina od podložnikov, ki jih je kupila ali pa si jih pridobila z zamenjavo- posesti, terjala enake dajatve, kot jih je zahteval prejšnji lastnik.37 Večina podložnikov negovske gospoščine je dajala svojemu zemljiškemu gospodu denarne in naturalne dajatve; pri tem so bile denarne dajatve skoraj pravilo-. Med ži-ti sta ko-t dajatvi zastopana le o-ves in pšenica, prvi na najrazličnejših krajih, druga pa le na stari negovski po-sesti. Kokoši, ko-pune in jajca srečamo- kot dajatev v različnih urbarialnih naseljih, tako imenovano- pustno- kokoš (faschanghenn) pa le na stari posesti. Vino dajejo- od sv-o-jih kmetij nekateri podložniki v urbarialnih naseljih južno od Negove. Lan dajejo- zlasti podložniki na stari negovski posesti, sir pa se pojavi ko-t os-amljena dajatev pri Negovi in Lasto-mercih. Zabeležimo tudi lahko-, da je zemljiška gosposka podložnikom nekatere- naturalne dajatve prevedla v denarne ali pa jim je dala na voljo-, da lahko namesto naturalij plačujejo v denarju. Tako je npr. podložnikom nekaterih naselij do-vo-lila dajati namesto- kokoši po- 16 pfenigov, o-d drugih pa je- izrecno zahtevala dajatev v naturalijah. Gospoščina je dobila z naslo-va velike in male pravde letno- po- 104 funte, 4 renske goldinarje, 961 šilingo-v, 2593 pfenigov, 17 in po-l škafa pšenice, 200 in po-l škafa, 30 ko-rcev in 5 veder o-vsa, 91 veder in pol štrtina mošta, 296 in po-l kokoši, 132 kopunov, 1202 jajci, 225 po-vesmov in 42 čehulj prediva ter 8 sirov.
Svo'je dajatve so podložniki oddajali gospoščini v različnih merah. S škafi (schaff) so merili pšenico in oves. Ni mogoče ugotoviti, kolikoi je držal škaf, vemo le, da je pri Benediktu leta 1771 meril 36,59 ali 35,72 litra.88 Oves so merili tudi s korci (görz), ki so držali po 39,39 litra,39 ter z vedri (emper) (koliko?). Mošt so merili z vedri in štrtini. V Smolincih je veljalo- vedro 16 četrti in maseljc (21,402 1), v Koračicah pa 14 četrti (18,368 l).40 S štrtinom (starttin), ki je zelo verjetno- meril okoli 400 litrov, so- oddajali vino- pri Vidmu oh Ščavnici. 41 Lan so' merili na čehulje (harzehling) ali pa na povesme (herreisten). Sir so podložniki oddajah v hlebcih.
O tlaki ne najdemo za obravnavano obdobje skoraj nobenih podatkov. Te najdemo za gospoščino šele nekako' od srede 18. stoletja naprej. Podložniki so pač gotovo bili zavezani vsem vrstam tlake (ročna, orna, vozna itd.), kot so' to tedaj bili podložniki vseh zemljiških gosposk. Vemo le, da je pet podložnikov Nasove bilo' dolžno voziti vsako leto' po- 2 štrtina vina v Gradec, vendar pa so' se lahko od te vozne tlake odkupili z enim goldinarjem na leto.42 Nadalje je znano, da se je nekaterim podložnikom, ki so vozili gornino v graščinske kleti43 ter vino za potrebe gospoščine v Gradcu doi Halbenraina blizu Radgone, ta vozna tlaka odštela od redne letne tlake.44
Pretežni del negovske gospoščine je ležal na izrazito vinorodnem svetu, zato ni nič čudnega, da je imela gospoščina poleg obsežnih pridvornih vinogradov, ki jih je obdelovala v svoji režiji, tudi številna gorskopravna zemljišča, ki niso bila sestavni del kmetij, ampak jih je zemljiška gospostvo dajalo- hasnovalcem v zakup po gorskem pravu.45 Nekatera gorskopravna zemljišča so- ležala na območju, na katerem se danes pridelujejo najodličnejša štajerska vina.46 Kako važno gospodarsko, postavko- so- predstavljali dohodki od vinogradov, nam pove podatek, da je npr. v obračunskem letu 1607/08 predstavljalo vino četrtino vseh denarnih dohodkov in da so- bili dohodki od vina trikrat večji od dohodkov od žita.47 Negovska gorskopravna zemljišča so' ležala na prostranem območju med Pesnico in Muro-, segala pa so na vzhodu najdalj do Kamenščaka pri Ljutomeru, na jugu so bila omejena s črto Kamenščak—Smo-linski vrh, najbolj južno so segala do Koračkega vrha, na zahodu pa so- bila zemljišča omejena s črto1 Žu-petinci—Benediški vrh—Polički vrh pri Radgoni. Leta 1634 so- bila negovska gorskopravna zemljišča razdeljena na tri skupine. Glavnino- je predstavljala tako- imenovana negovska stara posest, ki je obsegala 22 gora s 404 zemljišči. Drugo skupino so tvorila zemljišča, ki jih je Negova kupila leta 1629 od Hansa Friderika barona Teufenbacha na območju južn-o- od negovskega gradu in ki je obsegala 8 gora s 47 zemljišči. K tretji skupini pa so šteli zemljišča, ki so prav tako- ležala južno- od gradu, in to nekatera že v bližini Male Nedelje. Čeprav je imela gospoščina tukaj le štiri gore, pa je bilo- število negovskih gorsko-pravnih zemljišč na njih sila visoko, kar 237, od tega je odpadlo samo na Moravski vrh 122 zemljišč. Gospoščina je torej imela na 34 gorah 688 go-rsko-pravnih zemljišč. Pretežni del zemljišč je bil zasajen z vinsko trto, le na neznatnem delu so bile druge kulture, vendar so tudi taka zemljišča po- svoji legi, funkciji in zgodovini spadala v kompleks teh vinogradov in so imela z njimi enak pravni položaj.48 Ker na negovskih gorah naletimo le tu in tam na zemljišča, ki so bila spremenjena v njive in travnike ali pa zaraščena z grmovjem, lahko brez pridržka trdimo-, da so bila zemljišča odlično^ obdelana.
Negovska gorskopravna zemljišča so- hasno-vali podložniki ne samo- domače gospoščine, ampak tudi drugih zemljiških gosposk. Poleg podložnikov pa najdemo med hasnovalci tudi svobodne o-sebe in ustanove, saj zemljiški gospod,
BACKQVAq
KREMBERK
CRESNJEVCr
(0/.	\RADKERSBURQ (RADGONA)
NASOVSK! VRH^°i°^LOMANOŠE GORNJA RADGONA
O Štaonhof O ©POLIČKI ZRH OLESANE
~PLITVtCKl vrh Aqwh o" 0	^
LASrOMERSKI VRH© fòZBIGOVCI MELE V
'zrhS(sL'\ OLastomerci Ooanževvrh ^
RADVENSK! VRH^JVAN^ŠEVSKI ^RH °0KLAXON
BENEDIŠKI WH (S)	^	\s®£š»SA7 l»H O MURSKI VRH,
W	V	©ROD M OS d
BENEDIKT6	(S)LOKAVSKI VRH.
°	(8)^	^ A,_„	\	,®v OCESLAVSK/ VRH
v'—/Ai/Mifi« NEoni/Rtsi	(®)
GO/?A(g) OSEKO
• l/7D£7V
KUNOZSKI NEGOVSKI VRH\ vs
<DWW © ftNEGOVAV
COQEriNSKI%VRH E**NJSKI WH,
ZANETIM AO OENKOVA	(•)
CENKOVSK/ VRH % Qc£RKVENJAK • BREZJE BRENGOVA	©GRABONOŠKI VRH
° v	„	• SOVJA/<V'
C^GOAW	O PEŠČENI VRH
ANDRENSK/ VRHO	O GALU SAK
qK o ko la njsčak
\ZUPETINCI • IS/VOms/T/ Vfttf
• GORSKOPRAVNA ZEMLJIŠČA O MOŠTNE DESETINE © GORSKOPRAVNA ZEMJLJIŠČA IN MOŠTNE DESETINE
NOVIj/RH 0 KAMENŠČAK MORAVSKI VRH KORAČKn/RH
\MALA NEDELJA
MEKOTNJAK
LJUTOMER
Zemljevid III: Gorskopravna zemljišča in mostne desetine negovske gospoščine
ki je določil del zemljišča zunaj vasi za napravo vinogradov, h krčenju ni pritegnil samo svojih podložnikov, ampak tudi druge zainteresirane osebe.49 Poleg tega je imel hasnovalee go-rskopravnega zemljišča pravico z dovoljenjem svojega gorskega gospoda, to- zemljišče komurkoli prodati. Med svobodnimi osebami, basnovalci negovskih gorskopravnih zemljišč, naletimo- zlasti na prebivalce Radgone, Cmureka, Veržeja, Ljutomera in Ptuja, nekaj zemljišč pa so imele tudi cerkvene ustanove (župnije, kaplanije). Praviloma je imel vsak uporabnik po- eno- zemljišče, nekateri pa so- im eh tudi po več parcel.
Hasnovalci gorskopravnih zemljišč, ki so- imeli le-ta v zakupu po- gorskem pravu, so dajali svojemu gorskemu gospodu vsako leto določene dajatve. Praviloma je bila dajatev v vinu in denarju, ponekod jo je gospoščina pobirala v piščancih in kopunih. Medtem ko so- bili piščanci skoraj redna dajatev od zemljišč druge skupine, pa so- bili to kopuni od zemljišč tretje skupine. Višina dajatev je bila od posameznih parcel kaj različna, zato upravičeno- lahko domnevamo-, da so- bile parcele glede- na velikost in kvaliteto- kaj različne. Poprečen razpon v dajatvah v vinu je bil od po-1 vedra do dve vedri. Go-rnino- je Ne-go-va pobirala na različnih krajih, v prvi vrsti pa na treh: od zemljišč blizu Ljuto-
14 — Ptujski zbornik — IV
209
mena pri tamkajšnjem dominikalnem vinogradu, na katerem je stala tudi velika klet, od zemljišč blizu negovskega gradu na samem gradu, od tistih onstran Ščavnice v smeri proti Gornji Radgoni pa pri dominikalnem vinogradu na Poličkem vrhu.60 Nekateri sogorniki so za prevoz gornine v graščinske kleti dobili izplačilo v denarju. Tako so sogorniki starih negovskih zemljišč dobili za prevoz od vedra po* 6 krajcarjev voznine (fuehrgelt). Nekaterim podložnikom gospoščine pa so prevažanje gornine odšteli od redne letne tlake.51 V tridesetih letih 17. stoletja je gospoščina pobrala od sogornikov letno* okoli 30.000 litrov vina (1092 veder), 1168 in pol pfeniga, 212 kopunov in 67 piščancev.62 Od prve skupine zemljišč je prejela letno* po* 639 in pol vedra, 673 in pol pfeniga, 6 kopunov in 3 piščance. Od druge skupine je dobila po 74 in pol vedra vina, 56 pfenigov, 8 kopunov in 67 piščancev. Od tretje skupine zemljišč pa je gospoščina prejela letno* po 378 veder vina, 439 pfenigov in 198 kopunov.
Gomina se je praviloma pobirala z vedri (emer, emper), ki pa so* bila v različnih krajih zelo različne mere. V glavnem se je gomina merila z radgonsko* mero (Radkherspurgermass), ki je držala 22 četrti in maseljc, tj. 29,274 litra.63 Od zemljišč, ki so bila kupljena od barona Teufenbacha, se je gornina pobirala z vedrom, ki je veljalo* 22 bokalov in maseljc, tj. 36,49 litra.54 V tem primeru je štrtin veljal 16 veder, tj. 583,8 litra. Posebno mero so* poznali pri Smolincih in Župetincih, ki je veljala 16 četrti in maseljc, tj. 21,402 litra, pri Ljutomeru, kjer je merilo vedro 18 četrti, tj. 23,596 litra, in na Lokavskem vrhu pri Negovi, kjer je merilo vedro le 15,744 litra. Pri Kunovi pa so* gornino pobirali s tako* imenovano ivanjševsko* mero (eyberstorffer emer), za katero* pa, žal, ni povedano*, kolikor je merila.
Med pomembne gospodarske postavke gospoščine štejemo* tudi desetino*, ki jo je negovska gospoščina pobirala tako* od svojih lastnih podložnikov kakor od podložnikov dmgih gospoščin pa tudi od svobodnih oseb in ustanov. Desetina je bila skraja v lasti cerkve, a je kasneje vedno* bolj prehajala v last različnih zemljiških gosposk.55 Vinsko desetino je gospoščina pobirala na več kakor tretjini svojih gorskopravnih zemljišč, drugo pa na zemljiščih tujih gospoščin, ter je le-ta predstavljala zanjo lep vir dohodkov, saj je bilo* npr. leta 1608 od vsega vina v graščinskih kleteh kar tretjina desetinskega. Vinsko* desetino je Negova pobirala na prostranem območju med Pesnico in Muro*, največ seveda na območju gradu na gorah ob obeh bregovih Ščavnice, vendar pa tudi na zelo* oddaljenih krajih, ko*t npr. pri Lokavskem vrhu ob Muri ter v okolici Kapelskega vrha, prav tako* ob Muri. Območja, na katerih se je v 17. stoletju pobirala desetina, so bila razdeljena na štiri skupine. K prvi skupini so* šteli vinsko* desetino, ki se je pobirala na območju desnega brega Ščavnice, in to- od 1023 hasnovaloev gorskopravnih zemljišč na 42 gorah.56 K drugi skupini je* štela desetina na levem bregu Ščavnice, v bližini Radgone in pri Kapelskem vrhu, pobirala pa se je od 349 zemljišč na 17 gorah.57 K tretji skupini so šteli tako* imenovano desetino pri Cerkvenjaku, kjer je Negova pobirala desetino od 155 zemljišč na 6 gorah.68 Zadnja skupina pa je bila desetina, ki se je pobirala od 55 hasnovaleev pri Smolincih.59 Nego-va je torej pobirala desetino* od 1582 hasnovalcev na 66 gorah.
Desetina je bila v splošnem razdeljena na tretjine, ki so pripadale različnim gosposkam. Negovska gospoščina si je delila desetino* z lastniki Štajno-fa in Herbersteini ter z radgonsko in benediško* župnijo. Od zemljišč tostran in onstran Ščavnice so* si desetino v enakih delih delili Negova, Štajnof in radgonski župnik. Od zemljišč pri Cerkvenjaku je Negova prejemala dve tretjini, tretjino
pa radgonska fara, od tistih pri Smolincih pa so si jo delili Negova, Herbersteini in benediška župnija. Glede pobiranja desetine od zemljišč tostran in onstran Ščavnice pa so* se upravičenci sporazumeli tako, da je vsak izmed njih na gori, ki mu je bila za tisto leto določena, pobral celotno1 desetino1. Vsak upravičenec je na posamezni gori pobiral desetino vsako; tretje leto.
Hasnovalci gorskopravnih zemljišč in pravdnih vinogradov z območja desnega brega Ščavnice so dajali gospoščini od pridelanega štrtina vina po vedro radgonske mere, ki je držalo 20 četrti in maseljc, tj. 26,65 litra, tisti z območja levega brega pa po poldrugo vedro radgonske mere, ki pa je držalo 22 četrti in maseljc, tj. 29,274 litra.60 Zemljišča pri Cerkvenjaku so dajala od pridelanega štrtina po vedro radgonske mere,61 pri Smolincih po' poldrugo' vedro smolinske mere (molldocfer emer), za katerega pa, žal, ne vemo;, koliko je meril. Gospoščina je tako1 od zemljišč tostran Ščavnice pobrala letno po 801 in pol vedra (21.359 litra), od tistih onstran Ščavnice po 411 in pol vedra (12.044 litrov), od zemljišč pri Cerkvenjaku po> 217 in pol vedra, od tistih pri Smolincih pa po- 53 in pol vedra vina. Letno je dobila gospoščina z naslova desetine po 1672 veder vina.62
Važna gospodarska postavka negovske gospoščine je bila tudi desetina, ki se je delila na veliko in mak» desetino;. K prvi so šteli pšenico, žito in oves, k drugi pa proso;, na območju cmureške fare tudi oves, kokoši in lan. Gospoščina je pobirala desetino; ne samo' od svojih podložnikov, ampak tudi od podložnikov drugih gospoščin in od svobodnih oseb. Imela pa je pravico do desetine predvsem na območju med Pesnico in Muro;, nekaj tudi na območju avstrijske Radgone ter v nekaterih naseljih med Dravo in Pesnico;. Samo veliko desetino' je gospoščina pobirala v neposredni soseščini gradu na obeh bregovih Ščavnice, na Apaškem polju in pri avstrijski Radgoni, samo mak v naseljih med Dravo' in Pesnico-, obojo pa na območju južno; in zahodno od gradu ter v okolici Sladkega vrha. Velika desetina se je pobirala v 79 naseljih od 1269 hasnovalcev, mala pa v 38 naseljih od 527 hasnovalcev. V začetku 17. stoletja63 je bila desetina razdeljena na 12 skupin. Samo velika desetina se je pobirala od polj radgonskih meščanov in v osmih okoliških vaseh od 179 hasnovalcev, v 14 naseljih med Ščavnico in Muro, od 230 hasnovalcev, v treh naseljih pri Apačah od 42 ter v 27 naseljih, ki so> spadala v kategorijo; tako; imenovane slovensko-goriške desetinske skupine, od 424 hasnovalcev. Velika in mala desetina, se je pobirala v cmureški župniji blizu Sladkega vrha, pri Iljaševcih, v benediški župniji, pri Smolincih, pri Cezanjevcih, v jurjevski fari in pri Cerkvenjaku. V cmureški župniji se je pobirala v 7 naseljih velika desetina pri 105 hasnoval-cih in mala pri 102, pri Iljaševcih prva pri 25 in druga pri 23 hasnovalcih, v benediški župniji se je pobirala desetina v 6 naseljih in to velika od 71 in mala od 79 hasnovalcev, pri Smolincih se je pobirala desetina v dveh naseljih, prva pri 41 in druga pri 23 hasnovalcih, pri Cezanjevcih v 4 naseljih pri 72 in 68, v jurjevski župniji v 3 naseljih od 37 hasnovalcev velika in od 34 mala desetina, pri Cerkvenjaku pa v 4 naseljih od 43 hasnovalcev velika, od 34 pa mala desetina. Na območju med Dravo in Pesnico se je v 11 naseljih pobirala pri 164 hasnovalcih le mala destina.
Negovska gospoščina si je enako kot vinsko; desetino; tudi drugo; desetino morala deliti z različnimi zemljiškimi gospodi, zlasti pa še z župnijami. Od posvetne gospode si jo; je delila z lastniki Štajnofa, Herbersteini, Rindsmauli (Rindtsmaul) in Windischdorferji. Od župnij pa si jo; je delila z radgonsko, cmureškoi, benediško, jurjevsko', ljutomersko1, ptujsko in lovrenško1 župnijo1. Ve-
liko in mak» desetino so si delili isti upravičenci, in to v enakem razmerju veliko' in malo. Desetino pri Radgoni so si v enakem razmerju delili Negova, radgonska gospoščina in radgonska župnija, tisto med Ščavnico in Muro ter tako imenovano slovenskogoriško pa prav tako* v enakem razmerju Negova, Štajnof in radgonski župnik. Desetina pri Apačah je bila last Windischdorferjev, ki so jo* pobirali polovico, ter Negove (4/5) in Andreja Rindsmaula (1/5). V cmureški, benediški in jurjevski župniji so si desetino delili domači župniki z Negovo in Štajnofom. Pri Iljaševcih in Cerkvenjaku je 2/3 desetine pobirala negovska gospoščina, drugo' pa radgonski župnik. Pri Smolincih je bilo 4/6 desetine last Herbersteinov, po 1/6 pa negovskega in benediškega župnika. Pri Cezanjevcih je negovska gospoščina pobirala 2/3, ljutomerska župnija pa 1/3 desetine. Desetino med Dravo in Pesnico* pa so* si delili Negova (2/9), Herbersteini (4/9) ter ptujski in lovrenški župniki (3/9).
Veliko desetino so upravičenci pobirali v snopih, žito* male desetine v zrnju, predivo v čehuljah. Pri pobiranju desetine so upravičenci ravnali tako* kot pri vinski desetini.64 Naj omenimo, da se je ponekod ob pobiranju desetine zahtevala od zavezancev tudi pristojbina za pisarja (schreibgeld). Leta 1610 je prejela gospoščina z naslova velike desetine 57.922 snopov, od tega je odpadlo na pšenico 7161, na žito* 35.310 in na oves 15.451 snopov.65 Mala desetina pa je po* zbirniku iz leta 160766 znašala 178 korcev (70111) prosa, 429 kokoši in 429 čehulj lanu, od tega je prejela Negova 48 in pol ko*rca (1910 1) prosa, 135 kokoši in 135 čehulj lanu. V naseljih pri avstrijski Radgoni je gospoščina prejela 3640 snopov pšenice, 3178 snopov žita in 1303 snope ovsa, v naseljih med Ščavnico* in Muro pa drugega 8448 snopov, tretjega pa 3683 snopov. Pri Apačah je desetina znašala 1772 snopov žita in 450 snopov ovsa. Slovenskogoriška desetina je dala 11.017 snopov žita in 4875 ovsa, v cmureški fari pa 3388 snopov prvega in 1535 drugega žita. Pri Iljaševcih je gospoščina prejela 2140 snopov pšenice, 798 snopov žita in 716 snopov ovsa. V benediški župniji je Negova nabrala 2586 snopov žita in 1164 snopov ovsa, pri Smolincih pa prvega 390 snopov, drugega pa 195. Pri Cezanjevcih je znašala desetina 1381 snopov pšenice, 569 snopov žita in 512 snopov ovsa. V jurjevski fari se je nabralo* 914 snopov žita in 160 snopov ovsa, pri Cerkvenjaku prvega 2250, drugega pa 858 snopov.
Najboljši vpogled v gospodarjenje gospoščine nam dajeta letna obračuna kaščarja in oskrbnika,66 Iz njiju je lepo* razvidno*, kakšni in kolikšni so* bili letni dohodki in izdatki gospoščine, skratka, dajejo* nam natančen vpogled v enoletno* gospodarjenje gospoščine. Obračun kaščarja nam podaja sliko* o* vseh zalogah žita in vina, ki so* prišle z dominikalne posesti in z naslova dajatev najrazličnejših vrst. Podaja pa nam tudi najbolj zvesto podobo o* pobranih dajatvah, česar nam urbar vselej ne daje. Upoštevati namreč moramo*, da gospoščina iz različnih vzrokov vsako* leto ni pobrala vseh v urbarju in drugih registrih zapisanih dajatev. Za primer naj navedem samo* leto* 1607, ko gospoščina ziaradi kužne bolezni ni pobrala desetine na območju med Dravo in Pesnico*, v jurjevski, benediški in cmureški župniji ter pri Iljaševcih in Cezanjevcih.67 Iz obračuna kaščarja je nadalje razvidno*, koliko* se je porabilo pridelkov v različne namene (za graščinsko* kuhinjo*, za setev, za prodajo* itd.). Obračun oskrbnika pa nam daje natančno sliko* o prodanih pridelkih, o njihovi vrsti in količini ter cenah in kupcih. Posamezne postavke izdatkov nam povedo*, kaj je gospoščina morala kupovati, kje je različne pridelke in izdelke kupovala in kakšne so* bile njihove cene. Obračun nam daje tudi podatke o* graščinskih poslopjih ter še mnogo drugih dragocenih podatkov.
Gospoščina je imela spomladi leta 160868 v vseh graščinskih kleteh 510 in pol štrtina vina.09 Starega vina je bilo> tedaj 159 štrtinov, novega z lastnih domi-nikalnih vinogradov in z naslova pravdnega, gominskega in desetinskega vina iz leta 1607 pa 351 in pol štrtina; od tega je odpadlo na dominikalno' vino1 196 in pol štrtina, na drugo pa 155 štrtinov. Vino- so spravljali na različnih mestih, največ seveda v kleteh na gradu, drugo' pa na pristavah in v kleteh na domini-kalnih vinogradih. Vino se je porabilo1 za različne namene, za potrebe služinčadi in delavcev na gradu in dominikalnih posestih, za podložnike, ko' so opravljali tlako', za goste itd. Okoli tretjino' vina pa je gospoščina prodala v različnih količinah v bližnje kot tudi zelo oddaljene kraje. Vino je bilo različne kvalitete; to je spričo' razsežnega območja, na katerem je gospoščina imela svoje domini-kalne vinograde, kaj razumljivo1. Pa tudi vino, ki ga je pobirala z različnih naslovov, je bilo' po' svoji kvaliteti kaj različno, saj vemo, da ga je pobirala na različnih krajih od Pesnice do Mure. Za vino1 najboljše kvalitete so šteli vino s pridvornih vinogradov in tega so tudi v prvi vrsti pošiljali v Gradec za potrebe lastnikov gospoščine. Leta 1608 je bila cena za dva štrtina dobrega vina 44 do 45 goldinarjev. Vino slabe kvalitete so- v manjših količinah prodajali tudi podložnikom,70 in to po' 16 do1 17 goldinarjev za dva štrtina.
Leta 1608 je bilo v vseh graščinskih kaščah, v veliki in mali kašči na gradu, v kašči na pristavi ob Negovskem jezeru in pri Iljaševcih, v kaščah na dominikalnih hubah pri Kunovi in Obratu, v kašči v Radgoni in drugod 2284 četrti žita.71 Gospoščina je imela tedaj 646 četrti pšenice; od tega je je leta 1607 pridobila 265 četrti, drugo pa je bila stara zaloga. Del pšenice SO' porabili na gradu za domače potrebe, del so je prodali, del pa posejali na dominikalnih poljih pri gradu in na pristavi ob Negovskem jezeru. Žita je bilo tedaj v kaščah 502 četrti. Leta 1607 ga je gospoščina nabrala z različnih naslovov 386 četrti. Žita niso prodajali, ker so ga v velikih količinah potrebovali za potrebe graščine, saj so' ga v enem samem letu potrošili kar 334 četrti. Žito so sejali predvsem ob Negovskem jezeru, in to leta 1608 60 četrti. Od vsega žita je gospoščina največ pridelala in nabrala z različnih naslovov dajatev ovsa. Leta 1607 je prišlo v kašče 616 četrti ovsa, ki so ga potrebovali skoraj izključno za živino1 (za svinje, kokoši, kopune, race, gosi, purane in pave). Za konje na graščini in prevoznike, ki so vozili pridelke v Gradec in Varaždin, so v obračunskem letu 1607/08 porabili kar 487 četrti ovsa, na dominikalnih poljih pri graščini in na pristavi pri Iljaševcih so ga posejali 100 četrti. Ječmena so na pristavi pri Negovskem jezeru pridelali 42 četrti, ajde pa zlasti na obeh dominikalnih hubah pri Kunovi in Obratu 51 četrti. Desetinske ajde so' leta 1607 nabrali le 3 četrti. Važno gospodarsko postavko' je med žiti pomenilo proso1, ki so ga potrebovali v prvi vrsti za živino. Na dominikalnih njivah ga v tem času niso sejali. Leta 1607 so ga zaradi kužne bolezni, ki je tedaj razsajala, nabrali le 237 četrti. Na dominikalnih njivah so pridelali nekaj malega tudi sočivja.
V obračunskem letu 1607/08 je imela gospoščina 4025 goldinarjev denarnih dohodkov ter 3242 goldinarjev izdatkov.72 Največji denarni dohodki so1 dotekali od podložnikov ter še z različnih drugih naslovov, kar je tedaj znašalo' 2907 goldinarjev. Za prodano vino' je v tem letu dobila gospoščina 794 goldinarjev, za žito 268 goldinarjev, z naslova kazni pa 55 goldinarjev. Gospoščina je žito in vino> v manjših količinah prodajala svojim in tujim podložnikom, v večjih količinah pa prekupčevalcem ter pekom in gostilničarjem. Med odjemalce žit so sodih zlasti peki iz bližnjih večjih krajev, kot npr. iz Ljutomera, Ptuja, Cmureka in Radgone. Tako je Negova npr. leta 1608 prodala ptujskemu peku
pšenica	oves mošt
lan
<D
CD p >o Bh P	CD ,Q p P	P P P CD	‘a	CD	
	CD	•A-3 03	e	>N	P
O P	<D	P	o	cd	c1
P<rP	O	Pa	TJ	M	s
	cd		• i-l								’p	
-J-3	p 2	*5o P	w> ‘S <d	*4—1 cd	«H cd	O CD	o s-l	o u TS	p ■p	>03 O M	S p Pa	cd o
«H	tuo	>03	«H a	>03	>03	O M	cd >	CU >	-H >oi	o P	O M	cd
<D
Pa
'ĆŽ3
I. skupina: urad
Stavešinci Stavešinci		16	3	1		1	2		54
Ivanjci		9		1	1		1		37
Ivanjševci		1	1				6		5
Očeslavci		14	1			1	11		63
Radvenci	2	14		1			14		35
Kunova	3	11	1				4	1	73
Nasova		5							12
Negova		12		1			10		23
Lokavci		3		1					18
»Vndter Haussdorff«									
pri gradu	1	8					4		24
Benedikt		17					1		88
»Prizlstorff«		6							30
Obrat		9							41
Verjane		7				1	4		26
Negovski vrh					9			2	18
	6	132	6	4	10	3	57	3	557
skupina:									
Lastomerci		11					9		49
Rodmošci		4		3			6		19
183				13	14	175			
100									
10									
104				26	25	125			
240					4	140	38	15	
163				96,5					
26									1
50	7	7		2		10	2		
60									
40									
414	3,5	94,5			2	5	2		
30	7	28	12						
109				13	2	60			
62					2				
1591	17,5	129,5	12	150,5	49	515	42	15	1
100			14	32		77			7
70				20	4	80			
Apače		2			2	2	20					4		
Črnci		3				12						3		
Plitvica		4		1		23	74	3			6			
Lomanoše		6			6			7			11		60	180
Police		1				4								
Lutverci	4	4		4	3	40						40		
Ihova		10		2	1 1	56	152				6			
Smolinci		2	2			5	10	1	16		1			
Župetinci		5	1		5	19	70							
Videm		i		1		1	10	2		0,5	2	2		
Biserjane		i				4		2			2			
Zihlava		i			1									
»Moscowiz«				2		8	40							
Pavlovci		i			1	2	20							
»Sedeniz«				1		4								
Bukovci		6		2	2	14	156				12			
Lasigovci		1			1									
Selnica ob Muri		2				8					2			
»Zäpszig«		1			1	4								
Koračiće		6				4			5 75		n			30
Mahovci	2	8			5	29	80				2			
	6	80	3	16	1 42 1	307	802	1 28	5 91	0,5	99	69	217	210 7
. skupina: Iljaševci		29	1	1	5	97	200				47	14	470	
12	241	10	20 11	4	104 4 961	2593	17,5	200,5	30	5	91	0,5	296,5	132	1202 42	225	8
Skupaj :
Wolfu Schiessperge-rju 30 četrti žita, leta 1613 pa cmureškemu peku Andreju Fuggerju 40 četrti žita. Vina pa niso prodajali le gostilničarjem bližnjih krajev, kot npr. Ptuja, Ljutomera, Radgone in Cmureka, ampak je negovsko vino našlo pot tudi v Lipnico', Wildo-n, Gradec, Bruck ob Muri in celo v Leoben. Posrednik v negovski vinski trgovini je bil npr. Gašper Hagen, oskrbnik in upravitelj Trautmannsdorfskega dvorca v Gradcu.73
Med najvišje letne izdatke gospoščine spadajo redno- izdatki za kuhinjo v Negovi in v Gradcu; v obračunskem letu 1607/08 se je potrošilo zia nabavo zlasti govejega mesa, za začimbe, južno' sadje, špecerijo in drugo blago ter obrtniške izdelke kar 864 goldinarjev. Omenjeno' blago in izdelke so- skoraj redno kupovali v Radgoni, nekaj malega tudi v Cmureku, Ljutomeru in Ptuju, zanimivo pa je, da je gospoščina bila v trgovskem pogledu zelo malo navezana na Maribor. Med pomembne letne izdatke sodijo' izdatki za obdelavo- do-minikalnih vinogradov, ker so' vse razen enega samega o-bdelovali z najemniško- delo-vno silo. Izdatki za obdelovanje vinogradov so v zgo-raj omenjenem obračunskem letu znašali 746 goldinarjev. Veliko- je gospoščina imela izdatkov tudi za vsakodnevne potrebe, tako npr. za plačo dninarjem, za manjša popravila na stavbah, za zdravila ipd. Ti izdatki so tedaj znašali 491 goldinarjev. Velika je bila tudi vsakoletna postavka za plače grajskim uslužbencem. Grajskim uslužbencem na negovskem gradu in na pristavah je gospoščina izplačala leta 1608 486 goldinarjev letne plače. Število uslužbencev je sicer od leta do leta variiralo-, vendar jih je bilo v obravnavanem obdobju okoli trideset. Na samem gradu so- tedaj bili o-skrbnik, grajski pisar, sodar in kletar, trije vrtnarji in dve ženi vrtnarjev, stražar, ki je bil obenem vratar, kuharica in služkinja ter trije kočijaži ah prevozniki s pomočnikom, trije hlapci in tri dekle. Poleg teh so- bih v grajski službi še mlinar, lovec in ribič. Na pristavi o-b Negovskem jezeru sta bili dve dekli, na hubi ob Ščavnici hlapec, na pristavi v Iljaševcih pa hlapec, ki je skrbel za govedo-. Uslužbenci so- dobivali letni zaslužek izplačan v denarju, nekateri tudi v denarju in platnu. Tako so- dobivale npr. dekle poleg denarja štiri komolce platna, lovec pa letno po eno- obleko. Razpon v plačah je bil med najvišjimi in najnižjimi uslužbenci sila velik: oskrbnik je imel 107 goldinarjev letno, medtem ko so imeli hlapci in dekle okoli pet goldinarjev. Približno enako plačo (24 goldinarjev) so- imeli grajski pisar, obrtniki in ko-čijaži.74
Med najvišje izdatke v obdobju od 1607 do 1617 sodijo- izdatki za gradnje, ki pa so zaobjeti v posebnem letnem obračunu (pawrechnung).75 Oskrbnik je namreč v tem obdobju dobival za gradnjo od svojega gospoda posebne zneske. Omenjeno obdobje spada, kar zadeva gradnje na grajskih pristavah, kleteh in grajskih poslopjih, med najbolj razgibana obdobja. Vemo sicer, da so leta 1605 grad poškodovali Turki,76 toda to gotovo ni bil edini razlog za gradnjo, ker gre pri tem za široko- zasnovano gradbeno' akcijo-, h kateri je gospoščino- go-to-vo-vodila želja po preureditvi gradu po novem okusu ter želja po- tekmovanju z drugimi gospoščinami. Gradu tedaj niso samo' popravljali in pre-urejevali, ampak tudi povečevali njegovo jedro ter kompleks grajskega obzidja in dvorišča. Poleg gradu in gospodarskih po-slopij pri gradu pa se je tedaj zidalo- tudi pri negovski cerkvi. Velika gradbena akcija gospoščine- je zajela tudi Freudenau, kjer so poleg samega grajskega poslopja prezidavah in preurejevali gospodarska poslopja ter zidali grajsko kapelo-.77 Na novo je bila pozidana pristava v Iljaševcih, ki jo viri večkrat omenjajo kot dvor in ki je pogorela med leti 1606 in 1607. Popolnoma so prenovih tudi pristavo ob Negovskem jezeru ter popravili kleti v do-minikalnih vinogradih. Žal, so se nam ohranili letni obračuni za
gradnje le za obdobje 1607 do 1617, tako* da ne moremo dobiti popolne slike o gradbeni dejavnosti gospoščine v prvi polovici 17. stoletja. Stroški za gradnje so v omenjenem obdobju znašali 11.916 goldinarjev, 41 šilingov in 127 pfenigov.
Kot pri drugih gradovih tedanje dobe na Štajerskem so bili tudi pri gradnji negovskega gradu močno zastopani Italijani, zlasti člani graškega zidarskega ceha.78 Taka je vodil zidavo Alberto Marcon, gradbeni mojster v Vojni krajini,79 ter Pietro Valnegra, deželnoknežji dvomi gradbenik v Gradcu, znani graditelj gradu Eggenberga pri Gradcu,793 ki je poslal v Negovo svoja mojstra polirja Petra Landerwega in Jurija Carlona.80 Slednji je delal tudi na gradiču Freudenau.81 Med zidarskimi mojstri so močno' zastopani tudi mojstri iz Radgone, Italijana Benedetto Pincheto82 in Janez Krstnik Porta ter Jurij Merc in Andrej Klinc, ostali mojstri pa SO' bili Jurij Murk (Georg Murkh), Ožbalt Würmberger in Simon Feistrizer. Tudi kamnoseška dela so v glavnem vodili Italijani, in sicer Benedetto Genallo in njegov nečak Santino Genallo,83 ki je delal v letih 1607 do' 1615. V letih 1616 in 1617 pa je opravil kamnoseška dela na Freudenauu Hans Perger, ki je prišel enako kot Italijana iz Radgone. Med mojstri kamnoseki se omenja tudi Jurij Klemb (Georg Khlemb).
Kamenje za gradnjo^ so lomili v kamnolomu pri negovskem župnišču84 ter v kamnolomih na Poličkem vrhu pri Radgoni in pri Ljutomeru. Gradbeni les in skodle je gospoščina kupovala predvsem na današnjem avstrijskem Štajerskem; od tam so les prevažali predvsem po Muri, nato pa po suhem do Negove. Med mojstri splavarji se omenjajo Marko Stainpeck (Stainpekh) in Elija Khieln-prein iz Leobna, iz Brucka ob Muri Rupert Schmeisser in Jurij Bindler, iz Frohnleitna Hans Pücher, iz Gradca pa Jurij Luckner (Lukhner). Les so dovažali tudi Ulrik Kellner iz Lipnice, Krištof Kren iz Brnika ter Franc Rott iz Radgone. Obrtniška dela so opravili v prvi vrsti mojstri iz Radgone, nekaj tudi obrtniki iz bližnjih krajev,85 kovaška dela pa mojster Jurij Barmberger iz Gradca, Marko Wibner iz Radgone ter kovač Jurij Mihelič z Negovskega vrha, podložnik negovske gospoščine. Med ključavničarji, ki so delali v Negovi in Freudenauu, se omenja Krištof Trauer iz Radgone, med tesarji in mizarji Krištof Hanser, Diebald Rieder in Jernej Richter iz Radgone. Opeko' za gradnjo je priskrbel opekar Hans Schmalhardt, steklarska dela pa je opravil Mihael Leitgeber iz Radgone. Med pleskarji in slikarji se omenjata Hans Wolf Wechin-ger, ki je za slikavo dveh grbov Trautmannsdorfov in ostala slikarska dela na gradu leta 1612 prejel 22 goldinarjev, ter Baltazar Merhardt iz Gradca, ki je slikal v Freudenauu, ko pa je umrl, je njegovo delo nadaljeval mojster Bernard iz Radgone. Gospoščina je večino obrtniških izdelkov in drugih potrebščin, ki jih je potrebovala pri gradnji, kupovala v prvi vrsti v Radgoni, nekaj malega pa tudi v Cmureku, Ljutomeru in Ptuju.
OPOMBE
1	Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku IV, Ljubljana 1915 (v nadaljnjem besedilu Gradivo), št. 22. Negot (Negota) se imenuje neki romar v Če-dadskem evangeliju (Gradivo II, št. 328). Neki Negomir je bil leta 965 vazal cesarja Otona I. (Gradivo II, št. 419). Neki Negomer se omenja v listini iz let med 1075 in 1090 (Gradivo III, št. 315). Okoli leta 1190 je bil neki Negoy priča v listini, ki je bila izdana v Mariboru (Gradivo IV, št. 779). Neki Negowan pa nastopa kot priča v listini iz leta 1217 (Gradivo V, št. 276). O Ingu-Nigu glej Grazer Volksblatt 1903, št. 468, 470, 474. Prim. CZN XLIV, 1973, 29.
2	H. Pirchegger ni popolnoma prepričan, da gre pri imenu Negoinezelo za kraj Negovo, ker je imel okoli leta 1230 deželni knez v kraju 14 hub. (H. Pirchegger, Die
Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962, 50.)
3	J. Zahn, Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter, Wien 1893, 353.
4	Ibidem. Prim. P. A. Keller, Negau, die Burgwacht gegen Osten, Marburger Zeitung 1944, 155/156. S. Pavlič, Iz zgodovine Negove, Kronika XII, 1964, 55—59.
5	H. Pirchegger, o. c., 50—51.
6	M. Kos, Zgodovina Slovencev v srednjem veku, Ljubljana 1955, 327.
7	H. Pirchegger, o. c., 51.
8	M. Kos, o. c., 327.
Al. Muchar, Urkunden-Regesten für die Geschichte Innerösterreichs von Jahre 1312 bis zum Jahre 1500, AÖG III, 1849, št. 418, str. 66.
9	H. Pirchegger, o. c., 51. — O Trautmannsdorfih glej H. Pirchegger, Landesfürst und Adel in Steiermark während des Mittelalters II, Graz 1955, 11, 159, 162. — O kraju in gospoščini glej: Carl Schmutz, Historisch Topographisches Lexikon von Steyermark III, Gratz 1822, 6—7, in J. Andr. Janisch, Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark II, Graz 1885, 338—340.
10	J. Andr. Janisch, o. c., 324.
11	Ibidem, 76.
12	Letni obračuni oskrbnika (PAM, fond Negova).
13	Oskrbniki: David Amberger (1579—1588), Egidij Günzkhoffer (1588), Adam Kern (1589—1595), Jurij Strauss (1626—1629), Andrej Lang (1629—1630), Joahim Reischnigg (1630), Ivan Drumblič (1639—1645), Friderik Geissler (1646—1664).
14	Opis na osnovi ogleda graščine, ki ga je opravila kustodinja M. Simoniti (Tipkopis na Zavodu za spomeniško varstvo v Mariboru.) — Prim. ZUZ XVIII, 1942, 123.
15	M. Zadnikar, Umetnostni spomeniki v Pomurju, Murska Sobota 1960, 74.
16	Ibidem, 72. Opis (op. 14). Prim. Franz Ilwof, Die Einfälle der Osmanen in die Steiermark, MHVS XXXII, 1884, 74—96.
17	M. Zadnikar, o. c., 72—74.
18	Schematismus der Herrschaften und Güter in Steiermark II, Brünn 1904, 72.
18a Katastralna mapa iz leta 1824 v AS, št. 598.
19	Viri 17. stoletja imenujejo dvor »Minichhoff oder Freidenaw«. Leta 1612/13 je bil oskrbnik dvora Hans Raucher. (PAM, fond Negova).
20	Prim. H. Pirchegger, Die Untersteiermark., 51.
21	Idem, 49.
22	Teicht Buech 1739 in 1761 (fond Negova). — Ribnik pri Kunovi (pravzaprav pri Ivanjskem vrhu) je bil do leta 1613 skozi šestdeset let opuščen, porasel z drevjem in grmovjem. Tedaj so ga očistili in iz hrastovih debel napravili jez. Enega izmed ribnikov je tedaj usposobil Sigmund Strass (teichtmeister). (Fond Negova.)
23	Letni obračuni oskrbnika in kaščarja ter obračun oskrbnika za gradnje 1607 do 1617. (Fond Negova.)
24	Cerkveni letni obračuni (khierchen raittung, kirchenrechnung) za navedene župnije in vikariate (Fond Negova).
25	Visitatio Vicarialis Ecclesiae Beatae Mariae Virginis in Negau facta 3. Oct. 1617 (Škofijski arhiv v Gradcu XIX D 17.) Ign. Orožen, Das Bisthum und die Diözese La-vant I, Marburg 1875, 255—1262. — Fr. Kovačič, Zgodovina lavantinske škofije, Maribor 1928, 65.
20 Podatki v obračunih oskrbnika se ne ujemajo s podatki pri Ign. Orožnu (str. 261).
27	Obračuni oskrbnikov 1592—1617 (Fond Negova). M. Slekovec (Kartoteka v PAM-u) navaja Rozmana za čas od 10. V. 1615—24. IV. 1616.
28	Urbar 1624—1631 (Fond Negova).
29	Urbar 1602—1608 (Fond Negova).
30	Gorninski register 1634—1643 (Fond Negova).
31	Registri vinske desetine 1607 (Fond Negova). — Steinhof-Štajnof : Štanof, gradič v okviru naselja Plitvički vrh na levem bregu Ščavnice (KLDB, 381). Leta 1581 je imenje kupil Hans grof Traupiz, njegova žena Afra pa ga je leta 1611 v testamentu zapustila graškim jezuitom. (H. Pirchegger, o. c., 49.)
32	Registri velike desetine 1610 in male desetine 1605—1612 (Fond Negova).
33	Prim. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev I, Ljubljana 1970, 167.
34	Prim. P. Blaznik, Zemljiška gospostva v območju freisinške dolenjske posesti, Razprave IV/6, Ljubljana 1958, 80.
35	Prim. J. Mlinarič, Gospoščina Viltuš pri Mariboru po urbarju iz leta 1588, ČZN XLIII, 1972, 234.
36	Ibidem, 235 sl.
37	Ob prodaji ali zamenjavi posesti je bil h kupoprodajni ali zamenjalni pogodbi pridan register z seznamom podložnikov in njihovih dajatev zemljiškemu gospodu.
38	R. Baravalle, Zur Geschichte der steirischen Masse, ZHVS XXX, 1936, 126.
39	R. Baravalle, o. c., XXIX, 1936, 48.
40	Cetrt = 1,312 litra, maseljc = 0,41 litra (S. Vilfan, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero, ZČ VIII, 1954, 52).
41	Velikost štrtina se je gibala med 400 in 600 litri. Pri Viltušu je meril npr. 452 ali 378,5 litra (J. Mlinarič, o. c., 241), na nekaterih negovskih posestih 583,8 litra, leta 1657 (mali) štajerski štrtin 525 litrov (R. Baravalle, o. c., XXIX, 1935, 90).
42	Urbar 1602—1608.
43	Letni obračuni oskrbnikov.
44	Ibidem.
45	Prim. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, 184. Gorskopravna zemljišča: I. skupina: Kamenščak (7 zemljišč), Mekotnjak (3), »Khellerperg« (3), Oče-slavski vrh (16), Stavešinski vrh (33), Kunovski vrh (47), Radvenski vrh (31), Negovski vrh (43), Lokavski vrh (8), Trotkovski vrh (10), Benediški vrh (23), Stara gora (1), Smolinski vrh in Zupetinci (26), Korački vrh (15), Polički vrh (39), Kamenščak (1), Zbigovci (14), Lastomerski vrh (9), Rodmošci (18), Ihovski vrh (15), Lokavski vrh (21). II. skupina: Ivanjski vrh (6), »Galizperg« (1), »Pokhauschekhperg« (2), »Woroffschägg-perg« (7), Brezje (6), Grabonoški vrh (22), Videm (2), Cogetinski vrh (1). III. skupina: Ivanjševski vrh (49), Mala Nedelja (34), Moravski vrh (122), Novi vrh (32).
46	O zgodovini vinogradništva v Slovenskih goricah prim. I. Zupanič, Zgodovina vinogradništva Slovenskih goric, Maribor 1969.
47	Letni obračuni oskrbnika.
48	Prim. S. Vilfan, Od vinskega hrama do bajte, Slov. etnograf V, 1952, 121—122.
49	Prim. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, 184.
50	Določila v gorninskem registru 1634—1643.
61	Prim. str. 00.
52	V gorninskem registru drugačen seštevek: 63 štrtinov, 5 veder, 4 četrti, 2 ma-seljca, 317 kopunov in 65 in pol piščanca.
53	Glej opombo 40.
54	Bokal = 1,64 litra (S. Vilfan, Prispevki k zgodovini mer..., 52).
55	P. Blaznik, o. c., 88.
56	»Mosst zehenndt register herenhalb der Stännz« 1607.
57	»Mosst zehenndt register enhalb der Stännz« 1607.
58	»Mosst zehenndt register bej S. Anthoni« 1607.
so »Mosst zehenndt register am Moldorffperg« 1607. — I. skupina: Lokavski vrh pri Cmureku (21 hasnovalcev), Pogled (16), Grabe (65), Wäbitschperg« (20), Nasovski vrh (33), Lešane (19), Plitvički vrh (13), Kremberk (37), Bačkova (53), »Schläfferinzenperg« (26), Ihovski vrh (38), Benediški vrh (35), Bačkova (14), »Khrainetinzenperg« (13), »Grädwäschinzenperg« (22), Galušak (2), Kokolanjščak (32), »Voroffschäggperg« (12), »Hätschcaperg« (32), Sovjak (34), Grabonoški vrh (49), Ivanjski vrh (18), Andrenski vrh (26), Čagona (33), Brengova (59), Cenkova (36), Vanetina (25), Osek (65), Trotkovski vrh (10), »Stainpruchperg« (27), »Lakhperg« (2), Stara gora (8), Negovski vrh (25), Lokavski vrh (24), Trotkovski vrh (33), Kunovski vrh (34), Radvenski vrh (22). II. skupina: Murski vrh pri Kapeli (32), Kapelski vrh (9), Klaponci (30), Mele (13), »Hueber-säggperg« (17), Janžev vrh (37), Očeslavski vrh (15), »Prössperg« pri Ptujski cesti (30), Rodmošci (12), Lastomerski vrh (11), Lastomerci (11), Zbigovci (23), »beim Colman am Egg« (8), Polički vrh (52), Crešnjevci (5), Lomanoše (4), Aženski vrh (40). III. skupina: Andrenski vrh (15), Cerkvenjak (23), Peščeni vrh (44), Cenkovski vrh (16), »Khraine-tinzenperg« (13), Ivanjski vrh (44). IV. skupina: Smolinski vrh (55).
00 Prim. str. 210.
61	Ker imamo dve različni radgonski meri, ne vemo, s katero so tod merili vino.
62	Celotne količine ni mogoče izraziti v litrih, ker ne vemo, koliko litrov je bilo v tretji in četrti postavki.
63	Za veliko desetino registri iz leta 1610, za malo pa registri za leta 1605 do 1612.
04 I. Desetina od polj radgonskih meščanov in naselij pri Radgoni: polja (44 hasnovalcev), Hummersdorf (9), Dornau (12), Farovci (Pfarrsdorf) (11), Goritz (18), Zenkovci (Zelting) (14), Dedonci (Dedenitz) (16), Žetince (Sicheldorf) (32), Potrna (Laa-
felđ) (23). IX. Desetina od naselij med Ščavnico in Muro: Lesane (5), Nasova (14), »Damuschendorf« (12), Stogovci (11), Lokavci (24), »Tapberg« (14), Drobtinci (7), Žiberni (20), Žepovci (29), Mahovci (7), Segovci (23), »Leuaersdorf« (29), Plitvica (18), Lomanoše (19). III. Desetina pri Apačah: Črnci (11), »Zünchendorf« (8), Apače (23). IV. Slovenskogoriška desetina: Turjanci (10), Boračeva (13), Šratovci (17), Mele (19), »Grossdorf« (19), Črešnjevci (10), Zbigovci (8), Police (12), »Zassendorf« (10), »Lamper-storf« (56), Ihova (20), Radvenci (16), Lastomerci (14), Rodmošci (6), Gornji Ivanjci (13), Očeslavci (13), »Cläpetinzendorf« (16), Spodnji Ivanjci (14), Kunova (11), Stane-tinci (9), Čagona (13), Brengova (33), Trotkova (24), Negova (11), Lokavci (13), »Craine-tinzendorf« (13), Backova (11). V. Desetina v cmureški župniji: Velka (19 velike in 23 (25 in 23). VII. Desetina v benediški župniji: Drvanja (20 in 22), Benedikt (15 in 15), (16 in 13), Vratja vas (11 in 15), Trate (6 in 5). VI. Desetina pri Iljaševcih: Iljaševci male), Samota (10 in 6), Polička vas (33 in 32), pri Sladkem vrhu (10 ,in 8), Svečane »Prizelstorff« (7 in 8), Obrat (7 in 8), Osek in Trotkova (22 in 26). VIII. Desetina pri Smolincih: Smolinci in Župetinci (41 in 23). IX. Desetina pri Cezanjevcih: Cezanjevci (36 in 31), Vidanovci (8 in 7), Vogričevci (14 in 15), Branoslavci (14 in 15). X. Desetina v jurjevski župniji: »Gräwäschizendorff« (10 in 6), Rinkovci (5 in 5), Kraljevci (22 in 23). XI. Desetina pri Cerkvenjaku: Cerkvenjak (8), Andrenci (12 in 12), Ku-tinci (6 in 6), Cogetinci (17 in 16). XII. Desetina na Dravskem polju: »Ober Sölza« (19 male), Jiršovci (16), Vintarovci (9), Janežovci (12), Skuhlja (27), Zabovci (28), Sobetinci (21), Strelci (3), Cinkovci (4), Zagorci (8), Zgornji Oblak (17).
65	Registri navajajo snope in kopice ( schober). Kopica je imela 60 snopov. (H. J. Alberti, Mass und Gewicht, Berlin 1957, 426.)
66	Register žitne desetine.
66a Letni obračuni oskrbnika Negove so ohranjeni skoraj nepretrgano za leta od 1533 do 1725.
67	Za december 1607 navaja obračun oskrbnika izdatek za zdravila: »Item als vast alles gsinndt sambt mi er im schloss khrannkh gelegen, für sennetpleter (?) vnnd süess holz, so ich von Gräz bringen lasse ...« (Obračun 1607/08). — V tem času je oskrbnik po zelo nizki ceni prodajal služinčadi na gradu vino, da bi ostajali doma. (»Item hab ich zur zeit der infection für das gsinndt im schloss ain starttin wein, damit es besser dahaimb bliben, anzäpfft.. .« (Obračun 1607/08).
08 Obračuni so veljali od Jurjevega do Jurjevega (24. april).
69	Če računamo štrtin po 400 1, potem 200.000 1, če pa po 600 1, potem 300.000 1.
79	Obračun 1607/08.
71	Del žita, ki so ga nabrali na pristavah, so tam zmlatili in zrnje prepeljali v graščinski kašči. (Obračun kaščarja).
72	V tem obdobju so bili denarni dohodki dejansko manjši od izdatkov, ker so se velike vsote izdale za gradnje.
73	Obračun 1612/13.
74	V letih 1615/16 je imela gospoščina tudi posebnega nosača vode. (Obračun 1615 do 1616). — O plačah prim. R. Baravalle, o. c., XXIX, 1935, 105.
75	Žal, so posebni obračuni s prilogami ohranjeni le za čas od 1607 do 1617, sicer pa imamo za manjše zidave in popravila v letnih obračunih posebno postavko.
70	Kot je iz letnih obračunov oskrbnika razvidno, so bili tedaj na gradu zaprti Turki. Poleti leta 1606 jih je bilo osem, novembra istega leta so dva izmed njih prepeljali v Varaždin. Večkrat najdemo tudi zaznamek, da jim je padar iz Radgone puščal kri. Naj omenimo, da se je ena izmed ječ na gradu imenovala turška (Türgkhen gefännkhnus). (Obračun 1607/08). K. Teply, Vom Los osmanischer Gefangener aus dem Grossen Türkenkrieg 1683—1699), Südost-Forschungen Bd. XXXII, 1933, 33 sl. Prim. Ign. Voje, U usodi turških ujetnikov v slovenskih deželah v XVI. in XVII. stoletju, ČZN XLIII, 1972, 254.
77	Prim. M. Zadnikar, Umetnostni spomeniki v Pomurju, 38—40.
78	Prim. J. Curk, Delež italijanskih gradbenikov na Štajerskem v 16. in 17. stoletju, ZUZ VII, 1965, 37.
79	»paumeister Windischer granizen«.
79a Prim. J. Curk, o. c., 44.
80	Oskrbnik piše ime Pietra Valnegra Peter Vläneger.
81	Prim. M. Zadnikar, o. c., 38—40.
82	Oskrbnik piše ime Benedetta Pincheta običajno Pinggt in Pingget.
83	Kamnoseškega mojstra piše oskrbnik Gällo in Ginälo, mojster pa se je podpisoval Genalo in Genallo.
84	»stainpruch beim pfarhof« (Gradbeni obračuni).
85	Omenil sem le najpomembnejše obrtnike in take, ki so na gradu in pristavah delali dalj časa.
DIE HERRSCHAFT NEGOVA (NEGAU) AM ANFANG DES 17. JH.
Man rechnete die Herrschaft von Negova unter die bedeutsamsten Grundherrschaften auf dem Gebiete zwischen Flüssen Pesnica und Mura. Ihr Sitz befand sich in Negova, die zum ersten Mal bald nach dem Jahre 1106 und später 1265 erwähnt wird. Als Festung aber im Jahre 1425 erscheint. Im 15. Jh. war Negova im Besitz der Winden, Lichtenegg und Pernegg. Im Kriege zwischen dem Kaiser Friedrich und ungarischen König Mathias Korvin kam sie in die ungarische Hände, und im Jahre 1542 in den Besitz der bekannten Adelsfamilie der Trautmannsdorfer, die darnach ihre Eigentümer bis zum Ende des 2. Weltkrieges, also vierhundert Jahre, waren. Am Anfang des 17. Jh. war Sigmund Friedrich Graf Trautmannsdorf der Herrschaftseigentümer, welcher, mehrere Jahre hindurch, das von den Türken zerstörte Schloss erneuerte, gab ihm neues Aussehen, restaurierte auch die Gebäude auf den Maierhöfen und auf den dominikalen Weinbergen.
Der dominikale Besitz von Negova war vor allem in der nächsten Schlossumgebung zentralisiert, ferner beim Gutshof Freudenau am Plitvički potok bei Apače, und auch noch an anderen Stellen. Zum dominikalen Besitz gehörten, nebst den Schlossgebäuden, in erster Linie Weinberge, Felder, Wiesen, Wälder und Teiche. Der Herrschaft floss zu ein beträchtliches Jahreseinkommen auch von verschiedenen Grundbesitzpertinentien. Der Urbarialbesitz von Negova befand sich auch auf dem ausgedehnten Gebiet zwischen Pesnica und Mura, und umfasste 294 Wirtschaftseinheiten in 40 Urbarialsiedlungen. Die Herrschaft bezog von ihren Untertanen nahm-haftes Jahreseinkommen im Geld und Naturalien (Weizen, Hafen, Wein, Hühner, Kapaune, Eier, Käse und Flachshaar). Da die Herrschaft auf einem weinreichen Grund lag, war sie auch der Eigentümer zahlreichen bergrechtlichen Grundstücke, die sie an die Interessenten nach dem Bergrecht verpachtete, wofür sie bestimmte Jahresabgaben, besonders im Wein erhielt. Die Herrschaft hatte Berggenossen auf 34 Bergen, die zusammen 688 Parzellen besassen. Unter wichtige Wirtschaftsposten der Herrschaft rechnete auch der Zehnt, der im Bereich zwischen Pesnica und Mura, teilweise auch zwischen Drau in Pesnica und um der Stadt Radkersburg, erhoben wurde. Der Zehnt auf ein Drittel aufgeteilt, teilte die Herrschaft mit anderen Grundherrschaften und Pfarreien. Der Weinzehnt wurde in vier Gruppen aufgeteilt und wurde von 1582 Nutzniessern auf 66 Bergen erhoben. Der übrige Zehnt umfasste den so an genannte grossen und kleinen Zehnt. Zu dem ersten rechnete Getreide, Weizen und Hafer, zu dem zweiten Hirse, Flachshaar und Hühner. Die Herrschaft war berechtigt zum grossen Zehnt bei 1269 Nutzniessern in 79 Siedlungen, und zu dem kleinen Zehnt bei 527 Nutzniessern und in 38 Siedlungen.
Aus den jährlichen Abrechnungen des Verwalters ist die ganze wirtschaftliche Tätigkeit deutlich ersichtlich. Die Abrechnung des Verwalters gibt uns den Einblick in gesamte Vorräte der Produkte. Aus der Abrechnung ist ersichtlich, dass es im Jahre 1608 in den herrschaftlichen Kellern 510 1/2 Startine Wein und 2284 Viertel Getreide gab. Die Abrechnung des Verwalters für das Abrechnungsjahr 1607/08 weist 4025 Gulden von Geldeinahmen und 3242 Ausgaben, nach.




















Blagoj Jevremov
VPLIV OBČINSKE POLITIKE NA DELOVANJE DRUŠTEV V PTUJU PRED PRVO SVETOVNO VOJNO
Po razpoložljivem gradivu bo v pričujočem članku prikazan delež občinske politike v obrambi nemštva in širjenju nemške miselnosti med slovenskimi prebivalci na območju mestne ptujske občine. Takšno ugotovitev nam omogočajo razmere, ki so' nastale po izrazitih spremembah v procesu osvobajanja kmetov in v organizaciji politične oblasti,1 in sicer po uveljavljanju kapitalističnega načina proizvodnje.2
Čeravno je bilo takratno deželnoknežje3 in komorno mesto' Ptuj4 po številu prebivalcev pred letom 1848 eno' izmed večjih mest na Štajerskem,5 je gospodarsko! do konca 19. stoletja ostalo v bistvu na istem kot v fevdalni dobi.6
Vendar se je v odvisnosti od organizacije politične oblasti, in to od časa, ko je Štajerska kot nerazdružljiva vojvodina Avstrije bila razdeljena na tri okrožja ter volilne7 in politične okraje,8 pa do' prevzema oblasti od Narodnega sveta,” mesto izoblikovalo v gospodarsko, politično' in kulturno1 središče za območje Dravskega polja in za del Slovenskih goric ter Haloz.1”
Po tej novi organizaciji je Ptuj še naprej spadal v mariborsko' okrožje11 in je postal volilni12 ter politični okraj.13 Ne le da je od leta 1850 postal sedež raznih upravnih (okrajnega glavarstva, političnega okrajnega urada, davkarije) in drugih institucij14 ter eno' izmed avtonomnih mest na Štajerskem,15 temveč se je kot skupno bivališče prebivalcev različne narodne pripadnosti, predvsem pa zaradi njihovega zavestnega opredeljevanja do narodne pripadnosti, razvil v tako središče, kjer je nacionalna pripadnost prebivalcev prerasla v osrednje vprašanje občinske politike. Kolikor močnejše je bilo' uveljavljanje slovenskih prebivalcev na gospodarskem, političnem in kulturnem področju nasproti nemškim prebivalcem, ki so bili od drugih narodnosti najbolj številni tako' pred revolucijo 184816 kot tudi pozneje,17 toliko bolj se je Ptuj oblikoval v slovensko in nemško' središče hkrati.
Uveljavljanje slovenskih prebivalcev se najprej začne na političnem in kulturnem,18 in šele po odpravljanju podložništva in prejšnjih gosposk19 tudi na gospodarskem področju. Čeravno je bil odsev revolucionarnih idej večji v Slovenskih goricah,20 vidimo', da se je proces uveljavljanja začel na političnem področju že z glasovanjem proti nemški zvezi 3. 5. 184821 in z zahtevami ptujskega učiteljskega zbora dne 25. 1. in 22. 2. 1849 za uvedbo slovenskega jezika kot učnega jezika na ljudsko šolo;2-2 razvoj tega procesa lahko' sledimo šele po Bachovem absolutizmu.
Tako je zahteva za uvedbo' slovenskega jezika v urade in šole23 po' letu I86024 samo potrditev o nadaljnjem uveljavljanju slovenskih prebivalcev in s tem tudi o izoblikovanju njihove zavesti o narodni pripadnosti. V Ptuju kot bivališču prebivalcev večinoma slovenske in le deloma nemške narodnosti se uveljavljanje prvih in reakcija drugih še bolj zrcali v njihovem sožitju zato, ker se je to dogajalo v površinsko' skoraj enakoi obsežnemu mestu. Površina mesta je v letih 185125-—187926 ostala enaka in je znašala 43 oralov. Glede na to1, da so kljub priključitvi Kaniže ptujski občini leta 187827 vse do' novega imenom vanja cest leta 1910 imeli le-to' za predmestje38 in da sta drugi dve predmestji (Breg in Krčevina) imeli svoje občine in sta ostali zunaj mestnega območja29 vse do leta 1936,80 bistvene površinske spremembe ni moglo biti, pa čeprav se je mesto začelo' širiti že od leta I860.31
O tem prepričljivo govore tudi podatki o- številu hiš, čeravno’ se ti med seboj razlikujejo,32 saj se je v 50. letih (1850—1900) povečalo njihovo- število' samo za 17.33
Dejavnost mestne ptujske občine, katere pristojnost se je z letom 1878 razširila tudi za predmestje Kaniže, lahko- glede obrambe nemštva kot tudi pri širjenju nemške miselnosti med slovenskimi prebivalci sledimo- skozi delovanje raznih nepolitičnih društev in p-odružnic, katerih sedež je- bil seveda v Ptuju. Društva in podružnice so- bila glede na njihovo- naravo- dela slovenska in nemška.
Med prvimi društvi v Sloveniji sploh34 je ptujska Narodna čitalnica. Čeravno ustanovljena že 23. 7. 1863, je začela delati 1. 6. 1864 in bila slovesno- odprta 5. 9. 1864.35
Ustanovno leto ptujske Narodne čitalnice se ujema z vseslovanskimi manifestacijami ob 1000-letnici misije bratov Cirila in Metoda, ki so- razgibale narodnostno- delo tudi na Štajerskem in s tem tudi poleg agitacije Božidarja Raiča neposredno' prispevale k njeni ustanovitvi.33
Da je Narodna čitalnica v Ptuju bila središče pri oblikovanju zavesti o- narodni pripadnosti in pri organiziranem uveljavljanju slovenskih prebivalcev na kulturnem in političnem področju, priča dejstvo-, da so nekateri njeni odseki prerasli v samostojna društva (Slovensko' pevsko- društvo- in telovadno' društvo-Soko-l)37 in da je iz nje izšlo- politično društvo- »Po-zor«38 ter zametek sedanje ljudske in študijske knjižnice-.39
Da med prebivalci staroslovenskega Ptuja40 ni bilo- čutiti nacionalne nestrpnosti do otvoritve nemškega Casina 6. 2. 1867,41 priča število 200 članov Narodne čitalnice pred njeno otvoritvijo'42 kot tudi množična manifestacija ob njeni slovesni otvoritvi43 ter neovirana dejavnost krožka za slovenski jezik in društva sploh44 v letih 1864—1867.45
Tudi v letih 1867—1871 je bila Narodna čitalnica zelo aktivna,46 čeprav je že delo-val nemški Casino. V primerjavi s časom liberalno centralističnega režima47 se je njena dejavnost zmanjšala ne le zaradi finančnih težav, temveč tudi zaradi vedno večjega nasprotovanja nemških prebivalcev,48 ki jih je že zajela vse-nemška miselnost. Z narodnim domom, katerega svečana o-tvoritev je bila z govorom B. Raiča dne 29. 5. 188249 v času vlade grofa Taaffeja, se začne- obdobje neposrednega po-seganja občine v čitalniške- zadeve,50 ki je vedno- bolj izrazito proti koncu njenega obstoja.61
Po zakonu o- društvih in zborovanjih z dne 15. 11. 1867 je imelo- v Ptuju med leti 1870—1879 potrjena društvena pravila osem društev.52 Po- Narodni čitalnici sodeč, katere društvena pravila so- bila po navedenem zakonu potrjena šele
29. 9. 1884, so bila nekatera od teh ustanovljena že prej: Moško- pevsko' društvo leta 1863,53 Turnverein leta 1862,54 Glasbeno* društvo 1855,55 vendar jih bomo obravnavali šele po' zakonu iz leta 1867. Tako' sledijo: Prostovoljno- požarno^ brambno društvo (Freiwillige Feuerwehr) iz leta 1870,66 Podporno društvo za revne učence iz leta 1871, Moško* pevsko društvo (Männergesangsvere-in) in Turnverein iz leta 1876,67 Casino- iz leta 18 7 7,58 Glasbeno društvo- (Musikverein) iz leta 187859 in Vojno veteransko- društvo- (Militär Veteranen verein) iz leta 1879.°°
Med društvi, katerih vodstva so- bila tudi pozneje v nemških rokah in so- se utrjevala v času liberalno- centralističnega režima ter so imela veliko vlog o- pri širjenju nemštva, so- Moško- pevsko- društvo-, Turnverein,61 Pro-stovo-ljno po-žarno-brambno društvo02 in Casino-.63
Vendar je treba poudariti, da številčnost v omenjenih društvih ne kaže nacionalne pripadnosti njihovih članov.
Število- član-ov med leti 1888—1900:
	Moško pevsko društvo	Turnverein	Po-žamobrambno društvo	Casino
1888	75	53	224	80
1889	75	53	224	80
1890	70	67	280	70
1891	100	67	256	40
1892	94	67	265	60
1893	111	62	268	53
1894	123	64	240	96
1895	107	76	233	86
1896	?	?	?	?
1897	103	82	242	74
1898	119	90	251	106
1899	?	?	?	?
1900	114	86	246	79
Narava širjenje nemštva v Ptuju, ki jo- je imelo Pro-stovo-ljno požamobramb-no društvo-, se vidi tudi v nadaljnjem negovanju tradicij nacionalne garde04 po njeni ukinitvi; njene korenine segajo po mestni straži celo- v prvo- polovico 18. stoletja.65 Z otvoritvijo- nemškega Casina 6. 2. 186766 si je Ptuj pridobil osrednje zbirališče za gospodarsko najmočnejše in patriarhalno usmerjene meščane. Ko-t Casino je obstajalo- vse do- novembra 1898, ko se je z dekretom z dne 4. 11. 1898, št. 32 300, preimenovalo- v »Deutsches Heim«.67
Nekaj časa so- Casino- ali Deutsches Heim vodih: Josef Fürst,68 Simon Hutter,09 dr. Franz Metzler70 in Sixtus Fichtenau.71 V letih 1880—1890 se je število društev in podružnic (razen že omenjene čitalnice) povečalo še za osem, vsega skupaj jih je bilo- 17.72 Med društvi, ki so imela veliko- vlo-go- pri širjenju nemške miselnosti in nemške gospodarske mo-či na Slovenskem sploh, sta društvi Schul-verein in Südmark,73 zastopani s krajevnimi skupinami tudi v Ptuju.
Občni zbor za ustanovitev krajevne skupine Schulvereina je bil 6. 8. 1881,74 njego-va pravila pa so bila potrjena 10. 9. 1881.75 Ker je mestna ptujska občina med člani društva,76 ni čudno, da je krajevna skupina tega društva bila deležna občinske podpore 50 kron letno.77 Nekaj časa so- krajevno skupino vodili: di-
15 — Ptujski zbornik — IV
225
rektor ptujske gimnazije Hans Tschanet,78 Simon Hutter79 in Viktor Schulfink.80 Število članov te skupine je v letih 1888—1900 naslednje: 1888 — 243; 1889 — 243; 1890 — 132; 1891 — 132; 1892 — 117; 1893 — 117; 1894 — 115; 1895 — 132; 1896 — ?; 1897 — 132; 1898 — 133; 1899 — 133? in 1900 — 134.81 Že bežen pogled na prostore, kjer je krajevna skupina imela občne ali letne konference in prireditve, nas usmerja na tista zbirališča (Casino1, Deutschesvereinhaus, hotel Osterberger), od koder se je širila nemška miselnost pa naj je ta bila patriarhalna ali tudi ne.82
Poleg dejavnosti krajevne skupine je bila prisotna tudi dejavnost samega društva ne le v Ptuju, temveč tudi v bližnji okolici. Tako je društvo1 poleg podpore nemškemu dijaškemu domu83 zgradilo schulvereinsko šolo na Bregu.8'1
Krajevna skupina društva Südmark je začela delati 31. 8. 1890.85 Število njenih članov je bilo v primerjavi s krajevna skupino društva Schulverein manjše. Tako je leta 1891 bilo1 70 članov; 1892 — 27; 1893 — 84; 1894 — 40; 1895 — 40; 1896 — 70; 1897 — 70; 1898 — 66; 1899 — 66 in 1900 — 68.80 Mestna ptujska občina je dajala letno podporo samemu društvu (20—50 kron) in krajevni skupini.87 Krajevno' skupino1 društva Südmark so nekaj časa vodili: Viktor Schulfink, 88 Grossauer,89 dr. Edwin Ambrositsch" in dr. August Plachki.91 Skupina se je leta 1894 razdelila v moško in žensko skupino. Ženska krajevna skupina društva Südmark je bila ustanovljena 14. 4. 1894, njena pravila pa so bila potrjena že 6. 2. 1894, številka 2490.92
Na ustanovnem zboru so bile izvoljene za predsednico Antonija Schulfink (žena Viktorja Schulfinka), za podpredsednico Olga Filaferro (žena Karla Fila-ferra), za zapisnikarico Pauline Stary, za namestnico gospodična Amalia Osterberger in za blagajničarko gospa Aurelia Omigg.98 Prisotnost dejavnosti samega društva Südmark v Ptuju je bila očitna: ne le, da je dne 2. 9. 1894 bilo> njegovo zborovanje v avli glasbenega društva, ampak tudi z dajanjem denarne pomoči, kot na primer 1000 goldinarjev Nemškemu društvenemu domu, 150 goldinarjev nemškemu otroškemu vrtcu itd.94 Ali je prišlo do- ustanovitve društvene knjižnice v Ptuju, se ne ve, čeravno' je društvo' razmišljalo tudi o tem.95
V letih 1880—1900 sta med društvi in podružnicami pomembna Slovensko pevsko društvo in podružnica »Družba sv. Cirila in Metoda«. Pevski odsek Narodne čitalnice je z dnem 31. 1. 1884 prerastel v samostojno' društvo.90
Slovensko pevsko društvo ne le da je bilo prvo na Slovenskem glede glasbene umetnosti, temveč so bile njegove prireditve tudi vseslovenske manifestacije.97 Nekatere take prireditve je društvo' povezovalo- s svojimi občnimi zbori v Ptuju, Mariboru, Celju in drugod.98
Odnos mestne ptujske občine do Slovenskega pevskega društva pa naj ilustrira sklep občinskega sveta z dne 2. 8. 1893, ki je prepovedal svojim uslužbencem udeležbo pri »Slovenski prireditvi« v Mariboru.99 Slovensko' pevsko-društvo je bilo po številu članov eno- izmed najštevilnejših društev v Ptuju. Tako je leta 1888 imelo 309 članov; 1889 — 309; 1890 — 302; 1891 — 341; 1892 — 391; 1893 — 398; 1894 — 331; 1895 — 391; 1896 — ?; 1897 — 264; 1898 — 119; 1899 — ? in 1900 — 190 članov.1"
Proti raznarodovalnemu delu nemškega Schulvereina in Südmarke sta bili na Slovenskem ustanovljeni »Družba sv. Cirila in Metoda« in »Naša straža«.101 Čeravno sta obe bili zastopani tudi v Ptuju, je bila izrazitejša dejavnost podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je bila ustanovljena leta 1885.102 Njeno delovanje je bilo usmerjeno- proti delovanju nemškega Schulfereina; to' je bila glavna naloga »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Slovenskem sploh. Podružnica
imenovane družbe se je leta 1908 razdelila v moško in žensko*. Tako se z ustanovitvijo ženske podružnice 10. 8. 1908,103 zlasti pa po občnem zboru dne 10. 2. 1909194 začne samostojno' delovanje obeh podružnic. Sama družba je imela 3. in 23. redno zborovanje v Ptuju. Prvo- zborovanje so Nemci v Ptuju prezirali, drugega so- se bali. Odnos nemških prebivalcev doi prvega in do* drugega zborovanja je samo potrditev naraščajočega zaostrovanja nacionalnih nasprotij med prebivalci na območju mestne ptujske občine.105 Ne le po septembrskih do^ godkih leta 1908,106 temveč tudi poi dogodkih v spomin na le^te107 ostane Ptuj pred prvoi svetovno vojno* in tudi med obema vojnama eno* najbolj aktivnih prizorišč nacionalnega boja v Sloveniji.
Med društvi in podružnicami, ki so* do* začetka prve svetovne vojne delovale v smeri širjenja nemštva in nemške miselnosti tudi med slovenskimi prebivalci, naj omenim nekatera: Vojno* veteransko* društvo* po* izključitvi predsednika društva Aleksandra Pinteriča 1. 1892,108 društvo* Lehrer und Schulfreunde, ki se je 20. 2. 1901 preimenovala v Učiteljsko* društvo* (Lehrierverein),100 Nemški društveni dom (Deutschersvereinhaus), nemško* nacionalno* delavsko* društvo* »Drau-wacht«, nemško* nacionalno* društvo* »Auf Vorposten« in druga. Med vsemi naštetimi je bilo* izrazito* nevarno* delovanje Nemškega društvenega doma. Delati je začel po potrditvi društvenih pravil 1. 5. 1893.110 Na občnem zboru dne 12. 6. 1893 je bilo* izvoljeno* vodstvo* tega društva. Tako* je bil za predsednika izvoljen Viktor Schulfink, za podpredsednika Josef Ornigg, v odbor pa Josef Kasimir, Simon Hutter, Josef Kollenz in Ignaz Behrbalke*.111 Med predsedniki društva so* bili Viktor Schulfink,112 Josef Ornigg,113 ki je bil leta 1893 in 1894 tudi podpredsednik,114 in Franz Kaiser.115 Če upo*števamo*, da je J. Ornigg z osebnim prizadevanjem kot župan mesta in od leta 1904 ko*t načelnik okrajnega ptujskega zastopa precej prispeval k širjenju nemštva v Ptuju, potem ne* more biti dosti manjši tudi delež Franza Kaiserja, ki je kot podžupan in občinski svetovalec odstopil šele leta 1906,116 in Viktorja Schulfinka, ki je nekaj časa vodil krajevne skupine društva Schulverein in Südmarke ter jih zastopal tudi na letni konferenci obeh društev in prispeval k ustanovitvi krajevne skupine društva Schulverein v Ormožu leta 1893.117 Za širjenje nemštva in nemške* miselnosti je Nemški društveni dom med drugim prirejal tudi družabne večere »Deutsche Abende«,118 ki so jih negovali tudi med obema vojnama.119 Društvi »Drauwacht« in »Auf Vorposten« sta se po* svojih podružnicah vgnezdili tudi v Ptuju. Medtem ko* »Auf Vorposten« deluje že od leta 1901,120 je bila podružnica »Drau-wach« ustanovljena dne 12. 4. 1902 in potrjena z odlokom št. 8423.121
Proces širjenja nemštva in nemške miselnosti v Ptuju se* začne z ustanovitvijo nemškega Casina. Precejšen delež pri tem imajo* tudi druga brambna društva: Prostovoljno* požarnobrambno društvo*, Turnverein, Moško* pevsko* društvo*, katerih delovanje je bilo* do* ustanovitve društev Schulverein in Südmark več ali manj neorganizirano*.
Zahteva iz leta 1879 po* uveljavljanju Slovencev v Ptuju predvsem z odpravo nemškega pouka in s poslovenitvijo* nemške* šole v mestu12'2 je najbrž tudi začetek stopnjevanja nacionalne nestrpnosti123 za časa župana Karla Bressnig-ga,124 ki se zrcali tudi v protestu mestnega občinskega sveta proti slovenski okrajni hranilnici leta 1881.125 Od časa, ko* je mestna ptujska občina postala član društva Schulverein, in po ustanovitvi krajevne skupine tega društva v Ptuju se začne* načrtno preganjanje slovenskih prebivalcev. Tako* bi naj v času županovanja Franza Rodošeka, ki se je sicer županski funkciji odpovedal 4. 2. 1885,126 nacionalno nasprotje med prebivalci odpravili s premestitvijo' dveh
učiteljev ali z njihovo- odstranitvijo iz Ptuja.127 Kot smo že videli, se z letom 1890 začne vzporedno delovanje krajevnih skupin društev Schulvereina in Südmarke.
Krajevna skupina društva Südmarke je bila ustanovljena v času županovanja Ernsta Eckla (1885—1894). V njegovem času je leta 1886 okrajni zastop postal slovenski,128 mesto pa naslednje leto avtonomno. Čeravno je že leta 1880 bila v okrajnem zasto-pu slovenska večina,129 se je nacionalno nasprotje med pre-bivalci zaostrovalo-, posebno, ko- so vodstvo prevzeli Slovenci. Zato- ne preseneča niti poskus mestne ptujske občine, da bi se izločila iz območja okrajnega ptujskega glavarstva,130 niti njena pridružitev nemškim nacionalnim elementom Štajerske za bo-j proti vladi ministra E. Taaffeja.131
Leta 1890 je začel izhajati Pettauer Zeitung, ki je v letih 1898—1904 zajadral med nacionalna nemška glasila.132 Med uredniki, ki so prispevali in dajali takšno vsebino Pettauer Zeitungu, so: Ro-amald Jakob Bayer, Wilhelm Blanke, Wilhelm Frisch, Ignaz Spritzey mlajši in drugi.
Z izvolitvijo- Josefa Ornigga za župana dne 19. 6. 1894133 in z njegovo zaprisego dne 11. 7. 1894134 se začne novo- obdobje v zgodovini mestne ptujske občine. Nacionalna nestrpnost se vedno- bolj stopnjuje, to je v smislu občinske politike le nadaljevanje smeri prejšnjega župana E. Eckla in podžupana Sixtusa Fich-tenaua.133
Čas Omiggo-vega županovanja se je podaljšal po ponovnih izvolitvah leta 1897,136 1900 in vse do- razpada avstroogrske države. Z njego-vim županovanjem je povezan tudi propad slovenskega okrajnega ptujskega zastopa leta 1904.137 Trdna o-po-ra pri uveljavljanju nemštva in nemške miselnosti v Ptuju ter pri organizaciji množičnega nastopanja proti sl-ovenskim prebivalcem so- bili poleg podžupana Franza Kaiserja in Johanna Steudta, ki je to mesto- zasedel po- odstopu prvega, še člani občinskega sveta: Josef Wressnig, Wilhelm Blanke, Jo-se-f Kasimir, Josef Pirich, August Plachki, Raimund Sadnik, Adolf Sellinscheg, Karl Kratzer, Karl Filaferro, Hans Molitor, Max Ott, Ernst Treitl, Anto-n Storing138 in drugi.
Čeravno je bilo uveljavljanje Slo-ve-ncev prisotno na kulturnem in političnem področju pa si je mestna ptujska občina različno- prizadevala, da bi prikazala Ptuj ko-t izrazito- in samo nemško- mesto-. Izrazi tega prizadevanja so- bili na primer priključitev k protestni akciji štajerskega nemštva proti ustanovitvi slo-venske gimnazije v Celju,139 dodelitev 100 kron podpo-re Nemškemu domu v Celju,140 100 kron podpo-re podpornemu društvu na ptujski gimnaziji samo za otroke nemške narodnosti, predlog za spremembo- napisa okrajnega glavarstva Bezirkshauptmannschaft Pettau v Bezirkshauptmannschaft Umgebung Pettau,141 prispevek 2000 kron Roseggerjevemu skladu, 142 odstranjevanje učiteljev143 itd.
Ne le politika mestne ptujske občine, temveč tudi osebno- prizadevanje župana,144 ki je sicer bil odličen gospodarski organizator,145 sta precej prispevala k oblikovanju nemške miselnosti v Ptuju.
Pri širjenju takšne miselnosti je pomagal tudi časopis »Štajerc«, ki je na pobudo L. Kresnika in F. Vrečka146 ter po- zaslugi Josefa Omigga, dr. Edwarda Amrositscha, Josefa Skubitza, Viktorja Schulfinka, Leopolda Slawitscha, Wil-helma Blanke-ja in drugih začel izhajati leta 1900 v Ptuju.147
Z ustanovitvijo- »Štajerca« je postalo- mesto- središče štajercijanstva, v katerem odseva Omiggo-va misel: kmet za kmeta, proč o-d Rima, proti gibanju proč od Gradca, proti majniški deklaraciji itd.148
Ob zgoraj navedeni politiki prikazovanja mesta kot izrazito' nemškega v letih 1880—1910 je bila močno- prisotna tudi zloraba kriterija za določevanje narodne pripadnosti prebivalcev na območju mestne ptujske občine, čeprav je bila pri naravnem gibanju prebivalstva v Ptuju absolutna večina iz slovenskih krajev.140
Kljub vsem tem podatkom je očitno-, da se nemška miselnost med slovenskimi prebivalci ni razširila, saj je biloi zaradi antiavstrijskih idej leta 1914 na področju ptujskega političnega okraja aretiranih 40 oseb ve-čino-ma slovenske narodnosti.150
OPOMBE
1	Anton Mell, Die Anfänge der Bauernbefreihung in Steiermark unter Maria Teresia und Josef II, Graz 1901, 50, 56, 88, 91, 97, 190, 270. — dr. F. X. Hlubek, EIN TREUES BILD DES HERZOGTHUMS STEIERMARK, Graz 1860, 471 — Ivan Lapajne, Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev, Ljubljana 1884, 205, 206, 207. — Provisorischer Landtag des Herzogthums Steiermark im Jahre 1848, Graz 1901, 1. — Matej Slekovec, Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju, Maribor 1885, 10, 19.
2	Ivan Lapajne, 1. c., 213. — Matej Slekovec, 1. c., 19. — Hlubek, 1. c., 110.
3	Balduin Saria, Pettau, Graz 1965, 24, omenja, da je mesto postalo deželnoknežje leta 1555. — Simon Povoden, Bürgerliches Lesebuch II. (rokopis) 1, pravi da je bilo mesto deželnoknežje že leta 1569. — Ivan Lapajne, 1. c., 283, navaja, da je Ptuj od leta 1565 ostal v lasti deželnih knezov.
4	Simon Povoden, ibid., 1, ime komorno mesto je mlajše in se ujema s časom nadvojvode Ferdinanda II. (1596—1637).
5	Dr. F. X. Hlubek, 1. c., 51. Leta 1843 je bilo mesto med šestimi, leta 1846 med osmimi mesti z več kot 2000 prebivalci.
° Franjo Baš, Tekma med Mariborom in Ptujem za prvenstvo na Dravskem polju, Mariborski koledar 1931—1933, 72. — Vladimir Bračič, Prebivalstvo občine Ptuj v luči zgodovinskega razvoja, Zbornik Poetovio 69 — 1969, Maribor 1969, 106.
7	Občni deželni zakonik in vladni list Štajerske kronovine, II. del, 1850, Cesarski patent št. 7, z dne 30. 12. 1849.
8	Jože Ftičar, Delež Božidarja Raiča v mladoslovenskem gibanju, Svet med Muro in Dravo, Maribor 1968, 343. — J. Apih, Slovenci in leto 1848, Ljubljana 1888, 296. — Reichsgesetz 1849 — II. del, 666.
9	Glasilo narodnega sveta in okrajnega glavarstva za ptujski okraj št. 1, Ptuj
9.	11. 1918.
10	Občni deželni zakonik in vladni list za Štajersko kronovino XXI, 1850, Mar-burški okraj leta 1850, 390.
11	Pred letom 1848 je bilo na Štajerskem pet okrožij: graško, mariborsko, bruško, judenburško in celjsko — glej Steierische Zeitschrift, Graz 1821, 118. — Steierische Zeitschrift, II. zvezek, Graz 1835, 168. — Provisorischer Landtag des Herzogthums Steiermark im Jahre 1848, 123. — Anton Mell, 1. c., 53, 209.
12	Cesarski patent številka 7, z dne 30. 12. 1849, 19 — volilni okraj za Ptuj, Ormož, Središče in Rogatec.
13	Reichsgesetz 1849, II. del, 666.
14	Josef And. Janisch, Geografisch-statistisches Leksikon von Steiermark, 477. — Vladimir Bračič, 1. c., 104. — Priloga k številki 27 Deržavno-vladnega lista za Štajersko, II. razred, XI. del, 1851, 40: Ptuj dobi politični ured in čisto okrajno sodnijo. — Reichsgesetz 1849, I. Wien 1850, glej dodatek k številki 339 z dne 25. 7. 1849. — Kažipot po Slovenskem Štajerskem leta 1905, Celje 1905, 303. — Fran Alič, Gledališka kronika, Ptuj 1952. Novo gledališče iz leta 1854.
15	Deželni zakonik in vladni list za vojvodino Štajersko XXIX — 1887, 196. — J. Felsner, Pettau und seine Umgebung, Pettau 1895, 136. — Ferdinand Raisp, Chronik von Pettau 1857—1887 (rokopis), 7 s. — Pettauer Zeitung, II. letnik, št. 6 z 5. 8. 1894.
-— Fran Zwitter, Nemci na Slovenskem, Sodobnost št. 11—12, Ljubljana 1938, 492. — Zgodovinski arhiv Ptuj (odslej ZAP), št. 220 iz leta 1888. — Karl Gawalovski, Steiermark — Hand und Reisebuch, Graz 1914, 426. — Kažipot po Slovenskem Štajerskem leta 1905, Celje 1905, 303 (odslej Kažipot).
16	Simon Povoden, 1. c., 5, kjer pravi »Hier wird gewönlich nur deutsch oder windisch .. gesprochen«.
17	ZAP — št. 2528 — 12 — 1911. — Kažipot, 303. — Dr. Hans Pirchegger, Das steierische Draugebiet, Graz 1919, 10.
18	Cesarski patent z dne 25. 4. 1848, — cesarski patent z dne 4. 3. 1849, 151. člen 3,
—	Reichsgesetz 1849 I, Wien 1850, — cesarski patent št. 7 z dne 30. 12. 1849, člen 3, — Vvod k občnemu deržavnemu zakoniku in vladnemu listu avstrijskega cesarstva 1849, 21.
19	Ivan Lapajne, 1. c., 213, to je bilo 7. 9. 1848, — M. Slekovec, 1. c., 10, 19, gosposke prenehale 31. 1. 1850.
20	Fran Kotnik, Ptuj v srednjem in novem veku, Jubilejni zbornik ob desetletnici Društva jugoslovanskih akademikov v Ptuju 1922—1932, 44.
21	J. Apih, 1. c., 108, 109.
22	J. Apih, 1. c., 225.
23	Novice XIX. tečaj, Ljubljana 1861, 136, — J. Vošnjak, Spomini, I. zvezek, Ljubljana 1905, 134, 135.
24	Cesarski patent z dne 20. 10. 1860.
25	Priloga k številki 27 Deržavno-vladnega lista za Štajersko, II. razred, XI. del, 1851, 50.
26	Josef Andr. Janisch, 1. c., 453.
27	Ferdinand Raisp, 1. c., 117 s. s. — Vladimir Bračič, 1. c., 104. — J. A. Janisch, 1. c., 453. — B. Saria, Pettau, Graz 1965, 34. — ZAP št. 61 iz leta 1880.
28	B. Saria, ibid., 25, 34, 36.
29	Provisorisches Gemeindegesetz-Allgemeine Bestimmung, Reichsgesetz 1849, Wien 1850, 203. — Občni deržavni zakonik in vladni list, XXI. del, 1850, 390.
30	J. A. Janisch, 1. c., 453. — J. Felsner, 1. c., 136. — ZAP št. 1275 — 5 in 1916 iz leta 1903, glej izredne seje občinskega sveta za sprostitev gradbenih in nadoveznih parcel v občini Karčovini št. 129/1, 2; 168/1, 2, 3 itd. — ZAP št. 58622. — Dravska banovina, 500, 522.
31	B. Saria, 1. c., 34.
32	ZAP št. 2528 — 12, 1911; 107 — 17 — 1900; 419 — 17 — 1890; 5220 iz leta 1892.
—	J. A. Janisch, 1. c., 453. — Kažipot, 303.
33	B. Saria, 1. c., 36; leta 1850 so 203 hiše; leta 1869 — 210; leta 1880 — 210; leta 1890 — 214; leta 1900 — 224.
34	J. Vošnjak, 1. c., 82. — B. Saria, Pettau, Ptuj za časa okupacije, 17.
35	Ferdinand Raisp, 1. c., 48, 49. — Fran Alič, Nekdanja čitalnica in narodni dom, Ptujski zbornik II, 1962, 254. — Fran Kotnik, 1. c., 44. — Spominski list septembrskih dogodkov 1908, Ptuj 1933, 2. — Milojka Alič, Ob obletnici rojstva ptujske gimnazije, Ptujski tednik št. 35. — 1964 J. Vošnjak, 1. c., 159.
36	J. Ftičar, 1. c., 353. — J. Vošnjak, 1. c., 143. — M. Alič, 1964, št. 36, 37.
37	M. Alič, 1. c., št. 40. — Spominski list septembrskih dogodkov leta 1908, Ptuj 1933 5
38	F. Kotnik, 1. c., 44. — F. Raisp, 1. c., 167 ss, ZAP št. 1502 — 4 — 1911.
39	F. Alič, 1. c., 260. — F. Kotnik, 1. c., 44.
40	Dr. J. Komljanec, Ob šestdesetletnici ptujske gimnazije, Izvestije državne realne gimnazije, Ptuj 1929, 1 op.
41	F. Raisp, 1. c., 70 s.
42	M. Alič, 1. c., št. 37, 38.
43	J. Vošnjak, 1. c., 159, 160. — F. Alič, Gledališka kronika, Ptuj 1952, 13. — isti, Narodna čitalnica in stari narodni dom, Ptujski zbornik II, 1962, 254.
44	F. Alič, 1. c., 254, 255.
45	F. Raisp, 1. c., 43 s.
40 F. Alič, 1. c., 253.
47	B. Teply, Narodnostno življenje pri Lenartu v Slovenskih goricah pred prvo svetovno vojno, Svet med Muro in Dravo, Maribor 1968, 481.
48	F. Alič, 1. c., 253.
49	F. Raisp, 1. c., 147 s. — F. Kotnik, 1. c., 44. — F. Alič, 1. c., 255, 262.
59 F. Kotnik, 1. c., 44.
51	ZAP. št. 1321 — 1904.
52	ZAP št. 566 iz leta 1891 in 6418 iz leta 1893.
53	ZAP št. 2397, 3466.
54	ZAP št. 464 iz leta 1904 fase. 15.
55	Hlubek, 1. c., 407.
56	ZAP št. 328 — 1899, 648 fase. 15, Društva.
57	ZAP št. 243, 756, 6418 fase. 15.
58	ZAP št. 328, 2258 fase. 15.
50	ZAP št. 5750 fase. 15.
00 ZAP 328, 243 fase. 15.
61	ZAP št. 2 fase. 15.
62	ZAP št. 208/15, 566, 347, 1527, 278, 656, fase. 15.
63	ZAP št. 756, 5750, 243, 328 fase. 15.
64	Josef Andr. Janisch, 1. c., 477. — Občni deželni zbornik in vladni list avstrijskega cestarstva Lil, 1851, 531.
65	B. Saria, Pettau, med okupacijo, 17.
00 F. Raisp, 1. c., 70 ss.
07 ZAP št. 6388 — 1899 fase. 15.
68 ZAP št. 5437, 6239 fase. 15.
09 ZAP št. 5207 — 1898 fase. 15.
70	ZAP 6433 — 1899.
71	ZAP 186 — 1903.
72	ZAP št. 756 fase. 15.
73	Franjo Baš, Maribor v avstrijski ustavni dobi, ČZN, Nova serija 3 (XXXVIII) letnik 1967, 222, 223, 224. — Bogo Teply, 1. c., 486, 490, Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-—1945, Maribor 1968, 67, 72, 74.
74	Raisp, 1. c., 141 ss.
75	ZAP št. 756, 6418 fase. 15.
78	ZAP št. 1358 — 1880.
77	ZAP št. 3144, 3602.
78	ZAP št. 1930, 1632.
79	ZAP št. 2562, 2623, 1345, 1400, 2042, 2037.
89 ZAP št. 2853, 3602.
81	Primerjaj op. 76 in št. 268.
82	ZAP. št. 2735, 2042.
83	Kalender des Deutschen Schulvereins auf das Jahr 1912, 173.
84	Pregled razvoja manjšinskega šolstva, Ljubljana 1966, 8. — B. Teply, 1. c., 488. — Ilustrirani Narodni koledar, Celje 1911, 147. — Kalender des Deutschen Schulvereins auf das Jahr 1912, 172.
85	ZAP št. 328, 243.
80	ZAP št. 268, 5750, 6418, 824.
87	ZAP št. 724, 405, 5980, 6897, 3029, 2700, 3969.
88	ZAP št. 1714.
89	Pettauer Zeitung št. 33 z dne 15. 8. 1898.
99 ZAP št. 1413.
91	ZAP št. 3965, 118, 3419.
92	ZAP št. 243, 1717, 1836.
93	ZAP št. 1836.
94	Pettauer Zeitung št. 9 iz leta 1894.
95	ZAP št. 6744.
99 ZAP št. 6418, 5750.
97	Ilustrirani narodni koledar, Celje, 1895, 151, 152.
98	ZAP št. 3935, 4804, 6334, 3879, 4055, 3912.
99	ZAP št. 4042.
199 ZAP št. 268, 756, 243, 328.
191	Tone Ferenc, 1. c., 73; — Franjo Baš, 1. c., 222; — Bogo Teply, 1. c., 494.
192	Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda, Ljubljana 1905. — ZAP št. 756. — Lado Jerše, Iz zgodovine ptujskih podružnic, Spominski list, Ptuj 1933, 5.
193	Koledar družbe sv. Cirila in Metoda 1914, 145. — Lado Jerše, 1. c., 5.
194	Jerše Lado, ibid., 5.
195	Koledar družbe sv. Cirila in Metoda 1910, 91.
108	Lojze Ude, Nacionalne razmere v štajerskem Podravju ob razpadu Avstro-ogrske države, Nova obzorja XVII, Maribor 1964, 203.
197	ZAP št. — A/XIV — 2. Poročilo krajevne skupine švabsko-nemške prosvetne zveze, ki je bilo poslano na nemški konzulat v Zagrebu.
198	ZAP št. 263, 15.
109	ZAP št. 5999, 15.
110	ZAP št. 6418.
111	ZAP št. 3049.
112	ZAP št. 3049, 1666, 3380, 5750.
113	ZAP št. 1849.
114	ZAP št. 1715, 3049.
115	ZAP št. 156.
116	ZAP št. 1435 — 5.
117	Pettauer Zeitung št. 39 (26. 9. 1897), št. 38 iz leta 1893 in št. 28. iz leta 1893.
118	ZAP št. 3668.
119	A/XIV — 1 št. 1411; list 29, 31.
120	ZAP št. 286, 87, 7108, 6821 in 7151.
121	ZAP št. 2341, 1555.
122	ZAP št. 2335.
123	Ptujski list I, št. 23 iz leta 1919.
124	Raisp, 1. c., 108 ss.
125	ZAP št. 960.
126	ZAP št. 367.
127	ZAP št. 2335.
128	F. Raisp, 1. c., 179 ss. — B. Saria, Pettau med okupacijo, 18.
129	Jubilejno in upravno poročilo za 50. poslovno leto Posojilnice v Ptuju, 1933.
130	ZAP št. II, 5 — 5616.
131	ZAP št. 3523 — 16.
132	Pettauer Montag Zeitung od številke 26 — 1898.
133	Pettauer Zeitung št. 25 iz leta 1894 (odslej PZ). — F. Raisp, Chronik von Pettau II, rokopis, 32 ss.
134	PZ št. 2 iz leta 1894.
135	PZ št. 25 iz leta 1890.
136	PZ št. 29 in 30 iz leta 1897.
137	Uradni list ces. kr. okrajnega glavarstva ptujskega, VII. letnik, številka 28. — Štajerc št. 7 in 8 iz leta 1904. — Ilustrirani narodni koledar, Celje 1905, 124.
138	PZ št. 3 iz leta 1893 — ZAP št. 2144.
139	ZAP št. 3434.
149 ZAP št. 528 — 5.
141	ZAP št. 3244 in številka dopisa 5069.
142	ZAP št. 712.
143	»Ist eine definitive Anstellung auch eine sichere Anstellung«, Steierische Schul — und Lehrerzeitung, št. 8, leta 1904.
144	ZAP št. 5649 — 16.
145	Tone Ferenc, 1. c., 76. — F. Baš, Josef Ornigg, Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1933, 230, 231.
146	Tone Ferenc, 1. c., 76.
147	Karl Linhart, Die Abwehrung des unterländischen Deutschthums, Pettau 1910.
28.
148	Stajerc št. 22 iz leta 1918. — F. Baš, ibid. 230, 231. — Führerdienst der Deutschen Jugend Untersteiermarks, 1941.
149	F. Zwitter, Nemci na Slovenskem, Sodobnost 11—12, Lj. 1938, 492.
159 Janko Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, Ljubljana 1971, 25.
DER EINFLUSS DER GEMEINDEPOLITIK AUF DIE VEREINSTÄTIGKEIT IN PTUJ VOR DEM I. WELTKRIEG
Von der Zeit an, als Ptuj Sitz der Bezirkshauptmannschaft, des politischen Bezirksamtes, Steueramtes (14), Wahlbezirkes (12), und eine von den autonomen Städte von Steiermark wurde (15), überwuchs die Volkszugehörigkeit in die Zentralfrage der Gemeindepolitik in allen Bereichen und in allen Formen des Gesellschaftslebens.
Das direkte Eingreifen und der Anteil der Gemeindepolitik daran, kann man auch nach dem Jahre 1860 (24) durch die Tätigkeit der slowenischen und deutscher Vereine und Filialen verfolgen. Unter den ersten Vereinen, nicht nur in Ptuj, sondern auch in Slowenien (34), war Narodna čitalnica (der nationale Leseverein) in Ptuj. In den
Jahren seiner Existenz 1864 (35) bis 1914 (51) spiegelt sich die Beziehung der Stadtgemeinde gegen sie. Am Anfang selbst kann man sehen, dass die Gemeinde nicht in die Angelegenheiten des Narodna čitalnica eingriff (44). Später, von der Eröffnung von Narodni dom 1882 (49). bis zu Ende des Bestehens (51), wird das bewusste Eingreifen der Gemeinde in die Sachen des Lesevereines derart gesteigert, dass es im Jahre 1914 zu seiner Aufhebung kam.
Die Vereine, die mit ihrer Tätigkeit und mit der Unterstützung der Stadtgemeinde Ptuj, zur Verbreitung des Deutschtums bis 1880 beitrugen, sind unter anderen: Der freiwillige Feuerwehrverein (56), Turnverein, Männergesangverein (57) und Casino (63), welches 1898 in »Deutsches Heim« umbenannt wurde.
Vom Jahre 1880 bis Ende des I. Weltkrieges wirkten parallel mit den genannten Vereinen bei der Verbreitung des Deutschtums vor allem: Die Ortsgruppen der Vereine »Schulverein« und »Südmark« (73) und Deutsches Vereinshaus (110). Nebst der Ortsgruppentätigkeit, war im Bereich der Stadtgemeinde und näherer Umgebung, auch die Tätigkeit des Schulvereins und der Südmark anwesend. Die Stadtgemeinde Ptuj erteilte die Geldunterstützung allen aufgezählten Vereinen, die mit ihrer Tätigkeit zur Verbreitung des Deutschtums und der deutschen Denkart auch unter der slowenischen Bevölkerung beitrugen. Fast alle diese Vereine wurden von denselben Personen geführt. Die Beziehung der Stadtgemeinde Ptuj zu dem Nationalen Lesevereine Narodna čitalnica, als auch zu dem slowenischen Gesangverein, Sokol und zu beiden Filialen der »Družba sv. Cirila in Metoda«, war, zum Unterschied von den früheren Vereinen, verschieden. Sie behinderte ihre Tätigkeit, auf dass sie ihren Angestellten verbot an ihren Veranstaltungen (99) teilzunehmen, ferner, dass sie die deutsche Bevölkerung organisierte in Protest gegen die Versammlung der »Družba sv. Cirila in Metoda« in Ptuj., etc.
Der Inhalt des Deutschtums und der deutschen Denkart reflektierte sich auch in der Pettauer Zeitung, die seit 1898 unter die nationale deutsche Organe versegelte (132). Und besonders wiederstrahlt sich beides in dem »Stajerc«, in welchem der Reflex der Gemeindepolitik und ihres Bürgermeisters am meisten offenbar ist (148).

