293. številka. Ljubljana, nedeljo 23. decembra. X. leto, 1877. SLOVENSKI Ifthaja vsak dan, izvzemši ponedeljka in dnevo po praenioih, ter velja po pošti preieuian za av siro-ogersko dezeie z» celo leto 16 |rld., za pol leta 8^1d., ca Četrt leta 4 gld. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom ca celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en moBec 1 gld. 10 kr. Za poftiljanje na dom so računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje doiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Solahin za dijake velja znižana cena in aioer: Za Ljabljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po poiti prejemaš za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od Četlristupne petit-vrite 6 kr., če »e oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se vole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Prano Kolmanovej hiši l\ 3 „gledališka stolba". O p r ;i v n i š t v » , na katero .iaj mt blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacij«, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Telegrami. Belgrad 21. decembra. Oficijalno. Srbska vojska je 19. decembra s št urin o m vzela sotesko sv. Nikola in turška litrjenja v njej, vzela most pri Cecini ter ga razdejala pa zasela Babino glavo, katero pozicijo so bili Turki zapustili. Dunaj 21. decembra. „Pol. Corr." poroča iz Cetinja, da se vsak čas pričakuje kapitulacija tvrdnjave v Bani. Bukarešt 19. dec. Ruske vojske, ki »o sem prišle, imajo ukaz, pred Ruščuk mar hirati, katera trdujava so ima precej resno bombardirati. London, 20. dec. („N, F. Pr.u) Iz Er-zeruma se 18. t. m. poroča: Velik sneg je prisilil Ruse iti iz Deve-Bojuna ter se nazaj pomakniti v sedem milj proti severovzhodu ležečo vas Zumalahmad. Teški kanoni, kateri so bili odposlani od Karsa, so obtičali v globokem snegu. Carigrad 20. dec. Sulejman paša je sem prišel. KruSevac, 20. dec. (»N. W. T.") Prve straže polkovnika Nikoliea krenile so na pot proti Novemu pazaru. Nikolić je objavil proglas na vse prebivalce Stare Srbije, v katerem jih pozivlje na orožje proti občnemu sovražniku, azijatskim Otomanom. Doslej se je upor pojavil v osmih vaseh, kjer stanujo Srbi. Nikolić je dal mej ustaše razdeliti pušek in streliva. 1/. kosovskega okraja gre baje 12.000 mustehafizov proti Novej Varoši in Sjenici. Bel g rad, 20. dec. General Beli-Mar kovic, zapoveduik šumadijskega kora, je zbolel nenadoma. Govorica je, da ga bode v po-veljništvu nadomestil Ranko Alimpić. Vojska. Sneg in zima zadržuje Ruse v nadaljevanji in velevspešnem delu vojniškem. Zato do-zdaj, ko to pišemo, z ruskega bojišča denes nij važnih poročil. Srbi dozdaj dobro napredujejo. V kratkem bode menda slišati, da so začeli od več stranij prijemati Niš in Vidin, obe mesti silno važni. Turčija se napravlja na vse kriplje na brambo Adrijanopolja. V ta namen je Sulejman v Carigrad prišel, snovat novo vojsko. Vidin, ki ga mislijo zdaj Srbi pod llor-vatovićem z Rumuni vred bombardirati, je veliko, močno utrjeno mesto, z zidovi, rovi in redu tam i. Posadke bode zdaj kacih 10.000 mož v njem. Iz Bosne se piše: Se nikoli nij bil naš položaj tako obupen kot zdaj, in če kmalu tuja pomoč ne pride, mora najmiroljubnejši kmet razbojnik postati, ker gospodska nema več moči varovati mu to, kar ima. Carigradski dopisnik v ,.Daily News" brzo-javlja 18. t. m. z večera: Osman paša je 13. dec. poslal svojemu svaku to-le depešo: „ Vedeti moraš, da smo bili v Plevni šest tednov popolnem obkoljeni. V tem času nijsmo dobili nobene pomoči od zunaj, a vsi naši po-skušaji, da napravimo izpad, bili so zastonj. Ker so nam zaloge živeža in streliva popolnem potekle, sklenil sem, zadnjikrat vse poskusiti, da proderem žilezui opas, ki nas je obdajal od vseh stranij. Vspeh ti je znan. Jaz Bem ujetnik in z menoj ostanki moje hrabre vojske. Pogum in neustrašenost mojih vojukov priznala sta jako car ruski in njegov brat, veliki knez Nikolaj. Vsi naši vojaki so ujeti in se prijazno ravna z njimi. Naše ranjenike dobro oskrbujejo. Jaz sem lehko ranjen, a dobrega zdravja. Bivališča mi še nijso določili." Zmaga republike. „Francozje so te dni, ko se je Mac-Ma-hon udal narodnej volji, republikanskej večini, praznovali tako veliko zmago, kakor mi pri Plovni." S temi besedami začenja velik rusk list prvi svoj uvodni članek in se veseli zmage republike na Francoskem. Boj Mac Mahonov in kraljevskih ter bonapartovskih strank proti republiki je bil od 16. maja do 14. decembra tako ljut, agitacija tako brezobzirna, ton Mac-Mahunovib proglasov tako sabljarsk, odločen, skoro surov, da se je bilo jako bati, da bodo republikanci na konec borbe propali proti surove j sili. Tudi ko so pri volitvah republikanci dobili k ljubu vsemu pritisku veliko veČino, ostal je še vedno strah pred državnim udarcem in Mac Mahonci so vekali, da se ne udade, če so prav v manjšini. A po sreči je drugače prišlo, republikanci se mogo oddahniti, oni so zmagali. Republika je naj hi I ne j i zadnji naskok odbila, sovražnik se na vsej liniji umika in nij verjetno, da bi še kedaj dobil pogum napadati jo. Da je tako prišlo smemo Slovanje zadovoljni biti, ne le z občnega svobodnostnega stališča temuč tudi 86 stališča vnanjega položaja. Republika na Francoskem pomenja zdaj nevmešavanje ▼ druge zadeve, pomenja mir. Zmaga monarhije bi bila v tem hipu najbrž soboj prinesla kako zvezo z Anglijo, vmešavanje v orijentalne stvari in iz tega naravni pa strašni posledek: svetovno vojsko. Saj se je uže govorilo, da so nekateri Slovanski ilustrovani listi na jugu. (Poslal „rodoljub iz Stajerja".) Slavni francoski pesnik Victor Hugo je ne dolgo tega izustil jako lepe besede, rekoč: „Mi vsi, pesniki, modrijani, pisatelji, umetniki, imamo dvojno domovino: ena se imenuje Francija, a druga umetnost". Tako je govoril pesnik Viktor llugo svojim rojakom. Tudi mi Slovenci zapomuimo si te zlate besede, samo tuko le: ena domovina bodi nam naša mila Slovenija, a druga literatura in umetnost: prve domovine ne moremo si ustvariti, kakor želimo, zato pa imamo proste roke, ko si ustvarjamo, kolikor imamo muči, drugo domovino, umetnost. V tej domovini namreč sme