Vladimir Bračič
PTUJSKO POLJE V LUCI IMENJSKIH CENITEV IZ LETA 1542
Leta 1542 je bila v želji, dobiti podrobnejši pregled nad dejanskim stanjem, opravljena imenjska cenitev gospoščin v takratni vojvodini Štajerski. Večina teh imenjskih cenitev je v originalu ohranjena v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Za poznavanje razmer v naših krajih pomenijo te cenitve izredno dragoceno gradivo1. Kažejo' nam podobo poseljenosti, velikosti vasi, socialno' in gospodarsko strukturo1 kmetske srenje, narodnostno' sestavo' prebivalstva in upravno razdelitev. Žal, si iz teh dokumentov ne moremo' ustvariti popolne slike razmer na Ptujskem polju, ker nam za sedaj ni znana imenjska cenitev gospoščine Ptuj. Ptuj pa je imel na Ptujskem polju precej posesti. Iz nam dostopnega gradiva smo skušali ustvariti kar se da popolno podobo takratnega stanja.
Zaradi tehnične poenostavitve in večje preglednosti bomo imenjske cenitve prikazali v obliki tabelarnih pregledov po naseljih. Opustili smo navajanje vrednosti doma, posamezne in skupno' ocenjeno' vrednost živine ter posesti. Navajamo pa število živine in velikost kmetije, ki jo imenjske cenitve izražajo v številu »dnin« ali »njiv« (»tabrech paw Velld« ali »tag werch«) ter številu travnikov (»mad wissmat«). Tako< mišljena »dnina« je zemlja, »ki jo je mogoče obdelati s parom volov v enem dnevu« (5, 211), kar je blizu velikosti današnjega orala, »mad wissmat« pa je velikost travnika, ki ga pokosi kosec v enem dnevu. V Spuhlji je popisovalec njive ocenil s »pflüg«, in ne »tag werch«; domačim še danes uporabljajo ime plug za oral.
Po skupnem številu njiv in travnikov, torej po velikosti, smo kmetije kategorizirali tako, da smo ocenili tisto kmetijo, ki je obsegala od 5 do> 9 enot za malo (m), od 10 do 19 enot za srednjo' (s) in nad 20 enot za veliko (v). Podložnike, ki so imeli manj kot 5 enot zemljišča, smo uvrstili za kajžarje (k).
Poglejmo sedaj, kaj nam govorijo1 imenjske cenitve iz leta 1542.
Začnimo pri Spuhlji, ki leži blizu Ptuja in na dravski terasi. Takoj se moramo vprašati, ali je imela vas samo 16 podložnih kmetij. Zelo' verjetno' jih je imela več, le da so druge pripadale ptujski gospoščini, katere imenjska cenitev za zdaj ni znana. K tej misli nas navajajo podatki, da so imeli salzburški školi j e leta 1322 v Spuhlji 8 podložnikov in 2 dvorca ter še dva fevdnika 5 kmetij. Sicer znane imenjske cenitve nam predstavljajo' 16 podložnih kmetov, ki so1 služili trem fevdalnim gospodom — prvi štirje ormoškim Szekelyjem (nemško Zacklom), naslednji štirje dedičem F. Breinerja, ostalih 8 pa Gambsu na Vo-drižu. Za prve štiri imamo podatke o površinah njiv in travnikov, za druge pa je drug cenilec skupaj ocenil hišo, njive in travnike. To nam omogoča le pri-
-»-j >in d N Ime in priimek	Voli	Mladi voli	Biki	Krave	Teleta	Svinje	Konji	Njive	Travniki	Kategorija posestva
1. Mihal Bezjak	3	—	2	4	3	5	—	20	3	V
2. Nikola Horvat	—	—	—	1	—	—	—	3	—	k
3. Vid Trstenjak	—	—	1	8	—	5	—	15	2	S
4. župan Andrej	2	—	2	2	2	2	—	15	2	s
5. Tomaž Kuhar	4	—	—	3	4	9	—	?	?	v
6. Lenart Kuhar	—	—	—	1	—	4	—	?	?	v
7. Blaže Mlakar	4	—	—	4	—	3	2	?	?	s
8. Marko Ribič	—	—	—	2	—	7	—	?	?	s
9. Matejev sin Ožbalt	—	—	—	3	4	—	1	?	?	s
10. vdova starega Ulrika*	4	—	—	7	5	12	2	?	?	s
11. Miklavž Sršen	4	—	—	2	1	6	—	?	?	s
12. Florjanov sin Blaž	2	—	—	2	2	6	2	?	?	s
13. Pavel Ivančič *	2	—	—	6	2	6	3	?	?	v
14. Luka Dojnko	—	—	1	2	—	4	2	?	?	s
15. Rupert Masten	—	—	—	4	—	—	—	?	?	m
16. Ulrikov brat Janže*	7	—	—	4	3	8	2	?	?	v
	32	—	6	55	26	77	14			
Opomba: Kmetje, označeni	z *, so	imeli čebelne panje —				- 19,	11, 26.			
bližno oceno velikosti posestva.		Predvidevamo			5 velikih.		, 9 srednjih		in 1	malo
kmetijo ter enega kajžarja. Število vse živine dosega 210 glav ali poprečno na
posestvo po 13,1. Goveje živine je bilo skupno 119 glav ali poprečno po 7,6 na gospodarstvo. Če k temu dodamo še poprečje 3,4 krave, 2,9 vprežne živine in 4,8 svinje na posestvo, potem smemo reči, da je bila Spuhlja bogata vas, med naj bogatejši mi na Ptujskem polju. Trije kmetje so> imeli tudi čebele — skupaj 56 panjev. Tabela 2. Sabbouezdorff — Zabovci										
>C/2 d N Ime in priimek	Voli	Mladi voli	Biki	Krave	Teleta	Svinje	Konji	Njive	Travniki	Kategorija posestva
1. Ivan Biš	—	—	—	2	2	3	—	15	—	S
2. Jakob Horvat								7	—	m
3. Marko Pavlinič	—	—	—	4	—	3	—	15	—	s
4. Urban Kurnik	—	—	—	—	—	10	—	15	—	s
5. Markov sin Lenart	2	—	2	5	2	6	—	20	—	v
6. Mate Horvat	2	—	2	4	3	5	— 20*	15	—	s
7. Simon Horvat	3	—	—	3	1	6	1 10*	?	?	s
8. Mihel Horvat	2	—	—	4	—	8	1	?	?	m
9. Andre sin Jurija	2	—	—	3	3	—	1	?	?	s
10. Janže Vanpuh	2	—	—	2	2	5	1	?	?	s
11. Peter Horvat	2	—	—	2	3	7	3	?	?	s
	15	—	4	29	16	53	7 30*			
Imena naselja Zabovci v starejših dokumentih nismo zasledili. Prvih šest navedenih podložnih kmetov je služilo gospoščini Ormož, preostalih pet pa gospoščini Hrastovec. Cenilec ormoške gospoščine ni ocenil travnikov, ki pa so jih kmetje verjetno imeli. Cenilec gospoščine Hrastovec pa je ocenil skupno posest. Med enajstimi kmeti je bil eden veliki, 8 srednjih in dva mala, pri tem pa niso upoštevani eventualni travniki. Njiv so- imeli ormoški podložniki poprečno okrog 15 dnin, kar je precej. Pri živini so bili manj bogati, saj eden sploh ni imel živine, eden pa le 10 svinj. Poprečno je odpadlo na gospodarstvo' po' 11,3 glave vse živine, in 5,8 glave goveje živine. Bogata z živino sta bila le dva kmeta, ki sta imela po- 11 glav goveje živine. Mate in Simon Horvat sta imela k temu še 30 ovac. Svinj so imeli poprečno po 4,8 repa.
Tabela 3.
Sanndt Marks unnder Bettaw — Markovci
ca
>w d IS] Ime in priimek	Voli	O > TJ Cti S	Biki	Krave	Teleta	Svinje	Konji	Njive	Travniki	Kategori; posestva
1. Blažev sin Mihel	4					5	4	11	2	?	?	V
2. Mate Seiler	2	—	—	3	3	—	3	?	?	v
3. Jurgec	2	—	—	4	1	3	1	?	?	v
4. Juri Vratar	2	—	—	4	1	6	—	?	?	v
5. Mihelov sin Urban	4	—	—	4	1	6	2	?	?	v
6. Blaž in Luka Novak	4	—	—	4	5	—	2	?	?	v
7. Klemen Kajnček	3	—	—	4	2	5	3	?	?	v
8. Andrej Basteiner	2	—	—	3	1	6	3	?	?	v
9. Ivanov sin Tomaž	2	—	—	3	2	6	3	?	?	v
10. Peter Krinik	2	—	—	4	5	—	2	?	?	v
11. Matija Petrič	—	—	—	3	3	—	—	?	?	s
12. Ivan Hinker	4	—	—	2	2	—	—	?	?	s
13. Mihel Šunko	—	—	—	2	3	—	2	?	?	s
14. Matejev sin Antol	2	—	—	—	—	5	4	?	?	v
15. Ivanov sin Valent	2	—	—	4	4	—	2	?	?	v
16. Martin Domiter	2	—	—	3	—	—	1	?	?	s
	37					52	37	48	30			
Tudi naselja Markovci do imenjske cenitve nismo zasledili v dokumentih, zato je verjetno, da je obsegala le naštetih 16 kmetov, ki so bili podložniki dedičev F. Breinerja. Ker nimamo točnejših podatkov 0' površinah, smo kategorizacijo naredili po skupni oceni imenja. Podatki nam razkrivajo Markovce kot vas prevladujoče velike posesti, saj smo 12 gospodarstev ocenili za velike kmetije in 4 za srednje. Skupno' so- imeli 204 glave živine ali v poprečju po' 12,7 na gospodarstvo; najmanj 6 in največ 26 glav. Goveje živine je bilo skupno 126 glav ali poprečno po 8 glav na gospodarstvo. Brez krav je bil samo eden, sicer pa so jih imeli poprečno po 3,2. Preseneča visoko število telet in vprežne živine. Poprečno so imeli na gospodarstvo po 4,3 glave vprežne živine. Po številu konj prednjačijo Markovci pred vsemi ostalimi vasmi. Sorazmerno malo so imeli svinj. Po tem prikazu smemo- oceniti Markovce za gospodarsko dobro- stoječo vas, kjer socialne razslojitve skoraj še ni čutiti. Prvo navedeni Mihael je bil župan.
Tabela 4.
Neudorff — Nova vas pri Markovcih
>w d N Ime in priimek	Voli	Mladi voli !	Biki	Krave	Teleta	Svinje	Konji	Njive	Travniki	j Kategorija j i posestva
1. Jurij Kurica			—	—	1	2	—	—	15	1	S
2. Gregor Segaj	—	—	—	6	3	6	—	15	1	s
3. Tomažev sin Janže	—	—	—	2	2	—	—	15	1	s
4. Matjaž Zorko	—	—	—	4	6	5	—	?	?	v
5. Rupret Sajler*	2	—	—	3	3	5	3	?	?	v
6. Martin Sajler*	—	—	—	1	7	6	1	?	?	v
7. Venko Megla*	—	—	—	2	2	3	—	?	?	s
8.	—	—	—	2	3	5	2	?	?	v
9. Antol Bezjak	—	—	—	3	4	6	3	?	?	v
10. Jakob Kranjc	—	—	—	2	2	—	—	?	?	m
11. Urban Zorko	—	—	—	4	4	—	2	?	?	v
12. Jakob Hurter	—	—	—	4	4	—	—	?	?	s
13. Luka Bezjak*	—	—	—	1	1	1	—	?	?	m
	2	—	—	35	43	37	11			
Nova vas pri Markovcih je omenjena v zvezi z gospoščino' Vurberk v času napadov ogrskega kralja Matjaža, ki je vas, imenovano Grossnendorf (Slekovec jo imenuje Nagošenjci), iztrgal vurberškim in so- jo dobili nazaj šele po Matjaževi smrti leta 1490. V urbarju iz leta 1496 je navedeno, da je bilo takrat v njej samo 7 podložnih družin.
Podatki iz imenjskih cenitev leta 1542 nam povedo-, da je bilo v Novi vasi 13 podložnih družin. Prve tri so pripadale ormoškim Szekelyjem, ostalih 10 pa gospoščini Vurberk. Razporedili smo jih na 6 velikih, 15 srednjih in 2 mali kmetiji. Živine so imeli skupno 128 glav ali po 9,9 na podložno družino-, torej precej manj kot v Markovcih in Spuhlji. Goveje živine je bilo 80 glav ali po 6,1 na gospodarstvo-, od tega 2,7 krave. Preseneča le en par vo-lo-v, medtem ko- je konj nekaj več. V celoti je bilo- vprežne živine trikrat manj kot v Markovcih. Svinj je bilo izjemno malo. Štirje kmetje so imeli tudi koze*, skupno- samo- 13.
Cenilni zapisnik ne omenja v Novi vasi mlino-v, medtem ko- vurberški urbar iz leta 1535 navaja dva rečna mlina. Pri Markovcih in Novi vasi so obratovali mlini na Dravi vse do današnjih dni.
Gospoščina Vurberk je imela v vasi Stojnci 20 podložnih kmetov, med njimi je bilo 8 velikih, 8 srednjih in 4 mali. Popisovalec je navedel le skupno- oceno vrednosti posestva. Na osnovi teh podatkov smo- opravili kategorizacij o- kmetij. Kmetje so- imeli skupno 275 glav živine, ali na eno kmetijo- poprečno- po 13,7 glave. Goveje živine je bilo skupno 173 glav ali poprečno- na kmetijo- po- 8,6 glave. Krav je bilo skupno- 76 ali poprečno- po- 3,8 pri vsaki kmetiji. Svinj so-imeli poprečno po 4,6 rilca na kmetijo-. Sorazmerno- precej je bilo- vprežne živine, še posebej konj. Visoko- število- vprežne živine nas navaja k misli, da so se kmetje iz Sto-jncev, ki ležijo- ob cesti Ptuj—Bori—Varaždin, takrat ukvarjali tudi s prevozništvom.
Župan sicer ni naveden, vendar smemo domnevati, da so ga v Sto-jncih takrat še imeli, saj cenilec navaja županovega sina Jurija.
											03
			O >							S	t? ?
Zap. št	Ime in priimek	Voli		Biki	Krave	oJ -m 0 0 H	Svinje	Konji	Njive	’S > oj u H	O > II « 1
1.	Jurijev sin Martin	2	2			8 4	13		3	?	?	V
2.	Mate Vrabl	2	2	—	4 2	5		2	?	?	v
3.	Urban Prelec	—	—	—	3 3	—			?	?	s
4.	Filip Krunič	—	4	—	3 2	2		2	?	?	s
5.	Benedikt Rozman	2	—	—	4 5	8		4	?	?	v
6.	Pavel Grevel	—	2	—	3 2	5		2	?	?	s
7.	Venko Videc	2	—	—	3 2	4		2	?	?	v
8.	Gašper Melanko	—	—	1	2 3	5			?	?	m
9.	Jurko Gril	—	—	—	4 3	2		1	?	?	s
10.	Klemen Kupnič	—	2	—	2 —	5			?	?	m
11.	Mihelov sin Lovrenc	—	3	—	8 2	5		3	?	?	v
12.	Mate Kupčič	—	2	—	4 2	4			?	?	s
13.	Gregor Prašiček	2	—	—	3 6	5		2	?	?	v
14.	krojač Peter	—	1	—	3 —	3			?	?	m
15.	Luka Uran	2	—	—	4 4	6		2	?	?	v
16.	Juri Trobšek	—	2	1	3 3	5		1	?	?	s
17.	županov sin Juri	—	2	1	5 3	5		1	?	?	v
19.	Jeronime Kranjc	—	1	2	3 3	3		1	?	?	s
20.	Antol Kranjc	—	—	2	4 2	3			?	?	s
		12	23	7 76 55		92	26		?	?	
			Tabela 6.								
		Meretinzendorff — Muretinci									
			'o >							2	OJ F*
j Zap. št	Ime in priimek	Voli	'B CÜ §	Biki Krave	Teleta	Svinje	Konji		Njive	’S > cd Eh	O > II M Q
1.	župan Mate	4			— 2	3	7				14	8	v
2.	Benedikt Peček	3	2	— 3	1	4	—		14	8	v
3.	Gregor Kendek	2	3	— 4	2	8	—		14	8	v
4.	Valentin Jurgec	4	—	— 2	1	3	—		7	5	s
5.	Mihol Kentek	3	—	— 2	1	7	—		14	8	v
6.	Pavel Kendek	—	2	— 5	—	4	—		7	4	s
7.	Klemen Forstnerič	4	—	— 4	1	8	—		6	4	s
8.	vdova Jurija Vlašine	—	—	— 2	2	—	—		7	4	s
9.	Jurko Trena	2	—	— 5	2	3	2		7	4	s
10.	Janže Petrič	—	—	— 3	—	4	—		7	4	s
11.	Mate Možic	—	—	— 3	—	—	—		7	4	s
12.	Pavel Paradiž	4	—	— 3	—	7	—		21	12	v
		26	7	— 38	13	55	2		125	73	
Muretinci so pripadali v celoti gospoščini Bori. Tu je imela graščina tudi pristavo (Mayrhoff) s hlevom, skednjem, vrtom, njivo in travnikom. Kasneje je kupil pristavo v Muretincih nemški viteški red iz Velike Nedelje. Ti so- tu
zgradili dvorec, ki še danes stoji. Med 12 podložnimi kmeti je bilo 5 velikih in 7 srednjih. Zanimiv je odnos med enotami njiv in travnikov, ki soi po1 skupinah v sorazmerju 7:4, 14 : 8 in 21 :12. Prevladovala je srednja posest. Živine so imeli skupno 141 glav ali poprečno' po 11,7 na kmetijo. Goveje živine je bilo skupno 84 glav ali poprečno po 7 na kmetijo1. Krav soi imeli poprečno' po1 3,1, svinj pa po 4,5 na kmetijo'. Volov je bilo precej, konj pa malo*. S primerjavo imen in priimkov smo lahko ugotovili, da so imeli muretinski kmetje v Halozah vinograde, in sicer v Hrastovcu, Goričaku in Belskem vrhu.
Tabela 7.
Kleindorff — Mala vas
										
>Cfl g- N Ime in priimek	Voli	Mladi vol	Biki	Krave	Teleta	Svinje	Konji	Njive	Travniki	Kategorij posestva
1. Dokler jev sin Martin	2					1	1					10	—	S
2. Stefanov sin Mikloš	2	—	—	2	—	3	—	15	—	s
3. Naratov sin Gregor	—	—	—	2	—	—	—	10	—	s
4. Jakob Lovresič	4	—	2	4	4	6	—	15	—	s
5. Jurij Peček	2	—	1	4	—	5	—	15	—	s
6. Martin Lovresič	4	—	1	4	1	5	—	15	—	s
7. Naratov sin Pongrac	2	—	—	4	1	3	1	15	—	s
	16	-----	4	21	7	22	1	95	—	
			Tabela	8.						
		Gayouezdorff -		— Gajevci						
										
>C/3 d		'o > a		CD > cd	-S Id	CD S	Ö	CD >	3 ‘8 >	‘u CÖ o > ■S «
N Ime in priimek	O >	S	S	m	CD H	K* m	S	S’	u Eh	« ft
1. Župan Sebastijan	2	—	—	5	—	7	2	7	3	s
2. Jurko Victumb	1	—	—	1	2	6	—	5	1	m
3. Martin Hrovat	1	—	—	1	2	6	—	10	3	s
4. Venko Hrovat	—	—	—	3	1	2	■ 		5	1	m
5. Stefan Hrovat	2	2	—	1	2	14	—	8	3	s
6. Gregor Paradiž	2	2	—	2	—	4	—	8	3	s
7. Jurij Makatar	—	—	—	3	2	7	—	25	1	v
8. Jurij Peček	2	—	—	—	1	3	—	5	2	m
9. Jurko Kolenko	2	—	—	1	2	3	—	30	4	v
10. Juri Afatar	—	2	—	2	—	2	—	8	1	m
11. Lukač	2	—	—	2	1	2	—	7	—	m
12. Venko Veber	—	—	—	2	2	—	—	8	2	s
13. Urban Sahajaš	—	—	—	—	—	—	—	6	2	m
14. Primož Zapotok	—	—	—	2	2	—	—	20	2	v
15. Mikloš Unger	—	2	—	2	2	4	—	23	1	v
16. Marko Mihelič	—	4	—	5	2	10	2	23	3	v
17. Ambrož Martincovič	—	2	—	4	1	—	1	12	1	s
	14	14	—	36	22	70	5	211	33	
Mala vas je pripadala gospoščini Ormož. Bila je zajeta v Gornji urad s sedežem v Moškanjcih, ki ga je vodil upravnik K. Straser.
Vseh sedem kmečkih podložnikov smo uvrstili med srednje kmete. Zanimivost je to, da cenilec pri večini ne navaja priimka, temveč samo očetovo ime. Živine je bilo v vasi skupno 71 glav ali poprečno na kmetijo po 7,1. Goveje živine je bilo skupno 48 glav ali poprečno po 6,8 glave na kmetijo. Krave so imeli poprečno po 3. Svinj so imeli po 3—6 rilcev. Volov je precej, a samo en konj.
Gajevci so drugo naselje na Ptujskem polju, ki je v celoti pripadalo gospoščini Bori. V času cenitve je bil tu opuščen dvorec, ki je bil do leta 1472 v lasti vitezov Pesničarjev. Velikost 17 podložnih kmetij je bila precej različna. Malih kmetij je bilo 6, srednjih tudi 6 in velikih 5. Na splošno so imeli majhne površine travnikov. Njiv so imeli od 5 do 30 oralov. Vse živine so imeli 161 glav ali poprečno po 9,4 na kmetijo. Goveje živine je bilo manj kot v ostalih vaseh, skupno 86 glav ali poprečno 5 na domačijo1. Tudi krav je bilo1 v poprečju komaj 2,1 na kmetijo1. Nekaj več so1 imeli svinj, poprečno po 4,1 rilca na podložnega kmeta, vendar pri štirih hišah ob popisu ni bilo1 svinj. Vprežne živine je bilo razmeroma maloi.
Za štirinajst kmetov smo ugotovili, da so imeli v Halozah vinograde, in sicer 12 v Hrastovcu, po eden pa v Goričaku in Turškem vrhu. Tudi osebenjek Bezjak je imel vinograd.
Potem ko je končal popis podložnih kmetij v Gajevcih, je popisovalec M. Er-ssynger popisal še osebenjke (die Fraylait). Bilo jih je osem. Prvo navedeni Benedikt Bezjak je imel dve kravi, sicer pa so on in ostalih sedem plačevali samo osebni davek. Navedimo imena osebenjkov: Tonter (poročen), Anton He--rolič (poročen), Blaž Unger, Helena Naretin, Helena Kacijan ter Juri Nerat. Verjetna so1 to1 bili hlapci in dekle ter druga služinčad s pristave v Muretincih.
Tabela 9.
Plazerdorff — Platzern — Placerovci
03
-4-3 >73 d N Ime in priimek	Voli	O > 'S CÜ S	Biki	Krave	Teleta	Svinje	Konji	Njive	Travniki	Kategorij posestva
1. čevljar Lovrenc	4	2	—	5	—	3	1	10	1	S
2. kovač Mihol	4	i	—	5	—	1	—	10	1	s
3. Pavel Lovresič	4	—	—	2	1	1	—	10	1	s
4. Peter Solin	—	—	2	5	—	1	1	10	1	s
5. Doimitar	—	—	—	2	1	2	—	10	1	s
6. Janeš Lepošič	4	—	—	5	2	9	—	10	1	s
7. Jeremina	—	—	—	1	—	—	—	10	1	s
8. Gregor Dermazda	4	i	—	5	—	5	—	10	1	s
9. Ožbalt Heušel*	4	—	—	3	4	9	2	7	4	s
10. Jernej*	2	—	—	2	2	1	—	3	2	m
11. vdova Štefanica*	2	—	—	4	2	10	—	2	2	k
12. Gašperjev sin Juri*	2	—	—	4	2	12	2	5	4	m
13. Gregor Henšl*	4	—	1	4	4	4	—	10	3	s
14. čevljar Juri	—	—	—	—	1	—	—	—	—	k
15. Kolman*	—	—	2	3	—	6	2	5	4	m
	34	4	5	50	19	64	8	112	27	
Opomba: Kmetje, označeni z *, so imeli gozd.
16 — Ptujski zbornik — IV
241
Naselje Placerovci, ki leži sedaj v katastrski občini Gajevci, je pripadalo leta 1542 dvema gospodarjema — gospoščini Ormož, ki je imela osem podložnikov, in Gašparju iz Ratmansdorfa, ki je imel sedem podložnikov. Vseh osem ormoških podložnikov je imelo povsem enako velika gospodarstva, bili soi srednji kmetje. Gašpiarjevi podložniki so imeli različno veliko' posest, bili so kajžarji ter mali in srednji kmetje, medtem ko čevljar Jurij sploh ni imel zemlje. V celoti je vas imela deset srednjih in tri male kmete, enega kajžarja in čevljarja brez zemlje. Za kovača Mihola in Diomitra smo ugotovili, da sta imela vinograde v Halozah, in sicer oba v Hrastovcu. Živine so imeli skupno 184 glav ali poprečno 12,2 glave na gospodarstvo, najmanj samo eno tele in največ 22 glav. Goveje živine je bilo 112 glav ali poprečno po 7,5 glave na gospodarstvo’, od tega 3,3 krave. Le čevljar Jurij ni imel ob cenitvi krave, sicer pa večina po štiri in več. Precej je bilo’ tudi vprežne živine. Svinje so bile poprečno po 4 na gospodarstvo1. V odnosu na vse površine je prišlo’ 1,3 glave živine na hektar površine. Podložniki Gašparja iz Ratmansdorfa SO' imeli različno1 velike gozdove. Nedvomno je zanimivo, da je vas imela dva čevljarja. Sicer pa smemo’ vas Placerovci oceniti za gospodarsko- trdno.
Tabela 10.
Formayn — Formeindorff — Formin
Cti
4-3 » N Ime in priimek	Voli	Mladi vo	Biki	Krave	Teleta	Svinje	Konji	Njive	Travniki	Kategorij posestva
1. Rupert Golob	2					2	—	4	—	3	5	m
2. Ivanov sin Štefan	2	—	—	2	—	1	—	5	3	m
3. Lenart Kranjc	—	—	—	2	—	4	—	3	3	m
4. Habjan Korošec	2	—	—	3	2	4	1	3	2	m
5. mlinar Tomaž	—	—	—	—	—	—	—	—	2	k
6. Blaž Mertuk	2	—	—	4	—	5	2	?	?	m
7. Venko Avguštin	2	—	—	3	—	—	—	?	?	s
8. Tomaž Vratuša	—	—	—	3	—	2	—	?	?	m
9. Pavel Gobek	—	—	—	4	5	3	—	?	?	m
10. Lenart Fudernek	2	—	—	4	4	8	—	?	?	v
11. Primož Fudernek	—	—	—	3	2	—	—	?	?	v
12. Jernej Fleišaker	—	—	—	2	—	—	—	?	?	m
13. Avguštin Souko	—	•		—	4	—	—	—	?	?	m
14. Luka Šlekec	2	—	—	3	1	6	1	5	4	m
15. Štefan Bezjak	2	—	—	—	1	6	—	—	—	k
16. Filip	4	—	—	—	2	7	—	4	4	m
17. Štefan Čebula	3	—	1	—	4	3	—	4	4	m
18. Peter Bezjak	2	—	—	4	2	5	1	5	1	m
19. Blaž Mihal	—	—	—	1	1	5	1	4	2	m
	25			1	44	24	63	6			
Srednjeveška podložniška vas Formin, naslednica ilirsko-keltske in rimske naselbine, je bila leta 1542 razdeljena med tri gospodarje. Pet jih je služilo nemškemu viteškemu redu iz Vel. Nedelje, naslednjih osem, dedičem upravnika Breinerja in ostalih šest Gašparju iz Ratmansdorfa. Dve kmetiji sta bili veliki, 1 srednja, 14 malih in 2 kajžarja. V celoti torej prevladuje mala posest.
Vse živine je bilo 163 glav ali 9 na gospodarstvo', če upoštevamo', da mlinar Tomaž sploh ni imel živine. Goveje živine soi imeli skupno 94 glav ali poprečno po 5,2 glave na gospodarstvo.. Krav je bilo' v času cenitve razmeroma malo.; to velja tudi za vprežno živino. Tudi svinj je bilo malo. V vasi je bil mlin, ki je delal vse do današnjih dni.
Tabela 11.
Oschluschouytzerdorff — Osluševci
CÖ
4-s >W d N Ime in priimek	Voli	TJ cd S	Biki	Krave	Teleta	Svinje	Konji	Njive	> cd u E-i	° h s s S o M a
1. Pavel Jankovič	3					9	1	5			30	12	v
2. Pavel Margraf	2	5	—	—	2	5	2	25	8	v
3. Štefan Cep	—	—	—	2	—	—	—	25	6	v
4. Pavel Cep	—	—	—	4	2	5	—	25	6	v
5. Jurij Štuelca	—	—	—	6	1	3	—	25	6	v
	5	5	—	21	6	18	2	130	38	
Osluševci so pripadali gospoščini Ormož. Upravno1 so pripadali Gornjemu uradu, ki je imel sedež v vasi Savci in ga je v času cenitve upravljal upravnik Gregor Štulnik. V vasi je bilo pet velikih kmetov, ki so' imeli predvsem izredno velike površine njiv. Izenačenost velikosti kmetij bi lahko1 tudi v tem primeru govorila za mladost naselja. Živine so imeli skupno' 57 glav ali poprečno 11,4 na kmetijo. Pri tem pa je imel en kmet samo dve kravi, zato' pa drugi kar 18 glav živine, od tega 9 krav. Goveje živine je bilo 37 glav ali poprečno po 7,4 glave
na domačijo. V poprečju so imeli po 4,2 krave. Svinj je bilo v poprečju po 3,6. Vprežno, živino' sta imela samo- dva kmeta. Vseh pet kmetov je imelo, gozd, kar je izjemen primer.
Tabela 12.
Maierhoff — Cvetkovci
nj
-M >C/3 d N Ime in priimek	Voli	T5 cd %	Biki	Krave	Teleta	Svinje	Konji	Njive	> cd f—i h	° h S? « ü oi M 1
1. vdova Gašperin	2			__	1			2			5			m
2. Vinko Zadravec	—	—	—	2	—	—	1	4	—	k
3. Benedikt Sruko	2	2	—	5	—	6	2	25	8	V
4. Blaž Polak	4	—	—	6	—	14	2	30	10	v
5. Barbara Štriglavka	—	—	—	3	—	3	—	10	6	s
6. Jakob Margraf	4	—	—	4	—	7	—	15	10	v
7. Pavel Štukel	2	—	—	5	1	5	2	15	8	v
8. Gregor Hadel	—	2	—	3	2	—	—	14	12	v
9. Mate Hajdinšek	4	1	—	5	2	11	—	20	16	v
	18	5			34	5	48	7	138	70	
Cvetkovci so bili naselje, kjer so podložniki pripadali dvem gospoščinam. Nemški viteški red iz Velike Nedelje je imel le kajžarja in malo' kmetijo, ostalih sedem podložnikov je pripadalo stari posesti gospoščine Ormož. Kot posebnost lahko ugotovimo^ sorazmerno1 velike površine travnikov. Vse živine so1 imeli 117 glav ali po 13 na posestvo!, in ormoški podložniki celo po 15,5 glave. Goveje živine so imeli v naselju skupno 62 glav ali poprečno po 6,9 na posestvo. Nad-poprečno je število vprežne živine, kar je nedvomno pogojeno z velikostjo.
Tabela 13.
Altenmarckht — Trgovišče
01
>w d N Ime in priimek	Voli	Mladi vo]	Biki	Krave	Teleta	Svinje	Konji	Njive	Travniki	Kategorij posestva
1. Gregor Nemec					—	4	—	5	1	2	3	m
2. Florjan Negavec	4	—	—	4	6	8	—	5	8	s
3. Tomaž Zadravec	—	2	1	4	1	6	—	4	2	m
4. Janže Zadravec	4	2	—	5	—	6	—	6	2	m
5. Mate Kovačič	2	—	—	3	2	5	—	8	8	s
6. Simon Kranjc	4	—	—	5	—	7	2	8	3	s
7. Blaž Berlek	4	—	—	3	3	1	—	5	6	s
8. Miklavž Berlek	—	—	—	1	—	2	—	2	1	k
9. Ivan in Mate Herman imata mlin 10. Pavel Krakar				2	3	6		5	3	k m
11. Sebastijan Megla	—	—	—	2	—	—	—	4	2	m
12. Simon Klemenčič	—	2	—	3	2	4	—	4	2	m
13. Jurij Topličar	—	—	—	2	4	10	—	7	2	m
14. Bernard Kvesnar	—	—	—	4	—	7	—	14	4	s
15. Martin Ajalko	—	—	—	2	—	6	—	10	—	s
16. Venko Hrovat	—	—	—	—	—	—	1	13	—	s
17. Blaž Stanet	—	—	—	1	—	—	—	13	2	s
18. Arne Vogrin	2	—	—	2	—	—	2	15	3	s
	20	6	1	47	19	73	6	125	51	
Tudi Trgovišče je služilo dvema gospodoma — nemškemu viteškemu redu iz Velike Nedelje 13 podložnikov, ormoški gospoščini pa pet. Prevladovali so srednji in mali kmetje. Zanimivo je, da sta imela brata Hermana samo mlin brez zemlje in tudi brez živine. Skupno- so imeli 172 glav vse živine, ali poprečno 9,5 glave na posestvo. Pri tem opazimo zelo- velike razlike, saj ima eden kar 22 glav, dva druga pa samo po- eno glavo živine. Sorazmerno malo- je bilo goveje živine, poprečno komaj po- 5,2 na posestnika. Število vprežne živine je bilo v Trgovišču visoko. Gotovo so se nekateri kmetje v Trgo-višču dokaj ukvarjali tudi s prevozništvom!
Gorišnica je pripadala trem gospodar jem — gospoščini ormoških Szekely-jev je služilo 17 podložnikov, 6 podložnih kmetov dedičem fevdnika F. Brei-nerja, eden pa gospoščini Hrastovec. S 24 podložniki je sodila Gorišnica med večja naselja na Ptujskem polju. Prevladovala je srednja in majhna posest, saj smo lahko do-ločili samo 4 velike kmete. Ni pa bilo- nobenega kajžarja. Szekely-jevih 17 podložnikov je imelo skupno 63 glav goveje živine ali po-prečno po
-t-> >w d N Ime in priimek	Voli	j Mladi voli	Biki	Krave	Teleta	Svinje	Konji	Njive	Travniki	Kategorija posestva
1. Barbara Kokolcijka			2			3	1	6			10	2	S
2. Mihol Ferdos	—	—	—	2	—	2	—	10	1	s
3. Janko	—	—	—	3	—	4			10	2	s
4. Andre Rojko	—	—	—	3	1	6	—	10	2	s
5. Rupert Potplatnik	—	—	—	3	1	3	—	10	1	s
6. Jurko Muzek	—	1	—	3	—	2	1	18	2	v
7. Pavliš Kajzer	—	2	—	3	—	6	—	10	2	s
8. Tomaž Hrženjak	—	—	—	3	2	—	1	5	2	m
9. Arne Rozman	—	—	—	2	1	7	—	8	1	m
10. Jakob Ferdos	—	—	—	—	—	2	—	6	2	m
11. Jurko Krajnc	—	—	—	1	—	12	—	9	3	s
12. Jurij Kajzer	—	—	—	1	1	4	—	4	2	m
13. vdova Neža Kronanifica	—	—	—	3	—	4			7	2	m
14. Simon Kajzer	2	—	—	3	1	3	—	5	2	m
15. Rupert Coferk	2	—	—	2	1	2	—	8	3	s
16. Jurij Rojko	2	—	—	1	1	4	—	18	4	v
17. Filip Granda	2	1	—	1	2	10	2	5	1	m
18. Tomaž Ruklačič	2	—	—	5	2	—	2	?	?	s
19. Jakob Lorde	4	—	—	4	1	5			?	?	s
20. Ivan Svečak	—	—	—	1	—	—	—	?	?	m
21. Rupert Gajzer	4	—	—	5	3	7	2	?	?	v
22. čevljar Tomaž	2	—	—	3	3	7	1	?	?	v
23. Krištof Lorde	2	—	—	3	4	9	—	?	?	s
24. Gregor Prolac	—	—	—	3	—	—	—	(285)	?	s
	22	6	—	61	25	115	9	153	43	
3,7 na gospodarstvo', to pa je v primerjavi z drugimi vasmi malo. Povsem drugačno je bilo' stanje pri šestih Breinerjevih podložnikih. Ti so imeli skupno 48 glav goveje živine ali poprečno' po 8 na gospodarstvo. Tudi krav so> imeli prvi poprečno le po 2,2 na gospodarstvo, drugi pa 3,5. Svinj ni bilo pri treh gospodarstvih, sicer pa poprečno po 5,7. Vprežne živine je bilo sorazmerno1 malo. Gorišnica torej ni bila gospodarsko posebno trdno naselje.
Ker je Gorišnica obravnavana v cenilnem zapisniku kot zadnja od vasi v uradu (Gornji urad K. Straserja), je kot običajno' tudi v tem primeru cenilec ob koncu cenitve imetja podložnih kmetov pripisal imena osebenjkov, ki so1 živeli na območju urada. Bilo jih je devet: Mihel Pogled, Mihel Guzel, Miklavž Korenjak, Tomaž Baš, Antol Požar, Benedikt Kobalt, Valentin Bezjak, Mate Krajnc in Gregor Januš, Tokrat izjemoma sami moški. Nobeden ni imel niti zemlje niti živine. Vsi so' plačevali le osebni davek.
Popisovalec in cenilec je nato dodal še cenitev imetja dvorcev v Gorišnici. Najprej je napisal 30 dnin njiv in za 6 koscev travnikov, nato1 pa to' prečrtal in skupno imenje, torej dvorec in zemljo, ocenil na 100 funtov fenigov.
Moškanjci so bili velika vas. Tu je bil sedež urada ormoške gospoščine, ki ga je upravljal prvi imenovan K. Straser. Prevladovala je velika posest, saj je bilo 15 velikih kmetov, med njimi 12 takšnih, ki so imeli za 30 dnin njiv. Sred-
cö
-J-j >73 d N Ime in priimek	Voli	O > T5 CÖ S	Biki	Krave	Teleta	Svinje	Konji	Njive	Travniki	Kategorij posestva
1. Krištof Štraser*	2					4	5	8	3	30	3	V
2. Jurišin	2	—	—	5	2	9	2	30	3	v
3. Jurij Letiner	2	—	—	2	3	5	—	15	2	s
4. Arne Metelko	—	2	—	2	—	3	—	10	1	s
5. Pavel Feguš	—	—	—	2	—	—	—	10	1	s
6. Pavel Metelko	—	—	—	1	2	—	—	20	5	v
7. Arne Pavlinič	—	2	—	6	—	5	1	30	2	v
8. Blaž Metelko	—	—	—	2	3	4	—	30	1	v
9. Fabjan Metelko	2	2	—	4	2	10	2	20	5	v
10. Lovrenc Kral	—	—	—	2	1	2	—	20	2	v
11. Filip Kral	2	—	—	1	1	—	—	10	3	s
12. Štefan Novak	2	—	—	2	—	6	3	30	3	v
13. Ambrož Predan	2	2	—	2	1	2	3	30	3	v
14. Vida Sruko	—	—	—	3	1	3	—	30	3	v
15. Petrič Janežič	—	2	—	2	—	—	—	10	2	s
16. Gregor Kaša	4	—	—	2	2	—	—	30	4	v
17. čevljar Gregor	—	—	—	3	—	4	1	30	2	v
18. sedlar Janoš	2	2	2	2	2	4	—	30	3	v
19. Primož Janežič	—	—	—	1	—	—	—	10	2	s
20. Lenart Štraser	2	—	—	3	3	3	—	30	1	v
21. kovač Peter	—	—	—	1	—	—	—	7	—	m
22. Mate Feguš	2	—	—	1	1	4	—	30	2	v
23. Jurij Novak	—	—	1	3	—	5	1	10	2	s
	24	12	3	56	29	77	16	502	55	
njih kmetov je bilo 7, za malega kmeta pa lahko ocenimo' samo kovača Petra. Skupno število 217 glav živine je mogoče oceniti za majhno. Poprečno je odpadlo na kmetijo po' 9,4 glave živine, od tega po 5,4 glave goveje živine. Krav so imeli sorazmerno malo, komaj po 2,4 na posestvo, pri tem pa najmanj po eno in največ šest. Sorazmerno dosti so imeli vprežne živine, sicer pa so1 jo pri velikih njivskih površinah tudi potrebovali.
Tabela 16.
Zunnkoffzendorff — Cunkovci
>73 à IS] Ime in priimek	Voli	Mladi voli	Biki	Krave	Teleta	Svinje	Konji	Njive	Travniki	Kategorija posestva
1.	Benedikt Kentek 2.	Krištof Metelko	—	—	—	1	1	—	—	10 10	2 2	S s
	—	—	—	1	1	—	—	20	4	
Zaselek Cunkovci je bil ob času imenjske cenitve šele v nastajanju. Pripadal je ormoški gospoščini. Oba kmeta sta dobila enake površine. Podobno velikost kmetije smo ugotovili nekajkrat v sosednih Moškanjcih, kjer srečamo' tudi večkrat priimek Metelko. Kaže, da si živine še niso mogli oskrbeti.
Tabela 17.
Mesgowyzendorff — Mezgovci
ti
o
>	^ sS
>W d N Ime in priimek	Voli	"d rt	Biki	Krave	Teleta	Svinje	Konji	Njive	‘S d u H	O P> 3?! w 1
1. Jakob Gusel							2	1	7			6	10	S
2. Andrej Guzajna	2	—	—	5	1	13	—	6	4	s
3. Tomaž Guzajna	2	i	—	3	2	10	2	7	3	s
4. Andrej Šagran	5	—	—	4	1	18	—	14	14	v
5. Filip Geržel	2	—	—	4	—	8	1	8	6	s
6. Štefan Segar	3	—	—	3	1	6	—	6	6	s
	14	i			21	6	62	3	47	43	
Mezgovci se nam kažejo' iz prikazane tabele kot majhna vas, ki je pripadala ormoški gospoščini. Velikost ostalih obpesniških vasi in podatek, da so imeli salzburški škofje leta 1322 v Mezgovoih 20 in pol kmetije in 5 dvorcev, nas prepričuje, da so tudi leta 1542 imeli Mezgovci več podložnih kmetij, le da jih nismo v imenjskih cenitvah zasledili. Zelo verjetno je, da je večina naselja pripadala gospoščini Ptuj. Od šestih ormoških podložnikov je bil eden veliki in pet srednjih kmetov. Skupno je bilo 107 glav živine ali kar po 18 na gospodarstvo. Ta popreček je naj več ji na Ptujskem polju. Goveje živine je bilo skupno samo 42 glav ali sedem na kmetijo. Zopet se srečamo s precejšnjim številom vprežne živine in krav. Več kot kjerkoli v pokrajini pa so imeli svinj, poprečno' kar po 10,2 na gospodarstvo. Vsi kmetje so imeli nekaj gozda.
Vas Dornava, iz katere so izhajali znani vitezi Pesničarji, se nam kaže kot največje naselje na Ptujskem polju. Pripadalo je trem gospodarjem — šest podložnih kmetov ormoškim Szekelyjem, 15 Breinerjevim dedičem in devet Luki Gamsu na Vodrižu. Tako nam je tudi Dornava ponoven primer, kako' so> salzburški škofje del svoje nekdanje posesti na Ptujskem polju razdelili raznim plemičem in uradnikom. Tudi v Dornavi so cenitev opravljali različni cenilci in tako cenilec Breinerjeve in Gamsove posesti ni posebej označil velikosti njiv in travnikov, temveč jih je ocenil skupaj s hišo, medtem ko' je cenilec ormoške posesti določil velikost njiv in travnikov. Zato' smo mogli le približno' oceniti kategorije gospodarstev. Po takšni oceni smo- dobili 20 velikih, 8 srednjih in
1 malo kmetijo.. Pri Andreju Trepcu je cenilec pripisal »Freihold«. Ormoški podložniki so imeli precej njiv, v poprečju nad 20 dnin. Njiv je bilo. nad štirikrat več kot travnikov. Vse živine so imeli 396 glav ali poprečno, na gospodarstvo kar po 13,2, kar postavlja Dornavo med najbolj bogate vasi Ptujskega polja (Stojnci, Cvetkovci). Goveje živine je bilo skupna 220 glav ali po 7,3 na gospodarstvo.. Krav je bilo poprečno po 2,7 na posestvo. Izredno je število, vprežne živine, saj je bilo samo 8 gospodarstev brez volov in konj, pri ostalih gospodarstvih pa so imeli poprečno, kar po* 1 4,4 glave vozne in mlade vprežne živine,
ca
>w d N Ime in priimek	Voli	O > CÖ S	Biki	Krave	Teleta	Svinje	Konji	Njive	Travniki	Kategorij posestva
1. Andrej Prediš	2			1	1					1	21	5	V
2. Valentin Žunkovič	4	1	3	5	—	5	—	17	6	v
3. Ambrož Gošec	4	—	2	2	—	5	—	25	5	v
4. Mihol Horvat	4	—	2	5	3	7	1	25	5	v
5. Filip Horvat	—	—	2	2	1	2	3	30	7	v
6. Pavel Horvat	4	—	—	3	2	—	—	15	3	s
7. Lenart Gende — župan	—	—	—	3	3	—	2	?	?	s
8. Luka Horvat	—	—	—	1	—	—	—	?	?	m
9. Gašper Urbanič	3	—	—	4	3	10	2	?	?	v
10. Pavel Švajncer	—	—	—	1	2	—	—	?	?	s
11. Ivan Lončarič	2	—	—	2	3	—	—	?	?	s
12. Pavel Ledinek	—	—	—	4	1	4	1	?	?	v
13. Pèter Kranjc	—	—	—	4	2	9	1	?	?	s
14. Martin Horvat	2	—	—	2	1	6	2	?	?	v
15. vdova Vajuperica	2	—	—	4	5	9	4	?	?	v
16. Vratušev sin Andrej	2	—	—	2	1	—	—	?	?	v
17. Ivan Horvat	2	—	—	1	—	—	1	?	?	s
18. Juri Horvat	2	—	—	1	2	4	1	?	?	s
19. Simon Kiselica	4	—	—	2	3	7	—	?	?	v
20. Jernej Niklajič	2	—	—	5	1	8	—	?	?	v
21. Valentin Šontel	4	—	—	4	2	10	1	?	?	v
22. Andrejev sin Tomaž	2	—	—	1	—	2	1	?	?	v
23. Pavel Kosti	2	—	—	5	5	9	—	?	?	v
24. Gregor Satler	2	—	—	2	2	5	1	?	?	v
25. Peter Gril	2	—	—	2	5	8	2	?	?	v
26. Lovrenc Hercog	2	—	—	2	2	7	1	?	?	v
27. Rupert Pondeljek	—	—	—	2	3	1	—	?	?	s
28. Andrej Trepec	—	—	—	2	1	4	—	?	?	oseben j ek
29. Jurko Horvat	2	—	—	2	4	12	3	?	?	V
30. Andraž Slokič — župan	12	—	—	6	3	12	2	?	?	v
	67	1	10	82	60	146	30			
medtem ko je poprečje za vseh 30 podložnikov po* 3,2 glave vprežne živine na posameznika. Kot posebnost se pojavlja župan Slokič s šestimi pari volov in z enim parom konj. Tudi v tem pogledu je Domava izjema. Svinj niso ob cenitvi imeli pri osmih gospodarstvih, sicer pa 6,6 rilca ali poprečno 4,9 na vsako gospodarstvo, kar je oboje nad poprečjem pokrajine. V. Šantel je imel tudi 6 ovac, Andrejev sin Tomaž enega in Gregor Satler štiri panje čebel. Dornava torej ni bila samo največja, temveč tudi gospodarsko močna vas.
Kot posebnost moramo omeniti dva župana. Gende je pomagal upravljati podložnike Breinerjevim dedičem, Slokič pa Gamsu. Ormoška gospoščina župana ni potrebovala, ker je bil v bližnjih Moškanjcih upravnik Štraser. Kar osem Horvatov, en Kranjc in še nekaj drugih priimkov nam govori o močnem deležu priseljencev, posebno tistih iz vzhodnih pokrajin. Za priimkom Satler se skoraj gotovo skriva obrtnik-sedlar, saj je pri tolikih konjih imel dovolj opravila.
Tabela 19.
Worowetzdorff — Borovci
											Cti
		O >								3	V £0
>c/l d	S	TJ cti		a; > Ctf	aJ -m CD	CD	C	CD O	CD >	Ö >	o > I|
N Ime in priimek	O >	S	S	u M	CD H	K* m	O M	> O	•r-J £	u H	M p,
1. Luka Horvat	4					1	4	6	.	15	?	?	S
2. Jurko in Luka Horvat	4	—	—	2	3	3	—	7	?	?	s
	8	—	—	3	7	9	—	22	?	?	
Borovci, ki se nam v do sedaj znanih dokumentih prvič po-javijo- leta 1458, so tudi v imenjskih cenitvah skromno zastopani. Dva podložna kmeta smo našli samo v imenjski cenitvi gospoščine Hrastovec (Herbersteini). Oba sta uskoka (prebega). Težko je verjeti, da bi ta dva bila edina gospodarja v Borovcih. Več verjetnosti je, da so bili ostali podložniki ptujskih gospodov.
Takoi smo predstavili 19 naselij, ki smo jih odkrili v raznih imenjskih cenitvah iz leta 1542. V imenjskih cenitvah nam ni uspelo' najti podatkov za 10 današnjih naselij, verjetno zato-, ker za zdaj- ni znana imenjska cenitev gospoščine Ptuj. Neobdelana so' ostala naslednja naselja: Brstje, Budina, Bukovci,, Sobetinci, Prvenci, Zagojiči, Zamušani in Podvinci. Kaj vendarle lahko povemo o teh naseljih?
Naselja Brstje nismo odkrili v nobenem od starejših dokumentov. To- nas navaja k misli, da je nastalo kasneje. Če je v času imenjske cenitve že obstajalo1, lahko postavimo, da je bilo' majhno in da je zelo verjetno pripadalo gospoščini Ptuj, ker leži v neposredni bližini mesta.
Budino poznamo iz dokumenta iz leta 1322 kot Wognesgesieez. vendar ni povsem trdno1, da je to res Budina. Z večjo gotovostjo- bi lahko rekli, da govori dokument iz leta 1542, ki pravi, da leži pred Ptujem zapuščen dvorec, potok z ribnikom in 150 dnin njive, o- Budini, in ne o Spuhlji, kot to- misli Pirchegger. Po-tok Rogoznica teče namreč skozi Budino- in tu je bil baje nekoč tudi ribnik. Tudi Budina je po vse-j verjetnosti pripadala gospoščini Ptuj.
Bukovci so nam znani že iz salzburškega urbarja iz leta 1286. Vas je omenjena tudi v več dokumentih kasneje. Med drugim zvemo iz urbarja salzburške nadškofije iz leta 1322, da so imeli takrat v Bukovcih 35 podložnih družin. Torej je bila vas Bukovci že takrat velika vas, verjetno- celo največja na Ptujskem polju. Iz dokumentov gospoščine Vurberk zvemo1, da so- leta 1535 pobirali vur-beški v Bukovcih 120 litrov prosene desetine. Bukovci so- torej v času imenjske cenitve zelo verjetno pripadali gospoščini Ptuj.
Vas Sobetinci omenja že salzburški urbar iz leta 1286, medtem ko- urbar iz leta 1322 poleg So-betincev navaja še naselji Prvenci in Zagojiči. V Sobetincih so imeli salzburški tega leta 12, v Zagojičih 9 in v Prvencih 12 podložnih kmetij. Za Zagojiče nam pove dokument iz leta 1477, da so madžarski vojaki po-noči vas oplenili. Za vse tri navedene vasi, ki so- nekoč no-sile skupno ime- »Dobrava«, lahko rečemo1, da so verjetno kot nekdanja direktna salzburška posest leta 1542 pripadale gospoščini Ptuj in da sc- imele 10—15 podložnih kmetij.
Vas Strelci bi naj dobila ime po- nekdanjih strelcih, ki so- čuvali pokrajino pred vpadi Ogrov, vendar jih v dokumentih do leta 1542 nismo našli, zato ne moremo o- vasi nič povedati.
Za vas Podvinci zvemo že iz salzburškega urbarja leta 1286, medtem ko je v urbarju iz leta 1322 navedeno-, da je vas imela 31 podložnikov in 5 dvorcev. Bila je torej velika vas, in ker jo* omenja tudi urbar iz leta 1495, smemo reči, da je v času cenitve bila vas ptujska.
Tudi naselja Zamušani nismo' srečali v starejših dokumentih in tako- o njem ne vemo- ničesar.
Upoštevajoč starejše znane podatke za nekatera od naštetih devetih naselij ter oceno položaja v ostalih vaseh, lahko- sklepamo, da je bilo- v navedenih devetih naseljih okrog 140—150 podložnih kmetij.
Kljub nepopolnim podatkom v pravkar pokazanem pregledu položaja leta 1542 moremo' vendarle dokaj trdno* postaviti, da so leta 1542 že obstajala vsa danes na Ptujskem polju znana naselja. In ne samo to, tudi današnja velikost vasi je bila takrat že zasnovana. Iz te ugotovitve pa lahko- sklepamo1, da je bila površina Ptujskega polja v osnovnih potezah že takrat razdeljena med obstoječe vaške skupnosti. Torej je osnova današnje pokrajinske slike Ptujskega polja stara vsaj že 450 let. Zelo verjetno- pa še nekaj stoletij več.
Tabela 20.
Ptujsko polje leta 1542
(pregledna tabela)
Zap. št	Naselje	voli	ml. voli	Število živine a) ca . > -M M rt O .g ,(D > & M -+-> cn				konji	skupaj	Njive	Travniki	V	S	Kmetije m k		sk
1.	Spuhlja	32			6	55	26	77	14	210	?	?	5	9	1	1	16
2.	Zabovci	15	—	4	29	16	53	7	124	87	—	1	8	2	—	11
3.	Markovci	37	—	—	52	37	48	30	204	?	?	12	4	—	—	16
4.	Nova vas	2	—	—	35	43	37	11	128	?	?	6	5	2	—	13
5.	Stojnci	12	23	7	76	55	92	26	291	?	?	8	8	4	—	20
6.	Muretinci	26	7	—	38	13	55	2	141	125	73	5	7	—	—	12
7.	Mala vas	16	—	4	21	7	22	1	71	95	—	—	7	—	—	7
8.	Gajevci	14	14	—	36	22	70	5	161	211	33	5	6	6	—	17
9.	Placerovci	14	1	—	21	6	62	3	107	47	43	1	5	—	—	6
10.	Formin	25	—	1	44	24	63	6	163	?	?	2	1	14	2	19
11.	Osluševci	5	5	—	21	6	18	2	57	130	38	5	—	—	—	5
12.	Cvetkovci	18	5	—	34	5	48	7	117	138	70	6	1	1	1	9
13.	Trgovišče	20	6	1	47	19	73	6	172	125	51	—	9	7	2	18
14.	Gorišnica	22	6	—	61	25	115	9	238	?	?	4	12	8	—	24
15.	Moškanjci	24	12	5	56	29	77	16	219	502	55	15	7	1	—	23
16.	Cunkovci	—	—	—	1	1	—	—	2	20	4	—	2	—	—	2
17. Mezgovci		34	4	5	50	19	64	8	184	112	27	—	10	3	2	15
18.	Dornava	67	1	10	82	60	146	30	396	?	?	20	8	1	1	30
19.	Borovci	8	—	—	3	7	9	—	27	?	?	—	2	—	—	2
		389	84	43	762	420	1939	183	3820			95	111	50	9	265
Iz imenjskih cenitev dobljeni podatki, ki smo- jih strnili v pregledni tabeli, nam dajejo dokaj podrobno- in zelo poučno' sliko- prostorske razporeditve in ve-
NASELJE
NASELJE OMENJENO ZE 1232
ŠTEVILO UGOTOVLJENIH PODLOŽNIKOV
Zemljevid 1: Naselbine Ptujskega polja leta 1542.

likosti naselij ter takratnih socialnih, ekonomskih, upravnih pa tudi narodnostnih razmer na Ptujskem polju.
Od 265 ugotovljenih podložnih kmetijskih posestev srno- jih 89 ali 35 % ocenili za velike kmetije, 115 ah 42 °/o za srednje, 52 ali 20 % za male in samo 9 ali 3 % za kaj zarje ali želarj e, kot jim pravijo' na Ptujskem polju. Razslojenost kmečkega življa je torej že prisotna, vendar še ne kaže večjega obsega, saj smo kar 77 V o kmetij ocenili za velike in srednje in ugotovili le 3 % vaške revščine, če smemo' kajžarje tako- imenovati. Osebenjkov smo zasledili le 18 (8 + 9 + 1). Če k dokaj točno' ugotovljenemu številu kmečkih podložniških enot v 19 naseljih dodamo še ocenjenih 146—150 kmetij v 9 neomenjenih naseljih, dobimo dokaj stvaren podatek, da je sredi 16. stoletja kmetovalo na Ptujskem polju okrog 400 kmetskih podložnikov.
Denarna cenitev nam priča o' velikih razlikah v velikosti kmečkega doma. V večini primerov velja pravilo, da so* veliki in srednji kmetje imeli tudi večji dom, ki je imel verjetno že takrat še danes prevladujoče oblike doma pod eno streho — dom na vogel ah stegnjeni dom. Imamo pa tudi primere, ko- so bile domačije velikih kmetov ocenjene zelo' nizko in domovi malih kmetov visoko.
Točnejše podatke o velikosti kmetij imamo sicer le za tretjino naselij, vendar nam tudi to omogoča, da ugotovimo' poprečno- razmerje med njivskimi in travniškimi površinami. Ocenimo ga lahko v poprečju na 4 : 1 v korist njiv. Razlike med ekstremnimi primeri so- kar občutne: v Moškanjcih je to- razmerje 9 : 1, v Muretincih pa niti ne povsem 2:1.
V preglednico zajetih 19 naselij je v času cenitve redilo' skupno 2995 glav razne živine, kar pomeni poprečje poi 11,6 glave na vsako gospodarstvo1. Goveje živine so imeli skupno 1683 glav ah poprečno po 6,6 glave na kmetijo1. Oboje lahko ocenimo za zelo ugodno in postavimo, da je bila živinoreja zelo pomembna gospodarska dejavnost. Podrobnejši pregled pa nam ponuja še druga spoznanja.
Krave so- imeh skoraj pri sleherni hiši, v poprečju kar okrog tri. Precejšnje razlike med vasmi in posamezniki smo navajali že pri podrobni obravnavi posameznih naselij. Med lepim številom telet se nedvomno' skrivajo’ tudi junice, ki pa jih popisovalci razen nekaterih izjem niso posebej navajah. V Stojncih je cenilec zraven 37 telet navedel še 18 junic, v Gajevcih pa ob 13 teletih še 9 junic.
Skupno z mladimi je bilo kar 473 volov, od tega vprežnih volov 389 ali 228 jarmov ah parov. Če k temu prištejemo' še konje, potem dobimo 650 glav vprežne živine ah poprečno po 2,48 na eno kmetijsko enoto. Največ vprežne živine so- imeli kmetje v Markovcih, več kot par volov in skoraj par konj na eno gospodarstvo. Bhzu so1 jim še Stojnci in Dornava. V vseh naštetih vaseh so prevladovale velike in srednje kmetije z vehkimi površinami njiv, torej so-potrebovali živino za obdelavo njiv. Po vsej verjetnosti pa so se ukvarjali tudi s prevozništvom. To' velja še zlasti za vasi, kjer je bilo dosti konj.
Svinj1 so imeli poprečno po> 4,2 rilca na gospodarstvo. V tem številu so seveda tako odrasle krmače in plemenske svinje kot tudi številnejša gnezda pujskov.
Kmetje v Novi vasi so imeli tudi koze, sicer pa po eden v Zabovcih, Dornavi in Borovcih tudi 66 ovac. V Spuhlji je cenilec zabeležil tudi čebelne panje. Težko pa bi verjeli, da na vsem Ptujskem polju ni bilo' več čebel.
Sodeč po priimkih, je bila velika večina podložnih kmetov na Ptujskem polju slovenskega porekla. Med njimi pa je nekaj nad 10 °/o Bezjakov, Horvatov in
Kranjcev, torej priseljencev. Tudi priimki na -ič kažejo na prisljence iz vzhodnih pokrajin ali vsaj na njihov vpliv.
Po naši oceni je bilo> na Ptujskem polju leta 1542 okrog 400 podložnih kmetij.
Ob uporabi količnika, ki pravi, da je imela družina takrat poprečno po- 5—5,2
člana, ugotovimo, da je živelo na Ptujskem polju okrog 2000 prebivalcev.
GLAVNI VIRI, GRADIVO IN LITERATURA
1.	Imenjske cenitve (Gültschätzung) iz leta 1542 za razne gospoščine. Deželni arhiv v Gradcu.
2.	Joseph von Zahn: Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter. Wien 1893.
3.	Miko Kos: Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Urbarji Salzburške nadškofije. Ljubljana 1939.
4.	Milko Kos: Meja proti Ogrski in Hrvatski v Štajerskem Podravju. Poetovio Ptuj 69 — 1969. Maribor 1969.
5.	Bogo Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda (od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda) I. Ljubljana, 1964.
6.	Vladimir Bračič: Vzhodni del Haloz v luči cenilnega zapisnika gospoščine Bori iz leta 1542. CZN, Nova vrsta, 3. (XXXVIII) letnik, Maribor, 1967.
PTUJSKO POLJE IM LICHTE DES GÜLTSCHÄTZUNGSPROTOKOLLS AUS DEM JAHRE 1542
Im Jahre 1542 wurde in Steiermark das Gültschätzungsprotokoll sämtlicher Herrschaften durchgeführt. Die Mehrzahl von dem ursprünglichen Stoff ist im Regionalarchiv für Steiermark in Graz aufbewahrt. Das Gültschätzungsprotokoll bedeutet eine bemerkenswerte Quelle für die Belichtung der damaligen Zustände auf unserem Lande.
Mit der Übersicht des Schätzungsprotokolls mehrerer Herrschaften (Ormož, Bori, Vurberk u. a.) haben wir ein ausführliches Bild des Zustandes und Verhältnisse auf dem Ptujsko polje vorbereitet. Von den gegenwärtigen Dorfsiedlungen haben wir 19 in dem Protokoll ausfindig gemacht. Für einige Dörfer erhielten wir den tatsächlichen Zustand, während für einige von ihnen bestimmt nur ein Teilbild. Neun Dörfer haben wir im Protokoll nicht entdeckt. Die Mehrzahl von ihnen liegt im westlichen Teil des Feldes, also in der Nähe von Ptuj. Mit grosser Wahrscheinlichkeit darf man behaupten, dass diese Dörfer der Herrschaft Ober-Pettau angehörten. Das Schätzungsprotokoll dieser Herrschaft ist diesmal nicht bekannt. Diese unsere Behauptung stützen wir noch besonders auf die Tatsache, dass wir die Daten über diese Siedlung aus den älteren Urbarien des Salzburger Erzbistums (z. B. aus dem Jahre 1322) besitzen.
Aus dem Obenerwähnten können wir den Schluss ziehen, dass Ptujsko polje im Jahre 1542 in Grundzügen bereits unter die bestehenden Dorfgemeinschaften aufgeteilt wurde, und dass gesamte gegenwärtige Dorfsiedlungen schon bestanden. Die Bauern standen im Dienste bei acht Grundherrschaften. Alle Dörfer waren schon ohne Gemeindevorsteher (župan). Der ethnischen Angehörigkeit nach, bildeten die Slowenen die Mehrzahl der Bevölkerung. Die Namen Horvat, Bezjak und die Patro-nimika auf -ič sprechen für eine empfindliche Zahl von »uskoki« (Überläufer), die aus den Ostprovinzen vor den Türken Zuflucht nahmen. Christiliche Taufnamen sind schon vorherrschend, und alte slowenische Eigennamen sind auch noch erhalten. Die Familiennamen haben sich schon durchgesetzt und geltend gemacht.
Laut den Daten über die Grösse der Felder und Wiesen, also des Grundbesitzes, haben wir die Bauern in grosse (g), mittelgrosse (m), kleine (k) und Häusler (H) kategorisiert. Unter den 265 festgestellten Bauernuntertanen erhielten wir auf diese Weise: 95 grosse, 111 mittelgrosse und 50 kleine Bauernhöfe und 9 Häusler. Die soziale Differenzierung nach Schichten war also schon gegenwärtig.
Aus der Sammeltabelle 20 ist die Viehzahl ersichtlich: Wir haben 3,280 Stück Vieh festgestellt, oder 14,4 Stück durchschnittlich auf eine Wirtschaft. Das Rindvieh zählte 1,698 Stück oder 6,4 durchschnittlich auf eine Landwirtschaft. Es gab durchschnittlich 2,9 Kühe auf eine Landwirtschaft. Die Daten weisen auf die Viehzucht als eine belangreiche wirtschaftliche Tätigkeit hin.