slovenski pesnik, slikar, skladatelj, pač vsi umetniki, razodevati svoje čute v svojih lepih umetnijah o našem narodu. Na slovanskem jugu mej Srbi, Bulgari, Hrvati in Slovenci se razen vzvišenega Čuta za pravo domovino goji tudi drugi lepi čut za drugo domovino, umetnost in literaturo. Kar se tiče umetnega pesništva, imajo Srbi pesnika Petra Petroviča Njegusa, Zmaja Jovana Jovanoviča; Hrvati Petra Treradoviča, a mi Slovenci Fr. Preširna in druge. V narodnem pesništvu pa smo vsi Slovani daleč in daleč za svojimi brati Srbi, katerih narodne pesni slujejo po vesoljnem svetu. Ali umetnost je jako obsežna, tudi glasba je umetnost: v tej stroki pouašajo se Hrvati z Lisinskini, pl. Zajcem in Koch-Kuhačem; pri Srbih je uže slabše; nam Slovencem pa dela čast Davorin Jenko i u drugi. Slikarstvo in podobarstvo je tudi lepa uiuetuost: Hrvatom obetata mnogo dva mlada talenta Kikerec in Rendič, pri nas Slovencih se imenujejo Volf, Franke, oba Su-bica in drugi. Majheno jo število južnoslovau-skih slikarjev, malo je takih, kateri bi posvečevali svoje življenje slikarstvu, in kedor se ga hoče učiti, mora iti na Dunaj, mora prehoditi Italijo ali Nemčijo, zlasti podobar, a tega pa ne more vsakedo. Tudi imamo na slovanskem jugu dva ilustrovana lista, pri Srbih „Srpsko Zoro", pri Hrvatih „ViemicM; oba lista prinašata razuovrstne slike. Vsak narod, kateri ima takih umetnikov, ustvari si list, za katerega delajo slike njegovi umetniki. Naši slikarji na jugu so se ve da uže tuko omikani v tej stroki, da bi lehko delali kompozicije za ilustrovane liste, ali pri nas nij tako. Ilustracije „Srpske Zore" ali „Vien-ca" nijso proizvodi naše domače južuoslo-vanske umetnosti. Uže več ko štiri leta izhaja „Vienac" v Zagrebu, odkar je začel prinašati sliko, ljudje jih radi gledajo, večina jih občuduje in se ponaša z njimi. Pa mej temi ilustracijami je malo Rendičevega in Ki-kerčevega dela. Tudi „Srpska Zora", katera izhaja na Duuaji v vezkih po enkrat na mesec, prinaša v vsakej številki po pet do sedem ilustracij. V tem listu lehko najdete podobo slavnega republikanca Adolfa Thiersa, Mac Mahonu svetovali, naj z odločno akcijo na zunaj zatrt; notranje vrenje. Govor slovenskega poslanca V. Pfeiferja (v državnoga zbora 31*5. g.-ji dne 3. decembra 1S77.) Jaz bi se rad izrekel proti nekaterim izmej mnogih priboljškov, ki se dajo banki za podelitev hipotekarnih kreditov in posebnih pravic. Jaz v tem oziru ne mislim nacijonalnej banki prav nič oporekati nego jedino konstatiram, da se gospodar na kmetih pri jemanji posojila boji in plaši nacijonalne banke isto tako, kakor otrok, ki se je opekel, ognja; — toda ne kakor da bi bila nacijonalna banka v svojem ravnanji nesolidna — ne, tem več baš zato, ker je prerealna in presoltdna ter od same njene solidnosti dolžnik, ki je prejel od nje pomoč, pogine, in sicer zato, ker se nacijonalna banka samo pod železnimi uveti za dolžnika ter z veliko previdnostjo, katera onemu, ki hče vzeti od nje denar na posodo, prouzročuje velike troške, upušča v posojilske kupčije in, kadar mine obrok ter se nij denar vrnil, brez milosti upotreblja svoje privilegirano eksekucijsko pravo. Jaz poznam samo jedno jedino osobo, s katero je toliko težko sklepati kupčije, in ta je fiškus, katerega zastopa ta ali ona vele-modra finančna prokuratura — a potem pride takoj na vrsto hipotekami oddelek avstrijske nacijonalne banke. Moja nemerodajna misel smera na to, da bi uveti za dovoljenje posojila imeli na dolžnika samo toliko pritiskati, kolikor je pri posojilskej kupčiji ter nje varnosti absolutno potrebno. Visokost obrestnega merila je pak v obratnem razmerji z varnostjo zahteve ter s popolno veljavnostjo valute; ali banka posojuje samo na precej velike obresti, manje od G odstotkov nikoli, plačuje sč slabo valuto, ona ne daje gotovega denarja, niti ne bankovcev, nego jedino zastavna pisma, katera mora vsak, ki treba denar ter si ga tudi posodi, še le realizovati, ona ne izdava svojega denarja za posojilske kupčije, temveč daje samo one novce, katerih vzame na posodo pri lastnikih zastavnih pisem; ona gospodari prav za prav čisto brez svojega a le s tujim kapitalom ter nalaga tuji kapital, zastavna pisma, na obresti Gambette, mnogo imenitnih ruskih vojskovodij iz sedanje ruskoturške vojske, mnoga mesta in tvrdnjave v Bolgariji in v Aziji. „Vienac" poznajo bralci vašega cenjenega lista mnogo bolje, v njem je Kars, Erzerum itd. Kdo pa dela te ilustracije? Ali naši umetniki? Ali Kikerec, Kršnjavi? Ali morda kak drug slavnejši slovanski ali nemški umetnik? Ne. Po svetu izhajajo jako lepi ilustrovani listi, zlasti tudi nemški, n. pr. „Gartenlaube", „Ueber Land ud Meer", „Leipziger illustrirte Zeitung" itd. Kdor si pridno ogleduje ilustracije nemških listov in ob enem tudi pazno bere „Vienac" in „Srpsko Zoro", ta je lehko opazil, da ravno tiste ilustracije, katere so bile pred mesec dnij v listu „Gartenlaube", „Leipziger illustrirte Zeitung" itd., ravno tiste, pravim, so za mesec dnij pozneje v „Srpskej Zori" in „Viencu". Kako pa to? Ali so same prišle v „Vienac" in „Srpsko Zoro" ? Urednik „Vienca" ali „Srpske Zore* piše uredniku nemških listov, lehko tudi čeških, poljskih itd., naj mu pošlje svoje ilustracije, katere je s 5 odstotki, dočim ona prejemlje za-nja po 7 in več odstotkov. S tega stališča naj mi bode dovoljeno opozoriti na nekatere določbe, katere, kolikor so vrlo težke za onega, ki si denar posodi, toliko tudi segajo preko one meje in mere, katera se meni zdi potrebna za pridobitev kupčijske varnosti. Po §. 12, odstavek d. pred nami ležečega načrta statutov, bi imela banka pravico imeti, „zapale obresti ter zajemne obroke z istim< prisilnimi sredstvi izterjavati, s katerimi se zemljišni davek izterjava." Ta določba je po mojej misli nekakova nepravilnost, ker so zahteve bankine privatne zahteve, katere prinašajo banki dobiček, zatorej nemajo uživati pri izterjavanji onih prednostij, katere pristoje jedino javnim davkom. Nadalje ima banka po §, 13. samo tedaj pravico na katero hipoteko dati posojilo nako posojilo doseza polovico vrednosti hipotekine, a to največ" — to se protivi določbi vzajemnega mestjanskega zakona, po katerem dajo zemljišča do dveh tretjin a hiše do polovice vrednosti sirotinsko varnost ter se do te vsote mogo sprejemati za zastavine; to umanjšanje od dveh tretjin na polovico vrednosti sirotinske varnosti pri zemljiščih škoduje realnemu kreditu in pušča bankinim denarjem uživati večje pokroviteljstvo nego denarjem si-rotinskim. Tudi se mi zdi, da se je šlo predaleč, ko je dobila v §. 24 banka pravico, od zaostav-ših vsot terjati tako visoke zadržne obresti, kakoršne bi se jej vselej videle primerne. To se pravi dolžnika popolnem izročiti v bankine roke; in kakor bi se protivilo bitstvu posojilnega ugovora, ako bi si htel upnik izgovoriti, da zahteva takove obresti, kakoršne bi se mu dozdevale prilične, baš tako bi se imela takova določba izključiti tudi od zadržnih obrestuj, in to tem bolj, ker postava izrecno določuje G odstotkov zadržnih obrestij. Ako uže lite bankovčno banko smatrati za poklicano, da sklepa hipotekarne kupčije, treba je bilo razmotavanje takovšnih kupčij tak6 urediti, da dobe gospodarji v potrebi pravo pomoč, a ne, da se naravno ravnotežje uže prej premakne na škodo dolžnikovo ter da je ta. obvezen z raznimi dolžnostmi in pri-stavki na milost in nemilost mnogoštevilnih bankinih pravic ter ga more ona naposled s uže porabil in ta jih tudi dobi za prav mali denar. Ilustracijo, katera je stala urednika nemškega lista kakih 70—100 gold., dobode urednik „Srpske Zore" mnogo ceneje. Nemški (pa tudi ruski. Ur.) ilustrovani listi, n. pr. „Ueber Land und Meer", imajo nalašč na bojnem polji slikarja, kateri slika prizore na bojnem polji, tvrdnjave itd., ter jih pošilja svojemu listu, kateri ga zato dobro plača, in naj se zdaj preudari, koliko denarja je treba tacemu specijalnemu slikarju na Bulgarskem, ali kje v Aziji; „Srpska Zora" jih nema, ali prinaša ravno tiste prizore, kakor tisti listi, kateri jih imajo. S tem nameravamo samo to povedati, da ti listi ne prinašajo sploh proizvodov svoje domače umetnosti. Naši ljudje hočejo imeti in gledati slike, kakor drugod. Urednik jih mora vzeti od koder zna in mi smo jim povedali, od kod jih jemlje, ne zato, ker smo stari pesimisti in idejalisti, nego zato, i ker je to potrebno, da bi pozneje tistemu, kateri bi nam podajal izvirne ilustracije, bili bolj hvaležni. Slovani smo in dobri domoljubi, privilegirano močjo eksekutovati. Kako različen je denarnodružni duh, kateri veje po vseh teh določbah, od onega prav človekoljubnega, ki ga nahajamo po staroavstrijskih tradicijah, kateri je v bank ne m statutu leta 1704 prinesel stavek, ki ga je navel gospod poslanec za ^lukenovo (dr. Herbst) „da se mogo iz fondov te banke za priboljšanje obrtstva posoditi denarji za 3 odstotke". Naj bi se na ta moja opozorjeoja v po-znejšej dobi oziralo in naj se banka privede nazaj na ono pot izdatne podpore trgovstva, obrta in posestva, katere ne bi bila smela nikdar zapustiti. Za sedaj se zadovoljujem s tem, da se posebno glasuje ob odstavku d v §. 11. Politični razgled. V Ljubljani 22. decembra. Na Duncif je bil prišel preIvčeranjem minister Tisza in z Andrassyjem imel razgovor o orijentalnem in nagodbenem vprašanji. 0//«'f.r.'.i odsek za col je sprejel povišanje cola na kavo od 16 na 24 gld. V 8fi ■ • jt 4 V !>,>*••:•*:•. Mu si:i car je od meje telegrafi ral kne-ginji rumunskej, zahvaljevajoč se za pripravljeni mu lepi sprejem. Telegram končuje: Naj Bog da, da bomo mogli skoro skleniti vspe-šen in slaven mir. Iz Bt<>i!eguw se poroča dunajskemu listu, da je knez Gorčakov tja naznanjal, da Rusija smatra konferenčne sklepe kot pretočeno in ne več obstoječo stvar. Zdaj se ne govori več o reformah v Turčiji, temuč o tem, kako se bodo naredile razmere v Turčiji, katere bodo stvarile stalen red v Turčiji. Zato pa porta nij več sposobna. Iz Berlina poročajo, da se na pruskem dvom zoper ttiswi*<*r fc<« močno agitira, zlasf i pri cesarici. Govoric je mnogo o krizah mej višjim uradništvom. Na .i»ifjtvšk«'na Be vojna Btranka tur-ko ljubo v močno napenja in zabavlja. Vladni list „Standard" je hud na zvezo treh cesarjev, torej tudi na Avstrijo, ker nij hotela za John Bulla kostanja iz žrjavice vleči. „Ne ruske zmage, ne slabost Turčije, temuč to, da Nemčija in Avstrija dovoliti Rusiji svoje zmage okoristiti se kolikor hoče, sili nas, da meč potegujemo" — pravi. Iz Mitnn se telegrafira, da bode ruski poslanik pri papeškem dvoru, knez Uruzov, povrnil se v Rim, kjer so se ruske razmere zboljšale. (Dalje v prilogi.) kateri priznavamo, da to, kar nij naše, pač nij naše in nema za nas velike vrednosti. Mi Slovenci še do zdaj nijsmo imeli ilu-strovanega lista. Uredniki naših lepoznanskih listov do sedaj še nijso hrepeneli po takih ilustracijah, kakoršnih ima dosti „Vienac" in „Srpska Zora". Vsak rodoljub in gojitelj slo* venske umetnosti se je razveselil, ko je bral vabilo Stritarjevo v zadnjem listu „Zvona", v katerem naznanja veselo novico, da bo „Zvon" še 8 prihodnjim letom izhajal in izdajal izvirne slike, katere bodo dobivali naročniki za priloge. „Zvon* bo tedaj na slovanskem jugu prvi list, kateri bo prinašal redno samo izvirne slike. G. Stritar je povabil slovenske slikarje, ter jim podal priložnost v svojem listu, naj goje* in pospešujejo slovensko in slovansko umetnost. Nam se bodo podajale izvirne slike, z njimi se bode smel ponašati vsak Slovenec rekoč, to je naše in samo naše, tega si nijsmo posoddi, to je naša lastnina. Dolžnost vsacega omikanega in po omiki hrepenečega Slovenca je, da podpira sloven- nih glasov, a treba mu je tudi — kase. Slovenski vseučiliščniki, ki so udje, nad silo store za društvo; pričakujemo torej še od vrlih slovenskih domoljubov, ki morejo, da pristopijo k slavjanskemu pevskemu društvu kot podporniki, ter na ta način pomagajo najvrle-jemu Blavjanskemu društvu, ki je na Dunaji, gmotno na noge. Fodpornina je na mesec 50 nov. na leto torej 6 gld. Podporni udje tiskajo se v letniku. Oglaša bo pri dr. J. Le-nochu, advokatu I. Briiunerstrasse 6, Wien. Radovan Perunov. Domače stvari. — (Daci ljubljanskega mesta.) Uže zadnjič enkrat smo omenili, da je letos zlicitiral nekov j ud iz Hrvatskega, Leopold Schvvarz ae