Vladimir Bračič
SPREMEMBE V PREBIVALSTVENI STRUKTURI OBČINE PTUJ
V Ptujskem zborniku III, ki je izšel v jubilejnem letu praznovanja 1900-let-nice obstoja mesta Ptuj (69 — 1969), smo1 podrobneje obdelali rast prebivalstva v mestu in na današnjem ozemlju občine Ptuj skozi stoletja. Že takrat smo ob koncu razprave napisali, da »čaka proučitev spreminjanja strukture (biološke, izobrazbene, poklicne itd.) tega prebivalstva na drugo priložnost«. S pričujočo razpravo napoved uresničujemo.
Občina Ptuj sodi med večje občine v SR Sloveniji, saj je s svojimi 64.516 ha na sedmem mestu. Leži v severozahodnem subpanonskem obrobju, tako' da obsega predvsem osrednje in južne predele Nizkega slovenskega Podravja z naslednjimi pokrajinskimi enotami:
južni in jugovzhodni del Dravskega polja, Ptujsko polje razen treh katastrskih občin na vzhodu, južne obronke zahodnega in osrednjega krila Slovenskih goric z delom Pesniške doline, pretežni del Haloz razen makolskega okoliša na zahodu in še samosvoj hrbet Savinsko. Gričevnati del občine je površinsko obsežnejši od nižinskega. 216 naselij je upravnopo-litično povezano v 25 krajevnih skupnosti. Upravno-, gospodarsko' in prosvetno-kultumo- središče občine je mesto Ptuj, poleg industrijskega naselja Kidričevo- edino resnično- ne-agrarno naselje v občini.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Obnovimo v skrajšanem obsegu naše ugotovitve o- gibanju prebivalstva skozi daljše obdobje.
Sredi 16. sto-letja je že obstajalo' okrog 190 od današnjih 216 naselij. V njih je živelo o-kro-g 10 000 prebivalcev. V dvajse-tih letih 19. stoletja je bilo' na tem ozemlju o-krog 38 000 ljudi. Gibanje prebivalstva v o-bdo-bju rednih popisov nam prikazuje
Tabela 1 nam kaže sorazmerno počasno- rast sko-zi vse prikazano- 114-letno obdo-bje. Izstopajoča izjema je le- obdobje med štetji 1931—1948. Naravni koeficient prirasta je ob visoki rodnosti in pojemajoči umrljivosti naraščal vse doleta 1953, potem pa je začel zaradi nazadovanja stopnje rodnosti padati. Za vse obdobje je značilna razmeroma visoka stopnja odseljevanja, saj je bil migracijski saldo> ves čas negativen. V letih 1960—1962 je bil celo- višji od naravnega prirasta, tako da je prišlo- do negativne stagnacije. Občino- je zapustilo- v obravnavanem obdobju okrog 35 000 ljudi.
Tabela 1.
Rast prebivalstva na sedanjem območju občine Ptuj v obdobju 1857—1971
Leto	Število prebi- valcev	Koeficient prirasta narav- dej anni ski		Dejanski prirast št. °/o		Migracijski saldo + —	Indeks rasti 1857 = 100	Verižni indeks
1857	47 860							—	—	100	100
1869	49 282	5,19	3,25	1922	4,0	—1078	104	104
1880	52 316	6,25	5,39	3034	7,3	—443	110	106
1890	53 100	7,34	1,49	784	1,5	—3086	111	101
1900	54 210	8,17	2,08	1110	2,1	—3260	113,2	102,1
1910	55 315	9,35	2,04	1105	2,0	—3985	115,5	102,0
1931	56 446	7,10	0,96	1131	2,0	—7143	117,9	102,2
1948	60 518	9,52	4,10	4072	7,2	—5295	126,4	107,2
1953	62 640	11,10	6,96	2122	3,5	—1294	130,8	103,5
1961	63 731	10,81	2,17	1091	1,7	—4349	133,1	101,7
1971	65 767	9,53	3,35	2036	3,0	—4017	137,4	103,0
Za nas je pomembno, da se podobno gibanje nadaljuje tudi po drugi svetovni vojni. Tudi v tem obdobju soi se ljudje množično odseljevali, ker jim Ptuj ni dal možnosti zaposlitve, Kidričevo pa je zadržalo le okrog 2000 zaposlenih. Ptuj je namreč tudi iz političnih vzrokov (izselitev nemškega prebivalstva po prvi in drugi svetovni vojni) v letih 1910—1948 popolnoma stagniral. Leta 1910 je štel 5722 meščanov, leta 1948 pa samo 5400. Mesto se je začelo hitreje razvijati šele po letu 1953. V obdobju 1953—1961 je prebivalstvo' poraslo' za 1000 ali za 15,1 %. V istem obdobju je poraslo' Velenje za 135 °/o, Piran za 53 °/o,
ŠTEVILO PREBIVALCEV 65 000-
60000.
55 000
50000 -45 000
hocco
35000

pigi________■
65000 - 60000
-	55 ODO
-	50 000
-	W 000
-	IfOOOO
-	35 000
Skica 1: Gibanje prebivalstva v 150. letih na ozemlju današnje občine Ptuj in v njenih 4 pokrajinskih enotah
Ravne na Koroškem za 41,4 '%. Maribor je s svojim razvojem popolnoma potisnil Ptuj v ozadje, saj je v obdobju 1910—1961 prebivalstvo' Ptuja poraslo za 38 %, v Mariboru pa za 620 %, kar je za 18-krat več. Ptuj je med slovenskimi mesti, ki so imela leta 1910 več kot 5000 prebivalcev, pokazal najmanj vitalnosti. Leta 1971 je mesto doseglo 10 000 prebivalcev, kar pomeni 15 % prebivalstva v občini. Podatek zgovorno priča o> nizki stopnji urbanizacije.
Stalno izseljevanje, ki je zajemalo predvsem mlajše generacije, je počasi, toda nezadržno zmanjševalo' reprodukcijsko' sposobnost prebivalstva. Rodnost se je začela zmanjševati, umrljivost pa naraščati, in tako je začel padati naravni prirast, spreminjati so se začeli odnosi med starostnimi skupinami prebivalstva.
Tabela 2.
Gibanje rodnosti in smrtnosti ter naravnega prirasta v občini Ptuj in SR Sloveniji
(izraženo v %o)
Leto	Rodnost		Smrtnost		Naravni prirastek	
	občina Ptuj	SRS	občina Ptuj	SRS	občina Ptuj	SRS
1961	19,6		8,7		10,9	
1963	19,8	18,1	8,4	9,4	11,1	8,7
1965	20,8	18,5	9,3	9,7	11,5	8,8
1967	18,1	17,6	8,7	9,7	9,4	7,9
1969	16,3	16,3	11,4	10,8	4,9	5,5
1970	16,2	15,9	10,4	10,1	5,8	5,8
1971	16,0	16.3	10,1	10,2	5,9	6,1
1972	14,9	17,4	10,0	10,8	4,9	6,6
Nekoč po visoki rodnosti znana ptujska občina je v zadnjih letih padla pod slovensko poprečje. Ob nižji stopnji poprečja smrtnosti je leta 1972 tudi naravni prirast bil za 1,5 promile nižji od poprečja v SR Sloveniji in za 4,6 promile pod jugoslovanskim poprečjem.
Kot vsako poprečje, tako tudi občinsko poprečje gibanja prebivalstva ne kaže realnih dogajanj v njenih pokrajinskih enotah. Tako se obe goriški pokrajini praznita -—■ Slovenske gorice počasneje, Haloze hitreje ■— medtem ko se nižinski svet obeh polj —■ Dravskega in Ptujskega — polni. Migracijski saldo' je v go-
*
Skica 2: Grafični prikaz gibanja naravnega in dejanskega prirastka med popisi prebivalstva in intenzivnost odseljevanja
17 — Ptujski zbornik — IV
257
riških predelih visoko negativen, v nižinskem svetu pa se zadnja leita zmanjšuje in je bil na Ptujskem polju zadnja leta celo že pozitiven. Pri tem je tudi spre^ minjanje osnovnih elementov naravnega gibanja prebivalstva različno'. Na Ptujskem polju rodnost sicer pada, vendar sorazmerno' počasi, umrljivost pa je zadnji dve leti močno porasla (12,5 promile) in je v desetletnem poprečju za okrog 1 promile višja od občinskega poprečja. V Halozah rodnost hitro pada in ob dokaj stalni umrljivosti hitro pada tudi naravni prirast. Na Ptujskem polju je znašal naravni prirast leta 1971 samo 2,6 promile, leta 1972 pa 5,4 promile. V Halozah se je gibal zadnja štiri leta naravni prirast takole: 1969 — 6,4 %o, 1970 — 5,0 %o, 1971 — 3,7 %o in 1972 — 2,6 %o.
Po letu 1965 se je tudi v občini Ptuj pojavilo zdomstvo'. Predvsem mladi so začeli odhajati na delo onkraj državnih meja — največ v Nemčijo' in Avstrijo! Leta 1971 so registrirali v občini 3937 zdomcev: to pomeni 12 % vsega aktivnega prebivalstva ali okrog četrtino' vsega prebivalstva, zaposlenega zunaj kmetijstva. Med zdomci jih je bilo 57 °/o kmečkega porekla, sicer pa so1 prevladovali moški (61,0/o). Vsako' šesto gospodinjstvo' je imelo' zdomca, 674 gospodinjstev je imelo dva zdomca, 250 pa celo- po' tri. Zdomstvo, ki sicer pomaga reševati probleme hitre deagrarizacije in z njo povezane brezposelnosti, prinaša celo vrsto pozitivnih posledic, predvsem ekonomskih, ni pa tudi brez negativnih elementov. Med njimi naj omenimo' samo' dejstvo, da ostaja mnogo1 otrok za daljši čas brez enega ali tudi obeh staršev. Kompleksen vpliv zdomstva na razvoj prebivalstva in splošnih gospodarskih in socialnih razmer bodo' morale pokazati posebne vsestransko poglobljene analize. Kar se gibanja prebivalstva tiče, je zdomstvo nedvomno- prispevalo1 k zmanjšanju rodnosti, tO' pa k padcu naravnega prirasta.
Leta 1971 je v ptujski občini stanovalo' v kraju rojstva 58 %> vsega prebivalstva. Iz drugih krajev v domači občini se je priselilo v kraj stanovanja 29,9 % občanov. Skupno- je torej bilo' v občini 87,9 fl/o domačega prebivalstva in samo 9,5 °/o se jih je priselilo iz drugih občin v naši republiki. Iz ostalih republik je prišlo' v občino samo* 2,4 % občanov.
BIOLOŠKE STRUKTURE
Prikazano naravno* in migracijsko' gibanje je prispevalo k spreminjanju starostne strukture prebivalstva.
Tabela 3.
Spreminjanje starostne strukture v občini Ptuj (Izražena v absolutnih številkah in v odstotku od vsega prebivalstva)
Starostna skupina
nad
Leto	0—4	5—9	10—14	15—29	30—49	50—64	65 let
1948	6 742	6 269	6 464	14 866	14 474	7 744	3 957
	11,1	10,3	10,7	24,6	24,2	12,8	6,5
1961	6 552	6 753	6 220	14 751	14 790	9 692	4 936
	10,3	10,6	9,8	23,1	23.3	15,2	7,6
1971	5 534	6 112	6 201	15 764	17 122	9 473	6 321
	8,4	9,3	9,3	23,9	26,0	14,4	9,5
Delež najmlajšega prebivalstva se zaradi padanja rodnosti zmanjšuje. To' je še posebej očito zadnja leta. Tako se je ob absolutno večjem številu prebivalstva skupina otrok starosti do' 4. leta v 23 letih zmanjšala za 1200 in je pomenila v deležu vsega prebivalstva leta 1971 samo 8,4 %, medtem ko je pomenila leta 1948 še 11,1 °/o. Skupina starosti od 0 do 14 let je predstavljala leta 1948 skoraj eno tretjino (32,1 %), leta 1971 pa samo' 27 %>. Skoraj povsem nespremenjen delež je obdržala starostna skupina 15—29 let. Bistveno pa se je v absolutnih številkah in v deležu do vsega prebivalstva povečalo starejše prebivalstvo, še posebej tisto, staro nad 65 let.
Občina v prihodnje ne bo več takoi bogat izvor mlade delovne sile. Naraščali bodo socialni problemi ostarelega prebivalstva.
Osnovni odnos med ženskami in moškimi je za naše razmere običajen. Prevladujejo ženske v odnosu 51,3 :48,7. Do starostne skupine 25—29 let prevladujejo moški, od te skupine dalje pa ženske. Pri mladini je prevlada moških v posameznih starostnih skupinah sorazmerno' majhna in znaša največ okrog 250. V starejših skupinah je prevlada žensk občutnejša, v starostni skupini 45 do 49 let doseže kar 886, v skupini nad 75 lot pa 634. To pomeni v prvem primeru 57 % več žensk, v drugem pa celo' 105 %. Navedeni podatki tudi za občino' Ptuj potrjujejo splošno znano dejstvo, da dožive ženske v poprečju višjo starost kot moški.
Po narodnosti je bilo' pri popisu leta 1971 ugotovljenih 97,5 % Slovencev. Od ostalih jugoslovanskih narodov so imeli pomembnejši del Hrvati (1001 ali 1,5 %) in Srbi (248 ali 0,4fl/o). Pripadniki drugih narodov in narodnosti živijo predvsem v Ptuju in Kidričevem. Nekaj več Hrvatov pa je tudi v naseljih ob slovensko-hrvaški meji.
PREBIVALSTVO PO STOPNJI IZOBRAZBE
Stopnja šolske izobrazbe prebivalstva določenega območja je v tesni odvisnosti od stopnje splošne razvitosti pokrajine in tej stopnji bolj ali manj prilagojene šolske mreže ter od stopnje organiziranosti in kvalitete učno> vzgojnega procesa. Pomembna je tudi šolska tradicija.
Za nekdanjo' vojvodino' Štajersko' je znano, da je začela razmeroma hitro razvijati osnovno' šolstvo' že v dobi Marije Terezije, torej proti koncu 18. stoletja. Današnje območje občine Ptuj v tem procesu ni zaostajalo1, trdno' je držalo korak z najbolj naprednimi. O tem nas potrjujejo' podatki o razvoju osnovnega šolstva v Ptuju in njegovi srenji.
Točnejšega podatka o tem, kdaj je bila ustanovljena prva šolska ustanova v srednjeveškem Ptuju, nimamo'. Iz dobe protireformacije zvemo, da je bila leta 1603 odpravljena »die Winkelschule des Wagmeisters« in da je bila leta 1610 dovoljena kot dekliška šola (Mädchenschule). Leta 1820 je po- Schmutzovih podatkih bila v Ptuju normalka s 400 učenci. Po' Hlubeku sta bili v letu 1858/59 v Ptuju dve osnovni šoli s 534 rednimi in 186 nedeljskimi učenci ter 6 učitelji. Gorup pa pravi, da sta bili leta 1861 v Ptuju mestna mešana osnovna šola in zasebna dekliška osnovna šola. Sklep o ustanovitvi nižje deželne realne gimnazije v Ptuju je bil sprejel že leta 1864, dejansko ustanovljena pa je bila in začela delati leta 1869. Že leta 1877 je bil dan prvi predlog tudi za višje razrede gimnazije, vendar je bil prvi vpis v peti razred šele jeseni leta 1898. Leta 1902 je dobil Ptuj dekliško meščansko' šolo in leta 1919 še deško meščansko' šolo. Tako
je imelo mesto Ptuj ob začetku našega stoletja za takratne razmere dobro' organizirano šolstvo.
Prva vaška šola na območju današnje občine je bila ustanovljena leta 1760 v Gorišnici na Ptujskem polju. Do leta 1800 je bilo ustanovljenih še 9 vaških šol (Cirkovci, Cirkulane, Destemik, Leskovec, Lovrenc, Podlehnik, Videm, Vito-marc in Zavrč). Do leta 1825 še nadaljnjih 11. Tako je bik» od današnjih 25 vaških šol v občini ustanovljenih do leta 1825 že 20 šol ali 80 %. Dve šoli sta bili ustanovljeni pred letom 1900. Med obema vojnama ni bila ustanovljena nobena nova osnovna šola.
Schmutz navaja v svojem leksikonu za leto 1820 18 trivialnih šol s 1081 učenci. Ne omenja šole v Trnovski vasi in Žetalah, ki pa sta po drugih podatkih takrat že obstajali. Hlubek poroča za šolsko' leto' 1858/59 o 21 vaških osnovnih šolah in da je na njih učilo 29 učiteljev. Rednih učencev je bilo 3511* nedeljskih pa 1912.
V šolskem letu 1966/67 je bilo na vseh 29 osnovnih šolah v občini Ptuj 10 363 učencev. 15 popolnih osnovnih šol je obiskovalo' 8017 učencev ali 76 °/o, 1664 učencev je hodilo v 8 nepopolnih osnovnih šol, 682 pa v 6 podružničnih šol. Kombinirani pouk so> imeli samo' še v enem oddelku. Tradicija in organizacija osnovnega šolstva je torej precej nad slovenskim poprečkom.
Osnovne šole v mestu delujejo' v relativno' ugodnih razmerah. Drugače je na podeželju, kjer delajo' skoraj vse šole v dveh izmenah, marsikje v neustreznih pomožnih učilnicah (npr. Dornava). Sodobnih učil in učnih pripomočkov manjka, otroci hodijo' v šolo eno> uro in več, doma so' vpreženi v delo itd. K temu manjkajo še predmetno usposobljeni učitelji, zato so učni uspehi pod slovenskim poprečjem.
Pri popisu prebivalstva leta 1961 so' v ptujski občini med 50 426 prebivalci, starimi nad 10 let, našteli 816 nepismenih. To' je 1,28 °/o vseh prebivalcev ali 1,62 % prebivalcev, starih nad 10 let. Ce odštejemo 126 nepismenih iz doma za duševno defektno' mladino v Dornavi, potem znaša nepismenost 1,1 °/o vsega prebivalstva in 1,4 % prebivalstva, starega nad 10 let. Oba odstotka sta pod slovenskim poprečjem. Nepismene mladine v starosti od 10 do 19 let je brez tistih v Dornavi le 118 ali 0,19 % vsega prebivalstva ali 0,23 % prebivalstva, starega nad 10 let. 2/3 nepismenih je starih nad 35 let. Največ jih najdemo' v odročnih predelih ob slovensko-hrvaški meji. (Samo na območju krajevne skupnosti Žetale jih je okrog 60. Precej jih je tudi v Ptuju ■—-35 — in v Kidričevem — 20.) Od 216 naselij v občini niso ugotovili nepismenih v 41 naseljih. Med 10. in 19. letom starosti niso našli nepismenih v 138 naseljih, zato pa v 39 naseljih več kot po 5 nepismenih. K takšnemu stanju, ki je precej ugodnejše od slovenskega poprečja, je nedvomno' pripomogla šolska tradicija.
Po šolski izobrazbi je bilo' pri štetju leta 1961 prebivalstvo, staro nad 10 let, razvrščeno takole: brez šolske izobrazbe je bilo' 4643 prebivalcev ali 9,2 °/o nad 10 let starih (7,3 % vsega prebivalstva), 4—7 razredov osnovne šole- je končalo 35 148 prebivalcev ali 69,6 % (55,1 °/o). Popolno osnovno šolo je imelo samo 5124 prebivalcev ali 10,1 % (8,04 %). Šolo za kvalificirane delavce je opravilo 4075 prebivalcev ali 8,1 % (6,39 %). Izobrazbo srednje strokovne šole si je pridobilo 781 prebivalcev ali 1,5 % (1,22%), od teh jih je živelo' 52 % v Ptuju in Kidričevem, večino drugih pa lahko' prištejemo' učiteljem vaških osnovnih šol. Gimnazijsko maturo' je opravilo' in se nato- zaposlilo' 254 oseb ali 0,5% (0,4 %). Višješolsko izobrazbo' je imelo’ samo 78 prebivalcev ali 0,15 % (0,12 %), med njimi je okrog četrtina predmetnih učiteljev. Prebivalcev z visokošolsko izobrazbo
so našteli 216 ali 0,4% (0,34 °/o). Velika večina prebivalcev s srednjo', višjo in visoko izobrazbo je živela v Ptuju, na območju mestne krajevne skupnosti (višja 85 %, visoka 72 %). Zunaj mesta najdemo osebe z višješolsko izobrazbo skoraj izključno' med učitelji, tiste z visokošolsko' izobrazbo' pa med duhovniki.
Prikazana izobrazbena struktura prebivalstva je bila leta 1961 nezado-voljiva, razen pri nepismenih je bila pod slovenskim poprečjem, in to še po-sebej pri vseh kategorijah izobrazbe nad osnovno' šolo. Od kod pri takšni tradiciji in razvitosti osnovnošolske mreže tako nizek odstotek prebivalstva s končano popolno osnovno šolo? Med obema vojnama so' imele nekatere vaške osnovne šole v višjih razredih kombinirani pouk (marsikje 6., 7. in 8. razred). Izrazito kmečko okolje je med obema vojnama izkoristilo možnost, da so' v jesenskih in pomladnih mesecih obdržali učence zadnjega šolskega leta doma pri delu. Večini le-teh ni uspelo uspešno' končati zadnjega razreda, in tako so1 končali obvezno šolanje v sedmem razredu, tisti, ki so enkrat ponavljali, pa celo v še^-stem razredu. Po' drugi vojni smo takšne oprostitve odpravili in predvsem po reformi osnovne šole razširili program in zaostrili kriterije znanja. Osnovno' šolo smo v praksi precej približali nekdanji nižji gimnaziji in jo' tako naredili za selekcijsko' šolo, namesto da bi bila resnično osnovna splošno' izobraževalna šola, ki naj bi jo uspešno končal vsak telesno in duševno zdrav otrok. Pomanjkanje ustrezno šolanih učiteljev, slaba opremljenost šol z učili, večizmenski pouk, selekcijska usmerjenost, zgodnje vključevanje v kmečka dela in drugi vzroki so povzročali visok osip — to rakavo rano' slovenskega osnovnega šolstva — ki je v ptujski občini še v šolskem letu 1968/69 znašal blizu 50 %; samo
39.7
Skica 3: Primerjava izobrazbene strukture prebivalstva v občini Ptuj in SR Sloveniji po podatkih popisa prebivalstva leta 1971
vsak drugi otrok je redno- končal osnovno' šolo: To ima izrednot hude posledice ne samo za posameznika, ki ni dosegel uspeha, temveč tudi za ožjo- in širšo-družbenopolitično skupnost. Nekaterih objektivnih vzrokov za osip občina kljub izjemnim naporom tudi v prihodnje ne bo- zmogla odpraviti brez pomoči širše družbene skupnosti.
Tabela 4.
Prebivalstvo občine Ptuj po šolski izobrazbi (nad 10 let stari) po popisu leta 1971
	Nepis- meni	Brez šol	4.-7. razred osn. š.	Osnov- na šola	KV in VKV	Gim- na zija	Sred- nja strok. š.	Višja šola	Visoka šola
vsi	826	4338	18918	21480	6401	437	1665	371	391
m	375	2195	9100	8305	4497	176	759	225	251
ž	451	2143	9818	13175	1904	261	906	146	70
%	1,5	8,0	35,0	39,7	12,0	0,8	3,0	0,7	0,6
%> v SRS	1,2	6,8	29,5	37,1	15,9	2,1	5,0	3,0	3,0
Primerjajmo najprej nekaj podatkov iz leta 1948, čeprav podatki iz popisa prebivalstva iz leta 1948 niso povsem primerljivi, ker so bili izbrani pot drugih vidikih. Takrat so v rubriko »brez šolske izobrazbe«, kar pomeni brez šole ali samo s 3 razredi osnovne šole, vpisali v ptujski občini 13.944 oseb, leta 1971 je takšnih skupno z nepismenimi samo še 5164. V rubriko> »osnovna šola«, kar po>-meni od 4 razr. osnovne šole do končane osnovne šole, so vpisali 45.515 oseb, leta 1971 pa 40.398. V rubriko »srednja šola« so- leta 1948 vpisali skupno- 917 oseb, leta 1971 je takšnih 2102 (gimnazija, 4-letne strokovne šole) ali 8503, če k srednjim šolam prištejemo tudi poklicne šole. Visokošolsko izobrazbo- je imelo leta 1948 skupno 148, leta 1971 pa 692 oseb.
V desetih letih, to je med popisoma prebivalstva leta 1961 in 1971, se je izobrazbena struktura v občini precej popravila, najbolj vidno- pri osnovnošolski izo-brazbi. Odstotek prebivalstva, ki je imelo štiri do osem razredov osnovne šole, se je zmanjšal od prejšnjih 69,6 na 35%; o-dstotek tistih s popolno- o-snovno šolo pa se je povečal od prejšnjih 10,1 °/o na 39,7 % in je tako- bil višji od re^ publiškega poprečja. Med prebivalstvom, ki je imelo- popolno osnovno- šolo, bistveno prevladujejo ženske — 61 %, medtem ko- je slika pri poklicni izobrazbi prav nasprotna, tu prevladujejo- moški s 70-odsto-tnim deležem. Pomembno se je po-pravil tudi odsto-tek tistih s končano- poklicno- šolo —- od prejšnjih 8,1 °/o na 12 %, vendar je še vedno- za 3,9fl/o zaostajal za republiškim poprečjem. Tudi absolventi štiriletnih strokovnih šo-1 so- po-rasli za 100 % — o-d 1,5 % na 3 %. Podobna je slika pri diplomantih višjih in visokih šo-1, vendar je prav tu njihov odsto-tek še daleč po-d slovenskim poprečjem, in to- ob dejstvu, da ima Ptuj gimnazijo-, kjer letno- maturira 50—60 dijakov. Zunaj Ptuja in Kidričevega imajo- višjo izobrazbo- sko-raj izključno- predmetni učitelji po- osnovnih šo-lah, visoko izobrazbo pa duh-ovniki in nekaj zdravnikov. Osnovne šo-le- je leta 1971 obiskovalo 10.134 učencev, od tega 5347 moških in 4887 žensk. V srednjih šolah je bilo 1899 dijakov, med njimi 1045 moških in 854 žensk. Na višjih in visokih šolah je študiralo- 333 študento-v, med njimi 180 moških in 153 žensk.
Zelo značilna je socialna struktura dijakov ptujske gimnazije. V šo-lskem letu 1970—71 jih je bilo iz kmečkih družin 11,1 %, iz delavskih družin 17 '°/o in iz uslužbenskih družin 56 %. Iz Ptuja jih je bilo nad 50 %, sicer pa so- prihajali iz 50 naselij od skupnega števila 216 naselij, to-rej samo iz vsakega četrtega naselja. Iz 60 naselij v Halozah so- bili gimnazijci samo- iz 10 naselij. Podo-bna je
slika v Slovenskih goricah. Tudi v ptujski gimnaziji že prevladujejo! dekleta v odnosu 60 : 40 %.
Izboljšana izobrazbena struktura pri tistih s popolno osnovno' šolo' napoveduje v prihodnjih letih povečan pritisk na srednje šole; to- boi terjalo' razširitev tovrstnih kapacitet v Ptuju. Ob zmanjšanem osipu v osnovni šoli bo letno končevalo osnovne šole nad 1000 učencev. Kapacitete prvih razredov ptujskih srednjih šol pa so pod 500.
Tudi izobrazbena struktura kaže na izrazito nerazvitost ptujske občine. To dejstvo otežkoča hitrejši gospodarski in družbeni razvoj, ker primanjkuje kvalitetnega strokovnega osebja. Nerazvito' ptujsko gospodarstvo doslej ni dajalo' možnosti zaposlitve visokošolcem, pa tudi odnos do strokovnjakov z visoko izobrazbo ni bil ustrezen. Zato odhajajo strokovnjaki drugam, kjer imajo več možnosti za zaposlitev in za razvoj.
PREBIVALSTVO PO AKTIVNOSTI IN DEJAVNOSTI
Naša statistična služba opredeljuje prebivalstvo po aktivnosti v tri osnovne skupine: aktivno, vzdrževano in na prebivalstvo z osebnimi dohodki (to1 so v glavnem upokojenci). Za nerazvite družbene skupnosti je značilno, da imajo visok odstotek aktivnega prebivalstva in nizek odstotek prebivalstva z osebnimi dohodki.
Tabela 6.
Prebivalstvo občine Ptuj po aktivnosti 1961—1971
Leto		Vse prebivalstvo	Aktivno	Vzdrževano	Z dohodki
	štev.	63731	35463	25117	3151
1961	%	100	55,6	39,4	5,0
	štev.	65767	36097	24722	4948
1971	%>	100	54,8	38,2	7,0
	SRS »/o	100	48,4	40,3	11,3
Delež aktivnega in vzdrževanega prebivalstva se je v desetih letih zmanjšal, porasel pa je delež prebivalstva z dohodki. Vendar pa je delež aktivnega prebivalstva leta 1971 za 6,4 % višji od poprečja v SR Sloveniji, delež prebivalstva z dohodki pa za 3,7 % nižji od slovenskega poprečja. Na Ptujskem polju je bilo* leta 1971 aktivnega prebivalstva 56,5 °/o, v Vinorodnih Halozah pa 60,0%. Prebivalcev z osebnimi dohodki je bilo na Ptujskem polju 7,5 %, v Vinorodnih Halozah pa samo 5,2 °/o. Tudi ti primerjalni podatki potrjujejo našo uvodno trditev o značilnostih prebivalstva v nerazvitih družbenih skupnostih.
Po dejavnosti delimo prebivalstvo v dve osnovni skupini: kmetijsko in nekmetijsko ali agrarno' in neagrarno'.
KMETIJSKO PREBIVALSTVO
Na prelomu stoletja je bilo v občini Ptuj 84,8 % kmetijskega prebivalstva, leta 1948 soi ga našteli 72,4 % in leta 1953 še vedno 64 %. Leta 1961 je pripadalo kmetijskemu prebivalstvu 33.076 oseb ali 51,9% občanov ptujske občine. Deset
let pozneje je bilo kmetijskih prebivalcev 30.897 ali 47 % vsega prebivalstva. Tako je občina Ptuj še vednoi ena najbolj kmetijskih občin v SR Sloveniji. K temu prispevajo' predvsem Vinorodne Haloze, kjer je bilo leta 1971 kmetijskega prebivalstva kar 73,8 %, in Slovenske gorice pa tudi Ptujsko' polje, kjer je bilo kmetijskega prebivalstva 56 °/o. Dravsko' polje je po deležu kmetijskega prebivalstva daleč pod poprečjem v občini. Med kmetijskim prebivalstvom je bilo 1961. leta 23.093 aktivnih, kar pomeni 69 %*. Leta 1971 je bilo med kmečkim prebivalstvom 20.823 aktivnih ali 67 %. Med aktivnim kmečkim prebivalstvom je bilo 1971 leta 8043 moških ali 40 % in 12.780 žensk ali 60 %.
Podatki kažejo*, da je proces deagrarizacije sorazmerno' počasen, saj se je število' kmetijskega prebivalstva v obdobju 1961—1971 zmanjšalo komaj za 2179 oseb, v deležu vsega prebivalstva pa od 51,9 % na 47 % ali za 4,9 %. Od aktivnih kmetijskih prebivalcev jih je bilo leta 1971 v starostni skupini 15—24 let 18 % (v SR Sloveniji 13 %), v starostni skupini 25—34 let 15 %, (8,8 %), v skupini 35—49 let 30 % (21,3;%), v skupini 50—64 let 23 % in starih nad 65 let 14 % (14 %). Podatki nam kažejo*, da je med aktivnim kmečkim prebivalstvom dosti starih ljudi. To> so predvsem tista gospodarstva, kjer sta ostala doma samo' ostarela starša. Takšna gospodarstva nazadujejo; na njih opuščajo njivske površine, intenzivne kulture zamenjujejo z ekstenzivnimi, propadajo gospodarska poslopja, praznijo se hlevi. Hkrati pa raste število' socialnih problemov ostarelega prebivalstva. Vidimo* tudi, da je zelo šibka skupina 25—34 let (15 %), to' je skupina perspektivnih gospodarjev.
V tej zvezi se nam kaže dinamičnejši proces deagrarizacije ob podatkih o dejavnosti gospodinjstev.
Tabela 7.
Gospodinjstva v ptujski občini po dejavnosti
		Vseh	Čistih		
		gospodinjstev	kmečkih	Mešanih	Nekmečkih
1961	štev.	16181	6790	4258	5133
	%	100	41,9	26,3	31,8
1971	štev.	17134	4790	5297	7047
	°/o	100	27,8	30,9	41,3
Število* vseh gospodinjstev se je povečalo za nekaj manj kot 1000, letno poprečje porasta je okrog 100. Cista kmečka gospodinjstva so nazadovala za 2000, število mešanih pa se je povečalo za okrog 1000. (Mešana gospodinjstva so tista, kjer se nekaj članov gospodinjstva ukvarja s kmetijstvom, eden ali več pa jih dela v nekmetijskih dejavnostih.) Število' nekmečkih gospodinjstev se je povečalo' za skoraj 2000. V porastu so torej mešana in nekmečka gospodinjstva, ki so* že dosegla 72 %. Deagrarizacija je na pohodu.
Brez zemlje je bilo 1961. leta 5018 gospodinjstev ali 31 % vseh gospodinjstev ali 97 % vseh nekmečkih gospodinjstev. Po' desetih letih se je podoba spremenila tako*, da je bilo brez zemlje 5209 gospodinjstev ali 30,4 % vseh gospodinjstev ali samo* 71 '% vseh nekmečkih gospodinjstev. Raste torej število* mestnih gospodinjstev. Do 0,5 ha zemlje je imelo 1961. leta 9,4 % gospodinjstev, leta 1971 pa 15,5 %. Za nekaj več kot 1000 se je namreč povečalo1 število* gospodinjstev, ki imajo1 do' 10 arov zemlje. To* so* graditelji družinskih hiš v mestu in tudi po* vaseh. Do- 2,0 ha zemlje je leta 1961 imelo* 27,8 % vseh gospodinjstev,
deset let pozneje pa le 22,2 °/o. V kategoriji gospodinjstev od 2 do' 5 ha je nastal v tem času le neznaten premik od 20,2 fl/o na 19,4,0/o. Tudi vse višje kategorije so nazadovale v absolutnem številu in s tem seveda tudi v deležu do- vseh gospodinjstev. Kmečka posest se torej še naprej drobi. In ker se vzporedno' s tem procesom povečuje tudi število- mešanih gospodinjstev in tudi nekmečkih gospodinjstev s posestjo do enega hektarja, bodo morali na to dejstvo resno' računati agronomi načrtovalci kmetijskega razvoja, še posebej zaradi močne pomešanosti posesti.
NEKMETIJSKO PREBIVALSTVO
V občini Ptuj sta pravi neagrami in urbanizirani naselji le mesto' Ptuj in industrijsko1 naselje Kidričevo, medtem ko ima Majšperk tovarne, sam kraj pa lahko označimo za vaško naselje urbaniziranega videza z minimalnim deležem agrarnega prebivalstva. Vsa ostala naselja v občini so- tipične vasi (izjema je trg Ptujska gora, ki pa nima posebnega tržnega videza). Med njimi so kraji s krajevno pisarno-, šolo in farno cerkvijo-, praviloma naselja bolj urbaniziranega videza in z manjšim deležem agrarnega prebivalstva — to- so- tipični agramo-upravni mikrocentri, kot je tovrstno naselje opredelil v svoji klasifikaciji slovenskih naselij V. Klemenčič.
Iz prejšnjega poglavja smo Lahko razbrali sorazmerno počasen proces deagrarizacije v ptujski občini kot celoti, v nekaterih njenih pokrajinskih enotah pa še posebej. Nedvomno- moramo- iskati vzrok za takšen počasen proces spreminjanja oblik proizvodnje in s tem življenja ter dejavnosti prebivalcev predvsem v dolgoletni stagnaciji Ptuja. Mesto-, ki je med obema vojnama zavrnilo graditev tekstilne tovarne Tivar, ki so- jo- tuji lastniki potem postavili v Varaždinu (današnji Varte-ks), je o-b koncu vojne izgubila tudi nekoč daleč znano usnjam-o, tiskarno- in tovarno- čevljev. Tako- je praktično- ostalo- brez prave industrije, saj so- leta 1953 obratovali na območju mesta: mlekarna, tovarna perila, alkoholna industrija Petovia, o-pekama in dva mlina. Na ozemlju današnje občine so- bile- še dve tovarni v Majšperku (to- sta bila večja industrijska o-brata — tovarna volnenih izdelkov in tovarna strojil) ter opekama v Janežo-vcih. Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem je bila tega leta že v zadnji fazi izgradnje. Na območju današnje občine Ptuj je leta 1953 bilo zaposlenih v industriji samo- okrog 1600 ljudi. Skupno- število- v nekmetijskih dejavnostih zaposlenih pa je bilo okrog 7000.
Velika večina v industriji zaposlenih so- bili vozači. V Ptuj, Kidričevo- in Majšperk so- prihajali iz okoliških vasi, največ iz tistih, ki so- oddaljene do pol ure s ko-le-som. Institut za geografijo- univerze v Ljubljani je- zbral podatke o- dotoku delovne sile v industrijska središča z nad 200 zaposlenimi v industriji za leti 1951 in 1961. Po- teh podatkih je ugotovljeno-, da so- se vsak dan vo-zili leta 1951 prebivalci z o-zemlja današnje občine Ptuj v štiri industrijska središča z nad 200 zaposlenimi — Ptuj, Kidričevo, Majšperk in Maribor. V iste štiri kraje so ho-dili tudi leta 1961; pri tem pa se je povečalo- število- vsak dan potujočih v Kidričevo in Ptuj. Sicer pa se je število zaposlenih, ki so vsak dan potovali na delo-, v tem desetletju močno- povečalo- in zajelo- že večino- naselij v o-bčini. Razliko- nam najboljše kažeta podatka. Leta 1951 so- ho-dili na delo v navedene štiri kraje iz 55 naselij v o-bčini, deset let kasneje pa iz 153 naselij. Pri tem pa je še vedno ostalo- 63 naselij, iz katerih ni nihče bil zaposlen v omenjenih industrijskih središčih.
Pak navaja v svoji študiji »Družbeno«-geo«grafski razvoj Zgornjega Dravskega polja« (3., 374—377), da se je število vsakodnevnih vozačev v industrijo Ptuja povečalo v letih 1951 do 1961 na 690 ljudi. Sicer pa je bilo močnoi središče dnevnega dotoka industrijske delovne sile v tem desetletnem obdobju tudi Kidričevo. Leta 1951 se je sem vo«zilo< na delo' 195 od vseh 408 zaposlenih. Največ jih je prihajalo iz vasi jugovzhodnega dela Dravskega polja (Hajdina 33, Apače 27, Slovenja vas 13 ter Lovrenc in Cirkovce po 10), nekaj pa tudi iz Haloz in s Ptujskega polja. Po zgraditvi tovarne leta 1954 se je število zaposlenih v Kidričevem bistveno povečalo, tako« da je znašalo 1961. leta 1672. Od vseh zaposlenih jih je vsakodnevno poto«val«o na delo« kar 1293 ali 77 °/o. V naselju Kidričevo z blizu 2000 prebivalci je stalno« prebivalo« le 441 v tovarni zaposlenih. Največ jih je vsak dan prihajala na delo iz Ptuja (to je v glavnem kvalificirana delovna sila) in okoliških vasi. Iz Slovenskih go«ric jih je bilo 184, iz Haloz 189, s Ptujskega polja 156 in iz Dravinjskih goric 63. Tovarna je takrat vzdrževala avtobuse v smereh: Kidričevo—Leskovec in Kidričevo«—Podlehnik (obo«je v Halozah), Kidričevo—Stojnci (Ptujsko polje) ter Kidričevo-—Ptuj.
Težak je v svoji diplomski nalogi (4, 34) navedel podatke o« zaposlenih, ki jih je zbral iz perso-nalnih kartotek sedmih podjetij v ptujski o«bčini.
Tabela 8.
Zaposleni v šestih gospodarskih organizacijah v občini Ptuj — leto 1965
Zaporedna številka Krajevna skupnost	TGA Kidričevo	TAP Ptuj i	Volnenka, Majšperk	Delta, Ptuj	Perutnina, Ptuj	Gradb. p. Drava	Strojne delavnice	Skupaj
1. Cirkovce	27	i			5			3			36
2. Cirkulane	4	6	—	—	2	21	5	33
3. Desternik	25	18	—	13	8	22	7	93
4. Dolena	6	—	54	1	—	3	—	64
5. Dornava	24	21	—	19	8	5	10	87
6. Gorišnica	31	28	—	13	16	20	18	126
7. Grajena	20	26	—	4	5	2	6	63
8. Hajdina	231	35	—	29	23	15	36	369
9. Juršinci	7	5	—	1	3	3	2	21
10. Kidričevo	499	18	—	3	6	14	12	552
11. Leskovec	15	7	—	—	1	5	—	28
12. Lovrenc	202	3	21	4	2	7	2	241
13. Majšperk	59	1	136	—	1	1	3	201
14. Markovci	50	32	—	7	12	13	19	133
15. Podlehnik	36	5	—	2	10	10	5	68
16. Polenšak	8	2	—	1	1	3	2	17
17. Ptujska gora	97	2	69	1	2	8	—	179
18. Stoperce	—	—	56	—	—	1	—	57
19. Trnovska vas	—	3	—	1	6	2	—	12
20. Videm	111	42	—	21	17	18	12	221
21. Vitomarci	1	—	—	—	1	1	2	5
22. Zavrč	2	2	—	—	1	—	3	8
23. Žetale	—	—	18	—	—	—	—	18
24. Ptuj	338	337	—	245	244	131	176	1471
25. Izven občine	144	19	36	14	12	20	12	257
Skupaj	1937	613	390	384	381	328	332	4365
V sedmih gospodarskih organizacijah združenega dela, navedenih v tabeli, je bilo skupno 4365 zaposlenih, od tega velika večina iz območja občine Ptuj. Po pokrajinskih enotah občine so; bili razporejeni tako: Dravsko polje 1419, Ptujsko polje 346, Slovenske gorice 211, Haloze 477 (od tega Majšperk in Sto-perce 258, ostale Haloze pa 219) in Savinsko (Ptujska gora) 179.
Leta 1966 so v občini naredili posebno analizo strokovne izobrazbe in strokovne usposobljenosti zaposlenih. Iz te analize je Golobova (5,56) v svoji diplomski nalogi navedla naslednje podatke:
»Od vseh zaposlenih v občini je v letu 1966 še vedno bilo 3,1 '% delavcev brez šolske izobrazbe ter 43,9 °/o z nedokončano osnovno solo<; 23,1 % s končano' osnovno šoto, 26,5 % s srednjo šolo', 1,4 l0/o z višjo šolo1 in 2 °/o z visoko' šolo in fakulteto’.
Razporeditev skupnega števila oseb brez šol pa je bila naslednja: industrija 43,3 '%>, kmetijstvo 35,9%, gradbeništvo 7,4 %, promet 0,6 %, trgovina 2,9 %, obrt 2,5 %, komunala 6,2% ter negospodarstvo 1,2%.
Odstotni deleži zaposlenih glede na šolsko izobrazbo so naslednji:
	Nedokončana in končana osnovna šola	Poklicne in srednje šole	Višje in visoke šole
Industrija	77,9	17,5	1,0
Kmetijstvo'	70,3	21,5	2,9
Gradbeništvo	56,3	36,9	1,3
Promet	78,6	20,4	0,5
Trgovina	35,4	62,9	0,3
Gostinstvo1	94,4	5,2	0,4
Obrt	72,8	25,7	0,7
Komunala	62,8	29,2	
Gospodarstvo skupaj	71,2	23,8	1,4
Negospodarstvo skupaj	44,4	41,0	14,4
Vseh skupaj	67,0	28,7	3,4
V	skupini poklicne in srednje šole ima 68'% zaposlenih poklicno šolo za kvalificiranega in visoko kvalificiranega delavca. V samem gospodarstvu pa je takih delavcev 86,3 % in le 13,7 % zaposlenih s tehnično' in njej sorodno1 srednjo šolo.
Visoko kvalificiranih delavcev je bilo 4,9 %, kvalificiranih delavcev 25,3 %, polkvalificiranih 22,6 % in nekvalificiranih 31,9 %.
Zanimiva je tudi struktura direktorjev podjetij po strokovni izobrazbi. Visoko izobrazbo' ima 12,8 l0/o direktorjev, višjo' strokovno izobrazbo 5,1 %, srednjo strokovno izobrazbo1 35,9 % in nižjo strokovno' izobrazbo1 46,2 % direktrjev. Če si zamislimo naloge in odgovornosti direktorjev, komentar tu ni potreben.«
Leta 1971 je vsakodnevno potovalo na delo kar 69 % vseh zaposlenih v nekmetijskih dejavnostih.
V	desetletnem obdobju med dvema popisoma prebivalstva (1961-—1971) se je število neagnamega prebivalstva v ptujski občini povečalo od 26.211 na 34.870 ali od 48,1 % na 53 % vsega prebivalstva.
Leta 1961 je bilo po' popisnih podatkih zaposlenih v nekmetijskih dejavnostih skupno 12.358 oseb ali 35 % vseh aktivnih prebivalcev v občini. V rudarski, in-
đustrijski in obrtni dejavnosti jih je delalo 7045 ali 18 % vsega aktivnega prebivalstva ali 57 % nekmetijskega aktivnega prebivalstva. V prometu jih je bilo zaposlenih 607, v trgovini 932, v storitvenih dejavnostih 1057, v ostalih dejavnostih (uprava, šolstvo1, kultura, sociala) pa 2644.
Leta 1971 je bilo pri popisu ugotovljenih 13.346 oseb, ki so bile zaposlene v nekmetijskih dejavnostih, ali 41 % vseh aktivnih prebivalcev v občini, to pa pomeni v primeri z letom 1961 porast le za 988 oseb ali za 6 %. V rudarstvu, industriji in obrti je bilo skupnoi zaposlenih 7311 oseb ah le 266 več kot pred desetimi leti. Nedvomno izjemno- neznaten napredek.
Med 7311 osebami jih je bilo zaposlenih v industriji 5681 in v obrti 1630. Ti zaposleni so' predstavljali 20 '°/o vsega aktivnega prebivalstva v občini (pri tem smo šteli med aktivno' prebivalstvo tudi tiste z osebnimi dohodki, brez njih bi znašal ta odstotek 23) ali 54l0/o v nekmetijskih dejavnostih zaposlenega prebivalstva.
V	prometu je bilo' zaposlenih 780 oseb ali 173 več kot pred desetletjem. Trgovina in gostinstvo sta zaposlovala 1433 oseb, prosvetna, kulturna in socialna dejavnost 1496, ostale dejavnosti, kot so bile navedene pri popisu leta 1961,-pa skupno 2649 oseb. Pomembnejši napredek torej ugotavljamo' pri gradbeništvu, trgovini, gostinstvu in prometu. K takšnemu neugodnemu razvoju je nedvomno- pripomoglo1 tudi zdomstvo; med zdomci je bilo- 1803 nekmetijskih aktivnih prebivalcev.
Če primerjamo delež v industriji in rudarstvu zaposlenih med aktivnim prebivalstvom v občini Ptuj, SR Sloveniji in SFRJ, dobimo- naslednje podatke: o-bčina Ptuj 15,7 %, SR Slovenija 32,2 «/o, SFRJ 17,7 % in AP Kosovo- 11,7%. Občina Ptuj je torej po deležu v industriji zaposlenih pod poprečjem SFRJ, nekaj nad poprečjem Kosova in kar za 100% pod poprečjem SR Slovenije.
V	Vinorodnih Halozah, ki so v občini gospodarsko najmanj razvita pokrajina, se je v desetletju 1961—1971 zmanjšal delež agrarnega prebivalstva od 80 na 73,8 %. Število- v industriji, rudarstvu in o-brti zaposlenih se je v tem obdobju zmanjšalo- od 646 na 361. Kot zdomci so- odšli v inozemstvo-. Tako- je bilo leta 1971 v industriji zaposlenih le 4,6% aktivnega prebivalstva (na Kosovu 2,5-krat več, v SR Sloveniji 7-krat več in v občini 3,5-krat več).
Teh nekaj podatkov o premikih in podobi prebivalstva v občini Ptuj dopolnjuje sliko' gospodarsko- socialnih razmer te še vedno pretežno- agrarne pokrajine, ki doživlja sicer v zadnjih letih hitrejšo- urbanizacijo, a ji primanjkuje delovnih mest. Domača finančna sredstva ne zadostujejo- za hitrejšo- razširitev industrijske in drugih dejavnosti, da bi zagotovili delo- množici mladih ljudi, ki morajo zato za kruhom v druge predele Slovenije in tudi v inozemstvo-. Zaradi občutnega izseljevanja mladih je začel naravni prirast padati ter je v zadnjih letih dosegel že kritično spodnjo mejo, ki pomeni stagnacijo-. Naraščanje števila ostarelega prebivalstva, ki marsikje nima urejenih niti osno-vnih mo-žno-sti za življenje, po-raja hude socialne probleme, ki jih nerazvita občina sama ne more ustrezno reševati.
Občina Ptuj je bila kot celota priznana za nerazvito’ območje, njeni posamezni predeli pa so po- svoji gospodarski in družbeni nerazvitosti med najbo-lj nerazvitimi območji naše republike. Tudi prikazana prebivalstvena podoba nam daje o tem prepričljive podatke, ki zgovorno- -opravičujejo- zahtevo- po nujni potinoci celotne slovenske družbene skupnosti. Ta pomoč pa bo najbolj uspešna z zagotovitvijo novih delovnih mest v nekmetijskih dejavnostih.
VIRI, GRADIVO IN LITERATURA
1.	Vladimir Bračič: Prebivalstvo občine Ptuj v luči zgodovinskega razvoja. Poetovio —■ Ptuj 69 — 1969. Zbornik razprav ob tisočdevetstoletnici, Maribor 1969.
2.	Etbin Bojc: Doneski h gradivu za zgodovino šolstva na območju sedanje občine Ptuj. Poetovio — Ptuj 69 — 1969. Maribor 1969.
3.	Mirko Pak: Družbenogeografski razvoj Zgornjega Dravskega polja. SAZU — Geografski zbornik XI. Ljubljana 1969.
4.	Ivo Težak: Stanje in razvoj osnovnih šol na območju občinske skupščine Ptuj. Diplomska naloga na pedagoški akademiji v Mariboru. Tipkopis. 1967.
5.	Lizika Golob: Prebivalstvo Ptuja in okolice v luči stoletja. Diplomska naloga na pedagoški akademiji Maribor. Tipkopis. Ptuj 1967.
6.	Carl Schmutz: Historisch-Topographischen Lexikon I.—IV. Graz 1822-—23.
7.	Franc X. Hlubek: Ein treues Bild des Herzogthumes Steiermark. Graz 1860.
8.	Vladimir Klemenčič: Problemi gospodarsko-geografske klasifikacije slovenskih naselij. Geografski vestnik XXXII. Ljubljana 1960.
9.	Podatki popisa prebivalstva 1961. Zavod SR Slovenije za statistiko. Ljubljana.
10.	Podatki referata za statistiko pri občinski skupščini Ptuj.
11.	Predhodni podatki popisa prebivalstva 1971 za občino Ptuj.
DIE UMWANDLUNGEN IN DER BEVÖLKERUNGSSTRUKTUR DER GEMEINDE PTUJ
Die Gemeinde Ptuj gehört nach der Fläche (645 km2) und der Einwohnerzahl (65.767) zu den grössten Gemeinden in der Sozialistischen Republik Slowenien. 216 Siedlungen sind administrativ an 25 Ortsgemeinschaften gebunden. Das administrative, wirtschaftliche, politische und aufklärung-kulturelle Zentrum ist Ptuj, mit etwas über 10.000 Einwohnern.
Nach den unvollständigen Daten lebten auf dem Gebiet der heutigen Gemeinde in der Mitte des 16. Jh. ungefähr 10.000 Einwohner, und im Jahre 1820 ca. 38.000. Zur Zeit der regelmässigen Volkszählungen vom Jahre 1857 bis 1971 schritt die Bevölkerung von 47.860 auf 65.767 fort, oder nur für 37,4%. Der Koeffizient des natürlichen Zuwachs betrug in der ersten Hälfte dieser Periode ca. 7,5 l0/o, in der zweiten Hälfte 9,5. Der Migrationssaldo war durch die ganze Periode negativ. Aus der Gemeinde wanderten ca. 35.000 Leute aus. Zu den Hauptursachen einer so hohen Emigration ist die Tatsache zur rechnen, dass Ptuj nicht die Lebenskraft zeigte, und auf diese Weise nicht der überflüssigen Bauernarbeitskraft die Beschäftigung ermöglichte. In der Stadt Ptuj leben 15 "Vo Einwohner, was auf eine äusserst niedrige Stufe der Urbanisierung hinweist.
Ehemals, nach der hohen Fruchtbarkeit, bekannte Gemeinde-Ptuj fiel in der letzten Periode unter den nationalen Durchschnittswert. In den letzten 10 Jahren fiel die Fruchtbarkeit von 19,5 °/oo auf 15 %o oder um 4,5 °/oo, und die Sterblichkeit erhöhte sich von 8,7 %o auf 10,0 °/oo, oder um 1,3 °/oo. Damit verminderte sich der natürliche Zuwachs von 10,1 °/oo auf 4,9 %o, d. h. um die Hälfte. Wegen ständiger Abreise junger Leute fällt die Frucktbarkeit, und die Gemeinde wird allmählig alt. Im Jahre 1948 stellte die Altersgruppe 0—4 Jahr 11,1 % der ganzen Bevölkerung dar, und im Jahre 1971 nur 8,4 %, inzwischen dagegen nahm zu die Gruppe der über 65 Jahre alter Einwohner von 6,5 % auf 9,5 % der gesamten Bevölkerung. Folglich wird die Gemeinde in der Zukunft nicht mehr eine reiche Arbeitsquelle sein, zu gleicher Zeit aber werden sich die sozialen Probleme der gealterten Bevölkerung vermehren.
Das Verhältnis zwischen der weiblichen und männlichen Bevölkerung ist 52 : 48, damit dass, bis zum Alter von 29 Mannsleute überwiegen, und später das Weibs volk. In der Altersgruppe über 75 Jahre gibt es Weibsvolk um 105 % mehr als Mannsleute.
Das Elementarschulwesen hat in der Gemeinde eine reiche Tradition, 80 % tätiger Schulen wurden ja bis 1825 gegründet, und besitzen also schon eine 150-jährige Tradition. Jährlich besuchen die achtjährige obligate Volksschule ca. 10.000 Schüler. Man stellte in der Gemeinde im Jahre 1971 1,5% Analphabeten fest, und, ohne Pfleglinge des Heimes für geisteskranke Kinder, nur 1,3 %. Trotz der Volksschultradition ist die Ausbildungsstruktur bei wesentlichem Fortschritt in den letzten zehn Jahren noch immer schwach. Dies ist aus der Tabelle 4 ersichtlich. Im Jahre 1971 43 % über 10 Jahre alter Bevölkerung endete nicht die Volksschule, was 5,5 % unter dem
Durchschnittswert ist. Mit Erfolg beendete die Volksschule 39,7 % (im Jahre 1961 nur 20,1 °/o). Verschiedene Mittelschulen endeten 15,8'“/o, u. Höhere- und Hochschulen kaum 1,3 °/o über 10 Jahre alter Bevölkerung. Die Volksschule ist noch immer Selektionsschule, statt sie ein jedes körperlich und geistig gesundes Kind beenden sollte. Dies ist eine der Grundaufgaben für die Zukunft. Ptuj wird die Kapazität der Mittelschulen erweitern müssen.
Für unentwickelte Gesellschaftsgruppen ist es charakteristisch, dass sie ein hohes Prozent aktiver Bevölkerung und wenige Pensionisten haben. In unserem Beispiel gab es im Jahre 1971 54,8 '°/o aktiver, 38,2 unterhaltener, und 7 °/o Pensionisten und anderer Personnen mit regelmässigen Geldquellen.
Sofort nach dem 2. Weltkriege gab es in der Gemeinde 72,4 fl/o Agrarbevölkerung, im Jahre 1961 wurden 51,9 °/o und 1971 noch immer 47 °/o festgestellt. Auf diese Weise gehört die Gemeinde-Ptuj zu den am meisten agrarischen Gegenden Sloweniens, und steht auch über dem jugoslawischen Durchschnitt.
Der Prozess der agrarpolitischen Umschichtung zeigt sich nach dem Strukturwechsel der Hauswirtschaften in den letzten 10 Jahren. In den Beschreibungen der Bevölkerung in den Jahren 1961—1971, werden folgende Umänderungen festgestellt: Rein bäuerliche Wirtschaften von 41,9—27,8 °/o; gemischte Wirtschaften 21,3—30,9 ®/o; nicht bäuerliche Wirtschaften 31,8—41,3 “Vo. Zunimmt die Zahl der städtischen Wirtschaften ohne Land, und derjenigen'Wirtschaften mit bis 10 a Land. Die Stadt Ptuj, die zwischen den beiden Kriegen den Bau einer grösseren Textilfabrik zurückwies, war Gewerbe- u. Handels-Zentrum von ländlichem Charakter ohne richtige Industrie. Wohlhabende Bürger befürchteten, dass die Fabrik ihnen die billige Arbeitskraft der Winzer in Haloze und Mestni vrh wegziehen werde. Im Jahre 1953 waren nur 1600 Personen in der Industrie beschäftigt, sonst aber 7000 ausserhalb Landwirtschaft. Im Jahre 1961 waren ausserhalb Wirtschaft 12.358 Personen, oder 35 °/o gesamter aktiven Einwohner in der Gemeinde. Bis zum Jahre 1971 hob sich diese Zahl auf 13.346 Personen, oder kaum um 6,0/o. Ptuj stagnierte und mit ihm die Gemeinde. Wer sich beschäftigen wollte, musste nach Maribor oder anderswohin oder auch nach Ausland. Und so waren im Auslande 1971 3,937 Personen als Gastarbeiter beschäftigt, was 12®/o der ganzen Bevölkerung bedeutete.
Die Struktur der Beschäftigten ist schwach, da ja nicht- u. halbqualifizierte Arbeiter überwiegen, und als solche können sie nicht Entwicklungsträger sein. Die Gemeinde Ptuj ist, gemäss dem Anteil der in der Industrie Beschäftigten, unter dem jugoslawischen Durchschnitt, und um 100 % unter demjenigen in Slowenien.
Auch die vorliegende Darstellung der Bevölkerung weist auf ein ausdrücklich, unentwickeltes Bereich hin, der dringend eine umfangreiche gesellschaftliche Hilfe fordert. Und diese Hilfe wird bestmöglich erfolgreich, wenn mit entsprechender finanzieller Hilfe und mit grösserer eigener Verpflichtung neue Arbeitsstellen in nicht bäuerlichen Tätigkeiten kreiert werden.
Vida Hojic
IZ ZGODOVINE STRNIŠCA IN KRIDRlCEVEGA
Ce se ozremo s ptujskega gradu po Dravskem polju, privleče naš pogled visoko v nebo segajoč dimnik med velikimi stavbami tovarne glinice in aluminija (TGA) Boris Kidrič v Kidričevem, ki leži 8,5 km jugozahodno od Ptuja. (1)
Tovarno, so začeli graditi Nemci med II. svetovno- vojno-, dogradili pa smo-jo v osvobojeni Jugoslaviji. Severno- od nje je po- osvoboditvi zraslo sodobno-tovarniško naselje. Sedanje Kidričevo se je do leta 1953 imenovalo Stmišče. Po smrti velikega socialističnega revolucionarja Borisa Kidriča je kraj sprejel njegovo ime. (2)
Tovarna v Kidričevem je prva pridelovalka glinice in aluminija v Jugoslaviji. S svojimi izdelki zalaga domačo predelovalno kovinsko- industrijo- in se z njimi pojavlja tudi na tujih tržiščih. V tovarniškem naselju stanuje danes sko-ro 2000 prebivalcev. (3)
O razvoju tovarne in o njenem naselju smo po- vojni precej brali v dnevnem tisku; še več je bilo napisanega v tovarniškem glasilu TGA Aluminij. Tudi o- zgodovini Stmišča med okupacijo- je izšel tehten članek zgodovinarja Lojzeta Peniča v Ptujskem zborniku II. Zgodovino- Stmišča do leta 1941 pa smo- pustili vnemar, čeprav je nenavadna.
Namen tega članka je seznaniti bravce predvsem s preteklostjo Stmišča do leta 1941, ki še ni opisana. Da bi pa dobil bravec pregled nad vso- zgodovino kraja do- danes, jo zgoščeno- podajam še od leta 1941 dalje.
STRNIŠCE DO KONCA I. SVETOVNE VOJNE
Dravsko po-lje se razprostira med Pohorjem, Slovenskimi goricami in Halozami. Njego-vo jedro- je diluvialna pro-dnata naplavina s tanko- plastjo zemlje. Njegovo- obro-bje ni prodnato-, ampak glinasto-, ilovnato in peščeno. Za Dravsko polje vzhodno- od Ptuja se je utrdilo- ime- Ptujsko po-lje, Dravsko- polje pa imenujemo ravnino zahodno o-d Ptuja, ki je manj rodovitna kakor Ptujsko po-lje. (4) V gozdovih rastejo predvsem rdeči in zeleni bor ter akacija. Sredi takega gozda, vzhodno od Župečje vasi, je zgradil leta 1870 svojo- graščino- grof Schöndo-rf, lastnik tedaj že sko-ro- propadle graščine Schneeweiss v sosednji vasi Apače. (5) V gospodarskih poslopjih nove graščine se je naselilo- 10 do 12 delavskih družin in 5 do 10 samskih delavcev in delavk, v gradu pa gospodar s svojo družino-. Tako se je rodil zaselek z okrog 60 prebivalci. (6) Tedaj so ga imeno-
vali, kakor je nemški gospodar imenoval graščinske hleve z ovni — Stärstall (ovčji hlev). Iz tega imena se je oblikovalo' ime Stemtal ■— Stemthal, kot zgodovinski viri to- ime različno pišeja (7) Že med I. svetovno vojno, ko' je avstro-ogrska vojska zgradila blizu gradu več taborišč z barakami, se je zaradi izsekanih gozdnih površin za barake uveljavilo krajevno ime Stmišče. Novembra 1918 so slovenske oblasti kraj tudi uradno' imenovale Stmišče. (8)
Schöndorfovo posest na Dravskem polju je kupil leta 1896 Franc Hellin. Merila je 331 ha. Na gozdove je odpadlo' 152 ha površine (46%). (9)
Avsbro-ogrska vojska je začela graditi marca 1915 v Stmišču najprej veliko taborišče, ki naj bi sprejelo v svoje barake kar dvajset tisoč vojnih ujetnikov. (10) Ker so za gradnjo potrebovali velik obseg zemljišča, so ga vzeli v najem od posestnikov v katastrskih občinah Gerečji vasi, Apačah in Lovrencu. Od Franca Hellina so najeli 104 ha zemljišča v k. o. Lovrenc. (11)
Najeta zemlja je merila 234 ha 10 arov 28 m2. Od nje je odpadlo na gozdove 84 %, na njive in pašnike pa 16 %. (12)
Ko je maja 1915 izbruhnila vojna z Italijo, so vojaške oblasti načrt za gradnjo ujetniške-ga taborišča v Strnišču spremenile, ker so potrebovale več vojaških bolnišnic. Vsa taborišča vojnih ujetnikov na Štajerskem in Koroškem so zato ukinile. Iz Strnišča so1 izselile prvih 1000 vojnih ujetnikov, ki so- jih naselile tam že maja 1915. Poslale so- jih na Madžarsko'. (13)
V Stmišču je gradnja barakarskih naselij rezervnih vojaških bolnišnic mrzlično napredovala. Do jeseni 1915 so- taborišča lahko- sprejela, kakor priča ohranjeni načrt, okrog 14.000 prebivalcev. Sosednji starodavni Ptuj je štel tedaj komaj 4000 prebivalcev in ni bil opremljen z vodovodom kakor komaj zraslo vojaškoi naselje v Strnišču. Za vojaške namene, povezane z imperialističnimi cilji, so državne oblasti dajale, kar so- pač zmogle. (14)
Strniška taborišča imajo v ohranjenem načrtu tale imena in so- takole velika:
1. Klato-vo (taborišče I)	6,2766 ha
2. Dunaj XIX (taborišče II)	7,1870 ha
3. rusko taborišče (III)	7,4196 ha
4. Sanok (taborišče IV)	7,3600 ha
5. Mlada Bo-leslava	7,1144 ha
6. Halic	4,0812 ha
7. pralnica, razkuževalnica, karantena	3,4826 ha
8. pekarne	1,6338 ha
9. delavnice	1,6160 ha
skupaj :	46,1712 ha
Ker je na načrtu imenovano- rusko- taborišče, sklepamo-, da so- vojaške oblasti spomladansko mnenje o- ukinitvi vseh ujetniških taborišč na Štajerskem spremenile. Eno- od strniških taborišč so- le namenile ujetnikom, ker so- jih potrebovale za razna dela v rezervnih bolnišnicah. (15)
Ime-na taborišč Klato-vo, Dunaj, Sanok, Mlada Bo-leslava in Halic, ki jih navaja načrt, nam govore, da so vojaške oblasti gradile strniška taborišča za matične bolnišnice s temi imeni na Češkem, Poljskem in v Avstriji.
Vsa taborišča so ležala na najetem zemljišču vsaksebi po- več sto- metrov. Razen taborišča Mlada Bo-leslava, ki je ležalo južno- od železniške pro-ge- Ptuj-— Pragersko-, so vsa ležala severno od nje.
Slika 1: Baraka rezervne vojaške bolnišnice Klatovo iz 1. svet. vojne, v katero so se vselili decembra 1920 ruski begunci (Fotografijo hrani dr. Nada Pavličev iz Ptuja)
Taborišča so po' ohranjenem načrtu iz leta 1915 štela 295 barak. Če odštejemo majhne barake za sanitarije in stražarnice, je bilo v taborišču 252 večjih in velikih barak, dolgih okrog 15 do 45 m in širokih 6 do 14 m. Med velike barake so sodile barake z ležišči, jedilne lope, kavarna, glavna uprava, cerkvena baraka in še nekatere. Za ležišča je rabilo 151 barak, v druge namene pa 144. V barakah z ležišči je bilo skoro v vsaki po 100 postelj. V štirih velikih taboriščih je bilo po 2000 ležišč in več, le v Mladi Boleslavi 1197, v Halicu okrog 1100, v karanteni pa 400. Ležišča so bila še v barakah zunaj ograjenih taborišč. Ohranjeni načrt predvideva v stmiških taboriščih tele prebivalce: okrog 9700 ranjenih in bolnih vojakov, 2400 vojnih ujetnikov in 2000 zaposlenih (oboroženo moštvo, zdravstveno' osebje, častniki, uradniki in strokovni delavci).
Zunaj ograjenih taborišč je bilo raztresenih 33 barak: pošta, menza, baraka za požarno brambo1, orožniška baraka, zaporna baraka, skladišča, kovačnica, klavnica, baraka z vodovodno' črpalko, parna elektrarna in še nekatere. Blizu taborišča Halic je stala baraka s kabinami ob kopalnem bazenu, velikem 84 m2. V stmiškem gradu je stanoval štab vojaške uprave z generalom na čelu. Tedanji lastnik gradu Franc Hellin se je umaknil v Ptuj. (16)
Eden izmed dokumentov navaja, da lahko sprejmejo taborišča v Stmišču v štiri skupine naselij — od I. do IV. — dvanajst tisoč lažjih bolnikov, v vsako po tri tisoč. (17) Poročilo izpušča osebje taborišča in vojne ujetnike; če obojne upoštevamo, se približamo številu 14.000, ki ga predvideva načrt za prebivalce taborišč v Stmišču.
V stmiških taboriščih niso bile le rezervne bolnišnice, ki jih omenja načrt iz leta 1915, ampak so najele taborišča za določen čas še vojaške bolnišnice:
18 — Ptujski zbornik — IV
273
:
Skica 1: Taborišče vojaških rezervnih bolnišnic v Strnišču med 1. svetovno vojno. Narisala po ohranjenem načrtu iz 20. 10. 1915 Slavica Mesarič iz geodetske uprave
v Ptuju
Lukavac, Temesvar, Kutna gora (Kutenberg), Jičin, Vršorvice in Pardubice. Njihova imena se pojavljajo' v dokumentih od julija 1915 pa do* konca vojne. Vedno se je v Strnišču zadrževalo’ po šest bolnišnic. Najbolj dolgo' je bila v Strnišču rezervna bolnišnica Mlada Boleslava, od avgusta 1915 pa do' konca vojne. (18)
Vse bolniške postelje v Strnišču niso' bile vedno zasedene. Tako' navajata dva dokumenta, da je bilo decembra 1915 v Strnišču 5950 bolnikov, aprila 1916 pa 5510. Take so bile trenutne zasedbe, oi katerih so poročali iz Strnišča vojaško sanitetnim ustanovam, da SO' vedele, koliko bolnikov lahko še pošljejo: v rezervne bolnišnice. Pri teh poročilih ni navedeno' število* vojnih ujetnikov in osebja taborišča. (19)
Južno od železniške proge, na ozemlju k. o*. Gerečja vas, je ležalo* vojaško pokopališče za umrle v strniških rezervnih bolnišnicah. Vrisano: je že v načrtu iz oktobra 1915. Zavzemalo je 0,9273 ha. Leta 1917 so na pokopališču zgradili kapelo, ki so jo začeli graditi leta 1916. Koliko vojakov so pokopali na tem pokopališču, ni znano. Našli smo* le mrliški knjigi za dve stmiški rezervni bolnišnici, Mlado Boleslavo’ in Klatovo*, v prvi je od 16. septembra 1915 pa do 4. novembra 1918 umrlo* 390 vojakov, v drugi pa od 14. oktobra 1916 do 19. oktobra 1918 74 vojakov, skupaj 464. Štiri od umrlih so: odpeljali na domača poko-pališča, drugi so: pokopani na stmiškem. (20)
Od navedenega števila umrlih vojakov jih je bilo 63 % iz slovanskih dežel Avstro-Ogrske.
V obeh mrliških knjigah je navedena številka groba za vsakega pokopanega, najvišja je 799; to priča, da je bilo* v Strnišču najmanj toliko' grobov. Ker pa vemo, da je v Strnišču delovalo šest bolnišnic, je število 799 grobov prenizko'. Če sklepamo* po mesečnem poprečju umrlih v Mladi Boleslavi in Klatovu, na umrle v drugih štirih bolnišnicah, so v Strnišču pokopali do* konca vojne okrog 1650 vojakov. Ustni vir navaja okrog 3000 pokopanih, domačini govore, da je bilo tri četrtine pokopališča na koncu I. svetovne vojne pokrito* z grobovi; to bi znašalo nekaj nad 2000 grobov. (21)
BEGUNSKO TABORIŠČE PRIMORSKIH SLOVENCEV V STRNIŠČU
(1918—1922)
Ko je na koncu oktobra 1918 utihnilo* orožje prve svetovne vojne in je Avstro-Ogrska razpadla v nove nacionalne države, je avstrijsko vojaško* poveljstvo zapustilo stmiška taborišča rezervnih vojaških bolnišnic. V Strnišču je ostalo: veliko uskladiščenega blaga, razni stroji in druge naprave. V nezavarovana taborišča, v katerih je z nekaterimi hujšimi bolniki ostal še slovenski zdravnik dr. Franc Toplak, so* navalili prebivalci okoliških vasi, ki so* zaradi dolgoletne vojne živeli v pomanjkanju. Vdrli so> v barake in odnašali, kar so mogli. Plenilcem je stopila na prste straža 30 do 50 bivših vojakov, ki jo* je v Stmišče poslal tedaj ustanovljeni narodni svet v Ptuju. Za velika taborišča je bila straža prešibka, zato so> plenilci še tu pa tam vdirali v taborišča. Pri tem sta padla poročnik Rajh, ki je četi poveljeval, in še eden izmed stražarjev. (22) Stmišče je že novembra 1918 prevzel v upravljanje oddelek za socialno politiko deželne vlade Slovenije. V stmiška taborišča je pošiljal slovenske begunce iz pokrajin, ki so* jih po* končani vojni zasedli Italijani. Decembra 1918 so prispeli tudi Primorci iz medvojnega taborišča v Brucku, kamor so jih avstrijske
oblasti evakuirale iz krajev italijanskega bojišča ob Soči. V Strnišču se je nabralo v barakah od jeseni 1918 pa do jeseni 1919 okrog 4600 novih prebivalcev. Med njimi je bilo več sto slovenskih železničarjev, predtem zaposlenih pri avstrijski železnici. Veliko> železničarjev je prispelo' iz Primorske, kajti Italijani so jih takoj po zasedbi premestili v kraje južne Italije, tja pa večina ni hotela in so se odločili za selitev v Jugoslavijo'. Iz Strnišča so naše oblasti pošiljale železničarje v razne kraje v službo k železnici.
V	Strnišču se je naselilo' tudi nekaj domačinov, ki so se zaposlili v pletarski šoli in mizarski ter kovinarski zadrugi. Zadrugo', naslednico' »Solkanske zadruge«, so ustanovili leta 1919 pod pokroviteljstvom poverjeništva za socialno skrbstvo deželne vlade; pletarsko šolo pa je ustanovil januarja 1919 v bivšem taborišču Halic Mirko Ogorelec, mlad učitelj, domačin iz Haloz. (23) Deželna vlada je odprla v šolskem letu 1918/19 v Strnišču tudi osnovno šolo*. Ta je pričela pouk s 617 učenci v šestih razredih. Učitelji, primorski begunci, so poučevali v treh prostorih v eni izmed velikih barak blizu gradu. Leta 1925 se je šola preselila v bivšo' operacijsko' barako taborišča Halic.
V	začetku šolskega leta 1919/20 je obiskovalo' šolo že 919 učencev. To' je bilo v času-, ko je Strnišče doseglo- okrog 6400 prebivalcev, po' I. svetovni vojni največje število. (24)
Ker se je že spomladi 1920 odselilo iz Strnišča večje število Primorcev nazaj na Primorsko1, je padel šolski obisk na koncu šolskega leta 1919/20 na 311 učencev. Šolski obisk je nato iz leta v leto' padal. V šolskem letu 1927/28 je stmiško šolo obiskovalo- le še okrog 30 učencev. Šolo so' po- koncu šolskega leta ukinili. (25)
V	begunskem taborišču v Strnišču je deželna vlada vzdrževala poleg šole še bolnišnico, sirotišnico' za predšolske otroke, razne storitvene delavnice in menzo-. Mesečno je nakazovala begunskemu taborišču 120.000 do 140.000 kron. V Strnišču je vodil posle upravnik taborišča. Ker je bilo< vzdrževanje taborišča deželni vladi v veliko breme, ga je 31. januarja 1922 razen šole prenehala vzdrževati. Na ta dan je bilo v Strnišču 1541 ljudi: 186 domačinov, 32 železničarjev, 819 Rusov, 503 primorski begunci in en Italijan. Brezposelni so bili 303 primorski begunci. Od teh je čakalo' na selitev v Prekmurje 230. (26)
Zaradi ukinitve begunskega taborišča v Strnišču je zavladala lakota in mraz, kajti zadnje zaloge hrane in kuriva, ki so jih dobili begunci 31. januarja 1922, so zalegle le za nekaj dni. Izbruhnila je še tudi škrlatinka. Deželna vlada je bila prisiljena spet priskočiti beguncem na pomoč. Gospodarska komisija deželne vlade za stvarno demobilizacijo' v Ljubljani je 15. februarja 1922 nakazala oddelku za socialno politiko' v Ljubljani 500.000 kron za omiljenje bede strniških beguncev. (21) Z novim nakazilom denarja za strniške begunce so vzdrževanje taborišča v Strnišču podaljšali do 30. 8. 1922. Tedaj so pošla vsa sredstva, izselili pa so se že tudi Primorci, namenjeni v Prekmurje. V Strnišču je ostalo le še 73 primorskih beguncev, ki so kraj polagoma zapuščali, le nekateri so' še ostali zaposleni v konzumni trgovini, pekarni, menzi, mesnici, parni elektrarni in drugod. (28)
Do leta 1928 so še zadnje primorske begunske družine zapustile Strnišče. (29)
Rojstna, poročna in mrliška matična knjiga, ki jih je vodila uprava taborišča od 1. januarja 1919 do 31. januarja 1922, navajajo, da se je v tem času rodilo v Strnišču 88 moških in 85 ženskih otrok, skupaj 173. Poročilo se je 63 piaro-v, umrlo pa 128 ljudi, ki so- vse pokopali na pokopališču v Strnišču. (30)
RUSKO BEGUNSKO TABORIŠČE 1920—1922
V	Strnišču so jugoslovanske oblasti naselile 23. decembra 1920 donski in krimski kadetski korpus, oba ustanovljena že v Rusiji, z namenom vzgojiti naraščaj za vojne akademije. Ker sta bila ustanovi bele armade, sta morala Sovjetsko zvezo po1 zmagi rdeče armade zapustiti. Korpusa sta pripadala od 1. januarja 1921 kot vojaška srednja šola pod upravo1 jugoslovanske državne komisije za rusko emigracijoi v Beogradu. (31)
V	Strnišču so' se naselili v severozahodnem delu taborišča Klatovo. Uredili so' si internat in šolske prostore. V tem času so' bile barake že slabo' opremljene in vzdrževane. Postelj je primanjkovalo'. (32)
Krimski kadetski korpus je štel ob prihodu v Stmišče z gojenci, s pedagogi in z upravnimi delavci vred 679 ljudi, donski pa 163. Število- kadetov je naraščalo, ker so prihajali še posamič. Tudi število' pedagogov je naraslo- na 91 oseb. V ruskem begunskem taborišču so- se naselile še družine pedagogov in upravnega osebja ter nekaj drugih ruskih beguncev. (33)
Število' ruskih beguncev je v nekaj mesecih naraslo na 1300. (34) Slabe življenjske razmere so' jih silile k selitvi v boljša bivališča. Prvi je odpotoval decembra 1921 donski kadetski korpus. Naselil se je v Bileči. Rusko begunsko taborišče je po' njegovem odhodu štelo- še 819 ljudi; iz Beograda so' prejemali premajhno- podporo; zato so' prezebali in gladovali. Ko- je nakazala, februarja 1922, deželna vlada Slovenije za strniške begunce 500.000 kron, je navedla, da je denar namenjen tudi ruskim beguncem. (35) Krimski korpus je zapustil Stmišče 20. oktobra 1922. Tedaj so- zapustili Strnišče tudi drugi ruski be^ gunci. (36)
V	letih 1921 in 1922 so> pokopali na strniškem pokopališču 12 kadetov iz krimskega korpusa. (37)
GOSPODARSKA PODJETJA V STRNIŠČU MED OBEMA VOJNAMA
Vojaška taborišča v Strnišču iz I. svetovne vojne so še po končani vojni pomenila s svojim premičnim in nepremičnim premoženjem veliko- vrednost. Parna elektrarna, vodovod, ozkotirna železnica, razpeljana med taborišči in do železniške postaje-, barake, razni stroji, skladišča z blagom in še- vse drugo, vse to' je ponujalo- priložnost za izkoriščanje taborišč v gospodarske namene.
Za nakup strniških taborišč se- je ogrel podjeten ptujski vinski trgovec, p-n> izvajalec šampanjca in veleposestnik Franc Čuček, ki se je leta 1907 priselil iz Ljutomera v Ptuj. Že leta 1919 je kupil od Franca Hellina strniško graščino in posestvo'. Ob koncu decembra 1921 je- skle-nil pogodbo še s komisijo- za stvarno-demobilizacijo- pri deželni vladi Slovenije za nakup strniških taborišč. Ocenjena so bila z vsemi barakami in napravami na 10,756.623 kron. V tem času je stalo-v taboriščih le še 150 barak. (38)
Za prodajno- ceno- so- določili 8,500.000 kron. Kupnino- je moral Čuček poravnati v treh obrokih v enem letu po- sklenitvi pogodbe-; imel pa je plačilne obveznosti še po- petih letih, ko' bi bil moral odšteti najmanj tri milijone- kron, odvisno pač od uspeha velikega industrijskega o-brata, ki bi ga mo-ral v Strnišču zgraditi s po-močjo gospodarskih družabnikov. Čuček se je obvezal, da bo ustanovil tudi več manjših obratov. (39)
Namena, da bi v Strnišču zrasla velika tovarna, Čuček ni izpolnil. Najprej se je pogajal s češko- tovarno- železniških vo-zil v Češki Lipi, nato- s to-vamo
sladkorja v Osijeku in končno- s tovarno volne in sukna v Brnu. Sprva so- vsa pogajanja ugodno- potekala, končala pa so- se v škodo Stmišča. (40)
Čučku se je posrečilo ustanoviti v Strnišču le manjše obrate. Leta 1921 je stekla predelovalnica sliv za brinele, leta 1922 pa tovarna tehtnic. Pri predelo--vanju sliv za brinele je Čuček zaposlil okrog 80 sezonskih delavk. Z žveplenim dimom zadimljene slive so- izvažali v lesenih zabojčkih v Švico', Belgijo1, Anglijo, Švedsko in Holandijo-. V tovarni tehtnic je delalo, okrog 20 delavcev. Ker tehtnice, ki so jih izdelovali za težo 5 do 1000 kg niso našle poti na tržišče, je obrat leta 1926 propadel. (41)
Leta 1923 je Čuček ustanovil štiri podjetja: delavnico za lesno volno, delavnico slamnatih tulcev, parfumerijo in pletarno rogozne pletenine in preprog. Obrat za lesno- volno, potrebno za pakiranje steklenic in jajc je zaposloval 12 do 15 delavcev; obstajal je do- leta 1928. V podjetju slamnatih tulcev za pivske in vinske steklenice je delalo okrog 16 delavcev. Obratovalo je do- leta 1928. Parfumerija z 10 delavci je nastopala z imen-o-m Čučko-vega družabnika Feliksa Maierja z Dunaja. Prodaja ni uspela in obrat so leta 1926 z izgubo- zaprli. V pletami rogozne pletenine in preprog, ki se je pravzaprav preselila iz Mlade Bo-leslave na Češkem, je delalo- okrog 30 delavk iz okoliških vasi. V-odil jo je Čeh Opit. Podjetje je delovalo- z dobičkom, t-oda zaradi splošnega stečaja podjetij v Strnišču ga je leta 1928 prevzela ptujska pletarna. (42)
Leta 1924 je odprl Čuček še dvo-je podjetij: delavnico gramofonskih zvočnic in delavnico harmonik. V prvem je našlo- zaslužek le okrog 5 delavcev, v drugem pa 15. Oba obrata sta delala z izgubo- in sta leta 1926 propadla. (43)
Čučka so- gospodarski neuspehi večine strniških obratov privedli do- stečaja, ki ga je napovedal 1. junija 1926 pri okrožnem sodišču v Mariboru. Kot glavna upnica je 22. avgusta 1928 prevzela Strnišče Ljudska posojilnica v Ljubljani. Odpravila je vsa podjetja, prodala razdrte barake in drugo imovino-. V zemlji je o-stalo do- leta 1931 le še okrog 7 km dolgo- kanalizacijsko- omrežje iz betonskih cevi in kopališki bazen. Nekdanje Hellino-vo- grajsko- posestvo- je nova lastnica vodila kot go-zdno gospodarstvo. (44)
Čuček je izgubil pri gospodarskem propadu strniških podjetij tri četrtine svojega premoženja, nekateri njegovi družabniki pa so izgubili vse. (44 b)
V Strnišču je po prodaji zadnjih ostankov taborišč iz I. svetovne- vojne spominjalo nanje le še- vojaško- pokopališče in prazen kopalni bazen. Vse, kar se je dogajalo- v taboriščih po vojni, pa je izginilo- brez sledu. Obljudeni sta ostali le graščina z zaposlenimi na posestvu in železniška postaja.
STRNIŠČE MED OKUPACIJO
Kako-r je prva svetovna vojna močno- posegla v zgodovino Strnišča, tako je druga svetovna vojna utrla pod njegovi b-odo-čno-sti.
Leta 1941 so se Nemci najprej odločili zgraditi v Strnišču taborišče za vojne ujetnike, kmalu zatem pa so sklenili postaviti tovarno- glinice za izkoriščanje dalmatinskih in madžarskih boksitov. Tovarne aluminija v Strnišču niso- nameravali zgraditi. Zunaj o-bmočja velikih vojaških taborišč iz I. sveto-vne vojne je zraslo nato južno o-d nekdanjega taborišča Mlada Boleslava delovno- taborišče s 47 barakami. Do-lge so- bile 40 m, širo-ke pa 8. Tri od teh so- namenili za vojne ujetnike. Prostor novega taborišča je meril 27.617 ha. Za spalnice je rabilo- 30 do
32 barak. V njih je bilo v petih prostorih po 30 ležišč, to je znašalo 4500 do 4800 ležišč v vsem taborišču. (45)
Po nemških načrtih bi zrasla v Strnišču velika tovarna z deset do petnajst tisoč delavci, ki bi pridelala do 180.000 ton glinice. Na Dravi so nameravali za tovarno zgraditi pozneje še hidroelektrarno' Zaradi gospodarskih težav, v katere je Nemčija med vojno zašla, so gradnjo tovarne v Strnišču omejili na manjšo proizvodno' zmogljivost. (46)
Tovarno je gradil nemški trust Vereinigte Aluminium Werke (VAW) — Združene tovarne aluminija. Prostor so izbrali severozahodno od delovnega taborišča. Graditelj je najel za gradnjo1 razna podjetja iz nemških in okupiranih dežel. Dela so pričeli leta 1942. Januarja tega leta je delalo v aluminijskem podjetju v Strnišču že 1076 delavcev, uradnikov in strokovnjakov, 185 kaznjencev in 89 vojnih ujetnikov. V taborišču svobodnih delavcev so živeli delavci dvanajstih narodnosti. (47)
Leta 1943 soi namenili tri barake za posebne delovne obveznike. To' SO' bili »varovanci« (Schutzangehörige), ki jih v okupiranih Štajerski iz rasnih in političnih vzrokov niso sprejeli v Štajersko' domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund). Njihovo taborišče so ogradili z žično ograjo-. Hrano' so jim dajali iz skupne kuhinje. Prve posebne delovne obveznike so pripeljali v Stmišče marca 1943. Novembra 1943 so 126 »varovancev« preselili v Studence pri Mariboru k podjetju Alpen Elektro-werke. V Strnišču jih je ostalo še 330. Od februarja 1944 so v taborišče za posebne delovne obveznike pošiljali tudi svojce partizanov in dezerterjev iz nemške vojske. Posebni delovni obvezniki so delali v hujših razmerah kakor svobodni delavci, ob slabši hrani in po deset do dvanajst ur na dan. Stražarji so jih surovo- pretepali, dva so tudi ustrelili, ker sta hotela zbežati. (48)
Avgusta 1944 so ustanovili v Strnišču še taborišče za ženske posebne delovne obveznice in vanj pripeljali prvih 33 jetnic iz celjskega taborišča. Dodelili so jim dve baraki. Konec m,arca ali v začetku aprila 1945 so taborišče za ženske »varovanke« preselili na Tezno. (50)
V Strnišču je prestalo posebnoi delovno obveznost od spomladi 1943 do osvoboditve okrog 1400 moških in 500 žensk. Ob koncu aprila 1945 so- posebne delovne obveznike preselili v tezensko- taborišče. (49)
Zaradi napornega dela in slabe hrane so iz vseh taborišč: kazenskega za posebne delovne obveznike, uje-tniškega in svobodnega, mnogi poskušali zbežati. Pri tem so jim pomagali terenci Osvobodilne fronte iz okoliških vasi in družina zdravnika na Ptujski gori. Do 1. novembra 1943 je zbežalo 249 taboriščnikov. (51 a) Med bežeče je okupato-r vrinil tudi nekaj Poljakov, ki jih je pridobil za svojo obveščevalno- službo-, kmalu pa so- bili razkrinkani. (51 b)
Na vojaškem pokopališču iz I. svetovne vojne v Strnišču so- pokopali v letih 1941—1945, kakor navaja mrliška knjiga za občino Apače. 18 umrlih iz Strmškega taborišča. Trije so- bili žrtve nasilja, dva Slovenca in en Poljak. Vse tri so ustrelili zaradi bega iz taborišča. Sedem jih je prišlo- ob življenje ob bombnem napadu na Strnišče 1. februarja 1944. Tedaj je umrlo- šest italijanskih vojnih ujetnikov in en vermanski stražar. Dve smrtni žrtvi, slovenskega delavca in delavko, je terjal bo-mbni napad 3. novembra 1944. Tri Slovence je pobrala bo-lezen. Od Nemcev so pokopali na strniškem pokopališču pomočnika lager-firerja, ki se je sam ustrelil, zidarja, ki se je- smrtno- po-nesrečil, in nemškega dojenčka. Drugih vpisov v mrliških knjigah za poko-pane v Strnišču med nemško- nacistično- okupacijo- ni najti. (51 c)
TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA
Ko je maja 1945 minilo- gorje II. svetovne vojne in je bila osvobojena vsa Jugoslavija, je bilo v Stmišču pri gradnji tovarne zgotovljenih približno 70 °/o gradbenih del, opreme pa dobavljene približno 5 %. (52)
Po begu okupatorja je prevzela taborišče notranja uprava. Vanj je za eno-leto naselila politične zapornike in vojne ujetnike. Leta 1946 so- barake razstavili in odpeljali na avto- cesto Zagreb—Beograd; leta 1947 je podjetje Gradis iz Maribo-ra na temelju nemških barak sezidalo nove, da so- spet rabile za delovno naselje graditeljev tovarne in njenega naselja. (53)
Po boksitnem sporazumu z Madžarsko so- leta 1948 nadaljevali gradnjo to-vame. Nemajhna je zasluga slovenskih politikov Bo-risa Kidriča in Franca Leskoška-Luke, da se je zvezna vlada med hudimi povojnimi gospodarskimi težavami o-dločila do-graditi tovarno glinice in zgraditi že tovarno aluminija. (54) Zaradi jugoslovanskega spo-ra z informbiro-jem je bil leta 1948 v jeseni spo-razum z Madžarsko razveljavljen; to- je graditelje tovarne hudo- prizadelo-. Morali so spremeniti načrte za elektrolizo- in preusmeriti nabavo o-pre-me z zahodnih tržišč. Zaradi tega so- mogli gradnjo nadaljevati šele leta 1950. Leta 1952 je gradnjo- in opremo- tovarne kreditirala mednarodna banka za kapaciteto-
45.000	to-n glinice in 15.000 ton aluminija. S tako zmogljivostjo je pričela tovarna obratovati spomladi 1954, ko- so zgotovili njen prvi del in jo imenovali po- Bo-risu Kidriču. Najprej so pridelali glinico-, novembra istega leta pa je iz elektrolitskih peči pritekel prvi aluminij. Uradno so- tovarno- odprli 21. novembra 1954. (57)
Tovarno-, ki zajema s svojimi velikimi stavbami in prostorom med njimi 180 ha površine, so gradili severozahodno- o-d delovnega taborišča in južno- od železniške pro-ge Ptuj—Pragersko-. S svojim vzhodnim delom sega na ozemlje bivšega taborišča Mlade Bo-leslave iz I. svetovne vojne. (58) Redno- jo- je gradijo-okro-g 600 Gradisovih de-lavcev, pri cestnih delih pa so- jih zaposlili približno 100. Vzporedno je raslo tudi tovarniško- naselje. Za šefa gradbišča tovarne in naselja je uprava po-djetja imenovala dipl. ing. Bo-ruta Maistra. (59)
Med montažo- je delalo v podjetju 828 delavcev. Leta 1954, ko je tovarna stekla, se je število- povečalo- na 963, leta 1955 pa na 1258. Ob koncu leta 1971 je bilo- v tovarni zaposlenih 1881 delavcev.
Da se je tovarna rešila dragega uvoza nujne tvarine za pridobivanje aluminija — anodne sno-vi, je začela leta 1957 graditi svo-j obrat anodne- snovi in ga leta 1958 skončala. Nato- je uvažala za pridelovanje anodne snovi mno-go cenejše surovine pe-trolk-oks in elektrodno- smo-lo-. Z leti so začeli uvajati domačo-elektrodno- smolo-. Obrat anodne sno-vi je- že leta 1958 pridelal 816 to-n te sno-vi. (60)
Proizvodnja v tovarni glinice in aluminija se je dvigala iz leta v leto- z modernizacijo- tehnološkega postopka in z gradnjo no-vih objektov.
Leta 1958 so pričeli modernizirati tovarno- glinice. Spremenili so- tehnološki postopek, ko so- prešli od stolpnega na kontinuirani Bayerjev za luže-nje boksita. Obenem so uvedli avtomatsko- upravljanje, ki je pripomoglo- k enakomerni kvaliteti glinice, zvečanju proizvodnje in zmanjšanju delovne moči, bo-ljšemu izkoriščanju surovin in zmanjšanju toplotne energije. Prvo- fazo- rekonstrukcije tovarne glinice za proizvodnjo- 90.000 to-n letno- so- končali leta 1963. (61)
Tudi v t-ovarni aluminija so dvignili kapaciteto- elektrolize- od 15.000 na
20.000	to-n. Zgradili so- novo- elektrolizo- in s tem dvignili proizvodnjo- na 42.000 ton aluminija letno-. Zaradi podražitve električnega toka, ki po-meni levji delež
pri ceni aluminija, so živosrebrne usmernike električne energije leta 1967 in 1968 zamenjali z novimi, silicijevimi, ki izkoriščajo za 4 do 5 °/o bolje električno energijo. (62) Naj omenim, da troši danes TGA približno 740 GWh pri moči okrog 85 megavatov. (63)
Od leta 1961 dalje, ko so- se uveljavile vse do- tedaj izvedene rekonstrukcije, je proizvodnja hitreje naraščala kot v prejšnjih letih. Stagnacijo- pri pridobivanju aluminija v letih 1959 do 1962 je povzročilo pomanjkanje električne energije. (64)
V livarni aluminija je proizvodnja naraščala vzporedno- z večanjem proizvodnje glinice-. Prva leta so vlivali v eni sami obliki le čisti aluminij, sedaj pa v devetih oblikah čisti aluminij, v šestih aluminij elektrokvalitete, dvanajst različnih vrst gnetnih zlitin ter petnajst vrst livarskih zlitin. (65)
Osnovna proizvoda za prodajo- sta glinica in aluminij. Ker pa iz glinice pridelujejo- aluminij, prodaja tovarna le njen presežek. Leta 1965 so je prodali 11.691 ton, leta 1969 pa Ì2.936 to-n. (66)
Do-leta 1959 je to-varna dovažala boksit izdo-mačih rudnikov iz okolice Drniša in Rovinja. Pošiljke niso zadostovale. Leta 1969 so- pričeli uvažati boksit iz Avstralije in Indije. Premog, ki ga je tovarna letno- potrebovala po 200.000 to-n, je dobavljala iz Velenja in Trbovelj. Zaradi dviga cen premoga je začela upo-rabljati za toplotno energijo mazut, ki je leta 1969 dajal 23 °/o toplotne energije-. (67)
Do- leta 1965 soi ves aluminij iz Kidričevega porabili v Jugoslaviji, ke-r je bil izvoz prepovedan. Od leta 1965 pa izvoz stalno narašča. Leta 1969 je dosegel 45 °/o letne proizvodnje. (68)
Leta 1956 je tovarna pridelala 37.861 ton glinice in 10.960 ton aluminija, (67) leta 1969 113.938 ton glinice, 42.240 ton aluminija in 23.414 ton ano-dne snovi, leta 1972 pa je- proizvodnja dosegla 39.826 ton aluminija, 126.026 ton kalcinirane glinice, 124.015 ton izlužene glinice, 9763 to-n livarske zlitine in 6208 ton gnetne zlitine. (68)
Razvit tehnološki postopek je zahteval novo obdelovanje podatkov o- proizvodnji. Tovarna je zato nabavila elektronsko- opremo z neomejenimi možnostmi črpanja podatko-v, ki jih zahteva moderna tehnologija, ter uvedla avtomatsko- in daljinsko upravljanje. (72)
Razumljivo je, da bo morala TGA ne-prene-hno- izpopolnjevati tehnološki postopek vzporedno- z razvo-jem tehnologije v svetu. (73)
Leta 1950 je tovarna uvedla samoupravljanje. Danes ima centralni delavski svet s 60 člani, ki voli 8 članov upravnega odbora. Sveti proizvajalcev pa delujejo v delovnih enotah: glinici, aluminiju, energetiki, vzdrževalnih obratih, pro-metu in osrednjih službah. Za pomembnejša delovna področja ustanavlja delavski svet stalne in občasne- komisije-, nadzo-rni odbor pa nadzoruje-, kako izvajajo- določbe statuta. (74)
Od leta 1945, ko- je zvezna vlada imenovala vodstvo tovarne, da sklene po^ godbo za dograditev in o-premo, so se do- danes zvrstili direktorji: inž. Stane To-nejc, inž. Rudolf Lučovnik, Viktor Sto-par, Bo-go-mir So-lar, Stane Bizjak, inž. Franjo Grinfeld in dipl. ekon. Milan Krajnik (r. 1937). Najdalje, od 1956 pa do- smrti 1971, je vodil tovarno- dire-kto-r Franjo Grinfeld (r. 1909). Predtem je bil od leta 1951 njen tehnični vodja. (75)
Med svoje najpomembnejše naloge šteje tovarna usposabljanje svojega strokovnega osebja. Ker je proizvodnja aluminija v povojni jugoslovanski industriji nova panoga, je- morala tovarna zanjo šele sama usposobiti strokovnjake, pred-
vsem elektrolizerje, gliničarje, livarje aluminija in plinarje. Od leta 1960 deluje v tovarni izobraževalni center, ki skrbi za izobraževanje delavcev v podjetju pa tudi na srednjih in visokih šolah. (76)
NASELJE KIDRIČEVO
Severno od železniške proge Ptuj—Pragersko', na ozemlju rezervnih vojaških bolnišnic iz I. svetovne vojne, so začeli leta 1947 graditi sodobno' naselje za zaposlene v tovarni glinice in aluminija. Načrt je pripravil inž. arh. Edo' Ravnikar. Redno je na gradbišču delaloi okrog 250 Gradisovih delavcev in okrog 82 mladinskih brigadirjev. Prihajali so> iz raznih brigad z avto ceste Zagreb— Beograd in z drugih gradbišč. (77)
Najprej, bilo je julija 1947, je prispela v Strnišče I. ptujska delovna brigada s proge Samac—Sarajevo1. Štela je približno 300 brigadirjev v štirih četah. Brigadirji so izhajali iz tedanjega ptujskega okraja, med njimi pa je bila tudi četa ljutomerskih mladincev. V Stmišču so čete kopale temelje za stanovanjske stavbe. Spale so' v graščini Ravno polje. Brigadirji, med katerimi je bila močna skupina deklet, soi opravljali delo1 tri tedne. (78)
Omeniti moram še nastop starejše skupine prostovoljcev pri gradnji naselja, brigado Osvobodilne fronte. Nastopila je junija 1949. Štela je okrog 200 članov; zaposlenih v industrijskih podjetjih, obrti in trgovini. V njej je bila posebna četa iz ptujske piotarne. V brigado soi poslale svoje delavce še druge delovne Organizacije. Medtem ko> so se obrtniki ob večerih vračali v Ptuj na svoje domove, so1 delavci iz podjetij stanovah v Gradisovih barakah. Ptujska brigada OF je bila prva te vrste v Sloveniji in je vzbudila zanimanje v slovenski javnosti. Svoje delo v Stmišču je končala čez nekaj tednov. (70)
Delovnim prostovoljcem v Strnišču, predvsem mladincem, je odrejalo1 delovni čas navddšenje, da bi čimveč koristili pri obnovi v vojni opustošene domovine. Kadar je bilo na postaji Strnišče potrebno1 raztovarjati blago, so vstajali tudi v nočnih urah. Delali so od zore doi mraka, ob večerih pa so odmevale po> stmiških gozdovih pesmi mladih brigadirjev. (79)
Z zgledno nesebičnostjo-, s tovarištvom in požrtvovalnostjo so mladi prostovoljci spletli najlepše poglavje strniške zgodovine, ki temelji na najglobljih socialističnih čustvih, poglavje nesebičnega napornega dela za splošno' blaginjo. Nastop delovnih prostovoljcev v Stmišču je eno izmed tistih družbenih dejanj, ki vzbujajo vero v zmago humanizma, katerega sta teptala sebičnost in nasilje v prejšnih obdobjih strniške zgodovine.
Precej prostovoljnih mladih graditeljev naselja v Stmišču je sprejela tovarna glinice in aluminija med svoje redne delavce; naselili so> se v naselju, kateremu so pripravljali tla. (80)
Na dan popisa prebivalcev 31. marca 1971 je živelo v Kidričevem 1906 prebivalcev, 926 moških in 980 žensk. Od prebivalcev Kidričevega je 39 °/o priseljencev iz raznih krajev ptujske občine, 26 % iz drugih slovenskih občin, 7 %> iz drugih jugoslovanskih republik, v Kidričevem pa se jih je rodilo' 28 %. (81) Stanovanjski bloki in četverčki zajemajo 27,4 ha zemljišča. Naselje šteje danes 37 stanovanjskih stavb ter stavbe za javne namene. Največ stavb je zraslo v letih 1947 do 1954, kar 34 stanovanjskih, to je 14 blokov in 20 četverčkov.
Kidričevo se je razvilo v moderno delavsko naselje, ki je imelo' leta 1954 že okrog 400 dvo- in trisobnih stanovanj. Do leta 1960 so zgradili štirirazredno
osnovno šolo, dva bloka pa preuredili za zdravstvene in storitvene dejavnosti. Zgradili so še delavsko restavracijo z veliko1 dvorano* s 400 sedeži, kakršno pogreša sosednji Ptuj s 10.100 prebivalci. Zato* najemajo dvorano* v Kidričevem za mnoge prireditve. V Kidričevem so* dve trgovini, otroški vrtec in jasli, 150 garaž in obnovljeno* kopališče iz I. svetovne vojne, kamor je speljana topla voda iz tovarne*. Leta 1964 sta zrasla dva šeststanovanjska bloka za učitelje, leto predtem pa šolski prizidek za popolno osemletko. (82)
V	načrtu je gradnja družinskih stanovanjskih hiš na 115 parcelah med cesto* v Kidričevem in vàsjo* Njiverce. V skladu z urbanističnim razvojem Ptuja so večje gradnje v Kidričevem od leta 1964 ustavljene. V Ptuju je TGA zgradila v letih od 1958 do 1967 štiri stanovanjske bloke za zapo-slene v tovarni in pridobila z njimi 140 stanovanj. (83)
Leta 1965 so v Kidričevem ustanovili krajevno* skupnost, le-ta zajema sedaj vasi Apače, Njiverce, Kungoto*, Stmišče ob stari železniški postaji ter naselje I in naselje II bivšega Gradisovega delovnega taborišča. Število prebivalcev v krajevni skupnosti je na dan popisa leta 1971 znašalo 3460 ljudi. (84)
Osnovno šolo v Kidričevem je leta 1972 obiskovalo* 470 učencev in učenk, otroški vrtec in jasli pa sta sprejemala na dan po 85 otrok. (85)
V	naselju je po zaslugi vnetih kulturnikov poskrbljeno* za prosvetno* in kulturno življenje. (86)
Leta 1947 so* ustanovili sindikalno kulturno-umetniško društvo (SKUD) Stmišče z mešanim pevskim zborom, godbo* na pihala in s tamburaškim orkestrom. Leta 1950 je zaživela dramska skupina.
SKUD je leta 1952 zamenjalo novo*, kulturno-prosvetno* društvo KPD Svoboda. Poleg prejšnjih skupin je ustanovilo še lutkovno, knjižničarsko in kino* sekcijo ter moški pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. Branka Rajšterja dosegel pomembne uspehe. Tovarna je po* letu 1962 sprejela pod svoje* pokroviteljstvo* godbo na pihala. Pevski zbor je po letu 1965 pridno vadil in ustanovili so mladinsko folklorno skupino. Oba skupaj sta gostovala v Pragi kot gosta KUD Križko*vsky, ki je leta 1973 praznovalo 80-letnico*. Dvakrat sta skupini go^-stovali v Leobnu, večkrat pa na Hrvaškem.
Letno so skupine nastopale na približno* osmih domačih prireditvah, predvsem o*b državnih praznikih ter na krajevni praznik Kidričevega 10. aprila.
Vsako leto gostujejo* v Kridričevem tudi kulturno-umetniške skupine od drugod. Obiski teh sicer niso pogostni, vendar pa so* doslej že gostovali Slovenski oktet, Partizanski pevski zbor, Enotnost iz Leobna, SNG iz Maribora, varaždinska folklorna skupina »Kolo*« in ptujsko gledališče. (87)
Knjižnica v Kidričevem je štela leta 1972 okrog 2400 knjig in imela 415 bralcev. (88)
V	Kidričevem se razvija tudi telesnokulturno* življenje. Leta 1947 so* ustanovili sindikalno* športno društvo* Stmišče, ki si je* po preimenovanju Strnišča v Kidričevo* nadelo* ime SD Aluminij, Kidričevo*. Pozneje se* je preimenovalo* v telesnovzgojno* društvo* Partizan Kidričevo (TVD). V svoj okvir je množično* zajelo mladino v razne panoge telesne vzgoje*. TVD Partizan se je izkazal na republiških in zveznih tekmovanjih. Pionir in pionirska vrsta iz Kidričevega sta dosegla prvo republiško* mesto* v orodni telovadbi, nogometni klub Aluminij pa članstvo* v II. zvezni ligi. V klubu je okrog 60 nogometašev in več sto podpornih članov. Pri TVD Partizanu je pri raznih zvrsteh delovanja aktivnih okrog 100 članov, več sto* pa delo* društva podpira. Avto-moto* društvo šteje* 288
članov. Od leta 1950 živahno in uspešno' deluje strelska skupina, ki šteje nad 50 članov. (89)
V Kidričevem delujejo tele družbenopolitične organizacije: socialistična zveza delovnih ljudi (SZDL), zveze komunistov Slovenije (ZKS), zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne (ZZB NOV), dva aktiva zveze mladine Slovenije (ZMS), eden v naselju in drugi v tovarni, ter sindikalne organizacije. Sindikalno organizacijo' TGA Boris Kidrič sestavlja tovarniški zbor osnovnih organizacij: glinice, aluminija, vzdrževanja in splošnih služb. V sindikatu je zajetih okrog 1900 zaposlenih v tovarni. V naselju Kidričevo' pa delujejo' osnovne sindikalne organizacije: krajevne skupnosti Kidričevo1, čevljarske delavnice, zdravstvene postaje, osnovne šole, obrata Dravinja podjetja Panonija, Ptuj, in železniške postaje. Osnovna organizacija sindikata KS Kidričevo' zajema Cirkovce, Apače, Lovrenc, Kungoto', Njiverce in Hajdino'. (90)
Z družbenopolitičnimi organizacijami je tesno' povezana krajevna skupnost Kidričevo'. Nanje se opira pri izpeljavi svojih načrtov. Krajevna skupnost Kidričevo —• predseduje ji Matevž Cestnik — zgledno deluje. (91) Že v prvem letu delovanja je pripomogla k letnemu kopališču, otroškemu vrtcu in jaslim, nato pa k asfaltiranju 25 km cest. Zgradila je več otroških igrišč v »parku mladosti«, dve rokometni igrišči, dve igrišči za odbojko', po eno' za košarko in minigolf in postavila spomenik Borisu Kidriču, ki ga je oblikoval akademski kipar1 Viktor Gojkovič. Z njeno pomočjo' so' zgradili dva kulturna domova, enega v Apačah in drugega v Kungoti. (92)
Razvoj novega naselja velike tovarne na Dravskem polju je povezan z razvojem in uspehi tovarne. Tovarniška in krajevna skupnost si z roko' v roki utirata pot k vsestranskemu socialističnemu napredku.
Temni dnevi zgodovine tega kraja pa se vedno bolj odmikajo v pozabo1. Najhujša so' bila leta I. svetovne vojne, ko> je v strniških vojaških bolnišnicah umiralo1 na stotine vojakov za imperialistične cilje Avstro-ogrske, in med II. svetovno' vojno-, ko je na tisoče taboriščnikov gradilo skelete sedanje tovarne osovraženemu nacističnemu gospodarju.
VIRI
1.	Geodetska uprava Ptuj (Dušan Zorko) — oddaljenost Kidričevega od Ptuja.
2.	Odlok o imenovanju Kidričevega, sob Ptuj — 015-l/72-l-(1953) — 1972.
3.	Dušan Zorko, dipl. inž. geod., diplomska naloga 1. 1973: Urbanizacija Kidričevega. (Dalje: D. Zorko, diplomska naloga.)
4.	Krajevni leksikon dravske banovine, 1937, str. 499, 512.
5.	Krajevni leksikon dravske banovine, str. 512.
6.	Izjava Martina Hazenmalija, Lovrenc 44 (20. 6. 1973 avtorici), sedaj v arhivu odd. ljudske revolucije Pokrajinskega muzeja Ptuj. (Dalje: arhiv OLR PMP.)
7.	Župnijska kronika Lovrenc na Dravskem polju, sestavek: Lazaret v Strnišču, str. 77, 78, in Graščina Strnišče, str. 74.
8.	France Čuček, izjava 24. 4. 1962 (arhiv OLR PMP).
9.	Zemljiška knjiga na občinskem sodišču v Ptuju, kmetijski kombinat Ptuj, katastrski nastavek izpred I. svetovne vojne v Zgodovinskem arhivu v Ptuju.
10.	Iz pisma državnega arhiva — vojnega arhiva — na Dunaju skupščini občine Ptuj, tov. načelniku Maksu Rubinu, 22. 5. 1973 (arhiv OLR PMP).
11.	Zbirka dokumentov o strniških vojaških taboriščih med I. svetovno vojno v arhivu OLR PMP (dopisi od III do X/1915 med vojaško komando v Gradcu, gradbenim vodstvom v Strnišču in okrajnim glavarstvom v Ptuju) in podatki o najetem zemljišču (izmere) v katastrskem nastavku v Zgodovinskem arhivu v Ptuju.
12.	Izmere v katastralnih mapah v Zgodovinskem arhivu v Ptuju (Peter Klasinc).
13.	Pismo državnega arhiva — vojnega arhiva — 22. 5. 1973 skupščini občine Ptuj (arhiv OLR PMP).
14.	Načrt taborišč v Strnišču z dne 20. X. 1915, v zbirki dokumentov o Strnišču (arhiv OLR PMP).
15.	Povzeto po načrtu pod št. 14.
16.	Župnijska kronika Lovrenc na Dr. p., str. 77, izjava Čučka 1962 in kakor pod 15 (arhiv OLR PMP).
17.	Pismo državnega arhiva — vojnega arhiva — na Dunaju (kakor 13).
18.	Kakor 13; Župnijska kronika Lovrenc, str. 78, izjava Čučka 1962.
19.	Kakor 11 in 13.
20.	Mrliški knjigi za Mlado Boleslavo in Klatovo (matični urad Lovrenc na Dravskem polju).
21.	Memoarni vir: izjava Čučka za 3000, Hazenmalija (kakor 7) za 3/4 pokopališča.
22.	Izjava Franca Čučka, 1962 (arhiv OLR PMP); župnijska kronika Lovrenc, sestavek: Begunsko taborišče v Strnišču, str. 153.
23.	Zapisnik gremialne seje pri predsedniku deželne vlade Slovenije I. Hribarju v Ljubljani 8. 11. 1921, poročilo dr. Rutarja, vladnega svetnika, o Strnišču (zbirka dokumentov deželne vlade Slovenije o Strnišču, arhiv CK ZKS, Ljubljana).
24.	Župnijska kronika Lovrenc na Dr. p., str. 153.
25.	Župnijska kronika Lovrenc na Dr. p., str. 153.
26.	Poročilo Merljaka, upravnika begunskega taborišča v Strnišču, 31. 1. 1922 — pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelku za socialno skrbstvo (zbirka dokumentov o Strnišču, arhiv CK ZKS, Ljubljana).
27.	Kakor 26.
28.	Iz zapisnika gremialne seje pri predsedniku deželne vlade 8. 11. 1921 (zbirka dokumentov o Strnišču, arhiv CK ZKS, Ljubljana); župnijska kronika Lovrenc na Dr. p., str. 153.
29.	Izjava Franca Čučka (arhiv OLR PMP).
30.	Matične knjige begunskega taborišča v Strnišču od 1. 1. 1919 do 31. 1. 1922 (matični urad Lovrenc na Dr. p.).
31.	32, 33. Leonid Goranski, bivši kadet krimskega korpusa, Maribor, Pušnikova 6; Župnijska kronika Lovrenc na Dr. p., sestavek: Taborišče vranglovcev v Strnišču, str. 154.
34.	Število ruskih beguncev (iz poročila dr. Rutarja na seji pri predsedniku deželne vlade Slovenije 8. 11. 1921) arhiv CK ZKS, Ljubljana.
35.	Pismo upravnika begunskega taborišča Strnišče 31. 1. 1922 pokrajinski upravi za Slovenijo, odd. za soc. skrbstvo (arhiv CK ZKS, Ljubljana).
36.	37. Pismo Leonida Goranskega, Maribor — avtorici članka 27. 6. 1973 (pri avtorici).
38, 39. Zbirka dokumentov o Strnišču iz arhiva CK ZKS, Ljubljana (Čučkova pisma
deželni vladi 1921, sejni zapisniki o prodaji Strnišča — 1. 1921).
40. Izjava Franca Čučka, 1962 (arhiv OLR PMP).
41 do 44b. Izjava Franca Čučka, 1962 (arhiv OLR PMP); likvidacija podjetij (Župnijska kronika Lovrenc na Dravskem polju, str. 155).
45.	O barakah: pismo Boruta Maistra redakcijskemu odboru Ptujskega zbornika II. 19. 4. 1962 (arhiv OLR PMP); velikost (geodetska uprava Ptuj).
46.	Glasilo tovarne glinice in aluminija (TGA) Boris Kidrič, Kidričevo, št. 1, let. I. 1957, članek: Nastanek in razvoj naše tovarne. (Študijska in ljudska knjižnica Ptuj, dalje ŠLK, Ptuj); Lojze Penič: Taborišče v Strnišču, Ptujski zbornik II, str. 193.
47 do 51a. Lojze Penič: Taborišča v Strnišču, Ptujski zbornik II, 1962, str. 193—199; Ivan Elsner: Zbrani podatki o taborišču med II. svet. vojno (OLR PMP).
51b. Fanika Vauda, Ptuj (izjava v arhivu OLR PMP, ŠLK Ptuj).
51c. Mrliška matična knjiga Apače (Amtmannsfeld) 1941—45, matični urad Lovrenc na Dr. polju.
52.	Glasilo TGA Kidričevo, 16. 7. 1957, št. 1, 1.1., članek: Nastanek in razvoj naše tovarne, ŠLK Ptuj.
53.	Pismo ing. Boruta Maistra (kakor 45).
54 do 56. Glasilo Aluminij TGA, št. 1, 1. I, članek inž. Maksa Ferlana: Pričeli smo proizvajati aluminij, ŠLK Ptuj.
57.	Almanah 15 let TGA, 1969, str. 3. Tovarna aluminija na Dr. polju.
58.	Dušan Zorko, dipl. inž. geod., diplomska naloga: Urbanizacija Kidričevega (dalje: D. Zorko, diplomska naloga).
59.	Inž. Borut Maister, Maribor, izjava avtorici po telefonu, 13. 9. 1973, zapis v notesu.
60.	Almanah TGA 1969, Prva glinica in aluminij, str. 3, 4.
61,	62. Almanah TGA 1969: Modernizacija ..str. 4, 5.
63.	Večer, 22. 6. 1973, 16: Elektroliza na dopust (Branko Maksimovič).
64.	Almanah TGA, 1969, Modernizacija..., str. 5.
65.	Almanah TGA, 1969: livarna..., str. 6.
66.	Almanah TGA, 1969: glinica, str. 10.
67.	Almanah TGA, 1969: preskrba, str. 9.
68.	Aluminij 1/1970 in Aluminij 1/1973, poročilo o proizvodnji. ŠLK Ptuj.
69.	70, 71, 72, 73. Aluminij 1971/IV — Od ruševin do elektronskega računalnika, SLK Ptuj.
74.	Almanah TGA 1969, Kolektiv v vlogi upravljavca, str. 25, 26.
75.	Aluminij TGA, 1973, 1. XI, št. 1, poročilo o proizvodnji in kadrih.
76.	Almanah TGA 1969, Strokovno izobražen proizvajalec, str. 23.
77.	Podatki o načrtu naselja — D. Zorko, diplomska naloga, podatki o delavcih v naselju: inž. Borut Maister, pismo, OLR PMP.
78.	Viktor Krajnc, Ptuj, bivši brigadir, izjava 12. 9. 1973 (pri avtorici članka).
79.	Kakor 69.
80.	81. Franc Klemenčič, bivši brigadir, Kidričevo.
82.	Podatki iz diplomske naloge D. Zorka, preračunani v odstotke.
83.	D. Zorko: diplomska naloga.
84.	Kakor 74.
85.	Maks Jabločnik, Kidričevo, pismo avtorici članka.
86.	Temeljna izobraževalna skupnost Ptuj (TIS).
87.	Kakor 85.
88.	Studijska in ljudska knjižnica Ptuj.
89.	Kakor 85
90.	Občinski sindikalni svet Ptuj (Feliks Bager in Franc Klemenčič).
91.	92. Kakor 85.
OPOMBE od 1 do 8:
1	Ime Strnišče (Župnijska kronika Lovrenc na Dravskem polju, str. 77). Oddaljenost od Ptuja (geodetska uprava Ptuj). Imenovanje Kidričevega (odlok skup. obč. Ptuj, št. 015-1/72-1 (1953—1972).
2	Prvi zaselek (Leksikon dravske banovine, 1937, srez Ptuj, str; 512); Velikost posestva (Franc Čuček, Ptuj, pismena izjava). Prebivalci (Martin Hazenmali, Lovrenc 44).
3	Taborišča med I. svetovno vojno (zbirka dopisov med vojaško komando v Gradcu, gradbenim vodstvom taborišč v Strnišču in okrajnim glavarstvom Ptuj z načrtom taborišč z dne 20. X. 1915; arhiv odd. LR Pokrajinskega muzeja Ptuj).
4	Primorski begunci (zbirka dokumentov o Strnišču deželne vlade Slovenije iz 1. 1921, 1922; Zgodovinski arhiv CK ZKS, Ljubljana).
5	Ruski begunci (Leonid Goranski, Maribor, Pušnikova 6, knjiga »Krimski kadetski korpus« 1933, Bela Crkva, izdala komisija za zgodovino korpusa). Zapisnik gre-mialne seje pri pokr. namestniku v Ljubljani 8. 11. 1921. •— zgod. arhiv CK ZKS, Ljubljana).
6	Pismena izjava podjetnika Franca Čučka, Ptuj 1962; arhiv odd. LR Pokrajinskega muzeja Ptuj).
7	Lojze Penič: Taborišča v Strnišču, Ptujski zbornik II, str. 153, 154, 155—166; glasilo TGA Kidričevo, št. 1, let. I, 16. 7. 1957, str. 4, 6. Ing. Maks Ferlež: Pričeli smo proizvajati aluminij; Glasilo Aluminij 1/1973, letnik XI. O proizvodnji; Borut Maister, ing. arh. — o barakah — pismo redakcijskemu odboru Ptujskega zbornika 1.1962, arhiv odd. LR Pokrajinskega muzeja Ptuj.
8	»Urbanizacija Kidričevega«, diplomska naloga inž. geod. Dušana Zorka, Ptuj, poglavje: Razvoj naselja Kidričevo; o kulturnem življenju (pismena izjava Maksa Jabločnika, preds. sveta za prosv. in kult. skup. obč. Ptuj 1973); družbenopolit. orgal nizacije (izjave na občinskih forumih teh organizacij v Ptuju).
AUS DER GESCHICHTE VON STRNlSČE UND KIDRIČEVO
Auf dem Dravsko polje, 8,5 km südwestlich von Ptuj, liegt südlich der Bahnstrecke Ptuj—Pragersko die Tonerde- u. Aluminiumfabrik »Boris Kidrič« in Kidričevo. Nördlich von der Bahnstrecke wuchs nach dem Jahre 1947 eine moderne Siedlung für die Fabriksbeschäftigten. Bis zum Jahre 1953 trug die Siedlung den Namen
Strnišče, und damals erhielt den Namen nach dem grossen Kämpfer für die Befreiung Jugoslawiens und für sozialistisch-gesellschaftliche Einrichtung: Boris Kidrič, gestorben im Jahre 1953. (1)
Die Geschichte von Strnišče ist seltsam, da ja auf sie der 1. u. der 2. Weltkrieg einen entscheidenden Einfluss hatten. — Der erste Weiler in Strnišče (Sterntal) entstand nach dem Jahre 1870, wenn der deutsche Besitzer Schöndorf, die erste Gutsherrschaft samt Wirtschaftsgebäden erbaute, wo einige Familien der Feldarbeiter sich niederliessen. Der Weiler zählte ca. 60 Einwohner. Der grundherrliche Besitz, der meistenteils Wälder (ca. 70 °/o) hatte, umfasste 331 ha. (2) Während des 1. Weltkrieges baute die österreichische Armee im Jahre 1915 in Strnišče sechs Feldlager für die Reserve-Militärspitäle u. das Kriegsgefangenenlager. Jedes Lager hatte ca. 30 Baracken und ca. 3000 Lagerstätten. Auf diese Weise konnten die Lager in Strnišče ca.
14.000	Bewohner empfangen. Die Lager besassen ein gemeinsames Dampf- u. Elektrizitätswerk, eine Wasserleitung und schmalspurige Bahn. Für diejenigen die in den Reservespitälem von Strnišče starben, wurde in Strnišče ein Friedhof mit Kapelle errichtet, wo mutmasslich ca. 2000 Soldaten begraben wurden. (3)
Nach dem ersten Weltkriegsende ansiedelte der neue jugoslawische Staat, schon im Jahre 1918, in den Baracken von Strnišče die Flüchtlinge aus dem slowenischen Küstenland, das von den Italienern besetzt wurde. In Strnišče nahmen Zuflucht auch mehrere Hunderte in Österreich entlassenen slowenischen Eisenbahner. Bis zum Herbst 1919 sammelten sich in Strnišče ca. 4600 Einwohner. Die Landesregierung Sloweniens unterhielt die Flüchtlinge bis zum 30. August 1922. Bis dann kehrten viele nach Küstenland zurück, und einige von ihnen in andere Orte umsiedelten, vor allem nach Ptuj, während 230 siedelten in Prekmurje an. In Strnišče blieben 73, die eine vorübergehende Beschäftigung fanden, und Strnišče bis 1928 verliessen. (4)
Die jugoslawische Staatskomission für die russischen Emigranten in Beograd schickte im Dezember 1920 die Krim- u. Donkorps der militärischen Mittelschule nach Strnišče. Beide Korps wurden schon in Russland auf den Befehl von General Wrangel gegründet. Die russische Flüchtlingskolonie zählte 1300 Personen. Sie organisierte die Schule und das Internat in Strnišče. Sie erhielt die Unterstützung aus Beograd und von der Landesregierung Sloweniens. Der Don-Korps verliess Strnišče im Dezember 1921, und der Krim-Korps im Oktober 1922. (5)
Im Jahre 1919 kaufte Franc Čuček, der Unternehmer aus Ptuj, den grundherrlichen Besitz in Strnišče vom damaligen Eigentümer Franz Hellin. Im Dezember 1921 kaufte er von der slowenischen Landesregierung sämtliche Lager mit den Baracken und Vorrichtungen zusammen. Er verpflichtete sich in Strnišče eine grosse Fabrik zu erbauen, was aber ihm nicht gelang. Mit den wirtschaftlichen Partnern gründete er acht kleinere Industriebetriebe in welchen man insgesamt ca. 100 ordentliche und 90 Saisonarbeiter beschäftigte. Die Mehrzahl von Betrieben ging nach einigen Jahren zugrunde. Čuček sah sich im Jahre 1926 gezwungen den Konkurs zu eröffnen. Strnišče wurde 1928 von dem Hauptgläubiger »Ljudska Posojilnica« in Ljubljana, übernommen. Sie riess die Baracken nieder, und das Holz, Maschinen und andere Einrichtungen in den Lagern wurden ausverkauft. In Strnišče blieben nur noch die Bewohner auf dem grundherrlichen Besitz,, der unter der Leitung der »Ljudska Posojilnica« in Ljubljana als Forstwirtschaft Weiterbestand. (6)
Während der nationalsozialistischen Besatzung errichteten die Deutschen schon 1941 südlich von den damaligen Lagern aus dem 1. Weltkrieg, den Arbeitslager. Die deutsche Unternehmung Vereinigte Aluminium Werke (VAW) begann 1942 eine Tonerdefabrik zu bauen. Am Kriegsende wurden 70 °/o Bauarbeiten zu Ende gebracht und 5 °/o Einrichtung geliefert. Nach der Befreiung stellte Jugoslawien, mit Hilfe der gesellschaftlichen Subvention und mit Unterstützung der Internationalen Bank die Fabrik fertig, und fügte noch den Betrieb für die Aluminiumproduktion hinzu. Im Jahre 1954 wurde die Fabrik in den Betrieb gesetzt. Im ersten Jahr produzierte sie
45.000	T Tonerde, 15.000 T Aluminium und 23.414 T Anodemasse, für welche die Fabrik gebaut wurde. Im Jahre 1954 wurden in der Tonerde-Aluminium-Fabrik in Kidričevo 828 Arbeitskräfte, und 1971 1881 beschäftigt. (7)
Nördlich von der Fabrik und der Eisenbahnstrecke begann man 1947 eine Siedlung für die Fabriksbeschäftigten zu bauen. Sie umfasst heutzutage 37 Wohnungsgebäude und mehrere Gebäude für öffentliche Zwecke. Die Fabrik baute in Ptuj die Wohnblöcke mit 140 Wohnungen. (8)
Die Siedlung Kidričevo zählte am 31. März 1971, den Tag der Volkszählung, 1906 Einwohner.