kliče, užitninski davek za Ljubljano in bi imel v tej lastnosti tudi prevzeti vse dace, ki so last in dohodek ljubljanskega meBta (kakor štantnina, tlakovina, klavina, pivni krajcar itd.) Prej je to v rokah imela domača družba (Hočevar Tavčar-Vilhar in dr.) a letos je bil te domačine tuj j ud prehitel in finančno ministerstvo ga je za državni užitninski davek potrdilo. Ne pa tako ljubljansko mesto. Temuč občinski zbor ljubljanski je v tajnej seji v petek po dolgem preudat ku z veliko večino sklenil svoje dace v izklienej svoti od 43.3GO gld. ne judu Schvvarzu dati, temuč še enkrat razpisati ofert do 27. t. m. s prepričanjem, da bode mesto po tem potu dobilo več nego oni jud obeta, in bode poleg tega tudi stvar v domačih rokah ostala, ne pa da bi tuji judje občinstvo na naših šrau-gab Šikanizirali pa Še denar zasluževali in iz naše dežele nosili. Ker je bila seja, kakor rečeno, tajna, nij da bi več o tem poročali za zdaj, O javnej seji poročimo prihodnjič. — (Denes) je v gledališči slovenska predstava. — (Prof. Ko ti j are vski.) Poroča se nam, da je slavni, in tudi v Ljubljani dobro znani ruski učenjak in profesor Kotljarevski v Kievu nevarno obolel. — (Dr. Geitler), profesor slovanskega jezikoslovja na Franjo-Josipovej univerziteti v Zagrebu, je te dni dosel v Ljubljano, kjer misli prebiti božične počitnice, da preišče slovanske, posebno glagolske rokopise v ljubljanskoj licejalnej biblijoteki. — („Savinjsko učiteljsko dru-štvou) ne bode zborovalo 29. t. m., ampak 80. t. m. ob 4. popoludne, s čimer se zadnje poročilo popravlja. Drugo ostane pri prejšnjem. Odbor. i— (Vipavska čitalnica) napravi sv. Štefana dan, dne 2G. decembra 1877, v svojih prostorih v Tabru veselico, katere program je: I. „Pravi Slovenec." Vesela igra v enem dejali. II. „Pri meni bod'." Spevoigra v enem dejanji. III. Ples. Vstopnina k predstavi kakor navadno. K plesu 50 kr. Začetek ob 7, uri zvečer. K obiluej udeležbi uljudno vabi Čitalnični odbor. — (Mariborska čitalnica) ima starega leta dan po polu dne ob 4. uri občni zbor. Dnevni red je: 1. Poročilo tajuikovo. 2. Poročilo denarničarjevo. 8. Volitev pred sodnikova. 4. Volitev tajnika, ob enem podpredsednika. 5. Volitev denaruičarja. 6. Volitev 4. odbornikov. 7. Volitev "2 namestnikov. 8. Razni predlogi — posebno o prenaredbi društvenih pravil. Po dokončanem dnevnem redu bode se pričakovalo s petjem in plesom novo leto. — (Slovenska Matica) je imela od-borovo sejo 10. t. m. Iz poročila tajnikovega je razvidno, da je od zadnje seje pristopilo 42 novih udov, 4 pa so izstopili. Za znanstveni časopis se je oglasilo 113 naročnikov; g. Božidar RaiČ pismeno nasvetuje, da bi časopis moral imeti 2 urednika, ker je tajništvo Matice preobloženo, da bi moglo opravljati to delo. Končna določba se bo prepustila občnemu zboru, ki se bode sklical proti koncu meseca januarja. G. Raič v svojem pismu tudi opomenja, da naj bi Matica kaj sto rila za izdajo slovenskega slovnika in poskrbela, da se nabrane reči v abcednem redu natisnejo. Odbor pa izjavlja, da Matica v tem oziru ne more ničesa storiti, ker je slovnik v drugih rokah. Profesor Glovacki se je ponudil, da spiše ,,floro slovensko", če bi jo Matica hotela dati na svitlo. Reč se je izročila v pretres odseku za izdajanje knjig. G. Ci-gale je dovršil uredovanje slovenskega zemljevida in naznanil odboru, da za svoj trud pri izdelavi zadnjih treh kart ne zahteva 200 gld., kakor se mu je prejšnja leta dajalo od 3 kart, ampak le (!) 150 gld. Odbor sklene, da naj se g. Cigaletu, kadar se mu pošlje nagrada, izreče ob enem odborova zahvala za njegov trud in. prizadevanje. — Knjige Matične za leto 1878 so razen imenika udov v letopisu uže natisnene vse in se bodo razpošiljale o novem letu. — Šoli v Frarau na Štajerskem in čitalnici v Mozirji, kakor tudi nekemu udu, se daruje nekaj knjig, ki jih Matica ima še v zalogi. Enako se dovoli, da Matica da toliko knjig, kolikor jej je mogoče, nekemu gospodu, ki se hoče za dosmrtnega uda vpisati. — Določi se dalje, da bode imel prihodnji občni zbor meseca januarja voliti IG novih gospodov odbornikov. Po pravilih namreč izstopi vsako leto 10 najstarejih odbornikov, in ti so gg: Močnik, Vilhar, dr. Zu-panec, Erjavec, Zolgar, Majciger, Parapat, Jaran, Kozler Peter in Krišper Valentin. Prostovoljno bo se odpovedali gg. Gorjup, Wies thaler, Pleteršnik, Žakelj in Herman, umrl je g. Tušek. Izžrebani odborniki se morejo zopet voliti. — Glede tiskanja Matičnih knjig se sklene, da se bo oddalo tistej tiskarni, ki ga bode naj ceneje prevzela, kar bode poskrbel gospodarski odsek. Ker čč. gg. Legan in Kogelj naznanjata, da ne moreta več poverjenika biti, se za Pivko za poverjenika izvoli č. g. župnik Drobnič, za Idrijo pa župan g. Treven. Ob enem se v Varaždinu za poverjenika izvoli g. prof. Stare. Končno se določijo nagrade gg. pisateljem. — („Jugoslovenski Stenograf"), v Zagrebu izhajajoč strokovnjašk list, je ravno dokončal svoj drugi tečaj. Kakor se kaže, ima uredništvo tega lista dovolj podpornikov in je mej Jugosloveni precej ljubiteljev steuo-grafske umeteljnosti. — (Isterski deželni zbor) se snide 27. t. m., da bode Lošiujanom za poroka za nekovo pomorsko posojilo, če bo hotel. „Naša Sloga" pri tej priliki piše: „Kad je našega jezika u Istri veći diel, i kada su sami Niemci i Talijani stvorili, a cesar pjtvrdio zakon, da se na svakom sudu i sboru zemaljskom može rabiti narodni jezik, zašto se ne govori i hrvatski u Poreču V Ovo pitamo i pitat ćemo dati za danom, dok nam go.