Mira Ilijanić
NEKOLIKO PODATAKA O VEZAMA PTUJA I VARAŽDINA U 16. I 17. STOLJEĆU
Povezanost dvaju gradova Ptuja i Varaždina nije neka nedavna pojava. Ona je uvjetovana geografskim položajem i historijskim situacijama od davnine, a ogledala se je u raznim oblicima — katkada u nužnoj uzajamnoj pomoći od zajedničke opasnosti a katkada i u sporadičnim sporovima između dva grada osobito u vezi sa trgovinom, uvjetovanom specifičnim situacijama tadanjeg načina života i različitim zakonskim propisima •—• često- baziranim na običajnom pravu pojedinih područja.
Ova su dva grada bila vezana stoljećima važnim vodenim putem — rijekom Dravom, a od vremena rimske dominacije ta je područja povezivala stara rimska cesta (via antiqua, vetera, funđata sredovječnih izvora), boja je vodila iz cvatu-ćeg Poetovia prema jugu preko današnjeg varaždinskog područja, 01 kojem za ono vrijeme još vrlo malo znamo, u poznato kupalište Aquae Iasae (Varaždinske Toplice) te dalje prema Andautonii (Šćitarjevu). Takoi dugo dok je Ptuj panonski grad, on je i centar tzv. res publicae poetovionensium koja obuhvata cijeli ovaj kraj sve do' Varaždinskih Toplica. Ni kasnije pomicanje granica, kada Ptuj postaje norički grad, nije sigurno bilo razlogom, da se lokalne veze tako bliskih područja ne nastave i u srednjem vijeku jer je postojanje razmjerno dobrih prometnih puteva omogućavalo' i fluktuaciju trgovaca i obrtnika iz Štajerske u jaki trgovačko^-obrtnički centar na Dravi — u kraljevski slobodni grad Varaždin, koji prava imade potvrđena godine 1209, pa može trgovati i održavati sajmove. U historijskim dokumentima1 koji se odnose na život u gradu Varaždinu od tih najranijih vremena, zatim u sačuvanim gradskim zapisnicima iz 15. stoljeća spominju se varaždinski građani — obrtnici, čija prezimena doduše još nisu formirana ah se uz imena javljaju nadimci koji ukazuju ih na zvanje ih na porijeklo pojedinca, pa nerijetko vidimo' da oni potječu iz susjedne Štajerske. To se osobito može reći za 16. i 17. stoljeće, kada je Varaždin, iakoi na granici turske zemlje, cvatući trgovačko-obrtnički grad, koji broji preko- 600 kuća sa razvijenim cehovskim životom, čiji obrtnici odlaze na vandrovanje u razne krajeve svijeta, dok varaždinski majstori primaju pridošle obrtnike iz susjednih krajeva. Mnogi od njih ostaju ovdje kraće vrijeme, da se usavrše u svom zanatu ih preuzimaju neke poslove, a neki se i trajno naseljuju i postaju varaždinskim građanima. Tako je poznato, da su na gradnji kompleksa isuso^ vačkih zgrada i crkve sudjelovali uz domaće i ptujski majstori.2
Međutim posebna je historijska situacija na pragu 16. stoljeća — turska opasnost — povezala još jače oba ova grada kroz dugi niz godina.
19 — Ptujski zbornik — IV
289
Turci su počeli provaljivati u naše krajeve već prije 1500. godine, no- ni narodi srednje Evrope ni tzv. unutamjoaustrijske zemlje nisu odmah shvatile ozbiljnost situacije. Nije to često1 bio- slučaj ni kasnije, pa je teret obrane ostao uglavnom na ovim krajevima uz značajnu materijalnu pomoć štajerskih staleža. Četrdesetih godina 16. stoljeća susrećemo prve konkretne podatke o sredstvima, koja se daju za obnovu varaždinske tvrđe sa motivacijom, da je ona predziđe i ključ Štajerske.3 Uskoro1 iza toga Varaždin postaje glavna tvrđava novoosnovane slavonske granice za obranu protiv Turaka. Štajerski staleži konstatiraju, da osim u obnovu Graza i Varaždina treba investirati i u učvršćivanje Ptuja, Radgone i Fürstenfelda, jer su to1 u ovom času najugroženije točke i najkritičniji položaji za obranu zemlje.4 U Grazu je obrazovan građevni ured na čelu sa poznatim gornjotalijanskim graditeljem — fortifikatorom Domenicom de Lahom, koji će odsada unapred do1 svoje smrti 1563. godine zajednot sa svojom braćom i mnogobrojnim rođacima, također graditeljima, obilaziti spomenute tvrđe i vršiti značajne građevne i fortifikacione zahvate na njima, istodobno presađujući već polovicom 16. stoljeća gomjotalijansku renesansu u naše krajeve.5 Prateći sačuvane račune iz tog vremena,6 susrećemo' Domenica u svojstvu superintendenta tj. glavnog graditelja zajedno sa bratom mu Giovanniem i još nekim rođacima u svim spomenutim mjestima pa tako i u Ptuju i u Varaždinu. Nakon smrti Domenica taj će posao do kraja 16. st., obilazeći i ostale granične tvrđave, nastaviti braća Francesco i Hieronimus Thebaldi, Salustio Peruzzi te Francesco' Marmoro1 — da spomenemo' samo one najznačajnije.7 Francesco Thebaldi koji neposredno nasleđuje Domenica de Lalia zadržavao' se je najviše u Ptuju, pa tadanji komandant slavonske granice Ivan Lenković javlja 1565. g. staležima u Graz, da su na »Hauptfleckenu« Varaždin potrebni popravci, te je Thebaldia morao dovesti iz Ptuja.8 On je pregledao sva oštećenja te odredio' da se šančevi moraju obnoviti, kako voda nebi oticala iz grabišta. Građevni materijal će se splavima dovesti iz Ptuja, jer su putevi loši i opasni. U to se vrijeme zbog boljeg obavještavanja, uglavnom za potrebe vojske, uređuje pošta. U svim mjestima od Ljubljane preko* Ptuja do* Varaždina pojedinci drže poštanske konje, a glasnici prenose vijesti od mjesta do1 mjesta.9 Sredinom 16. stoljeća je Varaždin bio ugroženiji od Ptuja. O tome saznajemo' i iz Varaždinskih gradskih zapisnika10 povodom nasljedstva Jurja Fleishmana, poznatog varaždinskog gradskog suca i bivšeg suradnika braće de Lalio na građevinskim radovima varaždinskih utvrđenja. U suglasnosti sa svojom pokojnom ženom Ele-nom Tazlin spremio je on niz skrinja u kojima se je nalazila njihova najvrijeđ-nija imovina — srebreno posuđe i odijelo — u Ptuju »pod svodovima«, jer je tamo sigurnije od Turaka. Na prijelazu u 17. st. pa i kasnije Varaždin ostaje na neki način u mrtvom uglu dok su ugrožene isturene tvrđave u Slavoniji (Koprivnica, Križevci, Đurđevac, Ivanić itd.) te ugarska nizina i Međimurje osobito' poslije pada Kaniže, što- je značilo i latentnu opasnost za jugoistočnu Štajersku. Godine 1605 piše Nikola Zrinjski staležima u Graz da će, ukoliko padne Međimurje, to za Ptuj i Radgonu biti osobito- kritično.11 On se tuži, da taj kraj mora braniti sam, pa traži pomoć u novcu i vojnicima koji se novače i vježbaju u Ptuju. Tadanji zapovjednik slavonske granice u Varaždinu grof Trautmansdorff godine 1614 također traži, da se iz Ptuja pošalje oružje i municija u ugroženu Koprivnicu. Varaždinski oružar Abraham Lindauer popravit će u varaždinskoj oružani ručne cijevi i poslati sve u isturene slavonske tvrđave. I godine 1619 ptujski proviantmajstor Zaharia Schmidt šalje robu splavima Dravom preko Varaždina u slavonske kaštele.12
Vrlo je interesantan jedan detalj iz pisma štajerskih staleža varaždinskom zapovjedniku Sigismundu Friedrichu Trautmansdorffu.13 Pored ostalih uputa u tom se pismu napominje, kako se pronio glas, da se je ptujski poštar složio s đavlom, pa neka komandant u Varaždinu ispita stvar i kazni ga. To- je, čini se, zasada prvi glas o inkviziciji u ovom kraju i to u jurisdikciji vojske. Tokom 17. stoljeća se vrlo često' u dokumentima spominje slaba i neredovita isplata vojnika na granici.14 Komandant se tuži staležima u Graz, da vojska nije na vrijeme plaćena, pa se vojnici bune, jer su gladni i nedovoljno odjeveni, a oficiri više ne nalaze mogućnosti, da ih smire stalnim obećanjima o skoroj isplati, koja se uvijek odgađa. Ta se isplata vojske uglavnom vrši u živežu i suknu, a samo djelomično u novcu. Staleži odlučuju, da dvorski trgovac iz Ptuja Gabrijel Caccia sa bratom Georgom i kompanjonom Franzem Furlanom otvori kantinu za vojsku u Varaždinu, jer se vojnici tuže, da za svaku sitnicu moraju ići u Ptuj. Caccia međutim prigovara i kaže, da ga prijevoz konvojem previše košta, a mora plaćati veliku maltarinu, pa žeb, da ga oslobode triđesetine.15 Taj dućan u Varaždinu postat će razlogom mnogih sporova i uzajamnih optuživanja. Vojnici optužuju Cacciu, da ih vara, a on se izgovara na svog kompanjona Furlana. Tadanji komandant grof Schwarzenberg piše staležima u Graz,16 da su vojnici sasvim bez sredstava te uzimaju kot trgovca robu na kredit, a on dajući im lošu robu, naplaćuje visoke kamate. Zatoi vojska upada na turski teritorij i tamo pljačka, pa bi to moglo ugroziti primirje sa Turcima. Godine 1647 šalje i trgovac Caccia pretstavku staležima u Graz,17 hvaleći se, da imade »credit quae maxima est apud mercatores«, a njegov dućan u Varaždinu dobro dolazi i vojnicima i građanima varaždinskim, no' robu ne može dati jeftinije zbog velikih poreza, a i zbog razlika u mjerama. Prema pjegovim riječima laktovi su na granici dulji nego u Ptuju, pa tu mnogo’ gubi, a neštoi si mora i zaračunati »ad peri-culum et difficultatem negotiandi«. On smatra također, da su vojnici zadovoljni, ali ih oficiri bune protiv njega, jer im neće dati procente. Njegova roba nije ni loša ni odležana, međutim vojni pisari neće vojnicima davati zadužnice, da nebi kupovali. Vojnici priznaju, da on ima svježu robu, ali oni kupuju samo' »aus äusserster Not«, jer tu u Varaždinu na ratnom terenu nemaju ni najnužnije za jelo*. Caccia traži, da mu staleži nadoknade četveromjesečnu plaću za vojnike, jer ih je on iz svog dućana isplatio.
I	daljnje djelovanje ovog ptujskog trgovca talijanskog porijekla interesantno! je za život i opće prilike onog vremena u ovom graničnom području. Zamjenik varaždinskog komandanta, kapetan Križevaca Gäller opravdava se pred staler žima, da su ga zli ljudi objedili, da trguje sa suknom po križevačkom kraju, pa je zato protiv Caccie i njegove trgovine u Varaždinu. Međutim staleži saznaju godine 1649, da je »Hofhandelsmann in Petau« Gabriel Caccia sklopio' ugovor sa grofom Zrinjskim iz Međimurja, da pšenicu šalje na venecijansko! područje.18 To se nesmije događati, on nesmije zarađivati na daljnjoj prodaji, nego> se mora brinuti za proviant na granici. Caccia se ispričava i izgovara na Zrinjskog, čiji su ljudi prodavali u Ptuju, a cijena im je bila preniska, te su robu odvezli natrag u Čakovec. Pö' svemu se čini, da poslovi trgovca Caccie pored svih ispričavanja nisu bili čisti, jer Dvorsko ratno> vijeće piše staležima u Graz, da Caccii treba zabraniti trgovinu, koja prelazi »seiner Haus Nottdurfft«.19 On za izdano' sukno od fiska dobiva novac, pa već na tome zarađuje, a ako' se neće držati reda, smatrat će se njegovo trgovanje kontrabandom, oduzet će mu robu i biti će osobno kažnjen.20
Sigurno je, da je u to nemirno doba, kada su zakoni i propisi malo vrijedili, a lahko ih je bilo mimoići, bilo vrlo teško< objektivno utvrditi, tko je sve iz ne^ volje kako ondašnjeg naroda tako i vojnika, izvlačio1 najviše koristi. I križe-vački zapovjednik Gäller i Zrinjski iz Čakovca gledali su, kako'daza sebe izvuku najveću korist. Štajerski staleži, glavni financieri granice, zbog stalnih materijalnih briga moraju također popuštati. Godine 1650 pišu2'1 oni varaždinskom komandantu feldmaršalu Lesliu, da je Caccia doduše njihovom dozvolom otvorio dućan u Varaždinu, da Ptuj nebi bio toliko opterećen, ali se oni ne slažu s njegovim špekulantskim trgovanjem. Međutim usprkos tog neslaganja naređuju Lesliu, da nagovara vojnike, neka uzmu robu iz Caccinog dućana, jer već dugo nisu dobili plaću.
Događaji godine 1659 pružaju nam također zanimivu sliku prilika i trgo^ vačkih odnosa u ovim krajevima. U dokumentima Dvorske komore u Grazu2'2 nailazimo na trgovačke sporove između Ptuja i Varaždina. Komora se tuži da Varaždinci i Legrađani tjeraju kontrabandu, a Varaždinci opet tuže Ptujčane, da spriječavaju njihovu trgovinu, plijene im robu i čine nepravdu njihovim trgovcima. Ptujčani međutim javljaju Komori, da ne dobivaju prihode od mal-tarine. zbog krijumčarenja Legrađana i Varaždinaca, jer oni voze robu skro^ vitim putevima sve do Ljubljane, da nebi plaćali ptujsku maltarinu. Ptujčani naravno ne mogu svagdje graditi maltu, a kranjski trgovci, jer ne podliježu gradskim propisima, odlaze u Varaždin, Čakovec i Legrad i tamo1 kupuju konje i tajnim putevima prelaze Savinju te tako pored Ptuja prevoze robu dalje. Ptuj živi od trgovine, pa je na taj način oštećen, jer mu se od svake kože mora platiti pristojba. Takve kriumčare pomažu domaći ljudi, a nitko ih u Celju i u Rogaškoj Slatini ne pita, jesu li putem Ptuju platili taksu. Zadnje doba je prekoi 3000 koža prokriumčareno na taj način, što je za Ptuj a i za Komom veliki gubitak. Ptujčani su poslali 30 jahača, da predusretnu kriumčare, oni su međutim svratili u Varaždin i Legrad, pa cijela akcija nije uspjela. Varaždin ne pobire takse, dajući robi slobodan prolaz, zato1 se trgovci platnom, suknom, paprom i ostalom robom tamo: sklanjaju. Na intervenciju Ptuja Dvorska je komora naložila vlastima u Kranjskoj23 kao i svim gospoštijama, da spriječavaju kriumčarenje. Samostalnost pa i samovolja trgovaca toga vremena, koje štite njihove snažne gradske komune, dolazi do1 izražaja i 16 godina kasnije, kada ptujski građanin Octavio1 Boniccelli postaje »Salzversilberer« u Varaždinu te pod okriljem Dvorske komore24 tu želi prodavati sol iz Ausseea, dok varaždinski trgovci sol nabavljaju iz Ugarske. »Concives ac mercatores varasdienses« na čelu sa trgovcem Praunsbergerom dižu bunu protiv Boniccellia i tuže ga Dvorskoj komori, da je uveo novotarije te ozljeđuje prava grada Varaždina. Sva nastojanja unutamjoaustrijske Dvorske komore, da tu stvar uredi preko1 cara sa Ugarskom komorom nisu uspjela i Boniccelli je sa svojom soli morao otići iz Varaždina.25
Jača koncentracija turskih četa iza godine 1660 na lijevoj strani Drave u ugarskoj nizini kao i stalno četo van je ugrožavali su posebno istočnu a i jugoistočnu Štajersku. Ova će situacija za koju godinu dovesti do poznate bitke kod St. Gottharđ-Mogersđorfa, koja je značila značajan prelom u borbi sa Turcima i u odbijanju njihovih navala na ove krajeve. Čete koje su se skupljale na inicijativu Srednje Evrope i unutamjoaustrijskih zemalja uko-načene su i u jugoistočnoj Štajerskoj pa i u Ptuju i u Radgoni.26 Ptujčani se i tuže na velike terete tog ukonačivanja. Proviantom se snabdjeva i Varaždin i Koprivnica kao i neke
druge tvrđave na slavonskoj granici za svaki slučaj. Ptujski gradski otac Marcus Antonius Quallander brine se za otpremu živeža u Varaždin.27 Varaždinski ko*-mandant feldmaršal Lesli sprema se, da ide u pomoć Zrinjskom u Međimurje. Novačenje vojnika se vrši u Varaždinu i Lesli dočekuje komesare u Ptuju i u svojoj ih kočiji vozi u dvor »Oberpetau«, gdje su prespavali. U 3 sata u jutro krenuli su prema Varaždinu, kuda su stigli u 11 sati dočekani pucnjavom.28
Već godine 1662 Lesli je sa svojom i Spickovom kumpanijom ukonačen u Ptuju, a 1663. godine opasnost postaje sve akutnijom pa štajerski staleži traže opću mobilizaciju i popravak šanaca i bedema u Ptuju. Lesli se sa četama pomiče prema Radgoni, dok mu je u Varaždinu zamjenik Friedrich Traut-mansdorff, kapetan Koprivnice. Iako' je velik dio- vojske sa slavonske granice pomaknut u ugroženiju istočnu Štajersku, staleži traže, da treba poslati pro-viant i municiju iz Ptuja preko Varaždina u Koprivnicu, jer nije isključeno, da se koja četa Turaka prebaci i na desnu stranu Drave.29
Sve će ove pripreme za odlučnu bitku, koja se je dugo pripremala i konačno odigrala kod St, Gotthard-Mogersđorfa, kaoi i njene neposredne posljedice, a osobito briga za ranjenike istrošiti gotovo- sve snage jugoistočne Štajerske i njene neposredne okolice, ali je ona ipak zadala snažan udarac turskoj moći i značila odlučan potez u borbi za oslobađanje ovih krajeva od stalnih turskih najezda.
BILJEŠKE
1	Tanodi i Tanodi-Wissert: Monumenta ciuitatis Varasdini I i II, Varaždin 1942 i 1944.
2	Rudolf Horvat: Povijest grada Varaždina. Rukopis u Gradskom muzeju u Varaždinu.
3	Steiermärkisches Landesarchiv, Graz, Militaria.
4	Ibidem.
5	Ibidem.
6	Steiermärkisches Landesarchiv, Graz, Ausgabenbücher.
7	Ibidem.
8	Steiermärkisches Landesarchiv, Graz, Militaria.
9	Ibidem.
10	Prothocollum magistratuale liberae ac regiae ciuitatis varasdiensis pro anno 1587/8. Historijski arhiv, Varaždin.
11	Steiermärkisches Landesarchiv, Graz, Militaria.
12	Ibidem.
13	Ibidem.
14	Ibidem.
15	Ibidem.
16	Ibidem.
17	Ibidem.
18	Ibidem.
10 Ibidem.
20	Ibidem.
21	Ibidem.
22	Steiermärkisches Landesarchiv, Graz, Innerösterreichische Hofkammer.
23	Ibidem.
24	Ibidem.
25	Ibidem.
20 Steiermärkisches Landesarchiv, Graz, Militaria.
27	Ibidem.
28	Ibidem.
29	Ibidem.
EINIGE DATEN ÜBER DIE VERBINDUNGEN DER STADT PTUJ MIT VARAŽDIN IM 16. UND 17. JAHRHUNDERT
Die geopolitische Lage von Ptuj und Varaždin war durch die ganze Geschichte ein bemerkenswerter bindender Faktor, den nicht einmal die Staatsgrenzen, geschweige denn die Landesgrenzen unterbrechen konnten. Enge lokale Verbindungen sind in der Zeit der Antike (Varaždinske Toplice) und im Mittelalter bekannt. Besonders stark wurden sie am Anfang des 16. Jh. wegen der annähernden türkischen Gefahr. Beide Städte wurden plötzlich bemerkenswerte Grenzfestungen, und Varaždin sogar Sitz des Generalats für das slawonische Grenzgebiet. Grosszügige Befestigungsarbeiten unter der Führung italienischer Baumeister wurden begonnen, und in beiden Städten einquartierte sich mehr oder weniger ständige Militärbesatzung. Die Lage wurde besonders ernst nach dem Jahre 1600, wenn Velika Kaniža in die türkische Hände fiel, und direkter Kampf um Medjimurje anfing. Da die Militärgarnisonen in Varaždin und in anderen Städten eine mehr permanente Verpflegung mit verschiedenen Lebens- u. Handelswaren verlangten, übernahmen die Geschäfte verschiedene Kaufleute, unter ihnen besonders das Handelshaus Caccia, die nur auf eigenen Nutzen bedacht waren. Deshalb kam es zu vielen Streitigkeiten, welche um das Jahr 1660 zwischen den Kaufleuten beider Städte wiederaufflammten, wegen des Alleinverkaufs des Ausseesalzes seitens des Kaufmanns Bonicelli aus Ptuj. In den nächsten Jahren hatten sich diese Streitigkeiten totgelaufen, weil es zu grossen Kriegsverschiebungen kam. Diese endeten 1664 mit der Schlacht von Monošter, welche die direkte Gefahr ständiger türkischen Angriffe vorbeugte, obwohl man bis endgültiger Erledigung der türkischen Nachbarschaft noch weit über 20 Jahre abwarten musste.
Sergej Vrišer
ZNAMENJA IN JAVNI SPOMENIKI V PTUJU
V	umetnostnozgodovinski podobi Ptuja zavzemajo' vidno' mesto' tudi javni spomeniki. Kar na začetku je treba določneje opredeliti pojem javnega spome-nika. V današnjem Ptuju imamo' opraviti povečini s sakralnimi znamenji iz obdobja 17. in 18. stoletja, manjši pa je delež posvetnih in poznejših spomenikov. Tu bi morali zopet ločiti med spomeniško plastiko, ki je imela že po prvotnem namenu značaj javnega objekta, in pa deli, ki so' si tak značaj pridobila šele sčasoma.
Bržkone bomo ubrali pravo pot, če postavimo kronološkemu zaporedju obstoječih ptujskih spomenikov na čelo sloviti rimski Orfejev spomenik, ki je kar simbol zgodovinskega Ptuja. Po starejših zgodovinskih virih naj bi monolitni spomenik iz belega marmora postavili prebivalci Ptuja v spomin na vojne zmage Septimija Severa. Poznejše arheološke ugotovitve so dokazale, da je tam, kjer spomenik stoji, v 2. stoletju n. e. potekala ptujska grobiščna cesta in da je bogato reliefno okrašeni kamen z mitološkimi prizori, ki spominjajo- na posmrtno' življenje, opravljal funkcijo' nagrobnika na grobu enega od ptujskih županov. Tudi nagrobniki sodijo med javne spomenike, vendar je to- kiparska in arhitekturna zvrst, ki ima specifičen razvoj, razpet od antike do naših dni, in ki zasluži zato tudi med spomeniki Ptuja posebno obravnavo.
V	okviru pričujoče razprave se ne bi ustavljali pri nadrobnostih Orfejevega spomenika, ki so splošno znane. Monolit nas utegne zanimati samo v svoji poznejši nenagrobniški funkciji v urbanističnem osrčju starega Ptuja. Znano je, da je spomenik rabil od srednjega veka do sredine 19. stoletja za sramotilni steber —■ pranger, ob katerega so' privezovali različne delinkvente. Vendar pa to ne pomeni, da bi bila v preteklosti umetnostna pomembnost tega stebra samo sekundama, saj je, če sodimo' po' pisanih in likovnih virih, veljala monolitna stela že v 16. stoletju za arheološko in zgodovinsko' posebnost.
Po povedanem bi smeli Orfejev spomenik vsekakor prišteti med najstarejše javne spomenike v Ptuju: kot pomnik antične kulture in srednjeveškega mestnega sodstva in kot likovni element v aktivnem urbanem prostoru.
Ostale rimske spomenike, ki poživljajo1 ptujsko- veduto, hočemo' omeniti na drugem mestu. Čeravno gre za ostaline iz iste kulturne sfere, kot je Orfejev spomenik, je vendar njihova spomeniška vloga drugačna in je tudi nastopila mnogo pozneje.
Podoba je, da vse do 17. stoletja v Ptuju ni nastalo nobeno pomembnejše delo, ki bi ga bilo moč uvrstiti med javne spomenike. Pač pa moramo za ob-
dob j e od 15. do 18. stoletja omeniti številne nagrobnike plemiških in meščanskih rodbin, ki so vzidani v ostenje proštijske cerkve, sem pa je prišteti še znano figuralno ploščo Friderika Ptujskega, vzidano na ptujskem gradu. Večji del teh nagrobnikov je bil strokovno' obravnavan v posebnih razpravah.
V 17. in 18. stoletju so Ptuj prizadele številne elementarne nezgode, predvsem kužna epidemija in požari, spomin nanje pa je ostal v nekaterih nabožnih znamenjih. Med manj znanimi sta dve plošči z reliefnima podobama in napisoma. Prva, na fasadi hiše št. 7 v Cankarjevi ulici, nam kaže prizor Pietà. Sedeča Marija objokuje mrtvega Kristusa, ki ji počiva med koleni. Nad skupino se kopičijo' oblaki, pod prizorom pa je priprošnji napis: DVURCH DEIN GROSEN SCHMERZEN VNNTT PIDERN DOTT ER BARME DICH IBER VNNS GROSE SINDER O BARMHERCHER GOTT.
Opozoriti velja na uravnoteženost kompozicije in kiparsko obdelavo', katere značilnost je v kompaktnem podajanju draperije in človeških likov, kar govori za veščega kiparja. Kaj več bi o> njem seveda ne vedeli povedati. Hiša, na kateri je plošča, je po ugotovitvah J. Curka iz začetka 17. stoletja. Motiv Pietà, pri katerem se pojavlja Kristus, ležeč na tleh in v materinem naročju, poznamo že iz 16. stoletja. V našem primeru gre za dokaj razgibano' kompozicijo', zato' bi relief raje kot na začetek pomaknili v sredino 17. stoletja, v predbaročni čas.
Druga kamnita plošča z reliefom je vzidana na hiši št. 1 v Aškerčevi ulici. V reliefu je izdelan prizor z Marijo in detetom na oblakih in s svetnikoma Mihaelom in Florijanom pod njima. Marija je upodobljena do pasu in objema dete okoli ledij. Oblaki, ki so se razgrnili okoli obeh figur, se zgoščajo' proti robu reliefa, med njimi je videti dve angelski glavici. Mihael in Florijan sta značilna baročna svetnika vojaka v antični vojaški opravi s čeladama, z zastavama in običajnimi atributi, Mihael s tehtnico', Florijan z golido vode in gorečo hišo. Pod reliefom je napis: MIT DENER HILF O MARIA SHE VNS AH HVNGER PEST VND FEIR WEND HIN DAN.
Figure SO' zajete v trikotno' skupino' po vzorcu renesančnega »svetega po^ govora«, akcije so> razgibane in v celoti je prizor zasnovan z živahnostjo. Bržkone se ne bomo zmotili, če ga postavimo po' nastanku v drugo polovico' 17. sto-letja. V obrazih figur bi skorajda našli nekaj sorodnosti z reliefom Pietà, vendar so to prej sorodnosti, ki so posledica skupnega časa, v katerem sta deli nastali, in manj morebitne skupne delavnice. Avtorja reliefa ne poznamo, črki MK, ki sta vrezani v kamen ob vznožju med obema stoječima figurama, pa najverjetneje pomenita inicialki umetnikovega imena. Žal, nas iskanje kiparja s tema začetnicama v doslej znanem registru baročnih kiparjev na Štajerskem ne pripelje daleč. Ni izključeno, da gre za ptujskega mojstra.
Jezikovne napake v nemškem besedilu so v tem času pogosten pojav. Posebej izstopa fonetično pisanje na prvi reliefni plošči; to daje spomeniku značilen poljudni pečat.
Naslednji spomenik, ki se pojavlja v naši časovni vrsti, je Marijin steber, ki je stal do leta 1945 pred minoritsko cerkvijo. Kakor znano, so ostanki tega spomenika —■ kapitel s plastiko' Marije in deteta ter napisni plošči — danes v ptujskem muzeju. Ob tem spomeniku se je strokovno prvi pomudil Avguštin Stegenšek, nekaj nadaljnjih ugotovitev pa je prineslo raziskovanje štajerskega baročnega kiparstva.
Ce na kratko povzamemo', so Marijin sterber v Ptuju postavili leta 1664 v zahvalo za odvmjeno' turško nevarnost. Podobne stebre SO' tedaj postavljali v mnogih krajih avstrijskih dežel. V Ptuju je dal znamenje postaviti borlski
Slika 2: Florjanov spomenik na Trgu mladinskih brigad iz leta 1745
grof Jurij Friderik Sauer. Kakšno* je bilo* to* znamenje v svoji prvotni obliki, lahko danes samo* ugibamo*, v naš čas se nam je ohranilo po dveh obnovitvah v letih 1714 in 1892. Prav gotovo pa je ostalo znamenje nespremenjeno v osnovni obliki, tj. kot okrogel steber z bazo*, ki je počivala na razčlenjenem prizmatičnem podstavku, in s kapitelom, na katerem je stala plastika Marije z detetom. Spremembe so utegnile nastati pri podstavku, kjer so v omenjenih letih obnove namestili spominski tabli s kronogramoma, in po* mojem mnenju morda pri plastiki.
Spomenik, kakršen se nam je ohranil po letu 1714, je imel klasično* obliko baročnih Marijinih znamenj: razgiban spodnji del, ki je mo*gel rabiti tudi za počastitvene namene ob verskih obredih, dinamičen poudarek v višino* in bogat plastičen vrh. Skupaj s kapitelom se je plastika ostro zarisovala na nebo*. Obrnjena je bila z licem proti glavni komunikacijski smeri minoritskega trga, celoten spomenik pa je bil tudi v sozvočju z markantno* baročno fasado* minoritske cerkve.
Posebej bi se pomudili pri plastiki Marije z detetom. Figura nadnaravne* velikosti je iz peščenca in pozlačena. Po* telesnih merah razodeva manieristično slokost, značilna je sorazmerno majhna glava na vitkem vratu s spletom las na tilniku. Mati drži z levico* otroka, ki jo objema okoli vratu, v desnici ima žezlo. Togo* vzravnano telo se razživi v pasu, kjer ga prepreda obilica globokih gub. Žena je upodobljena v koraku, ki je prav tako* poudarjen z valujočo* draperijo. Stopalo ženine desne noge počiva na polmesecu. Gre torej za tip Imakulate in Matere kraljice. Plastika je nedvomno* kakovostno* kiparsko* delo*, preračunano po zasnovi in obdelavi za pogled od daleč, kar potrjuje tudi že omenjena značilnost obrisa.
Naj ponovim, kar sem v zvezi z avtorjem plastike napisal že drugje*. Predvsem to*, da se mi zdi delo* za 60. leta 17. stoletja, ko* so* postavili ta spomenik, nenavadno napredno*. Vrsta sočasnih Marijinih kipov iz naših krajev in v avstrijski Štajerski kaže namreč večjo statičnost, več navezave na tradicijo in neprimerno manj baročne dinamike. Tako se nam vsiljuje domneva, da bi utegnila biti plastika mlajša od prvotnega znamenja. Vabljiva se zdi misel, da so* kip zamenjali ob prvi obnovi 1714, podobno* kot so to storili pri Marijinem znamenju v Mariboru 1743.
Avguštin Stegenšek je bržkone brez predhodne nadrobnejše primerjave zapisal, da je Marijin kip v Ptuju morda delo* mariborskega kiparja Franca Krištofa Reissa. Reiss je umrl leta 1711 in bi seveda časovno* mogel priti v poštev kot avtor, če bi delo nastalo* že v 17. stoletju, ne ujema pa se to* z mojo* domnevo* o* obnovi znamenja — kipa v letu 1714. Od kamnitih del, ki jih poznamo kot Reissova in s katerimi bi edino* mogli primerjati ptujsko* Marijo*, bi prišel v poštev samo* kip sv. Brunona iz žičke kartuzije (danes v mariborskem muzeju). Kakor je že pri kamnitih in od vremenskih neprilik načetih plastikah pogosto*, pa nas ta primerjava zadovolji samo* okvirno in se ne bi mogli odločiti, da bi pritrdili Stegenškovi domnevi. Vprašanje ostaja torej odprto*, v okviru pričujočega sestavka pa nas globlje tudi ne zanima.
Sklenemo* lahko*, da je dobil Ptuj s tem stebrom v 17. stoletju pomemben javni spomenik. Potem ko* so* bombe uničile fasado* minoritske cerkve in ko* so odstranili še Marijin steber, ki je bil osrednji element minoritskega trga, je ta prostor občutno* obubožal.
V nadaljevanju bi predstavili še dve Marijini plastiki v starem delu mesta. Na nekdanjem Florijanovem trgu (današnjem Trgu mladinskih brigad) izstopa
poi baročni fasadi hiša št. 2. Prvo' nadstropje te stavbe razčlenjujejo> okenske osi, ki so obdane z arhitekturnim okrasjem v obliki balustrad in okenskih zatrepov, v ritem oken pa se vključuje še vogalna niša s plastiko' Marije z detetom. Pri slogovnih značilnostih poslopja se ni težko' izreči za 1. polovico 18. stoletja, manj izrazit se zdi kip. Figura matere je izredno* sloka, oblačilo' je sicer nabrano- v baročne gube, manj pa soglaša s to predstavo ženina pričeska. Tudi dete, ki je oblečeno', se zdi bližje poznejšim upodobitvam tega lika, kakršne je spočel že pobaročni čas.
V	Vošnjakovi ulici bomo presenečeni obstali pred baročno umetnino*, O' kateri med dosedanjimi umetnostnozgodovinskimi opisi Ptuja ne zasledimo' nobenih podatkov. To je Marijina plastika v vogalni niši hiše št. 3. Niša je v višini prvega nadstropja. Po tem, kako' se figura sklanja v smeri, od koder jo najbolje opazimo*, pa bi sodili, da je bila narejena za ta prostor. Marija je upodobljena kot Brezmadežna z zvezdnim vencem okoli glave in s sklenjenima ro^ kama. Mladostno lice obdaja vihrajoča frizura, telo je nemirno* zasukano*, izpod ženinega steznika se oblačilo* razpihuje v globoke, brazdaste gube. Tudi plašč, zavit okoli Marijine levice in čez hrbet, je bogato* naguban. Žena stoji na polobli in pritiska s stopalom glavo kače.
Slogovne poteze tega dela govorijo* za prvo* polovico* ali sredino 18. stoletja, za čas, ko- so* nastajale mnoge različice lika Imakulate. O mojstru, ki je izklesal ptujski kip, bi težko* povedali kaj določnejšega, plastika pa se dobro* uvršča med sorodna dela, kot so* npr. Imakulata v Fürstenfeldu iz leta 1725, graška Imakulata z Glavnega trga iz leta 1728, Imakulata Matije Leitnerja v St. Lam-brechtu iz leta 1746 in druge.
V	18. stoletju je opustošilo* Ptuj več požarov, to pa je bil vzrok, da sta nastali v tem času kar dve plastiki sv. Florijana. Leta 1745 so* postavili Florijanov spomenik na trgu, ki je dobil poi svetniku tudi ime. Spomenik je sprva predstavljala samo plastika Florijana, ki stoji še danes. Leta 1761 pa so* temu kipu dodali še figure svetnikov Roka, Boštjana, Janeza Nepomuka, Jožefa, Ane, Marije, Antona Padovanskoga in Frančiška Ksaverija. Šlo je torej za večjo* figuralno kompozicijo, o* kateri sicer nimamo* točnih predstav. Glede na število* asistenčnih kipov ob glavni plastiki ne bi bilo* izključeno, da je bila razvrstitev podobna kakor pri kužnem znamenju v Mariboru. Tudi izbor priprošnjikov je bil dokaj soroden. Žal, so leta 1865 vseh osem kipov odstranili, Florijanovo* plastiko* pa so postavili na nov dvojni podstavek.
Zavetnik proti požaru je upodobljen v antični vojaški noši, v levi roki drži zastavo. Pod njim je kopa svedrasto* zavitih oblakov, med katerimi je videti putte, eden od njih sedi poleg svetnika in zliva vodo na goreče, cerkvi podobno poslopje. Prizor je zasnovan izredno* dinamično*, četudi se je kipar v glavnem držal kamnitega bloka, ki mu je narekoval o*snovno konfiguracijo* skulpture. Značilen kompozicijski element so oblaki; po* njih se od goreče hiše nakazuje smer k vrhnjemu puttu in od tam k svetniku, kjer izzveni s konico* poševne zastave. Motiv z oblaki je v baročnem kiparstvu kaj pogosten, posebej pri kamniti plastiki. Če se ozremo za podobnimi spomeniki v ptujski bližini, bi omenili mariborsko znamenje z Janezom Nepomukom, ki je danes v mariborskem muzeju. Prav pri tem delu se srečamo* tudi z asistenčno* figuro putta, ki nastopa kot nosilec svetnikovih atributov. Putto* v Mariboru pridržuje svetnikov križ, ptujskega srečamo z golido* vode.
Zaradi sorodnosti ikonografskih konceptov seveda še ne bi smeli sklepati, da gre za kakega skupnega avtorja. Res pa je, da sta ptujsko in mariborsko
delo po umetniški moči precej izravnani in da spominja mariborski Nepomuk na Straubovo delavnico'. Pri ptujskem Florijan-o-vem znamenju bi se določnejše izjave o avtorju vzdržali. Delo je čas že precej načel, to pa še bolj otežuje že tako problematično' ugotavljanja avtorstva pri kamniti plastiki. Na nekem drugem mestu sem omenil, da je v času nastanka znamenja deloval v Ptuju kipar Karl Rissner. Tudi njegova udeležba pri spomeniku ni seveda z ničimer utemeljena.
Druga Florijanova plastika stoji na obzidju poleg nekdanjega upravnega poslopja na vzhodni grajski terasi. Ker ga starejši opisi gradu ne omenjajo-, je verjetno', da je stal kip nekoč drugje, morda pod vznožjem gradu. Figura svetnika je iz peščenca, enako tudi profilirani podstavek. Florijan je upodobljen z mladostnim obrazom v vzravnani drži in s poigravajočo desno nogo. Z desnico oprijema zastavo, v levici drži vedro. Čez ramena in okoli pasu mu plahuta ogrinjalo', prsi pokriva oklep, okrašen s križem in z akantovim ornamentom. Zanimiv je svetnikov običajni atribut ■—■ goreča hiša, ki spominja z okni v dveh nadstropjih na grajsko poslopje.
Kiparska govorica izpričuje dobrega mojstra, ki pa se po tem, kar se nam ponuja danes za primerjavo, loči od avtorja Florijanovega znamenja v mestu. Mestni kip je zasnovan kot vizija svetnika na oblakih, njegovo' poslanstvo je prikazano z značilno- baročno dinamičnostjo, grajski Florijan pa je reprezentativno- umirjen lik, ki se nekako- mimogrede ukvarja z gašenjem goreče hiše. Na usločenem podstavku je v izklesani kartuši danes že težko razbrati napis, ki pa se očitno glasi: Reno-vatum anno 1732 ali 1752. Kip je nastal bržkone- v začetku 18. stoletja. Kdaj so- ga postavili na grajsko- planoto-, nisem mogel ugotoviti.
S tem smo- izčrpali vrsto- ptujskih spomenikov ■—• znamenj, ki sta jih rodila po umetnostni plati slog 17. in 18. stoletja — barok, po namenu pa nadlo-ge, ki so se znašale nad prebivalci tega mesta v tem času. Kakor za nekatera obdobja pred baro-ko-m lahko rečemo tudi za to do-bo, da je zapustila v Ptuju pomembne sledove. V kiparstvu se je z opremo v minoritski cerkvi naj vidneje uveljavil Jožef Straub, baročni umetnini sta tudi plastično bo-gati fasadi dominikanske in minoritske cerkve. A tudi javna plastika, ki smo jo- našteli, je prispevala k videzu baročnega Ptuja. Četudi ne gre za dela izredne monumentalnosti, so te stvaritve po-menile veliko-. Vsaka zase so- zaokroženi umetn-o-stni dosežki, hkrati pa so se tudi harmonično- zlile z urbano- rastjo tega obdravskega mesta.
Stoletje, ki je sledilo- baroku, je po- spomeniški plati pokazalo -občutno- manj posluha za mestni organizem in vse do- osemdesetih let ni ustvarilo- ničesar. Vendar moramo v kroniko ptujskih javnih spomeniko-v zapisati tudi dejanje, katerega glavni namen sicer ni bila javna spomeniška prezentacija, a je stvari spomenikov vendarle storilo veliko uslugo. Leta 1830 so vzidali v zunanjost ptujskega mestnega stolpa ob proštijski cerkvi ostanke rimskih kamnitih spomenikov, ki so bili do-tlej razkropljeni po različnih nahajališčih. To po-membno akcijo je vodil ptujski kurat Simon Povoden, izpolnjeval pa je s tem dekret dvome pisarne na Dunaju, s katerim je bilo odločeno-, da je- treba po- vsej Avstriji vzidavati starinske kamnite najdbe v ostenje najbližjih cerkva.
Tako je dobil Ptuj in z njim Slovenija prvi muzej »sub divo-«. Fragmenti kiparskih in arhitekturnih spomenikov iz Poeto-via, ki so sedaj zbrani o-ko-li mestnega stolpa, predstavljajo skupaj z bližnjim Orfejevim spomenikom in nagrobniki, ki so- vzidani na proštijski cerkvi, izreden muzej na prostem. Hkrati ustvarja to gradivo tudi specifičen spomeniški ambient ne le po- svo-ji zgo-do-
Slika 3: Spomenik Jožetu Lacku, delo Jakoba Savinska, 1955
vinski in umetnostni pričevalnosti, marveč prav po> svojevrstni razporeditvi na javnem prostoru.
Naslednji javni spomenik, ki sodi v naš kronološki prikaz, je nastal iz precej drugačnih nagibov kot dotedanji spomeniki, pa tudi po svojem videzu je bil od teh precej različen. Kakor v mnogih krajih avstn>-ogrske monarhije se je tudi v Ptuju v osemdesetih letih minulega stoletja razviloi gibanje za postavitev spomenika cesarju Jožefu II. To gibanje je slonelo na idejah nemške liberalne politične smeri in na nacionalnem utrjevanju nemštva, svoje ideale pa je videlo v socialnih načelih jožefinizma. V omenjenih letih je manija postavljanja Jo-žefovih plastik zajela tudi kraje na slovenskem Štajerskem. Razumljivo je pobuda prihajala iz nemških vrst, v slovenskih političnih krogih pa je zbudila ostre polemike in tudi proteste. Leta 1882 so postavili Jožefov spomenik v Mariboru, istega leta v Celju, za postavitev so se ogrevali v Rogatcu in Slovenski Bistrici, v maju 1883 pa je dobil Jožefov spomenik tudi Ptuj.
Iz razpoložljivih podatkov je sicer moč razbrati politične odmeve, ki jih je sprožila ta postavitev, opisan je tudi potek slovesnosti, prav nič pa nam ti po*-datki ne povedo o samem spomeniku in njegovem avtorju. Kip so< postavili v mestnem parku. Figura je stala na podstavku. Cesar Jožef II. je bil upodofo-
ljen v vojaški uniformi, v monumentalni drži, ki je bila značilna za to zvrst spomenikov. Viri omenjajo tudi cesarjevo' »plemenito in blago' obličje«. Bržkone je bil spomenik iz vrste serijskih izdelkov, kakršni so prihajali iz livarne v Blanskem na Moravskem. Tudi drugi spomeniki z likom tega vladarja so namreč izvirali iz te tovarne. Morda je bil avtor prototipa te plastike dunajski kipar Rudolf von Kauffungen.
Jožefov spomenik v Ptuju je pomenil sicer značilno1 pričo1 politične miselnosti ob koncu minulega stoletja, pričeval je tudi o spomeniških ambicijah svoj er dobe, v umetnostnem pogledu pa ni pomenil kake obogatitve v mestnem videzu Ptuja. Po» prvi vojni so kip odstranili.
Do postavitve naslednjih del, ki imajo značaj javnih spomenikov, je moralo preteči več desetletij. Leta 1962 so< na Muzejskem trgu odkrili spomenik dr. Matiji Murku, delo akademskega kiparja Franceta Goršeta. Spomenik, v bistvu samo glava, je sicer portretno zvesta upodobitev velikega rojaka slavista, zgodovinarja in etnografa — po' skromnem merilu in neustreznem podstavku pa je ponesrečena spomeniška stvaritev, ki bi prej sodila v zaprt prostor kot pa v raz-sežno parkovno1 ureditev trga.
Nekoliko' zatišno, vendar za portretno plastiko' primerneje je lociran poprsni spomenik narodnega heroja Dušana Kvedra, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Spomenik so odkrili v mestnem parku leta 1968.
Čeravno ni zadnji v časovni vrsti, bi na konec našega pregleda postavili spomenik narodnemu heroju Jožetu Lacku iz leta 1955. Kipar Jakob Savinšek, eden najplodnejših kiparjev naše povojne generacije, je s tem delom oživil spomin na eno> najmračnejših poglavij v zgodovini ptujskega mesta. Podobno kakor je ostal v baročnih delih živ spomin na stiske tedanjih dni, je zrasel tudi ta spomenik iz spomina na hude čase in junaški odpor v dobi okupacije.
Kip Jožeta Lacka označuje klena kiparska dikcija, portretna dokumentarnost in hkrati fantazijsko' sproščena monumentalnost. Prostor, kjer spomenik stoji, je osrednji prostor zgodovinskega Ptuja. Nemima, razgibana figura je v drastičnem nasprotju z ritmom starih hiš, poosebljena je v sugestiven dis-akord. Po svoje razbija uspavanost starega ambienta in je zato1 še bolj monumentalna in zgovorna.
S spomenikom Jožeta Lacka se je odprlo v Ptuju novo obdobje javnih spomenikov. Kakšne bodo nove rešitve, bo pokazala prihodnost. Želeti je, da bi slednje ne obšle urbanih in spomeniških vrednot Ptuja in da bi s sodobno likovno izraznostjo1 ohranjale umetnostno1 raven, ki si jo je tudi pri javnih spomenikih pridobilo to mesto1 na poti skozi stoletja.
LITERATURA
A. Janisch: Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark, Gradec 1878.
J. Felsner: Pettau und seine Umgebung, Ptuj 1895.
A. Stegenšek: Naši Marijini stebri, Voditelj v bogoslovnih vedah, XIV, Maribor 1911, str. 328—339.
S. Vrišer: Mariborski baročni kiparji, ZUZ (n. v.) IV, Ljubljana 1957, str. 71—130.
S. Vrišer: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, Maribor 1963.
M. Zadnikar: Znamenja na Slovenskem, Ljubljana 1964.
J. Curk: Ptuj in njegovi kulturnozgodovinski spomeniki, Poetovio — Ptuj 69 — 1969, Maribor 1969, str. 166—183.
I. in J. Curk: Ptuj, Ljubljana 1970.
S. Vrišer: Znamenja in javni spomeniki v Mariboru pred 1941, ČZN 7. (XLII.) letnik 1971/2 zv., Maribor 1971, str. 175—195.
Marburger Zeitung 1883.
Das kunsthistorische Antlitz der Stadt Ptuj ist durch eine bemerkenswerte Anzahl öffentlicher Denkmäler gekennzeichnet. Die Mehrheit dieser Denkmäler besteht aus sakralen Bildsäulen aus dem 17. und 18. Jahrhundert, den Rest bilden profane Werke aus späteren Zeitabschnitten.
An die Spitze der chronologischen Reihe kann das bekannte Orpheus Denkmal, ein römisches Grabmonument aus dem 2. Jahrhundert, gesetzt werden. Seit dem Mittelalter wurde das Denkmal als Pranger verwendet. Heute behauptet es seine Bedeutung als Zeuge antiker Kultur und mittelalterlicher Gerichtsbarkeiten, sowie auch als ein belebendes Element im historischen Stadtraum.
Im 17. und 18. Jahrhundert wurde Ptuj von zahlreichen Katastrophen, vor allem von einer Pestepidemie und mehreren Bränden heimgesucht. Davon zeugen einigp Bildsäulen. Unter denen befinden sich zwei Steinplatten mit Reliefs und Bittsprüchen: die erste mit einer Pietàdarstellung, vermutlich aus der Mitte des 17. Jahrhunderts, die zweite mit Maria, Michael und Florian, wohl aus der 2. Hälfte des 17. Jahrhunderts. Beide Werke entstammen aus unbekannten Werkstätten, weisen jedoch auf gewandte Bildhauer hin.
Im Jahre 1664 wurde vor der Minoritenkirche eine Mariensäule aufgerichtet, 1714 und 1892 wurde sie erneuert. Die Marienstatue wirkt für die 60. Jahre äusserst fortschritlich, falls es sich nicht um eine Neuaufstellung aus dem Anfang des 18. Jahrhunderts handelt. Auch der Autor dieses Werkes ist unbekannt.
Weitere Marienplastiken sind in den Nischen zweier Häuserfassaden angebracht: Eine Imakulata (in der Vošnjakova ulica) erinnert an verwandte Werke in Fürstenfeld und Graz, Maria mit dem Kind (am Eckhaus Trg mladinskih brigad und Kremp-Ijeva ulica) scheint ein postbarockes Werk zu sein.
Aus dem Jahre 1745 stammt die Florianisäule auf dem ehemaligen Florianiplatz (heute Trg mladinskih brigad). Die Säule wurde im Jahre 1761 mit 8 Heiligenfiguren umgeben, 1865 jedoch wurden dieselben bereits abgetragen. Seiner Komposition und künstlerischer Bearbeitung nach wirkt das Denkmal als eine reife Arbeit der Barockzeit.
Eine zweite Florianistatue befindet sich vor dem Eingang in die Burg. Auch sie ist das Werk eines anonymen Meisters aus dem Jahre 1732 oder 1752. Höchstwahrscheinlich stand die Figur ursprünglich an einer anderen Stelle, vielleicht am Fusse des Burghügels.
Im 19. Jahrhundert weist die Stadt wenig Sinn für weitere Denkmalaufstellungen auf. Wohl aber wurden 1830, gemäss den Verordnungen des Denkmalschutzes, zahlreiche Reste von römischen Steinen in die Mauern des Stadtturmes eingebaut. Dadurch entstand in Ptuj nicht nur ein Museum »sub divo«, sondern auch eine eigenartige und für die Stadt charakteristische Denkmalstätte.
Als einziges neuaufgerichtetes Denkmal ist im Jahre 1883 das Kaiser Josefmonument im Stadtpark zu erwähnen. Offensichtlich handelte es sich um eine zu dieser Zeit sehr übliche Plastik aus Gusseisen.
Nach dem 2. Weltkrieg entstanden zwei Porträtskulpturen — dr. Matija Murkos und des Nationalhelden Dušan Kveder, die erste ein Werk von France Gorše, die zweite von Viktor Gojkovič. Das bedeutendste Monument der Neuzeit bekam Ptuj jedoch 1955 mit der Plastik des Nationalhelden Jože Lacko, einer Arbeit des Bildhauers Jakob Savinšek. Diese Plastik zählt zu den nennenswerten Werken der gegenwärtigen slowenischen Bildhauerkunst. Wie einst in den Barockwerken die Erinnerung an die Not jener Tage verblieb, so mahnt auch dieses Werk an die schweren Zeiten und an den heldenhaften Widerstand während der Besatzungszeit.
Mit diesem Monument ebnen sich für Ptuj auf dem Gebiet der Denkmalplastik neue Wege. Zweifelsohne ist man bemüht auch im Kunstausdruck der Gegenwart jenes Niveau zu bewahren, das sich Ptuj mit seinen Denkmälern auf dem Weg durch die Jahrhunderte erworben hat.