-l nedojde vesela novica, da se je naš liepi jezik počastio i med velikom gospodom govorio. Ono pet šest ljudi, što jih za prave našo držimo, treba da jedanput počmu tvrdo i postojano branit naše pravo. Kad budu drugi vidili, da se mi sami branimo, kako znamo, i da se ne-stidimo svojega jezika, onda će nas i oni pravo poštovati. Jetika je ozdravljiva! Radgostski nniver&fšlni vaj rožnovskl rnabo-rastlinski celtlUki, priporoča so posebno za vse, tudi za zastarano bolezni na pljučih, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodečevo slabost, za splošno slabost čutnic in proti začenjajo-čej se pljučnici! Veliko število priznanskih pisom razpolaga se v prepričanje. Javna zahvala. Gospodu J. Seic/icrtit, lekarjtt v Rožnovi t Rad-goatakvm. CeBtiti gospod! Po dostanem nevarnem pljučnem vnetji mučil me JO Cela tri leta suhi kašelj in ponavljajoča se hripavost. Pretečeno jesen postalo je moje žalostno stanje tako hudo, da »etn cele kosce strdene krvi izkašljeval in trpel RODI pri tem zarad prebavenja in telesno slabosti, mrzlice in ponoćno me jako slabečo potenje. Zdravnik — moj prijatelj — konsta-tiral je začetek jetike ! Po dolgem brezvspcšnem zdravenji poskusil sem vsled sveta mojega zdravnika kot zadnji pripomoček Vaš Radgostski univerzalni čaj, kateremu se zahvaljujejo uže mnogi v našem mestu za. zopet pridobljeno zdravje, ter rabim za olajšanji' suhega in žgočega kašlj an j a Vašo Kožnovske celtličke. V kratkej dolu izboljšalo Ne je moje brezupno stanje take, da se čudijo vsi moji znanci, kakor tudi moj zdravnik, kateri nikakoršnega ozdravenja nij upal. Kašljanje neiialo jo popolnem, ravno tako nijsem več kri pljuval in nehalo jo tudi pomično potenje, povrnil so jo zopet tek in močnejši kot poproj, in tako pridobilo jo moje slabo telo zopet poprejšnjo krepost in elasti-citeto. Komaj po četiritcdnem uživanji sem popolnem zdrav in vesel in zahvaljujem svoje ozdravenjo poleg Boga jedino le Vašim pripomočkom. Prosim Vašo blagorodje mojoj stari materi, katera uže četiri leta trpi na Brcnem bodonjt in teškom dihanji, priposlati proti poštnem povzetku dva paketa tega čaja in ravno toliko škatljie maho-rastlinskih celtličkov in želim iz srca, da bi ta izvrstni lek in nedrago hišno zdravilo zasluženo splošno pripoznanje pridobilo, ter ostajam s posebnim spoŠtevanjem Vašemu blagorodju hvaležni Ivan Celeryn, kaplan. V Ccrhovicah 11. aprila 1875. Gospodu lekarnarju ,/. Keiehertu v Itožnovl! Prosim, da mi pošljete deset zavojev svojega izvrstnega »radgostskoga univeraalnega čaja. Spoštljivo se bilježim »r. II. Kinliorn, okrajni zdravnik. V Eiscn9tadtu (na Ogerskem) 19. jul. 1876. Od tega po zdravniškej ratlotbl in pred* pi8ih pripravljeni 6aj volja za l4dnovno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gold. av. velj. Jedna originale a škatlia Rožno vskih maho-rastlinskih celtličkov 50 kr. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posebej. itiiil^oHi-Ki univervnlnt čaj in Koš« novMki niMliu-ruHtlliiHki <-«-11114. i dobivajo so |«-«lniii le v lekarni J. Neiolierta v Kožnovl (na Moravskom) in razpošiljajo so naročila na vse strani proti poštnemu povzetku. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarji : W. M a v r v i. j n i> i j a o i. A. Boinitz v Celovel, W. K o u i g , gradsko jireduiestjo, v Mariboru, Anton N o d w o d „vuni Mohren" in M i 1 o-ardniška lekarna v <.radei in J. C o j b o k v Zagrebu. ItožUOVNku «ii I ii i-l» a CM'iicija, bitro in stalno deluje zoper trganje, preblad, čutuiško in mišično slabost vsake vrste. Originalna steklenica 70 kr. av. velj., za kolek in zavoj bo 10 kr. več. 1'ruva so dohode jedino direktno iz lekarne v liožnovi Moravska). (.377-1) Priloga „Slov. Naroda" kjt. 293., 23. decembra 1877. Snovanje italijnnskrrjar novega mi-nisterstva se težavno vrši. Crispi dela težave. On terja, da se predlog o potrditvi pogodbe sicilijanske železnice potrdi, predno on stopi na vladanje. i)op 181. Is .?lmail»orti 20. dec. [Izv. dop.J Kako je naše ponemškuteno mesto za divjake Turke zavzeto, ki so nekdaj tudi Štajersko pustošili, kaže to: IG. t. m. se je predstavljala tukaj dunajska igra: „Der niirrische Schuster,1* in pri tej priliki je igralec g. Pau-ser nekaj kitic kupletov prepeval. Ko so mu aplaudirali je tudi pel od boja Rusov s Turki, ter izrekel željo, da naj vsi Rusi — pocrk-nejo, da ne bode več sluha ne duha od njih. Se ve da je dobil tudi nepričakovan „aplaus", od bastardiranih mariborskih Nemcev, kar se f našem gledišči le redkokrat zgodi, in čudež, da nij svoje psovke Še drugikrat popeval. Ifilo bi boljše, da bi se dotični igralec v take reči ne mešal in rajše svoj predmet boljše naučil, da bi mu na odru besedo gladkeje tekle. Pad Plevne je tudi naše nemškutarje in turkotilo močno zgrabil. Otožni in klaverni so, A navdušenost iz veselje nas drobnega števila Slovencev je veliko. Tudi mi pričakujemo tu, f slovenskem Strassburgu, boljših časov od Občnega povzdiga slovanske stvari v prihod -njosti, pa se nikdar ne udarno! 1k \oves« m«\<*tt» 20. dec. | lzv. đep.] V nedeljo 1(>. t m. ob 5. uri po polu dne se je vršila v našej čitalnici razdelitev obleke hi obuvala učencem in učenkam tukajšnje ljudsko šole pred mnogobrojnim občinstvom, t navzočnosti okrajnega glavarja g. Ekela in njegove soproge, g. kanonikov GrašiČa in Legata in dr. Iz v srce segajočega govora, katerega je pred delitvijo poslušalcem govoril Las vikar in podpredsednik čitalničin g. Ivan Tomažič, duša in voditelj temu blagemu pod-tzetju — hočemo sledeče posneti: Kakor drugod, tako je tudi v Novem mestu veliko revnih dečkov in deklic, ki hodijo v tej nemilej žimi slabo oblečeni, strgani, od mraza trepetajoči z raztrganimi črevlji, ki morajo po dve, eelo po tri ure z mokrimi otrpnenimi nogami mirno v klopi sedeti, ter pazljivo poduk poslušati, brati, pisati. Nij potem čuda, da zdaj ta, zdaj ona pridna deklica iz šole izostane sko slovstvo in to bo tako dela, da se naročamo na lepe knjige in časopise. Jaz hočem tukaj govoriti samo o naših lepoznanskih listih, zlasti o „Zvonu" in sicer o stvari, katera mi tile dolgo na srcu leži Vedno se vprašam, ali je Slovencem res potreba treh lepoznanskih listov ali ne? Ko bi vsak ustrezal slovenskim terjatvam in zastopal vsak svojo stroko popolnem, bilo bi dobro. Ali vsi trije so lepoznanski, samo, da vsak po Bvojej vrednosti V „Zvon" bi se moral bolj razširiti po Štajerskem in Primorji, kajti to je list, kateri nam najbolj ugaja in zasluži, da se udomači de tam, kjer so ga do sedaj pogrešali. „Zvon" podpirajmo kakor se spodobi, kateremu je svet slovenski jezik, a svetinja slovensko slovstvo, kateri je uže mnogo koristil nam Slovencem, naj nam tedaj še koristi dolgo in dolgo, naj širi slovensko zavest mej rojaki in rojakinjami, naj nam bogati in množi literarno premoženje na veselje in čast. in črez teden, črez 10 dnij zopet v šolo pri-šedša na vprašanje, zakaj nij v šolo hodila, milo odgovori v svojej odkritosrčni priprostosti: zeblo me je, nijsem imela črevljev, nijsem imela obleke. — Glede na take žalostne okolnosti je uže lani g. vikar sprožil idejo, da bi se letos za sv. Miklavža vrednim ubogim otrokom podelilo toplih oblek in obuvala: kar se je govorilo, to se je sijajno izvršilo. Src dišče vsemu temu bila je se ve da čitalnica. Tukaj so igra'i 2. t. m. dve igri v prid temu namenu naši diletanti, katerim se izreka iskrena zahvala za čisti dobiček do HO gl. tistega večera. Pa ne samo čitalnica, celo mesto se je udelelevalo tega kristijanskuga dela; sleherni je dal, kar je mogel, ta denarja, oni usnja, tretji druzega blaga; delalo se je vzajemno, pobiralo se je pri obeh tukajšnjih po litičnih strankah in nabralo se je črez 80 gld. denarja. Zato presrčna zahvala celemu prebivalstvu Novega mesta! Ubilježiti moramo tudi tu, da je blaga gospa Kkelova zraven milih darov tudi sama šivala za revčeke, in da ste gospe Šulcova in Seidlova za jednajst deklic vso obleko brez vse plače sešile iu naredile. Bog je živi ! Gineni smo pa bili, ko so otroci, na vprašanje gospoda govornika obljubivši, da so bodo vredne storili lepih darov sv. Miklavža, ter pridno v šolo hodili, pridno se učili in ubogali, in molili za svoje dobrotuike, eden za drugim, po imenu klicani k bogito obdarovane] mizi stopali, ter iz rok milostljive gospe Ekelove darove sprejemali. Devet dečkov in jednajst deklic je bilo tako kompletno oblečenih in še eno lepo štruco je nesel vsak domov. — Gospodu vikarju 1. Tomažiču pa tu izrekamo najtoplejšo hvalo za njegovo lepo, blago delo in kristijansk čin. Po razdelitvi je sledila veselica: igrala sta čestita gg. P. llugolin Sattner in Parma na glasovir in gosli: njiju muzikalične produkcije poslušati je bila ta večer do pozne ure največja radost. Slava jima l Mi pa nazadnje želimo in molimo, da bi Novomeških revežev in sirot po šolah sv. Miklavž ne pozabil nikdar več. % HHiiB.iju 10. decembra. [Izviren dopis.] Dunajsko cecihjsko društvo je slavilo nedavno obletnico svojega, lani umrlega, na klasičnem in c erkv eno-glasbenem polji slo-večega, bivšega pevovodje — A. V. Am-brosa. Imenovano društvo priredilo je v ta namen koncert v dvorani Bosendorlovej. Pri tem koncertu sodelovala sta, kakor sem vam uže jedenkrat poročal „Wiener Siingerbund" in „slovansko pevsko društvo". Program je bil zelo zanimiv, izvršil se je s'«?deče : 1. Govor J. Butke v spomin dr. A. V. Am-brosu. 2. a) Pierre de la Hue, b) D. Bortui-ansky, zbora cecilijskega društva pod pevo-vodjo g. Bbhma. 3. Kosette: Krista smrt, re citatio in arija, pela je gospa F. llausleknor 4. Forchtgott: „Kitica slovauskih uarodnih," pelo je „slovansko pevsko društvo" pod vodstvom gosp. A. A. Buchtii. 5. a) Saiut-Saens, Bach recitatio in arija, b) Schulhol, Bach Ga votte, igral je na glasovir komorni virtuoz Labor. G. a) lliudostauska narodna pesen „Večerna vožnja", b) Mendelsohn: „Der frohe VVandersmann", oba zbora je pel „\Vieuer Siingerbund". 7. a) Ambros: „Gondohere", b) Schumann: „Novelette", igral je na glasovir J. Labor. 8. a) K. Bendl: „lUižinsko", b) Vilhar: „Pri luni", oba zbora pelo je „slovansko pevsko društvo". 'J. a) Schubert, b) Brahms. Pesni pela je gospa Hausleitner. 10. Kuntz: „IIymnus an Odin", zbor, pelje „Wie-ner Siingerbund". Da vam podam ves program ima svoje vzroke. Koncert vršil se je v dvorani, ki je namenjena jedino umetnosti na muzikalnem polji in prednostnim predavanjam. Slovansko pevsko društvo je nastopilo pri tej priliki pr-vokrat v tej dvorani in prvokrat sodelujoč z nemškimi pevci. Prvokrat so se razlegali tudi glasovi slovanskih pesnij v dvorani, kjer nastopijo inače le nemška društva iu kar je največje važnosti: slovansko pevsko društvo je se svojimi produkcijami več priznavanja, več roko p loška želo, nego „Wie>-ner Siingerbund" ter „dunajsko cecilijsko društvo", in strog nemšk kritik, ki je vsako produkcijo slovanskega pevskega društva z rokoploskom pohvalil, pisal je, da se je pri tem koncertu najbolj odlikovalo slovansko pevsko društvo in objavil je to v nemškem časniku. Dotična kritika glasi se v ekscerptu: Der folgende brachte C hore des slavisehen Gesangsvereines (slavisehe Weisen in der geistvollen Iuter-pretation Forchtgott's, dann beim Monden-schein, harmonisirt von Forchtgott, Schlumm're sUas, mein llbschen, von Bendl) — denen, was Geist und lleinheit des V o r -trages betrifft, die Palme des Abends gebtlbrt. Kritike Ambrosovega koncerta so bile tudi v raznih druzih dunajskih časnikih; vseh ne bodem navajal, ali v obče so trdile, ka se je slovansko pevsko društvo izmej druzih odlikovalo; še celo „Ulustr. Extrablatt" je pisal: Interessant war fttr uns der geiuugene Vortrag mehrerer slaviseher Chore seitens des slavisehen Gesangsvereines. — Če se pomisli, kako stroga da je dunajska kritika, koliko več da se ima soditi stroga kritika, ako je povoljna, imate tu od nasprotnih, Slovanstvu sicer ne prijaznih, kritikov o slovanskem dunajskem pevskem društvu to potrjeno, kar sem vam tolikrat o slovanskih koncertih poročal. Slovanom je teško z Nemci meriti se. Če je uže tu in tam kakovo prizadevanje Slovanov dohajati kulturne narode, kakor je teh gotovo jeden nemški, naj bode uže v tej ali druge j stroki, imelo vspeh, smelo se smemo ozirati na slovansko pevsko društvo na Dunaji, ki ne le v pesni zjedinjuje in približuje razne slovanske rode, timveč tudi nem* štvu kaže bisere slovanskih narodov ter b krasnimi slovanskimi pesnimi Nemcu dokazuje, koliko kulturnih močij, koliko naravne kreposti, koliko neprecenljivih, nedosegljivih last* nostij se nahaja v slovanskem narodnem pesništvu. — Pele so Be v BSsendorfskej dvorani najprvo slovanske narodne, ruska, malo-ruska, hrvatska, sloves ka in zopet ruska; izmej zborov je bil jeden slovenski, znana po celem slovanskem svetu Vil h ar je va: „Mila» mila lunica." Uže dolgo mi je nekaj na srci. Denes o priliki, ko sem vam poročal, kako vrio se je slavjansko pevsko društvo oponeslo in celo nad nemškimi društvi bilo zmagovito, položil bi Vam Slovencem, ki ste radi podpiratelji tam, kjer gre za napredek in čast in širjenje slavjanske Blave mej tuje narode, rad na srce, da pri slavjanskem pevskem društvu do denes nij ni jednega podpornega uda mej tem, ko jih je izmej Cehov, Srbov in celo druzih narodov uže precej. Društvo ima dovolj spret- Umrli t Mnt»||*iil ođ 17. do 20. decembra: Anton Kern, 61 1., vdovec, v bolnici, ca rakom. — Ivana Kobler, osobojnica, 55 I . ▼ bolnici, ta moijanako vodenico. — Ivana Ztdnikar, kajž*rji hči, 1 I., v Ćrnej vasi it. 22, za božj«atjo. — Aleksander fro'ijaš, gostilničarja sin, l I., na av. P.un nasipu it. 65, ».a krčem. — Urša Qi»stinč»r, os>boj-nica, 63 1., v bolnci, sa srčno napako — Franjo Kump, črevljar, M I., v bolnici, za sušico. Trinf rene ▼ Ljubljani 22 decembra t. 1. Pšenica hektoliter 9 e-'d 51 kr.; — re* 6 i***M«lil v i>rvo nndstrop jo iste h še, kjer imam tudi prijetno in kurjeno čakalnico. Dr. Josip Derč. (1195-3) ► ► ► ► Štev. 7235. Hazf/las (394 -3) glede izpraznjenih sirotinskih ustanov. Letos je nekaj sirotinskih ustanov v letnem znesku 48 do 50 gld. izpraznjenih. Pravico do ulitka teh ustanov imajo uboge kranjske sirote možkega iu ženskega spola, ki ljudsko šolo obiskujejo, od dovršenega 6. do dovršenega 15. leta starosti. Prositelji za te ustanove naj dokažejo starost po rojstvenem listu, uboštvo, način sirotinskega stanu (ali so popolne sirote, ali na pol, po očetu ali po materi), bivališče, potem naj dokažejo, ali uže kako šolo obiskujejo, tudi je navesti v prošnji, kdo da je siroti postavni ali od sodišča nastavljeni zastopnik. Nekolekovane prošnje naj se ulože pri dotičnih c. kr. okrainih glavarstvih, a v Ljubljani pri mestnem magistratu do ■•». Januarja 1. IS7H. 04 deželnega odbora tajskega. V Ljubljani, dne 5. decembra 1877. V „Nantdnej tiskarni" v Ljubljani je izšlo in so dobiva: VIII. zvezek ..Listki": Pomladanski valovi. Roman, spisal 1. T ur gen je v, poslovenil dr. M. Samec. 8« 17 pol. Cena 60 kr. Potem Trije javni govori. Govorili prof. Fr. Šuklje, Iv. Tavčar in prof. Fr. WioBthaler v Ljubljanski čitalnici. 8° 9 pol. Cena 30 kr. požarne straže. Na svečanost božičnjaka, katero bodemo Obhajali vtorek dne 25. t. m. zvečer ob o. uri v steklenem salonu tukajšnje kazine, naj ulj ud nej še vabimo vse prave in podporne ude ter tudi druge prij:»te)jo in dobrotnike našemu društvu. £M%T~ Čisti dobiček bodo na korist podpornemu fondu društvenemu. V Ljubljani, dne 22. decembra 1877. (403) Odloor. (404—1) vina, |a< bratih Arko v Zagrebu. stara in nova, najboljše vrste, kakor SV. Ivanska, bunjačka, itd. se po 1 vedro in več dobodo pri i /f\^rV^v\ ^^^T^^^^Vk^^k^rK^^^^y^^v^v^^v^rK^^k^^^^^v^^^^^yrk^r^^^ * Zum Jahresweehsel I Dio „_A_gra,ran.er Presso" bat ntinmehr ihren ersten Jahrgang volleudct. Trotz der nngiinstigsten Verhiiltnisso, von oflenen und goheimen Hegnern veifolgt und vordarhtigt, von der Regierunp: geinassreirelt, ist sie ilirer llaltung und der Aufgabc, die sie sich gestellt, treu goblieben. Sechs Verurtheilungen STO Cefimgnissstrafen und selnvcron (loldbussen, smvio vierundvierzig Konflskationen lejren Zeugniss ah filr die IJnerschruekcnheit, mit welcher dio „Agrainer Presse" die von ihr vertretenen (irinidsiitze vertheidigt. Der steigende BeTfslI des 1'iiblikmns, der ununterbrocdien zunelmiemU: Leserkreis, liefern iiiih ilen Be\vois, dass das kroatisehe Volk in seinein uiiabhangigen Theile auf unserer Seite steht und dass ein unabhiingiges, Reoht und VVuhrbeit ohne Ansehen der Person vertheidifrendes Volksblatt fiir Kroatien ein dringende8 Bedtlrfniaa lat. Wir tre ten daher mit iingchcugt«-m Mnt.be und froher HofTuuiig in den TI. J"a,ii.rfja.ng" unseres Blattes ein. Das poUtlaohe und wirthschaftliche Progrnmm der bleibt unvorandert dasselbe vrle oiaher, ebenso werden \vir nicht nur die bisherige Rcichhaltigkeit des Inhaltes beibehalten, sondern dieselbe noch unablfissig zu steigern hemiiht sein. Alle pnlitischcn Naehrichten publieiren \vir glelchzeitig mit den grossen lllattcrn in Wien und Pest. Iti Petersburg, VVion, Pest, Belgrad, Cetinje und vielen anderen Orten haben wir Bt&ndige Korrespondenten und erhalten \vir uamentlich ausfiihrliehe und zuvcrliissige < >imi^iiiii,l-rjr,ole«2rvfi.Tiiiiic3 ^om IViMo^Ms^oIitt,!! plri/t^o. Die Keudihaltigkoit und Mannigfaltigktdt unseres Feuilletons, dem wir die hOohate Borgfalt zinvcuden, bat in den \veitesten Kreisen die grosste Anerkennung gefunden. Analoir den grossen VViener und Pester ISliitteru veriiflViitlieben \vir nur Originalartelten und sind uns tur den ZAveiten Jahrgang von den bedeutendsten kroatisehen Gelehrten und Schriftstellern Beltrage fiir das Feuilleton zugesiehert worden. Mit Anfang des iieueu .Jahres beginnen wir mit der VerttfFentlipKuDg *'iues grossen SoniationsronUUiei VOD E. Wlchort : W*T EIN STARKES HERZ. "Mi Z. Wichert, dor Verfasser dieses Romnncs, ist einer der bedeutendsten und geistvollsten Sehriftsteller Dentacblands und sind wir ilberzeugt, dass dieser Roman den uugethoilten Reifall unserer Leser flnđen wird. hi unserem, lici lli-ginn des erstt'ti .lahrganges ver4lti«*j-iini uveti v mestu na Koročkeni, kamor OD tržnih dneh zahaja mnogo judij. Ponudbe z naslovom 500** sprejeuilje (891—8) Hazglas. Pod najboljšimi pogoji se bode po prostovoljne) očitnej dražbi razprodala zapuščina ratijcega Antona .1 uriuaiia obstoj,ča iz «'ne, v nsjlepšem kraju < irliiicmi leži če, za vsako gospodarstvo, posebno za kremo ali štacuno primerne bi še, pri ka-terej sta tudi hlev in vrt. Cena vsemu je 8700 gld. 1 oleg tega je zemljišča, elećega v bližnje] okolici, cenjenega na 3513 ^hi ki obstoji Is več njiv, travnikov in gozdov, katerih s.edujih so bodo oddajali tudi posebej ležeči kosi. DraŽilec, kateri ponudi vsaj toliko, kakor je cenjei o, mora položiti takoj kupa, po preteklem letu pa ostali '/s- Še le potem, ko jo vso poplačd, postane las:-nik, dotlej se f. a pa smatra /a najemnika. Nadalje razglasnje podpisana c. kr. okrajna sodnija p. n. občinstvu, da so bode omenjeua prostovoljna dražba vršila ilnts l*"*. Juuiiurju 1H78 pri tukajšnjej sodmji od 8. ure zjutraj naprej. C. kr. okrajna sodnija v Cirknem, dne 1 dec mbia 1877. Vabilo na naročbo „ZY0H&" Odpravništvo „Zvona1* vabi najuj minejo slovensko občinstvo na naiočbo lepoznan-ske^a lista „Zvona" za prihodnjo leto 1*iH. Se svojo mnogoštevilno dosedanjo udeležbo pokazalo je našo slavno občinstvo, da jo po-poinoina umoio veliki pomen in vzvišeno nalogo, katero izveršuje „Zvon" v slovenskem slovstvu. „Zvon" bodo dobil prihodnje leto nekoliko vtčo obliko in bo tudi prinašal pervi dan vsakega meseca po eno izvirne sliko; „Zvon" je tedaj pervi slovenski list, ki bo prinašal sliko in redno samo izvirno slike, proizvode naše domače slovenske umetnosti. Te slike bodo posebej „Zvonu" pridejane kot „priloge", in so bode za nje plačevalo 1 gold. na leto; zato je tudi naročnina dvojna: Brez prilog za vse leto 4 god., za pol leta 2 gold. S prilogami za vso leto 5 goid., za pol leta 2 gold. 50 kr Vsak naročnik naj tedaj izrecno pove, ali želi prejemati samo „Zvon" brez prilog ali s prilogami. Naročnina naj se pošilja z naslovom: Redaction des „Zvon", Wien, tValn in«, Kellorhof 6, (397—3) Odprarttištro *,Zvona**. —I A Prave kite iz Zdravih človeških las od 60 do 100 cent. dolge, polno in debelo, brez vlog in brez primešanja umeteljnib las, da tla so češejo in pero. Za trajno in tresirano delo pe jamči in ceno so .jako nizke, samo gld. 2.30 do gld. 5. Naročbe na deželo so proti poprejšnji vpošiljatvi muštra, proti povzetju urno in reelno izvajajo in nodo-statno se rado zamenja. Da je za komoditeto čestitih dain priložnejše, ima podpisani tudi veliko zbirko specijalitetitili las v»eli barv iu vrst. Daljo so tudi vsakovrstna lasna «lelu najcenejše izvršujejo in so stara za nova menjavajo. L Businaro, frizeur, (400—1) kongresni trg, nasproti ..kazinu" v Ljubljani. Za dame! B moreš kupiti najcenejša, najlepša in najpraktičnejša božična darila. Pri (368—5) l) UD1 Kje? ^ I I D v Ljubljani, v Slonovih ulicah (Lukmanovej hiši) štev. 11. Potno kožuhe Menčikove PonoČnice Lovske suknje Zimske; hlače Crno salon-obleko Velika zaloga otroških oblek in vrhnjih snkenj, oblek za deeake in Mencikov-snkenj, navadnih in lovskih sukenj, najeenejsib in najnovejših možkih. sukenj za dame. Vnanje naročbe so izvrSujo točno s povzetjem, kar komu ne godi, zamenja lehko z drugim. i^eoaoooeeoooeč^oaeeooS po 45 gld. 11 20 u 11 10 ii 11 7 ii 11 (> ii 11 25 ii Vojska, zaradi katere so morale izostati obilno naročbe' na iztok, daje povod Tovarni za oskrbovanje nevest A. §«»«raii»«a, Dunaj, Rotlieiithnrmstrasse 21, da vse obdržane večjo in manjšo pošiljatve perila za gospode, gONpc iu lil angl. robeov ia butlatu, s barveuiin robcin, obroliljmii ,, fgt. i*. ,, ,. K1' 1 ki «, „~ »gl.l.—j yi a, „ „ gi i- sri 1 srajca zu guHjuid« iz iirtingu, z nabranimi »Ii gladkimi prui 1 (■■ kaluata, priiv barvana »rajcu, nujuovejitigu kroju t uiikI- triknt-jnpicu »Ii lilucu, bula m barvana , ti ulu^uiitiiili butistuvOi roljtuv z burvuiiim robotu, zuruiiiji-ni 1 trojnih zuvrutuikuv, nujiiuvejai kroj 1 izaivunu arajca za dumo, iz najkpaogu iirtiuga ki a, hi a, 1 ■ ■ i ■ - n-4111 ii.- lilaCu M lUmu ub kr.iju ukiiicanu 1 llu imuni k..i»,-t i/ rtLi-tin«i», i.l.ml.ij. ti, ii.ijImjIjm (i llnili jiluliiunili rulietuv, juuicuiio |inivu jilutno 1 iilutuuuu gutu zu guniiuilu 1 tlnu Uh t.in.i kruluii-Brujcu, jumuuiia pruva lun« 1 bulu irmjoa /..i ku(1>o(1o z gluilkimi trujnuiu |irm 1 i.ik-i oklntelU Hrajuu zu ii.iini . iiujbulJBU 1 iiajliin-jnii izHito bluOu za .Lun.-, i'lugiuitiiu IsTedeuo l H|ioiliiji! krilu iz mrlinga, nujlupai kruj vi a, vi- a, al a, ki a, ki », Ki 3, Ki ». ki a, ai l nato zu K..,...i. . praro rumburiko i>lutuu 1 uiikI. oxforU-srujCtt, nujnuvcjai izgled, jumuuno prava 1 niiijcu zu miaiiotlu iz |Tjn-gi. ruiuburiikugu jilatuu iu I- l»> nabranimi ]>r*i 1 linii izditu nraje-a M plen, rtitno V(iz<'iiju, uajlluvi-jši kroj ti fiuruv llnili angl. inaiiBiit, nujnovi-jsi kroj 1 lino izaitu arajcu zu duinu, bogutu ukiiiL-anu 1 vlug. fruuc. kora.-t z bogato vuzuninu 1 lltiu ..iii.i- krilu zu dumo, bugutu okiuuauo Ki «. Ki *, Kl 1, Ki *, al- ». Ki «, Ki 1. Ki *, „ Ki 1-„ Ki i — „ Ki. *— ,. Ki- 1 ->. Ki- 1 n Ki 1 —" „ Kl-„ Kl-1 —' „ ki- i-au „ Ki- I.-™ o ki- wg „ Ki- iao ,, ki- i-oe Ki-iao m Ki- a— „ Ki. a— „ vi. a.- ,, Ki- a__ o Ki--'.--„ ki. a.—' ,. ki. a. - 1 liluću zu il.iim-, i/. iiajlioljji'Ha aiiirlburtiuutu, gltulku iu kra.no iikincam; k1- 1.—j !-.">, 1 .'it» 1 krilo iz uujbuljaigu iuirlburbuntu, gludku iu kramni okitioiino «1 1 .iO. -J —, a.ao l_koraut, nujlioljai aiiiilburbuut, gluduk iu kruanu okhiLun gl, 1.110, 1 9u, ii.— l ■ raj ca zu goapodo, rumburilm, prav, gladka ub naiirana, nojflnejia kI a.ao, a, 8.SO, -1 l i raj oa »a k""!10'"'! prava rumburika, funtaziju in veieua, naj&nejia «l S.ttO, i, 4.0O. 5 i irajua ia dame, pravo platno, gladka In 1'uiituzija, naj on ej ta nI 1.0O, 8.00, B i irajoa an dame, iiruvu platno, veiona, naj&nejia k'- a.."»o, a, S.OO, -1 i koa ;id viitiuv najfiuajioga lulrlbarhanta kI- T.OOi *», *e, 11 ti koaov o lutrtuik oir. ijuli Im/. nivo !l, lit U kuauv p l.ititiuk hir. rjuh broi ilve, cUtu platno, uajfinojia fgt. t '• ■ >u i i •<> n. BO i misna pokrivalo aa n oiob, cviih ali damait ki, a, a.ao, 1, -i.no', 5.5o Kl. BnOO, io, ii, ia, 11 ni p.no, o.no, 7.00, s 1 koa ni v.al..v ."> niiuiik lir. kruaakugu platna u.1 111, 17. Is, IM.nO i k..^ .n vuUo% . ćotrtink lir. irlandoa ali holandoa kI- «1>< ao, aa, al, a~, SO 1 i......i vati«« i ti-iitink -n-. rnmburikagn platnu ni. al, ar. :io, a:t, sil, ii* dn uo ia ko«ov i.rina«-, oviUi aii damait ni. a, a no, -i, 5. o, 7, h onoU ali ld. Pismene naročbe proti gotovi-mu denarju aii povzetju se vestno in orno livrle, — Cenilnlkl m ručuui za ienitovamloke oprave so zastonj dopošiljajo. (37»—•>) Naročbe proti dopošiljanju gotovino ali povzetju \Viisijie-l!raiil;iiissliitliiii^s-Fal)iik von k j\. Sirai-ss *Wien L, Rothenthurmstrasse Nr. 21. zu ti oaiib, c v i 111 ali cluiuaat 1 lin/no pokrivalo /.a 12 uaub, uvilli uli duiuiiat 1 koa Uu vutlov -t čutrtluk tir. doinučugu plama T^nllP"!"' 1 **,ll,1'*luo mislio pokrivalo zu « 11,111111 • robcev pri nakupih za bO g'd lzdatelj in urednik Josip Jurčič. LaBtnina in tisk „Narodne tiskarne".