'







Marija Mirkovič
NEKI NOVI PODACI O PTUJSKIM BAROKNIM SLIKARIMA I O NJIHOVOM DJELOVANJU U HRVATSKOJ
Pristupajući sistematskom proučavanju slovenskog baroknog slikarstva i okolnosti pod kojima je ono' nastajalo i razvijalo^ se, ističu slovenski povjesničari umjetnosti dvije barokne struje, jednu sa sjevera a drugu južnu — iz Italije, koje se susreću u Ljubljani i dovode u toku prve polovice 18. stoljeća do> novog — vlastitog izraza visokobarokne umjetnosti.
Za razliku od Ljubljane, koja u to vrijeme daje prva značajna imena domaćih i udomaćenih slikara, po' Štajerskoj još i u 18. stoljeću najveće narudžbe dobivaju strani slikari (Johann Christian Vogl, Franz Ignaz Josip Flurer, Carl Laubmann, Adam Molk, Matija Schiffer i dr.), dozivani najčešće iz Graza, koji je bio likovni centar pokrajine. Ti slikari donose sa sobom gradački barokni iluzionizam, a priklanjaju im se i neki anonimni —• možda lokalni — slikari, koji djeluju na ovom području.
No', uz ovaj smjer iluzionističkog slikarstva, koji se oslanja na Austriju u širem i Graz u užem smislu, javlja se u Štajerskoj, i to više u južnom graničnom dijelu, i druga struja iluzionističkog slikarstva, koju prof. Stelè smiješta u okrilje iluzionističkog slikarstva hrvatskog pavlinskog reda s centrom u Lepoglavi.1
Između djela, koja su nastala ovdje na križištu gradačkog i pavlinskog slikarstva izdvojio se postepeno opus Antona Lerchingera —• slikara, koji je najprije bio* poznat samo kao^ »autor žalskih slika«,2 dok su ostali autori većine slika i fresaka na tom području još uvijek nepoznati. Već je Fr. Šijanec3 pokušao autore tih djela potražiti među freskantima, koje su grofovi Attemsi doveli u južnu Štajersku, da im oslikaju brojne dvorce od Štatenberga do' Bre-žica, ali nije uspio> naći dovoljno elemenata zia njihovu međusobnu povezanost i stilsku pripadnost.
Pokušaji drugih autora4 ostali su do> sada također bez pozitivnih rezultata i to u prvom redu zbog pomanjkanja detaljnije dokumentacije i nedostataka većeg broja djela, koja bi se mogla vezati na istu ličnost ili radionicu. Pri tome nisu dovoljno i svestrano istražene ni domaće slikarske radionice i njihov likovni domet, ma da se zna, da krajem 17. i tijekom 18. stoljeća nisu rijetkost po> štajerskim gradovima. Te slikarske radionice, organizirane po cijeloj Štajerskoj posve cehovski, vezane na centar bratovštine u Grazu, koju je još 1622. godine osnovao gradački slikar talijanskog porijekla Giovanni Pietro de Pomis.5 Tada donesena pravila umjetničkog udruženja precizirala su ne samo doba naukovanja, koje je trajalo šest godina i »vandnanja« od dvije godine, nego- i način
20 — Ptujski zbornik — IV
305
organizacije slikara u gradovima.6 Poslovi su se smjeli preuzeti tek javno, bez »nezdravog« suparništva, radionica je mogla preći s oca-slikara na sina-sli-kara ili eventualno zeta, a u slučaju da nema direktnog nasljednika, radionicu je mogla i dalje voditi udovica slikara s pomoćnicima. Izvan bratovštine mogli su raditi tek oni slikari, koje je za određenu narudžbu pozvao* knez, vlada, grof, barun ili crkva, ali ti umjetnici nisu smjeli raditi drugi posao* osim zadatka, zbog kojeg su dozvani.
Ma da su ovi propisi izdani još u prvoj polovici 17. stoljeća, pridržavali su ih se slikari po* gradovima i u 18. stoljeću. Postojala je doduše mogućnost, da se radi i izvan bratovštine, ukoliko* je slikar dobio* od gradskog magistrata građanska prava i radio direktno za gradsku upravu.7 No*, kako je u tom slučaju bila daleko manja mogućnost, da se spriječi rad onih slikara, koji nisu organizirani, pristupali su slikari bratovštini, da zaštite svoje interese i olakšaju svoj rad o*d konkurencije.
Iako su i u Ptuju postojale takve radionice, okolnosti za proučavanje njihovog slikarstva izrazito* su nepogodne. Život u tom pograničnom štajerskom gradu bio* je u 17. i 18. stoljeću dosta aktivan, grad se bori sa susjednim Mariborom za primat, a brojni sakralni objekti u njemu pune se u to* vrijeme umjetninama, zahvaljujući brojnim donacijama plemstva. Iz spomenice »Proštijske crkve« u Ptuju saznajemo, da su i ovdje radili neki gradački slikari: Flur er oslikava proširenu kapelu sv. Križa, Laubmann no*vu kapelu sv. Franje Ksaverskog, a Schiffer ukrašuje veliko svetište crkve.8
No istovremeno* znamo* i za postojanje domaćih slikara, kako* iz sačuvanih spomenica tako* i iz matičnih knjiga, iz kojih je podatke djelomično* objavio* S. Vrišer u svom članku »Življenjepisni podatki o baročnih slikarjih in kiparjih Celja, Ptuja in Slov. Konjic«,9 a neke podatke donose i stariji pisci (Wastler, Slekovec i Raisp).10
Najveći broj slikara okupio* se u Ptuju na samom kraju 17. stoljeća iza ve^ likog požara godine 1684., kada je nastradao* veći dio grada. U vrijeme obnove nekih crkava u gradu, mogao* se* zaposliti i veći broj umjetničkih stolara, kipara, polihromatora, pozlatara i slikara. No* od svih slikara, koji tada borave u Ptuju (Pericht, Schifkorn, Jagatha, Walauer, Winkler i Spanner),11 samo* su se dvojica ovdje duže zadržala.
Radionice Melhora Spannerà i Valentina Winklera egzistirale su u gradu kroz gotovo* cijelo* 18. stoljeće, ma da nam nije poznato*, što* su kroz svo* to* vrijeme oni i njihovi nasljednici radili. Winklerovu je radionicu, u skladu s pro^ pisima bratovštine, nakon njegove smrti preuzeo njegov pomoćnik i zet Josip Fellner (1711-—1723), a nakon Fellne-rove smrti radionica prelazi u ruke drugog supruga Fellnerove udovice — slikara Antuna Pachmayera (1726—1748).12 Iza njegove smrti posao je dalje vodila njegova druga žena, koja se spominje kao* vlasnica kuće — pa prema tome i radionice — godine 1754.13 S njom vjerojatno radi i pastorak njena muža, a sin slikara Fellnera Franz Josip Fellner, koji umire 1770. u Ptuju.14
Druga radionica nije djelovala tako* kontinuirano. Iza smrti slikara Spannerà 1720, koji je bio ugledan ptujski građanin, senator i sudac, prošlo je punih 23 godine, dok nije 1743. godine Johann Rädlmayer — slikar, koji je četrdesetih godina 18. stoljeća doselio u Ptuj •— oženio* Spannerovu kćerku i pri tome preuzeo radionicu.15 Potpisujući se u jednom gradskom aktu, o*n se ćak koristi pe^ čatom svog pokojnog tasta s njegovim inicijalima »M S«.16 No* kako- je Rädlmayer umro* već 1749. godine u Ptuju,17 to* su njegovi nasljednici prodali ra-
dionicu i kuću zajedno s pravom rada u gradu i okolici. Radionicu je prekupio slikar Ferdinand Scheidtnagl, koji još 1756. nije regulirao svoj položaj u bratovštini.18 Tek kupnjom Spannerove kuće i obrtnih prava, koje posjeduje još 1785,19 on postaje članom gradačkog konfraterniteta.
No, usprkos tome da 1754. još nije ni sam u bratovštini, Scheidtnagl se tuži upravi udruženja, da u ptujskim samostanima rade dva slikara A. Deng i F. Beinling,20 koji su doduše izučeni u Grazu, ah nisu članovi bratovštine i moli intervenciju iz Graza. Ne znamo, da li je bratovština u slučaju Denga i Bein-linga reagirala, kao je to učinila u slučaju sedmorice slikara, koji su radili bez dozvole u okolici Celja. Tom su prilikom tražili članovi ceha iz Graza, da se tim slikarima zabrani rad, jer će im se u protivnom slučaju oduzeti alat po propisima bratovštine.21
Slučajevi ovakvih intervencija nisu osamljeni, a pokazuju nastojanje domaćih slikara i pozlatam, da osiguraju vlastiti rad bez pretjerane konkurencije. No, izgleda da je i usprkos toga, posla bilo — nakon većih zahvata obnove u Ptuju ■— relativno malo;. U spomenici ptujske proštijske crkve upisane su tek neke direktne narudžbe i zapisi o pojedinim slikama, kao< onaj o- slikama sv. Vendelina i sv. Notburge, koje je Rädlmayer izradio^ za kapelu Žalosne Gospe 1745. godine,22 ih pak oi četiri velike kompozicije Ferdinanda Scheidtnagla u sakristiji iste crkve.23 I Rädlmayerove i Scheidtnaglove slike do danas su sačuvane na izvornom mjestu. Ti slučajni zapisi su preneznatni, da bi pokazali, kako' je daleko stizao1 njihov posao' i kojom su se vrstom posla još bavili. Nije čak utvrđeno ni, da li su njihovi poslovi bih, osim u iznimnim slučajevima, posve obrtničke naravi, svedeni na polihromaciju i pozlaćivanje oltara, niti da h je postojala bilo kakva međusobna veza između tih domaćih slikara i fre-skanata, koji rade na ovom području; nije poznato1, da li su se i domaći slikari uklapali u grupe, koje su radile na izvršavanju većih narudžbi, budući da ni u jednom slučaju u gradu nije poznata dokumentacija 0‘ tim mogućim vezama, kaoi ni sačuvani računi s popisima suradnika.
Možda bi nešto više svijetla na aktivnost domaćih radionica bacili podaci iz arhiva drugih crkava, a naravno i njihov inventar. Ptuj je naime u 17. i 18. stoljeću imao> čak tri samostanske crkve (minoritsku, dominikansku i kapu-cinsku) dvije župne (proštijsku crkvu sv. Jurja u gradu i župnu crkvu sv. Ožbolta u predgrađu), koje su sve bile obnovljene u vrijeme proturef ormaci je, a uz neke starije kapele (sv. Duha i sv. Svetih) podignute su nakon čestih i dugotrajnih epidemija kuge i nove zavjetničke kapele sv. Roka na Bregu i sv. Josipa na gradskom groblju.
Od svih tih crkava sačuvane su samo dvije župne crkve i kapela sv. Roka.
Crkve dvaju najvećih naručitelja iz vremena baroka — minoritska i dominikanska — ne postoje više. Minoritska crkva, koja je skoro dočekala naše dane, razrušena je bombama 1945. godine zajedno s bogatim baroknim inventarom, dok je dominikanska bila zatvorena još u 18. stoljeću u vrijeme, kada je Josip II. dekretom O’ ukidanju redova i zatvaranju crkava izazvao rasturanje gotovo sveg baroknog fonda grada Ptuja. Tim carskim aktom ukinuti su u Ptuju dominikanski i kapucinski samostan, a crkveni inventari su rasprodani po> Štajerskoj i Međimurju.24 Istu sudbinu doživjele su i sve kapele u gradu; neke su odmah prodane i srušene, dok su druge zajedno sa samostanima predane vojsci na upravljanje i uporabu. Kasnije je obnovljena jedino kapela sv. Roka, ah bez onog inventara, koji se nekada u njoj nalazio.
Upravo ta činjenica, da je rasulom samostana i zatvaranjem crkava, netragom nestao gotovo' sav barokni inventar Ptuja, objašnjava, zašto se o slikarima 17. i 18. stoljeća u Ptuju zna tako malo.
U fundusu ptujskog muzeja nalazi se doduše i veći broj baroknih slika, no' kako je velik dio Galerije skupio vlasnik ptujskog grada grof Herberstein u toku 19. stoljeća iz drugih svojih dvoraca, ne može se ni taj materijal koristiti za studij domačih radionica, ma da se među inventarom grada Vurberga ih Hrastovca vjerojatno nalazi i po koje ptujsko djelo.
Zbog svih ranije iznesenih okolnosti zanimljiv je svaki i najmanji podatak, koji nam može nešto reći o lokalnim radionicama i njihovim poslovnim vezama.
Stoga sam sa zanimanjem slijedila trag, na kojeg je ukazala I. Lentić-Kugli u svojem članku »Prilozi istraživanju varaždinskih »picto-ra« u 18. stoljeću«.25
U tom članku spominje I. Lentić-Kugli i ptujskog slikara Antona Pachma-yera, ne doduše među autorima, koji rade u Varaždinu, već tek usput u vezi s parnicom, koju vode međusobno- Anton Pachmayer i varaždinski slikar Ivan Valentin Karcher.26
Kako su podaci o tom ptujskom slikaru isto tako oskudni kao i podaci o radu i životu ostalih slikara, privukli su spisi spomenute parnice moju pozornost. Svi spisi, sačuvani u Historijskom arhivu Varaždin, odnose se na parnicu zbog uvrede časti, koju protiv varaždinskog slikara I. V. Karchera vode ptujski slikar Anton Pachmayer i njegov pastorak i pomoćnik Franjo Josip Fellner.27
Do sukoba je došlo u jesen 1744. godine u Varaždinu, a parnica je završila pomirbom obiju strana tek dvije godine kasnije u prosincu 1746. godine.
Da li je povod razmiricama bila nepromišljeno izrečena riječ, konkurencija među umjetnicima, ili neki stariji neriješeni računi slikara, koji su se očito i ranije poznavali, nije moguće utvrditi, jer su izjave svjedoka i tuženih strana dosta nejasne. No, za nas su daleko zanimljiviji oni elementi, koji se razabira iz sačuvanih zapisnika, tužbi, žalbi i preporuka, a s pomoću kojih možemo upotpuniti našu sliku o- toj dvojici slikara.
Ivana Valentina Karchera upoznajemo kao slikara, koji je djelovao u Koruškoj28 i odanle došao- u Varaždin, negdje početkom 1744. godine. Njegov dvar deseto-smo-godišnji pomoćnik Franjo Mataydes, koji je bio svjedok u parnici, izjavljuje naime u siječnju 1745, da je »vre tri fertale leta pri Valentu Karcheru na condity za deticha«,29 U tako kratko- vrijeme Karcher još nije stekao' građanska prava, nema još ni vlastite kuće (što> je jedan od preduvjeta, da bude primljen među građane), te stanuje kod 53-godišnjeg varaždinskog građana Ivana Geo-rga Qemetera.30 Slikar Karcher, nastojao' je u to vrijeme osigurati vlastitu klijentelu. Kako- su u to vrijeme samostani i crkve bili trajni naručioci poslova, povezao se s varaždinskim uršulinkama, s kojima je i Pachmayer ranije održavao- poslovne veze. Stoga je ovaj Karchero-v potez izazvao- netrpeljivost ptujskih slikara, što je moglo biti pov-o-d njihovim međusobnim svađama.
No za nas je u ovom trenutku svakako- zanimljiviji lik Franje Antona Pach-mayera, slikara za kojeg znamo-, da je 1726. godine preuzeo ženidbo-m slikarsku radionicu u Ptuju, koju su prije njega vodih o-tac njegove supruge shkar Winkler i njen prvi suprug Josip Fellner. Iste te- 1726. godine postaje Pachmayer ptujski građanin i gradski slikar. Radionica mu je izgleda dobro- poslovala, jer se u gradskim spisima iz 1733. godine nalazi zapis, da slikar Pachmayer ima kuću i dobro uhodan posao, a ipak ne plaća poreza.31
Možda je taj njegov nemar posljedica neprilika u obitelji, jer mu te godine jedno* za drugim umiru jedno dijete i stariji pastorak, koji je u knjigu umrlih upisan kao »Ein Maler Jung«.32
Da je slikar inače uživao glas dobra građanina, svjedoči i preporuka ptuj-skog magistrata, koja je priložena Pachmayerovoj žalbi, a u kojoj doslovce stoji: »Mi sudac i Vijeće kralj evsko^kneževskog komornog varoša Ptujskoga izjavljujemo i potvrđujemo' ovime sa strane ureda i vlasti, da je Fr. Pachmayer, naš građanski slikar — kome je optuženi slikar u Varaždinu napao njegovu čast, pa i posve neistinito' među onim izjavio', da je Fr. Pachmayer crkveni varalica — već 19 godina kućevlasni građanin ovdje, te da se je vladao' kako* doliči časnomu građaninu, dakle: da mi njega Pachmayera, zbog njegova dobra vladanja za časnog, poštenog i neporočnog čovjeka držimo, da nismo kod njega ni jedan nečasan čin osjetili nego sve ljubazno, i dobro O' istom čuli.. ,«33
Nezadovoljan sporošću suda u Varaždinu, koji oteže rješenje parnice, šalje Pachmayer žalbu direktno carici Mariji Tereziji, potpisujući je »Franciscus Antonius Pachmayer, cives et Pictor Civitatis Petoviensis«.34 Svoj dugački spis carici, pisan latinskim jezikom, započinje izjavom, da je »kroz 18 godina slikarsku i pozlatarsku vještinu u kraljevstvu Hrvatskom obavljao na zadovoljstvo svih ravnatelja crkava i onih redovnika i crkvenjaka, koji su taj rad prihvaćali . . ,«,35 čime je odredio i vrijeme svog djelovanja ali i područje, na kojem |e djelovao.
Ovime nam se pretstavlja taj štajerski slikar — član gradačke bratovštine slikara i kipara -—■ koji živi u Ptuju kao građanin i gradski slikar od 1726. do' smrti 1748. — kao umjetnik, koji eto već osamnaest godina radi i izvan granica Štajerske, po mnogim crkvama kraljevine Hrvatske. No' kako ga susrećemo i u Dobrni, Ptuju, Rušama i Slovenskim Goricama,36 očito je, da je Pachmayer sa svojom grupom suradnika imao razgranatu djelatnost, pa — gledano u tom svijetlu — ne smijemo njegov rad za varaždinske uršulinke i franjevce ili pak za crkvu u Gorama kraj Siska,37 smatrati slučajnim. Dapače, možda je upravo preko njega njegov pomoćnik Anton Lerchinger uspostavio* prve veze s hrvatskim svećenstvom, koje ga je kasnije tako* često' angažiralo' za rad u crkvama sjeverozapadne Hrvatske.
I	u Varaždinu, gdje imamo arhivsku potvrdu o njegovu radu za 1744, imao je izgleda i ranije veze, možda preko* ptujskog franjevca upravitelja apoteke o. Frauendiensta. Nije potpuno jasno*, da li je on posao u Varaždinu tek ugovorio* ili se i sam nalazio među izvođačima. U zapisnicima se spominje samo njegov pomoćnik i pastorak F. J. Fellner i rođak Lechlkütner. Nije potvrđena ni moja pretpostavka, da je i ovdje među njegovim suradnicima bioi Anton Lerchinger (s kojim radi tri godine ranije u Ptuju). Među brojnim svjedocima, koji su dali svoje izjave u siječnju 1745. godine u Varaždinu, spominja se uz varaždinske građane (krznara Ivana Pollnyaka, zemljoradnika Ivana G. Qe-metera i Josipa Škergeta) i Ptujčanin Rudolf Khuin nepoznata zanimanja ali i jedan kipar (38. godišnji Gašpar Prauner) dvojica slikara-svjedoka (21-go-dišnji Franjo Kantor i 28-godišnji Karcherov pomoćnik Franjo Mataydes) kao* i slikar Blaž i njegov djetić,38 ali se ne spominje ni Lerchinger ni Pachmayer sam.
Međutim, toliki broj slikara i njihovih pomoćnika u Varaždinu daje nam naslutiti, da je slikarska aktivnost u gradu u to vrijeme bila vrlo' živahna. Očito su u oba samostana, u kojima spomenuti slikari rade, završavali poslove, ugovorene* za tu godinu. No, dok iz Pachmayerove žalbe saznajemo', da je
Karcher u to vrijeme radio na pozlaćivanju jednog oltara u uršulinskoj crkvi,39 za ptujske slikare je zapisano tek, da su »... pri patreh Franciscani na kvarteru y tam malaiu .. .«.40
Nažalost sačuvani arhiv Franjevačkog samostana u Varaždinu ne daje detaljnijih podataka o poslu, kojeg su Pachmayer i njegovi pomoćnici izvodili u crkvi i samostanu. Spomenica, na temelju koje je Krešimir Filić dao* povijesni pregled franjevačkog reda u Varaždinu, kasnije se zagubila, te nisu mogli biti provjereni i eventualno* nadopunjeni podaci, koje autor iznosi.41
Prema kronologiji radova u crkvi i samostanu, koju donosi prof. Filić u spo^ menutoj knjizi, svetište s glavnim oltarom završeno je već početkom 18. sto^ ljeća, no svih šest oltara za kapele nabavljenoi je ili obnovljeno* između 1725. i 1748. godine, a u to su vrijeme štukaturom ukrašene i oslikane kapele sv. Antuna Padovanskoga na lijevoj i kapela Blažene Djevice Marije Škapularske na desnoj strani lađe.
Krešimir Filić kaže za obje kapele, da su ukrašene oko* 1740. godine, no kronogrami na pročelnim stijenama su nešto precizniji; onaj nad kapelom sv. Ante daje godinu 1737., a njemu nasuprot se nalazi kronogram s godinom 1745.
U isto vrijeme rađeni su i neki oltari u crkvi. Oltar u kapeli svetog Ante* dovršen je 1739., stariji oltar u kapeli Blažene Djevice Marij e-Škapularske obnovljen je 1748, a oltar u kapeli sv. Klare, izveden je i postavljen upravoi 1744. godine, dakle u vrijeme, kada je došlo do spora između Karchera i Pachmaye-rovih pomoćnika.
Kako se Pachmayer u pismu carici Mariji Tereziji i sam naziva slikarom i po-zlatarom, a poznati su i neki oltari, koje je on oslikao odnosno* pozlatio*,46 može se pretpostaviti, da su njegovi pomoćnici bih angažirani u kasnu jesen 1744, da polihromiraju i pozlate tada završen oltar sv. Klare sa slikama svete Klare i Lucije, tim prije što je to kasno i hladno* godišnje doba neprikladnije za rad na zidu.
Međutim, tri godine ranije, pretstavio* se Pachmayer u Ptuju i kao* autor zidnih slika u kapeli Žalosne Gospe.46 Iako* do* danas nisu izvedene analize pigmenta i veziva tih zidnih slika, one pokazuju i prilikom površnog pregleda, da njihov autor nije u potpunosti vladao* tehnikom zidnog slikarstva. Na površini zidnih slika javio se tanak sloj plijesni, boja je mjestimice pulverzirala i ljušti se, sve boje (a napose bijela) su potamnjele, a cijela je kompozicija izgubila na svježini i jasnoći, zbog čega tek djelimice može poslužiti za komparaciju. Takvo stanje zidnih slika tipično* je za još neke crkve sjevero* zapadne Hrvatske i Štajerske, a među ostalim jednaka je situacija i u Marijinoj kapeli u Varaždinu.
Ovdje je od četiri medaljona nešto bolje sačuvan onaj nasuprot oltara, na kojem je prikazan Susret Marije s Elizabetom te medaljon ispod prozora, na kojem se razabiru likovi anđela i Marije u bijeloj haljini s modrim lepršavim plaštem (Scena Navještenja?). Na ovaj je medaljon preslikan daleko* nevješti-jom rukom, isto* kao i medaljon na pročelnoj stijeni kapele, gdje su i lik Marije i lik Isusa na njenoj ruci snažno retuširani. Ta intervencija je vjerojatno* djelo* slikara Rihara, koji je radio* u franjevačkoj crkvi u vrijeme obnove crkvene unutrašnjosti između 1890—*1894. godine.47 Isti je slikar očito »popravljao« i medaljon sa likom sv. Ante među alegorijama kontinenata nad kapelom svetog Ante, kao i na nekim medaljonima na svodu svečeve kapele. Međutim većina od osamnaest oslikanih medaljona te kapele u dobrom je stanju, ma da su i ovdje
boje znatno1 potamnjele, a dijelovi slika, koji su izloženi taloženju kondenzirane vlage, pokriveni s plijesni.
Ove slikarije, koje pokazuju najmanje retuša, ujedno su i najkvalitetnije. Mnogi detalji na njima pokazuju vezu s pavlinskim ali i sa štajerskim slikarstvom. Veliki središnji medaljon s natpisom »S. Antonius haerelicum per ta-melicam afinam SS Sacramentu Adorantem ad fidem reducit«, zgusnuto' komponiranih likova visokih tijela s malim glavama ovalnih lica, koji su smješteni pred perspektivom ulice, usko se vežu na dijela pavlinskih slikara iz prve po-lovice 18. stoljeća, koji su radili u refektoriju lepoglavskog samostana, sjećajući najviše na nizove pavlina i svećenstva na kasnije uništenoj kompoziciji »Papa Ivan XXII. uručuje pravila reda Pavlinima«.48
Manji medaljoni odlikuju se međutim onom slikovitom mođelacijom draperija i tijela te ilustrativnošću, koja je karakteristična za medaljone s prizorima čudesa i scena iz života svetaca na nekim djelima Antona Lerchingera i anonimnih slikara u kraju oko Sutle, ali isto tako i za ponešto- patetičnu naraciju medaljona s čudesnim ozdravljenjima, koji su oko 1748. slikani ispod kora u crkvi Majke Božje Remetske u Remetama kraj Zagreba.
Način komponiranja tih malih medaljona, slikanih 1737., s naglašenom im-postacijom likova, nabrane odjeće i malenih glava oblih obraza srodan je medaljonu s Marijom i Elizabetom u Marijinoj kapeli u Varaždinu (iz 1745), a na isti način su slikani i pojedini dijelovi zidnih slika u Ptuju (1741.).
Stupnjevanje kvalitete (koje je možda uvjetovano1 samo naknadnim preslikavanjem -—■ što je vrlo uočljivo' na retuširanom medaljonu sv. Ante, okruženom s alegorijama kontinenata) moglo bi upućivati na zaključak, da su autori zidnih slika u Ptuju i eventualno četiriju medaljona u Marijinoj kapeli franjevačke crkve u Varaždinu, bili pomoćnici odnosno suradnici slikara, koji je radio1 preostalih 18 medaljona u susjednoj kapeli sv. Ante Padovanskog. Odatle možda i dolazi do tipološke izmiješanosti likova na ovim kompozicijama. Oni s uzvi-jenim usnama i naglašenim bjeloočnicama karakteristični su za Rangerove radove, muški likovi zaobljena čela i jakih brkova, s pomalo karikiranim izrazom lica česti su na Lerchingerovim slikama, dok se od njih znatno razlikuju ženski likovi punašnih ruku, ovalna lica s mekim sjenama oko zaobljene brade. Djela, na kojima se istovremeno javljaju naprijed spomenuti tipovi, posijana u većoj mjeri u Štajerskoj oko1 Sutle i u Hrvatskom Zagorju i to najviše u četvrtom i petom deceniju 18. stoljeća, upućuju na postojanje međusobno povezanih slikara, koji su poznavali slikarstvo lepoglavskih pavlina i možda surađivali s njima, a da im pri tome nije bilo strano1 ni štajersko slikarstvo1.
Pachmayer nam je sam ostavio podatak, da je djelovao i u Štajerskoj i u Hrvatskoj, ali mu je opus za sada nedovoljno poznat, pa nemamo još dovoljno elemenata, da bismo mogli utvrditi, kako je kod nastajanja spomenutih djela sudjelovao i on sa svojim pomoćnicima. Međutim neke od stilskih osobina, koje u to vrijeme susrećemo na tom području, razvijaju se kasnije u Lerchingerovom opusu do daleko više i sigurnije kvalitete.
Kako ne znamo, u kojoj je mjeri Pachmayer djelovao na Antona Lerchingera, nije jasno1, da li su spomenute stilske crte u Lerchingerovu opusu rezultat njegova školovanja kod Pachmayera (što bi indirektno značilo1, da je Anton Pachmayer i sam bio član tog slikarskog kruga), ili je on te osobine preuzeo mimo Pachmayera, krečuči se ovim područjem.
S većom vjerojatnošću možemo pretpostaviti, da je Lerchinger bio- povezan sa svojim vršnjakom Fr. Josipom Fellnerom, s kojim je zajedno učio kod Pach-
mayera. Kako se po jedinom za sada sigurnom djelu iz Fellnerova opusa može opravdano zaključivati o njegovom visokom umjetničkom dometu, može se pomišljati, da su ta dva slikara, ne samo jedan na drugog djelovala i međusobno se obogaćivala, nego da su i kasnije nastavljala svoju suradnju.
Za razliku od Lerchingera, koji se osamostalio, Fellner je vjerojatno ostao kod Pachmayera, preuzevši nakon očuhove smrti obiteljsku slikarsku radionicu u Ptuju.
Taj nam se slikar prvi puta predstavio upravo u Varaždinu, gdje je kao 21-gođišnji mladić, nakon završenog studija slikarstva, preuzeo možda prvi veći posao u ime svog očuha.
Podaci 0' tom slikaru nisu do sada bili poznati.
S. Vrišer ga je doduše spomenuo, ali samo kao najmlađe dijete Josipa Fell-nera, koje je imalo svega tri godine u trenutku, kada mu se majka ponovo udaje. Osim datuma njegove smrti u Ptuju ne nalazi ni jednog drugog podatka
0	njemu te stoga dvoji, da bi se i on bavio slikarstvom.49
Međutim u spomenici Proštijske crkve u Ptuju spominje se 1756. »Der hiesige Mahler Herr Jos. Fellner«,50 koji je izradio slikani antependij uz svečani crkveni ornat. O njegovom boravku u Ptuju svjedoči još podatak, da je kumovao djetetu Ignaza Josipa Pinera 1761 godine51 i onaj kratak podatak, da je umro 1770. godine u 49. godini života.52
U Galeriji slika u Ptuju nalazi se međutim jedna njegova signirana slika. »Ex voto iz 1766. godine« slikan je za kapelu Žalosne Gospe, za onu istu, koju su Pachmayer i Lerchinger oslikali još 1741. godine. Sliku je u Fellnera naručio gradski magistrat, u spomen na događaj u siječnju 1766, kada je nagomilani led na Dravi prijetio, da će srušiti veliki drveni most.53 Fellner je razdijelio' kompoziciju u tri pojasa. U najnižoj zoni je Drava s mostom, koji je ugrožen, u srednjem pojasu grad s povorkom građana, koja se slijeva na trg pred mostom
1	u najvišoj zoni gradski patroni. Posebnu pažnju na toj kompoziciji, slikanoj u duhu rokokoa, privlači grupa gradskih zaštitnika. Pri slikanju Marije autor je bio sputan modelom — gotičkom plastikom iz ptujske Marijine kapele, dodavši joj barokni aranžman krune i plašta. Posebno su finu obrađeni mekani nabori salzburške madone. Daleko' ležernije slikao' je lepršave likove sv. Jurja i sv. Florijana, koji gotovo lebde na oblacima. Ta grupa je ujedno i koloristički akcent slike i protuteža bijelo-žutom ugođaju snijegom pokrivenog građa, kojeg oživljavaju pastozno naneseni štafažni likovi građana u procesiji.
Fellnerov stil, kojeg smo za sada imali priliku upoznati tek na ovom sitnom detalju njegova opusa, pokazuje slikara dosta izražene individualnosti, koji je očito djelovao uglavnom izvan svog grada, ma da ga nazivaju »ovdašnjim slikarom«, jer inače ne bi mogao' ostati nezapažen do> danas.
Ovo nekoliko' oskudnih bilježaka jedva da nam daju naslutiti obrise jednog do sada još nepoznatog ptujskog slikara, koji je djelovao između 1740. i 1770. godine, ostavivši iza sebe nama još nepoznat opus. Započevši svoj slikarski razvoj uz očuha, slikara Pachmayera, imao je priliku upoznati četrdesetih godina u njegovoj radionici i svojeg vršnjaka Antona Lerchingera, a radeći uz očuha bar do 1748. godine u Hrvatskoj, mogao je upravo u vrijeme vlastitog sazrijevanja preuzeti i neke elemente pavlinskog slikarstva. Na taj se način i ovaj slikar možda uklapa u onaj krug umjetnika, koji se kreću graničnim područjem Štajerske i Hrvatske.
Daljnja istraživanja u tom smjeru morala bi otkriti međusobni odnos slikara Pachmayera, Lerchingera i Fellnera te njihov kontakt s pavlinskim sli-
karima. Bar približnim određenjem Fellnerovo-g o-pusa upotpuni t će se slika štajerskog pa i hrvatskog baroknog slikarstva, koje se razvijalo- između pavlinskih i gradačkih utjecaja.
Možda će ovo- biti put, kojim će se preko- radova ptujskih slikara, identificiranih u Hrvatskoj, moći u Sloveniji razjasniti neke do- sada nepoznate i ne-naslućivane- veze i odnosi između pojedinih »ruku«, te u krajnjoj liniji pripisati određena djela slikarima, ko-ji su nam po-znati samo po- arhivskim dokumentima.
BILJEŠKE
1	F. Stelè, Monumenta Artis Slovenicae, Ljubljana, 1938, str. 26.
2	A. Cevc, Anton Lerchinger, Zbornik za umetnostno zgodovino, nova vrsta, V/VI, Ljubljana 1959, str. 477.
3	F. Sijanec, Krog Attemsovih slikarjev, Kronika V, Ljubljana 1957, str. 146.
4	S. Vrišer, O avtorjih fresk v Kamnici pri Mariboru. Zbornik za umetnostno zgodovino, Nova vrsta III, Ljubljana 1955, str. 243, A. Stegenšek, Slike na oboku ž. cerkve v Kamnici pri Mariboru, Ljubitelj krščanske umetnosti, Maribor 1914, str. 81; A. Cevc, Barok na Slovenskem, katalog razstave, Ljubljana 1961. i drugi.
5	R. Kohlbach, Steierische Bildhauer, Graz, 1956, str. 100.
0 Pravila je u cijelosti objavio Wastler u Grazu 1891, u »Beiträge zur Kunde Steierm. Geschichtsquellen.«
7	R. Kohlbach, o. cit. str. 100.
8	Podaci preuzeti iz originala »Collectanea de origine progressu et actuali incremento Archi-Parochialis Ecclesiae . ..«, kojeg je počeo pisati ptujski prošt Franz Ignaz Inzaghi 1732. godine.
9	S. Vrišer, Življenjepisni podatki o slikarjih in kiparjih Celja, Ptuja in Slov. Konjic, Kronika, VI., str. 3. Ljubljana 1958.
10	J. Wastler, Steierisches Künstler-Lexicon, Graz 1883, M. Slekovec, Škofija in nadduhovnija v Ptuji, Maribor, 1889, F. Raisp, Pettau, Steiermarks älteste Stadt, Graz 1858.
11	U novoosnovanu knjigu ptujskih građana (budući da je stara nastradala u požaru) upisani su na prvoj stranici oni stanovnici grada, koji su uživali i ranije građanska prava. Od slikara se među njima nalazi samo Ciprian Pericht.
12	Vidi: S. Vrišer, »Življenjepisni podatki...«.
13	Zgodovinski arhiv Ptuj (dalje ZAP), Seznam meščanov iz leta 1754. Alojzija Pachmayerin »Mahlerin« ima kuću u Gospodskoj ulici 63.
14	Proštijski arhiv Ptuj (Dalje PAP), Knjiga umrlih za 1770.
15	Podatak o Rädlmayerovom vjenčanju unesen je dva puta, prvi puta kao zadnji upis u I. svezak Knjige vjenčanih te na 1. str. II. sveska Knjige vjenčanih, ma da se oba podatka odnose na isto vjenčanje Antonije Spanner i Johanna Rädlmayera. Vjenčanje je obavio mladenkin brat Josip Spanner, PAP, Knjiga vjenčanih, sv. I. i sv. II. Ptuj, 17. 2. 1743.
10 ZAP, Popis građana-potpisnika izjave o mjesnoj šumi, sign. AmP 23/50 str. 8.
17	PAP, Knjiga umrlih za 1749, 17. 12. upisan je podatak o smrti 45-godišnjeg slikara J. Rädlmayera »Sepultus est D. Joannes Radlmäyr etat 45-,
18	Podatak da je Ferdinand Scheidtnagl kupio kuću u Ptuju kbr 40, zajedno s obrtnim pravima 1752, unesen je u Staru zemljišnu knjigu, danas u Grazu, St. L. A. sign. 2520.
19	Steierische Landes Archiv, fond Repräsentanz und Kammer Fase. 131.
20	ZAP, Popis građana iz 1785, vlasnik kuće 40 je još uvijek slikar Ferdinand Scheidtnagl.
21	Kohlbach, o. cit, str. 453.
22	PAP, »Collectanea...«, str. 147.
23	PAP, »Collectanea ...«, str. 95, 117.
24	Wolf A. Die Aufhebung der Klöster in Innerösterreich, Wien, 1871, A. Horvat, Spomenici arhitekture i likovnih umjetnosti u Međimurju, Zagreb, 1956, str. 129.
25	I. Lentić-Kugli: Prilozi za istraživanje varaždinskih »pictora« u 18. stoljeću, Vijesti muzealaca i konzervatora Hrvatske, XVIII str. 3, Zagreb 1969.
26	I. Lentić-Kugli, o. cit., str. 6.
27	Osim spisa, koje spominje I. Lentić-Kugli, i se odnose na spor Karcher—Pach-mayer, nalaze su u HAV i spisi o parnici F. J. Fellnera protiv J. V. Karchera sign HAV — 85 K 61, od 29. 1. 1745, 52 K 61 od 12. 2. 1745, 7 K 1 od 13. 2. 1745, 4 K 22 od 21. 8. 1745.
28	HAV 7 K-l, govoreći o Karcheru Pachmayer kaže ».. . nadođe prošle godine neki Valentin Karcher, nekad stanovnik raznih mjesta u Koruškoj, ali bez stalnog boravka i ovdje i ondje ...«
20 HAV 52 K-61.
30	HAV 52 K-61.
31	ZAP, sign AmP 1/5, popis građana s poreznim zaostacima za 1733. god. str. 5.
32	Vidi: Vrišer, »Življenepisni podatki...«.
33	HAV 7 K-l prilog 1.
34	HAV 7 K-l prilog 2.
35	HAV 7 K-l prilog 1.
36	Podaci o tome kod A. Cevc, Anton Lerchinger str. 484, S. Vrišer, Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, Maribor 1963, str. 165 i isti, Življenjepisni podatki o baročnih slikarjih in kiparjih ...«.
37	Dj. Cvitanović, Slikar kapele u Goljaku, Vijesti muzealaca i konzervatora Hrvatske, br. 3/1972, str. 12. »Već postavljeni oltar (u Gori kod Siska) došao je poli-hromirati umjetnik Ivan Franjo Rothmair iz Ptuja.«
. 38 HAV 52 K-61.
39	HAV 52 K-61, izjava svjedoka Mataydesa.
40	HAV 52 K-61, izjava svjedoka Pollnjaka.
41	Kr. Filić, Franjevci u Varaždinu, Varaždin 1944.
42	Fr. Filić, o. cit., str. 102.
43	Isti, str. 91.
44	Isti, str. 104.
45	A. Cevc, Anton Lerchinger, str. 484, Vrišer, Baročno kiparstvo, str. 156.
46	PAP, Collectanea, podatak za 1741.
47	Kr. Filić, o. cit., 104.
48	Spomenuta slika nalazila se na užoj stijeni ljetnog refektorija pavlinskog samostana u Lepoglavi do 1946. g.
49	Vrišer, Življenj episni podatki. ..
50	PAP, Collectanea, str. 99.
51	PAP, Knjiga krštenih za 1761, 28. 6.
52	PAP, Knjiga umrlih za 1770.
53	Slika je vlast Proštijske crkve u Ptuju, a nalazi se u gradskoj zbirki PMP.
EINIGE NEUE DATEN ÜBER DIE PTUJER BAROCKMALER UND ÜBER IHRE TÄTIGKEIT IN KROATIEN
Zu Beginn des 18. Jh. durchflochten sich in der Südsteiermark zwei Richtungen der illusionistischen Malerei, die eine hatte ihr Zentrum in Graz, und die andere im paulinischen Malerkreis, mit Zentrum in Lepoglava. Aus der Lebensgemeinschaft der bürgerlichen und paulinischen Malerei gingen verschiedene bis jetzt noch nicht durchstudierte Malerwerkstätten und Persönlichkeiten hervor, unter welchen der bemerkenswerteste Anton Lerchinger war. In Ptuj versammelten sich nach einer grossen Feuerbrunst 1684 viele Maler, und von ihnen gestalteten nur zwei auch die Werkstätten, die fast ganz 18. Jh. hin tätig waren. Das waren die Werkstätten von Melchior Spanner und Valentin Winkler. Die Winklersche Werkstätte übernahm 1711 Josip Feiner, nach ihm 1726 Anton Pachmayer und endlich Franz Joseph Fellner, der in Ptuj 1770 starb. Die Spannersche Werkstätte übernahm nach längerer Unterbrechung der Schwiegersohn Johann Rädlmayer, und im Jahre 1749/50 kaufte sie Ferdinand Scheidtnagel. Er lebte noch im Jahre 1785. Es ist interessant, dass innsbesondere die erste Werkstätte, und besonders noch Anton Pachmayer auch in Kroatien wirkten, vor allem in Varaždin, wo Pachmayer zwei Kapellen in der Franziskanerkirche bemalte. Seine Schüler waren, wie schon erwähnt, Anton Lerchinger, der aber nicht in Ptuj
lebte, und Franz Joseph Fellner, der in Ptuj tätig war und ebendort starb. Sein bisher bekanntes Kunstwerk ist das Bild Ex voto, aus dem Jahre 1766. erhalten im Regionalmuseum in Ptuj in seiner Galeriesammlung. Es zeigt die Rettung der Brücke vor dem Dravaeis. Da der Opus des Malers nicht bekannt ist, war auch Fellner bis jetzt vollkommen unbekannt, und es wird vonnöten ihn erst zu entdecken. Dabei ist auch ausfindig zu machen die stilistiche Zusammengehörigkeit zwischen Pachmayer, Lerchinger, Fellner und vielleicht dem paulinischen Malerkreis, und dadurch wenigstens teilweise das Bild der Barockmalerei im steierisch-kroatischen Grenzraum aufzuklären.







Marjetica Simoniti
ZLATARSTVO IN PASARSTVO V PTUJU
Zlatarska in pasarska obrt imata v Ptuju tradicijo-, ki jo- je mogoče zasledovati stoletja nazaj. Prav mesto Ptuj se lahko- ponaša s tem, da se nanj nanaša najstarejše poročilo o- zlatarjih na slovenskem Štajerskem. Leta 1311 se omenjata zlatarja Peter in Dietrik. S to- omembo iz začetka 14. stoletja se začenja vrsta zlatarjev, ki ji bomo- sledili do- konca 19. stoletja. Naša vednost o- ptujskih zlatarjih je močno- pomanjkljiva, ne poznamo njiho-vih del in mno-g-o- je arhivskega gradiva, ki še ni preučeno-, vendar je mogoče tudi z današnjim znanjem napraviti nekaj ugotovitev. V Ptuju sta zastopala zlatarsko- obrt od začetka 14. stoletja naprej po eden ali dva zlatarja; to je bilo nasploh značilno za manjša mesta. V 14., 15. in 16. sto-letju se sporadično- omenjajo- zlatarji, katerih signirana dela bi zaman iskali, dokazujejo- pa, da je bila zlatarska obrtna dejavnost v mestu živa. Nekatere omembe daje-jo- celo- slutiti, da so delali v Ptuju mojstri, ki jim ozke zaprtosti v -okviru mestnih potreb in naro-čil ne moremo- očitati. Tako se npr. leta 1341 o-me-nja ptujski zlatar Seydillus skupaj z Janezom iz Bologne, ki ju je tega leta povezovalo- delo- v Udinah. V zvezi z Seydilluso-m se nam vsiljuje vabljiva misel, ali bi bilo- mogoče- povezati le-tega s Se-idlino-m iz Ptuja, avtorjem ante-pendija iz 2. četrtine 14. stoletja, ki je bil izdelan za salzburškega nadškofa Friedricha (1318—1335), Ptujčana po- rodu. Antependij je danes shranjen v dunajskem muze-ju za uporabno- umetnost (inv. št. 8543) in ga no-vejša nemška literatura ceni kot eno najvažnejših del t. i. »Nadel-malerei« v skupini južnonemških gotskih vezenin (o-p. 1). Antependij je- izdelan kot zlata, srebrna in svilena vezenina na platnenem dnu s pozlačenimi aplikacijami. Na eni izmed srebrnih ploščic nam je spo-roče-n-o ime ve-zilca: + / PRESVS FRIDERICVS LEIBNCENSI SANGV / INE NATVS HOC OPVS APTAVIT ALTARI QVOD / DECORAVIT SEIDLIN D (e) PETOVIA MA PA-RAVIT. Antependij je razčlenjen s četverolisti, v katerih so- upodobljeni prizori iz Kristusovega življenja in trpljenja, vendar tako, da so- izrabljene tudi vse ostale prazne plo-skve. Tako- je nastala dragocena svilena vezenina na zlatem vzorčastem dnu s srebrnimi okvirnimi pasovi, ki se v kompoziciji približuje najpomembnejšemu vezenemu oltarnemu pregrinjalu iz tega časa (za samostan Königsfelden v Švici — danes v zgodovinskem muzeju v Bernu). Vprašanje avtorstva salzburškega ante-pendija je bilo- predmet mno-gih razprav. V zadnjem času je prevladalo- mnenje, da je bil Seidlin vezilec, in ne zlatar, kakor je domneval leta 1862 G. Heider, ter da gre tu za izredno- redek primer z imenom označenega poklicnega vezilca. Obenem je Seidlinovo ime dokaz, da so- dra-
gocene vezenine nastajale v tem času tudi v delavnicah meščanskih obrtnikov, in ne samo v samostanih (op. 2). Mlajši raziskovalci so Heiderjevo' teorijo o zlatarju Seidlinu, ki naj bi prispeval samo kovinski okras, ovrgli. Wastlerjev podatek o zlatarju Seidlu ah Seydillusu bi podpiral domnevo', ki govori v prid Seidlina kot zlatarja. Pisanje imena Sedlin je mogoče imeti za izpeljanko1 besede Seidl, Seydillus. Težko je verjeti, da bi sočasno’ živela v Ptuju dva mojstra z enakim imenom, ki bi se ukvarjala z različnima poklicema. Možno bi bilo-, da gre za netočno oznako> poklica pri viru, ki ga je uporabil Wastler; to bi pomenilo', da bi bil Seydillus res vezilec, in ne zlatar ah pa, če je Wastlerjev podatek točen, da je bil Seidlin vendarle zlatar in da je samo kovinski okras na antependiju njegovo delo.
Od zadnje četrtine 17. stoletja naprej se razdrobljene in raztresene omembe o ptujskih zlatarjih strnejo v gostejšo' vrsto'. O njihovem delovanju še vedno> ne govore ohranjeni izdelki, vendar lahko- delo' posameznih mojstrov omejimo za daljše časovno' obdobje. Zlatar Janez Jakob Zwickl se v arhivalijah v Ptuju omenja od svoje poroke leta 1687 do smrti leta 1722. S časom poroke se običajno veže pridobitev mojstrskega naziva in pričetek dela v svoji delavnici. Zelo verjetno je, da je Janez Jakob Zwickl pripadal veliki zlatarski družini, katere člani se pojavljajo- v Celju, Gradcu, Mariboru in Vodtsbergu (op. 3). Prvi med njimi se omenja Andrej Zwickl v Celju ob svoji smrti leta 1654. Njegov sin Baltazar (ali Bartolomej?) se je izučil obrti pri očetu, se nato- naselil v Gradcu in tam umrl leta 1688. Baltazar je pomemben tudi zato, ker je najstarejši zlatar, čigar signirani deli sta se na Štajerskem ohranili. Gre za cehovski vrč strojar-jev iz leta 1673 iz Weiza in za kelih iz cerkve Frauenberg pri Lipnici. V Gradcu se omenja nadalje v 80. letih 17. stoletja Peter Anton Zwickl in leta 1724 Franc Jakob Zwickl kot sin ptujskega Janeza Jakoba. Jožef Zwickl je omenjen leta 1748 kot zlatar v Mariboru, Janez pa leta 1780 kot zlatar v Voitsbergu. V začetku 18. stoletja je v Ptuju delal tudi Gregor Omersa, čigar domnevnega sorodnika Baltazarja Omersa, prav tako- zlatarja, najdemo sočasno- v Celju (o-p. 4). Od let 1735—44 govorijo arhivski podatki o- zlatarju Francu Bernardu Klock-spergerju, čeprav njegovega delovanja ne moremo skleniti s po-datkom o njegovi smrti. Leta 1775 je v Celju umrl Franc Klocksperger, star 70 let — bilo- bi mogoče, da gre za ptujskega mojstra, ki se je preselil v Celje (o-p. 5). Z nastopom Jožefa Perido-nerja v Ptuju sredi 18. stoletja se začenja vrsta mojstrov, za katere je dokumentirano neposredno' prehajanje obrti tja do 3. četrtine 19. stoletja. Peridoner se omenja od leta 1754 do smrti leta 1776 in je prvi mojster, od katerega se je do danes ohranilo- vsaj eno- delo-. Njemu je pripisana srebrna aphka iz let 1760—62 na meču ptujskega mestnega sodnika v ptujskem Pokrajinskem muzeju. Za Peridonerjem je prevzel leta 1779 obrt in hišo zlatar Fihp Schiller in jo> leta 1807 predal Ignacu Mayerju. Schiller se še nadalje omenja kot ptujski zlatar do približno 1826. leta. Njegovo delo prav tako- ni preživelo' do današnjih dni, čeprav je bilo še leta 1883 šest njegovih izdelkov razstavljenih na kulturnozgodovinski razstavi v Gradcu. Mayerjeva zlatarska obrtna pravica je v letih med 1818—21 nekajkrat menjala lastnika, dokler je ni prevzel leta 1821 Janez Khun in jo obdržal do leta 1845, za njim pa Franc Machatsch; ta jo je imel do svoje smrti leta 1867.
Vzporedno- z zlatarji se v Ptuju omenjajo- pasarji. Iz mojstrskih protokolov in iz poročil trgovinske zbornice je razvidno, da je med leti 1635—1833 delalo v Ptuju 6 pasarjev, v letih 1853, 1856 in med leti 1857—59 sta zabeležena dva mojstra ter leta 1874 eden (o-p. 6). Gre za podatek, ki je nedvomno pomanjkljiv,
vendar dovolj zgovoren. Izdelke ptujskih pasarjev moremo iskati v mnogih ohranjenih predmetih, vendar je njihovo- potrjeno- avtorstvo silno- redko-. Prve do-slej znane o-membe pas-arjev segajo- v ko-nec 17. sto-letja. Takrat se omenjata o-b svo-ji smrti pasar Baltazar (f 1685) in pasarski pomočnik Pavel (f 1695). Pasar Janez Pabatin se leta 1753 omenja kot izdelovalec večne luči za kapelo sv. Dizme v ptujski prošti j ski cerkvi. Franc Fromm je znan ko-t meščanski pasarski mo-jster in hišni lastnik oko-li leta 1785. Iz poročila deželnega urada za preizkušanje denarja iz leta 1794 je razvidno-, da je pasar Jakob Jurmann izdeloval srebrne gumbe in pasove. S svo-jo- številno- družino- se je ukoreninil v Ptuju in tu umrl leta 1842. Kakor je bila pogosto- navada, se je tudi njegova hči poročila s pa-sarjem, in sicer z graškim m-o-jstrom Jožefom Ignacem Liickerjem, ki ga poznamo- tudi po ohranjenih delih.
Bolj zanimivo- podobo- od naštevanja podatko-v o zlatarjih in pasarjih nam dajejo- v Ptuju ohranjeni izdelki. Žal, jih z imeni ptujskih mojstro-v v večini primerov ne moremo- po-vezati. Ohranjeno- gradivo sestavljajo predmeti, nastali v različnih časovnih obdobjih in v različnih, med seboj oddaljenih krajih. Tako-stojijo- danes drug ob drugem augsburški, graški, dunajski in salzburški izdelki, da omenimo le tiste, pri katerih je kraj nastanka sporočen s signaturo-. Mnogokrat so bili nabavljeni z denarjem, zbranim v obliki volil, kakor nam nazorno sporoča župnijska kronika proštijske cerkve. Tudi .po- času nastanka gre za ve-lik razpo-n — od začetka 16. stoletja do- polpretekle dobe (tridesetih let 20. stoletja). Tako so zapustila sledo-ve vsa stilna obdobja, ki so- se zvrstila v tem času, kljub mnogim uničujočim posegom v inventarje lastniko-v teh del.
V obliki kataloga sestavljen pregled zlatarskih in pasarskih del v Ptuju je omejen na izdelke iz cerkvene po-sesti, in sicer na tiste, ki jih hranijo- župnijska urada proštijske in minoritske cerkve in župnijski urad sv. Ožbalta. O imetju dominikanskega in kapucinskega samostana vemo- le to, da so- bile dragocenosti obeh samostano-v ob razpustu konec 18. sto-letja poslane v Gradec (op. 7). Za po-samezne predmete smo- lahko- ugotovili njihovega izdelovalca ali vsaj kraj izdelave. Minoritski samostan hrani kelih, delo- znanega augsburškega zlatarja Michaela Maierja iz konca 17. stoletja, proštijska cerkev ima kelih pomembnega graškega zlatarskega mojstra Franca Pfäffingerja iz leta 1751 in monstranco mariborskega pasarja Karla Tratnika st. iz leta 1921. V ž. c. sv. Ožbalta najdemo kelih salzburškega zlatarja Hansa Casparja Aihorna iz 2. po-lovice 17. stoletja, ki je doslej edini signirani salzburški zlatarski izdelek na slovenskem Štajerskem, in dva keliha, izdelana v celjski delavnici mo-jstra Ferdinanda Kagerja iz leta 1896 in v de-lavnici ljubljanskega mo-jstra Ivana Kregarja iz 1. tretjine 20. stoletja. V Gradcu sta bila nadalje izdelana nastavek mo-nštrance iz 1. po-lovice 18. stoletja pri minoritih in pastorale (proštovska palica) z oznako- delavnice D. P. H. C. C. iz približno- 1863. leta v proštijski cerkvi. Dunajsko delo sta noga in n-o-dus keliha št. 4 iz leta 1840, delo- mo-jstra IB? (v proštijski cerkvi).
Pri nekaterih predmetih ni bilo- mogoče po-jasniti mojstrovega mono-grama in ugotoviti kraja izdelave. Z mo-nogramo-m M S sta označena psevdo-gotski kelih št. 17 iz zadnje tretjine 19. sto-letja v proštijski cerkvi in cibo-rij št. 4 v ž. c. sv. Ožbalta. Mojster T S je izdelal za ž. c. sv. Ožbalta kupo- in pokrov ciborija št. 2 in ke-lih št. 5. Oba predmeta sta nastala v 3. tretjini 19. stoletja. Tudi kupa in po-kro-v ciborija št. 8 pri minoritih z mojstrovo, deloma čitljivo- značko- I G? iz 1. četrtine 18. stoletja nista po-jasnjena.
Stilna so-ro-dnost in podobnost v izdelavi sta združili nekatera nesignirana dela. Monstranca iz leta 1618 v proštijski cerkvi in monštranca iz leta 1657 iz
Juršincev (ž. c. sv. Lovrenca v Slov. goricah) imata toliko sličnosti, da ju lahko imamo za izdelek iste delavnice. Prav tako' tvorijoi kelih iz približno' 1627 iz proštijske cerkve in cibori] iz ž. c. v Veliki Nedelji ter kelih iz ž. c. na Polen-šaku skupino predmetov, ki so nastali v 1. polovici 17. stoletja v isti delavnici. Nogo monstrance št. 3 v ž. c. sv. Ožbalta in relikviarij št. 11 v minoritski cerkvi prav tako lahko' povežemo v delavniško' skupino. Tudi dostavljeni deli iz začetka 19. stoletja (noge kelihov št. 6 in 7 in noga ciborija št. 8 v minoritski cerkvi) so po vsej verjetnosti nastali v isti delavnici.
Današnji inventar ptujskih cerkva kaže po času nastanka, po provenienci in po kakovosti raznoliko podobo'. Pretekla obdobja so' nam zapustila poleg kakovostnih stvaritev tudi povsem poprečne izdelke, ki prav tako> prispevajo k večjemu poznavanju zlatarske in pasarske dejavnosti v preteklosti.
KATALOG ZLATARSKIH IN PASARSKIH DEL Proštijska cerkev sv. Jurija
1.	monstranca
srebro, deloma pozlačeno, stekleni kamni,
tolčeno, ulito, cizelirano, vgravirano,
višina 88 cm, širina nastavka 32,5 cm noga 31 X 25 cm
Cetverolistna noga je v tlorisu razširjena z vstavljenimi špičastimi konicami med ogli četverolista. Poševno dvignjen rob noge izpolnjujejo vitičasta ornamentika, sadni obeski in angelske glavice. Nad tem robom je noga stopničasto dvignjena in ponavlja svojo tlorisno obliko. V poljih, ki prehajajo v steblo, so pritrjene srebrne, ulite, predrto izvedene aplikacije severno renesančnega okovja in svitkovja in aplikacije štirih evangelistov v reliefu. Poligonalno steblo je večkrat opasano s profiliranimi obroči in odebeljeno z nodusom v obliki potlačene krogle. Poleg vrezanih geometrijskih ornamentalnih motivov je steblo okrašeno z drobnimi apliciranimi rozetami, angeli in reliefno ornamentiko na nodusu. Nastavek okrog ovalne kustodije z gladkim robom, ki ga poživljajo aplicirani kamni v predrtih vitičastih sestavih in svedrasto zvita vrvica, tvori predrto stolpasto arhitekturo s fialami in predrtimi stolpnimi baldahini. Pod tremi baldahini so nameščene plastike Jurija na konju, sv. Petra in Pavla, ki niso več prvotne. Tudi oba angela, ki plavajoč v zraku podpirata nastavek, sta novejša dodatka iz 19. stoletja. Slopasto arhitekturo povezujejo svitkasti ornamentalni motivi, ki so deloma poškodovani. Vrhove baldahinov sklepajo v sredini križ, na straneh pa drobna angela s simboli trpljenja v rokah (palica z gobo, lestev, sulica in ?). Med fialami je obešena drobna verižica, ob straneh in pod nastavkom visi iz večjih členov sestavljena novejša okrasna verižica. Na hrbtni strani nastavka je pod kustodijo vgravirana letnica 1.6.1.8. Na notranji strani noge sta vgravirana napisa: Renoviert 1859 v. / Gürtlermeister / Jos. Pogatscher / in Graz. Ren. v. Fr. Ks. / Kager / Marburg / 1898. Tu je viden tudi t. i. Ziselierstich; to pomeni, da je bila kovina vzeta na preizkušnjo.
Brez oznak.
Večja srebrna graška repunca za starejša dela iz let 1806—07.
Monštranca je bila izdelana leta 1618 in je tipičen primer konservativnega vztrajanja pri gotskih oblikovnih prvinah zlatarske obrti v 1. polovici 17. stoletja, čeprav v ornamentiki sledi severnorenesančnim vzorom. Ptujska monštranca je v tesni de-lavniški povezavi z monštranco iz ž. c. sv. Lovrenca v Slov. goricah (Juršinci) iz leta 1657. Primerjava obeh vodi do ugotovitve, da sta obe nastali v isti delavnici, čeprav ju ni izdelala ista roka. Sorodnost zasnove in predvsem isti kalupi predrtih stolpastih baldahinov ter obe drobni plastiki angelov z orodji trpljenja o tem zgovorno pričajo. Ptujska monštranca je v primerjavi z lovrenško bolj skrbno izdelana, tolčena ornamentika je preciznejša in kvalitetnejša, ulite predrte aplikacije so finejše in po stilu starejše. Prav posebno je izrazita večja grobost v izdelavi lovrenške monštrance. Vendar pa obe nedvomno povezuje uporaba istih kalupov za ulite dele, ki so se v zlatarskih delavnicah uporabljali tudi potem, ko so stilno zastareli.
Ptujska monštranca se v župnijski kroniki večkrat omenja (npr. na str. 22). M. Slekovec piše, da je za njeno nabavo poskrbel ptujski nadžupnik Janez Ripšer
Slika 1: Ptuj, proštijska cerkev, kelih iz okoli 1628
(1599—1644) s prostovoljnimi prispevki ptujskih meščanov (op. 8). Bila je deležna pozornosti starejših raziskovalcev štajerske preteklosti in razstavljena v Gradcu letà 1883 na kulturnozgodovinski razstavi (op. 9). Obe restavraciji v letu 1859 in 1898 sta njen prvotni videz okrnili z dodatkom novih plastik in verižic.
2.	kelih
srebro, deloma pozlačeno,
tolčeno, gravirano, puncirano, ulito,
višina 20 cm, premer noge 13 cm, premer kupe 9,2 cm
Šestlistna vzbokla noga je v pasovih okrašena s tolčeno in aplicirano renesančno ornamentiko. Steblo obdaja predrta srebrna aplikacija stiliziranih lokov in špičastih listov. Jajčast nodus je gladek in poškodovan. Kupa je gladka in konične oblike.
Noga keliha je močno poškodovana. Znotraj v nogi teče vgraviran napis: M. GEORG KILIANVS PRESBITER F. F.
Brez oznak.
Po Slekovcu (op. 10) je leta 1628 volil Jurij Kilian, »Chorimagister«, ptujski pro-štijski cerkvi dragocen kelih, obleko in denar. Napis v kelihu njegovo donatorstvo tudi potrjuje. V Veliki Nedelji in na Polenšaku (v župnijskih cerkvah) sta se ohranila ciborij in kelih, ki s ptujskim kelihom tvorita skupino predmetov, nastalih v isti delavnici. Za to govori enaka okrasitev in uporaba istih dekorativnih motivov (aplikacija predrtih stiliziranih lokov).
3.	kadilnica srebro,
tolčeno, ulito, višina 21,5 cm
Čašasta skleda s tolčeno ornamentiko velikih cvetov stoji na nogi, ki je bila dodana v času klasicizma (šilasti listi in pas neskončne valovnice). Na posodo so
21 — Ptujski zbornik — IV
321
pritrjene tri ulite angelske glavice s prekrižanimi perutmi. Zvonast pokrov z verižico na poteg in kapa sta prav tako dodatka iz konca 18. ali iz začetka 19. stoletja.
Skleda je iz konca 17. ali začetka 18. stoletja, noga, pokrov in kapa iz konca 18. ali začetka 19. stoletja.
Brez oznak.
Na ročaju večji srebrn graški repunec za starejša dela iz let 1806—07.
4.	kelih
srebro, deloma pozlačeno, tolčeno, ulito,
višina 26,3 cm, premer noge 16,2 cm, premer kupe 9,2 cm
Okrogla vzbokla noga z razgibanim in usločenim robom je razdeljena v tri polja, v katerih so aplicirani trije srebrni uliti reliefi v psevdobaročnih okvirih. Na reliefih so upodobljeni Kristus z zemeljsko kroglo, Marija in Jožef. Nodus v obliki usločene vaze z reliefnim vodoravnim pasom je ulit. Kupo obdaja predrt srebrn košek, deloma poškodovan. Oblikujejo ga ploskovite školjke in C volute.
Noga in nodus sta dunajsko delo iz leta 1840 (značka uradnega pregleda na nogi). Mojstrova značka IB ?.
Kupa s koškom je iz srede 18. stoletja in brez oznak.
5.	kelih
srebro, deloma pozlačeno, tolčeno, ulito, puncirano, cizelirano,
višina 26,3 cm, premer noge 15,5 cm, premer kupe 8,7 cm
Šestlistna močno vzbokla noga s profiliranim usločenim robom je okrašena s plo-skovitimi školjkami in C volutami. Na steblo je nataknjen reliefno okrašen obroček. Ulit nodus ima hruškasto obliko in je reliefno okrašen. Kupo obdaja predrt srebrn košek s psevdobaročno ornamentiko.
Noga in nodus sta brez oznak in sta bili izdelani v sredini 18. stoletja. Na nogi je večja srebrna graška repunca iz let 1806'—07. Kupa s koškom je mlajša, iz leta 1844; to potrjuje tudi napis na srebrni ploščici, ki je pritrjena na notranjo stran noge: Ex doniš lubilaei / millenarii celebrati sub Ar / chiparochi Francisco Zvetko / oeconomis Ecclesiae Mauritio / Grünn et Josepho Brudermann / a 16. usque 23. Iunii / Anno Domini 1844.
6.	relikviarij sv. Zaharije in sv. Elizabete medeninasta pločevina, pozlačena in posrebrena, baker, pozlačen, stekleni kamni,
tolčeno, ulito v 21,5 cm
Ovalna vzbokla noga z nakazanim štirilistnim robom je okrašena z C volutami, školjkami in trakasto ornamentiko. Gladek ulit nodus je narobe vstavljen in novejše izdelave. Nastavek tvorita ovalni zunanji okvir narezanih žarkov in pred njim srebrn okvir trakaste ornamentike okrog ovalne zastekljene odprtine z novejšim gladkim robom. Nastavek poživljajo veliki stekleni kamni (dva manjkata). V župnijski kroniki je ohranjen zapis, da je dal denar za ta relikviarij Simon Illonschegg leta 1739 (op. 11). Relikviarij je bil namenjen za p. c. sv. Duha.
7.	relikviarij sv. Ane
medeninasta pločevina, pozlačena in posrebrena, baker, pozlačen, stekleni kamni, tolčeno, ulito, v 18,6 cm
Ovalno vzboklo nogo krasijo štiri aplicirane srebrne vrtnice v rokaji. Ulit nodus je oblikovan z volutami in ima obliko vaze. Nastavek sestavljata ovalni okvir narezanih žarkov in pred njim posrebren okvir, ki ga oblikujejo C volute, vrtnice in pozlačeni reliefi angelskih glavic, puttov, nad ovalno zastekljeno odprtino pa relief sv. Ane z Marijo. Nastavek poživljajo drobni modri in rdeči stekleni kamni.
Sreda 18. stoletja.
Brez oznak.
8.	kelih
srebro, deloma pozlačeno, tolčeno, ulito, cizelirano,
višina 24,2 cm, premer noge 15,7 cm, premer kupe 9,6 cm
Okrogla vzbokla noga z gladkim stopničasto dvignjenim robom je deljena s tremi rokokojsko okrašenimi pasovi v polja, v katerih so rokokojske asimetrične kartuše, izpolnjene s simboli Kristusovega trpljenja. Nodus v obliki vaze je ulit. Kupo obdaja poln srebrn košek, ki ga oblikujejo močne C volute, rokaja, mreže in grozdje.
Sreda 18. stoletja.
Brez oznak.
9.	monstranca
srebro, deloma pozlačeno, tolčeno, ulito, cizelirano,
višina 54,3 cm, širina žarkov 25,5 cm, noga 19 X 14,2 cm
Ovalno vzboklo nogo s profiliranim robom delijo štiri volute v polja, izpolnjena s simetričnimi rokokojskimi kartušami. Na notranjem robu noge je vgraviran napis 17. D. S. 42. Gladko steblo obdaja na vrhu reliefno okrašen obroček. Nodus v obliki hruške z močno spotegnjenim vratom je ulit in okrašen s psevdobaročno ornamentiko. Nastavek tvorijo okvir narezanih žarkov in pred njim srebrn psevdobaročni okvir z reliefi Boga Očeta, goloba in dveh angelov. Rob ovalne kustodije krasita venec vrtnic in okvir narezanih žarkov. V nogi je pritrjena ploščica z napisom: Ljubezen vernikov 1921.
Noga in oba angela z orodji trpljenja v rokah na nastavku so iz leta 1742. Črki D. S. sta začetnici imena Danijela Stötterja, cerkvenega ključarja, ki je leta 1742 skupaj s svojo ženo, roj. Stauber, daroval ž. c. v Ptuju srebrno monstranco, težko 4 marke in 10 lotov (op. 12). Obroček okrog stebla, nodus in nastavek so označeni z značko pasarske delavnice Karla Tratnika iz Maribora. Kakor nam pove napis na ploščici v nogi z letnico 1921, je monštranca v tem letu dobila današnjo obliko.
Na nogi je udarjena večja srebrna graška repunca za starejša dela iz let 1806—07. Na drugih delih monštrance je večkrat udarjen žig KT — Karel Tratnik st., ki je vodil pasarsko delavnico v Mariboru od leta 1894 do smrti leta 1935, ko jo je prevzel sin Karel Tratnik ml.
10.	kelih
srebro, deloma pozlačeno, tolčeno, ulito, cizelirano,
višina 27,5 cm, premer noge 18 cm, premer kupe 9,5 cm
Okrogla vzbokla noga z razgibanim, stopničasto dvignjenim robom je pokrita z asimetričnim rokokojskim ornamentom in s simboli Kristusovega trpljenja. Ulit nodus v obliki vaze je tristran, oblikovan z volutami in klasjem. Na polnem srebrnem košku, ki obdaja kupo, se ornamentika z noge ponovi.
Dat. 1751 (župnijska kronika op. 13).
Gradec 175?
Mojster F P, Franz Pfäffinger.
Večja srebrna graška repunca za starejša dela iz let 1806—07.
Kelih je bil kupljen iz zapuščine Michaela Kemacherja, ki je upravljal župnijo sv. Ožbalta in Golobov beneficiat. Razstavljen je bil na razstavi »Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem« v Pokrajinskem muzeju v Mariboru leta 1971, št. kat. 92, in objavljen v članku »Nekaj del augsburških in graških zlatarjev na slovenskem Štajerskem« (op. 14). Poleg tega ohranjenega keliha je zlatar Pfäffinger iz Gradca izdelal za ptujsko proštijsko cerkev v letih 1751—53 še velik pozlačen in tolčen pontifikalni kelih s pateno, dva velika srebrna čolnička z žlicama, par svinčenih čolničkov in ciborij (op. 15), ki jih danes ni več.
11.	križ
medeninasta pločevina, posrebrena, pozlačena, tolčena, ulita, višina 60 cm
Tristrana noga z volutasto zavitimi nogami in robovi je pokrita s školjkami. Na gladkem križu je pritrjen ulit in pozlačen korpus.
Sreda 18. stoletja.
Brez oznak.
13.	krona
medeninasta ali bakrena pločevina, posrebrena, tolčena,
višina 21 cm, premer čelnega oboda 13,6 cm
Čelni pas z okrašenim robom so poživljali kamni, od katerih ni niti eden ohranjen. Nad čelnim obodom krasi oglavni del krone, ki je v sredini izrezana, venec rokokojskih kartuš. Na vrhu krone je pritrjena gladka krogla z enakokrakim križem. Sreda 18. stoletja.
Brez oznak.
14.	čolniček srebrna pločevina, tolčena, ulita,
višina 14,5 cm, dolžina ladjice 13 cm
Okrogla vzbokla noga je stožčasto dvignjena in okrašena s pasom cvetne kite, navzdol položenih listov in grobo vtisnjenih krogov. Droben nodus je ulit. Močno usločeno ladjico pokrivajo na zunanjih stenah čopaste kite in cvetlične vejice. Pokrov je razdeljen v dve polovici, ki ju obroblja motiv neskončne valovnice. Na eni polovici je v ščitku, obdanem s cvetno kito, upodobljen ptujski mestni grb — križ, v drugem ščitku pa monogram G. B. (verjetno monogram darovalca).
Zadnja tretjina 18. stoletja.
Brez oznak.
15.	relikviarij sv. križa medeninasta pločevina, pozlačena, pisani stekleni kamni,
tolčena, ulita, višina 27,4 cm
Okrogla vzbokla noga je pokrita s klasicistično ornamentiko palmetnih listov, z neskončno valovnico in listnim vencem. Nodus v obliki želoda je drobno ornamen-tiran. Nastavek sestavljajo-ovalni okvir narezanih žarkov s križem na vrhu in pred njim psevdobaročen okvir z odprtinami za relikvije. Vanj so vstavljeni tudi veliki stekleni kamni.
Preprosto klasicistično delo iz konca 18. stoletja (noga in nodus), s psevdobaročnim nastavkom iz srede 19. stoletja.
Brez oznak.
16.	pastorale
srebro, deloma pozlačeno, medenina, stekleni kamni, ulito, cizelirano, višina krivine 57 cm
Proštovska palica je sestavljena iz tx-eh delov in krivine. Na psevdogotski stol-pasti arhitekturi sloni krivina palice, okrašena s psevdogotsko ornamentiko akantovih listov in velikih rozet s kamni. V zavoju je v žarkastem okviru pritrjena plastika Marije z Jezusom.
Okrog 1863.
Graška delavnica s signaturo D. P. orel H. C. C.
Ptujska ž. c. je postala 22. sept. 1863 proštijska cerkev. Za prvega prošta je bil imenovan Ivan Vošnjak. Na portretu, ki visi v župnišču iz 1. 1869, je Vošnjak upodobljen s proštovsko palico v rokah, ki je bila v tem času že izdelana.
17.	kelih
medenina, srebro, pozlačeno, ulito, cizelirano,
višina 26 cm, premer noge 16,5 cm, premer kupe 10,5 cm
Psevdogotski kelih z ulitimi apliciranimi reliefi štirih evangelistov, Marije in Boga Očeta na šestlistni nogi in s predrtim koškom (psevdogotska vitica vinske
trte). Na steblu arhitekturni motivi, nodus v obliki potlačene krogle z mehurjastimi izboklinami.
V	robu noge oznaka MESSING. Na kupi mojstrova značka M S v ščitku in oznaka za 13-lotno srebro (800/1000), ki je bila vpeljana za vse dežele avstro-ogrske monarhije 1. aprila 1872 (op. 16).
Poleg obeh je na kupi še ena nerazločna značka.
Kelih je delo mojstra M S iz zadnje tretjine 19. stoletja.
Poleg naštetih ohranjenih zlatarskih in pasarskih izdelkov je bilo v proštijski cerkvi še več predmetov, ki so omenjeni v župnijski kroniki in v Slekovčevi knjigi o ptujski proštijski cerkvi. Če strnemo zbrane podatke o danes izgubljenem cerkvenem posodju, dobimo naslednji seznam:
L. 1489 je dobil župnik Tomaž Meruli za c. sv. Jurija dragocen kelih, ki ga je daroval Peter Buthe, komornik kralja Matije Korvina. Po Povodnovem poročilu (op. 17) je imel kelih napis: Arma Petri Buthaei, cammerarii Mathiae regis Ungariae 1489.
L. 1627 je darovala Marija Žunko nov kelih in 50 gld. v srebru. Istega leta je Rupert Herbst volil cerkvi v svoji oporoki (15. maja 1627) med drugim tudi 1 kelih (op. 18).
L. 1684 je cerkev zajel požar, v katerem so zgorele tudi dragocenosti (op. 19).
L. 1735 najdemo med darili za cerkev srebrno posodico s koščkom sv. križa in s trnom iz Kristusove krone; posodico je darovala za oltar sv. križa neka plemenita gospa (op. 20).
L. 1736 je neki dobrotnik daroval kapeli Frančiška Ksaverija ostanke sv. Frančiška v srebrni posodici (op. 21).
L. 1741 je pridobila bratovščina Corporis Christi nov album s prevleko iz rdečega žameta in s srebrnim okovjem (op. 22).
L. 1745 je Jožef Kellner daroval za kapelo ŽMB 6 novih pozlačenih svečnikov (op. 23).
L. 1746 je neki dobrotnik dal denar za kanonske table v črnih okvirih s srebrnim okovjem na glavnem oltarju (op. 24).
L. 1748 se omenja Marija Ana Tobinger v zvezi z nabavo srebrne svetilke na oltarju sv. Ane (op. 25). Istega leta je darovala grofica Antonija Heister, roj. Rosenberg, 2 srebrni in pozlačeni kroni, bogato okrašeni s kamni, v teži 5 mark in 7 lotov, ki ju je izdelal graški zlatar Johann Runkhlthür in s kamni okrasil zlatar Jacob Schober. Brez okrasja v kamnih sta kroni stali 206 gld., 13 kr. in 12 vin. (op. 26).
Med leti 1751—53 je za ptujsko cerkev izdelal graški zlatar Franz Pfäffinger velik pozlačen pontifikalni kelih s pateno v tehniki tolčenja, v teži 55 lotov, par velikih srebrnih čolničkov z žličkami v teži 53 lotov in srebrn ciborij v teži 29,5 lota ter par svinčenih čolničkov v teži 32 lotov. Denar za izdelavo teh posod so dali dobrotniki, za ciborij se posebej omenja grofica Carolina van Inzächin (op. 27).
L. 1753 je tukajšnji pasar Johann Pabatin izdelal večno luč iz medenine za kapelo sv. Dizme (op. 28).
L. 1756 je darovala Constantia Jenkh kelih s pateno, ki ju je izdelal ptujski zlatar Jožef Peridoner v teži 35 lotov (op. 29).
L. 1759 so cerkvi darovali dobrotniki 6 večnih luči iz posrebrene medenine (op. 30).
L. 1759 je cerkev dobila relikviarij z relikvijami iz Rima (op. 31).
L. 1761, potem ko je bil ukraden relikviarij Frančiška Ksaverija z okovjem in s srcem, so ponovno priskrbeli relikvije, ki so jih dali vdelati v srebro (op. 32).
L. 1762 je darovala Julijana Purgaiin 2 srebrna stoječa svečnika (op. 33).
L. 1763 je darovala gospa Schwambochin ? srebrne verižice.
L. 1797 je darovala ljubljanska trgovska družina Rudolf srebrno srce, ki je bilo
1.	1807 oddano (op. 34).
15. junija 1793 je moral ptujski dekan Gregor Jožef Plohel poslati za vojne potrebe državni blagajni v Gradcu 5 dragocenih kelihov, 2 srebrni svetilki, skledico z darilnima vrčema, dve kroni in 198 manjših srebrnih reči, skupaj 557 gld., 2 kr. in 2 vin. (op. 35).
V	kroniki so ohranjeni prepisi korespondence v zvezi z oddajo srebra v letih 1807—1810 (op. 36). Iz teh poročil je razvidno, kako zelo se je skrčilo število cerkvenih dragocenosti. Današnji inventar je samo izredno zdecimiran ostanek nekdanjega premoženja ptujske proštijske cerkve.
1.	kelih
baker, pozlačen, tolčen, graviran,
višina 21,5 cm, premer noge 14,5 cm, premer kupe 9,5 cm
Šestlistna noga ima v treh poljih vgravirano poznogotsko krogovičje, v drugih treh pa rastlinsko vitico, ribo faroniko in nejasen prizor z dvema golima figurama. Pod nodusom, ki ima obliko potlačene krogle z mehurjasto nagrbančenim ostenjem, je sredi stebla vstavljen ploščat poligonalni obroč. Visoka kapa je gladka, konična. Na nodusu manjkajo izrastki.
1.	polovica 16. stoletja.
Brez oznak.
Lit.: Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem, katalog razstave, Pokrajinski muzej v Mariboru 1971, št. 10, str. 31.
2.	kelih
srebro, pozlačeno, tolčeno, gravirano,
višina 22 cm, premer noge 13 cm, premer kupe 9 cm
Šestlistna noga s stopničasto dvignjeno zgornjo ploskvijo je okrašena na spodnjem vzboklem robu z vgraviranimi simboli Kristusovega trpljenja, v šestih poljih pa z gravuro Marijinega in Kristusovega monograma v žarkastem okviru (po trikrat). Noga prehaja v šesterostrano steblo, ki ga prekinja ta šesterostran profiliran obroč in nodus v obliki potlačene krogle z nakazanimi mehurjastimi izboklinami. V spodnjem stožčastem delu pokriva steblo gravura vitice. Gladka kupa je ob ustju rahlo usločena.
Začetek 17. stoletja.
Brez oznak.
3.	kelih
srebro, pozlačeno, tolčeno, ulito
višina 22 cm, premer noge 13 cm, premer kupe 9 cm
Šestlistna vzbokla noga s stopničasto dvignjeno zgornjo ploskvijo prehaja v poli-gonalno steblo, obdano na vrhu s prilegajočim, listno izrezanim obročkom. Ulit nodus v obliki hruške je poligonalen. Kupa je gladka z usločenim ustjem.
2.	polovica 17. stoletja.
Brez oznak.
Na robu noge označen z večjo graško srebrno repunco iz let 1806—07 za starejša srebrna dela z novo graško repunco (Taxstempel) za čas 1810—24.
Oblikovno čist in v več različicah ohranjen tip keliha.
Lit.: M. Šetinc: Zlatarski in pasarski izdelki na ormoškem področju, Ormož skozi stoletja, Maribor 1973, str. 172.
4.	kelih
srebro, deloma pozlačeno tolčeno, cizelirano, ulito
višina 27 cm, premer noge 16 cm, premer kupe 10 cm
Okrogla vzbokla noga z dekorativno izrezanim robom je pokrita s tolčenim akan-tom, tremi angelskimi glavicami in tremi ovalnimi medaljoni s simboli Kristusovega trpljenja. Noga prehaja v stožčasto steblo, okrašeno z akantovim listjem, na vrhu ga obdaja listno izrezan oprijemajoč obroček. Ulit nodus v obliki hruške oblikujejo trije gladki medaljoni in akant. Ob ustju usločeno kupo obdaja predrto izveden srebrn košek, kjer se motivi z noge ponovijo.
Augsburški žig uradnega pregleda se po obliki še najbolj približuje znački iz let 1695—1700.
Mojstrov znak — MM pripada Mihaelu Maier ju.
Srebrna graška repunca za starejša srebrna dela iz let 1806—1807.
Kelih je delo augsburškega zlatarja M. Maierja iz konca 17. stoletja.
Lit.: M. Šetinc: Nekaj del graških in augsburških zlatarjev na slovenskem Štajerskem, Bašev zbornik, CZN, n. v. V, Mbr. 1969, str. 336—337.
Slika 2: Ptuj, minoritska cerkev, kelih augsburškega zlatarja Mihaela Maierja iz konca 17. stol.
5.	kelih
srebro, deloma pozlačeno,
tolčeno, ulito,
višina 23 cm, premer noge 13 cm, premer kupe 9 cm
Okrogla vzbokla noga z valovitim robom je pokrita z širokolistnim akantom in tremi angelskimi glavicami ter prehaja v gladko stožčasto steblo, ki je na vrhu obdano z listno izrezanim obročkom. Ulit hruškast nodus je reliefno okrašen z akantom. Ob ustju usločeno kupo obdaja srebrn, predrto izveden košek, oblikovan z angelskimi glavicami, akantom in s tremi medaljoni. V njih so simboli Kristusovega trpljenja.
Konec 17. ali začetek 18. stoletja.
Brez oznak.
Kelih spominja na augsburške izdelke tega časa, vendar v izdelavi ne dosega kakovostne ravni augsburškega zlatarstva.
6.	kelih
srebro, deloma pozlačeno, medeninasta pločevina, pozlačena,
tolčeno, ulito, cizelirano,
višina 25 cm, premer noge 14,5 cm, premer kupe 9,5 cm
Okrogla vzbokla noga iz pozlačene tolčene medeninaste pločevine z gladkim usločenim robom je pokrita s širokim pasom navzdol položenih klasicističnih šilastih listov, ki ga spremlja ozek ornamentalni niz. Gladko ploskev pod stožčastim steblom poživlja niz cizeliranih polkrožnih lokov. Na vrhu obdaja steblo prilegajoč, listno izrezan obroček. Nodus v obliki hruške ima nakazane cvetne šopke. Ob ustju usločeno kupo obdaja srebrn, predrto izdelan košek, oblikovan iz masivnega akanta, velikih cvetov in treh angelskih glavic z razprostrtimi perutmi. Noga je klasicistični dodatek iz začetka 19. stoletja, tudi nodus verjetno ni več prvoten, kupa s koškom je iz konca 17. stoletja.
Brez oznak.
Na kupi je udarjena večja graška repunca iz 1. 1806—07 za starejša srebrna dela.
7.	kelih
srebro, deloma pozlačeno, medeninasta pločevina, pozlačena, tolčeno, ulito,
višina 24 cm, premer noge 14,2 cm, premer kupe 9,3 cm
Okroglo vzboklo nogo iz tolčene pozlačene medeninaste pločevine pokrivajo klasicistični ornamentalni motivi. Stožčasto steblo je gladko in na vrhu obdano z orna-mentiranim obročkom. Ulit nodus v obliki vaze s širokim gladkim pasom je klasicističen, prav tako iz pozlačene medenine. Zvonasto kupo z usločenim ustjem obdaja srebrn, tolčen, predrto izdelan košek s tremi ovalnimi medaljoni in trakasto ornamentiko. V medaljonih so upodobljeni reliefi Marije z Jezusom in dveh svetnikov redovnikov.
Noga in nodus sta iz začetka 19. stoletja, kupa je nastala v 1. polovici 18. stoletja, med 1720—40.
Brez oznak.
8.	ciborij
srebro, deloma pozlačeno, medeninasta pločevina, pozlačena, tolčeno, ulito, cizelirano,
višina 37 cm, premer noge 16 cm, premer kupe 12,5 cm
Okroglo vzboklo nogo iz pozlačene tolčene medeninaste pločevine z usločenim robom krasijo klasicistični ornamentalni motivi t. i. copf stila. Gladko ploskev pod stožčastim steblom poživlja niz cizeliranih polkrožnih lokov. Steblo obdaja na vrhu oprijemajoč listno izrezan obroč. Ulit nodus v obliki hruške je pokrit z listi. Široko kupo obdaja tolčen, srebrn, predrto izdelan košek, ki ga oblikujejo trije reliefi v C kartušah in tri angelske glavice, obdane z vitičjem. Na reliefih so upodobljeni naslednji prizori: Kristus na Oljski gori, Ecce homo, Kristusa bičajo. Košek sklepa pas pokonci stoječih trikotnih palmetnih listov. Na pokrovu se sistem okrasitve s srebrno predrto aplikacijo ponovi, tokrat predstavljajo reliefi simbole Kristusovega trpljenja. Pokrov je v sredini zvonasto dvignjen in dopolnjen z ulito plastiko vstalega Kristusa. Na pokrovu sta gravirana grba z začetnicama M. I. in E. C.
Na košku je vtisnjena ne povsem jasna mojstrova značka I G? in večja graška repunca iz let 1806—07 za starejša srebrna dela. Noga in nodus sta klasicistična dodatka iz konca 18. stoletja. Kupa s pokrovom je delo neznanega mojstra I G?, ki je nastalo v 1. četrt. 18. stoletja.
Zaradi sorodnosti v izdelavi bi bilo mogoče povezati med seboj noge kelihov št. 6 in št. 7 in nogo tega ciborija. V teh delih bi mogli iskati domače pasarske izdelke.
9.	monštranca
srebro, deloma pozlačeno, medeninasta pločevina, pozlačena, pisani stekleni kamni, tolčeno, ulito,
višina 64,5 cm, širina žarkov 26 cm, noga 22 X 18 cm
Ovalna, močno vzbokla noga s pasom cvetne dekoracije na robu ima široko bor-duro, ki jo izpolnjujejo dvoje C volute in cvetlična ornamentika. Stožčasto steblo je gladko. Ulit nodus v obliki hruške je reliefno okrašen. Nastavek sestavljajo zunanji okvir narezanih pozlačenih žarkov, pred njim srebrn, predrto izveden okvir akantove vitice, vanj so vkomponirani reliefi dveh angelov adorantov, Boga Očeta pod baldahinom in križem ter plastika pelikana z mladiči. Srčast okvir kustodije krasi listni venec. Po nastavku so raztreseni pisani stekleni kamni v pozlačenih rozetah (deloma manjkajo).
Monštranca je sestavljena iz dveh delov, ki sta nastala v različnih časovnih obdobjih. Nastavek monštrance je baročen, po ornamentiki ga je mogoče datirati v 1. tretjino 18. stoletja in je označen na žarkih z graško značko uradnega pregleda (panter v ovalu), ki jo v tem času le še redko srečujemo. Po Joosu so okrog 1. 1719 v Gradcu vpeljali novo značko, v kateri je poleg pantra tudi tekoča letnica. Označevanje z značko, v kateri je samo panter, je bilo kljub uvedbi novega načina še vedno v rabi; to nam potrjuje več ohranjenih izdelkov iz kasnejšega 18. stoletja. Na žarkih je videti še večjo graško srebrno repunco za starejša dela iz let 1806—07 in novo graško repunco ali Taxstempel za čas 1810—24.
Noga in nodus sta bila v 1. polovici 19. stoletja (ca. 1830—40) zamenjana in izdelana iz pozlačene medeninaste pločevine v oblikah in z ornamentiko, ki je bila v tem času veljavna.
10.	kelih
srebro, pozlačeno, bakrena in medeninasta pločevina, pozlačena, tolčeno ulito,
višina 25,5 cm, premer noge 16 cm, premer kupe 9 cm
Okrogla vzbokla noga ima razgiban rob in je deljena s tremi spiralno zvitimi pasovi v polja, ki so izpolnjena z rokajo. Nodus v obliki močno razgibane rokokojske vaze je ulit. Kupo obdaja poln pozlačen košek, okrašen z rokokojskim školjkastim ornamentom.
3.	četrtina 18. stoletja.
Brez oznak.
Na kupi je vtisnjena večja srebrna graška repunca za starejša dela iz let 1806—07.
11.	relikviarij
medeninasta pločevina, pozlačena, tolčena, ulita,
višina 29 cm, noga 13 X 11 cm
Ovalna vzbokla noga z razgibanim robom je razdeljena s štirimi pasovi v polja, ki jih krasijo šopi sadežev ali cvetnih popkov (?). Nodus v obliki vaze je ulit in drži nastavek, ki ga sestavljajo zunanji okvir pozlačenih narezanih žarkov s križem na vrhu in rokokojski okvir z zastekljeno odprtino. Relikvije v odprtini niso prvotne in imajo psevdobaročen okvir.
Zadnja tretjina 18. stoletja.
Brez oznak.
Zaradi sorodnosti v izdelavi in ornamentiki je mogoče povezati ta relikviarij z monštranco iz ž. c. sv. Ožbalta v Ptuju. Zelo verjetno je bil v obeh primerih na delu isti mojster, ki ga lahko iščemo tudi med domačini. Na nobenem od teh dveh izdelkov ni mojstrove signature (že zaradi uporabe neplemenite kovine, ki ni bila podvržena žigosanju), zato se njunemu izdelovalcu ne moremo približati, vendar ju lahko uvrstimo v veliko skupino neoznačenih domnevno domačih del.
12.	kelih
srebro, pozlačeno, tolčeno, ulito,
višina 24 cm, premer noge 13 cm, premer kupe 9 cm
Okrogla vzbokla noga ima ob robu širok dekorativen pas, ki ga izpolnjuje preplet neskončne valovnice z rozetami v sredini. Zgornjo ploskev noge in steblo pokrivajo navzdol položeni palmetni listi v gladkih obodih. Nodus v obliki klasicistične vaze s poudarjenim, reliefno okrašenim pasom je ulit. Kupo obdaja poln košek, oblikovan s šilastimi listi in frizom ozkih polkrožnih lokov.
Ca. 1830—40.
Deloma vidna značka uradnega pregleda, morda Dunaj 183?.
Mojstrova značka W P.
13.	kelih
srebro, deloma pozlačeno, medeninasta pločevina, pozlačena, tolčeno, ulito,
višina 25,5 cm, premer noge 14,5 cm, premer kupe 10 cm
Okrogla noga z gladkim usločenim robom je pokrita s pasom dvojnih C volut, ki so izpolnjene z grozdjem. Na gladkem steblu je pritrjen profiliran obroč in ulit nodus, ki po obliki posnema renesančne noduse. Kupo obdaja poln pozlačen košek s tremi srebrnimi reliefnimi medaljoni v listnih okvirih. Na reliefih so upodobljeni naslednji prizori: Oljska gora, Kristusa bičajo in Kronanje s trnjem. Medaljone obdaja akantovo listje, simboli trpljenja in drobni rdeči kamni v polnih škatlastih okovih. Košek je zgoraj sklenjen z motivom nesKončne valovnice in šilastih listov. Brez oznak.
Na kupi je vtisnjena večja srebrna graška repunca za starejša dela iz let 1806—07. Noga in nodus sta nastala v 1. polovici 19. stoletja, ca. 1820—40. Kupa s koškom je starejša, iz začetka 18. stoletja, okrasitev s kamni na košku ni prvotna (?).
14.	kelih
srebro, pozlačeno, poldragi kamni, kost, safirji, ulito, gravirano,
višina 21 cm, premer noge 14 cm, premer kupe 11 cm
Okroglo plosko nogo poživljajo štiri emajlne sličice s podobami Imakulate, Male Terezike, Neže in Bernardke. Visoko stožčasto steblo iz zelenega kamna obdajajo kovinske proge, nodus je oblikovan iz šestih poročnih prstanov, ki jih izpolnjuje jabolko iz slonove kosti. Kupo v obliki polkrogle krasijo štirje pasovi, posuti s safirji. Na spodnji strani noge je vgraviran napis: Dekliška Marijina družba pri oo. minoritih v Ptuju, ob svoji 35-letnici 8. 12. 1898—8. 12. 1933.
Dat. 1933.
Na nogi in na kupi drobni nerazločni znački.
Načrt za kelih je po vsej verjetnosti nastal v Plečnikovem krogu ali v krogu njegovih učencev.
Med skromnejšimi pasarskimi izdelki pri minoritih v Ptuju naj omenimo šest rokokojskih tolčenih kanonskih tabel iz posrebrene medeninaste pločevine, preprosto monštranco iz medeninaste pločevine iz 1. polovice 19. stoletja in psevdogotsko, ulito monštranco s kipci sv. Petra, Pavla in Marije z Jezusom iz zadnje tretjine 19. stoletja.
Zaradi pomanjkljive urejenosti samostanskega arhiva ni bilo mogoče zbrati ustreznih podatkov za cerkveno posodje.
Župnijska cerkev sv. Ožbalta
1.	kelih
srebro, deloma pozlačeno, tolčeno, ulito, cizelirano,
višina 23,2 cm, premer noge 14,6 cm, premer kupe 9,5 cm
Vzbokla noga z nakazanim šestlistnim obodom je pokrita z velikimi tulipanovimi cvetovi, mesnatimi akantovimi listi in s tremi apliciranimi angelskimi glavicami. Hruškast nodus je ulit in ima nakazane liste. Predrt srebrn košek obdaja kupo. Oblikujejo ga veliki cvetovi, akant in tri angelske glavice.
2.	polovica 17. stoletja.
Značka uradnega pregleda S — Salzburg, 17.—18. stol. (Rosenberg IV, št. 7832, str. 43).
Mojstrova značka: H C A Hans Caspar Aihorn (1610—1686).
Večja srebrna graška repunca za starejša dela iz let 1806—07. Aihornov kelih je doslej edino signirano salzburško zlatarsko delo na slovenskem Štajerskem.
2.	ciborij
srebro, deloma pozlačeno, medeninasta pločevina, pozlačena, tolčeno, ulito,
višina 41,5 cm, premer noge 16,6 cm, premer kupe 13,3 cm
Okrogla vzbokla noga z gladkim robom je pokrita s tolčeno ornamentiko listov in okrašena s tremi srebrnimi reliefnimi aplikacijami angelskih glavic. Jajčast ulit nodus krasijo cvetne in sadne girlande. Široko kupo obdaja predrt srebrn košek v obliki cvetnega venca. Vmesna člena med nogo in nodusom in med nodusom in kupo sta novejša. Pokrov z močno usločenimi stenami je na vrhu opremljen z velikim križem in pokrit s psevdobaročno ornamentiko.
Noga, nodus in košek iz sredine 17. stoletja.
Kupa in pokrov sta označena z mojstrovo značko T S v ovalu in z značko za 12-lotno srebro (750/1000), ki je bila vpeljana 1. 1867 za vse dežele avstro-ogrske monarhije (op. 37).
Kupa in pokrov sta delo mojstra T S iz 3. tretjine 19. stoletja.
3.	monštranca
srebro, deloma pozlačeno, tolčeno, ulito,
višina 52 cm, širina žarkov 24,5 cm, noge 18 X 17,7 cm
Ovalno vzboklo nogo z volutno razgibanim robom delijo štirje pasovi v polja, izpolnjena s šopki cvetja in popkov. Ulit nodus ima obliko vaze in ga pokriva roka j a. Nastavek je novejši dodatek z nekaterimi psevdobaročnimi motivi iz konca 19. ali iz začetka 20. stoletja.
Slika 3: Ptuj, ž. c. sv. Ožbolta, kelih salzburškega zlatarja Hansa Casparja Aihorna iz 2. pol. 17. stol.
Noga in nodus sta iz zadnje tretjine 18. stoletja in sta nastala v času izzvenevanja rokokoja. Noga je motivno zelo sorodna relikviariju iz minoritskega samostana v Ptuju št. 11 in bi bila lahko nastala v isti delavnici.
Brez oznak.
Na robu noge večja srebrna graška repunca za starejša dela iz leta 1806—07 in novi graški repunec ali Taxstempel za čas od 1810—24.
4.	ciborij
medeninasta pločevina, pozlačena,
srebro, deloma pozlačeno,
tolčeno, ulito,
višina 41,5 cm, premer noge 16,8 cm, premer kupe 11,5 cm
Okroglo vzboklo nogo z gladkim usločenim robom krasi pas stiliziranih palmet v utisnjenih ovalih. Pod nodusom rebrasto profiliran vmesni člen v obliki potlačene krogle. Ulit nodus je reliefno okrašen in ima obliko vaze. Kupo obdaja poln srebrn košek z gladkimi in reliefno okrašenimi polji (klasje in grozdje). Pokrov z usločenim gladkim robom ima »kupolasto« rebrasto obliko s kroglo in križem na vrhu.
Na kupi mojstrova značka M S v ščitku in oznaka za 13-lotno srebro (800/1000), ki je bila vpeljana za vse dežele avstro-ogrske monarhije 1. 1867.
5.	kelih
srebro, pozlačeno,
tolčeno, ulito, cizelirano,
višina 28 cm, premer noge 17 cm, premer kupe 9,7 cm
Okrogla vzbokla noga s psevdobaročno okrasitvijo in štirimi apliciranimi reliefi evangelistov. Nodus v obliki vaze in poln pozlačen košek s štirimi angelskimi glavicami v ovalnih okvirih sta zelo bogato okrašena z neobaročno ornamentiko.
Na nogi mojstrova značka T S v ovalu in oznaka za 12-lotno srebro (750/1000), ki je bila vpeljana 1. 1867. Poleg obeh je na kelihu udarjena še tretja, nerazločna značka.
Kelih, je delo mojstra T S, ki je izdelal tudi ciborij št. 2, in je nastalo v tretji tretjini 19. stoletja.
6.	kelih
medenina, pozlačena, srebro, pozlačeno,
ulito, cizelirano,
višina 25,7 cm, premer noge 15,7 cm, premer kupe 9,3 cm
Psevdogotsko oblikovan kelih z vstavljeno ploščico v nogi, kjer je vgraviran napis: F. KAGER CILLI 1896. Na kupi je vidna mojstrova značka F K v pravokotnem okviru in oznaka za 13-lotno srebro (800/1000), ki je bila vpeljana 1. 1872.
Ferdinand Kager je bil pasar, ki se je iz Konjic preselil v Celje okoli 1. 1893. Pasarsko obrt je po njegovi smrti prevzel sin Konrad Kager. Temu je sledil sin Franp. Na slovenskem Štajerskem je ohranjeno večje število izdelkov pasarske družine Ka-gerjev, ki so se iz severne Nemčije naselili najprej v Labotski dolini, od koder je prišel Ferdinad Kager v Konjice (op. 38), Franc Kager pa v Maribor (1. 1889). Oba brata sta v Celju in Mariboru ustanovila delavnici, ki sta delali do 2. svetovne vojne. (V Mariboru v Vetrinjski ulici.)
7.	kelih
medeninasta pločevina, pozlačena,
srebro, pozlačeno,
prešano, ulito, cizelirano,
višina 24,2 cm, premer noge 15,5 cm, premer kupe 10 cm
Preprost kelih iz 1. tretjine 20. stoletja, ki je zanimiv predvsem zato, ker je izdelek ljubljanskega mojstra Ivana Kregarja (napis znotraj v nogi: Ivan Kregar Ljubljana).
OPOMBE
1	H. Kohlhausen: Geschichte des Deutschen Kunsthandwerks, München 1955, str. 202—204, slika 171.
2	H. Kohlhausen: o. c. — D. Heinz: Gotik in Österreich, katalog razstave, Krems 1967, str. 254—256, kat. št. 236.
3	G. Wolfbauer: Meisterverzeichnis der steierischen Goldschmiede, Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark, Graz 1935, str. 73—74.
4	M. Ljubša: Likovni delavci iz celjskih matičnih knjig, rokopis za ČZN v PAM, št. 153.
5	M. Ljubša: o. c. št. 105.
6	Das steierische Handwerk I., katalog razstave, Graz 1970, str. 320.
7	M. Slekovec: Škofija in nadduhovnija v Ptuji, Maribor 1880, str. 163.
8	M. Slekovec: o. c. str. 101.
9	Ausstellung culturhistorischer Gegenstände, Im Feier der 600 jähr. Regierung des Hauses Habsburg im Herzogthum Steiermark, Graz 1883, str. 355.
10	M. Slekovec, o. c. str. 104.
11	Župnijska kronika ž. c. sv. Jurija v Ptuju — Collectanea de origine, progressu et actuali inciemento Archi-parochias Ecclesiae, una cum sacellis gratiosis, et ecclesiis filialibus sibi imediate incorporatis Pethovii sub Decanali & Archi — Parochiali Praesidio Illmmi ac Rdssmi Dni Dni Franciscl Ignatii S. R. I. Comitis ab Inzaghi ordinata MDCCXXXII (1732), str. 287.
12	Župnijska kronika, str. 87.
13	Župnijska kronika, str. 148.
14	M. Šetinc, Nekaj del graških in augsburških zlatarjev na slovenskem Štajerskem, CZN, Nova vrsta V., Bašev zbornik, Maribor 1969, str. 345—346.
15	Župnijska kronika, o. c., str. 90, 91, 149.
16	V. Reitzner: Alt Wien Lexikon für österreichische u. Süddeutsche Kunst und Kunstgewerbe, Wien 1952, str. 113.
17	S. Povoden: Bürgerliches Lesebuch, rokopis, str. 126.
18	M. Slekovec: o. c., str. 104.
19	M. Slekovec: o. c., str. 128.
20	M. Slekovec: o. c., str. 141.
21	M. Slekovec: o. c., str. 145 in Župnijska kronika, o. c., str. 202.
22	Župnijska kronika, o. c., str. 244.
23	M. Slekovec: o. c., str. 147.
24	Župnijska kronika, o. c. str. 88.
25	Župnijska kronika, o. c., str. 118.
26	Župnijska kronika, o. c., str. 148, 158 in M. Slekovec: o. c., str. 147.
27	Župnijska kronika, o. c., str. 90, 91, 149.
28	Župnijska kronika, o. c., str. 233 in 236.
20	Župnijska kronika, o. c., str. 98.
30	Župnijska kronika, o. c., str. 158.
31	Župnijska kronika, o. c., str. 101.
32	Župnijska kronika, o. c., str. 202.
33	Župnijska kronika, o. c., str. 102.
34	Župnijska kronika, o. c., str. 150.
35	M. Slekovec: o. c., str. 165.
36	Župnijska kronika, o. c., str. 103, 572—579.
37	V. Reitzner: o. c., str. 111.
38	M. Ljubša: o. c., str. 89, 90.
SEZNAM PTUJSKIH ZLATARJEV IN PASARJEV
Baltazar (Balthasar), pasar. Umre 27. dec. 1685, star 27 let (M. I, str. 1, ž. u. sv. Jurija, Ptuj).
Barbara, žena zlatarja. Umre 31. jan. 1698, stara 60 let (M. I, str. 25, ž. u. sv. Jurija, Ptuj).
Dietrik (Dietrich), zlatar. Imenovan skupaj z zlatarjem Petrom okoli 1. 1311 v Ptuju (op. 1).
Fabijanovič Štefan (Fabianovitsch Stephan, Fabijanič), zlatar. Omenjen kot zlatar in meščan v Ptuju 1. 1569 (op. 2) in 1. 1572, ko je plačal 15 krajcarjev davka na 1 dimnik hiše (op. 3). Stefan Fabijanič in Matej Dächer, ključavničar, sta se morala 12. nov. 1599 pismeno ali ustno izjaviti pri županu zaradi verskega prepričanja (op. 4).
Fromm Franc (Fromm Franz), pasar. Imenovan 1. 1785 v seznamu hišnih lastnikov mesta Ptuja. Njegova hiša ima številko 143 (op. 5). 17. jan. 1791 umre Cecilija Fromm, vdova po meščanskem pasarskem mojstru, stara 66 let, hiša 59, kar pomeni, da je Franc Fromm že predtem umrl (M. III, fol. 98, ž. u. sv. Jurija, Ptuj).
Gregorič Janez (Gregorič Johann), pasarski pomočnik. Umre 22. febr. 1789, star 35 let, v hiši št. 144 (M. III, fol. 76, ž. u. sv. Jurija, Ptuj).
Gspaltl Jožef (Gspaltl Joseph), juvelir. Se poroči 8. marca 1886, star 42 let, z Marijo Grive, prodajalko, 20 let, v Ptuju. V poročni knjigi je navedeno, da je po rodu iz Gradca in da živi v Ptuju v hiši št. 2 (P. V, str. 176, ž. u. sv. Jurija, Ptuj, AS).
Ivan (Hanns), zlatar. Plača 1. 1513 davek na hišo, ki stoji v 1. mestni četrti 6,5 pfeniga (op. 6).
Jurij (Jorig), zlatar. Se dvakrat omenja 10. aprila 1. 1447 v testamentu Uršule Drucker, ptujske meščanke (op. 7).
Jurmanu Jakob, pasar. V poročilu deželnega urada za preizkušanje denarja iz 1. 1794 je omenjeno, da je izdeloval 6- do 7-lotne, z medenino mešane gumbe in pasove (op. 8). Jurmann je v ptujskih matičnih knjigah pogosto omenjen. Bil je trikrat poročen, prvič 7. sept. 1791 z Rozalijo Seher (P. III, fol. 29, ž. u. sv. Jurija, Ptuj), s katero je imel 11 otrok (med leti 1791—1804) (op. 9), drugič z Ano, ki je umrla 31. dec. 1828 (M. IV, fol. 295, ž. u. sv. Jurija, Ptuj), in tretjič 16. febr. 1829 z Ano Reiner (P. III, fol. 137, ž. u. sv. Jurija, Ptuj). V tretjem zakonu je imel hči Jožefo Ano (op. 10). L. 1816 se Jakob Jurmann omenja v seznamu prebivalcev, družinskih poglavarjev mesta Ptuja. Ta seznam je bil sestavljen zaradi zbiranja sredstev za obnovo mestnega stolpa. Lastnik hiše št. 54 Jakob Jurmann je v ta namen prispeval 9 gld. in 11 kr. (op. 11). Pasar Jurmann je umrl 5. marca 1842 v starosti 75 let (M. V, str. 33, ž. u. sv. Jurija, Ptuj, AS). Njegova hči iz prvega zakona Jožefa se je 29. sept. 1817 poročila z Jožefom Ignacom Lhckerjem, pasarjem iz Gradca (P. Ill, fol. 111, ž. u, sv. Jurija, Ptuj), ki je 1. 1842 izdelal monštranco za ž. c. sv. Lovrenca na Pohorju in 1. 1843 kelih za ž. c. v Rušah (op. 12). K njegovim neohranjenim delom sodita dve banderi iz 1. 1840 za ž. c. v Veliki Nedelji (op. 13).
Khun Janez (Khun Johann), zlatar in srebrar. Rojen v Loipersdorfu. 21. febr. 1808 je bil najet za 7 let pri mojstru Filipu Jakobu Goriuppu v Gradcu (op. 14). 1. aprila 1821 je kupil v Ptuju obrtno pravico od Jakoba Grossheima za 360 gld. in jo 13. maja 1845 prodal s kupoprodajno pogodbo Francu Machatschu za 205 gld. Ta pravica je bila
od gubernija 13. jan. 1836 razglašena za kupno (op. 15). 6. jan. 1823 je bil J. Khun vključen v štajerski zlatarski ceh kot ptujski deželni mojster. Na tabli punc iz 1. 1828 je označena njegova značka I. K., kjer je tudi imenovan kot ptujski deželni mojster (op. 16). V Ptuju se mu je rodila 23. dec. 1822 hči Fridolina (R. VI., str. 2, ž. u. sv. Jurija, Ptuj, AS). Okrog 1. 1845 se je preselil v Maribor, kjer mu je 21. febr. 1846 umrla hči in 18. junija 1852 žena Ana (M. II, str. 389, ž. u. sv. J. Krstnika, Maribor, AS, M. II, str. 432, ž. u. Janeza Krstnika, Maribor, AS). Obakrat je v matičnih knjigah označen za mariborskega zlatarja in srebrarja. R. G. Puff ga omenja med mariborskimi obrtniki brez hiš (op. 17).
Klocksperger Franc Bernard (Klocksperger Franz Bernhard), srebrar. 25. junija 1735 se poroči F. B. K., zlatar v Ptuju, z Marijo Barbaro Petunvill v Gradcu (op. 18). V letih od 1737 do 1744 se mu rodi v Ptuju 6 otrok (op. 19). 20. junija 1775 je bil v Celju pokopan Franc Klocksperger, zlatar, ki je umrl na Bregu, star 70 let. 4. avg. 1772 je bila pokopana Elizabeta Koggsperger »Aurifabri in Lopata uxor«, stara 57 let. Možno je, da gre za ptujskega mojstra, ki se ie preselil v Celje (M. Ljubša: Likovni delavci iz celjskih matičnih knjig, rokopis za ČZN, v PAM, št. 105).
Machatsch Franc (Machatsch Franz, Machacz, Machatz, Mahatsch), zlatar in srebrar. 13. maja 1845 je kupil obrtno pravico s kupoprodajno pogodbo od zlatarja Janeza Khuna za 205 gld. (op. 20). Imenovan je v obrtnem registru graškega adresarja iz 1. 1862 in stanuje v Ptuju v hiši št. 23 (op. 21). 30. julija 1848 se poroči, star 35 let, s Frančiško Jožefo Zarfeld, hčerko meščanskega kirurga (24 let) (P. IV, fol. 71, ž. u. sv. Jurija, Ptuj). V poročni knjigi je navedeno, da je doma iz Hlinskega na Moravskem in da že 3 leta živi v Ptuju. Med leti 1848'—59 se mu rodi 9 otrok (op. 22). Umrl je 1. 1867, star 54 let, v hiši št. 83 (M. 1865—1885, str. 32, mat. u. Ptuj).
Magdalena, služkinja pri pasarju (famula apud Giertler) umre 29. junija 1689, stara 29 let (M. I, str. 9, ž. u. sv. Jurija, Ptuj).
Malsiner Jožef (Malsiner Josef), zlatar. Imenovan v obrtnem registru graškega adresarja iz 1. 1862. Stanuje v Ptuju št. 28 (op. 23). V Celju se v istih letih omenja Jožef Mihael Malsiner kot zlatar in sin trgovca Ulrika M. iz Klausna na Tirolskem. 18. febr. 1860 se poroči J. Malsiner v Celju z Marijo, hčerjo umrlega celjskega peka Franca Deutschmanna. L. 1861 in 1862 se jima rodi dvoje otrok. Jožef Malsiner umre v Celju 10. dec. 1864, star 41 let. Možno bi bilo, da gre za mojstra, ki se omenja 1. 1882 v Ptuju. O Malsinerjevem bivanju v Ptuju ni doslej nobenih podatkov razen omembe v graškem adresarju in vse kaže, da gre za zlatarja, ki se je ustavil v Celju (M. Ljubša: Likovni delavci iz celjskih matičnih knjig, rokopis za ČZN v PAM, št. 134).
Mayer Ignac (Mayer Ignaz), zlatar in srebrar. Po kupni in prodajni pogodbi je 1. avgusta 1807 kupil I. Mayer s soprogo Ano srebrarsko in zlatarsko obrtno pravico od Filipa Schüllerja za 500 gld. Do 1. aprila 1814 je bil vpisan še zaostanek kupne vsote 250 gld., ki je bil nato izbrisan (op. 24). I. Mayer in njegova žena sta imela to obrtno pravico do 3. junija 1818, Nato sta jo kupila za 900 gld. Anton Theisel, zlatar, in njegova žena Roza. Od 17. avg. 1820 je vpisan Jakob Grossheim, trgovec, ki jo je 1. aprila 1821 prodal zlatarju J. Khunu (op. 25). V letih 1808—1814 so se I. Mayerju rodili v Ptuju trije otroci (op. 26).
Nikolaj (Niklas), zlatar. Imenovan 1. 1342 v Ptuju (op. 27).
Omersa Gregor (Amersa, Omerssa), zlatar. 19. maja 1698 se poroči Gregorius Amersa, zlatar, z Uršulo Kunc (P. I, str. 19, ž. u. sv. Jurija, Ptuj). Med leti 1700—1704 se mu rodijo v Ptuju 4 otroci (op. 28). Sočasno se v Celju omenja zlatar Baltazar Omersa. 2. avg. 1697 je omenjen kot krstni boter, 1. nov. 1697 se mu rodi hči Marija Elizabeta (M. Ljubša: Likovni delavci iz celjskih matičnih knjig, rokopis za ČZN v PAM, št. 153).
Pabatin Janez (Pabatin Johann), pasar. Omenjen 1. 1753 kot izdelovalec večne luči za kapelo sv. Dizme v proštijski cerkvi v Ptuju (op. 29).
Pavel, pasarski pomočnik. Umre 11. febr. 1695, star 30 let (M. I, str. 21, ž. u. sv. Jurija, Ptuj).
Peridoner Jožef (Peridoner Josef, Perctoner, Peritoner), zlatar. L. 1754 je omenjen v seznamu meščanov kot lastnik hiše brez vrta v mestu (op. 30). 3. febr. 1758 se poroči v Ptuju kot vdovec s Frančiško Leithmarslechner (P. II, str. 24, ž. u. sv. Jurija, Ptuj) in umre 24. junija 1776, star 57 let (M. II, str. 141, ž. u. sv. Jurija, Ptuj). V letih 1760 in 1768 dobi sina in hčer (op. 31). L. 1756 je izdelal kelih s pateno, težek 35 lotov, ki ga je proštijski cerkvi darovala Konstanca Jenkh in danes ni več ohranjen (op. 32),. Pripisujemo mu izdelavo srebrne aplikacije na meču ptujskega mestnega sodnika iz let 1760'—62, ki je označena s ptujskim mestnim grbom in z monogramom IP (op. 33).
L. 1775 se J. Peridoner omenja kot poročna priča Jakoba Kölniga (op. 34). Iz stare zemljiške knjige je razvidno, da je imela 1. 1776 Frančiška Peridoner, vdova zlatarja, hišo št. 190 (v Dravski ulici, sedaj porušena, nasproti glasbene šole), ki jo je prevzela po smrti svojega moža. L. 1779 je kupil hišo in obrtno pravico zlatar Filip Schiller (op. 35).
Peter, zlatar. Omenjen v seznamu meščanov mesta Ptuja 1. 1513, ko je plačal davek na hišo, ki stoji v 2. mestni četrti, v znesku 3,5 pfeniga (op. 36).
Peter (Petrus), zlatar. Omenjen skupaj z zlatarjem Dietrikom okoli 1. 1311 v Ptuju (op. 37).
Reiner Martin, zlatar. Omenjen 1. 1631 kot zlatar in meščan v Ptuju. Je sin Abrahama Reinerja in Ane Giigl. Njegov brat Jakob Reiner je 20. sept. 1631 zaprosi,! mestni svet v Bregenzu, da izda rojstni list za Martina Reinerja, ki živi v Ptuju (op. 38).
Schiller Filip (Schiller Philipp, Scholler, Schüller, Spüller), zlatar in srebrar. Po kupni pogodbi z dne 23. julija in po magistratni vknjižbi z dne 7. avg. 1779 je F. Schiller kupil zlatarsko in srebrarsko obrtno pravico za 150 gld. od Ane Frančiške Peritoner, vdove po zlatarju Jožefu Peridonerju (op. 39). 13. sept. 1779 se poroči Philipp Scholler, zlatar, z Marijo Ano Prauhart. Za pričo mu je bil mestni sodnik Ksaverij Wolfschogg (P. II, str. 65, ž. u. sv. Jurija, Ptuj). 15. dec. 1782 je bil sprejet v štajerski zlatarski ceh (op. 40). Omenjen je nadalje v seznamih meščanov mesta Ptuja 1. 1785 in 1. 1809 kot lastnik hiše št. 190 (op. 41). L. 1816 je prispeval 7 gld. in 55 kr. za popravilo mestnega stolpa (op. 42). 1. avg. 1807 je svojo obrtno pravico prodal Ignacu Mayerju in njegovi ženi Ani za 500 gld. (op. 43). Je istoveten s Ph. Spüllerjem, zlatarjem v Ptuju, ki je prav tako prosil 15. dec. 1782 za vstop v ceh (op. 44). Na kulturnozgodovinski razstavi v Gradcu 1. 1883 je bilo njegovo delo predstavljeno s šestimi izdelki: kat. št. 418 — srebrn pokal s pokrovom iz 1. 1812, kat. št. 442 in 443 — dve solnici na svedrastem podstavku iz konca 18. ali zač. 19. stoletja, kat. št. 503 ■— dva srebrna svečnika, oblikovana v zgornjem delu kot žara, kat. št. 444 — karafina z drevesom v sredini, ki nosi skledici za sol in poper in stoji na pladnju. Za lastnika razstavljenih del je v katalogu naveden Franc Wibmer iz Ptuja, vendar ni danes za njimi nobenih sledov (op. 45). Joos omenja, da se Schiller pritožuje nad trdim stanjem v Ptuju (op. 46). L. 1824 je bil Schiller še vedno lastnik hiše št. 190 in je po nepopolnih podatkih umrl okrog 1. 1826 (Stara zemljiška knjiga mesta Ptuja v Šđa- Gradec, sign. 2522).
Seidl, Seydillus, zlatar. L. 1341 dela z Johannom iz Bologne v Udinah (op. 47). Morda je istoveten s Seidlinom iz Ptuja, ki je izdelal antependij za salzburškega nadškofa Friedricha (1315—38) v 2. četrtini 14. stoletja, ki je danes v muzeju za uporabno umetnost na Dunaju, inv. št. 8543 (op. 48).
Spiller Andrej (Spiller Andreas), zlatar. Ob poroki 6. avg. 1662 v Gradcu imenovan meščanski srebrar v Ptuju. Umre 7. aprila 1699 v Gradcu (op. 49).
Theisel Anton, zlatar in srebrar. Omenjen z ženo Rozo kot lastnik zlatarske obrtne pravice med leti 1818—20, ki sta jo kupila od Jakoba Grossheima, trgovca, za 900 gld. in mu jo 17. avg. 1820 spet prodala (op. 50).
Zwickl Janez Jakob (Zwickl Johann Jakob, Zbikel, Zbikl, Zwickl, Zwikel, Zwikhl, Zwikl), zlatar. 30. aprila 1687 se poroči v Ptuju Joannes Jacobus Zwikel z Margareto Harperger (P. I, str. 5, ž. u. sv. Jurija, Ptuj). Med leti 1690—1712 se mu v Ptuju rodi 8 otrok (op. 51). 15. febr. 1715 mu umre žena Margareta, stara 40 let (op. 52). V letih 1717—21 se mu rodi še troje otrok, katerih materi je ime Ana Marija (op. 53). Jakob Zwickl se pogosto omenja v matičnih knjigah tudi kot boter otrokom Jurija Polsterja, mestnega pisarja (op. 54). Med botri Zwicklovih otrok najdemo mestna sodnika F. F. Stauberja in A. Pistricha (op. 55). 5. nov. 1722 umre D. Jacobus Zwickl, star 60 let (M. I, str. 67a, ž. u. sv. Jurija, Ptuj). Verjetno gre za zlatarja, čeprav se omenja še
I.	1724 (6. nov.) ob poroki svojega sina zlatarja Franca Jakoba s hčerko zlatarja
J.	Ch. Lorekha v Gradcu (op. 56).
OPOMBE
1	J. Wastler: Steierisches Künstler-Lexikon, Graz 1883, str. 15. — G. Wolfbauer: Meisterverzeichnis der steierischen Goldschmiede, Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark, XXIX, Graz 1935, str. 25.
2	Šda — Graz: mestni arhiv Maribor, 10. karton, ovoj zadolžnice.
3	Šda — Graz: arhiv mesta Ptuja, seznam meščanov mesta Ptuja iz 1. 1572 (fotokopija v ZAP).
4	M. Slekovec: Škofija in nadduhovnija v Ptuji, Maribor 1889, str. 87.
5	Šda — Graz: arhiv mesta Ptuja, seznam hišnih posestnikov v mestu Ptuju 1. 1785, Ptuj 22/45 (fotokopija v ZAP).
6	Šda — Graz: arhiv mesta Ptuja, seznam meščanov mesta Ptuja iz 1. 1513, 34 r, (fotokopija v ZAP).
7	PAM — zbirka listin, 1447, april 10, Ptuj.
8	J. Joos: Das steierische Goldschmiedehandwerk bis ins XIX. Jahrhundert, Kunst und Kunsthandwerk XXI, Wien 1918, str.
9	R. IV, fol. 70 — 21. nov. 1791, R. IV, fol. 79 — 2. okt. 1792, R. IV, fol. 93 — 6. dec. 1793, R. IV, fol. 103 — 12. okt. 1794, R. IV, fol. 118 — 12. febr. 1796, R. IV, fol. 128 — 11. marec 1797, R. IV, fol. 146 — 26. febr. 1799, R. IV, fol. 155 — 13. nov. 1800, R. IV, fol. 172 — 24. maj 1802, R. V, fol. 7 — 19. julij 1803, R. V, fol 18 — 5. okt. 1804, Ž. u. sv. Jurija, Ptuj.
10	R. VI, str. 93 — 7. febr. 1832, ž. u. sv. Jurija, Ptuj.
11	Šda — Graz: arhiv mesta Ptuja, seznam prebivalcev, družinskih poglavarjev mesta Ptuja, po hišnih številkah iz 1. 1816, IX/25, (kserografija v ZAP).
12	M. Šetinc: Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem, katalog razstave, Pokrajinski muzej Maribor 1971, str. 72.
13	M. Šetinc: Zlatarski in pasarski izdelki na ormoškem področju, Ormoški zbornik, Maribor 1973.
14	G. Wolfbauer: o. c., str. 40.
15	Šda — Graz: arhiv mesta Ptuja, register realnih obrti, Gewerbsvormerkungs-protokol der bestehenden Handwerksgerechtsamen bey der handelsfürstlichen Kammerstadt Pettàu (Grundbuch III, fol. 7).
16	G. Wolfbauer: o. c., str. 40.
17	R. G. Puff: Marburg in Steiermark, Seine Umgebung, Bewohner und Geschichte, Gratz 1847, str. 244—245.
18	G. Wolfbauer: o. c. str. 41.
19	R. I, str. 203 — 24. julij 1737, R. I, str. 208 — 12. julij 1738, R. I, str. 216 — 24. april 1740, R. I, str. 226 — 24. sept. 1742, R. II, str. 9 — 7. nov. 1744, ž. u. sv. Jurija, Ptuj.
20	Šda — Graz: arhiv mesta Ptuja, register realnih obrti, o. c.
21	G. Wolfbauer: o. c., str. 45.
22	R. VI, str. 255 — 1. nov. 1848, R. VI, str. 264 — 9. dec. 1849, R. VI, str. 274 — 9. jan. 1851, R. VI, str. 284 — 13. junij 1852, R. VI, str. 293 — 8. avg. 1853, R. VII, str. 11 — 12. jan. 1855, R. VII, str. 23 — 15. jun. 1856, R. VII, str. 32 — 21. avg. 1857, R. VII, str. 50 — 21. avg. 1859, ž. u. sv. Jurija, Ptuj.
23	G. Wolfbauer: o. c., str. 45.
24	Šda — Graz: arhiv mesta Ptuja, register realnih obrti, o. c., Grundbuch I, A, fol. 67.
25	Šda -— Graz: arhiv mesta Ptuja, register realnih obrti, o. c., Grundbuch III, fol. 7.
26	R. V, fol. 53 — 23. apr. 1808, R. V, fol. 90 — 20. mar. 1811, R. V, fol. 120 — 16. jan. 1814, ž. u. sv. Jurija, Ptuj.
27	G. Wolfbauer: o. c., str. 49.
28	R. I, str. 49 — 13. mar. 1700, R. I, str. 56 — 17. okt. 1701, R. I, str. 60 —
8.	febr. 1703, R. I, str. 64 — 7. maj 1704, ž. u. sv. Jurija, Ptuj.
29	Župnijska kronika — Collectanea de origine, progressu et actuali inciemento Archi-parochias Ecclesiae, una cum suis sacellis gratiosis, et ecclesiis filialibus sibi imediate incorporatis Pethovii sub Decanali & Archi — Parochiali Praesidio Illmmi ac Rdssmi Dni Dni Francisci Ignatii S. R. I. Comitis ab Inzaghi ordinata MDCCXXXII (1732), str. 236 in 233.
30	Šda — Graz: stanovski arhiv (ljudsko štetje), mariborsko okrožje, fase. 37, 38, 39, mesto Ptuj — seznam meščanov, hišnih posestnikov v mestu Ptuj, 16. julija 1754, str. 4 (kserografija v ZAP).
31	E. II, str. 72 — 7. okt. 1760, R. II, str. 105 — 22. dec. 1768, ž. u. sv. Jurija, Ptuj.
32	Collectanea, o. c., str. 94.
33	M. Šetinc: Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem, katalog razstave, Pokrajinski muzej Maribor 1971, str. 34.
34	P. II, str. 57 — 20. febr. 1775, ž. u. sv. Jurija, Ptuj.
35	Šda — Graz: arhiv mesta Ptuja, register realnih obrti, o. c., Grundbuch I, A, fol. 67.
36	Šda — Graz: arhiv mesta Ptuja, seznam meščanov mesta Ptuja iz leta 1513, 35 v (fotokopija v ZAP).
37	J. Wastler: o. c., str. 119.
38	Stadta. Breg., Akten, Nr. 308.
30 Šda — Graz: arhiv mesta Ptuja, register realnih obrti, o. c., Grundbuch I, A, fol. 67.
40	G. Wolfbauer: o. c., str. 63.
41	Šda ■— Graz: arhiv mesta Ptuja, seznam hišnih posestnikov v mestu Ptuju leta 1785, Ptuj 22/45, in seznam meščanov mesta Ptuja iz leta 1809 (kserografija v ZAP).
42	Šda — Graz: arhiv mesta Ptuja 31/69, seznam prebivalcev — družinskih poglavarjev mesta Ptuja po hišnih številkah (1—203), leta 1816, IX/25.
43	Šda — Graz: arhiv mesta Ptuja, register realnih obrti, o. c., Grundbuch I, A, fol. 67.
44	G. Wolfbauer: o. c., str. 60.
45	Catalog der Ausstellung culturhistorischer Gegenstände, Zur Feier der 600 jährigen Regierung des Hauses Habsburg in Steiermark, Graz 1883, str. 72, 73, 74, 76.
46	J. Joos: o. c., str.
47	J. Wastler: o. e., str. 156—157, G. Wolfbauer: o. c., 58.
48	M. Šetinc: o. c., str. 7—8.
40 G. Wolfbauer: o. c., str. 60.
50	Šda — Graz: arhiv mesta Ptuja, register realnih obrti, o. c., Grundbuch III, fol. 7.
51	R. I, str. 14 — 12. maj 1690, R. I, str. 28 — 5. maj 1693, R. I, str. 34 — 10. febr. 1695, R. I, str. 40 — 28. jul. 1697, R. I, str. 50 — 27. jun. 1700, R. I, str. 55 — 17. okt. 1701, R. I, str. 63 — 30. mar. 1704, R. I, str. 95 a — 18. jan. 1712, ž. u. sv. Jurija, Ptuj.
52 M. I, str. 53 — 15. febr. 1715, ž. u. sv. Jurija, Ptuj.
53 R. I, str. 123 — 10. sept. 1717, R. I, str. 129 — 10. avg. 1719, R. I, str. 136 — 16. apr. 1721, ž. u. sv. Jurija, Ptuj.
54	R. I, str. 54 — 30. jun. 1701, R. I, str. 60 — 7. febr. 1703, R. I, str. 67 — 17. apr. 1705, R. I, str. 74 — 2. dec. 1706, ž. u. sv. Jurija, Ptuj.
55	R. I, str. 50 — 27. jun. 1700 — ob rojstvu Janeza Antona, R. I, str. 136 — 16. aprila 1721 — ob rojstvu Jurija Jakoba, R. I, str. 95 a — 18. jan. 1712 — ob rojstvu Antona Boštjana, R. I, str. 129 — 10. avg. 1719 — ob rojstvu Lovrenca Bartolomeja.
56	G. Wolfbauer, o. c., str. 74.
Za prijazno pomoč in opozorila se najlepše zahvaljujem ravnatelju Zgodovinskega arhiva v Ptuju prof. Antonu Klasincu, v. d. ravnatelju Pokrajinskega arhiva v Mariboru prof. Jožetu Mlinariču in višjemu arhivistu Pokrajinskega arhiva v Mariboru prof. Antoši Leskovcu.
DIE GOLDSCHMIEDEKUNST UND DAS GÜRTLERHANDWERK IN PTUJ
Der Aufsatz schildert in dem ersten Teil die Entwicklung des Goldarbeitergewerbes und des Gürtlerhandwerks in Ptuj, wie sie uns im Licht der Feststellungen gezeigt wird, und angesammelt mit der Hilfe des Archivmaterials und der Literatur vom Anfang des 14. Jh. bis zum Ende des 19. Jh. In dem zweiten Teil werden behandelt die erhaltenen Produkte der Goldschmiedekunst und das Gürtlerhandwerks vom sakralen Charakter in Ptuj, die von verschiedener Abstammung und nur seltsam signierte Arbeit der einheimischen Meister sind. Zeitlich gehören sie zu der Zeitspanne vom 16. Jh. bis zum 1. Drittel des 20. Jh.
Da die Fertigprodukte nicht regelmässig gestempelt wurden, ist es unter den erhaltenen Werken nur schwer die Produkte der Meister aus Ptuj wiederzuerkennen, obwohl die Archivquellen von ihnen in Ptuj und seiner Umgebung berichten. Dem Katalog der Werke folgt das Verzeichnis von 28 Goldschmieden und Gürtlern aus Ptuj, die ebendort vom Jahre 1311 bis zum Ende des 19. Jh. tätig waren. Das Verzeichnis ist bestimmt nich endgültig, jedoch zeugt er von einer bedeutend entwickelten Gewerbetätigkeit in Ptuj.
22 — Ptujski zbornik — IV
337




.
Kristina Šamperl
O njem ne govore razprave umetnostnih zgodovinarjev in kritikov. Živel in snoval je v zatišju in iz vsakdanjih potreb, vendar je po svojih delih še danes prisoten.
Snoval je na številnih področjih umetnosti, in prav ta mnogostranost je omejila njegov razvoj in umetniško dozoritev. Bil je muzik (igral je na činele), dramatik (napisal je igro za gledališče v Weimarju in sanjal o tem, da bo' postal velik dramatik) in predvsem slikar.
Umetnost in umetnik rasteta iz življenjskih in družbenih osnov svojega časa in prostora, črpata iz doživetij in spoznanj ter zahtev sebe in obdajajoče družbe. Tako kaže umetnik poleg svoje subjektivne tudi splošno' miselnost in estetsko usmerjenost svojega okolja in naroda, pa čeprav morda ni domačin. To velja tudi za Alojza Kasimirja, ki se je rodil na Dunaju 16. IX. 1852 (rodbina je prišla na Dunaj leta 1796 iz Francije) kmalu poi razgibanem času marčne revolucije. V sedemdesetih letih 19. stoletja se je odpovedal vojaškemu poklicu in se poročil v Ptuju, kjer so- kmalu zatem zašli Slovenci in Nemci v hude nacionalne in strankarske boje zaradi upravičenih nacionalnih in političnih zahtev Slovencev, ki se seveda niso ujemali z načrti nemškega imperializma. Začeli so se spopadi (po časopisih, fizično) in dosegli višek v letih 1908—1918, ko so se po nacionalni osvoboditvi umirili. Kasimir je ta leta preživel deloma v Ptuju, deloma v inozemstvu, kjer je na Dunaju dne 22. 2. 1930 umrl. 28. II. so žaro z njegovim pepelom prepeljali na ptujsko' pokopališče in ga tu pokopali.
Rodil se je nekako sočasno- z našimi realisti (brata Šubica), po svetu pa se rojevajo že postimpresionisti (Paul Cezanne). Šel je mimo realizma, moderne in ekspresionizma, vendar se ga te umetnostne smeri niso dotaknile. Ostal je zvest svoji akademski izobrazbi in to- mu je zadostovala. S slovenskimi slikarji ni bil povezan, niti z realisti, ki so' mu bili po- tehniki in motivih sorodni. Delal je v graško^-dunajskem krogu umetnikov. Tu je iskal znanja in uveljavitve. Sodo-loval je v avstrijskem umetniškem društvu Verein der bildenden Künstler Steiermarks. To- društvo je bilo ustanovljeno- leta 1899 in je imelo- 12. oktobra 1899 prvo razstavo* pod predsedstvom Avgusta Ortweina. Alojz Kasimir je bil redni član tega društva od vsega začetka. Na prvi razstavi je razstavil dve sliki (Deklica s pajčolanom — pastel, Večer na Dravi ■—■ pastel), sodeloval je tudi na razstavah leta 1901 in 1902. Ves čas do svoje smrti (leta 1930) je bil redni član društva in eden izmed članov njegove ocenjevalne komisije.
Alojz Kasimir je začel pot umetnika slikarja šele z osemindvajsetim letom. Izredno priljubljeni so mu bili pogledi na različna mesta (Ptuj, Rogaška Slatina, Brežice, Zagreb, Gradec, Dunaj, Rim, Semmering,. . .). Znal je najti najprimernejši kraj, od koder je zajel mesto v vsem njegovem obsegu ali drobni zanimivosti. Zato so njegove slike raztresene mnogokje, predvsem v zasebnih zbirkah, in je težko evidentirati njegov opus.
Veduta Ptuja iz leta 1892 je dokumentarno izredno' živa podoba mesta izpred osemdesetih let. Zajel je tudi pokrajino' in kmete, ki nalagajo otavo'. Zgodnje-jesensko občutje poznega popoldneva. Raztrgani, sivo beli, s poševnimi žiarki osvetljeni oblaki pokrivajo' širno modrino neba nad razpotegnjeno podobo' Ptuja. Edine vertikale so zvoniki in jagnjedi. Veduta, ki je hkrati krajina in genre, je po občutju velika predstavnica romantike kljub realističnemu oblikovanju. To sliko je naročil ptujski mestni svet in zanjo plačal 600 florin tov.
Veduta Ptuja je oljna skica za omenjeno sliko. Osnovne črte so izrisane s tušem, vse ravne linije hiš in ograj so; potegnjene z ravnilom, krajina je označena s tanko zeleno barvno plast j 0'.
Tik pred svojo smrtjo' je prevzel naročito velike panorame Ptuja za F. Dan-zeisna, lastnika zdravilišča Seminiti — Tegersheim v Švici. Vendar tega dela ni mogel dokončati zaradi hude bolezni, po' kateri je tudi umrl. Sliko je končal njegov zet Otto Trubel, akademski slikar na Dunaju.
Najraje je slikal iz ptičje perspektive, na primer veduto Rima (zapuščina). V ogromnih razmerjih leži pred gledalcem mesto', ki ga gleda v navpični diagonali. Vedute mest je slikal tako1, da je najprej s svinčnikom in z ravnilom narisal zgradbe v vseh perspektivičnih skrajšavah in razmerjih (risba Rogaške Slatine na navadnem risalnem listu — zapuščina). To je potem izrisal s šilfom iz trstike in pobarval s sepijo.
Slika 1: Panorama Ptuja iz leta 1892
Portret žene. To je njegova žena Terezija Stary, pekovska hči iz Ptuja. Njen oče je bil v mladosti graničar v Dalmaciji, znan slikar in priložnostni arhitekt. Kasimir je naslikal lepo-, zrelo- ženo-, vidno- skoraj do pasu, vendar brez rok. Oblečena je v črno obleko z belim čipkastim ovratnikom. Pogled je usmerjen mimo gledalca proti levi. Ozadje je sestavljeno iz sivo-zeleno-rjavih pik. Iz tega temnega ozadja izstopa rožnato' rjavi obraz z rahlo- valovitimi lasmi, ustnice so mehko’ stisnjene, obraz izraža zadovoljstvo' in zaupanje vase. Zraven je portret moža, ki je na popolnoma enakem ozadju, barve obraza SO' iz iste palete. Podpisan je Alojz Kasimir. Mož je postavljen to-goi, gleda naravnost v gledalca, črni brki poudarjajo njegovo- zadržanost (avtoportret ?).
Slika 2: Avtoportret umetnika
Avtoportret s svinčnikom. Pod okroglo sliko' je podpis A. Kasimir nach der letzten Momentaufnahme. S to sliko si je A. Kasimir postavil spomenik kot umetnik. Tu ni le znanje risanja, je tudi sposobnost zajeti določen trenutek človekovega življenja, ki ga je predstavil. Beli lasje in zgubano' lice izdajajo starost, ki jo poudarjajo tudi nekoliko- priprte temne oči. Ustnice so stisnjene v bolestno občutje ali morda spoznanje ob prehojeni poti, ki mu ni izpolnila upov.
A. KASIMIR ilustrator knjig
Leta 1895 je v Blankejevi tiskarni v Ptuju izšel topografsko-statistično-zgG-dovinski oris Ptuja —■ Pettau und seine Umgebung, ki ga je izdal Josef Felsner s podnaslovom Dvatisočletna podoba mesta. V tem dokaj na široko* zasnovanem delu je devetnajst ilustracij A. Kasimirja.
Slikar je pri prvi sliki izbral najbolj priljubljen pogled na Ptuj, in sicer je stal daleč na desnem bregu Drave, tako- da je zajel področje od Panorame do Ožbaltove cerkve in še dalje. V prvem planu je širok, deloma obdelan pas zemlje ob reki. Vidna sta oba mostova, trije čolni na Dravi in stari Ptuj pod grajskim kompleksom.
Ptujska mestna veduta se od srednjega veka do danes ni bistveno- spremenila. Gruča hiš, stisnjena pod grajski hrib, ki jo obdaja trikotno obzidje. Enaka podoba je tudi danes, seveda brez obzidja in z nekaj novimi hišami. Ptuj je značilno predalpsko* mesto*, ki se je širilo* v skladu s terenom. Učinkovito so postavljeni mejni arhitektonski elementi, ki so, povezani med seboj, dajali sklenjeno podobo* mesta. Te elemente jasno* vidimo* tudi na Kasimirjevi sliki.
Ostale ilustracije so* ponazorila teksta. To- niso* slike v smislu sklenjenega okvira, temveč se vpletajo* v besedilo* teksta, ali pa mu rabijo za okras.
A. KASIMIR ilustrator časopisov
Ilustriral je Štajerca, ki je izhajal v Ptuju v Blankejevi tiskarni v letih od 1900 do 1918 najprej kot štirinajstdnevnik (do* 1907), nato pa kot tednik. Izdajali so ga ptujski Nemci v slovenščini, namenjen pa je bil ponemčevanju kmečkih ljudi. Alojz Kasimir je avtor stalne naslovne slike, ki je sestavljena iz treh delov: vedute Ptuja, cesarjevega spomenika in prizora kmečke malice.
A. KASIMIR risar drobnih del
Mestna občina v Ptuju je podelila leta 1895 c. k. namestniku v Gradcu častno* diplomo* in je prosila Alojza Kasimirja, da jo* izdela. Diplom, razglednic, prospektov in reklam je izdelal A. Kasimir še precej, pri tem se je vedno* ravnal po potrebah in željah naročnikov.
Alojz Kasimir je bil izredno živahne narave. Bil je član nemškega moškega pevskega društva, soustanovitelj društva Šlarafije in aktiven član mnogih družabnih prireditev. V Ptuju je imel mnogo* prijateljev, npr. sodnika dr. Slugo, bankirja Sadnika, ki je imel na svoji domačiji neke vrste otroško* gledališče, in druge. Bil je učitelj risanja na ptujski gimnaziji, kjer je poučeval v nižjih razredih po deset ur na teden.
Alojz Kasimir, umetnik in človek, je* bil morda bolj človek vsakdanjih potreb. Risal je in s tem služil kruh sebi in družini, zato je hotel in moral ustreči
željam in okusu naročnikov in ni gledal toliko na svoje želje in občutke. Predvsem velja to za portrete, ki so jasen izraz znanja risarske tehnike in učinkovite barvne palete, saj na njih kljub tehnični brezhibnosti najdemo žive ljudi. Kot vojaški strokovnjak (šolal se je v kadetnici v Liebenauu pri Gradcu) je bil mojster perspektive. Imel je izreden posluh za svet, ki se je odpiral pred njim. Sredi slovenskih umetnikov se ni znašel, niti se ni meril z njimi. Po načinu upodabljanja je bil akademski realist, predstavnik tistega slikarstva, ki je nastalo sredi 19. stoletja v srednji Evropi. To> se pravi, da je bil njegov realizem predvsem metoda oblikovanja (portret, knjižne ilustracije), in ne celovita likovna orientacija, to pa prav zaradi nekaterih črt ter vsebinskih prvin klasicizma in romantike, ki jih Kasimir ni nikoli premagal.
Ne moremo govoriti oi njem kot O' slikarju velikega formata. Ni ustvaril nič novega, ni usmeril likovne umetnosti v naprednejše struje, pač pa je bil velik učitelj svojemu sinu Luigiju, ki je dosti dosegel prav zaradi izrednega risarskega znanja. Mnogo je kot tujec pripomogel k popularizaciji našega mesta, vendar ni stopil v življenje umetnikov 20. stoletja. Živel je v ustaljenih normah prejšnjega stoletja in tako' tudi slikal.
ZNANE SLIKE
Panorama Ptuja, opl. 350 X 150 cm, Pokrajinski muzej Ptuj Panorama Ptuja, opl. barvna skica, PMP Portret žene, opl, PMP Portret moža, opl, PMP Avtoportret, risba, PMP
Panorama Ptuja, opl, zdravilišče Semrüt-Tegersheim v Švici Deklica s pajčolanom, pastel Večer ob Dravi, pastel
Pomlad na gradu, risba, last R. Oeltjen-Korjukov Veduta Rima, risba, last R. Oeltjen-Korjukov Veduta Rogaške Slatine, risba, last R. Oeltjen-Korjukov Ilustracije Felsnerjevega vodnika po Ptuju, ptujskega tednika »Štajerc«, raznih diplom in podobnega
VIRI
Josef Felsner: Pettau und seine Umgebung, Ptuj, leta 1895.
ŠTAJERC: časopis, Ptuj, 1900—1918.
MARBURGER ZEITUNG, Maribor, 1. marec 1930.
Ruth KORJUKOV-OELTJEN.
ZGODOVINSKI ARHIV, Ptuj.
LITERATURA:
Enciklopedija likovnih umjetnosti, Zagreb, 1964, III. str. 157.
Künstler Leksikon: THIEME — BECKER, Leipzig, 1907, 19. zv., str. 581.
Heinz SCHÜTTLER, Luigi Kasimir, Wiener Verlag, Wien (cop. 1944).
Katalog der ersten Ausstellung Steierischer Künstler (Verein der bildenden Künstler Steiermarks), Graz, 1900.
ALOIS KASIMIR ALS KÜNSTLER UND MENSCH
Der akademische Maler Kasimir wurde im Jahre 1852 in Wien geboren. Nach dem Beruf war er Soldat. Er verliess den Militärdienst als er in Ptuj heiratete, wo er als Musik — u. Zeichnenlehrer tätig war. Am besten war er als Maler von städtischen Veduten, Portraits und Illustrationen bekannt. Mit ausserordentlich geschickter Hand und Gehör für die Kuriositäten hat er uns mit der Feder (Schilf) die Veduten oder Stadtdetails herbeigezaubert. Er war akademisch gebildet. Er wirkte besonders in den
Grazer Malerkreisen mit, und war als Künstler bei uns nur Gast, obwohl er in Ptuj lebte und kreirte. Er war ein Mensch, der jedes Milieu reproduzierte, das ihn mit Interesse erfüllte und ihm wert genug erschien es zu verewigen. Er popularisierte viele unsere Stätten und gab Erziehung dem Meister der Farbenradierungen, seinem Sohn Luigi Kasimir. Er gestaltete und arbeitete im romantischen und klassizistischen Geist. Malen (Öle) und Zeichnen (saepia) waren ihm das tägliche Brot. Er war ausserordentlich grosszügig und ein zugänglicher Mensch, der viele Sachen produzierte, und sich gerade deshalb nicht aus dem Akademismus emporschwingen konnte, der ihn bis zum Tode begleitete. Er starb im Jahre 1930 in Wien.
Niko Kuret
VURBERŠKI RELIEF
Na hodniku spodnjega poslopja Pokrajinskega muzeja v Ptuju je spravljen fragment kamnitega reliefa (133 X 42 cm), ki ga omenja Emilijan Cevc v svojem pregledu renesančne plastike na Slovenskem.1 Postavlja ga v sedemdeseta leta 16. stoletja, ugotavlja njegovo provenienco' z vurberškega gradu in ga ocenjuje za delo domačina.
Prizor, ki ga fragment predstavlja, je dosti nenavaden, pri nas najbrž edinstven. Vidnih je šest oseb, od leve na desno1: ženska in moški v meščanski ali plemiški noši, dva napol gola moška, norec z norčevskoi kapo- in njegova prav -tako norčevsko napravljena pajdašinja.
Pot v Nemčijo leta 1973 me je zanesla v Köln. Med drugim sem si ogledal »der Herren Tanz- und Festhaus« iz konca srednjega veka (15. stoletje), stavbo-, znano pod imenom »der Gürzenich«.2 Južnoi steno velike slavnostne dvorane krasita dva kamnita gotska kamina (3 X 6 m). Pri vsakem zbudi pozornost z reliefnimi podobami okrašen friz. Na frizu vhodnega kamina sem zagledal prizore, ki so me spomnili vurberškega fragmenta.
Predvsem se mi je ponudil sklep, da utegne biti vurberški fragment kos kaminskega friza. Po naključju je tudi na kölnskem reliefu upodobljen norec z norčevsko kapo in oslovskimi ušesi; relief predstavlja zabavo- z godbo in s plesom ob obloženi mizi.
Seveda je faktura kölnskih reliefov -—■ v skladu z arhitektonsko' čudovito zasnovanima kaminoma — umetniško- do-gnana in uglajena, tako- da vurberški relief z njima ne more vzdržati primere. Kölnska kamina veljata za najbogatejša poznogotska spomenika Renske province.3 Predhodnike naj bi imela v burgundskem umetnostnem krogu, po- katerega predlogah je nastal tudi figuralni okras na nizozemskih kapitélih (Rotterdam, Kerkdriel), na stari mestni hiši v Bourgesu v Franciji (Jacques de Vigny, 1487) in po-do-bno' na mestni hiši v Wro-clawu (15. stoletje).4 Prizori na kölnskih reliefih so- navzlic zabavi, ki jo predstavljajo, zadržani. Vurberški mojster pa je robat. Za njegovo' robatostjo tiči morda že nekaj renesančne telesnosti — ali pa tudi le prešibka stvarjalna moč.
Najbrž bi bilo nesmiselno- iskati neposrednih zvez med vurberškim reliefom in burgundskimi vzori, ki so pobudili kölnski friz. Kazalo- bi se pač ozreti za primerjalnim gradivom v bližnji in daljni soseščini, ki ga dozdaj ne poznamo. To bi morda odstrlo> umetnostnemu zgodovinarju nove vidike v nadaljnjem študiju vurberškega fragmenta. Kulturnemu zgodovinarju pa gre za vsebino
prizora, ki in kolikor ga relief predstavlja. Interpretacija ostaja namreč nujno hipotetična, ker se nam je ohranil le del prizora, ki je verjetno izpolnjeval friz v vsej dolžini. Da gre za kaminski friz, se mi zdi skoraj gotovo. Kaj pa je mogoče povedati ob fragmentu, kolikor ga je?
Poglejmo si prizor natančneje. Sledimo1 spet figuram od leve na desno.
Moški in ženska prihajata, verjetno hitita, z leve in se držita za roke. Nemara je moški žensko' prijel za roko in jo> vleče za seboj. Ženska z desnico vzdiguje krilo, ki jo verjetno ovira pri hoji ali celo teku. Na njej sicer ni videti posebnosti. Drugače je z njenim spremljevalcem. Njegova noša potrjuje datacijo Emilijana Cevca. Mož se nosi po španski šegi, kakršna je značilna za pozno renesansoi evropskega juga.5 Posameznosti so na naši figuri sicer poenostavljene — tako manjka nabrani ovratnik, nadomešča ga zavihani ovratnik brezrokavnika na tri gumbe. Glavoi mu pokriva klobuk z obrezanimi krajci (»toque«), hlače so kratke in podložene (»Polsterhose«), noge tiče v dolgih nogavicah.
Mož izteza levico proti enemu od osrednje moške dvojice, ki se nam kaže v nenavadni drži. Možaka se namreč sklonjena grabita za lase, očitno* sta se spopadla, se rujeta. Desni je pri tem glavo1 nenaravno zasukal kvišku. Levi je oblečen samo v kratko gornje oblačilo' in ima spodnje tele golo, desni se ždi povsem gol.
Tretja dvojica sta norec in njegova družica — pri popotnih norcih tudi žensk ni manjkaloi.6 Tudi tadva grabita drug drugega za glavo. Ona sega poi njegovem oslovskem ušesu, on njej po naglavnem pokrivalu. Norec nosi dolgo' prepasano' suknjo, ki se je očitnoi drži kapuca z dvema (oslovskima) uhljema. Na koncu vsakega uhlja je pritrjen kragulj ček. Kragulj ček je prišit tudi na vrečasto podaljšanem komolcu, trije kraguljčki so vidni na stranskem robu suknje.7 V desnici drži korobač (?). Obraz ima bradat z visečimi brki. Ženska nosi poi-dobno suknjo. Verjetno se je prav tako' drži kapuca. Tudi ona ima komolec na rokavu vrečasto' podaljšan, na podaljšku je viden razporek. Ker je kamen poškodovan, leva roka ni več zaznavna. Posebnost pa je, da ima ženska suknjo spredaj polkrožno' izrezano, tako' da so' vidna nezakrita aidoia in stegna do pod kolen. Na levem robu suknje sta našita dva kraguljčka.
Borivca sta očitno' v ospredju prizora, ker ju vidimo v celoti. Norčevska dvojica je mišljena bolj v ozadju, ker jo' je videti samo do pod kolen. Meščanska (ali plemiška) dvojica prihaja gledat, kaj se dogaja. Pri tem imam vtis, da se ženska brani in da bi rajši ušla, moški pa jo' za roko» vleče k prizoru; levi bori vec se ozira k njemu.
Kaj torej predstavlja prizor na reliefu? Sodim, da je pred nami nastop glumačev in norcev na javnem prostoru (trgu). Moža v središču sta glumača, rokoborca, norca zraven njih uganjata svoje šale. Dvojica na levi je »publika«.
Oko, vajeno konvencionalne »dostojnosti«, se morda spotika ob goloti obeh borivcev, še bolj pa nemara ob izzivalnem kostumu norčeve družice.8 Da pa takšni načini »komedijantskih« nastopov v prejšnjih stoletjih niso bili nič nenavadnega, nam potrjujejo nešteta pričevanja. Našemu prizoru se precej prilega opis iz nekega angleškega traktata iz 13. stoletja.9 Potrjuje nam, da so »igrci« (histriones) tisti, ki se zvirajo' in vrtinčijo' svoje telo v nesramnem plesu in z nesramnimi kretnjami, ali tisti, ki se nesramno razgaljajo; ali pa tisti, ki si natikajo grozotne krinke. ... tisti, ki nič ne delajo, ampak počenjajo' hudodelstva...« O pustnem času je tedaj sploh vse ponorelo — Sebastian Franck
Slika 1: Vurberški relief iz okoli 1575
nam poroča v svojem »Weltbuch« (1534)10 med drugim, da »nekateri brez sramu tekajo goli okrog, nekateri lazijo^ po vseh štirih kakor živali, nekateri se gredo norce . . .«c11
Pred nami sta po dva zastopnika dveh različnih »vagantskih« poklicev — glumačev in norcev. Oboji so se klatiti od kraja do' kraja, od sejma do' sejma, od gradu do gradu.12 »Zmerom na poti,« pravi drugi vir,13 »si izmišljajo nove zaljubljene plese, se spakujejo z obleko1, kujejo' nove pesmi in počenjajo' podobne stvari, zato da bi druge k temu zavajali. ..« Očitali so jim torej, da ljudstvo1 »zavajajo«; imeli so jih za hudičeve pomočnike (»des Teufels Lockvögel«),
Glumači so bili predvsem »artisti«: akrobati, vrvohodci, rokoborci, rokohitrci. Ohranili so se do' nedavne preteklosti, v naših dneh pa so' našli zavetje po sejemskih zabaviščih, a predvsem v cirkusu in varieteju. Kakor v davnih stoletjih jim polje tudi dandanes nemima klateška kri po žilah.
Glumaštvoi sega brez dvoma v najstarejše dobe človeštva. Toda nič manj staro ni norčevstvo. Med norci moramo ločiti »gosposke« norce od »ljudskih«. Znano je, da so norce vzdrževali vladarji in fevdalni gospodje, svetni in cerkveni.14 Od teh norcev se je zahtevalo' dosti znanja.15 Skromnejši so' bili popotni, sejmarski »mirni«, »spakovalci v pisani obleki, burkeži brez sramu, ki so vzbujali smeh na škodo' sramežljivosti. . .«le Javno' mnenje se je zgražalo' nad njihovimi šalami, toda vsi so jih radi gledali in poslušali, »imeli so jih za nespodobne, toda vse je drlo' k njihovim igram in zgodovina jih omenja.«
Norec na vurberškem reliefu je napravljen, kakor je bilo' v navadi. O norčevi obleki (»habit de fol«) in O' njegovi opremi govori francoska pesnitev iz 15. stoletja »Souhaiz du monde«:17
Pour mon souhait qui nuyt et jour m’assotte,
Je souhaite des choses nompareilles:
Premièrement une belle marotte Et chapperon garny des grans oreilles,
Des sonnettes faisant bruyt à merveilles . . .
Vurberški norec nima »marotte«, norčevskega žezla, ampak drži v desnici nekaj, kar je še najbolj podobno korobaču. Morda pa »igrata« zakonski prepir?
Téma je hvaležna in je bila vselej priljubljena, Sicer pa držita tudi plesalec in plesalka na kölnskem reliefu norca za uhlje.
Stalno nameščeni, »dvorni« norci so zašli na srednjeveške cerkvene freske. Bili so tolikanj »olikani«, da to ni nikogar motilo’; dobimo jih tudi pri nas.18 Popotne, sejemske norce pa je cerkev obsojala, odrekala jim je cek> obhajilo.19 Islamski teologi in židovski rabini srednjega veka so jih preklinjali na dno pekla in tudi ruska pravoslavna cerkev je »skoromohe« neusmiljeno preganjala (prim. že Nestorjevo- kroniko* iz leta 1058).29 Izročilo norcev se nadaljuje v modemi družbi, v kateri nastopajo kot cirkuški klovni; pri nas so' ga verjetno* že zgodaj prevzeli ljudski godci.21
Vurberški relief nam brez pomisleka predstavlja popotna glumača in norca v nastopu in v opravi, kakršna sta bila v času njegovega nastanka tudi pri nas v navadi. Gospoda na vurberškem gradu se nad prizori, ko* jih je gledala na frizu domačega kamina, očitno* ni spotikala.22
OPOMBE
1	Emilijan Cevc, Renesančna plastika na Slovenskem. ZUZ n. v. 7 (1965) 152.
2	Gl. Max Leo Schwering, Der Kölner Gürzenich. Mönchengladbach 1964 (= Kleine Bücher Rheinischer Kunst).
3	Prim. Paul Clemen (bearb. v. Hans Vogts), Die Kunstdenkmäler der Stadt Köln... II, 9. Abtlg. Düsseldorf 1930 (= Die Kunstdenkmäler der Reinprovinz 7/4, Die profanen Denkmäler) 300.
4	Kakor op. 3, 301.
5	Gl. Wolfgang Bruhn — Max Tilke, Kostümgeschichte in Bildern. Tübingen 1955, 76.
6	Opozarjam na popotno dvojico, moškega in žensko, oba sicer godca, na danes uničeni slikariji v prvem nadstropju Gracarjevega turna na Dolenjskem iz okrog 1520. Gl. Francè Stelè, Spomeniki srednjeveškega stenskega slikarstva v Sloveniji. Serta Hoffilleriana, Zagreb 1940, 487.
7	Norčevska kapa se pojavi prvič v 13. stol. na miniaturi iniciale v t. i. Wiltono-vem psalteriju v Londonu. Prim. H. Hanckel, Narrendarstellungen im Spätmittelalter. Diss. Freiburg i. Br. 1952 (navaja Walter Salmen, Der fahrende Musiker im europäischen Mittelalter. Kassel 1960, 59, op. 67).
8	O igrkah (»Spielweiber«) je zapisal W. Salmen (kakor op. 7, 51), da so skušale vplivati s telesnimi čari in da so skoraj neizbežno zapadle prostituciji. Prim. H. Bossert — W. Storck, Das mittelalterliche Hausbuch. Leipzig 1912, sl. 12.
9	P. Wareman, Spielmannsdichtung. Versuch einer Begriffsbestimmung. Amsterdam 1951. 73: »... histriones qui transformant et transfigurant corpora sua per turpes saltus et per turpes gestus, vel denudando se turpiter, vel induendo horribiles larvas, ... qui nihil operantur, sed criminose agunt...«
10	Navaja Adolf Spamer, Deutsche Fastnachtsbräuche. Leipzig 1936 (— Volksart und Brauch) 11.
11	Na kölnskem frizu sega mladenič na levi strani mize pač tudi svoji družici k nedrjem, drugih svoboščin si pa umetnik ni dovolil.
12 O vagantih pri nas gl. Josip Mantuani, O jugoslovanski glasbi. Zbori 3 (1927).
13 Navaja Salmen (kakor op. 7, 65—66): »Semper vagi, qui novas amatorias choreas, novum abusum vestium, novas cantilenas et hujusmodi ad hoc excogitant, ut alios ad talia inducant...«
14	Naša ljudska pesem omenja norca npr. v »Mladi Zori« (K. Štrekelj, Slovenske narodne pesmi 1, Ljubljana 1895—98, št. 114).
15	Gl. Paul Hugounet, Mimes et Pierrots. Paris 1889, 41: »La jonglerie comprenait en effet la poésie, la musique, la danse, l’escamotage, la prestidigitation, la lutte, le pugilat et l’éducation des animaux . ..«
16	Kakor op. 15, n. n. m.: »... grimaciers au costume multicolore, saltimbanques éhontés qui provoquaient le rire aux dépens de la pudeur. .. On les trouve immoraux, mais on accourt à leurs jeux et l’histoire leur fait place.«
17	Navaja M. A. Gazeau, Les Bouffons. Paris 1882, 37: »Moja želja je — ko se že noč in dan grem norca —: želim si stvari, ki jim ni para: najprej lepo (norčevsko) žezlo in kapuco, okrašeno z velikimi ušesi, pa kragulj čkov, ki čudovito žvenkljajo ...«
18	Opozarjam na norca v sprevodu treh kraljev na freski pri Sv. Primožu nad Kamnikom (1504) — kapuca z oslovskimi ušesi in s kraguljčki mu je zlezla na tilnik: Francò Stelè, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja. Ljubljana 1969, sl. 189 (str. 256) in detajl sl. 191 (str. 259). — Na podobni freski trikraljevskega sprevoda v Gradišču pri Divači (kmalu po 1490) sta vidna dva norca, eden nosi »norčevsko čepico«, drugi pa zeleno kapuco: prav tam, str. 56.
19	Tako so sklepale ogrske sinode v 15. stoletju, podobno južnonemški cerkveni posveti, enako beremo v francoskih škofijskih ritualijah (Salmen, kakor op. 7, 65)
20	Salmen, kakor op. 7, 67—68.
21	Prim. Zmaga Kumer, Slovenska ljudska glasbila in godci. Maribor 1973 (Vloga godcev v ljudskem življenju, 88—98).
22	K obravnavi vurberškega reliefa se bom ob svojem času še povrnil!
DAS WURMBERGER RELIEF
Das Museum in Ptuj bewahrt das Fragment eines steinernen Reliefs, welches eine eigenartige Szene darstellt. Nach Emilijan Cevc entstand das Fragment in den Siebzigen Jahren des 16. Jh. Es stammt aus dem Schloss Wurmberg bei Ptuj und dürfte das Werk eines einheimischen Künstlers sein. Den Verfasser wird versuchen die Szene zu deuten. Er hat zufälligerweise im Kölner Gürzenich zwei Kaminfriese angetroffen, deren Motiv ihn — obwohl nur beiläufig — ans Wurmberger Relief erinnerte. Die beiden Kölner Kamine entstanden nach den Vorbildern aus dem Burgunder Kreise. Es ist kaum glaubhaft, dass der Wurmberger Künstler — obgleich nur mittelbar — in demselben Kreise oder in dessen Ausstrahlungen ein Vorbild für seine Arbeit gefunden hätte. Wohl aber meint der Verfasser, im Fragment den Rest eines Kaminfrieses aus dem Wurmberger Schloss vermuten zu dürfen. Er überlässt es den Kunsthistorikern, nach der Auffindung von etwaigem Vergleichsmaterial, welches zur Zeit noch aussteht, das Fragment nach den Regeln der Kunstgeschichte zu untersuchen. Als Kulturhistoriker versucht der Verfasser lediglich die dargestellten Szenen zu erläutern. Er verweist jedoch auf die Tatsache, dass das Relief ein Fragment ist, und uns deshalb die Szene, die den Fries ausfüllte, nur zu einem kleinen Teil bekannt ist, was einen wesentlichen Mangel darstellt.
Auf dem Fragment sind drei verschiedene Paare sichtbar: Eine weibliche und eine männliche Figur in der (spanischen) Tracht des 16 Jh., zwei männliche Ringkämpfer und ein Narrenpaar — Narr und Närrin — im überlieferten Narrenkleid mit Narrenkappe (Kapuze) und Eselsohren. Der Verfasser meint, die Szene stelle den Teil einer Aufführung der umherziehenden Gruppe auf einem öffentlichen Platz dar. Die beiden Ringkämpfer — einer halbnackt, der andere völlig nackt bringen offenbar ihre Kraft und Fertigkeit im Ringen zur Schau, und die beiden Narren — die Närrin obszön entblösst — dürften eine Szene aus dem Ehezwist zum besten geben. Das Paar ganz links aber ist etwa ein Teil des »Publikums«, welches hinzueilt, um sich die »Vorstellung« anzusehen.




.





Ferdinand Tancik
BOJNA OPREMA IN OROŽJE V ZBIRKI MILITARLI POKRAJINSKEGA MUZEJA V PTUJU
Pokrajinski muzej v Ptuju in Narodni muzej v Ljubljani sta edini ustanovi na ozemlju SR Slovenije, ki imata v svoji zbirki militari j spomenike oborožitve iz obdobja deželnih najemnikov, ki so postali izvrstna nemška pehota pred ustanovitvijo stalne vojske. Zato* bomo' tem spomenikom posvetili več pozornosti kot pa poznejšim industrijskim izdelkom. Ohranjeni spomeniki so nastali po> dolo-čilih osrednje državne oblasti o oborožitvi deželnih najemnikov iz druge polo-vice 15. stoletja in iz leta 1508 in po- predpisih o> opremi in orožju obveznikov deželnega in splošnega vpoklica v naših deželah, ki so1 jih sprejeli na državnih in notranjeavstrijskih deželnih zborih. Na teh zborih so sklepali o ustreznih ukrepih za obramboi južne in vzhodne meje vojvodine Kranjske in vzhodne meje vojvodine Štajerske proti turški oboroženi sili.
Pehotnoi orožje se na našem ozemlju ni ločilo- od tovrstnega orožja v drugih deželah nemškega cesarstva ali v drugih zahodnoevropskih državah. Posamezni tipi teh orožij so se sicer med seboj ločili po- značilnostih proizvodnega postopka v raznih orožarskih delavnicah, zato pa tedaj vojščaki še niso- bili enotno oboroženi in opremljeni. Šele po- ustanovitvi deželnih in mestnih orožarn so lahko delodajalci omogočili svojim enotam enotno oborožitev.
Pehotnoi orožje in obrambna sredstva so v 16. stoletju narekovale taktične naloge pehote, ki so jo sestavljali suličarji in strelci. Zaradi vedno' večje prebojne moči izstrelkov strelskih orožij je v 16. stoletju vedno več suličarjev nosilo zaščitno železno opremo, ki je obstajala iz prsne in hrbtne plošče, šlema, vitrastih rokavov in hlačnic. Strelce pa je ta oprema pri streljanju ovirala, zato so jo polagoma del za delom opuščali, tako' da konec stoletja ponekod že niso no-sili več niti šlema.
Med zaščitno- opremo v zbirki prikazuje štirinajst oklepov bojno- nošo deželnih najemnikov v drugi polo-vici 16. in v začetku 17. stoletja. Med njimi je deset oklepov konjeniških in jih sestavljajo-: dvodelni oklepni ovratnik, hrbtna in prsna plošča z nožnima žepoma, zarivna ramenska nadlaktična ščitnika na zaponko- in konjeniški šlem. Enake sestavne dele imajo- preostali štirje pehotni najemniški oklepi, le da nemške ali španske napadalne avbe nadomeščajo konjeniški šlem. Posamezne dele teh oklepov sta izdelala znamenita nemška okleparj-a, in sicer Dresdenčan Hans Rosenberger in Niimberžan Mert Roth-schmied. Izgubljene dele so- oklepom dodali v drugi po-lovici 19. stoletja.
Poleg opisanih oklepov nahajamo' tudi večje število- šlemov, ki izvirajo- iz istega o-bdo-bja in so izdelki že omenjenih o-kleparjev, ki sta se jim pridružila
še Ndmberžan Valentin Siebenbürger in mojster M. I. Med šlemi je dvaindvajset nemških napadalnih avb, dve španski in dve madžarski napadalni avbi, devet konjeniških in en strelski šlem.
Bočna hladna orožja obsegajo sečna in bodna orožja iz 16., 17., 18. in celo 19. stoletja. Med sečna orožja sodijo' štirje v Milanu izdelani dvoročni meči, osem konjeniških mečev, ki sta jih prav tako izdelala Milančana Messaglia in Matinnino Antannio, dalje Bellunčan Ferrara in Landoni. Srečujemo tudi palaše težke konjenice, avstrijske konjeniške, pehotne častniške in vojaške sablje. Med bodna bočna hladna orožja pa sodijo štirje navadni in en razkošni rapir, tri spade iz 16. in 17. stoletja in dve avstrijski častniški spadi iz 18. in 19. stoletja. Omeniti moramo' še zbirko sedmih jataganov, ki datirajo v 18. in 19. stoletje.
Taktične naloge najemniške pehote so narekovale tudi pehotno orožje na drogovih. Poleg sulice za kolektivni boj je pehota imela helebardo, ki jo' je uporabljala za posamični boj. Med petinštiridesetimi primerki tega orožja na drogovih v zbirki nahajamo bojne, desetarske, podčastniške, razkošne gardne in meščanske helebarde. Nekatere izmed njih so> v Švici izdelali od 16. do 18. stoletja. Helebarda je postala učinkovito obrambna orožje že v 14. stoletju, ko so nasadilno uho pehotne bojne sekire, kakršnih je v zbirki pet iz 15. in 16. stoletja, opremili s kavljem. Tako' oblikovani bojni sekiri so« konec stoletja dodali še bodno ost. S kavljem so jezdeca povlekli s konja, z bodno ostjo' so ga poškodovali ali ranili na slabše zavarovanih mestih, dolgo toporišče pa jim je omogočilo', da soi s silnim zamahom sekire razbili oklepljenino ali pa vitre ploščnega oklepa. V drugi polovici 16. stoletja SO' rezilo helebardine sekire vboklo' oblikovali, kavelj in bodno ost pa so zožili in podaljšali. V 17. stoletju je pehota opustila helebardo', obdržali pa so jo' gardisti in biriči.
Poleg sulice in helebarde soi pešci uporabljali tudi manj znana pehotna orožja na drogovih. Mednje sodijo tri korzeke ali runke iz 16. in 17. stoletja. V naše dežele se je to' orožje razširilo s španskoi pehotno taktiko. Runka se je od sulice ločila samo' po' piramidalnem nasadilnem tulcu z nasadilnimi ušesi in po široki, sploščeno rombasti bodni osti, ki je imela na spodnjem koncu na obeh straneh navzgor štrleča široka polmesečna nastavka. Uporabljali so jo do' druge polovice 16. stoletja za oviranje sovražnikovega prodiranja skozi prvo vrsto pehotnega kvadratnega zbora v bojni razporeditvi.
Runki sta zelo podobni partizani iz druge polovice 15. stoletja, le da imata precej krajša nastavka ob straneh. V 17. stoletju je bila partizana podčastniško orožje, ko pa so' jo v 18. stoletju nekoliko' skrajšali, so jo preimenovali v spontan in so jo potem nosili vsi častniki. Ta vrsta orožja je v zbirki zastopana z dvema primerkoma. Sponton soi opustili šele leta 1770.
Pešci so poleg bodnih in sečnih orožij na drogovih uporabljali tudi udarna orožja. Zaradi preproste konstrukcije in lahke izdelave je bil med posadkami utrdb v naših deželah zelo razširjen bojni bat, ki ga v zbirki zastopajo štirje primerki iz 16. stoletja. Njegovo valjasto ali okroglo leseno' ali železno' udarno glavo', nasajeno na dolgem toporišču, so' opremili z ostmi ali debelimi žeblji. V kmečkih uporih so' to orožje množično' uporabljali. To zvrst bojnega bata so šaljivo imenovali »jutranja zvezda«. Branilci so namreč zjutraj po> boju na bojišču ali pred utrdbo' z ostmi tega bojnega bata razmesarili obnemogle ali pa ranjene nasprotnike.
Poleg hladnega pehotnega in konjeniškega orožja vsebuje zbirka tudi zgodovinsko pomembne primerke ročnega ognjenega orožja. Posebno pozornost vzbuja petnajst osmerorofonih 21- do- 22-milimetrskih arkebuznih cevi s kavljastim nastavkom pod vodiščem, ki so- jih izdelali v letih 1590 do 1600. Cevi SO' dolge 127 do 128 centimetrov. Nadalje so- sedemnajst 17,9-milimetrskih mušket z ne-tilnim mehanizmom na vžigalnik v 17. stoletju izdelali v švicarskih puškarskih delavnicah. Pomembni sta tudi 21- in 24,8-milimetrski c-kopni ali trdnjavski puški iz prve polovice 18. stoletja, ki imata že netilni mehanizem na zaskočnega petelina. Podrobnejše ne bomo razpravljali oi vojaških, lovskih in športnih puškah in pištolah iz 19. in 20. stoletja, ker ne predstavljajo' redkih posamičnih izdelkov, temveč so že množični industrijski produkti. Poleg mušket moramo omeniti tudi troje opornih vilic za naslanjanje mušket iz 17. stoletja. Vilice imajo podobo lire s trnom, zabitim v leseno palico-, ki ima zgoraj prstan, spodaj pa stožčast okov. V isti namen so- v drugi polovici 18. stoletja uporabljali osem švedskih peres. Njihovo jesenovo ko-pjišče je bilo> zgoraj opremljeno z rebrasto sulično- ostjo- na stožčastem tulcu, spodaj pa je imelo- stožčast okov.
V	višini strelčeve rame je bil nameščen polkrožni železni tračni prstan za naslanjanje muškete pri streljanju. V taborišču pa so strelci vtaknili peresa v za ta namen prirejene tramove in tako vspostavili španske jezdece.
Posebno pomembna za preučevanje topniškega razvoja v Sloveniji so v tej zbirki ohranjena najstarejša topniška orožja. Mednje sodi kamnomet K 7,26 d/190 mm iz konca 14. stoletja. Kovan je iz enega samega kosa železa. To topniško orožje še ni imelo- premičnega topovskega podstavka z usmerjevalnimi napravami. Cev je enostavno ležala na lesenih plohih. Pri izstrelitvi je odboj cev vsakokrat vrgel iz ležaja. To hibo- so- poskušali odstraniti tako-, da so- orožje zagozdili z vkopanimi tramovi. Sto let mlajša cev poljskega to-pa, imenovanega trdnjavska ali pomožna kača ali tudi zmaj, K 10,677 d/146 mm, ima že varnostna zatiča, ki sta topničarjem omogočala v navpični smeri usmerjati orožje in sta cev trdno povezovala z ležajem na premičnem topovskem podstavku. Iz začetka 16. stoletja izvira cev poljskega topa, ki so ga imenovali sokolića. Njena cev K 24,04 d/94 mm ima po-most z zatičema močno pomaknjen pro-ti smodnišni komori, tako da je pri navpičnem usmerjanju orožja omogočal večji naklon cevi.
V	drugi polovici 16. stoletja so ulili že- močno- razčlenjeno- bronasto- cev signalnega topa K 35,3 d/26 mm. Nameščena je na topniškem podstavku z bogatim renesančnim okovjem. Bombni možnar našega rojaka Jurija Vege je bil vzor za konstrukcijo možnarja K 3,08 d/94 mm iz druge polovice 18. stoletja. Iz prve po-lovice 19. stoletja pa izvirata dve cevi ladijskih topov donavske rečne fio-tilje. Poleg teh topniških orožij moramo- omeniti tudi to-pničarski prižigalnik iz 17. sto-letja, ki je- bil hkrati tudi bodno- orožje na drogu.
O višji stopnji razvoja ptujskih mestnih organov v 16. stoletju pričata meč in žezlo mestnega sodnika iz leta 1555. Sodnik in mestni notranji svet sta že sredi 14. sto-letja nadomestila avtonomni svet z dvanajstijo in gospodovega sodnika. Mestni sodnik je nasledil nekdanjega gospodovega organa, notranji svet pa nekdanjo- dvanajstijo-. Tako- sta imela mestni sodnik in no-tranji svet dvojni položaj. Na eni strani sta predstavljala mesto in oblast v njem, na drugi strani pa sta izvajala oblast v imenu mestnega gospoda. Mestni gospod je zato varoval njune pravice proti širšim mestnim organom, zlasti pa proti skupščini meščanov.
23 — Ptujski zbornik — IV
353
DIE RÜSTZEUG- U. WAFFENSAMMLUNG IM POKRAJINSKI MUZEJ (DAS REGIONALMUSEUM) IN PTUJ
Das Regionalmuseum in Ptuj bewahrt in seinen Sammlungen wertvolle Waffen aus der Periode der Landessöldner, d. h. aus dem 15. Jh. bis zum 18. Jh. Einen besonderen Wert sehen wir in der Tatsache, dass die Waffen nicht ein industrielles sondern ein handwerkliches Erzeugnis sind.
Es handelt sich hier um:
—	Die Schutzausrüstung (Harnische, Helme);
—	Die Hieb- u. Stichwaffen (Schwerter, Pallasche, Säbel, Rapiere, Degen und Jatagane);
—	Die Stangenwaffen (Speere, Helmbarte, Korseke, Partisanen, Spontone, Streithammer und Kolben);
—	Die Handfeuerwaffen (Arquebusen, Musketen und Büchsen);
—	Die Feuerwaffen (Mörser, Kanonen etc.), und ferner noch das Schwert und das Zepter des Stadtrichters aus Ptuj aus dem Jahre 1555.
Die Waffen aus der Zeit vom 15. Jh. bis zum 18. Jh. unterscheiden sich nicht von derartigen Waffen aus anderen Ländern des Deutschen Kaiserreiches. Sie behielten die Eigenheiten der Herstellungsweise und sind daher unseres besonderen Interesses würdig.
Eine ähnliche Sammlung wäre in Slowenien nur noch im Narodni muzej (Das Nationalmuseum) in Ljubljana.
Vesna Bučič
ZBIRKA UR V POKRAJINSKEM MUZEJU V PTUJU
Dvorane v prvem nadstropju ptujskega gradu — nekdanji stanovanjski prostori družine Herberstein, današnja razstavna zbirka Pokrajinskega muzeja — so opremljene z dragocenim pohištvom, s tapiserijami, tapetami in slikami, velika viteška dvorana pa s precejšnjo' zbirko- orožja in s portreti turških vojaških osebnosti, s katerimi so- imeli Herbersteini kot znani generali v vojni krajini osebne ali diplomatske stike.
Ker je ostala prostorska ureditev notranjosti prvega nadstropja v glavnem nespremenjena, nam sprehod skozi te dvorane omogoča predstavo o nekdanjem plemiškem stanovanju — kljub posameznim povojnim spremembam, ki so nastale zaradi poznejših dodatkov. Z ohranitvijo- tega bivalnega okolja smo v naši povojni muzeologiji pridobili edini dokaj po-po-ln vpogled v stanovanjsko kulturo- premožnejših slo-jev. Nepopravljiva škoda je, mimogrede povedano-, da nam ni uspelo- ohraniti še nekaj »živih muzejev in situ«, ki naj bi govorili o bogati tradiciji in visoki ravni stanovanjske- kulture na naših tleh v preteklosti, saj nam statistični podatki povedo-, da je- ptujski grad za muzejsko' zbirko-na blejskem gradu naš najbolj obiskani kulturnozgodovinski muzej. V tem se kaže živo zanimanje občinstva za priče vsakdanjega življenja v preteklih dobah, ki omogočajo opazovalcu tudi estetski užitek ob lepih oblikah in bogatem o-krasju.
Med dragocenim pohištvom od šestnajstega pa do konca 19. stoletja, ki tukaj ni razporejeno' kronološko-, temveč tako-, kot so ga nekoč uporabljali in kakor jim je narekovala želja po o-lepšanju prostorov, so razstavljene tudi številne ure-, bistvena sestavina stanovanjskega okolja.
Ker je med temi nekaj redkih in dragocenih primerkov, ki so' v strokovni literaturi še neznani, se mi zdi potrebno' spregovoriti o njih nekaj besed.
Celotna zbirka ur ptujskega muzeja šteje 51 ko-sov (ure so- bile evidentirane oktobra 1973), 19 jih je nerestavriranih in shranjenih v depoju, ena je posojena graščini Štatenberg, vse druge pa so v omenjenih razstavnih prostorih. Pri sistematični obdelavi te zbirke se omejujem v glavnem na njiho-vo stilno analizo, mehanizme ur omenjam le toliko-, kolikor so- vplivali na bistveni potek razvo-ja ur. Po- načinu merjenja časa jih delimo- na sončne in mehanične, med slednje uvrščamo tudi peščeno- uro.
Iz Herbersteinove posesti je prešla v zbirko- muzeja dragocena in nadvse zanimiva peščena ura z vabljivimi baročnimi gravurami. Njeno- medeninasto ohišje je sestavljeno- iz dveh vzporednih šesterokotnih plošč, ki sta med seboj
zvezani s tenkimi vertikalnimi palicami. Od palice do palice teče valovito rezana in v obliki srčkov predrta ograja, ki varuje štiri enake steklene posodice, v katerih je bel in rdeč pesek. Pretakanje peska v posameznih posodah traja četrt, pol, tri četrt in celo* uro*. Obe šesterokotni ploskvi prekrivajo* gravirane ornamentalne kompozicije, ki se prav gotovo* naslanjajo na neko* grafično predlogo. Spodaj se razpotegnjene in strogo* simetrične volute prepletajo* s klasjem, z vinsko trto in s cvetličnimi vejicami, vse skladno podrejeno* podolgovati obliki plošč, na vrhu pa nosijo* angeli in ptiči trak z latinskimi napisi. Osrednji prostor zavzemajo* na eni plošči simbolični prizori s klečečim kartuzijancem, na drugi plošči pa so vgravirani latinski napisi, francoska krona in kartuzijanski emblem — križ na zemeljski obli, obdan z zvezdami. Prostor mi ne dopušča, da bi se tukaj spuščala v razlago te sakralne simbolike, dopolnjene z latinskimi napisi (eden je v francoščini); omenjam samo*, da je gravura v razgibanih nadrobnostih okrasja višje kakovosti ko*t figuralne risbe. V desnem spodnjem vogalu figuralno* okrašene plošče je vrezana letnica 1740.
Spričo* upodobitve klečečega kartuzijana in kartuzijanskega emblema domnevam, da je bila ura izdelana za neki kartuzijanski samostan, upodobitev francoske krone in vgravirani francoski napis, ki se je tukaj znašel ob latinskih, pa po vsej verjetnosti kaže, da je ura francoski izdelek.
Peščena ura spada enako* ko*t sončna ura med prvobitne časomere*. Nekateri raziskovalci pripisujejo njen nastanek starim Egipčanom; ni znano*, ali so* jo uporabljali Grki in Rimljani, zanesljivo* pa so jo poznali v arabskih deželah, odkoder je verjetno za časa križarskih vojn prispela v Evropo. V srednjem veku so jo uporabljali predvsem pri molitvah v samostanih, obstaja pa tudi podatek, da so jo* že v 14. stoletju poznali v pomorstvu, kjer so na ladjah z njo* merili dolžino straže, medtem ko so v 17. in 18. stoletju protestantski duhovniki merili z njo dolžino svojih pridig. Skozi dolga stoletja in vse do danes peščena ura ni doživljala tehničnih sprememb, različni so* bili samo materiali, iz katerih so izdelovali ohišje, in okrasje, ki se je pač podrejalo* stilnim spremembam.
Zbirka obsega tri sončne ure, ki jih po* uporabnosti štejemo* med potovalne. To so drobna stoječa ekvatorialna ura in dva viseča azimutna prstana. Po zaslugi astronomov in izdelovalcev sončnih ur se je namreč število* njihovih oblik in kombinacij izredno* povečalo*. Strokovnjaki so* — v želji, da bi to množico oblik naredili preglednejšo — poimenovali ure po legi njihove skale ali številčnice.
Medeninasta zlo*žljiva ekvatorialna sončna ura (5,8 X 5,5 cm) osmerokotne oblike s kompasom je prekrita z vgravirano* poznobaročno ornamentiko*. Številčnica v obliki obroča je vzporedna z ravnino* ekvatorja, na njej je — vedno pravokotno* — iglast gnomon, ki meče* senco* na razpredelnico* ur. Na osmerokatni plošči je še tablica z znamenji geografskih širin in ploščica z navpičnico-, ki uravnava uro v pravilno vodoravno* lego*. Žal, uri manjka tablica z elevacijo* evropskih mest, kjer je ponavadi vrezana še signatura izdelovalca ure. Manjka ji tudi šatulja, v kateri sta bili zmerom navodilo za uporabo in preglednica geografskih širin večjih mest Evrope.
Ekvatorialne sončne ure s kvadratno*, pravokotno, okroglo in osmerokotno osnovno* ploščo so začeli izdelovati v Augsburgu v prvi polovici 17. stoletja in so kmalu postale zelo priljubljene in razširjene po* vsej Evropi. Čeprav so* delovale posamezne delavnice tudi v drugih krajih, predvsem v nemško* govorečih deželah, so te na tržišču slovele kot augsburška posebnost in so* bile tudi iskan augsburški izvozni izdelek. Zaradi svoje uporabnosti so se* držale vse do za-
četka 19. stoletja, dokler jih ni spodrinila množična proizvodnja žepnih ur z mehanizmom, ki so- postajale vedno- cenejše in preciznejše in soi zato1 zlahka uspešno tekmovale s sončnimi urami. Menim, da bi lahko tudi obravnavani primerek ekvatorialne ure pripadal krogu augsburških delavnic iz druge polo^ vice 18. stoletja; po konvencionalni osmerokotni obliki in poznobaročni šablonski ornamentiki bi ga lahko- primerjali z izdelki Ludwiga Theodata Müll er ja (ckrog 1710—1770) ali Andreasa Vogla (okrog 1730—1800), najproduktivneiših izdelovalcev sončnih ur v Augsburgu.1
Medeninasta viseča azimutna prstana (večji R 4,6 cm, manjši R 3,8 cm) spadata med najbolj preproste sončne ure, izdelane samo- za določeno' geografsko širino. To' so majhni kolobarji, ki imajo na sredi obroča nekakšen mostiček s številčnico’ in luknjico', ki ima vlogo1 premičnega gnomona in jo' je treba zmerom nastaviti na enega izmed mesecev, zaznamovanih na zunanji strani prstana.
Obroček visi na vrvici, pri uporabi mora biti ura obrnjena proti soncu, kajti pri tej vrsti ur kaže čas sončni žarek, ki pade skozi luknjico' na številčnico1, ne pa senca kot pri drugih sončnih kronometrih. Približen čas nastanka naših dveh ur je težko' določiti, ker ni na njih nobenega okrasja niti signature, mislim pa, da gre za amaterske izdelke iz 18. ali 19. stoletja.
Sončni prstani soi znani že od 16. stoletja. Večinoma so iz medenine. Najbolj preproste oblike imenujemo' tudi pastirski sončni prstani; ti so1 ponekod ostali v rabi vse doi današnjih dni.2
Večina mehaničnih ur z zobatimi kolesi je bila last rodbine Herberstein, druge soi prišle v zbirko- kot nakupi ali iz drugih graščin.
Stilne značilnosti hišnih ur, predvsem njihovih ohišij, so' sledile splošnim slogovnim spremembam, enako' kot pri pohištvu; oblike številčnic in kazalcev so jim sledile v počasnejšem tempu; mehanizmi hišnih ur so; doživljali tehnične izboljšave, vendar so' v svoji osnovi ostali nespremenjeni doi danes. Po' tipolo-giji se mehanične ure delijo' na stoječe, stenske, visoke stoječe, namizne, kaminske in žepne. Razvrščamo' jih torej po- oblikah, ne pa po- času nastanka ali tvarini, iz katere šo izdelane.
Med petimi žepnimi urami je zelo- pomembna ovalna urica iz 17. stoletja, edini doslej znani primerek te vrste v naših zbirkah (viš, 5, šir. 3,7, gl. 2,5 cm). V medeninastem ovalnem ohišju s prednjim in zadnjim pokrovom je med platinami3 pritrjen mehanizem ure s pogonom na vzmet. Srebrna okrogla številčnica z medeninastim obodom in jeklenim kazalcem ima vrezane koncentrične kroge in rimske številke ur od I do' XII, v osrednjem polju pa je vgravirana vejica z listki in s cvetovi. Ura ni signirana, izdelava ohišja je kvalitetna, brez slehernih okraskov. Na vrhu ohišja je obroček za obešanje; »žepne ure« so1 namreč vse do začetka 19. stoletja prenašali na traku ali verižici okoli vratu (Halsuhr), pozneje tudi za pasom.4 Šele v 19. stoletju se je žepna ura preselila resnično v žep moške obleke, medtem ko' so damske še naprej visele okoli vratu ali pa so bile zataknjene za pas tja do' preloma stoletja, ko' je prišla v modo zapestna ura.
Prve žepne ure se pojavijo- v renesansi. Velikost ure se je namreč lahko zmanjšala šele z iznajdbo- jeklene ravne vzmeti kot nove pogonske sile (dotlej so gotske stenske ure poganjale uteži). Tako so' v drugi polovici 15. stoletja stenskim uram sledile namizne z vodoravno' številčnico' na vrhu, njim pa sredi 16. stoletja z uvedbo nemirke kot regulatorja žepne ure jajčaste oblike (odtod tudi ime nürnberSko jajce), lahko- pa so- imele tudi obliko- podolgovatega osmero-
kotnika, križa, lobanje, krogle ipd. V 17. stoletju ostanejo te renesančne oblike v glavnem nespremenjene. Prevladujejo' ovalne forme z enim kazalcem, ki se končno v 18. stoletju spremenijo' v okrogle. V drugi polovici 17. stoletja, leta 1674, je nizozemski astronom Christian Huygens (1629—-1695) zamenjal ravno-vzmet s spiralno. Tak mehanizem ima tudi naša urica in zato jo lahko- zanesljivo prisodimo- v zadnjo- četrtino- 17. stoletja.
Preostale štiri moške žepne ure bi težko- natančneje datirali; močno- so- poškodovane, precej nepopolne in nesignirane. Vidni so- neki vtisnjeni žigi in številke in po tem sklepam, da so- že- industrijski izdelki iz druge polovice 19. stoletja. Prva poročila o delno- mehanizirani proizvodnji hišnih in žepnih ur so-iz srede 18. stoletja (v Franciji), leta 1809 je začela delati prva to-vama ur v ZDA, leta 1861 pa tovarna Junghans v Nemčiji.
Druge mehanične ure- v zbirki so- hišne, torej sestavina stanovanjskih prostorov. Njihovi izdelavi so generacije obrtnikov posvečale veliko po-zomost. Nastanek mehanične ure na kolesje s po-gonom na uteži še ni točno pojasnjen; vemo le, da sega v začetek našega tisočletja in da so- te ure zaradi neenakomernega teka kazale vse do- začetka 14. sto-letja le približen čas. Z izumom vretenaste zapreke, majhne naprave, ki uravnava kolesje, je po-stal tek mehaničnih lir enakomeren in je v osnovi ostal nespremenjen do danes.
Ne vemo, kje je bila konstruirana prva javna ura; -vemo le, da so- jih evropska mesta imela že v začetku 14. stoletja in da so- jih izdelovali kovači in ključavničarji. Ure, ki so- poleg ur kazale še datume, mesece, lunine mene ipd., so imenovali »astronomske«; pri njihovih zapletenih zasnovah pa so- sodelovali tudi astro-nomi in matematiki.
Prve stenske hišne ure z odprtim železnim ohišjem in s skromnimi go-tskimi prvinami so delovale enako ko-t javne. Žal, se nam v Sloveniji ni ohranil niti en primerek te vrste, kolikor mi je znano-, nima take ure tudi nobena muzejska zbirka v Jugoslaviji. V 15. stoletju je zamenjala uteži nova gonilna sila — jeklena vzmet, in ta izum je spremenil tudi oblike ohišja. Nastale so namizne ure (Tischuhr) iz plemenitejših materialov (medenina, baker, srebro- in druge, pogosto pozlačene kovine) in manjših dimenzij; fino izdelani mehanizmi pa so že popolnoma prekriti, da bi bili varni pred prahom in mehaničnimi poškodbami. Valjaste oblike ur iz 15. in začetka 16. sto-letja z umetniško- oživljenimi površinami so se pod vplivom renesančne arhitekture v 16. in 17. stoletju spremenile v sto-lpaste ure (Türmchenuhr), najlepšo- in najčistejšo- obliko- renesančnih mehanizmov nasploh. Od tedaj naprej ure v o-blikovnem razvoju večinoma posnemajo- arhitekturne zasnove iz posameznih stilnih obdobij. Pri stolpastih urah je bogata plastična ornamentika popolnoma podrejena arhitekturnemu o-grodju, stranice urnega ohišja so prekrite z renesančnimi gravurami, srebrne- številčnice pa so- obogatene z vložki iz emajla. Pri opremi o-hišja sodelujejo- že zlatarji; od 17. sto-letja naprej se pri umetniški o-premi udejstvujejo še umetni mizarji, livarji, srebrarji, v poznejšem baroku pa še kiparji in slikarji.
Ptujska muzejska zbirka ima izredno- lepo- in kvalitetno stolpasto uro, ki je redkost ne le v jugoslovanskem, temveč tudi v evropskem prostoru (sl. 1; dno-16 X 16, viš. 46 cm). Dvonadstropna arhitekturna zasnova v ognju po-zlačenega medeninastega o-hišj-a se stopničasto- dviga k sklepu, ki ga krona kupola. Kvadraten stopničast podstavek sloni na štirih okroglih sploščenih nogah. Osrednji del o-hišja obdajajo- štirje kanelirani pilastri z vrezanim mo-tivo-m draguljev in profilirani segmentni sklepi z levjimi glavami med svitkovjem. V zgornjem pasu je osem medaljonov, iz katerih štrlijo- bradate glave s spačenimi obrazi,
med njimi so pravokotne kartuše, obdane s svitkovjem. Spodnji, večji del ohišja končuje profilirana preklada z venčnim obrobkom. Znotraj balustrske ograje s štirimi golimi deškimi figurami je manjši del ohišja z okroglimi pilastri na vogalih. Arhitekturoi končuje kupola, ki sloni na balustrskem nizu, med piramidalnimi sklepi pa sta moški in ženski doprsji. Stranice ohišja in kupolo' prekrivajo' gravure s figuralnimi ornamentalnimi prizori, dekorativno dopolnilo1 in protiutež bogatim arhitekturnim plastičnim elementom. Spodnjo* in zgornjo* številčnico obkrožajo* gravirane simetrične volute, vaze in stilizirano* sadje ter falusni figuri s spačenima obrazoma. Na drugih treh stranicah so v spodnjem delu vgravirani medaljoni s figuralnimi prizori v pokrajini, v zgornjem delu so v dveh poljih ravno* tako figuralni prizori, v tretjem pa je med hermami in vitičjem vgraviran nerazločen grb. Žal, so* gravure slabo vidne, vendar po* celotni zasnovi v medaljonu lahko* domnevamo*, da gre za prizore, privzete iz renesančnih grafičnih listov; ornamentika, ki jih obkroža — motivi okovja in vitice — pa je prav gotovo* povzeta po* grafičnih predlogah za zlatarje, ki so* jih v 16. in 17. stoletju množično* vrezovali v vse pozlačene ali posrebrene, mede-ninaste ali bakrene uporabne predmete. To* je namreč čas, ko* se* likovne umetnine, v našem primeru grafični listi, tesno* povezujejo* z umetno* obrtjo*. Na srebrnih številčnicah s po* enim kazalcem so* vrezani koncentrični krogi z različnimi indikacijami. Na spodnji številčnici je na zunanjem krogu vrezana razdelitev ur od I do* XII, v tretjem krogu od 13 do* 24, v osrednjem polju pa je vgravirano* sonce z vijugastimi žarki. Na zgornji, manjši številčnici so* na prvem krogu v kurzivi, vgravirana imena mesecev, v drugem z besedami številoi dnevov v mesecu, v tretjem pa datumi od 1 do 31, čez vso številčnico pa se širijo' radialne zareze. Obe številčnici imata samo* po en medeninast kazalec, okrašen s predrto* ornamentiko*. Spodnji kaže cele ure, zgornji datume v mesecu. S spodnjim mehanizmom je povezan zgornji manjši mehanizem, ki uravnava bitje ur v kupoli. Številčnicama manjkajo* profilirani okviri, ki so* jih pozneje zamenjali z grobimi zakovicami; te* se nikakor ne skladajo* s precizno in dognano* izdelavo* ure. Pred spodnjo* številčnico* je kratko* nihalo*, imenovano* »kravji rep« (Kuhschwanzpendel); žal, mu manjka zadnji del, ki ima obliko* žarkov ali samo* majhnega kroga. Kratko* nihalo ali vertikalni regulator je namreč zamenjal horizontalnega, ki so ga imele gotske stenske ali renesančne namizne ure, pri žepnih pa je ta regulator v drugi polovici 15. stoletja zamenjala nemirka, ki se* je* odbijala med svinjskimi ščetinami.
Žal, mi ni uspelo* odpreti ohišja, da bi lahko ugotovila, ali je ura signirana. Večinoma so* signature* znotraj ur na stranicah ohišja; ponavadi so* to* vtisnjene mojstrove začetnice z oglednim znakom mesta (Beschauzeichen ali Beschau-marken), kjer je bila njegova delavnica in ki je garantiralo* za kvaliteto* izdelka. O stolpastih mah še* ni napisana kaka izčrpnejša študija; nekateri strokovnjaki omenjajo* Nürnberg za vodilno središče izdelave teh ur v prvi polovici 16. stoletja.5 Znani so* tudi zgodnji primerki iz Innsbrucka, Dunaja, Amsterdama idr., gotovo pa je, da v drugi polovici 16. stoletja prevzame vodstvo* Augsburg, odkoder so izvažali ure po vsej Evropi. V Jugoslaviji po*znam štiri ure- te vrste, vendar je arhitektonska zasnova vseh enonadstropna.6 Tudi v literaturi nisem zasledila dvonadstropnega primerka (enega sem videla v mestnem muzeju v Augsburgu), zato* sklepam, da so* resnična redkost. Prof. Bertele*, danes najboljši poznavalec zgodovine urarstva, omenja v svoji knjigi (opomba št. 5), da so stolpaste* ure zelo* slabo raziskane, da bi jih bilo* treba zbrati in preučiti, saj lahko ravno* to* vrsto* ur uvrščamo* med najlepše stvaritve v dolgem razvoju
mehaničnih kronometrov. Prof. Bertele tudi meni, da so zgodnejši primerki s kvadratno- zasno-vo specialnost niirnberških rokodelcev, medtem ko- so- augs-burške delavnice gojile pravokotno- obliko-. Kvadratna obbka naše ure bi nas torej navajala k misli, da je ura nastala pod vplivom niirnberških delavnic, vsekakor pa lahko domnevam, da je prišla iz južne Nemčije. Itabjanske ure tega tipa sto-jijo ponavadi na levjih šapah,7 pri francoskih pa je sama kompozicijska zasnova nekoliko- drugačna.
Odlično komponirana figuralika ter živa ornamentika vitičja, mavreske in motiv okovja so podani v gravuri nekoliko- bolj zabrisano-, senčenje likov pa je dokaj neprecizno-. Zato so pa tembolj uspele drobne plastike in aplicirani reliefi, ki z odlično modelacijo- in s fino- izdelavo- domiselno- izpolnjujejo- arhitektonsko zasno-vo- ure. Množica teh linearnih in plastičnih detajlov, izrazito prevladujoče veselje nad figuraliko-, nam postavlja uro v prvo polovico- 17. sto-letja, v tej dataciji pa izzveni vrhnji sklep kot reminiscenca beneške kupole, v celoti prekrite z motivom okovja.
Omenila sem že, da so- ure med svojim zgodovinskim razvojem privzemale -oblike arhitekturnih zasno-v in drugih večjih ali manjših stvaritev. Medtem ko se renesančne ure, kot smo- pravkar1 videli, zgledujejo- po cerkvenih sto-lpih, segajo baročne po- oblikah pohištva, oltarjev, mo-nštranc ipd., v okrasni opremi pa se stilno- vse bolj povezujejo s splošno- dekoracijo- notranjščin.
Pri visokih stoječih urah (Bodenstanduhr) je na obliko vplival predvsem izum nihala. Galile-ieva znanstvena dognanja so povzročila, da je- leta 1656
Slika 1: Renesančna stolpasta ura, brez signature, 1. pol. 17. stol.
Slika 2: Baročna visoka stoječa ura, signatura: Johan Russwurm in Wien, okrog 1710—1720
Nizozemec Christian Huygens prvi uporabil nihalo kot novo regulato-rsko- silo tudi pri uri, da bi dosegel enakomernejši tek, za pogon ure pa so ponovno prišle na vrsto stare uteži. Za okraševanje teh ur so uporabljali Boullovo marketerijo, intarzijo', pozlačene kovinske in lesene nastavke in rezbarije. Mehanizmi teh ur bijejo cele ure in četrti, štejejo' sekunde, mnoge med njimi kažejo' različne koledarske razdelitve, večkrat imajo- tudi vgrajen planetarij. Sestavljene so iz treh delov: iz prizmatičnega podstavka, podolgovatega srednjega dela z vratci, kjer so spravljeni nihalo in uteži, in iz vrhnje zastekljene omarice z ravnim, polkrožnim ali vzboklim sklepom. V drugi polovici 17. stoletja so' bile visoke ure posebnost Anglije, kaj kmalu pa so jih začeli izdelovati tudi na celini in so iz Nemčije in Avstrije prihajale tudi v naše kraje.
V zbirki je 11 visokih stoječih ur in tri med njimi so izredne kakovosti. Prvo naj omenim uro, ki jo- zaznamuje prehodno stilno' obdobje med renesanso in barokom (viš. 275, šir. 50, gl. 30 cm). Ohišje je intarzirano-, zastekljena omarica ima zgoraj profiliran in močno' izstopajoč prekladni sklep s struženimi nastavki, na izboklem vrhu pa je poševno- izžle-bljena krogla. Kakovostna izdelava ohišja v oblikah trdovratno zadržuje poznorenesančno voluminoznost, medtem ko- in-tarzirani geometrični elementi kakor tudi posrebreni nastavki v obliki trakastoga akanta na pozlačeni okrasni plošči mehanizma postavljajo- uro- v prvo četrtino- 18. stoletja. Precizno- o-bde-lano- kovino s po-udarkom na bogatem okrasju dopolnjuje še izmenjava materialov — srebro- na zlati podlagi — tako da celota deluje še z barvnimi vtisi. Železne kazalce s predrtim okrasjem so na žalost po-zneje prekrili s črnim lakom. Ura ni signirana, napis Guttenhaagg na notranji strani o-hišja priča; da je bila nekoč v gradu Hrastovec pri Lenartu v Slovenskih goricah, po Herbersteinovem po-pisu inventarja pa vemo-, da je stala v veliki dvo-rani o-ro-žami ptujskega gradu.
Pri naslednji visoki uri (sl. 2; viš. 308, šir. 35, gl. 44 cm) bi želela poudariti izredno bogato- figuralno- in ornamentalno- opremo-, razvrščeno- od tal d-o- vrha ure. Vitko arhitektonsko- zasnovo poudarja precejšen in dovolj izviren kiparski in rezbarski delež, ki se s po-zlato močno uveljavlja na o-hišju iz po-litirane orehove korenine. Plastično- okrasje je v glavnem osredotočeno- na zastekljeni omarici, ki jo- v spodnjem delu uokvirjata hermi s prepletom vo-lutastih podaljškov. Dobršen del zgornjega sklepa prekriva po-zlačeno ple-teničje z doprsnim ženskim likom med m-očnima volutama. Na vo-galih sta vazi s cvetlicami, v sredi na vrhu sklepa pa stoji bo-g Kronos na zemeljski obli, pogosten ikonografski motiv na urah vseh vrst. Na okrasni plošči mehanizma so pozlačene kovinske aplike, zn-otraj velike številčnice za ure in minute je še manjša za sekunde in v zgornjem po-lkrogu še ena za datume v mesecu. Na véliki številčnici je vrezana signatura: Johan Rußwurm in Wien.
Po-datki o tem urarju nam govore, da je bil izdelovalec velikih mehanizmov (Grossuhrmacher); prvič se omenja leta 1707 kot »Hofbefreiter«; to- pomeni, da je bil dvomi urar in kot tak za svoje izdelke oproščen nadzora po- cehu. Umrl je leta 1729, star 55 let.8
Izredna kiparska vnema in domišljija je iz te ure ustvarila prav razkošno slikovito umetnino-, ki bi jo po- rezbarski zasnovi lahko- prisodili še v zadnja desetletja 17. sto-letja. Žal, so nam pri urah izdelovalci o-hišij neznani, signature se namreč nanašajo vedno samo na urarje. Ker pa je iz po-datko-v o izdelovalcu razvidno-, da je umrl leta 1729, star 55 let, mislim, da ura ni mogla nastati prej kot med leti 1710—1720. Zanjo- bi lahko- upravičeno- rekli, da sodi med najlepše
in najrazkošnejše visoke stoječe ure v Sloveniji. Tudi ta ura je del Herbersteinove zapuščine.
Tretja kvalitetna visoka ura (viš. 235, šir. 41, gl. 30 cm) že na prvi pogled priča O' zgodnjem nastanku. Vrhnja omarica na razmeroma nizkem srednjem delu ima nad zastekljenimi vratci s segmentnim sklepom še visoko1 vrhnjo' gradnja z izstopajočim, močno profiliranim prekladnim sklepom. Prav ta poudarjeni del je zelo' značilen za ure, nastale v zgodnjebaročnem obdobju. Na temnem ohišju ni razen profilov nobenega ornamentalnega okrasja, z gravuro in ulitimi aplikami so okrašeni samo plošča mehanizma in segmentni trikotniki nad vratci. Nad veliko številčnico je še majhna z označbo datumov, fino profilirana kazalca asimetričnega profila sta bila verjetno dodana šele v obdobju rokokoja. Signatura na osrednjem polju Claudius Du Chesne London nam razodeva imenitnega londonskega urarja, ki je znan kot član ceha med leti 1693—1730, leta 1689 pa se omenja v Parizu. V literaturi je večkrat omenjen kot izdelovalec odličnih kronometrov; iz te družine je znanih 8 urarjev, ki so delovali v Londonu in Parizu.9
V naslednji skupini je 6 visokih ur standardne oblike in poprečne izdelave iz druge polovice 18. stoletja. Intarzirana ali dehw> rezljana ohišja s stranskimi izboklinami so visoka in zelo- sloka, vrhnji sklep je vedno' polkrožen. Okrasne plošče mehanizmov so> okrašene s tolčenimi in z graviranimi rokokojskimi ornamenti školjk in mrež, mehanizmi pa kažejo' samo' ure in minute.
Slika 3: Zgodnjebaročna nočna ura, signatura: Andreas Nagi in Wienn, zadnja tretjina 17. stoletja
Visoka ura s signaturo' C. H. Mahle Radkersburg (viš. 270, šir. 40 cm) ima v polkrožnem sklepu z žarki obdan trikotnik; žal, pa znotraj trikotnika manjka premično' božje oko, ki je bilo' povezano z mehanizmom ure.10
Druga visoka ura z napisom (?) ällusmann Clagenfurt (viš. 248, šir. 30, gl. 44 cm) je naj slabši izdelek v tej skupini.
Tretja visoka ura z intarzijo' iz več vrst lesa in z močno' izboklimi stranicami ohišja (viš. 248, šir. 42 cm) je iz Herbersteinove zapuščine, četrta visoka ura, intarzirana, iz iste zapuščine (viš. 225, šir. 51, gl. 29 cm) ima v primeri z drugimi na vrhu raven profiliran sklep.
Peti primerek visoke ure z »mrežasto« intarzijo' na ohišju (viš, 230, šir. 27, gl. 44 cm) ima v medaljonu nad številčnico' vgravirano' Mater božjo z otrokom.
Šesta visoka ura iz te skupine (viš. 277, šir. 44, gl. 27 cm) ima na stranicah stožčaste izrastke, ob znožju volute, ki so' si obrnjene nasproti, celotam ohišje pa prekrivajo izrezljani cvetovi v 'asimetričnih kartušah. Okorna rezbarija in slabo obdelana površina ohišja iz hrastovega lesa se nikakor ne ujemata s kvalitetno izdelano' okrasno ploščo mehanizma; trpežni stari mehanizmi so namreč velikokrat preživeli svoja originalna ohišja in v drugi polivici 19. stoletja dobili novo, modno' preobleko'. V notranjost ohišja je napis Guttenhaagg; to' pomeni, da je tudi ta ura iz Hrastovca in je ravno> takoi pripadala Herbersteinovemu inventarju.
Preostali zelo visoki stoječi uri z zastekljeno omarico' in ravnim vrhnjim sklepom imata ohišje obarvano' z oljnimi barvami (»flodrano«).
Na eni (viš. 284, šir. 25, gl. 20 cm) je bela številčnica obdana s poshkanimi angelskimi glavami, znotraj nje pa je naslikan lik matere z otrokom. Številčnica druge ure je pokositrena, osrednje polje pa črno' (viš. 288, šir. 49, gl. 30 cm). Prvi primerek je iz Herbersteinove zapuščine, drugi, sodeč po listku na notranji strani ohišja »Alts Wurmberg«, je iz Vurberka. Datacija teh ur je težko’ določljiva, oprijemljivi so' samo' medeninasti kazalci, ki bi — bogato profilirani — sodili v 18. stoletje.
Če visokim uram odvzamemo spodnji in srednji del ter preostali zastekljeni omarici dodamo majhne noge, dobimo stoječo uro zelo podobnih slogovnih lastnosti. Prvo naj omenim nočno uro (Nachtlampenuhr) iz 17. stoletja, ali tako imenovano uro v obliki oltarja (Altaruhr), ki jo je prof. Bertele ocenil po- fotografiji za zelo' zanimiv in dragocen izdelek te vrste (sl. 3, viš, 60, šir. 39, gl. 20 cm). Črno, profilirano ohišje uokvirjajo okrogli pilastri, na vrhu je segmentni sklep s struženimi nastavki, v spodnjem delu ohišja pa je predal za spravljanje ključa. Na okrasni plošči mehanizma je medeninasta okrogla številčnica z rimskimi številkami od I do XII. Nad številčnico je moder segmentni lok z belimi zvezdami in odprtino' v srednjem delu. Nad njim je nepremična šte-vilčnica z izrezanimi številkami I II III, skozi odprtino na loku pa se kažejo rimske številke, izrezane na dveh skritih premičnih številčnicah. Zadaj je pre-klopna deščica; na tej je stala oljna svetilka, ki je skozi izrezane številke pre-mične številčnice kazala cele ure, skozi nepremično pa četrtine. Okrasno' ploščo mehanizma krasijo posrebreni reliefni liki vojščakov, sadežev in letečih angelov. Pod okroglo številčnico' je v reliefnem okviru signatura: Andreas Nagi in Wienn.
Andreas Nagi (Nagel) je bil zelo' znan dunajski urar (po prof. Berteleju); postal je mojster leta 1667, deset let zatem je končal »Perpendikl uro« na mestni hiši, umrl je leta 1710, star 86 let.11 Iz teh podatkov lahko sklepamo, da je naša ura nastala po letu 1667 in verjetno pred letom 1690; za nas je dragocena redkost, zakaj nočne ure niso bile tako' pogostni urarski izdelek. Tu velja
še omeniti, da imamo v Narodnem muzeju v Ljubljani nočno' uroi iz leta 1746, izdelek ljubljanskega urarskega mojstra Ignaca Hoffmana.12
Provenienca te vrste ur še ni povsem raziskana; vemo samo, da izvira najstarejši znani primerek iz neke rimske delavnice okrog leta 1650—1660.13
Najbolj pogostna oblika stoječih ur (Stockuhr) so< tako imenovane tabemak-Ijaste ure (Tabernakeluhr), ki nas po zasnovi spominjajo na oltarni tabernakelj. Tudi ta oblika ur izvira iz Anglije, odkoder so jih po letu 1700 množično izvažali na celino' za opremo meščanskih notranjščin. Zaradi lepe in zadržane oblike ohišij in dokaj skromne opreme so' postale priljubljene po vsej srednji Evropi, kjer so ostale v veljavi vse do približno' leta 1800. Čez Nemčijo' in Avstrijo soi prišle te oblike ur tudi v naše kraje in kar pogosto' najdemo' primerke s signaturami domačih mojstrov.
Mehanizem je spravljen v prizmatični zastekljeni omarici s stopničasto profiliranim podstavkom in vrhnjim sklepom, na vogalih so vedno' okrasni nastavki, na vrhu pa ročaj za prenašanje. Dekoracija okrasne plošče mehanizma je tolčena, gravirana ali kombinirana z ulitimi aplikami. Posebnost predstavlja polkrožni sklep, v katerem so' manjše številčnice za koledarske dneve in Irmine mene ter priprave za uravnavanje bitja, večkrat tudi okrasni medaljoni ali medaljoni s signaturo izdelovalca ure. Na številčnici, medeninasti ali posrebreni, soi ure zaznamovane z velikimi rimskimi številkami, medtem ko' male arabske številke nad rimskimi kažejo minute. V srednjem delu okrasne plošče je odprtina s premično' luneto in majhna številčnica za budilko'. Kazalci so1 medeninasti ali železni in vedno' predrti.
V	zbirki so' tri tabernakljaste ure in najstarejša med njimi nosi signaturo domačega urarja. Črno ohišje (viš. 42, šir. 24, gl. 14 cm) na krogličastih nogah ima na vrhu stružene nastavke, pozlačena okrasna plošča mehanizma pa je prekrita s tolčeno' in nato cizelirano' rokokojsko' ornamentiko'. V spodnjem delu posrebrene številčnice je vtisnjena signatura Hoffman Laybach. Uro bi pripisali Ignacu Hoffmanu, enemu od članov velike ljubljanske urarske družine, ki je izdelovala kvalitetne ure skozi vse 18. in 19. stoletje.14 (Nekaj ur s signaturami Hoffmanove družine je v Narodnem muzeju v Ljubljani, nekaj pa jih je tudi v zasebnih zbirkah.) V arhivskih listinah je Ignac Hoffman omenjen leta 1758, ko je podedoval hišo' Baltazarja Hoffmana, kot urar velikih mehanizmov (Gross-uhrmacher).15 Njemu sem pripisala že omenjeno’ nočno uro z letnico' 1746 iz Narodnega muzeja, uro iz ptujskega muzeja pa bi po okusnem okrasju, ki uporablja tolčene školjčne motive, datirala ravno tako v sredo' 18. stoletja. Naj omenim še to, da je Ignacij Hoffman podedoval delavnico' po' svojem očetu Baltazarju in da je bila ta po vsej verjetnosti dobro’ opremljena z raznovrstnim urarskim orodjem; vemo, da je Ignacijev oče Baltazar izdelal leta 1718 precej zapleteno' uro na ljubljanskem magistratu, pri tem soi poleg njega sodelovali še pasar (za izdelavo' številčnic), kovač (za vijake z maticami) in ključavničar (za izdelavo kazalcev).10
V	zbirki sta še dve tabernakljasti uri: starejši primerek z vgravirano' baročno vegetabilno ornamentiko ima v segmentnem sklepu plošče medaljon z vrezanim napisom: Johan Kolhass Wien (viš. 46, šir. 29 cm). O njem je znanih samo nekaj skopih podatkov: leta 1767 je postal mojster; umrl je leta 1799; znano' pa je tudi to’, da mu je sam cesar dodelil mojstrsko pravico.17
Po nogah, ulitih v obliki močnih šap, in po graviranem okrasju bi uro prisodili najpozneje v sredo stoletja, vendar moramo' glede na mojstrove življenjske podatke datacijo prestaviti na poznejši čas, vsekakor po letu 1767.
Stilne retardacije, ki jih zapažamo- na okrasju ure, nam pričajo, da le-te niso bile samo značilnost provincialnih območij, temveč so bile običajne tudi v velikih in pomembnih središčih, kot je bil npr. Dunaj. Mojstri so za okraševanje ur radi uporabljali starejše grafične predloge, kalupi za odlivanje kovinskih delov pa so jim rabili kar naprej, ne glede na zastarele oblike. Na rokodelsko' konservativnost pač še niso1 vplivale dovolj močne in oblikovno- napredne sile:
Tretja tabernakljasta ura je iz obdobja klasicizma (viš. 43, šir. 21, gl. 12 cm). Trikotne izžlebljene noge in ročaj s klasicistično rozeto1 in vazo', vse iz ulite medenine, predstavljajo opremo vseh tabemakljastih ur tega časa. Naši uri manjkajo štirje nastavki v obliki bakel. V medaljonu je vrezana signatura Fra Xavier Schmidt a Gratz. Kakovost je poprečna, možno-, da gre za amaterski izdelek iz konca 18. ali začetka 19. stoletja. Ura je iz Herbersteinove zapuščine.
Od stenskih ur sta zanimiva samo dva značilnejša primerka, šesterico' ne-restavriranih v depoju bom zaradi popolnosti zbirke samo- omenila.
Svojevrstna in zelo- pomembna je stenska ura z utežmi. V črnem profiliranem okviru (sl. 4 viš. 73, šir. 47 cm) je na posrebreni bakreni plošči pet različno velikih številčnic, med katerimi se razprostira preplet tolčenih akantovih vitic, zgoraj pa sta angela, ki trobita. Vseh pet številčnic je iz posrebrene medenine; osrednja, največja, kaže ure in minute, majhna nad njo datume v mesecu, spodnji dve označujeta gibanje planetov in lunine mene, najmanjša pa uravnava bitje ur. Poleg označb in številk so na manjših številčnicah vgravirani tudi krajinski motivi. Pred veliko- številčnico je kratko nihalo, za okrasno- ploščo so vrvice in uteži. Zaradi vseh naštetih koledarskih indikacij uvrščamo- to- uro med astronomske kronometre, poleg teh funkcionalnih po-sebno-sti zbujajo- našo upravičeno pozornost plastične tolčene reliefne predstavitve naturalistične rastlinske motivike. V okrasju prevladuje ostro- zarezana akanto-va vitica, ki se znotraj velike številčnice še bolj zgosti in pomeša z velikimi cvetovi. S poudarkom na bogastvu tehnično- dognanega okrasja je rokodelec ustvaril na okrasni plošči mehanizma, gotovo- ob spodbudi kake grafične predloge, živo in popolno celoto, ki je sicer v osnovni obliki ure zelo- preprosta. Po- slogu okrasnih motivov bi ura mogla nastati okrog srede 17. stoletja, morebitno- retardacijo- bi nam lahko-razkrila samo- mojstrova signatura, ki je pa, žal, ni. Pozlačen in rezljan nastavek na vrhu okvira je bil dodan v obdobju rokokoja. Po vsej verjetnosti je tudi ta kvalitetna ura iz Herbersteinove zapuščine.
Naslednja stenska »cartelna« ura je dobila ime po francoski besedi cariell (okvir). Ravnokar obravnavani stenski uri v črnem okviru ne moremo- nadeti tega pridevka, ker so- »cartelne« ure izključno- samo- tiste, ki imajo bogato-okrašen ko-vinski ali lesen okvir. Pojavile so- se v Franciji v času, ko- sta cvetela sloga Ludo-vika XV. in Ludo-vika XVI., ko- so francoski dekoraterji s svojo- brezmejno domišljijo- in virtuozno- spretnostjo- polnili sobane ro-koko-jskih in klasicističnih palač. Pod vplivom francoskih oblik so se na Dunaju in v Stockholmu izoblikovale njihove različice iz rezljanega in pozlačenega lesa, ki so- se posebno razcvetele v obdobju klasicizma. Ohišje naše cartelne ure (viš. 77, šir. 38 cm) je iz rezljane in pozlačene lipo-vine. Veliko številčnico- obdaja listnat venec s šopkom na vrhu, pod njo- je neke vrste ograja z ro-zeto- na sredi in z vrezanim motivom valo-vnice. Na zastekljeni, belo- emajlirani in izbočeni številčnici z označbami ur in minut sta odlično perforirana medeninasta kazalca. Ura ima repetirni mehanizem, to pomeni, da bije četrti in cele- ure, kar kažejo tudi tri luknje za navijanje ure, ki jih vidimo na številčnici. Po- značilni klasicistični girlandi in valovnici lahko uro zanesljivo datiramo- v leta 1775—1790, ko- so- -take ure
izdelovali v vseh večjih središčih Avstrije. V zgornjem delu številčnice je izpisano ime izdelovalca: Georg Schmidt in Gratz, o* katerem pa doslej še nisem zasledila nobenih podatkov. Ura je del Herbersteinovega inventarja.
Ostalih šest stenskih ur je nerestavriranih. Štirje primerki so tipični, skoraj nepogrešljivi deli bidermajerskega interierja. Te ure, značilne predvsem za dunajski bidermajer med leti 1835—1845 (Rahmenuhr), imajo pozlačen okvir z rezljanim jajčastim nizom. Belo' emajliranoi številčnico s tenkimi bronsiranimi kazalci na leseni pozlačeni plošči mehanizma obkrožajo klasicistične kovinske pozlačene aplike. V spodnjem delu ohišja je vedno* ovalna odprtina z razpetim orlom, skozi katero je vidno* nihalo*. Klasicistične aplike okrog srede stoletja zamenjajo* psevdogotski in psevdorokokojski okrasni elementi, na okviru pa nastopijo' namesto jajčastih okraskov mavčni odlitki.
Peti primer je stenska ura v okroglem lesenem profiliranem okviru s stekleno, belo* poslikano* številčnico*, ki vzbuja videz porcelana. Ura je tipiziran izdelek za meščanske bidermajerske notranjščine; taki preprosti izdelki ponavadi niso* bili signirani.
Šesta stenska ura z velikim pravokotnim črnim okvirom z neorenesančnimi mavčnimi aplikami je iz devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Vrnimo* se k stoječim uram, ki nastopajo* v evropskih deželah v zelo različnih variantah, v katerih se zrcalijo* posebnosti posameznih dežel. Iz posebne oblike stenske ure, ki so* jo* izdelovali v 17. in 18. stoletju kot nacionalno* specifičnost Nemčije (Telleruhr), se je izoblikovala v nemško govorečih deželah zanimiva različica —■ stoječa ura z opornikom ali »ura cepetavka«. Na samostojni
Slika 4: Poznorenesančna stenska ura z utežmi, brez signature, sreda 17. stol.
okrasni plošči mehanizma sta zadaj pritrjena poševen opornik in majhno kovinsko- ohišje z mehanizmom (viš. 23, šir. 23 cm). Pred številčnico- imajo- te vrste ur kratko nihalo-, ki nas s hitrimi in sunkovitimi premiki spominja na cepetanje, zato so jim tudi nadeli ime »cepe-tavke« (Zappleruhr)}6 Bertele pravi, da so- jih izdelovali v Augsburgu, Munchnu, na Dunaju in v Gradcu. Le redko- so signirane in tudi naš ptujski primer je brez napisa. Tukajšnja okrasna plošča mehanizma je iz posrebrene bakrene pločevine in v celoti prekrita s tolčenimi motivi školjk, mrež, vo-lut in pahljač, ki obkrožajo- medeninasto- številčnico-z vrezanimi rimskimi in arabskimi številkami. Izdelovalec je odlično o-bvladal tehniko tolčenja, tako- da je ornamentika dc-kaj visoko reliefna. Po- njeni še simetrični urejenosti lahko to uro- datiramo- približno v štirideseta leta 18. stoletja.
Naslednja stoječa ura je po- vsej verjetnosti nastala v Avstriji. Korenine- te avstrijske variante so- v francoskem klasicizmu. Francoski urarji in livarji so izdelovali razkošna poznoro-koko-jska in klasicistična pozlačena ohišja in enako kot pri cartelskih urah so- srednjeevropski rezbarji in urarji ustvarili cenejšo različico te vrste stoječih ur, in sicer so- jih izrezljali iz lipo-vine in prekrili z zlatimi lističi. Ta klasicistična oblika se je razcvetela predvsem na. Dunaju, ko so se v zgodnji fazi sloga Ludo-vika XVI. pojavili v strukturi njenih ohišij stopničasti podstavki, stebriči, girlande, biserni nizi in še druge variante anti-ciziranega okrasja. Pogosto- nosijo- te ure še figuralno plastiko- in tako- dobi plastično okrasje tudi pripovedno- vsebino-. Nastopajo simbolične figure in alegorične teme, ki v obliki kovinskih aplik, predvsem v naslednjem o-bdobju, v času empirà, prekrijejo celotne površine ohišij. Ravn-o, medeninasto- številčnico zamenja izbočena, iz belega emajla, rimske številke ur pa se spremenijo v arabske. Ptujski primer stoječe ure v slogu Ludovika XVI. ima vse značilnosti tega obdobja (viš. 78, šir. 47, gl. 20 cm): stopničast podstavek z modro obarvanimi angeli ima dva stebriča, ki nosita okroglo ohišje ure z orli in klasicistično vazo- s sadeži. Žal, je ura brez nihala in velikih kazalcev, ohranjen je samo tretji, mali kazalec, ki kaže datume. Tipičen dunajski repetirni mehanizem bije četrti in cele ure. Datiramo- jo- lahko- v leta 1780—1790.
Splošne značilnosti empirà, zadnjega izrazito- dvornega sloga, so- močno zaznamovale tudi arhitektonsko- zasnovo in opremo- ur. Na ohišjih se kopičijo dekorativni dodatki, katerih nelogičnost je večkrat na meji slabega okusa, medtem ko- je sama zgradba ohišja strukturalno- jasna in opravičljiva. Najbolj običajne empirske stoječe- ure v obliki klasicističnega po-rtala (Portaluhr) imajo za alabastrskimi ali črno politiranimi stebrički vstavljena ogledala, na vrhu »portalne« konstrukcije pa sloni okroglo- ohišje z mehanizmom ure. Nekakšen sklep ohišja sta vedno- ali napoleonski o-rel z razprtimi krili ali klasicistična vaza. Po-zlačeno lipo-vino- ohišij iz prejšnjega -obdobja je zamenjal temno- rdeč lužen furnir, dragocenejši primerki pa so- izdelani iz samega mahagonija, katerega gladke ploskve so- prekrivali s po-zlačenimi aplikami boginj zmage, rimskih vo-jščako-v, z lovo-rjevimi venci ipd. ter grškoi-p-ompejanskimi stiliziranimi vegetabilnimi ornamenti.
V zbirki so tri take stoječe »portalne« ure. Prva s štirimi alabastrskimi stebriči (viš. 60, šir. 38, gl. 24 cm), shranjena v zastekljeni omarici (zelo- pogo-stna zaščita empirskih ur), ima številčnico- iz belega emajla v obliki krožnega venca. Zno-traj sta kovinska angelčka, ki to-lčeta četrti in cele ure z kladivom po- nakovalu — zelo- priljubljen in pogosten motiv empirskih stoječih ur. Druga ura tega
tipa (viš. 63, šir. 38 cm) ima štiri črne lesene stebričke in dva pozlačena ptiča s košatimi repi. Tretja ura je precej pomanjkljiva (viš. 55, šir. 33, gl. 12 cm); poleg dveh alabastrskih stebričev je ohranjen samo na eni strani ure splet iz vinske trte, na podstavku ure pa sta apliki krilatih boginj z lovorjevim vencem v rokah. Izdelovalci teh ur nam niso' znani; nastale so' nekje v avstrijski državi, mogoče tudi v kakšni urarski delavnici na našem področju, med leti 1815—1825.
Vse tri ure so repetirke s tipičnimi dunajskimi mehanizmi, ki SO' v literaturi znani pod imenom »Wiener Stockuhrwerke« in s katerimi so dunajske delavnice oskrbovale mojstre urarje v deželah habsburške monarhije med leti 1820—1850. Ravno tako' so iz dunajskih delavnic izvažali velike množine aplik iz pozlačene pločevine, ki so' jih potem manjše urarske delavnice pritrjevale na svoje domače izdelke. Tako lahko' tudi pojasnimo raznolikost ob sicer vedno' enaki osnovni strukturi ohišja in identično uporabo1 okrasnih motivov.
Četrta empirska ura, nesignirana, predstavlja odličen urarski in rezbarski izdelek te vrste (viš. 58, šir. 44 cm). Poi črnem stopničastem podnožju teče pozlačen akantov listo-vnik, na njem nosijo' štirje pozlačeni delfini ohišje v obliki ščita. Na vrhu ure manjka sklepni nastavek, verjetno' napoleonski pozlačeni orel. Številčnica in njen okvir za steklo' sta iz gijoširane19 medenine. Ta tehnika okraševanja se je pojavila na številčnicah okrog leta 1800, najprej v Franciji, kmalu natoi pa so jo privzele tudi druge srednjeevropske delavnice. Tudi ta ura je nastala v krogu dunajskih urarskih delavnic v letih 1815—1820.
Številčno prevladujejo v zbirki poleg visokih stoječih ur bidermajerske ure v obliki klasicističnega portala, ki bi jih lahko' imenovali avstrijska varianta empirà, ker v osnovni obliki nadaljujejo' tradicijo' prej omenjenih empirskih stoječih ur. Plemeniti mahagoni ali imitacijo le-tega, rdečkasto luženi furnir, je zamenjal črno1 politiran les, pozlačene aplike so nadomestili izrezljani ornamenti iz biserne matice, napoleonske orle struženi nastavki iz alabastra, gijoširane stebriščne kapitele in baze pa leseni, izrezljani ali struženi in nato' pozlačeni. V atiki nad mehanizmom SO' pogosto kolorirani bakrotiski ali akvareli ali celo imitacije vrta s cvetličnimi šopki iz svile z obveznim labodom. Za stebriščem je namesto' ogledala pozlačena stilizirana lira.
Med sedmimi urami tega tipa, ki jih ima obravnavana zbirka, omenjam samo tri primerke, ki so v razstavnih prostorih.
Ura s štirimi alabastrnimi stebriči (viš. 45, šir. 28, gl. 13 cm) je brez okraskov, vendar zaradi odlične izdelave ohišja in gijoširanih kovinskih baz in kapitelov spada med bolj zgodnje primerke te vrste ur, približno okrog leta 1830.
Pri naslednji uri sta alabastrna stebriča vodoravno izžlebljena, delno' navpično delno' vodoravno je izžlebljeno1 tudi črno ohišje ure (viš. 46, šir. 30, gl. 10 cm); v zastekljeni niši v atiki je akvarelna sličica Belvedere s kočijo v ospredju in z napisom »Belvedere«. Poleg vrhnjega nastavka manjkata uri še oba kazalca. Obe uri imata emajlirane številčnice, na tretji tega tipa pa je številčnica pločevinasta in v celoti prekrita s prešano cvetlično' ornamentiko. Sedaj praznog prvotno' pa zastekljeno nišo so nekoč po vsej verjetnosti izpolnjevali cvetlični šopki, na ploskvah črnega ohišja pa so' posejane še rozete in palmete iz biserne matice (viš. 46, šir. 30, gl. 10 cm).
Ure nisoi signirane, to velja tudi za ostale štiri primerke v depoju; vse imajo tipičen »dunajski mehanizem«, izdelane so- v letih 1830—1840 na območju avstrijske monarhije, kjer je bil prav ta tip bidermajerske ure nepogrešljiv uporabni predmet meščanskih stanovanj.
24 — Ptujski zbornik — IV
369
V	zbirki je še ena ura iz tega obdobja. S prizmatičnim ohišjem iz orehove korenine, ki ima na vrhu segmenten sklep, nas spominja na bidermajersko vitrino ali omarico. Velika pravokotna številčnica iz mlečnega stekla je v vogalih poslikana z raznobarvnimi cvetličnimi šopki; žal, ji manjkata oba kazalca. Natančnejša datacija ure je nedoločljiva; na njej ni nobene signature, vsekakor pa je še ročni izdelek, ki je nastal v letih 1830—1850 (viš. 47, šir. 22 cm).
Mehanična kurioziteta, ki je dozorela v fantaziji francoskih urarjev pozne renesanse, so manjše ure, vgrajene v človeške figure s premikajočimi se očmi. V obdobju baroka, predvsem klasicizma, so1 jih izdelovali tudi na Dunaju, iz 19. stoletja pa SO' znani beneški kolorirani zamorčki z uro v trebuhu.20
Podobno uro iz 19. stoletja ima tudi ptujska muzejska zbirka. Bradati mož v turški noši s turbanom na glavi in s puško' v roki stoji na poligonalnem podstavku. V trebuhu ima vgrajeno' uro» z belo emajlirano številčnico1 v lesenem ohišju, premična brada in oči pa so povezani z mehanizmom ure (viš. 45 cm).
S prodorom močne industrijske proizvodnje predmetov za vsakdanjo' rabo je tudi mehanizirana izdelava ur pretrgala tradicijo' urarskih delavnic, organiziranih na rokodelskih zasnovah. Te so' se odslej omejevale v glavnem na prodajo in popravilo industrijsko' izdelanih ur. Slogovna dezintegracija je privedla pri izdelavi hišnih ur do stilno-historičnih retrospektiv, ki se od srede 19. stoletja dalje v tipih in stilu naslanjajo' na starejše primerke. Zato nastajajo neogotska, renesančna, baročna, rokokojska in klasicistična ohišja, ki so delno tovarniški, delno pa še ročni izdelki, medtem ko> so mehanizmi ur že popolnoma serijsko izdelani. Dve taki mi sta v depoju: manjša, piramidalne oblike, z vzvalovljeno obdelano površino' je ulita iz neke patinirane legure, številčnico' sestavljajo okrogle emajlirane ploščice z rimskimi številkami. Druga ura, ki sodi v nekakšen psevdoklasicizem, ima obliko1 pokončne prizme z mavčnimi žlebiči na vrhu, številčnica je iz belega emajla.
Za ambientalni značaj ptujske umetnoobrtne zbirke, ki je razporejena po 16 sobah muzejskega stanovanjskega trakta, je število razstavljenih stilnih ur presenetljivo veliko.
V	skopih obrisih sem poskušala nesigniranim primerkom vsaj približno nakazati njihovo provenienco, signiranim uram pa kljub pomanjkljivim podatkom o posameznih urarjih vsaj približno' določiti čas nastanka.
Kot smo videli, v zbirki prevladujejo izdelki, ki so nastali pod vplivom avstrijsko-nemškega umetnoobrtnega kroga. So povečini sicer skrbno' oblikovani, a poprečni kosi, kakršni so bili običajni na ozemlju Slovenije od 17. pa do' konca 19. stoletja. Med njimi izstopata izdelka dveh odličnih in pomembnih dunajskih urarjev, ki predstavljata izjemne, izredno kakovostne primere v tej panogi. Pri stenski uri na uteži iz srede 17. stoletja, posebno' dragocenem primerku v tej zbirki, puščam vprašanje provenience odprte, ker v literaturi nisem še zasledila primerjalnega gradiva, ki bi mi vsaj delno' nakazovalo' korenine njenega izvora. Za renesančno stolpasto uro» iz prve polovice 17. stoletja pa bi bila potrebna primerjava z augsburškim in niimberškim gradivom; žal, pa se ni doslej še nihče sistematično ukvarjal z urami tega tipa.
OPOMBE
1	Prim. s fotografijami ur omenjenih avtorjev v knjigi M. Bobinger: Alt-Augs-burger Kompassmacher, Augsburg 1966, str. 280—288 in 364—378.
2	A. Lübke: Die Uhr, Düsseldorf 1958, str. 41, primerjaj s priloženo risbo.
3	Platini sta plošči, medeninasti ali železni, med kateri je pritrjen mehanizem ure.
4	V nemški terminologiji jih imenujejo »am Körper getragene Uhren«; med temi pa ločijo Halsuhr, Anhängeruhr, Armbanduhr, Taschenuhr, medtem ko angleščina in francoščina uporabljata za vse ure, ki se nosijo na telesu, samo izraza watch in mentre.
5	H. Bertele: Die Uhr, Braunschweig 1961, str. 240.
0 V katalogu Kućni sat, Muzej primenjene umetnosti, Beograd 1964, str. 70, sta objavljena dva primerka (last Narodnega muzeja v Ljubljani in privatna last v Beogradu), tretji, neobjavljen, je v zasebni lasti v Ljubljani, četrti, last Pokrajinskega muzeja v Kopru, je J. Mikuž objavil v reviji Obala št. 18, Koper 1973, str. 48.
7	Stolpasta ura Paulusa Malateste iz leta 1623 v Pokrajinskem muzeju v Kopru (glej op. št. 6) stoji na štirih levjih šapah.
8	F. Höfer: Alphabetische Namensausstellung der Wiener Uhrmachermeister, Wien 1939, str. 46.
9	G. H. Baillie: Watchmakers and Clockmakers of the World, London 1947, str. 90. — Visoko stoječo uro s signaturo omenjenega mojstra ima tudi Pokrajinski muzej v Mariboru.
10	Signatura na uri je vrezana zelo površno; verjetno gre za urarja Christiana Mallerja iz Radgone, njegova stoječa ura, imenovana »Pendule«, je v Joanneumu v Gradcu in prof. Bertele ji pripisuje augsburški slogovni vpliv (glej op. št. 5, sl. 265).
11	F. Höfer: n. d., str. 39.
12	Glej fotografijo te ure v katalogu Kućni sat (op. 6) Tb. XI.
13	H. Bertele: n. d., str. 246 in 262.
14	V. Bučić: Razvoj slovenskega urarstva, Kronika, zvezek 2, XII, Ljubljana 1964, str. 114—115.
15	Urarji so se delili v izdelovalce velikih in majhnih mehanizmov (Grossuhrmacher in Kleinuhrmacher), to pomeni, da so prvi izdelovali stolpne in hišne ure, drugi pa hišne in žepne.
16	V. Bučić: n. d., str. 115.
17	F. Höfer: n. d., str. 31.
18	H. Bertele: n. d., str. 257.
19	Gijoširanje (Guillocher pomeni okrasiti s prepletenimi vijugami) je strojna tehnika krašenja manjših kovinskih površin. Z njo so predvsem v času empirà in bidermajerja krasili okvire in številčnice ur, ohišja žepnih ur, okvire miniatur, doze, tobačnice ipd.
20	A. P. Zeller: Uhren, München 1966, slika 63. — H. Bertele: n. d., slika 315.
DIE UHRENSAMMLUNG IM REGIONALMUSEUM IN PTUJ
Diese Sammlung zählt 51 Exemplare. Vertreten sind hauptsächlich die Produkte des österreichisch-deutschen Kunstgewerbekreises vom 17. Jh. bis zum Ende des 19. Jh.
Von den signierten Uhren sind zwei Exemplare der Wienermeister hervorragend: Die Nachtlampenuhr, signiert Andreas Nagel in Wien, aus dem letzten Drittel des 17. Jh. (Bid. 3), und die hohe Standuhr, signiert Johann Russwurm in Wien. Diese letzte hat eine reichlich vergoldete und geschnitzte barocke Dekoration, verfertigt zwischen 1710—1720 (Bid. 2). Zu bemerken ist noch eine unsignierte Bodenstanduhr von ausgezeichneter Herstellung, die in ihrer architektonischen Disposition noch Elemente des Frühbarocks trägt. Ihre Einlegearbeiten (Intarsien) auf dem Gehäuse und die Ornamentik rund um das Zifferblatt entdecken, dass sie im ersten Viertel des 18. Jh. verfertigt wurde. Die Gewichtswanduhr, leider auch nicht signiert, zeigt uns mit ihrer Ornamentik auf die Mitte des 17. Jh. (Bid. 4). Die Richtung ihrer Provenienz könnte der Autor nicht andeuten, weil er in der Literatur kein ähnliches komparatives Material ausfindig machen konnte. Das schönste und das wervollste Exemplar in der Sammlung ist allerdings die Renaissance Türmchenuhr aus der 1. Hälfte des 17. Jh. Mit ihrer zweistöckigen Disposition stellt sie eine wahre Rarität in dieser Art von Uhren dar, die leider noch zu wenig erforscht sind (Bid. 1). Möglicherweise handelt es sich um ein Erzeugnis einer süddeutschen Uhrenwerkstatt. Leider ist es für jetzt nicht gelungen sie zu öffnen, auf dass wir erforschten ob im Innern ein graviertes Beschauzeichen oder eine Initiale des Meisters existierte.
Die Sanduhr mit den vier Glasgefässchen trägt die gravierte Jahreszahl 1740. Nach den gravierten sakralen Szenen und nach den Kartäuserinsignien, der französischer Krone und französischer Anschrift, unter anderen lateinischen, schliesst der Autor, dass die Uhr wahrscheinlich für ein Kartäuserkloster verfertigt wurde.
Für die Entwicklung der Uhrenmacherei ist sehr bemerkenswert die Stockuhr aus der Mitte des 18. Jh., signiert Hoffmann Laybach. Es handelt sich um Ignatius Hoffmann, dem Grossuhrmacher. Dieser ist einer von den Mitgleidern der grossen Uhrmacherfamilie Hoffmann, die in Ljubljana Haus-u. öffentliche Uhren vom Anfang des 18. bis zum Ende des 19. Jh. herstellte.
Vida Hojic
NEKAJ ARHIVSKIH DOKUMENTOV O OSVOBODILNEM GIBANJU V PTUJSKEM OKRAJU
Preden preidem na objavo vsebine nekaterih dokumentov iz zgodovinskega arhiva centralnega komiteja ZKS v Ljubljani, ki govore o narodnoosvobodilnem boju v bivšem ptujskem okraju, naj omenim najznačilnejše dogodke, ki nas uvajajo v zgodovino, navedeno' v dokumentih.
Na ptujskem območju se je uspešnoi razvijala Osvobodilna fronta že od maja 1941 dalje pod vodstvom Komunistične partije. V vseh pokrajinah okraja: na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah — je ljudstvo*, ki je sprva mnogokje pričakovalo* okupatorja kot rešitelja svojega socialnega položaja, prizadeto* sprejelo* nacionalno* ponižanje. Zasovražilo* je novega gospodarja, nemški nacizem, ki mu je odvzel slovenske šole, izselil okrog 1200 zavednih Slovencev iz ptujskega okraja v druge jugoslovanske pokrajine in še z drugimi dejanji težil k hitremu uničenju slovenskega naroda. Čeprav je bil upor proti okupatorju smrtno nevaren, so* najpogumnejši tvegali svoje življenje v korist narodne skupnosti, ko so* se odzvali klicu Osvobodilne fronte. Ptujski okraj leta 1941 in 1942 ni zaostajal v razvoju OF za drugimi slovenskimi pokrajinami.
Že leta 1941 je okupator ustrelil med talci nad dvajset upornikov iz ptujskega okraja in poslal prve upornike v koncentracijska taborišča; to* je organizacijo OF prizadelo, ni je pa uničilo.
Poleti 1942 se je okupatorju posrečilo* uničiti prvo* partizansko* skupino* v ptujskem okraju, ubiti voditelja OF Jožeta Lacka ter zapreti skoro vse druge organizatorje upora in sodelavce partizanov. Gonilno* silo upora — ptujski okrožni komite KP — je okupator razbil. Z množičnimi aretacijami je pretrgal vse zveze redkih sodelavcev Osvobodilne fronte, ki jih ni odkril. Med ljudstvom se je razširil preplah, ker j*e* okupator leta 1942 ustrelil nad osemdeset talcev iz ptujskega okraja in poslal v taborišča nad tristo* upornikov. Prevladovalo- je prepričanje, da je vsak upor ofoso-jen na pogin spričo* okupatorjeve budnosti in nasilja.
Da bi udušena vstaja spet oživela, je moralo* vodstvo osvobodilnega boja v Sloveniji poslati v ptujski okraj politično* izkušene organizatorje, predvsem Ptujčane, ki so* živeli v drugih slovenskih pokrajinah.
Iz spominov Ivana Nemca-Vojka,1 doma iz Slovenskih goric, ki je bil kmetijsko izobražen in pred vojno- tajnik republiškega odbora Zveze kmečkih fantov in deklet, vemo*, da je bil prav on prvi aktivist OF v Slovenskih goricah po hudih okupatorjevih represalijah leta 1942 nad sodelavci partizanov v p-tuj-
skem okraju. Na Štajersko ga je poslal CK KPS s poverilnico IOOF, kot člana pokrajinskega komiteja KZM (komunistične zveze mladine), z nalogoi, da organizira KZM in ZSM (zvezo slovenske mladine) na Štajerskem. V Slovenske gorice je prispel novembra 1942 in se naselil v območje ljutomerskega okraja. Leta 1943 je izbral poverjenike OF tudi na ptujskem področju.
V	zgodovinskem arhivu CK ZKS je ohranjenih iz leta 1943 šest dokumentov, ki omenjajo osvobodilno' gibanje v ptujskem okraju, vsi drugi, ki jih navajam, pa so iz leta 1944.
V	poročilu Andreja (Sergeja Kraigherja), sekretarja pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko1, centralnemu komiteju KPS, beremo, da namerava PK KPS za Štajersko’ poslati v ptujsko* okrožje Štefko*, bivšo kurirko PK KP, da bo povezala predvsem mladino* z OF in utrdila OF in KP. Kontrolo* nad terenom pa bi imel Štefan. Dokument ni datiran, po* vsebini pa sodi v leto 1943.
V	pismu PK KPS za severno Slovenijo* tehniku Cankarju (Zakonjšku) z dne 17. novembra 1943 beremo, koliko* izvodov Naše žene je moral natisniti in kam odposlati. Za ptujsko* okrožje naj bi poslal Jožku 45 izvodov.8
PK KPS za severno Slovenijo* je pisal tov. Petru (Stantetu) 28. novembra 1943, naj pride Sergej, da se bodo* z njim napotili v štajerska okrožja, med drugimi tudi v ptujsko*.4
Naj se vrne na PK KPS tov. Štefan, ki se mudi v ptujskem okrožju, beremo v pismu PK KPS za severno Slovenijo*, poslanem 1. decembra 1943 ptujskemu okrožju.5
Iz leta 1943 je še pismo* PK KPS za severno Slovenijo tovarišici Anici, napisano 1. decembra 1943. Seznanja nas, da je pcslal pisec pisma oktobra 1943, ko se je mudil n*a Pohorju, iz Pohorskega bataljona na teren več novih političnih delavcev. Na Dravsko in Ptujsko* polje je napotil Jožka in Toneta. Jožko je bil sekretar celice v četi Pohorskega bataljona in namestnik političnega komisarja čete. V partizanih je bil že več mesecev, kjer je* dokazal predanost Komunistični partiji. »Tudi Tone* gleda na partijo* kot na najbolj napredno* revolucionarno silo slovenskega naroda,« beremo* v pismu in še, da so ga pred odhodom na teren sprejeli za kandidata KP. PK KPS naroča v pismu, da je Anica odgovorna za delo* OF v ptujskem okrožju, kar vesta tudi Tone in Jožko, katerima pošilja literaturo* po Pohorskem bataljonu. Iz Pohorskega bataljona so javili, da je od 10. novembra 1943 prekinjena zveza z obema. Anica naj sporoči oceno njunega dela. Pismo končuje pisec z vestjo*, da si plava garda, ki jo vodi Jože Meloher, prizadeva prodreti med ljudi. Meloher se baje že precej dolgo skriva na Dravskem polju. Pismo je brez podpisa.6
V	poročilu PK KPS za Štajersko* s podpisom Viktorja Stoparja, naslovljenem na CK KPS dne 4. januarja 1944, beremo* med poročili za okrožja Kamnik, Litija, revirji, Savinjsko, Celje, Kozjansko, Šaleško-Mislinjsko, da organizira v ptujskem okrožju vstajo* proti okupatorju Anica. Obiskal jo* b*o* Pavle, ko* bo* potoval v Kozje. Omenja, da so manjše oborožene tolpe plave garde* v Slovenskih goricah, Halozah in na Ptujskem polju. Plavi kradejo kmetom in se pri tem izdajajo za partizane.7
V	poročilu PK KPS za Štajersko* s podpisom sekretarja Petra Stanteta-Skale, napisanem 19. januarja 1944 CK KPS, beremo*, da je odšla v ptujsko* okrožje Štefka (Anica) in javila, da je našla zvezo z Vojkom (Ivanom Nemcem). Dalje beremo, da je sredi decembra 1943 odšel v ptujsko* okrožje tudi Štefan.8
V	dopisu PK KPS za Štajersko* z dne 30. januarja 1944, naslovljenim na CK KPS, piše, da pošilja PK KPS Štefana na CK KPS, ker želi preiti v vojsko.9
V	dveh poročilih Ivana Nemca-Vojka centralnemu ko-miteju KPS z dne 30. januarja in 3. februarja 1944 beremo1 med drugim, da je leta 1943 odšlo iz Slovenskih goric in Ptujskega polja na Pohorje večje število novincev. Odhajali so- v skupinah po' 15 do 30 čez Duplek. Veliko' se jih je vrnilo1, ker so jih zavrnili, več jih je tudi pobegnilo', ker' so' čutili, da jim vodstvo' Pohorskega bataljona ne zaupa. Zatem so1 novince, največ dezerterje iz nemške vojske in mobilizirance v nemško vojsko', pošiljali na Gorenjsko'. S Ptujskega polja jih je pošiljal v partizane Lazar, član OOOF, tovarniški delavec in simpatizer KP. Sedaj se skriva na Ptujskem polju čez sto dezerterjev in mobilizirancev v nemško vojsko. Dobršen del jih je pritegnila bela garda. V pismu beremo še, da sta se Anica in Štefan oglasila novembra 1943 pri Vojku v ljutomerskem okrožju, kjer je pričela delovati tiskarna OF, ki pošilja svoje izvode tudi v ptujsko okrožje. Okrožje ima osem rajonov in nepovezan štiričlanski okrožni odbor. Prvič se je pri Vojku oglasil Štefan že 24. oktobra. Vojko' mu je poročal, da so na njegovo pobudo ustanovili na ptujskem območju okrožni odbor KZM, ki organizira ZSM. Vojko je povezal Štefko' z vsemi svojimi zvezami v ptujskem okrožju.10
V	pismu, ki ga je pisatelj Ivan Potrč, doma z Grajene pri Ptuju, poslal 13. marca 1944 CK KPS, beremo da je bil ob vdoru okupatorja pri vojakih v Makedoniji. Po razsulu jugoslovanske vojske se je zatekel v Ruše. Kmalu je navezal stike s komunisti v Ptuju: s Čučkom, Ilcem in Sagadinom. V Ptuj je poslal OF svoj radio, da bi poi vesteh iz Londona in Moskve razširjali na ciklostilu tiskana poročila. Že leta 1941 so' ga Nemci zaprli in poslali v Mauthausen, leta 1942 pa na delo1 v Gradec, kjer' se je povezal z OF. Leta 1942 je znova prišel v Ptuj, ko je okupator vrgel organizacijo KP ob tla. Čučka so že leta 1941 izselili, leta 1942 pa je okupator zaprl komuniste v železniških delavnicah, Sagadinovo' in še nekatere. Ilec je bil zaprt na Borlu, od koder so ga poslali na delo blizu Miinchna. Ko' je od tam nameraval v partizane, soi ga na poti prestregli in poslali v nemško1 vojsko1. Od tam se mu je posrečilo' pobegniti v partizane. V Ptuju so medtem ubili Lacka in Osojnika. Ivan Potrč je odšel v ilegalo 1. februarja 1944. Iz Gradca, kjer je ustanovil odbor OF, je odšel z ženo na Gorenjsko' v partizane.11
V	pismu oblastnega komiteja za Štajersko z dne 17. aprila 1944 CK KPS beremo, da so1 razmejili štajerska okrožja in pripravili vse potrebno za poživitev osvobodilnega gibanja poi okrožjih. Med 14 okrožji je imenovano' tudi ptujsko', ki je po tej razmejitvi obsegalo' ozemlje bivšega ptujskega okraja razen rajonov Središče in Jeruzalem. Ta dva sta bila pripojena ljutomerskemu okrožju. Za v. d. sekretarja okrožnega komiteja KPS Ptuj so imenovali Francoza (Tone Kimovec), do tedaj rajonskega sekretarja v okrožju Litija. Dalje beremo, da bo oblastni komite KPS v kratkem poslal na okrožja obveznice narodnega posojila. V okrožja Maribor, Ptuj in Ljutomer so poslali okrožnico' z navodili za mobilizacijo v NOV, za zidanje skladišč, za sabotažo' pri obvezni oddaji pridelkov okupatorju in za praznovanje 27. aprila ter 1. maja. Na proslavah naj govorniki prikažejo velike uspehe rdeče armade. Popularizirajo' naj še Komunistično partijo, voditeljico' osvobodilnega boja v Jugoslaviji.12
Poročilo' Ivana Nemca-Vojka, tedaj člana oblastnega komiteja KPS za Štajersko, napisano 26. maja 1944 centralnemu komiteju KPS, nas seznanja, da bodo Dvojmoč, Vojko' in Štefka odpotovali v torek, 30. maja, na območje Maribora, Ljutomera in Ptuja ter v Prekmurje. Priključili se jim bodo' še Lampret, Vida, članica obl. kom. SKOJ, ter Meta, predstavnica AFŽ. Poročilo' navaja, da
je TV zveza speljana do Ptuja, oni pa jo bodo- speljali še od Maribora do- Ljutomera.13
Pomemben je obširen dokument z naslovom »Sklepi plenarne seje oblastnega komiteja za Štajersko«, z datumi od 13. doi 15. julija 1944.14 Poleg analize vo^ jaškega in gospodarskega položaja na Štajerskem obravnava dokument nameravane politične in vojaške ukrepe osvobodilnega gibanja. Za ptujsko- območje je pomemben sklep organizacijskega značaja: ustanovitev poverjeništva PO OF za vzhodno Štajersko, kateremu je poleg osrednjih Slovenskih goric, ljutomerskega okrožja, Prekmurja in območja Čakovca, poverjeno tudi ptujsko okrožje. Med organizacijskimi ukrepi navaja dokument še sklep o ustanovitvi poverjeništva PO OF za jugovzhodno Štajersko, kateremu pripadajo območja Šmarje-Rogatee, Kozje-—Brežice in Laško—Radeče. Za sekretarko- poverjeništva za vzhodno Štajersko je bila imenovana Štefka (Cvetka Praprotnik), za jugovzhodno- Štajersko- pa Rafael (Vlado- Majhen). Oblastni komite je z ustanovitvijo poverjeništev ho-tel poživiti osvobodilni boj v teh območjih. Poverjeništva so morala vzdrževati redne stike z aktivisti na svojih območjih in tudi sama z nastopi pred ljudstvom v teh pokrajinah vplivati na razmah osvobodilnega boja. Zato je oblastni komite imeno-val za čl-ane- poverjeništev najsposobnejše politične delavce.
V	poročilu PO OF za Štajersko z dne 21. julija 1944, naslovljenemu izvršnemu odboru OF Slovenije,15 beremo- o organizaciji OF po okrožjih na Štajerskem, v katera so potovali člani PK v skupinah. V ptujsko- okrožje je prispela skupina dvanajstih predstavnikov PO OF in njihov vodnik. Najprej so se ustavili v Halozah v Sp. Ložnici. Nato- jih je po-t vodila v Majšperk in Doklece, kjer so- se začasno utaborili. Od tam so šli mimo Juro-vec v Gradišča in pro-ti Borlu, kjer ima okupator na gradu posadko- 250 vojakov, oboroženih s puško-mitraljezi. Med njimi so starejši možje-, stari tudi do 60 let. Delegati so imeli na ptujskem območju štiridnevno konferenco- z okrožnim odborom OF ter okrajnim odborom v Cirkulanah. Spoznali so, da je osvobodilno gibanje na Ptujskem polju množično-, tu deluje kar 20 terenskih odborov. Ti zajemajo- velike vasi, ki štejejo tudi po 200 hiš. V ptujskem območju Slovenskih goric opravljajo organizacijske naloge OF le poverjeniki. Precej množično- je osvobodilno gibanje v vzhodnih Halozah, slabo pa še na Dravskem polju in v zahodnih Halozah (v okolici Ptujske gore, Majšperka in Makol).
V	ptujskem okrožju so delegate PO OF navdušeno sprejeli; o tem beremo ob koncu poročila. Ljudstvo- je pokazalo- svo-je veselje s prisrčnostjo- in z velikimi pogostitvami. Delegati PO OF so doživeli ganljive prizore, ki so segli do- srca.
Dokument navaja še tele zgodovinske- podatke. Ptujski okrožni odbor OF šteje štiri člane. Delegati PO OF so mu dali navodila za delo- na neobdelanem terenu. Mesto Ptuj ima še dve tretjini nemško- razpoloženih ljudi. V OF pa je-organiziranih približno- 40 odraslih in prav toliko- mladine. V mestu delujeta dva aktivista. Ptujsko- okrožje vzdržuje stik z Dunajem za koristi OF.
Po ko-nferenci s člani ljutomerskega okrožnega odbora OF, ki so jo priredili v ptujskem okrožju, so- se delegati vrnili pri Šturmo-vcu čez Dravo-. Ustavili so se v Lo-vrencu na Dravskem po-lju; morali so- mimo orožniške postaje, zakaj vsi drugi prehodi so bili pod vodo. V hiši ob koncu vasi so- se ustavili, se odpočili in okrepili, zvečer pa gazili dva kilometra daleč po vodi čez širno- po-lje. Zjutraj so počivali v visoki pšenici, nakar so- ptujsko- okrožje- zapustili.
V	dc-kumentu z naslovom »Shema partijske o-rganizacije za Štajersko«16 je navedeno, da so- člani poverjeništva za vzhodno Štajersko-: Štefka, Atena za
SPŽZ, Mohor za voijaške zadeve in Olga za SKOJ. Med sekretarji okrožij je za Ptuj naveden v. d. sekretarja Jožko, drugi člani ptujskega okrožnega komiteja so Srečko', ki je delavec, Tone, študent, in Nada, ki odgovarja za SKOJ. Dokument ni datiran. Po vsebini pa sodi med julijske dokumente 1944. leta..
Iz poročila Primoža (Beblerja) v imenu oblastnega komiteja KPS za Štajersko centralnemu komiteju KPS za julij in avgust 194417 je razbrati, da je oblastni komite razdelil Štajersko na osem okrožij: revirsko, celjsko, pohorsko1, mariborsko, slovenskogoriško', prekmursko, ptujsko in bohorsko'. K ptujskemu SO' pridali tudi slovenski del čakovskega območja.
Obširno poročilo' poverjeništva PO OF za vzhodno Štajersko pokrajinskemu odboru OF za Štajersko, ki ga je napisal 20. avgusta 1944 Franček Majcen, nas seznanja z osvobodilnim gibanjem v ptujskem okrožju.18 V poročilu beremo', da je ljudstvo okupatorju sovražno, da je organizacija OF že množična, da so žene in mladina aktivni. Zarodki bele garde so vidni na Dravskem polju v Lovrencu, v Ptuju, pri Tomažu v Slovenskih goricah in pri Markovcih na Ptujskem polju. Zaupniki bele garde širijo glasilo Zemlja in kri. Sporazum Tito'—Šubašič je zaupnike bele garde zmedel. Povsem jasne slike o pripadnikih bele garde pa si poverjeništvo' še ni ustvarilo'.
V organizacijskem delu poročila beremo, da so v ptujskem okrožju aktivisti Jožkot, Tone in Srečko, vsak v svojem rajonu. Aktivisti imajo v načrtu usta-, noviti širok okrožni odbor OF s sekretarjem Tonetom in člani Jožkom, Srečkom, Gustlom, Vojeslavom, Ivanom, Janezom, enim članom mestnega odbora OF Ptuj, dvema z Dravskega polja, s predstavnico žensk in predstavnikom mladine. V poročilu beremo', da je imel Tone že lepe organizacijske uspehe, da je naravno nadarjen in obetaven. Jožko je sekretar ptujskega okrožnega komitejja KPS. Pri delu je sposoben in odličen aktivist. Srečko shaja z dosedanjimi izkušnjami. Gusti je bil doslej sekretar okrajnega odbora za Sp. Haloze (vzhodne). Je viničar in pri svojih ugleden, nima pa še političnih in organizacijskih izkušenj. Vojeslav je član okrajnega odbora za Sp. Haloze, po poklicu srednji kmet, preudaren in iznajdljiv pri političnem delu. Janez je kmet s Ptujskega polja in član okrajnega odbora OF za Ptujsko polje kakor tudi Ivan, ki je delavec. Oba sta se že leta 1941 povezala z osvobodilnim gibanjem. Pri delu kažeta lepe uspehe. Kdo bo član okrožnega odbora OF in mestnega odbora OF za Ptuj, še niso določili.
Poročilo nas dalje seznanja, da bodo morali vsi, ki so določeni za člane okrožnega odbora OF, še pred ustanovitvijo, odbora v ilegalo. Poročilo' navaja, da sta v ptujskem okrožju le dva okrajna (rajonska) odbora OF, eden za Ptujsko polje in drugi za vzhodne Haloze, delujejo pa še mestni odbor OF Ptuj in terenski odbori. Oba okrajna odbora so ustanovili pred kratkim. Iz vsakega okrajnega (rajonskega) odbora sta predvidena v bodoči okrožni odbor po. dva člana. V območju haloškega okrajnega odbora ima že 60 °/o vseh naselij svoj odbor OF, na območju Ptujskega polja pa 70 °/o. Odborov še niso ustanovili za rajone Ptujska gora, Makole, Lovrenc na Dravskem polju, Št. Janž na Dravskem polju (sedaj Starše, op. V. R.), Sv. Urban (Desternik), Pesnica in Ormož. Mladina ima le okrožni odbor, ki pa je maloštevilen, zato ne more voditi mladine v okrožju. Sekretarka mladine je Gozdana, ki je doslej delala precej uspešno med ptujsko mladino. Mladinski aktivist je tudi Boris. Skupaj s Štefko sta ustanovila v Ptuju nekaj odborov ZSM.
Ptujsko okrožje potrebuje še nekaj dobrih, izkušenih aktivistov, pa bo v kratkem med najbolj razgibanimi na Štajerskem, poudarja pisec v organizacij-
skem delu poročila. Nato sledi obravnava nalog, ki so potrebne za razmah osvo>-bodilnega boga v ptujskem okrožju. Za najnujnejšo nalogo navaja uspešno-mobilizacijo v NOV, za kar je prirejati mitinge in konference in z njimi pojasnjevati pomen in nujnost splošne mobilizacije v zadnjem vojnem obdobju. Izdati je tudi letak s pozivom v NOV za dopustnike iz nemške vojske in tiste, ki so v nevarnosti, da jih bo okupator mobiliziral. Potrebne so- še listkovne akcije z mobilizacijskimi parolami. Za mobilizacijo so postavljeni pri okrajnih in vaških odborih že vojaški referenti, da pripravijo- vse potrebno- za mobilizacijo in za pot v partizane. Ljudje želijo-, da bi enote NOV same mobilizirale, ker jih tu ni, si pomagajmo s kurirji in aktivisti. Prav pa bi bilo-, da bi nekaj vojaških enot prišlo v Haloze in Slovenske gorice, da bi tam opravile to- nalogo; to bi povečalo število novincev NOV.
Štab zahodne grupe Hrvaške je povabil sekretarja OK KPS Ptuj na pogovor. Poverjeništvo je to izrabilo in poslalo z njim Frančka, da se dogovori o- vojaških akcijah na našem območju in o njihovi pomoči pri mobilizaciji. Oba bosta pri tem poizkušala najti stik s 6. korpusom NOV, ki prodira v Zagorje, in vplivati nanj, da razširi akcije v Slovenijo-.
V zadnjem delu poročila po-udarja pisec znova najpomembnejše naloge, ki jih narekujejo politične razmere na terenu. Predlaga nov način dela s konferencami, z mitingi in listkovnimi nastopi. Za mobilizacijo navaja, da je urediti hitre zveze do partizanskih enot. Za organizacijo OF priporoča razširiti odbore OF z novimi člani in pritegniti v ilegalo- čimveč sposobnih aktivistov. Pri delu je povsod uvesti strogo konspiracijo. Poglede na delo z ženami in mladino- je do temeljev spremeniti in pospeševati učinkovite akcije, k-o-t je bil npr. izgon nekaj Švabov. Nujno je prodreti v neobdelane rajone in tam ustanavljati odbore OF. V rajonu Ptujske gore in Mako-l deluje aktivist Zvonko Sagadin-Tine, v rajonu Št. Janž (Starše) in Sv. Urban (Desternik) pa bo- oral ledino Srečko-. Jožko bo šel v rajo-n Pesnica, v Ormož pa mladinska aktivistka Dana. Iz teh rajonov se bodo čez štirinajst dni vrnili na skupno sejo z izčrpnimi po-ročili. Tedaj bodo ustanovili nov okrožni odbor OF.
Pisec dodaja na koncu tega najbolj obširnega dokumenta iz ptujskega okrožja v letu 1944, da je ljudi, ki so- pod vplivom bele garde, in skrivače odločno prepričevati, da je njihovo- mesto- le v NOV in OF. Preden prehaja na poročilo o osvobodilnem gibanju v Slovenskih goricah zunaj ptujskega okrožja, omenja še, da je poklical v ilegalo člana okrožnega komiteja SKOJ Borisa, ki pa se za to- še ne more odločiti.
Poročilo oblastnega komiteja KPS za Štajersko- z dne 20. septembra 1944, naslovljeno poverjeništvo PO OF za vzho-dno Štajersko in CK KPS,19 nas seznanja, da bo- odšla te dni v vzhodno Štajersko- že tretja skupin-a. Vodil jo bo Tone Žnidarič-Štefan, ki ga je IV. operativna cona NOV in POS prepustila oblastnemu komiteju KPS za Štajersko- in je član poverjeništva za vzhodno Štajersko. V poročilu beremo, da je poverjeništvo za južnovzhodno- Štajersko že ukinjeno in ustanovljen okrožni ko-mite- za vzho-dno- Štajersko-. Ostalo- pa je poverjeništvo za vzhodno- Štajersko, ker to- območje še ni množično zajeto- v OF in so zato z njim potrebni še redni stiki POOF.
Poročilo oblastnega komiteja KPS za Štajersko- 27. septembra 1944 CK KPS navaja, da je komite po- odloku predsedstva SNOS razdelil Štajersko- na pet novih o-krožij: Ljutomer, Maribor, Celje, Dravograd in Kozje. Po- novi razdelitvi je bilo ptujsko okrožje preimenovano v okraj in zajeto v meje mariborskega okrožja. Za sekretarja okrožja so imenovali najprej Rafaela, hitro- zatem pa
Toneta Ulriha-Kristla. Med člani je bil tudi Franc Belšak-Tone iz ptujskega okraja. Mariborsko' okrožje je zajelo poleg ptujskega okraja še okraje: Maribor mesto, Maribor levi breg, Maribor desni breg, Marenberg, Lenart v Slovenskih goricah in Slovenska Bistrica.20
Poročilo štaba IV. operativne enote NOV in POS sekretarju CK KPS tov. Luki z dne 23. oktobra 194421 govori o teh dogodkih v ptujskem okrožju: okupatorjeva obrambna črta, ki bo1 varovala vdor rdeče armade v jugovzhodno Avstrijo, bo tekla od Trbovelj, vzhodno1 od Celja in Ptuja na Varaždin. Od Drave se boi obrnila proti Ljutomeru. Na nekaterih območjih so že zbrali delavce in jih razporedih v razne kraje. Štab za utrdbe za pas od Ljutomera do- Banje gore je pri Heimatbundu v Ptuju. Delavce za ta predel koncentrirajo v Zavrču in Cirkulanah. Trasa tega dela obrambne črte teče od Ljutomera proti jugu do levega brega Drave in od tam na Brezje (kota 313), Turški vrh (kota 327), Cirkulane in na Banjo- go r o-. Drugi del obrambne črte teče od Rogatca proti Pristavi ob Sotli. Ta del zajema še ptujsko1 ozemlje pri Žatalah. Obrambna črta bo imela pet pasov: tankovske ovire, strelske jarke, strojnična gnezda, bunkerje in žično omrežje z minskimi polji. Ptuj gradi po podatkih, ki jih je sprejel štab IV. operativne cone, 150 km te črte, Maribor 180 km, Trbovlje 27 km, Celje 50 km in Zagorje 25 km.
Za utrdbe mora iz Štajerske na delo 100.000 ljudi. Za Celje, Ptuj in Ljutomer je določeno-, da lahko mobilizirajo1 tudi žensko1 delovno- sito, povsod pa moške od starosti 14 do 60 let. V prvi polovici oktobra je bil uspeh mobilizacije delavcev približno 50 %. Delavce od daleč dovažajo vlaki, od blizu pa hodijo- peš pod stražo. Iz Maribora so poslali na deto1 v 23 vagonih okrog 920 ljudi, med njimi skoro vse šolarje osnovnih šol, veliko- uradnikov in tovarniških delavcev obeh spotov. Divizija BEGA (bele garde), ki je prispela 23. septembra v Maribor, je morala v Ormož, da bo pomagala pri kopanju jarkov od Drave do- Save.
Vse civilno- prebivalstvo se bo morato1 izseliti iz pasu ob hrvaški meji, širokega 18 km. Za nadzorstvo1 pri delih soi določili nemške in avstrijske delavce, ki so jih oborožili s puškami in določili enega na 30 do 35 ljudi. V ptujskem okrožju so delavci že sabotirali. Že čez nekaj dni so zmetali proč približno1 450 lopat in krampov.
Iz oktobrskih poročil vzhodno-štajerskih okrožij pokrajinskemu odboru OF za Štajersko1 povzemam iz vsebine Štefk-inega pisma tov. Dvojmoču in Strgarju z dne 25. oktobra tele podatke:22
Štefka in Franček sta že več dni v ptujskem okraju, ki je največji v mariborskem okrožju. Govorila sta z vsemi političnimi delavci, od katerih je OZNA pritegnila Toneta, Petra, Jožka, Danico' in Marka; te» je velika izguba za organizacijo OF. Za OZNO je bil za to- območje določen le Jožko; da terensko- deto ne bi ohromelo s prehudimi izgubami k-adrov. Le- Nado- naj bi dodelili Jožku za tipkarico-. Za sekretarja ptujskega okrajnega komiteja priporočata Franček in Štefka Franca Belšaka-To-neta. Boža je bolna na pljučih. S Katjo- na oblastnem komiteju se je Štefka domenila, da bi jo pritegnili na o-blastni ko-mite SKOJ, kjer so lažje delovne razmere. S seboj naj jo vzameta Dvojmoč in Strgar. Boža si je uničila zdravje pri političnem delu od leta 1941 dalje. Pokrajinski odbor OF naj poskrbi, da ne bo- ostal ptujski okraj brez kadrov.
Obvestilo- OK KPS Ptuj z dne 21. oktobra 1944 o seji 8. oktobra 1944, ki ga je podpisal sekretar Pavle Balo-h-Peter, nas seznanja z delovanjem aktivistov v ptujskem okraju.23 V njem beremo; da je Jožko- deloval na Ptujskem polju, Janez in Nataša na območju Juršinec, Dana, sekretarka SKOJ, pa v ormoškem
okraju, kjer so gestapovci z aretacijami zelo prizadeli osvobodilno gibanje. Tone je deloval v Halozah, kamor je v tri kraje prispelo po« 120 vojakov za kontrolo pri kopanju utrdb. Delo v teh krajih otežkočajo okupatorjeva naprezanja pri utrjevanju obmejnega pasu. Na območju Ptujske gore je ljudstvo vedno' bolj naklonjeno OF, tudi osvobodilno gibanje pri Lovrencu na Dravskem polju se vedno bolj širi. Še vedno pa so' tam ljudje pod vtisom aretacij iz leta 1943 zaradi aktivista, ki je v zaporu klonil in izdal vse postojanke OF, za katere je vedel.
Na seji je poročala Boža o- osvobodilnem boju na Dravskem polju okoli Starš, kjer so ljudje proti Meloherju in njegovim četnikom, ki so se hoteli tam okoli usidrati.
V	ptujskem okraju je 13 članov KP, 9 kandidatov in 14 članov SKOJ. V partijo so člani predlagah Franca, za kandidata pa Tončeja, Mirka in Miha. Vsak član je dolžan pridobivati nove kandidate.
OK KPS Ptuj namerava pospešeno ustanavljati odbore OF, prirejati mitinge in širše sestanke, na katerih bodo« člani pojasnjevali vlogo' KP v osvobodilnem boju in pomen rdeče armade v boju proti fašističnim armadam.
K obvestilu z dne 21. oktobra 1944 je pridan list s temi imeni aktivistov v ptujskem okraju: Tone-Franc Belšak, Jürek-Konrad Petrovič, Tine-Zvonko Sagadin, Janez-Martin Zgeč, Vitez-Ivan Fric, Tatjana-Ivanka Kovačič, Dragica-Marica Gašparič.
V	pismu OK KPS Ptuj z dne 20. decembra 1944 CK ZKS beremo, da je v ptujskem okraju 77 vaških odborov OF s štirimi do osmimi člani. V vsakem je najmanj po ena ženska in en mladinec. SPŽZ ima 15 odborov s štirimi do desetimi članicami, DE (delavska enotnost) ima le dva odbora, enega v Majšperku, kjer so same članice, in enega v Stmišču. Obvestilo navaja še tele podatke: mobilizacija v NOV je uspela 25- do« 30-odstotno, ZSM ima 51 odborov s 432 člani, največ je mladink. Aktivisti soi zbrali 6669 RM prostovoljnih prispevkov, ljudskega posojila pa 12.891 RM. Okrajni sekretar KP je Tone, člani okrajnega odbora pa Jiirek, Tine, Janez, Vitez, Tatjana (za SPŽZ) in Dragica (za SKOJ). Komunistična partija šteje v ptujskem okraju 23 članov in 18 kandidatov. Od teh so' štiri ženske članice in osem kandidatinj.24
Zadnji dokument iz leta 1944, ki omenja dogodke v ptujskem okraju, je pismo mariborskega okrožnega komiteja z dne 31. decembra oblastnemu komiteju KPS za Štajersko. Napisal ga je vojni referent Jože Gričar-Metod.25 V njem omenja, da je v ptujskem okraju vedno' več nemškega vojaštva in da so poslali iz ptujskega okraja in Slovenske Bistrice nekaj novih mobilizirancev v Kozjanski odred.
Iz navedenih dokumentov smoi spoznali, da se je v ptujskem okraju, ki je med okupacijo zajemal območje sedanje ptujske in ormoške občine ter še nekaj ozemlja v Slovenskih goricah in na Dravskem polju, razvijal osvobodilni boj znova od leta 1943 dalje. V ptujskem okraju SO' aktivisti OF ustanavljali odbore OF v vaseh in pokrajinah. Zadnje so imenovah rajonske ali okrajne odbore. Iz dokumentov sta znana taka odbora za Ptujsko' polje in Spodnje Haloze. Ptujski okraj je vodstva osvobodilnega gibanja na Štajerskem imenovalo najprej za okrožje. Po odloku oblastnega komiteja KPS za Štajersko z dne 27. 9. 1944 pa so ptujsko okrožje kot okraj pripojili k mariborskemu okrožju.
Dokumenti, navedeni v tem članku, dopolnjujejo« zgodovino narodnoosvobodilnega boja od jeseni 1943 do konca leta 1944. Mnogih dogodkov iz osvobodilnega boja, ki so napisani po spominskih virih, omenjeni dokumenti ne navajajo'. Odkrivajo pa marsikaj, kar je spomin že spravil v pozabo. To so« poročila o
številu odborov OF, o številu elanov KP in SKOJ, SPŽZ in ZSM ter o sredstvih, ki so jih darovali prebivalci, da bi se eimprej uresničila največja želja tistih hudih dni — zaživeti v svobodi in miru.
OPOMBE
1	Spomini Ivana Nemca-Vojka, arhiv inštituta za zgodovino delavskega gibanja, fascikel memoari.
2	Zgodovinski ahiv CK ZKS, Ljubljana (dalje ZA CK) mapa VIII/43-2 arh. št. 1293.
3	ZA CK, VIII/43-4-2670..
4	ZA CK, VTII/43-4-2674.
5	ZA CK, VIII/43-4-2677.
6	ZA CK, VIII/43-4-2678.
7	ZA CK, VIII/44-4102.
8	ZA CK, VIII/99-4105.
8 ZA CK, VIII/44-4109.
10	ZA CK, VIII/44-4111 in arh. št. 4108.
11	ZA CK, VIII/44-4120.
12	ZA CK, mapa VIII/44-4123.
13	ZA CK, VIII/44-4132.
14	ZA CK, VIII/44-4141.
15	ZA CK, VIII/44-4144.
16	ZA CK, VIII/44-4149.
17	ZA CK, VIII/44-4147.
18	ZA CK, VIII/44-4157.
18 ZA CK, VIII/44-4161.
20	ZA CK, VIII/44-4163.
21	ZA CK, VIII/44-4172.
22	ZA CK, VIII/44-4175.
23	ZA CK, VIII/44-4316.
24	ZA CK, VIII/44-4317.
25	ZA CK, VIII/44-4329.
RAZLAGA ILEGALNIH IMEN:
Anica ali Štefka je Cvetka Praprotnik, študentka iz Cirkulan v Halozah, danes profesorica na ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Jožko — Milko Golob, študent iz Zlatoličja na Dravskem polju, po vojni sodnik in predsednik okrožnega sodišča v Mariboru, umrl je leta 1967.
Tone — Franc Belšak, študent iz Muretinec na Ptujskem polju, padel je v Gorišnici pri Ptuju 4. 2. 1945.
Stefan —• Tone Žnidarič, bivši gimnazijec v Ptuju, španski borec, leta 1942 in 1943 član PK KPS za Štajersko. Umrl je 18. 12. 1944.
Srečko ali Francoz — Tone Kimovec iz Trbovelj, bivši rudar, umrl leta 1972 v Mariboru.
Gusti — Anton Gol, čevljar in želar v Gradiščah v Halozah.
Vojeslav — nepoznan.
Janez — Martin Žgeč iz Dornave.
Gozdana ■—• Štefka Kolarič, šiviljska pomočnica iz Žabjaka pri Ptuju, po vojni družbenopolitična delavka v Ptuju in Murski Soboti. Umrla je leta 1970.
Boris — Rudi Luter, zaposlen do odhoda v partizane septembra 1944 v pisarni gradbenega podjetja Dengg v Ptuju. Sedaj živi v Mariboru.
Dana — Jelka Praprotnik, bivša dijakinja iz Cirkulan.
Nataša — Mimica Legvart, Stojnci na Ptujskem polju, bivša gimnazijka, pozneje zaposlena v domači trgovini, vneta aktivistka OF od leta 1943. Padla je v Bratislav-cih 9. 2. 1944.
Franc —■ Franc Belšak-Simon, posestnik v Muretincih na Ptujskem polju, oče Franca Belšaka-Toneta, aktivist OF od leta 1943, po vojni prvi predsednik ptujskega okraja.
Mirko — Mirko Gomilšek, iz Gorišnice, član rajonskega odbora za Ptujsko polje, ustanovljenega junija 1944.
Tonče — Anton Gol-Gustl, Gradišča (glej pri Gustlu!).
Miha — Miha Kolarič-Kostja, Žabjak pri Ptuju, vodja tehnike Lacko v Stogovcih pri Ptujski gori od septembra 1944 do osvoboditve. Sedaj načelnik uprave za dohodke SO Ptuj.
Ivan — Ivan Fric-Vitez, Gorišnica.
Boža — Milena Boksa, bivša dijakinja iz Koračić v Slovenskih goricah, sedaj dipl. inž. agronomije v Ljubljani.
Lazar — nepoznan.
Marko —• Franc Fijačko, Dolane pri Cirkulanah, sedaj Svečina pri Mariboru.
Imena sta razložila Franc Belšak-Simon iz Muretinec in Anton Gol iz Gradišča v Halozah.
EINIGE ARCHIVDOKUMENTE VON DEM BEFREIUNGSKAMPF IM BEZIRK PTUJ
Über den nationalen Befreigungskampf im ehemaligen Bezirk Ptuj sind im Archive des CK ZKS in Ljubljana mehrere Dokumente erhalten. Aus diesen Dokumenten erfahren wir mehrere Details von folgenden Ereignissen: Im October 1943 sind ins Bezirk Ptuj 2 OF Aktivisten angekommen und zwar Franc Belšak-Tone aus Muretinec am Ptujsko polje und Milko Golob-Jožko aus Zlatoličje am Dravsko polje. Ihre Aufgabe war’s die wiederholte Einführung des Volksaustandes, den der Okupator im Jahre 1942 vernichtete. Beide befolgten bei seiner Arbeit die Instructionen der Studentin Cvetka Praprotnik aus Cirkulane in Haloze mit den Beinahmen Anica oder Štefka. Ein paarmal war im Bezirk Ptuj auch der Mitgleid des Pokrajinski komite KPS (PKKPS) Tone Znidarič-Štefan aus Ptuj anwesend, der Spanierkämpfer war und im September 1944 zum Mitglied des POOF für Oststeiermark ernannt wurde. Am 27. 9. 1944 reorganisierte sich der Bezirk Ptuj in Kreis Ptuj und wird unterstellt dem Bezirk Maribor. Damals teilte man das okupierte Steiermark in 5 Bezirke: Maribor, Dravograd, Ljutomer, Celje und Kozjansko.
Der Delegat des IOOF Ivan Nemec-Vojko hat im Jahre 1943 im Kreise Ptuj KZM (Bund der kommunistischen Jugend) gegründet mit der Aufgabe, weitere Organe der ZSM (Bund der slowenischen Jugend) zu organisieren. Im Juni 1944 sind ins Gebiet von Ptuj 12 Delegaten des POOF für Steiermark gekommen. Im Kreise Ptuj hatten sie eine viertägige Konferenz mit dem OOOF und KOOF in Cirkulane gehalten und dann noch eine mit den Mitgliedern des OOOF von Ljutomer. Damals ist die Befreiungsbewegung besonders am Ptujsko polje und in Haloze schon massenhaft geworden, in Ptuj wirkten schon 80 Mitglieder der OF. Im August dieses Jahres waren bemerkt die Anfänge der Bela garda am Dravsko polje, in Slovenske gorice und in Markovci südöstlich von Ptuj.
Im Oktober 1944 fieng der Okupator mit dem Ausbau der Grenzbefestigungen an, um den Vormarsch der Roten Armee zu aufhalten. Darum massierte er entlang der kroatischen Grenze viele Arbeiter, in Ormož einquartierte sich die Division BEGA, in Haloze aber kamen 120 Soldaten um Aufsicht über den Arbeitern zu halten. Damals waren die führenden Aktivisten im Kreis Ptuj Pavle Baloh, Milko Golob, Martin Žgeč, Mimica Legvart, Jelka Praprotnik und Franc Belšak. Die kommunistische Partei zählte 13 Mitglieder und 9 Kandidaten, SKOJ aber 14 Mitglieder.
Der Dokument aus Dezember 1944 zuletzt spricht von der Massenhaftigkeit der Befreiungsbewegung. Im Kreise Ptuj arbeiteten damals schon 77 Ortsausschüsse von OF mit 4 bis 8 Mitgliedern, 15 Ausschüsse von SPŽZ, 2 Ausschüsse von DE und 51 Ausschüsse von ZSM mit 432 Mitgliedern. Die Mobilisation für NOV gelang 25 bis 30 prozentig. Der Kreiskomite KPS zählte 7 Mitglieder, der Kreissekretär war Franc Belšak-Tone.
Drago Hasl HALOŠKA ŽVEGLA
Na žveglo- iz Haloz me je leta 1959 opozoril pokojni učitelj Franjo' Korenjak (1890—1962) iz Cirkulan v Halozah. Podaril mi je t. i. žveglo- štirko- z osnovnim tonom cis2, ki naj bi jo bil izdelal Jakob Merc (1860—1919) iz Ljubstave 27.
Žvegla je diatonična poprečna flavta (stranščica), ki so- jo- v Halozah stružili iz lesa drobnih sliv. Glasbilo že po svoji zunanji obliki vzbuja pozornost, saj kaže na staro poreklo.
Skica 1: Haloška žvegla
V letih 1961—1965 sem v Halozah preučeval žvegle ter o njih napisal obsežnejše poročilo za strokovno revijo. Po terenu me je vodila domačinka iz Podlehnika Nežka Vaupotič, sedaj upravnica ljudske knjižnice v Ormožu. Z ozirom na posebnost glasbila, ki ga pri nas na Slovenskem najdemo- samo- v Halozah, sem ga imenoval haloška žvegla.
Ob zbiranju podatkov v prej omenjenem času sem pridobil še dve starejši žve-gli različne velikosti, t. i. petko- (h1) Blaža Merca (roj. 1839) in šestko- (a1) Jurija Merca (1879—1938). Vsa tri glasbila hrani Pokrajinski muzej Ptuj v etnografski zbirki. Žveglo- so- stružili na sorazmerno majhnem področju, samo- v zahodnem delu spodnjih Halo-z, med cestama Podlehnik—Gruškovje in Leskovec— Cvetlin ter hrvatsko- mejo, zunaj tega področja pa samo- še na Velikem Okiču, vendar le tam, kjer se je naselil Merčev rod z domačim imenom Sedlašek.
Največ podatkov o izdelovanju žvegel mi je dal Ludvik Merc (roj. 1892) iz Velike Varnice 9. Z bratom Jakobom (ro-j. 1887) iz Velikega Okiča 46 sta edina še živeča žveglarja v Halo-zah. Sedaj pa ne izdelujeta več žvegel, ker sta stara že nad 80 let, mlajši Merčev rod pa se za to- umetelnost ne zanima več.
S pomočjo- ohranjenih matičnih knjig pri župnem uradu Sv. Trojice v Halozah (Podlehnik) sem z župnikom p. Božidarjem Glavačem lahk-o- sestavil Merčev rodovnik le do Gregorja Merca, ro-j. okro-g leta 1723.
Lahko- bi se dalo- trditi, da so- žvegle izdelovali že Gregor Merc in njegovi predniki, toda pisanih dokazov o- tem nimamo-. Iz pripovedovanja Ludvika. Merca pa je razvidno, da so- vsi njegovi strici razen Jurija (roj. 1844) iz četrtega ko-lena po Gregorju Mercu (glej rodovnik) izdelovali žvegle, in sicer Blaž (roj. 1839) na Lo-žini 28, Jernej (ro-j. 1846) na Velikem Okiču 46, Filip (ro-j. 1852)
RODOVNIK Izdelovalci žvegel
Moški potomci Gregorja Merca iz Trdobojc (Gruškovje)
Gregor Merc, * okrog 1723 leto smrti ni znano;
žena Neža, r. Drevenšek, roj. podatki neznani (Trdobojci) * I
Gregor, * 5. 3. 1751	Jurij, * 15. 4. 1748,
leto smrti ni znano
žena Helena, r. Vidovič, roj. podatki neznani (Gruškovje 114)
I	I
Matej, * 17. 9. 1777	Simon, * 23. 9. 1787,
leto smrti ni znano;
žena Ana Sedlašek, r. Vidovič
(Gruškovje 22)
I
Jurij, * 5. 4. 1816 leto smrti ni znano; žena Marija, r. Gabrovec (Ložina 28)
Filip
*	29. 3. 1852 t 23. 6. 1905
žena Marija, roj. Merc (Vel. Varnica 126)
I
Jurij
*	29. 3. 1879 t 1. 1. 1938
(Strmec 48)
I
Jožef * 1917
Blaž	Jurij			Jernej	
* 28. 1. 1839	*	26. 3. 1844		* 11. 8. 1846	
t ni znano	t	12. 7. 1872		t ni znano	
žena Marija,		samski		žena Marija,	
roj. Fuks		(Ložina 28)		roj. Vidovič	
(Ložina 28)				(Vel. Okič 46) 1	
Franc			1 Jakob	Ludvik	1
* 20. 8. 1878			* 18. 7.	1887 * 5. 7.	1892
t ni znano			(Vel. Okie 46) (Vel.		Varnica
(Ložina 28)				9)	
Franc * 1917				Blaž *	1922
Jakob
*	20. 7. 1860 t 18. 5. 1918
ženino ime ni znano (Ljubstava 27)
I
Anton
*	4. 1. 1888
t 12. 11. 1943 (Ljubstava 27)
Opomba: V rodovniku so krepko tiskana samo imena tistih Mercev, o katerih je dokazano, da so izdelovali žvegle. Po vsej verjetnosti pa so jih izdelovali tudi prvo imenovani Gregor Merc in njegovi potomci v prvem, drugem in tretjem kolenu, navedeni v tem rodovniku.
v Veliki Varnici 126 in Jakob (roj. 1860) na Ljubstavi 27, dalje tudi njegov brat Jakob (roj. 1887) na Velikem Okiču 46 ter bratranec Jurij (roj. 1879) na Strmcu 48.
Jeseni 1973 smo> obiskali v Ložini 28 (sedaj 24) domačijo' Franca Merca (roj. 1917), vnuka prej imenovanega Blaža, in ta je trdil, da njegov oče Franc (roj. 1878) že ni več izdeloval žvegel, domačija Antona Merca na Ljubstavi 27 pa je po izpovedih tamkajšnjih prebivalcev propadla ter v njej nihče več ne prebiva. V obeh zadnje omenjenih hišah torej ne hranijo več starih stružnic, kakor sem zapisal v svojem prvem, prej omenjenem poročilu.
Merčev rod (oz. Sedlaškov) je imel v 19. stoletju mere žvegel označene (vrezane) na leskovih šibah, ki jih je hranil med strugarskim orodjem. V glavnem so izdelovali žveglo štirko (osnovni ton cis2 ali des2), petko (osnovni ton h1) in
MEILE V COLAH JfJ CfLTAH	v m
Skica 2: Haloška žvegla, petka, izdelek Zvegla Alojsa Ganslmayerja iz Haidna Blaža Merca iz Ložine 28	pri Ischlu
25 — Ptujski zbornik — IV
385
šestko (osnovni ton a1), ker so- bile pač najbolj ročne za igro. Do sedaj mi je znan le en primerek žvegle devetke, ki ga hrani kmet Jožef Lozinšek z Gorce št. 2; izdelal mu jo je leta 1930 Jakob Merc z Velikega Okiča. Prenašanje mer na šibe je glede natančnosti zelo vprašljivo; Ludvik Merc pravi, da so» žvegle izdelovali v devetih številkah. Zakaj jih niso» poimenovali po' začetnih (osnovnih) tonih, mi nihče ni vedel razložiti. Po najstarejših treh znanih primerkih domnevam, da so žvegle izdelovali po določenem ključu, ki ga prikazujem v naslednji skici.
Pri znanih številkah štirki, petki in šestki se dolžine med seboj ločijo- za 1 colo 6 črt. Merili so- s staro1 mero, z dunajskimi colami in črtami (1 cola =12 črt = 2,631 cm; 1 črta = 2,1925 mm). Pri vseh žveglah so vrtine enake in znašajo vedno1 približno 5 % črte.
Razdalje od levega konca žvegle do središča pihalne luknje se med posameznimi zaporednimi številkami vedno večajo za 1 črto, razdalje pihalne luknje do prve prstne luknje za 8 črt, razdalje med posameznimi prstnimi luknjicami za 1 črto in razdalje od šeste prstne luknjice do desnega konca žvegle za 4 črte.
Imam še žveglo trojko1 in sedmico, ki mi ju je izdelal v novembru 1965 Ludvik Merc, toda ti dve glasbili odstopata od domnevnega diagramskega načrta, pa tudi izmere prej omenjene devetke Jakoba Merca se ne ujemajo z izmerami, ki bi jih naj prikazala domnevna rekonstrukcija izmer žvegle devetke. Po- tem diagramu sem tudi določil domnevne osnovne tone posameznih številk štirka, petka, šestka se ločijo po» celo-to-nskih razdaljah. Tako' sem analogno1 dobil osnovne tone vseh devetih številk žvegel: za enojko1 g2, za dvojko» f2, za trojko' es2 ali dis2, za štirko' des 2 ali cis2, za petko h1, za šestko a1, za sedmim g1, za osmico f1 in za devetko es1.
Starejši in najstarejši žveglarji so verjetno» uporabljali natančnejše mere žvegel in jih prav gotovo niso improvizirano- prenašali na šibe. Nujno potrebno' bi bilo poiskati te standardne mere naj starejših žvegel, če so še sploh ohranjene.
Od leta 1965 dalje sem iskal žveglo tudi zunaj Slovenije. Nisem si namreč mogel predstavljati, da bi bil tak sistem prečnih flavt nastal v Halozah. Prav gotovo je prenesel način izdelovanja v Haloze kak strugar iz mesta. Mesto Ptuj je bilo sicer od srednjega veka dalje znan gospodarski in kulturni center in so prav gotovo1 tudi tu poznali t. i. mestne piskače, toda o tem se niso ohranili niti pisani niti likovni viri. Ptuj je zaposlil mnogo- obrtnikov. Mesto je prišlo pod frankovsko» nadoblast leta 795 (glej Iva in Jože Curk: Ptuj, Ljubljana, Mladinska knjiga 1970, str. 51 in 55) in je že leta 840 knez Pribina začel široko- ko-lo^-nizacijo-, ki je pripeljala v Panonijo- poleg Slovencev tudi zelo mnogo Bavarcev. Priseljevanje tujcev se je v naslednjih obdobjih še nadaljevalo-, vendar ne bi mogel trditi, da so žveglo. prinesli v naše kraje tuji priseljenci. Erich Benedikt piše v svoji razpravi 01 prečnih flavtah in stranščicah (glej Erich Benedikt: Über Querflöten, Querpfleifen und Steilpfeifen v reviji Musikerziehung, 26. Jhrg. 1972, Heft 4, Wien, Österreichischer Bunde-sve-rlag 1973, str. 154—157), da se v obdobju po- visokem srednjem veku večkrat pojavljajo» slike posameznih flavtistov pa tudi v družbi z drugimi glasbili, vendar se pri nas v Ptuju, ko-liko-r mi je znano-, ni ohranil noben likovni prikaz, ki bi nam potrdil prisotnost žvegle v tedanjih časih. Benedikt tudi piše, da ime žvegla (Schwegel) ni popolnoma posrečeno in je njegova uporaba umestna le, če žveglo upoštevamo- pri upo-rabi z bobnom z ozirom na njeno» visoko tonsko- lego (pri ozki cilindrični vrtini). Staro besedno deblo (gotsko swiglön piskati, swiglja piskač) se sicer nanaša na vse vrste lesenih piščalk, terminus žvegla (Schwegel) pa samo- na ozko» vrtano
DoAwevwe ME£S haloške Aveste V <\ ŠTEVILKAH
M» 1:2 (IZMERE V COLAH l/J ČRTAH )
•til	A !	/	'
I" dd,-ed' ds’-du,'
EwrjxA „ dvojka.,	TRojnA	Štirka
boti. Je 8a	Odia	10Cga’	12c la"
10 4c
2c Ha
Ta
lo
lo
10
lo
lo
(Vič) lesi"
(*9è) 3 c4a
. ” (+ia)
(+1<0
(+1c)

fi gc
- - (+la") «a"
(+1 i)
to’
(+4<Q
Ho
'Ic-lcf
(+10) 1CČČ'
(Ago) 4c
-.(+'10“)
.(+1cO ^
gc“
le"
go“
(+4c)
gì“
105-0"
(fio) 1c7a'
fr«0 4c «d
(+1Č) (+1 a“)
(+ 40“)
100 10 d" 10 d" IO0"
10C
ioga"
fu'
TETKA
Hege“
(Vid) 1a2c"
(+UČ) EoAc
(iHa) io
.(■Me)	..
„ “Mo’ (+1c)
11 a 11 a" 11a" 11 a"
2ai<?
SESTKA	Sedmica	osmica,	devetka
150 20“	16a .80'	1?0 20	-J1C Že1"
(+1a’) lago"
(+4 a”)
12C
(+10'“)
12a“
I2a"
12a
12a"
2a 5a"
(+1o)lalOČ (+1Č) lade
(+«a) éafc"
(+10")
(+ia")
13c"
14c
13a” 13 c” 13c”
2a 4c"
(+go“) 7a 4a"
(+KT)	--
(+1(0
14a"
14G
14C
14a"
14 a"
C+49
301c
(+ic‘) 2a
(rže) 2a
(ne) --
150
{+1aO	-
150
150
15C
150
(+4aj
3cSc"
Skica 3: Domnevne mere haloške žvegle v 9 številkah
cilindrično', vedno prepihano1, enoročno blokflavto z dvema sprednjima prstnima luknjicama in eno zadnjo' luknjico za palec, kar ustreza angleškemu tabor pipe, francosko-provansalskemu galoubetu, baskovskemu chistu.
Leta 1970 sem našel zvezo- z graditeljem orgel in izdelovalcem historičnih ljudskih žvegel Hansom Schmidtom iz Töbringa pri Treffnu (Trebinja) na Koroškem. Imenovani je doma iz kraja Heiligenblut pod Gro-ssglockner j em in je sedaj star nekaj nad 60 let. Kot vajenec je obiskoval strokovno' šoto za lesno- obrt v Hallstattu na Gornjem Avstrijskem in tam slišal igrati na ljudsko žveglo. Leta 1928 je Schmidi obiskal znanega žveglarja Alojza Ganslmayerja v Haidnu, p. Aigen, pri letovišču Ischl v Salzkammergutu (Gornja Avstrija). Prosil ga je, da bi mu pokazal, kako- struži žveglo-, a mojster mu ni ustregel, pač pa mu je čez čas poslal dve na novo- izdelani žvegli. Prvo1 žveglo je Schmidi izdelal že na strokovni šoli pod vodstvom strokovnega učitelja za struženje. Po- opravljenem mojstrskem izpitu pa je začel samostojno- izdelovati v svojem rojstnem kraju podolžne (blokflavte) in poprečne flavte (žvegle). V Salzkammergutu imenujejo žveglo skoraj izključno z imenom »Seitlpfeife« (stranščica). Hansa Schmidla sem leta 1972 obiskal na njegovem domu na Koroškem in ugotovil, da je njegova ožvegla po1 obliki skoraj enaka naši žvegli petki.
Po Schmidtovem priporočilu sem se seznanil tudi s prof. Adolfom Ruttnerjem iz Vöcklabrucka v Gornji Avstriji. Ta vodi vsako- leto t. i. dan žveglačev (Pfe-i-fertag) na planinskem področju Salzkammerguta v samem letovišču Ischl in njegovi okolici. Do sedaj so- v letih od 1925 do- 1973 (razen v vojnem času od 1939 do 1945) priredili že 42 srečanj. Vsako leto se zbero mladi in stari žveglači, ki v grupah piskajo in si izmenjujejo viže. Za mladi naraščaj prirejajo stalno tudi tečaje z namenom, da bi ohranili to ljudsko glasbeno izživljanje. Adolf Ruttner je priobčil v reviji Volkskultur in Oberösterreich, letnik 1967, poletna številka, na straneh 30 do 37 razpravo' o- igranju na stranščico v Salzkammergutu (Das Seitlpfeifen in Salzkammergut), kjer objavlja tudi nekaj slik ter navaja posamezne dolžine stranščic in njih uglasitev: F 50 cm, Fis 48 cm, A 39 cm, H 27 cm, C 35 cm, Cis 33 cm in D 31 cm (menda gre pri teh žveglah za intonacije- o-d fis1 do d2. Tam stružijo žvegle iz hruške, slive, javora, zelenike, farskih kapic, tise in podobnih leso-v.
Ruttner je v letu 1973 izdal tudi novo šolo za žveglo (Schwegelschule mit leichten Stücken aus dem Salzkammerugut. Wels, Kommissionsverlag Eugen Friedhuber 1973).
V skici 2 prikazujem za primerjavo načrta haloške žvegle petke v h1, ki je izdelek Blaža Merca (roj. 1839), in a1 žvegle Alo-jza Ganslmayerja iz Haidna.
Mislim, da lahko- že na prvi pogled ugotovimo- sorodnost haloških žvegel s tistimi iz Salzkammerguta; po- obliki so- si enake, pa tudi izmere se v splošnem med sebo-j ne ločijo- preveč.
Jeseni leta 1963 sem dal pobudo občinskemu o-dbo-ru Društva prijateljev mladine v Ptuju, da kupi in podari osnovni šoli v Leskovcu 15 žvegel, ki jih je izdelal večkrat imenovani Ludvik'Merc iz Velike Varnice. Predlagal sem tudi, naj bi žveglanje honorarno- učil prav on, in sicer po- ljudsko', brez not, po metodi posnemanja, saj je sam odličen žveglač. Ravnateljica Anica Tepež je z veseljem zbrala 30 p-riglašencev (18 učencev in 12 učenk; seznam le-teh še hranim). Pouk je redno potekal v šolskih letih 1963/64 in 1964/65, trikrat tedensko- po- dve uri. Po izjavi Ludvika Merca je njegov pouk uspel. Posebno zanimanje soi pokazali
nekateri učenci, ki so v šoli tudi nastopili. Tretje leto so ta krožek, žal, opustili, ker ni bilo- potrebnega zanimanja pa tudi ne dovolj finančnih sredstev.
Menim, da bi bilo potrebno v okviru ljudske prosvete nekaj ukreniti, da bi se tudi pri nas v Halozah ohranilo to- zgodovinsko glasbilo- in bi se ponovno- razširilo žveglanje-, saj bi bila zares škoda, če bi šla ta vrsta ljudske glasbe v po-zabo-.
DIE HALOZERPFEIFE
Der Autor schildert die Pfeife, eine diatonische Querflöte, die er, wegen gewissen Besonderheiten und begrenzter Verbreitung im westlichen Teil von Spodnje Haloze, geradezu Halozerpfeife nennt. Diese erscheint in den neuen Ausführungen mit Rücksicht auf den Grundton einzelner Nummern. Trotzdem wurden Vierer, Fünfer und Sechser wegen grösserer Bequemlichkeit beim Spielen, hergestellt. Allem Anscheine nach, war die Pfeifenindustrie nicht ureingesessen (autochton), sondern, dass sie importiert wurde, und das wahrscheinlich erst in der Barockzeit. Jedenfalls wird ihre Produktion in Haloze von 18. Jh. weiter, an die Familie Merz-Sedlašek gebunden, welche in der letzten Zeit die Erzeugungstradition unterlassen hat. Da der Autor diè Analogie in der Halozerpfeife in Slowenien nicht fand, begann er sie in den Ostalpen zu suchen, und tatsächlich fand er sie in Salzkammergut, wo noch immer die Tradition gepflegt wird, und werden sogar alljährliche Pfeifertage organisiert. Die Pfeifen aus Haloze und Salzkammergut sind nach den Massen und Formen ähnlich, sodass damit der vermutliche Weg angedeutet wird, auf welchem die Pfeife über Kärnten nach Haloze kam.

Čeh Majda
VINOGRADNIŠTVO V HALOZAH
I.	GEOGRAFSKI ORIS HALOZ
Haloze obsegajo' svet nizkih terciarnih goric; začenjajo se na zahodu pri Makolah, kjer tvorita njihovo zahodno- mejo Jelovški potok in gmota Plešivca, končujejo pa pri Goričaku na hrvaški meji. Na zahodu so nekoliko' širše — okrog 10 km, proti vzhodu pa se zožijo* — na okrog 6 km. Od Makol do- Gori-čaka je 31 km zračne razdalje. Na severu omejujeta Haloze Dravinja in Drava, na jugozahodu in zahodu Bočko-Maceljska gorska pregraja, na. vzhodu sloven-skoriirvaška meja. Dokaj široka Spodnja Dravinjska dolina loči zahodni del Haloz od Savinjskega, zložnega slemena, ki deli Haloze od širokega Dravskega polja. Čeprav se gričevje od severa proti jugu in še posebej proti jugozahodu zvišuje, tako da prehaja že v hribovje, je šele gorska pregraja Boč—Rogaška gora—Macelj prava ločnica. Povsem drugače pa je na jugovzhodni in vzhodni meji. Tu sta politična in narodnostna meja podobno kot v vzhodnih Slovenskih goricah počez prerezali naravno* in kulturnogeografsko povsem enotno' gričevje. Današnja slovensko-hrvaška meja poteka v glavnem po razvodnici med Dravo in Bednjo'. Ta mejnica se je v ljudskem pojmovanju tako' močno' uveljavila, da segata pokrajinsko- ime Haloze in naziv Haložan za prebivalce samo- do' te meje. Onstran meje se gričevnat svet proti vzhodu nadaljuje, dokler se ne izgubi v varaždinski Podravini. Haloze se delijo' na zgornje, srednje in spodnje. V zadnjem času se uveljavlja za spodnje Haloze in tisti del zgornjih Haloz, kjer se je že v preteklosti vinogradništvo* močno razvilo-, naziv vinorodne Haloze. Znanih je več po-izkusov to-lmačenja imena Haloze. Nekateri iščejo* izvor v latinski označbi colles za vinorodne gorice in menijo, da so nazivali z imenom Colles to pokrajino že prebivalci rimskega Poetovia ter da so naši predniki to* ime od staroselcev prevzeli in poslovenili. Nemški naziv za Halo-ze — Kollos — je izpeljan neposredno- iz latinske o-značbe Colles.
Proti takšnemu tolmačenju se drugi upirajo*, češ da moramo* iskati izvor imena v staroslovenščini. Med njimi je bil tudi Božidar Raič, župnik pri sv. Barbari, ki je v Novicah leta 1861 napisal, da se ime Haloze »opira na davno slovensko- halonga, Geheve, Einschliessung, od tod halong + je, on = o, g + j = z, tedaj Haloze; Haložan pa iz haloz + jan, z + j = ž, tedaj Haložan.« Podobno to-lmiačita ime Haloze tudi Kelemina in Bezlaj.
Zahodne in vzhodne Haloze se ločijo med seboj tudi po* tipu gospodarstva. Medtem ko- so* vzhodne* zaradi ugodnih talnih razmer vinogradniške, pokrivajo* zahodne velike gozdne površine.
Zaradi tradicije vinogradništva najdemo- v Halozah tudi nekaj imen vasi, ki so- s tem povezana, npr.: Gorca (gorica), Vinarje, Vinski vrh itd.
IL ZGODOVINA HALOŠKEGA VINOGRADNIŠTVA
O dvatisočletni tradiciji vinogradništva v ptujski okolici pričajo' arheološke najdbe: klet z amforami, vinske natege, Bakhova svetišča in dejstvo', da sta bili v Poetoviu delavnici za vinske sode in amfore. Po propadu rimskega imperija so verjetno tudi Haloze pustošila preseljevanja ljudstev. Slovenci so se po prihodu hitro naučili od staroselcev obdelovanja vinske trte, tako- da se je vinogradništvo' zopet dvignilo-. V fevdalni dobi so- se menjavali lastniki posameznih območij Haloz, seveda bolj v vzhodnih kot v zahodnih. Samo- vinogradništvo se je pri tem bolj ali manj ugodno' razvijalo. Fevdalci, meščani in samostani so vzdrževali gorice po- takrat veljavnih navadah. Slabše je bilo' z vinogradi malih kmetov. Razvoj vinogradništva v Halozah je leta 1886 prizadela trtna uš. Kmetje so bili povsem nemočni. Ruvali so> trto, gnojili, uporabljali so različna razkužila, vendar to- ni pomagalo-. Obnovo- vinogradov so prvi začeli meščani in veleposestniki s cepljenjem ameriške podlage že leta 1890. Mali kmet ni imel sredstev niti za preživljanje in tako se- je zadolževal, potem pa prodajal vinograde. Tako so si mnogi meščani povečali površine goric, začelo- se je pa večati tudi število viničarjev. Ker so bile razmere skoraj nevzdržne, je dunajska vlada, z zakonom 15. junija 1890 oprostila zemljiškega davka za dobo 10 let vse površine, ki so bile obnovljene. Z zakonom 28. marca 1892 pa je zagotovila brezobrestno posojilo- vsakemu, ki se je prijavil za obnovo. Posojilo je- vinogradnik začel odplačevati 10. leto- po- končani obnovi.
Meščani so cepili trto s cepljenkami kvalitetne vrste, medtem ko- so- kmetje jemali v trsnici le ameriško podlago- in so potem doma cepili na zeleno- podlago. Do prve svetovne vojne so obnovili skoraj večino- vinogradov. Na vzhodnem delu Haloz so se površine vinogradov celo nekoliko- povečale, na zahodnem delu Haloz, kjer prevladujejo tretjerazredni vinogradi, pa so zasadili mnogo-kje samorodnice, ki jih v vinorodnih Halozah skoraj ni.
III.	VINIČARSTVO
Največji socialni problem Haloz so- bili viničarji ali »ve-ncrli« (nem. Wein-zer), kot so jih imenovali. Ko-renine viničarstva segajo v fevdalno dobo-. Prvi viničarji so bili služabniki meščanov, ki so imeli vinograde v Halozah. S povečanjem obsega dela so- se hlapci in dekle stalno naselili v gorici.
Znane so tri skupine viničarjev:
a)	viničarji, ki so- bili v službi pri samostanih, cerkvah,
b)	viničarji, ki so služili meščanom in trgovcem,
c)	viničarji kmetov Polancev.
Osno-vo viničarstva predstavljajo manjši kmetje in kočarji, ki so prodali zemljo in so- po-tem služili gospodarjem. Drugi pomemben vzrok za nastajanje haloškega viničarstva pa so otroci malih kmetov in kočarjev. Ker so- bile družine številne, sta morala po' p-o-roki mlada od hiše. Največkrat sta šla za viničarja h kmetu ali meščanu. Kmet ali meščan je dal viničarju stanovanje in kos zemlje, ki jo je le-ta moral odplačevati z delom v gorici. Na viničarsko- družino je prišlo 20 do 48 arov deputatnih njiv ter 1 do- 13 arov travnika. Viničar je ponavadi redil kravo in prašiče. Polovico hlevskega gno-ja je moral dati gospodarju za po-gnojitev gorice, s preostalim pa je gno-jil svojo- njivo, na kateri je vzgojil nekatere pridelke. Vendar je vladala med haloškimi viničarji velika lakota, saj
so- bile družine velike (do trinajst- ali veččlanske). Najbolj so> bili pri tem prizadeti otroci. Bili so nedohranjeni, telesno in umsko slabo razviti ter navajeni piti alkobol že od malega.
Življenje viničarjev je bilo- zelo- težko. Družina je stanovala navadno- v enem samem prostoru poleg preše v zidanici. Sobe »hiše« so- bile različno1 velike, ponavadi z ilovnatim podom in skrajno zanemarjene. Takšne so- bile viničarije kmetov s polja, ki niso- bili bogati in niso- bili zainteresirani, da bi viničarju dajali kaj več kot najnujnejše. Viničar se je zavedal, da ni nič njegovega, in tako tudi on ni vlagal skoraj nobenega truda, da bi viničarijo- obnavljal. Poleg te osnovne oblike bivališč viničarjev so- bile znane še dvo- ali triprosto-me hiše. To so bile viničarije meščanskih viničarjev, ki se često ne ločijo od doma srednjega kmeta. Poprečna velikost stanovanjske zgradbe je 34,39 m2, kar da pri poprečni velikosti družine 4,2 člana komaj 8,1 m2 stanovanjske površine na enega stanovalca.
Zaradi nevzdržnih razmer so se ljudje vdajali alkoholu in tako zapravljali še tisto malo denarja, ki so ga zaslužili.
Če gospodar z viničarjem ni bil zadovoljen, ga je odpustil. Odpuščali so- jih po končanem delu v vinogradu (avgusta). Odpuščeni viničar je potem hodil od gospodarja do gospodarja, da bi ga sprejel. Redki so1 bili viničarji, ki so- ostali vse življenje pri enem gospodarju. Meščanski viničarji so imeli nekoliko- boljše razmere o-d kmečkih, vendar je bilo to- odvisno- od gospodarja.
Najhuje je bilo- za viničarje pozimi, ko ni bilo dela v gorici, s tem pa tudi ne zaslužka. V zimskem času so- zato- mno-gi izdelovali razne lesene predmete: žlice, kuhalnice, grablje, sode itd. in jih prodajali ali pa zamenjavali za živila po Ptujskem in Dravskem po-lju.
Po osvoboditvi leta 1945 so zaplenili vinograde meščanov in okupatorjevih sodelavcev. Odvzete vinograde meščanov so razdelili med bivše viničarje. S tem pa še ni bil rešen problem viničarjev malih kmeto-v. Le-ti so- obdržali vinograde, z njimi pa tudi viničarje, ki so bili še naprej predmet izkoriščanja. Šele leta 1953 je LRS sprejela zako-n, s katerim so rešili problem viničarjev.
IV.	LEGA, LASTNIŠTVO IN UREDITEV VINOGRADOV
1.	Za haloško vas je značilna raztresenost, ki jo povzroča lega vinogradov po prisojnih straneh bregov. Lega goric na vzhodnih straneh je pogojena s soncem, saj ga vinska trta potrebuje med svojim letnim biološkim ciklusom. Ljudje so si gradili bivališča na slemenih, da so- bili bližje svoji osnovni dejavnosti. Vendar vsi vinogradniki nimajo- bivališč v goricah. Mnogi imajo- tam le zidanice z začasnim bivališčnim prostorom, drugo pa zavzemata stiskalnica in klet. Zato vo-dijo- do- goric makadamske poti, ki povezujejo- do-mačijo- z goricami. Za haloške gorice je tipična amfite-atralna oblika razdelitve parcel. Meja med posameznimi vinogradi je označena z nezoranim pasom zemlje, z grmo-m ali s kamni. Velikost goric je od 20 arov naprej. Odvisna je o-d gospodarske moči kmeta. Mali kmet ima 20 arov, večji kmetje 70—80 arov, 1 ha ali še večje vinograde ima družbeni sektor (kmetijski kombinat Ptuj).
2.	Vladimir Bračič navaja v knjigi Vinorodne Haloze naslednje oblike vinogradniške lastnine, ki so- bile tipične za fevdalno- obdobje:
a)	Vinograd, ki ga obdeluje zemljiški go-spo-d v svoji režiji, torej pravi do-minikalni vin-o-grad. Te vinograde so- obdelovali tlačani uživalci tako- imenovanih
viničarskih hub ali pa ostali podložniki s tako- imenovano' »vinogradniško raboto«. V prvem primeru je bila uporaba viničarske hube edino plačilo za oskrbovanje in obdelavo vinograda.
b)	Vinograd v stalni sestavi in enotnem kompleksu kmetije (pravdni vinograd). Užitni lastnik je podložni kmet, ki obdeluje vinograd sam. Ker ne spada pod gorsko' palico', ni sogomik ali gornjak ter daje kot del pravdne dajatve tudi vino.
c)	Vinograd, ki ga daje zemljiški gospod v uživanje drugim osebam — ple-mičem, meščanom, cerkvi, samostanom, svobodnjakom, torej osebno- svobodnim osebam in korporacijam — pa tudi kmetom podložnikom. K tem vinogradom pripada tudi druga zemlja, zlasti njive in hoste. Vsi uživalci vinogradov po gorskem pravu na vinski gorici so bili sogomiki, podvrženi sklepom gorskega zbora pod predsedstvom gorskega zemljiškega gospoda. Kmetje podložniki so lahko bili njegovi podložniki ali podložniki sosednje gosposke, na vinski gorici so bili v obeh primerih sogomiki.
ZemljiškoHgorski gospodje, ki so- bili lastniki Haloz, so- bili nadvse zainteresirani, da bi bilo tu čim več vinogradov, ker so imeli tako zagotovljene več gor-nine. Zato so' že od najstarejših dob oddajali vinogradske površine meščanom ter svojim in drugim podložnikom Ptujskega in Dravskega polja.
Podatki za leto 1935 kažejo, da je bil velik del haloške zemlje v lasti tujcev. Od skupne površine vinogradov so- jih imeli tujci Polanci (kmete s Ptujskega in Dravskega polja nazivajo- domačini v Halozah »Polanci«), meščani ter drugi nekmetje (cerkev, samostani itd.) v lasti 747 ha ali 48,5 °/o. Del zemlje so- dobili v uporabo že v preteklosti, večinoma pa so jo iztrgali Haložanom v letih gospodarskih kriz in stiske.
Po drugi svetovni vojni se je povsem spremenila podoba lastništva vinogradov. Del razlaščenih površin so- dobili bivši viničarji in kočarji, iz preostalega pa sta nastali dve državni kmetijski gospodarstvi, Zavrč in Podlehnik. Osnova završkega državnega kmetijskega gospodarstva je bila zemlja završke graščine ter večjih meščanskih posestev v Hrastovcu, Goričaku, Turškem, Gorenjskem in Belskem vrhu, od ostankov graščine Bori pa večji vinogradniški kompleks v Gradiščah. V završkem okolišu je bilo med agrarne interesente razdeljeno sorazmerno malo zemlje. Bivši viničarji so- tu postali delavci na državnem kmetijskem gospodarstvu. Osnova državnega kmetijskega gospodarstva Podlehnik je bila zemlja graške »Sparkasse«, minoritskega samostana v Ptuju in graščine Turnišče. Temu so priključili še zaplenjena meščanska posestva na Majskem vrhu in nekaj drugih površin. Bivši viničarji so- tudi tukaj postali večinoma delavci.
Kasneje so se posamezniki združevali v zadruge, ki so bile bo-lj ali manj uspešne, dokler leta 1961 niso- ustanovili kmetijskega kombinata Ptuj. V vinorodnih Halozah je imel leta 1963 kmetijski ko-mbinat Ptuj 383 ha vinogradov, kar je znašalo- 29 '% vseh vinogrado-v.
Tako kot v preteklosti tudi danes niso lastniki vseh vinogradov Haložani. Med tujci so Polanci, ki so imeli že v preteklosti vinograde v Halozah, Hrvati z obmejnih področij in meščani, ki imajo- vikendske hišice z manjšimi vinogradi.
3.	V starih vinogradih raste vinska trta v vertikalnih vrstah. Razmak med posameznimi vrstami je 1 meter. Trs je privezan h kolu, ki mu daje oporo-. V plantažnih (žičnatih) vinogradih raste trta v horizontalnih vrstah. Razmak med trsi je v tem primeru 1,40 m, med vrstami pa 1,50 do 1,80 m. Znani sta srednja (tri žice) in visoka (štiri žice) vzgoja vinske trte. Plantažna vzgoja je
značilna za družbena gospodarstva. Pri kmetih vinogradnikih plantažni vinograd ni pravilo, ker je povezan z velikimi stroški, ki jih kmetje težko' krijejo. Zaradi vode, ki bi odnesla plodno- zemljo, naredijo- po- goricah jarke »grabiće«, po katerih odteče voda v grabe-. Grabiće so globoke 20—-25 centimetrov in so speljane cikcak. Skopljejo- jih pri prvi kopi.
V preteklosti so- sadili v vinogradih repo, kolerabo-, korenje in fižol. Takšno pridobivanje hrane je bilo značilno- za viničarje in kočarje. Drugotno- izkoriščanje vinogradov je bilo slabo za trto-, ker ji je odvzelo- mnogo- hranljivih snovi.
Vinogradi zahodnih in vzhodnih Haloz se ločijo- po- kvaliteti vinske trte. Vinogradi zahodnih Haloz spadajo- v tretjo- kakovostno- skupino-, vinogradi vzhodnih Haloz pa v prvo- in drugo-. Gojijo- so-rtne vinske trte: laški in renski rizling, šipon, beli burgundec, silvanec, rumeni in zeleni muškat, ranfo-1, belo klevino-, kraljevino-, gem-aj, itd. Manj gojijo- samorodnici šmarnico- in kvinton.
V.	DELO V VINOGRADU
1.	Priprava goric, »rigolanje«.
Rigo-lajo jeseni in spo-mladi, ko- hočejo- obnoviti ali na no-v-o- urediti vinograd. K-opljejo 1—1,10 m globoko z motikami in s krampi. Prekopano- gorico- pustijo eno leto počivati, da se »usede«. Pred posaditvijo- trte- gorico še e-nkrat prekopljejo- 50 centimetrov globo-ko-. Stare trse pri rigolanju izruje-jo- in jih o-dstranijo. Porabijo- jih za kurivo-. Osnovni orodji za rigolanje- sta bili v preteklosti in sta tudi še danes motika in kramp. Motika je zaobljene o-blike. Kramp ima na eni strani konico »špico-«, na drugi pa sekiro-. Kovinske dele orodja kupujejo- vtrgo^ vinah, lesene držaje pa naredijo- sami. Po- drugi svetovni vojni rigolajo- tudi s traktorji.
Rigolati začno v spodnjem delu go-rice. Delavci so- razvrščeni v vodoravni vrsti. Vsak ko-plje navpičen pas pred sebo-j.
2.	Sajenje vinske trte.
V	stari Avstriji so po- letu 1885 sadili divjake, matiko-lo, ko-ber, geto-, ki jim pravijo »zelena podlaga«, sajenju pa »sajenje na zeleno-«. Izkopali so- jarek, na dno so- dali ko-mpo-st ali hlevski gno-j, nanj pa divjake. Vse so- zasuli z zemljo-. Po dveh letih so- cepili. Cepili so maja in junija. Kmetje niso znali cepiti. S tem delom so se ukvarjali nekateri posamezniki, ki so to- opravljali za plačilo-. Pri delu so uporabljali cepilni nož in cepilno- gumo-. Cepili so »srce na srce«. Cepič je moral biti nad zemljo-. Cepika je rastla eno- leto, nato pa so- jo- »po-gro-bali«. Na dno so- dali hlevski gnoj in kompost, na vrh pa zemljo-.
V	stari Jugoslaviji se je razširil tudi med malimi kmeti no-v način sajenja vinske trte. Od prejšnjega se loči po te-m, da sadijo plemenite trse. Go-rico- najprej »stekajo-« — postavijo- kole v razmaku 1—1,2 m. Pri vsakem ko-lu naredijo jamo, široko 40 cm in globoko- 50 cm. Vanjo- dajo- trs in ga po-tlačijo-, da boljše raste. Na trs dajo kompost, nato- plast zemlje in končno- hlevski gnoj, ki ga zagrnejo s ko-mpo-sto-m, do-kler ne zraste klica. Pri žičnate-m vinogradu je sajenje enako. Trs vežejo- o-b kol, dokler ne zraste do- višine 60 cm. Šele takrat ga vežejo na žice. Sadi ponavadi gospodar. Pri delu mu pomagajo družinski člani ali najeti delavci. Trse kupi pri sosedih ali v trsnici.
3.	Rezanje vinske trte.
Rezati začnejo- marca, če je lepo vreme-, pa že fe-bruarja. Do- le-ta 1900, mno-gi pa še dlje, so- rezali z vinjeki. To- so- zakrivljeni noži. Od tedaj naprej režejo
s škarjami, (»rezatne« škarje). Trsu obrežejo vse odvečne poganjke, »rožje«. Pustijo le dva ali tri reznike in enega ali dva šparona, »locna«. Na rezniku morajo biti tri očesa, na šparo-nu pa osem. Preden gorice obnovijo, pustijo- na trsu več reznikov, porežejo »na smrt«, ker se s tem trs izčrpa. Reže gospodar s pomočjo-nekaj delavcev.
4.	Kopanje goric.
Rezanju sledi v istem mesecu še kopanje; to- mora biti končano' do velike noči. Preden začno kopati, gorice pognojijo. Od doma prinesejo v koših ali pripeljejo na vozu hlevski gnoj, ki ga pustijo v več kupih. Dan pred kopanjem ga z vilami raztresejo po- vsem vinogradu. Nekdaj so gnojili tako, da so dali gnoj samo k trsu. Poljanci pripeljejo' gnoj od doma ali ga kupijo' v Halozah. Po vojni gnojijo izmenično vsako drugo' leto s hlevskim in z umetnim gnojem.
Kopanje je poleg rigolanja eno- najtežjih opravil v goricah. Zato- gospodar najame več delavcev. Kopajo z motikami. Previdno kopajo oko-li trsa in z nožem odrežejo odvečne manjše korenine. Nato postavijo k trsu kol. Če je gorica stara, so koli tam že od prejšnjega leta. Pri kopanju ga izrujejo in ponovno- postavijo-. Stare, uničene kole zamenjajo- z novimi, te naredi gospodar ali kdo- od domačih. Kole imajo spravljene na sepu gorice.
Kopati začnejo v spodnjem delu gorice. Prvemu v vrsti pravijo »janer«, zadnjemu pa »cener« (Podlehnik). Vsak koplje vrsto pred seboj. Vse odrezane poganjke pokopljejo v zemljo za gnojilo. Na sepu zmanjka zemlje, ker se pri kopanju pomakne za eno brazdo- navzdol. Zemljo- znosijo na sep iz spodnjega dela s koši ali pa jo- zvozijo- s samokolnico-, če imajo zemljo na slemenu. Mnogi gospodarji povečajo hitrost dela, da postavijo na sep ročko z vinom, ki ga dobi tisti, ki prvi skoplje do- nje. V preteklosti so vinograd še dvakrat ali trikrait prekopali, da so odstranili plevel. Prvič v drugi polovici maja. Danes prekopajo- le še tisti, ki ne škropijo proti plevelu. Obvezno pa kopajo tisti, ki imajo- n-o-v nasad, ker škropivo škoduje mladim trsom (do-treh let). Pri najtežjih opravilih, kot sta kopanje in rigolanje, je potrebna p-o-m-oč dodatne delovne sile. Zato- gre ponavadi gospodar ali kdo drug od domačih prosit sosede ali znance. Za opravljeno- delo-dobijo plačilo- ali hrano. Višina plačila se iz leta v leto spreminja. L. 1972 je bila npr. za enodnevno kopanje 35 do 50 din. Če gredo delavci delat v »dero-«, brez hrane, dobijo zato večje plačilo. Gospo-dar jih izplača zvečer po opravljenem delu. V zadnjih letih, ko- se vedno- več ljudi zaposluje zunaj Haloz, se pojavlja nova oblika pomoči, ko gresta soseda ali znanca pomagat drug drugemu, vendar ne za plačilo, temveč za pro-tiuslugo ali hrano.
5.	Vezanje.
Vežejo z ličjem ali rafijo. Ličje pridobivajo sami iz lipovca, ki raste pod goricami. Obdelujejo ga enako kot trte, gnojijo ga in okopavajo- Ob Filipovem, ko se naredi mezga, lipovec porežejo- in olupijo »gulido«. Ponavadi delajo- to v nedeljo. Pri opravilu se zberejo mladi in stari. Ličje zvežejo- v roko-veti »kuče« in ga dajo na podstrešje sušit. Prec| uporabo ga tolčejo z batom, namočijo- in natrgajo na ožje dele »belido-«.
Pri vezanju ga nosijo v predpasniku, katerega zadnji del je zataknjen za pas. Najprej vežejo šparon na manjši kol. To delo- opravijo aprila. Pred vezanjem odstranijo o-dvečne poganjke, »zalešnice«. Temu delu pravijo- ple-tje, »reb-ljenje«. Tri do štiri mladike vežejo na ko-1 julija, končano pa mora biti dp 25. julija, Jakobovega. Vežejo »povezujejo« dvakrat ali trikrat. Vežejo domači s pomočjo delavcev, če je vinograd velik.
6.	Škropljenje.
Pri velikosti 15—25 cm je potrebno trs škropiti, »špricati«. V preteklosti so trs škropili samo« z modro galico in apnom. Danes škropijo s posebnimi snovmi proti raznim boleznim (peronospora, rdeči pajek itd.) 3-krat, nato pa z galico. Če je slaboi vreme, škropijo« 7- do 8-krat, sicer pa samo 5-krat.
Škropivo delajo v gorici. Vodo« prinašajo« v brentah, »piitah« iz mlake, ki je pod gorico, ali pa imajo pri hiši narejeno« cisterno« za zbiranje vode (začeli so jih graditi pred 30 leti). Škropivo« naredijo« v sodih (ko«vinskih ali starih lesenih). Za enkratno« škropljenje enega orala go«rice (56 «arov) je potrebno« 800 litrov vode.
V stari Avstriji so« do« okoli leta 1890 škropili z vejo«, ki so« jo« namakali v galico. Potem so« začeli pri škropljenju upo«rabljati škropilnice, ki so« bile le ročne in do leta 1920 lesene »lesenke«. Kasneje se uveljavijo ko«vinske škropilnice (bakrene).
7.	Trta, ki jo posadijo«, prvič obrodi tretje leto«. Pravijo«, da grozdje okoli maš »mekne«, september ga »skuha«, «O'kto«ber pa »speče«. Sredi avgusta postavi gospodar klo«po«tec, da odganja ptice. Ogrodje klo«potca je stolec, v katerega je pritrjen gredelj. Na gredlju so« »o«balci« (Medribnik), »kici« (Podlehnik), majhni bati, ki udarjajo o«b desko« in pri tem delajo« hrup. Sestavni del klopotca s«o še »peruti«, »pere« iz smrekovega lesa in rep. Klo«potec posadijo« na »štango«, visoko deblo, ki ga po«dprejo« z deskami in s palicami. Veliko«st klopotca je odvisna od velikosti vino'grada. Navadno ga postavijo na vrhu gorice.
Klo«po«tec naredi gospodar sam. Nekdaj so« jih delali viničarji ali pa kočarji. Nekateri posamezniki so naredili več klo«potcev in jih potem pro«dajali. Klopotec stoiji po trgatvi še okrog štirinajst dni, nakar ga snamejo« in spravijo do« naslednje trgatve.
Ko so se oglasili klopotci po« goricah, otroci do« trgatve niso- smeli v vinograd, gospodinja pa je morala zapreti kokoši, da niso« prišle v vino«grad in delale škode. V meščanskih in drugih vm«o«gradih, ki so bili v tujih ro«kah, so« v času, ko« se je bližala trgatev, zaposlili čuvaje«. Čuvaji so« bili oboroženi s puškami in so streljali na vsako«gar, ki je trgal gro«zdje. Nemalo«kdaj se je« zgo«dilo«, da so ubili viničarskega otroka. Po« drugi svetovni vojni imajo« čuvaje le v državnih vinogradih.
8.	Trgatev.
Trgatev se začne v normalnih razmerah o«ko«li 15. oktobra. Pred pravo« trgatvijo domači sami poberejo« zgodnje vrste grozdja in grozdje, ki je začelo« gniti. Le^-to sprešajo», tako« da imajo za pravo« bratev že delno odvreti mošt, »podbor«. Berače gre vabit sam gospodar večer pred trgatvijo«. Dan trgatve naznanijo s streljanjem z možnarji, »možarci«. Berači, ženske, mo«ški in otroci, se razvrstijo v vrsto na spodnjem delu go«ric. Vsak bere svojo« vrsto. Grozdje režejo« z noži ali s škarjami in ga mečejo« v vedra. Preden so začeli up«o«rabljati vedra, so« uporabljali škafe. Berači mo«rajo« sčista po«birati. Po«birajo« vsako vrsto« grozdja posebej. Nabrano gro«zdje p«renašajo« »pütarji« v brentah v prešo, ki je ponavadi v kleti nad gorico«. Brente so lesene in držijo tri do« štiri škafe ali 25 litro«v. Pütarji se opirajo na lesene palice; nanje vrezujejo« število« püt, ki so jih znosili. Na trgatvi so'deluje 10—15 ljudi, so«rodnikov in tistih, ki so vse leto pomagali pri delu v gorici.
VI. PREŠANJE
Stiskalnica, »preša« predstavlja osnovno pripravo za predelovanje grozdja. Po Franju Bašu spadajo haloške stiskalnice v tip »podravske« preše.
Krnica, »pod«, leži na dveh tramih, »valkih«. Pod je štirioglate ali kvadratne oblike. Plohi so tesno> spahnjeni, tako- da mošt ne more odtekati skozi špranje. Na dnu krnice ah ob strani je odprtina, skozi katero odteka mošt v škaf ali pa v sod. Ob dveh nasprotnih straneh se dvigata po dva stebra, »preslici«, ki sta zgoraj zvezana. Horizontalno ju veže drog, »greben«. Zadnje preslice so izdolbene, tako' da lahko v njih leže »rigli«. Rigel je obtesan les kvadrataste oblike z ročajem. Na rigle je naslonjen prešpan (nemško Pressbaum) takrat, ko ne prešajo. Pri prešanju postavijo rigle nad prešpan, da je stabilen. Prešpan je obtesan hrastov les in različno dolg (od 2 m naprej). Na drugem koncu stiskalnice je vreteno, ki rabi dvigovanju ah zniževanju prespana s pomočjoi žmeka. Žmek je štirioglate ah okrogle oblike in je prečno- vdelan v prešpan. Vreteno' in žmek sta iz brestovega lesa. Spodnji del vretena je obložen s kamnom. V vzhodnem delu Haloz imajo kamne iz Vinice (Hrvatska), v zahodnem pa z Donačke gore. Vendar kamen ni edini način obtežitve vretena. Razširjena je še »kasta«, to je štirioglat lesen podstavek, obložen z več kamni, ah košara, napolnjena s kamenjem. Vreteno vrtijo' s hlodom, ki ga vtaknejo v luknjo v spodnjem delu vretena. Znane soi tri oblike koša, »kletke« :
a)	naj starejši so obroči iz kostanjevega lesa, ki se zlagajo drug vrh drugega; spodnji del je najširši, drugi pa so vedno manjši; plast zmastenega grozdja obdajo z obročem ter to nadaljujejo do zadnjega obroča;
b)	štirioglata kletka »kočak« ima »rešne klešče«, leseno- ogrodje, ki daje oporo letvicam;
c)	okrogla kletka iz letvic in treh kovinskih obročev.
Na vrh napolnjene kletke dajo desko', nanjo pa naložijo- manjše panje »koušnce«. Panji ležijo vzporedno in prečno- drug vrh drugega. Zadnjega imenujejo »medved« in leži sam. Nanj postavijo navpično panj, »kuk«, na katerega pritiska prešpan.
Koši so različnih velikosti. V njih lahko- naenkrat prešajo- npr. 30 put grozdja, kar da do 600 1 mošta. Preša je s trami oprta na steno.
Delovanje preše: koš postavijo tako, da znaša prestava prešpana nad njim 1 : 8 in kuk je vrtišče prešpana. Z vitjem vretena se dvigne sprednji del prešpana kot prednje prijemališče. Že pred gradnjo koša vtaknejo v prednje preslice iglo-, da se nanjo- nasloni prešpan. S tem sprostijo- zadnji del prešpana kot zadnje o-prijemališče riglo-v in ta se nasloni na panjiče v košu. Zadnji del slemena, ki je še prej ležal na riglih, leži zdaj na kuku, rigle pa naložijo- v vdolbino zadnjih preshc nad slemenom. S tem je zadnje prijemališče stalno in negibno. S privijanjem vretena pritiska prešpan na koš in s tem povzroča odtok mošta iz koša. Privijajo tako- dolgo-, dokler se kamen na vretenu ne obesi.
Izdelovalci preš so bili tesarji. Poprečna starost preš je o-ko-li 100 let. Danes preš ne izdelujejo več, temveč kupujejo industrijsko izdelane. Podravski tip preše je v Halozah najbolj razširjen. V Halozah se pojavi z fevdalno kolonizacijo in organizacijo vinogradništva ko-t preša fevdalnega proizvajalca vina.
Do druge svetovne vojne so grozdje mastili z bosimi nogami, »tretanje« (nemško tretten), ah s palicami. Nekateri so grozdje namoštali že v puti na podu preše. Tretali so predvsem revnejši kmetje. Bo-gatejši so uporabljali mline, »mašine«, za mletje grozdja. Mlini za mletje so na ročni po-go-n. So- po-vsem lesni ali pa imajo dva kamna, ki melje-ta. Grozdje meljejo nad leseno kadjo-.
Zmleto grozdje stresejo v koš in ga stiskajo-. Gospodarju pomagata pri prešanju dva putarja. Ker stiskajo- zvečer, se jim pridružijo- še berači in tako spremljata delo- pesem in veselje.
Grozdje v košu dvakrat do- trikrat prekopljejo' z motiko- in ponovno stiskajo. Kar ostane na koncu v kletki, imenujejo' tropine. Iz njih delajo- vino' ali žganje. Če delajo- vino', »pikolo«, raztresejo tropine na podu (krnici), jih polijejo' z vodo in pustijo' en dan. Naslednji dan jih ponovno prešajo. Nekateri pikola še sladkajo-. Pijejo' joi poleti, ko' začne pravo- vino- zmanjkovati. Pikolo- so- delali že v rimskih časih.
Pred kuhanjem žganja »tropinovca« pustijo- tro-pine osem dni v kletki ali pa jih dajo- v sod, da zavrejo. Po- dokončnem izrabljanju tropine odvržejo'.
Mošt prenašajo- s škafi v sode. Pri nalivanju si pomagajo- z leseno- pripravo, »lakanco«, »po-jačo«, ki je podobna škafu, le da je ovalne oblike in ima cev, skozi katero teče mošt v s-od. Še pred trgatvijo- sode zaprejo- in žveplajo. Na vsakih 1001 prostornine dajo- po eno- žvepleno' palico-, da uniči glivice. Nato- sode zopet spravijo v kle-t in jih postavijo- na gantarje.
Preden se iz mošta naredi vino-, soda nikoli do vrha ne napo-lni j o-, ker bi pri vrenju teklo- iz njega. Na zgornjo odprtino- soda dajo- v času vrenja trtni list ali vejo>, nekateri p-a lončen, steklen ali kovinski vrelnik, »cuhter«, v katerega nalijejo vodo.
Na Martinovo-, 11. novembra se mošt spremeni v vino.
Vino začnejo- p-retekati januarja. Če je slaba letina, pretakajo že prej. Pri delu sodelujeta gospodar in še kdo od domačih ali najeti de-lavec. Vino pretakajo- iz enega soda v drugega s pomočjo cevi. V preteklosti so pretakali tudi z bučami, ki so ime-le do-lge vratove, »natega«. Ponovno- pretakajo-, ko- grozdje cveti (julija).
Količina vina je odvisna od letine, npr. 20 a vinograda da v dobri letini 2000—3000 1 vina, v slabi pa komaj 900 1.
VIL VINSKE KLETI
Vinogradu z zidanico pravijo- »vrh« ali »klet«; to se je ohranilo- vse- do današnjih dni (grem na -vrh). Vrh je bil prvotno- eno-st-avna lesena zgradba, v njej je bila preša, po-d njo- pa je bila skopana klet, »pivnica«, kjer so bili sodi vina. Vrh v tej obliki je bil nenaseljen. Sčasoma so- dogradili črno- kuhinjo- in sobo-, »hišo«. Na vrhu so se- naselili viničarji in mali kmetje. Ker so- gojili domače živali, so- zgradili še gospodarska poslopja. Stanovanjski pro-sto-ri, klet in gospodarsko poslopje- so- lahko p-od eno- streho- kot stegnjeni dom, lahko- pa so-ločeni med seboj, če gospodarsko- poslopje stoji posebej. Skozi stoletja se je bivališčni pr-ostor spreminjal. Črno- kuhinjo- so- pregradili, in tako- sta nastala dva prostora, kuhinja in veža »lajpa«. Zraven kuhinje so- dozidali še majhno-sobo, »štibelc«. Takšno- o-bliko imajo- bivališča še danes. Lo-čijo se le po- velikosti. Vse zgradbe so- bile in so- še lesene ter prekrite- s slamo. V n-ovejšem času slamo po-gosto-ma zamenjuje o-pe-ka. Premožnejši meščani so- si po-leg viničarije zgradili v goricah lepe, včasih tudi enonadstropne vile.
Mno-gi kmetje prebivajo- v dolini in imajo- v go-rici le vrh s prešo- in z začasnim bivališčem, kamor se umaknejo- ob vremenskih nep-rilikah. Če- nimajo preše, prešajo- pri so-se-du. Lega vseh zgradb je vzporedna s slemenom hriba, o-b poti, ki se vije vrh go-ric.
Kleti, ali kot jim pravijo- »pivnice«, so- skopane po-d bivališčnim objektom ali pod zidanico-. Medtem ko- je zgradba nad zemljo- lesena, je pivnica zidana s kamenjem. Tla so- zmeraj ilovnata. Vhod v klet je z zunanje strani, če je hiša o-b-
ljudena, sicer pa je vhod vkopan v prostoru, kjer je preša. Funkcija kleti je shranjevanje vina. Zato- imajo na obeh straneh kleti »gantarje«, lesene podstavke, na katerih so postavljeni sodi.
V kleti so od fevdalne dobe naprej leseni sodi, nasprotno' od antike, ko so bile lončene amfore vsajene v prstena tla. Oblika je vsem sodom enaka, ločijo se le po prostornini. Največji sodi so1 »brenke«, ki drže 1000 1, manjši »štrtijaki« 600 1, polovnjaki 300 1, štirke 150 1 in sodčki od 20 do 100 1.
Medtem ko' na prešah, ni sledu dekoracije, je le-ta dokaj pogostna na zunanji strani sodov. Izrezljane so podobe svetnikov, trsov z grozdjem, inicialke ali imena lastnikov in letnice.
Za prenos manjših količin so jim rabile posode iz buče, »šefi«. Iz buč so odstranili koščice in jih posušili. Če so- imele dolge vratove, so jih uporabljali tudi za natege pri pretakanju vina. V bučah so prenašali vino ponekod do' 20. stoletja. Delavcem v gorici SO' prinašali vino še v lesenih čutarah, majhnih lesenih sodčkih, »bariglah« (ital. bariglione), po 3,5—10 1, in v lončenih vrčkih. Vsakdanja uporaba steklenic se je uveljavila šele po> drugi svetovni vojni.
VIII.	PRODAJA VINA
Do ustanovitve stare Jugoslavije je bilo glavno' tržišče haloških vin Avstrija. Ker je bil avstrijski trg zaradi meje leta 1918 odrezan, so iskali kupce na Kranjskem in drugod, vendar je bil s tem problem prodaje le delno- rešen. Pojavil se je namreč močan konkurent —- cenena srbska in dalmatinska vina, ki so vplivala na padec cen vin. Trgovino- s haloškimi vini so imeli v rokah ptujski trgovci. Pred prvo svetovno vojno- sta to- bila Nemca Ornig in Fürst, ki sta imela v Ptuju velike vinske kleti. Direktno- so- prihajali kupo-vat tudi razni vinski trgovci in gostilničarji. Če so bili tujci, je bil z njimi mešetar. Kupovali so novembra. Ko- je vino- kupil, so sod zapečatili. Čez odprtino- na vrhu soda so položili ličje od koruze ali rogoze in ga zapečatili s pečatnim voskom. Ko so decembra vino pretakali, je poslal kupec so-d. Pretakanje je pritegnilo- v zidanico sosede in prijatelje. Kupec je ob plačilu dal tudi »tringelt« otroko-m in gospodinji. D-olžnost prodajalca je bila, da je vino odpeljal do- kupca. Če je bil ta zelo oddaljen, je pripeljal sod do železniške postaje. Center za prevoz in zbiranje vina so bili Mo-škanjci; tu je bila večja sprejemna klet, ki jo je zgradil ljubljanski vinski trgovec Bo-lafio-. Ker mnogi kmetje niso imeli doma sredstev za prevoz, so najemali voznike, ki so prevažali vino- do- kupcev. Včasih so- kmetje sami naložili vino na vozove in ga peljali ponujat tja do Beljaka, Gradca in celo Leo-bna.
Po drugi svetovni vojni odkupuje mošt in vino podjetje »Slovenske go-rice« iz FTuja. Seveda pa še vedno- prihajajo- posamezni kupci. Kmetje prodajajo predvsem sortna vina, ki imajo višjo ceno-. Slabše vrste vina potrošijo- doma, ker ga v večjih količinah popijejo pri delu v goricah in ob raznih praznikih.
Posebna oblika trgovanja z vinom je bila in je še danes v zidanicah. Manjši ali večji kmetje točijo vino v manjših ko-ličinah posameznikom, ki ga nosijo domov ali ga pijejo- kar v zidanicah, kjer lastnik postavi nekaj miz in sto-lo-v. Tako iztržijo več denarja. Po drugi svetovni vojni, je ta oblika prodaje z zakonom prepovedana.
Cene vin niso bile stalne. Njihova višina je bila odvisna od političnega in gospodarskega stanja. Leta 1937 so do-bili za liter navadnega vina 2,50 din, za
mošt slabše kvalitete pa samo* 1,25 din. Tudi po drugi svetovni vojni cene vin in mošta niso> bile ekonomske vse do* zadnjih dveh let, ko so se dvignile.
Denar, ki ga je mali kmet vinogradnik iztržil pri prodaji vina, je komaj zadoščal, da je njegova družina preživela do- naslednje letine. Zato* je ostal večji del hiš, tako v obliki graditve kot v razdelitvi prostorov, nespremenjen do danes. Po drugi svetovni vojni so* z iztrženim denarjem plačevali davke, ostanek pa so porabili za prehrano* in oblačila. Zato* v Halozah skoraj ni tehničnih pripomočkov za delo. Uporaba le-teh tudi ni mogoča, ker so vinogradi urejeni po starem načinu, ureditev plantažnih goric pa je povezana z velikimi finančnimi sredstvi, ki jih večina nima.
IX.	PREHRANA
Delavci, ki prihajajo' delat v gorice, dobijo zraven plačila še hrano' in pijačo'. Hrana mora biti dobra, sicer gospodar zelo' težko dobi delovno' sile.
Jedilnik vsebuje jedila, ki so znana že iz preteklosti, npr. meso iz tunke, pečeno svinjino', fižol, kislo in sladko zelje, kisel krompir, kašo', pečenega purana, črni in beli kruh, orehovo' potk», sirovo' pogačo, gibanice itd. Počasi se uveljavljajo* v prehrani že narejena jedila: testenine, konserve, umetne juhe, od pijač pa pivo in slatina.
Delavci dobijo* tri obroke: dopoldne ob 10. uri malico-, opoldne kosilo*, »ju-žino'«, popoldne zopet malico.
Ob trgatvi, martinskem näsojku in Martinovem je hrana še posebej bogata. Pred trgatvijo ponavadi zakoljejo* prašiča, da imajo* dovolj mesa. Obvezna jedila so* še meso iz tunke, puran, orehova potica, beli kruh, gibanice itd. Ker v Halo*-zah ne gojijo gosi, spečejo* ob Martinovem purana, ki mu pravijo* haloški »ftič«. Ob vsem tem pa seveda ne sme manjkati pijače, vina. Pijejo* ga vsi, razloček je le v količini, ki jo popije posameznik. Nekateri ga spijejo* na dan liter, dva ali tudi več. Delavcem dajo* piti slabše vino ali pikolo*, če je letina slaba. Boljše vrste vina pijejo le ob trgatvi in praznikih. Do* druge svetovne vojne* so* pili vino kar iz sodčkov in vrčev, ker kozarcev niso* imeli. Po* vojni so* sodčke in vrče zamenjale steklenice* in kozarci.
Hrano pripravi gospodinja doma in jo* prinese v gorico. Če so* jedila tekoča, jih jedo iz skupne posode. Gospodinja postreže* v zidanici pa tudi na »sepu« ali v grabići. Pri jedi sedijo na zemlji.
X.	Šege pri delu v vinogradu
Čeprav je gojenje vinske trte že zelo* staro* in veže nase* že stoletja ljudsko prizadevnost, se ni ohranilo* mnogo* šeg. Šege so vezane le na lupljenje ličja in na trgatev ter na martinski näsojek in na Martinovo.
Lupljenje, »guljenje« ličja je delo*, ki pritegne mlade in stare ljudi. Zberejo se navadno v nedeljo popoldne. Poleg dela se zabavajo*, pojejo*, in ko je delo končano*, tudi zaplešejo*. Ker so* haloške domačije raztresene po* slemenih, pomeni lupljenje ličja eno* od možnosti, da se lahko* mladi sestanejo* zdaj v eni, potem zopet v drugi domačiji. Vendar prihaja v zadnjih letih vse manj mladine, ker le-ta odhaja za boljšim zaslužkom iz Haloz.
Največ šeg je ohranjenih ob trgatvi. Začetek trgatve oznanjajo* streli iz možnarjev, ki se oglašajo* večkrat tudi med trgatvijo*. Pogostnost streljanja je
26 — Ptujski zbornik — IV
401
odvisna od letine; če je le-ta dobra, streljajoi večkrat, če ne, pa se možnarji oglasijo le redko.
Ena izmed šeg je npr. pozdrav soseda ali berača, ki pride v bratvo- šele takrat, ko- je večina beračev že v gorici: »Bog vam daj, da bi imeli toliko strti jakov, kolikor je šijakov.« To pomeni, naj gospodar napreša toliko sodov mošta po 6001, kolikor je beračev (šijak—vrat). Otrokom pa grozi: »Če boste zobali grozdje, se vam bodo- naredile kače v želodcih.«
Berač, ki je zadnji pobral grozd, je zavriskal in okrog trsa so se zbrali vsi, ki so sodelovali pri trgatvi. Tedaj se je začel poseben obred, ki so- mu rekli, »rozgi piti dati«. Glavno- vlogo pri tem je imelo nedolžno dekle, ki je odrezalo tri rozge in je na štrclje nataknilo' tri jagode različnih barv: rdečo>, modro in zeleno. Ta šega je znana še danes, vendar v nekoliko spremenjeni obliki. Imenujejo jo »trto napojiti«. Zadnji trti odreže katera koli ženska list in na štrcelj natakne tri jagode vseeno' kakšne barve. Pri tem vriskajo', prepevajo in pijejo vino.
V četrtek pred Martinovim je martinski näsojek. Takrat gredo- ženske v gorico pit mošt. Pravijo', da ženske pijejo' mošt, hodijo iz zidanice v zidanico- in se veselijo, pri tem pa jedo- črni kruh in orehe. Medtem koi hodijo za näsojek v gorico samo ženske, gredo za Martinovo, 11. novembra, tudi moški, ki že pijejo vinoi. Ob Martinovem mora biti miza polna vina. Po Francetu Kotniku izhaja naziv »näso-jak« iz pravnega naziva »saja«, ta pa bi pomenil ali dejanje, ko so kmetje izročali zemljiškemu gospodu svoje davke, ah pa javno- zborovanje podložnikov. Oboje je bila priložnost za pojedino. Obred je ostanek poganske pojedine ob jesenski do-bri letini in ostanek poganske libaci j e.
XI.	LJUDSKA PESEM
Z delom v goricah je tesno povezana ljudska pesem; ta je odmevala po Halozah ob vsakem delu. Pesmi opevajo posamezna dela, vinsko- trto, veselje ob dobri letini, težko življenje viničarjev, se norčujejo iz posameznikov itd. Največ haloških pivskih pesmi je objavljenih v Štrekljevih Slovenskih narodnih pesmih. V okolici Cirkulan je pesmi zbral Andrej Hren (kmečki fant). Štreklju jih je poslal kaplan Bernandin Šalamun. Zraven Hrena je zbiral pesmi tudi Ivan Macun okrog Zavrča. Po- drugi svetovni vojni je zbirala in še zbira pesmi po- Halozah Nežka Vaupotič. Njeni zapisi so v glasbeno^naro-dopisnem inštitutu v Ljubljani.
Pri delu so pesmi peli brez glasbene spremljave. Le ob trgatvi in praznikih se jim je večkrat pridružil muzikant s harmoniko. Ohranjenih je veliko število pesmi, saj so Haložani kljub težkemu življenju znani po veseli naravi. Vendar pa v novejšem času, po- drugi svetovni vojni, pesem vedno bolj zamira. Po goricah se oglašajo- transisto-rji in naro-dno-zabavna glasba.
XII.	SKLEP
Geografska odmaknjenost Haloz in pomanjkanje komunikacij sta vzrok njihove gospodarske in kulturne zaostalosti. Vendar pa nista edina. Poglavitni vzroki so še nevzdržne življenjske razmere samih Haložanov, viničarjev, ki so bili ekonomsko odvisni od tujcev. Ker Haložani večinoma niso bili lastniki
zemlje, je bilo tudi zanimanje za novosti pri obdelovanju goric majhno. Zato se je še do' danes ohranila stara oblika vzgoje vinske trte. Po drugi svetovni vojni izobražujejo vinogradnike s pomočjo' tečajev in kmetijskih nasvetov.
VIRI
Debeljak Martin, 72 let, Medribnik.
Klajderič Jože, 48 let, Gruškovec.
Lozinšek Mihael, 73 let, Podlehnik,
Lozinšek Elizabeta, 73 let, Podlehnik.
Primožič Žiga, 74 let, Cirkulane.
Serdinšek Lizika, 69 let, Podlehnik.
Terenski zapiski dveh etnoloških skupin Pokrajinskega muzeja Ptuj v Halozah 1. 1958. LITERATURA
Franjo Baš, Vetrenjače v Sloveniji, GEM Bg III, Beograd 1928, s. 66.
Franjo Baš, K vprašanju štajerske preše, GEM Bg V, Beograd 1930, s. 6.
Vladimir Bračič, Vinorodne Haloze, Maribor 1967.
France Kotnik, Martinov nasad, ČZN 24. s. 95.
Anton Smodič, Vinarski muzej v Ptuju, Koledar Družbe sv. Mohorja 1948, s. 147. Ličje, Novice XX, 1862, list 5.
DER WEINBAU IN HALOZE
Haloze, das Land der niedrigen terziären Hügel, wird im Norden von Ptujsko und Dravsko polje begrenzt, und im Süden läuft die Scheidelinie auf der slowenischkroatischen Grenze. Ethnisch gehören Haloze in das pannonische Bereich.
Der Halozer Weinbau, mit seiner tausendjähriger Tradition, erlebte Umänderungen, sowohl mit Bezug auf das Eigentum, als auch die Bebauung von Weingärten. Die Eigentümer der Weingärten waren die Minoriten und Dominikaner Klöster, und noch einzelne Lehnsleute im Mittelalter. Später, im 19. u. 20. Jahrhundert schlossen sich noch Weinhändler und übrige Stadtleute an. Nationalmässig betrachtet waren die Fremden in grosser Mehrzahl, die Einheimischen — Halozaner — hingegen, besassen lediglich einen kleinen Teil der Weingartenflächen. Auch die Grösse der Weingärten der Einheimischen war, im Vergleich mit den übrigen, ausserordentlich klein. Dieses Verhältnis dauerte bis zum Ende des 2. Weltkrieges. Einen grossen Einfluss auf diesen Zustand hatte die Reblaus, die im Jahre 1886 viele Halozer Weingärten vernichtete. Den armen Landsleuten fehlten die Mittel für die Erneuerung, darum nützten diesen Zustand, in erster Linie, die Fremden aus, und kauften viele Weinberge ab. Die Stadtleute begannen mit dem Wiederaufbau und mit der Pfropfung der amerikanischen Unterlage schon im Jahre 1890.
Mit dem Untergang vom Weinbau ist auch das Winzerproblem verbunden, dessen Anfänge schon in die Feudalperiode zurückgreifen. Drei Kategorien von Winzern waren bekannt: a) Winzer, die in den Klöstern und Kirchen dienten, b) Winzer, die bei den Bürgern und Kaufleuten bedienstet waren, c) Winzer bei den kleinen Bauern-Polanci. Einem Winzer gehörten 20 bis 48 a Deputatäcker und 1—13 a Wiese. Er konnte gewöhnlich noch eine Kuh und ein Schwein züchten. Wegen zahlreichen Familien (bis 13 oder mehr Mitglieder) war das Leben bei grosser Mehrzahl fast unerträglich, da sie ja gewöhnlich in einem Lebensraum neben der Presse im Weinkeller wohnten.
Nach dem 2. Weltkriege wurde das Winzersystem abgeschafft, die Weingärten wurden unter ehemalige Winzer verteilt, oder aber wurden in Genossenschaften vereinigt, bis im Jahre 1961 das landwirtschaftliche Kombinat Ptuj gegründet wurde. Die Weinbergorganisation ist in vielen Fällen noch immer nach alter Art eingerichtet. Sie unterscheidet sich von der zeitgemässen Art in dem, dass die Weinstöcke vertikal gepflanzt und an die Stöckel befestigt wurden. Man baut vor allem die Traubensorten von »laški rizling", »renski rizling«, »šipon«, »silvanec«, bis »klevina« und »kraljevina«.
Die Art der Bebaung von Weingärten ist, von geringen Veränderungen abgesehen, sehr alt. So z. B. das Rigolen, tiefes Umstechen der Erde, das Setzen und die
Weinrebenpflege. Sämtliche Arbeiten sind manuel, die Geräte änderten nicht, nur mit diesem Unterschied, dass sie in der Vergangenheit zuhause hergestellt wurden, heute, hingegen, kauft man die Industrieerzeugnisse. Die Umänderung ist im Spritzen, da ja einst nur Blaustein und Kalk gebraucht wurden. Heutzutage werden Spritzmittel gegen verschiedenen Krankheiten gebraucht.
Die Klapper kündigen die herannahende Zeit der Weinlese, nahezu in ganzem Halozegebiet. Dann versammeln sich im Weingarten alle, die jahrüber bei der Arbeit mitmachten. Die Büttenträger tragen die Trauben, welche die Traubenleser beim Liedersingen lesen. Am Abend setzen sie die Arbeit mit Traubenpressung fort.
Die Halozerpressen gehören zu dem Typus »podravska preša« (Presse aus Podravje), für welche ist die Grösse charakteristisch, weil man auf einmal 30 Butten Trauben pressen kann. Dieser Pressetypus erschien in Haloze mit der feudalen Kolonisation und Organisation des Weinbaues. Im 19. und 20. Jh. wurden kleine hydraulische Pressen immer mehr gebraucht, die man in Geschäften kauft.
Statt »tretanje« (Traubentreten mit blossen Füssen), das sich bei ärmeren Leuten bis zum 2. Weltkrieg erhielt, werden Mühlen für Traubenpressen gebraucht. Aus den Trebern (Reste beim Pressen) macht man, wie es schon die Römer taten, den Wein »Pikolo« oder aber brennt man den Branntwein.
Die Keller sind gewöhnlich unterhalb des Winzerhäuschens ausgegraben, die Wände gebaut aus Ziegel, und der Boden aus Lehm. Der Eingang in den Keller ist von der Aussenseite falls das Winzerhaus bewohnt wird, sonst ist der Eingang im Pressraum eingegraben.
Fast der gesamte Weinhandel war im Besitz der Weinhändler aus Ptuj, die mit geräumigen Kellern verfügten. Doch entschlossen sich die Bauern-Weinbauern für einen selbstständigen Weinverkauf, sei es, das sie ihn nach Kärnten zum Verkauf transportierten, oder aber verkauften sie ihn selbst im Weingarten. Die Wein- u. Mostpreise waren sehr niedrig, sodass die Weinbauern mit dem Verkaufserlös, kaum die Schulden deckten, die sich während des Jahres ansammelten. Erst in den letzten Jahren wird der Zustand besser, was auf die Entwicklung und Erneuerung der Halozen-Dörfer beeinflusst.
Die Sitten und Gebräuche, verbunden mit dem Weinbau, stellen die Reste vormaliger heidnischen Zeremonien dar, deren Hauptzweck war die Fruchtbarkeit zu fördern.
Die Entwicklung und die Perspektiven des Weinbaus sind in einer zeitgemässener Bebaung, die nach und nach die traditionelle Technik Umtausche, und damit einen grossem Erfolg ermögliche, welcher auch den Einfluss auf die Besserung von Lebensmöglichkeiten der Halozeneinwohner ausübern werde.
KAZALO
Stran
Vladimir Ban: Spremna beseda.................................................... 7
Jože Curk: Ob 80-letnici Pokrajinskega muzeja v Ptuju........................ 9
Mitja Mrgole: Ob stoletnici bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju.............17
Anton Klasinc: Haloze v boju za staro pravdo.................................25
Iva Miki Curk: Rimski vodovodi Ptuja.........................................59
Stanko Pahič: Raznoteri obrazi rimske ceste v Panonijo čez Ptuj..............63
Zorka Subic: Beg Ifigenije s Tavride na videmskem reliefu....................95
Marjana Tomanič Jevremov: Železnodobne gomile iz Spodnjih Podlož pod Ptujsko goro..................................................................103
Paola Korošec: Prispevek k reševanju problema zgodnjesrednjeveškega objekta
z nekropolo na Ptujskem gradu.............................................119
Vinko Sribar — Vida Stare: Kovani luničasti uhani z ornamentom »drevesa življenja« ..................................................................141
Blagoj Jevremov: Staroslovanska nekropola v Turnišču pri Ptuju...............161
Peter Klasinc: Meščanski spital v Ptuju........................................169
Jože Curk: Fevdalna arhitektura na ozemlju ptujske občine....................179
Jože Koropec: Imenjska cenitev leta 1542 in Dravsko polje....................195
Jože Mlinarič: Gospoščina Negova na začetku 17. stoletja.....................201
Blagoj Jevremov: Vpliv občinske politike na delovanje društev v Ptuju pred prvo
svetovno vojno............................................................223
Vladimir Bračič: Ptujsko polje v luči imenjskih cenitev iz leta 1542 ........ 235
Vladimir Bračič: Spremembe v prebivalstveni strukturi občine Ptuj............255
Vida Rojic: Iz zgodovine Strnišča in Kidričevega...............................271
Mira Ilijanič: Nekoliko podataka o vezama Ptuja i Varaždina u 16. i 17. stoljeću .	289
Sergej Vrišer: Znamenja in javni spomeniki v Ptuju...........................295
Marija Mirkovič: Neki novi podaci o ptujskim baroknim slikarima i o njihovom
djelovanju u Hrvatskoj....................................................305
Marjetica Simoniti: Zlatarstvo in pasarstvo v Ptuju..........................317
Kristina Šamperl: Alojz Kasimir umetnik in	človek..............................339
Niko Kuret: Vurberški relief.................. ..............................345
Ferdinand Tancik: Bojna oprema in orožje v zbirki militarij Pokrajinskega muzeja v Ptuju..............................................................351
Vesna Bučič: Zbirka ur v Pokrajinskem muzeju v Ptuju...........................355
Vida Rojic: Nekaj arhivskih dokumentov o osvobodilnem gibanju v ptujskem
okraju....................................................................373
Drago Hasl: Haloška žvegla.....................................................383
Majda Ceh: Vinogradništvo v Halozah............................................391
PTUJSKI ZBORNIK IV
uredil
Jože Curk
opremil Janez Vidic
založila
Založba Obzorja Maribor
za založbo Drago Simončič
natisnila marca 1975 tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani