uto um. iteuiiko »8. o Ljubljani, v sredo Z. septembra 19Z5. cena Din 1*50 •"v I I »ha i a vsak dan popoldne, izvzemal nadeli e in praznike. — Inserati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst t D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — insera ni davek posebej. — „Slovenski Narod'1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravnlštvo: Knallova ulica stav. 9, pritličje. — Telefon stev. 304. Uredništvo: Enaflova ulica it. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34 MT Poštnina plačana v gotovini. Po zemljoradniških kongresih Te dni se je vršil v Beogradu kongres Zemljoradniške stranke. Na kongresu je prišlo do viharnih prizorov. Dve struji sta se tepli za premoč. Ena je zahtevala združitev z Radićevo stranko, druga je odklonila zvezo z g. Radićem. Zmagala je struja, ki je zagovarjala samostojnost zemljoradniškega pokreta pod vodstvom Zemjoradniške stranke. Par dni pred tem kongresom se je vt§I1 v Beogradu tudi kongres vseslo-vanske zemljoradniške omladine. Lani se je enak kongres vršil v Ljubljani. Glavni akterji so tedaj bili ožji in mlaiši somišljeniki posl. Puclja. Tudi na tem kongresu so slovenski omladinci forsirali združitev jugoslovenske zemljorad-niško orijentirane omladine s HSS. Predlog je propadel. Na obeh kongresih pa se je čula zelo ostra kritika Radićeve takozv. « seljaške* politike. Posl. Vujić n. pr. le imenoval Radićevo delovanje — izdajstvo seljaštva. Ce pomislimo, da je posl. Pucelj več let dopovedoval slovenskemu seljaku, naj se bori za stanovske in seljaške interese in da se naj seljak organizira predvsem v seljaški stanovski organizaciji, potem je za posl. Puclja, ki se je pridružil Radićevi stranki in se postavil pod Radićevo komando, taka kritika prav neprijetno iznenađenje. Nedavn! njegovi prijatelji Iz Zemljoradniške stranke proglašajo politiko g. Stepana Radića za izdajstvo seljaštva! Na tem primeru se prav jasno vidi, kar smo tudi mi svoj čas opetovano izjavili: da namreč seljaški politiki še ne zadošča seljaški program, da ne zadoščajo Široka usta na seljaških shodih, marveč le konkretno zakonodajno in dejansko izvršeno delo v korist seljaštva. V tem smislu pa je g. Stepan Radić prokleto malo storil za seljaka in njegov zastopnik v agrarnem ministrstvu g. Pavle Radić je pred mesecem prav imenitno dokazal, kako misli zaščititi seljaške interese, ko je odredil, da se agrarna reforma ukine in na njeno mesto postavi fakultativni odkup agrarnoreformno zaseženih veleposestev. S tem je Radi-eeva stranka definitivno seljakom odvzela dobroto agrarne reforme in hoče velika zemljišča potihoma spraviti nazaj pod kapitalistični palec. Nas ne zanima obsodba Radićeve politike od strani Zemljoradniške stranke, kakor moment, ki tiči za to obsodbo. Nemreč nasprotje, ki vlada med dvema strankama, ki se obe izdajata za zemljoradniške, seljaške stranke. Stepan Radić je sedanjo koalicijo proglasil naravnost za cseljaško koalicijo*. Z velikimi besedami je napovedal, da se sedaj polagajo temelji «seljaške države*, da je celo Narodnoradikalna stranka seliaška stranka Šumadije in da se sedaj seljaku otvarjajo zlati vekovi.. Res je, da Radićevim besedam o odjaški državi in seljaški politiki, ki jo bosta izvajali Narodnoradikalna stranka in HSS, nihče ne verjame. V Sloveniji vsaj bi se temeljito blamiral samostojni kmetrjec, ki bi dopovedoval seljaku, da se je sedaj stvarila seliaška država . . . Verovati v «seSiaško državo*, zaupati Fadićevemu delu za seliaško državo je res pridržano le vodite-jem Slovenske samostojne kmetijske stranke. Radić napoveduje seljaško državo, zemlioradniki trobijo svoj stanovski, seljaški program in imenujejo prvega, da je izdajnik seljaštva. Celo radikali so se neki dan spozabili in izjavili, da so pravzaprav seljaška stranka. Iz teh nasprotij vidimo, kako se licitira zemljo-radniška ideja, ki je v bistvu zdrava, kadar se pri tem misli na zdravo zaščito zemljoradniških interesov v harmoničnem skladu z interesi ostalih stanov, z interesi države in naroda. Stranke, ki so se osnovale kot stanovske, seljaške stranke, se pobijajo med sabo, očitajo si medsebojno izdajstvo! Glavno besedo pa ima g. Radić, ki napoveduje ustanavljanje seljaške države, seljaške demokracije in kar je še drugih sličnih omamnih demagogij. Slovenski seljak mora uvideti, da je treba storiti konec zapeljevanju seljaštva. Priti mora odločna orijentacija k voditeljem, ki oznanjajo poštene državne, nacijonalne in gospodarske programe. Ne velikih fraz o seljaški državi in o stanovski politiki, nego konkretno delo v korist slovenskega rojaka v slogi z zaščito ostalih slovenskih stanov. Gospodarsko življenje nI proizvod enega stanu, nego zajednica razyri medsebojno navezanih stanov. Država kot pokroviteljica te zajednice mora ščititi vse stanove enako in pravično. Predvsem pa mora posvetiti posebno Politična situacija riinister Marko Gjuričić pri krc!/-. — Davidović na agitaciji v Srb??:- — Beograd, 1. septebra. (Izv.) V poli* tičnem življenju vlada popolno mrtvilo in ni zaznamovali nikakih važnejših dogod« kov. V narodni skupščini se vrše velike teh? nične priprave v prostorih klubov in po hodnikih za. jesensko zasedanje. Danes je bilo nekoliko živahnejše življenje v ze-m* ljoradniškem klubu, kjer so se sestali neka* teii delegati s kongresa zemljoradniške stranke, ki je bil včeraj zaključen. Precej živahno je bilo tudi v Davido viče vem klu* bu, čegar Člani se pripravljajo za agitacijo med velilci. Davidović potuje sedaj po Sr* biji ter odide tudi v Kragujevac, nato pa v Crno gero, kjer se bo udeležil svečanosti na Lovčenu. V ministrstvih ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Pričakuje se, da bo danes sprejet na Bledu v avdijenci minister Marko Gjuričić. Podpredsednik vlade se vrne v Beograd v četrtek in se bo ob tej priliki vršila važna seja ministrskega sveta. Zemljoradnik! proti sedanjemu davčnemu sistemu in agrarni politiki radićevcev. — Beograd, 1, septembra. Včeraj popoldne se je končal kongres zemljoradniške stranke. Po daljši debati o spremembi strankinega pravilnika je bilo sprejeto, da se zagrebški list »Zemljoradnik« pod uredništvom dr. Lenca proglasi za strankino glasilo, medtem ko se nekatere izpremem-be pravilnika odgode na kasnejši čas. Zelo živahna je bila razprava o sodelovanju inteligence v zemljoradniški stranki, pri čemer so nekateri zahtevali, naj se inteligenca izloči iz zemljoradniškega gibanja, medtem ko so drugi zahtevali še večje njeno sodelovanje. Zatem so bile sprejete resolucije. Resolucija o gospodarsko finančni politiki se izreka proti sedanjemu davčnemu sistemu in zahteva njegovo izenačenje ne samo za posamezne dele države, temveč tudi za vse stanove, ker je seljaštvo obremenjeno z davki napram ostalim stanovom v razmerju 9:1. Resolucije se izrekajo tudi proti carinski politiki, ki uničuje cene kmetijskih proizvodov, na drugi strani pa dviga cene strojem in kmetijskemu orodju. Na ta način zasužnj ujeta industrija in inozemstvo naš kmečki stan. Končno se zahteva, naj se vlada postavi v svoji gospodarsko-fi-nančni politiki brezpogojno na stališče kmetske gospodarske politike, ker se samo na ta način morejo dvigniti tudi ostale panoge narodnega gospodarstva. Prosvetna resolucija zahteva, naj se poleg osnovnih šol osnujejo tudi nadaljevalni in gospodarski tečaji po potrebah posameznih krajev, istotako pa naj se uve- dejo tudi nadaljevalni tečaji za izšolano mladino in za odrasle, uadalje tečaji o higijeni, o državoznanstvu, povzdigi kmetijstva, zadružništva itd. Obenem se zahteva, naj se ukinejo prestevilne gimnazije, ker se vzgaja v njim samo intelektualni proletarijat, ter se uvedejo mesto njih kmetijske in tehnične šole. Otroci bogatih staršev naj v gimnazijah plačujejo visoko šolarino. Resolucija o ograrni politiki zahteva, naj se takoj sprejme splošni agrarni zakon z radikalno reformo, brez odškodnine za odvzeto zemljo veleposestnikom, nadalje zahteva ukinjen je vseh veleposestev kakor tudi sekvestracijo cerkvenega imetja. Zemlja naj se odkaže samo onim, ki jo obdelujejo, in sicer s potrebnim inventarjem. Istotako se zahtevajo ceneni kmetijski krediti. Politična resolucija obsoja delo vlada, zlasti pa Radićevo stranke, ki ne predstavlja več Interesov kmečkega stanu in ki se je z vstopom v vlado popolnoma identificirala z radikalno stranko. Na predlog Ris te Jojiča je bila soglasno sprejeta kratka resolucija, ki pozdravlja bolgarske zemljoradnike in jih poziva k na-daljnemu boju za človeške in politične pravice. Odposlane so bile pozdravne brzojavke češkoslovaškim, poljskim in bolgarskim kmetskim voditeljem. Končno je predsednik pozdravil hrvatske delegate in čestital k tisečletnici hrvatskega kraljestva, za kar se je zahvalil dr. Lenac. Nato je bil kongres zaključen. Grška vlada proti Uenizelosu Grškir.. diplomatskim zastopnik fcen prepovedan vsak stik z Veniz elosom. — Beograd, 1. septembra. (Izv.) »Vremen poroča iz Aten, da je grška vlada izdala svojim zastopnikom v inozemstvu nalog, naj prekinejo vse uradne stike z Ve-nizelosom. To se je zgodilo baje zato, ker je Venizelos imel razgovor z jugosloven-skim poslanikom v Bernu Miljutinom Jova-novičem. Kakor se trdi, je Venizelos zatrjeval Jovanoviću, da nima smisla, ako bi Jugoslavija prej sklenila zvezo z Grško, dokler se ne utrdi politični položaj v Grški. Istotako je potrebno, da izvrši Grška prej solidne volitve v parlament. Trdi se, da je Venizelos tudi izjavil, da mu je Mihaloko- pulos ponudil mesto grškega poslanika v Beogradu. Ponudbo pa je odklonil, dokler se ne izvrše volitve. Grški krogi zagotavljajo, da je Venizelos brez vsakega mandata v vprašanju Jugoslovensko-grškega spora zahteval od Pašiča preko Deltramisa sestanek ž njim, da bi se v tej zadevi pogajal. Grki smatrajo, da je pri tej svoji akciji Venizelos stremel za tem, da bi spravil sedanjega grškega ministra Rendi-sa v težaven položaj na konferenci v Ženevi, radi česar je grška vlada naročila svojim zastopnikom v inozemstvu, naj prekinejo z Venizelcsom vse zveze. -6S9- JUGC SLOVENSKI ZASTOPNIKI NA MEDNARODNEM SEJMU V LVOVU — Beograd, 1. septembra. Te dni odpotuje na Polsko načelnik ministrstva trgovine in industrije Milan Todorovič. ki bo prisostvoval otvoritvi mednarodnega vele-sejma v Lvovu. Iz naših gospodarskih krogov odpotuje v Lvov tudi pet zastopnikov iz Novega Sada, 6 zastopnikov z veleindu-strijcem Arkom na Čelu iz Zagreba ter več zastopnikov iz Beograda in Ljubljane. Vladna akcija proti bolgarskim komitašem — Beograd, 1. septembra. (Izv.) Današnja »Politika« prinaša vest, da je protest naše vlade v Sofiji radi bolgarske komita-ške akcije na našem ozemlju ostal brez uspeha. Komitaški vpad; preko meje niso prenehali, temveč se neprestano množe. Samo tekom zadnjega meseca je vpadlo v strumniški in tikviški okraj pet čet. ki pa so bile vse uničene. Iz zaplenjenih listin in iz izpovedi ujetnikov so ugotovili, da bolgar- pažnjo iugoslovenskemu seljaku. Te pažnje pa sigurno ne bo deležen pod koalicijo, kateri načeJjuie g. Stepan Radič- ska vlada podpira komitaše in da stoji z njimi v najožjih stikih. Zato zahteva notranje ministrstvo od vlade, naj podvzame proti Bolgarski represalije. Poleg drugega zahteva notranje ministrstvo, naj zahteva od bolgarske vlade odškodnino en milijon dinarjev za vsakega našega državljana m uradno osebo, kf je bila ubita od bolgarskih komitašev. Ostale odredbe proti bolgarskim komitašem, ki jih zahteva notranje ministrstvo, se drže v ta;nosti. POVRATEK MINISTROV V BEOGRAD — Beograd, 1. septembra. (Izv.) V Beograd so se vrafii prosvetni minister Velja VirkiČević, minister agrarne reforme Pavle Radić in minister trgovine dr. Krajač. TRGOVINSKA POGODBA S ČEŠKOSLOVAŠKO — Beograd, 1. septembra. (Izv.) V mi* nistrstvu trgovine in industrije se zbira gradivo za pogajanja o zaključitvi trgovin« ske pogodbe s Češkoslovaško. KONGRES HIŠNIH POSEST-IJIKOV V ZAGREBU — BecgR d, 1. septembra. (Izv.) Glavni Savcz hišnih lastnikov je odločil, da se 6., 7. in °. scjitcrrb-" r?i v Zagrebu kongres delegatov vseh udruženj hišnih lastnikov. NOV PREDSEDNIK KASACIJSKFGA SODIŠČA — Beograd, 1. septembra. (Izv.) Na me* sto Andre Filipovida. predsednika kasacij-skega sodišča, predlaga minister pravde dva kandidata, in sicer pomočnika ministra pravde Trunzovića in predsednika kasacijc v Novem Sadu Nikolaja Stoj a novica. Priključitev Avstrije Nemčiji — London, 31. avgusta. Dunajski dopisnik »Timesa« poroča, da narašča pred zasedanjem Zveze narodov zanimanje za vprašanje o priključitvi Avstrije k Nemčiji, kakor tudi za vprašanje uvoznih carin, svobodne trgovine in carinske zveze osrednje Evrope. Avstrijski zunanji minister dr. Mataja in bivši desničarji krščan-skosocijalne stranke so nasprotniki priključitve. Dopisnik naglasa rimsko vest, po kateri je bil sklenjen političen in gospodarski dogovor med dr. Matajo in Mirssolfni-jem, ki zagotavlja Italiji prevladujočo vlogo v nasledstvenih državah in ki temelji tudi na načrtu prikl;učitve. To vest pa označuje kot pretirano, ker je tak dogovor brez sodelovanja mnogih drugih vlad nemogoč. Smatra pa se, da so to-zadevni nazori med Italijo. Avltrijo in Češkoslovaško napredovali. Kakor se čuje, bi tudi Vatikan ne bil nasproten priključitvi Avstrije k protestan-tovski Nemčiji. Vsekakor pa je za sistem prednostnih carin v okviru držav bivše Avstro - Ogrske sodelovanje Italije ali Jugoslavije kot lastnic jadranskih pristanišč neobhodno potreben. ŠPANSKA OFENZIVA V MAROKU — Pariz, 1. septembra. General Giorda-na je izjavil dopisniku »Journala« v San Se-bastianu, da bodo v prihodnji španski ofenzivi v Maroku igrala znatno vlogo španska letala. Napad proti Abd el Krimu se bo izvršil istočasno od različnih strani, glavni napad pa tamkaj, kjer je obramba Rifskih Kabilov najslabša. Prepričan je, da se brez sodelovanja med špansko ia francosko vojno ne more poraziti Abd el Krim. Španci so odločeni, da končajo čimpreje maroško podjetje. Isti list poroča iz Madrida, da je vse pripravljeno za špansko ofenzivo. Poveljnik vzhodnega pasu general San Jurio pričakuje samo še povelja iz Madrida za pohod. Bataljoni tu?ske legije, domačinov in španskih čet so že polnoštevilno zbrani v odkazanih postojankah. Pripravljeni so, da udarijo na prvi znak. Vsi so dobro oboroženi in preskrbljeni s hrano. Španska letala že neprestano obstreljujejo sovražno fronto, posebno v ozemlju Beni Urriagela, kjer so napravljeni dve nadstropji globoki strelski jarki. — Fes, 31. avgusta. Sovražnik kaže svojo delavnost na celi fronti s posameznimi izpadi. V vzhodnem delu so bili Rif-ski Kabili rodu Branes, ki se niso hoteli podvreči, popolnoma poraženi. Na fronti pri Melili so Španci izvedli velike napade. PRED VLADNO KRIZO V FRANCIJI — Pariz, 31. avgusta. Pariški »Soir« poroča, da se v Franciji pripravlja vladna kriza. Nekateri večji finančniki nameravajo koncem septebra nastopiti proti finančnemu ministru Caillauxu, da se takorekoč revan-žirajo za njegove finančne odredbe. Proti mrnistrskemu predsedniku Painlevčju se nameravajo pri tem boju vporabiti v svrho agitacije žrtve, ki so nastale radi maroške vojne. Poskušali bodo povzročiti demisijo celotne vlade, da bi se potem ministrstva nanovo zasedla. Kakor poroča omenjeni Ust, sta Painleve* in Caillaux odločena, da podvzameta protiukrepe. Caillaux bo svoje finančno - tehnične ukrepe podprl s političnimi vzroki, pri katerih naj bt levičarske stranke spoznale njegovo popolno avtoriteto, tako da bi ga Clementel ne mogel prisiliti k popuščanju in demisiji. ZIONISTIČEN KONGRES NA DUNAJU KONČAN — Dunaj, 1. septembra. Po 12 anev-nem zborovanju se je davi ob 6. zaključil XIV. zionistični kongres. Po daljši burni debati o sestavi novega izvrševalnega odbora je bil sprejet sklep, po katerem se pooblaščata prof. VVeizmann in Sokolov z vodstvom zionistične organizacije in izvedbo sestave izvrševalnega odbora. Obenem se pooblašča akcijski odbor, naj tekom treh mesecev izvede volitve. Izvrsevalni, finančni in gospodarski svet so pooblaščeni, da do tega časa vodijoposle. Po sprejetju resolucij je bila izvedena volitev akcijskega odbora. V zaključnem govoru je Sokolov izrekel namesto .predsednika \Veizmanna, ki je medtem že odpotoval, avstrijski vladi ra policijskemu predsedniku Schobru toplo zahvalo, ker sta omogočila, da so se seje kongresa kljub razburjenemu razpoloženju izvršile v redu. LONDONSKA KONFERENCA PRAVNIKOV — Rim, 1. septembr i. Za zrusfo-Mii'ca na londonski konferenci pravnikom jc imenovan svetnik apelacijskima sodi ... kom. Belleotti. — London, 1. septe nb a. *Dai'y Tele-graph« poroča, da priso\:vujt italljansk, zastopnik Belleotti juridičnim posvete1 • njem o formuliranju v trn notnega pakta, * so se pričela včeraj, samo kot aktivni ep;-zovaicc. Pripravljen jt. da stavi pndloge. če tudi jc italijanska vi.ua določi'a, da nt podpiše varnostnega paktr. List poroča, da je prisotnost Belleotti]e\ bila sprejeta v Berlinu z velikim zadovoi stvom, ker se je tamkaj italijansko sodelovanj e vedno želelo. Italijanska vojska bi namreč pri jamstvu miru med Frmcijo in Nemčijo tvorila naravno protiutež ta angleško brodovje. AVSTRIJSKO VPRAŠANJE PRED ZVEZO NARODOV — Ženeva. 1. septembra. Jutri otvori Briand zasedanje sveta Zveze narodov, ki bo izročil avstrijsko vprašanje v proučitev odboru, sestavljenemu i? Chamberlaina. Brianda, Scialove, dr. Beneše in dr. Mataja. Tozadevnih posvetovanj se bo udeležil tudi generalni komisar dr. ZimmermaTm, ki poda svoje zadnje mesečeno poročilo, kakor tudi splošno poročilo o finančnem in so^podar. 9kem položaju Avstrije. POLOM POLJSKE BANKE — Berlin, 1. septembra. V Katovicah je v soboto ustavila izplačila banka za trgovino in industrijo, ki Je bil* pod vodstvom voditelja poljske desnic: Korfantija Istočasno je prenehal izhajati list »Poloniac. ODHOD NAŠE DELEGACIJE V ŽENEVO v Ženevo spremstvo zunanjega ministra d/. Ninčiča in naša delegacija pri Zvezi narodov. Z njo potuje tudi šel presfbiroja Milo* Ivkovič. Borzna poročila. Ljubljanska borza« Lesni trg. Doge hrastove 1 hI, % hI,-M! M. irc. meja, blago 190, 140, 90, trami monte foh SuŠak, denar 580, bukova drva 1 m d. suha frc. n. p., količina 3 vag., denar 17.50, blago 17.50, zaključki 17.50. ŽITNI TRG. Pšenica bačka frc. bač post. blago 265; pšenica domača frc. Lj. denar 255; oves slav. par. Lj. blago 175; otrobi psen. drobni frc. Post. trs. 3 vag. denar 190, blago 192, zaključki 190!A; jabolka za prešanje frc. slov. post. blago 175. Efekti: 2xa% drž. renta za vojno škodo —.—, 7% investicijsko pos. Iz !. 1921. denar 77, Celjska posojilnica d. d., denar 201, blago 204, Ljubljanska kreditna banka denar 225, blago 240, Merkantflna banka, denar 100, blago 104, Prva hrvatska štedionica, denar 910. Kreditni zavod, denar 175. blago 185, Strojne tovarne in livarne, denar SI, Trboveljska premogokopna družba, blago 350, Združene papirnice, denar 120f Stavbena družba d. d. Lj., denar 165, blago 1S0, 4h% kom. zad. dež. bke., denar 20. blago 25, 4¥j% zast. 1. Kr. dež. bke., denar 20, blago 25. Zagrebška borza* Dne 1. septembra. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 10.8175—10.8975, Praga 164.93—165.93, Ne\vycrk 55.575—56.175, London 271.43—273.43, Trst 2.13—2.154, Berlin 13.281—13.381, Dunaj 0.078575—0.79575. Valute: dolar 55-.55.60, lira 2.1\8—» 214.20. EFEKTI. 7% invest. posoj. 1921 79: MU 'dri rente za ratnu štetu 290—291; Ljubljanska kreditna 225; Centralna banka 10.50; Hrv. eskomptna banka 120.50—122; Kreditna banka, Zgb. 117.50—119; Hipotekama banka 70—72: Jugobanka 102—104; Praštedio-na 910—911.50; Slavenska banka 65—66: Eksploatacija 51—53; Drava d. d. Osijek 150—180; Šečerana, Osijek 495.50—510; Isis d. d. 60—62; Nihag 38—40; Gutman 420 —30; Slaveks 160—165; Slavonija 52—53; Trboveljska 350^—360; Union, paromlin, 380; Vevče 120—150. Inozemske borze. — Cur'h, 1. sept. Predborza: Beograd 9.225—9.275, Pariz 24.20—24.30, London 25.07—25.09, Newyork 516—516.50, Prajra 15.25—15.35, Milan 19.50—19^0, Dunaj 0.00725—0.0072S. — Trst, 1. sept. Predborza: Beograd 46.90—47.10, Pariz 124—124.50. London 128.30—128.50. Ne\vyork 26.20—36.40. Curih 512—514, Prasa /S.oO-^c^SL DunaJ 0.0370—0.03S04 stran 2. »5LOYC^5Kl NAROD« dne 2 septembra 1925. štev. 193. Ujedinjenje Avstrije z Nemčijo in upraionje Koroške ter koridora (Ministru g. đr. Ninčiću v prevdarek.} Pred nekaj tedrri je odgovoril minister zunanjih del dr. Ninčič v parlamentu na interpelacijo glede združitve Avstrijske republike z Nemčijo, da ni računati z neposredno aktualnostjo tega vprašanja. A dne 30. avgusta t. L je došla na Dunaj številna delegacija poslancev nemškega parlamenta, pripadajočih vsem velikim skupinam, s predsednikom parlamenta Loebejem na čelu, da slovesno manifestira za ujedinjenje obeh držav. Ves Dunaj in vsa Avstrija sta odmevala od navdušenega pritrjevanja. Tako velike, tako slovesne in predvsem: tako oficijozne manifestacije doslej še ni bilo v tem vprašanju. In ako smo se mogli ob času, ko je minister zun. zadev dal svojo poslednjo izjavo, tolažiti z dejstvom, da je letos spomladi oficijelna Avstrija iz opurtunističnih razlogov preprečila tak demonstrativen poset nemških parlamentarcev na Dunaju, moramo danes ko ista tira ti, da tudi te tolažbe ni več: Avstrijska vlada je medtem spravila dobrote iz Ženeve na varno, sedaj ni več razloga, da bi ovirala silen razmah nacijonalizma... In kar je za nas vznemiri jivejše: v zapadni Evropi se ne oglasi nihče, ki bi ji odsvetoval; celo v Italiji molče. Bojimo se, da stopa nevanost ze-dmjenja v povsem akuten stadij. In sicer o priliki pogajanj za garancijski pakt. O namerah Nemčije si vendar ne smemo delati nobenih iluzij. Ko je nem-5ka vlada presenetila svet s ponudbo, da sama zagarantira Franciji mejo, se Je kmalu pokazal pravi smisel te gesle: »a ceno varnosti ob Renu naj bi zapadni zavezniki dali Nemčiji prosto roko ob mejah Poljske in Češke. (S tem ni rečeno, da se Nemčija odreka Alzaciji Loreni; nasprotno: mir na zapadu naj ji omogoči obračun na vzhodu, ko pa bi se tam razširila in vsestransko okrepila, bi prišla ura revanše ob Renu.) Danes se zdi, da Francija ne bo šla v to past; upati je, da bodo zavezniki vsaj pripustili, da Francija pomaga postaviti Poljski in Čehoslovaški barikado na vzhodu. Kaj naravnejšega, da Nemčija v tem slučaju zahteva drugo kompenzacijo za svojo »žrtev« na zapadu in na vzhodu? In katera kompenzacija bo bolj dobrodošla kakor priključitev Avstrije? Mandat v kolonijah? Da, toda to ne zadostuje, za popuščanje, za »dčsinteresse-ment« ob evropskih mejah! — Bojimo se, da pride tako: pri tej priliki dosežejo Nemci priključitev Avstrije. Zavezniki, veseli, da so rešili poleg renske meje še varnost na vzhodu, nagrade" nemško »popustljivost« z Avstrijo. In mi ne bomo niti prijavili svojih zahtev? Lepega dne pa bomo stali pred fait accompli, da se pojavi vrh Karavank pruska pikelhavba in zre s pohlepnim očesom na Jesenice in Bied in dalje. — In med nas in med naše zaveznike Čehoslo vaške bo por in jen kiin: ne več slabotna Avstrija in slabotaa Madžarska, temveč velika, povečana, ohrabrena Nemčija z naravno zaveznico Madžarsko. Odveč bi bilo ponavljati, kaj vse to pomeni za Jugoslavijo, za Malo antan-to, za mir v Srednji Evropi! Noben politik na zapadu nas ne more dolžiti grabežljivosti, če v tem slučaju zahtevamo kot minimum priključitev Koroške in koridor, ki nas zveze s Češkoslovaško in Poljsko. To tud! zato nr grabežljivost, ker je zemlja, ki jo zahtevamo, po večini etniško naša. Predvsem pa to ni ofenziva imperializma, temveč zgolj obramba, najnunejša obramba obstanka. Bojimo se, da je nevarnost pred durmi. Radi tega bi za to, da bi naš minister zun. poslov, ki ouhaia te dni v Ženevo o nevarnosti razpravlial s prijatelji tam zunaj in jim obrazložil našo bojazen. Pismo iz Prage. Pogajanja v koaliciji za parlamentarno delo« — Nova stranka. — Incident v Marseillu, 30. avgusta. Koahčna >petka« se je sešla po političnih počitnicah na prvo posvetovanje šele 28. t. m. Njena sestava je enaka prejšnji, kajti Čsl. socijaliste zastopa zopet bivši minister Stfibrny, kateremu sta klub tn izvrševalni odbor tudi po njegovem odstopu izrekla zaupanje, socijalni demokratje pa imajo v »petki« še nadalje bivšega ministra dr. Meissnerja. Poročila o seji so zelo kratka: samo po-VTŠno se omenja, da so se razpravljala vprašanja, tičoča se sedanje politične situacije in programa za bližnje parlamentarno delo. Po drugi verziji so bili to le prvi pogovori o programu parlamentarnega zasedanja, ki se ima pričeti 10. •eptembra. Stranke so namreč že predložile svoje minimalne zahteve, o katerih se treba sporazumeti. Doseči dogovore pa ne bo tako lahka stvar, ker so podane želje in zahteve zelo heterogene m jih je mnogo. Že iz tega se sklepa, da se ne da računati z volitvami v oktobru. Radi teh težkoč tudi ni pričakovati hitre odločitve. Nadaljevanju zakonodajnega dela so na potu kot ovire tri nujna vprašanja o Husovi proslavi in o odhodu nuncija Marmaggija; v prvi seji »petke« se je posrečilo eno izmed njih odstraniti, in to je njen prvi uspeh po počitnicah. Čsl. socijalisti so namreč izjavili, da so pripravljeni odtegniti svoje nujno vprašanje o nuncijevi aferi. Kar se tiče volilnega termina, vstra-jajo soc. demokratje pri tem, da bi se vršile volitve v oktobru, najkasneje v novembru, in njihov plzenski organ »Nova Doba« izvaja, da je bil dr. Meis-sner poslan v »petko« naravnost z direktivo, da doseže volitve na jeesn. Bod vplivom bližajočih se volitev je nastala nova stranka, ki se imenuje »narodna stranka dela«, kateri pa ni mogoče prerokovati ugodne bodočnosti. Že način, s katerim nastopa, je značilen. Dva povsem neznana in brezpomemb- na človeka, inž. Čermdk in uradnik bolniške blagajne privatnih uradnikov Gregr. sta razposlala letake, da se ustvarja stranka, za katero stoje baje »odlični politiki in narodni gospodarji, ki so se izkazali v parlamentu in v vladi«, toda imenovani niso in doslej se tudi niso še oglasili. Po vsem so ustanovitelji stranke pripadniki uradniških krogov in nezadovoljniki nar. dem. stranke. Stranka že glede na veljavni volilni zakon pri volitvah sama nič ne dobi in edini efekt bo ta, da spravi ostale stranke ob glasove. To je nepotrebno cepljenje sil, ki je docela nedopustno v trenotku, ko Nemci kličejo po enotni fronti Gotovo ni brez pomena, da se za to združilno akcijo med našimi Nemci zavzema stranka, ki se je smatrala za aktivisrično, to je agrarna stranka. Državno vodstvo »Zveze nemških zemlje-delcev« je izdala na vodstva vseh političnih strank poziv, da se ima poskusiti ustvaritev enotne nemške fronte na političnem pelju. h kateri pa se mora pripojiti skuona fronta celega nemškega naroda. Proglas poziva na skupna posvetovanja vseh nemških strank, da se napravi skupna blagajna in določijo sredstva skupnega volilnega boja. Na mednarodnem socialističnim shodu v Marseillu se je pripetil zanimiv incident med češkimi in nemškimi soc. demokrati iz Češkoslovaške. Nemški soc. demokratje so hoteli uveljaviti tu tudi svoje manjšinske pritožbe, ne Pa v obliki spomenice, kakor so t»3 z neuspehom storili na shodu v Hamburgu leta 1923. Zato so se poslužili oblike agitačnih volilnih brošur, čeprav pri nas še ni volitev. Razdal jih je njihov voditelj dr. Czech v francoskem in angleškem jeziku v sijajni knjižni prireditvi baje zato, da se pokaže, kako stranka pri volitvah deluje. O socijalizmu in razrednem boju ni govora v njih, zato pa razpravlja ena o avtonomiji v Če- škoslovaški in napada čsl. demokracijo, druga pa ima nastov »Dokumenti reak-cijec in navaja zlorabe birokracije pri nas, kakršnih je mogoče dobiti tudi v drugih državah. Delegatu čsl. soc. demokracije J. Stivinu je bilo naročeno, naj odbije imenom delegacije to intrigo, kar je storil v politični komisiji. Ni dvoma, da bo imela ta afera svoje odmeve in da prinese ohlajenje vzajemnih stikov med Čsl. in nemško soc. demokracijo. __J. K. S. Nafbolfše cevlfe domaČega izdelka, kakor ludi tujih tovarn nudi po nizkih cenah trgovina Ml Ljiljana, Mmm alfe mm i ii mm trn ■■ i i m l i wim ■■! nmm im ■ iiiii __...__,__ Davčne obveznosti 1.1014 in 1024 Davčni strokovnjaki urada nacijonalnc mdustrifske konference, ki se je vršila v Ne\vyorku, so analizirali in primerjali davčne obveznosti poedinih držav pred vojno in po vojni Ugotovili so, da so davčna bremena znašala v Anglfji leta 1914. na osebo 27.11 dolariev, pa so se zvišala na 5S,4 dolarjev. V Tčbn&BSb državah so znašale davčne obveznosti leta 1914. na osebo 22.73, leta 1924. pa 45.27 dolarjev. Francija je zahtevala leta 1914. cd vsake -osebe 24.7 dolarjev na leto, leta 1924. 29.53 dolarjev, Belgi'a leta 1914. od osebe 11.39, leta 1924. 17.76 dolarjev, Italija je radi padca lire obdržala svojo davčno višino iz leta 1914., to je 14.28 dolarjev na osebo. V An-g!Fi in v Združenih državah se je torej obdavčenje podvojilo, v Belgiri je poskočilo celo za več leot 100 odstotkov! V češkoslovaški republiki je znašalo obdavčenje na osebo leta 1914. približno 12.5 dolarjev, leta 1924. 20 dolarjev. Prirastek je potemtakem na Čehoslovaškem mnogo večji kakor v Francri ali Italiji. (Glasbeniki, društva 11 Vsakovrstne sla^be^e instrumente 73 no~ I t po'ne godbe, fanfare in orkester ' dob'tp "3 velesei^n voavilionn G. tvrdke 6. BARDELLI Trst. via Milano 15. Novo jugoslovensko posojilo v Združenih državah? Pariški «Matin» poroča, da hoče tudi Jugoslavija v kratkem likvidirati svoje voj* ne dolgove. V tej zvezi se baje jugosloven* ska vlada obrača na Združene države, da tamkaj najame večje dalarsko posojilo. «Matin» ve poročati, da odpotuje rozadev* na komisija jugoslovenskih finančnih stro* kovnjakov in posredovalcev že koncem sep* tembra aH začetkom oktobra v Ne\work. Novo notranje posojilo? V prestolniških gospodarskih krogih je pred kratkim vzbudil članek glavnega dU rektorja Poštne hranilnice, univ. prof. dr. Milo rada Nedeljkovica nekako senzacijo, ker je v tem članku polemiziral z idejo no* vega notranjega posojila. Gospodarski kro* gi prestolnice so iz članka sklepali, da sc je morda v vladnih krogih pojavila namera razpisati novo notranje posojilo po vzoru 7 odstotnega investicijskega posojila iz leta 1920. Dr. Nedeljkovič sam je ostro pole» miziral proti takemu posojilu ter navajal med drugim, da bi tako posojilo našo drža* vo in naše gospodarstvo, ki boluje na po* manjkanju kapitalov, popolnoma izmozga* lo. Investicije se v sedanjem trenutku lahko izvršujejo le potom tujih kapitalov in po* sojil v tujini. Naši domači kapitali so pre* revni, da bi zmogli žrtve in investicije, ki se slabo obrestujejo in ki se likvidirajo z dolgoročnimi odplačili. Istočasno je dr. Nedeljkovič precej ostro kritiziral obrestno politiko naših bank ter zahteval, da se obrestna mera prilagodi de* janskemu stanju, to je, da se primerno zni* ža za nekoliko odstotkov. Dr. Nedeljkovič se je pri tem ravnal po zneskih, ki jih hrani Poštna hranilnica. Te kapitale, sestavljene iz majhnih doprinosov več ali manj ubožne ali srednjemočne klijentele, pač Poštna hra* nilnica lahko obrestuje po nizki obrestni meri. Banke pa morajo svoje kapitale dra* go plačevati, vsl*d česar so pribijene, da tudi same računajo primerno visoke obresti. NAJVEČJI DALJNOGLED ZVEZDARNE GREENWICH. Reška vojna industrija Z izredno skrbnostjo se je vrgla italijanska vlada pod predsedstvom Mussolini-ja na to, da zasigura reškemu mestu In prebivalstvu gospodarsko vstajenje. Lani je likvidirala notranje spore med reškim prebivalstvom in pokrajino kratkomalo vte-lesila italijanskemu kraljestvu. Nato se je italijanska diplomacija spravila na mednarodni promet, ki skuša z vsemi sredstvi privabiti na Reko. V to svrho je že sklenila z jugoslovensko državo važne Nettunske pogodbe, ki bodo zelo koristile Reki in reškemu prebivalstvu. Pravkar je rimska vlada dosegla za Reko velike gospodarske uspehe in dobavila reški vojni industriji, ki ima v tem mestu velike in moderno opremljene tvornice, velike vojne nabavke deloma za špansko deloma za italijansko mornarico. Italijanska vlada je podpisala pogodbo s Španijo glede nabavke torpedov, ki jih bo izdelovala reška tvornica torpedov. Gre za nabavko v višni 45 milijonov lir. Tvornica bo s tem zaposlena skozi dve leti. Italijanska mornarica pa je v veliki ladjedelnici reški naročila 10.000 tonsko križarko, ki bo stala 100 milijonov lir. S tem delom je reški ladjedelnici zasigurana zaposlitev skozi tri leta. Končno namerava italijanska vlada subvencionirati razne plovitbe, ki vzdržujejo zvezo s tem mestom. Iz vsega tega se razvidi, kako deluje italijanska vlada z vso paro na tc, da zasigura mestu življenje in napredek. Pri tem je treba pomisliti, da gre za podporo mestu, ki leži nenaravno in gospodarsko sila eksponirano, ker je njeno zaledje jugoslovensko in spada mesto pravzaprav v ju-goslovenski gospodarski svet. Baš radi te ogrožene pozicije se italijanska vlada trudi da mu omogoči blagostanje in procvitanje. Mesto je v zadnjih 10 letih izredno trpelo in skoro popolnoma propadlo. Ko gledamo, kako neguje italijanska vlada svoje interese na vzhodni strani Jadranskega morja, moramo priznati, da smo Ju-gosloveni napram tem gospodarskim stremljenjem sila nemarni, nezavedni, nepripravljeni in da je vse, kar so naše vlade doslej storile za jugoslovensko dalmatinsko obal in za naše jugoslovenske gospodarske interese na Jadranu, naravnost kapljica v morje. Treba bo temeljite preorijentacije v naših dolžnostih do Jadranskega morja, ako nočemo, da nas bodo drugi kratkomalo pregazili . . . Politične vesti = Zakaj je g. Pucelj šel med radi-ćevce ... Na zemljoradniškem kongresu je dalmatinski delegat Škarica zahteval od strankinega vodstva pojasnilo o odnošaiih med Puclievo stranko in zemlioradniki. Tej zahtevi se je odzval član glavnega odbora Uroš Stajic ter izjavil: »G. Pucelj je z znanjem zemljoradniškega kluba in z odobrenjem glavnega odbora vstopil v Radičevo stranko, obljubil pa je, da bo vedno vzdrževal najtesnejše stike s »Savezom zemljcradriikov«. Pucelj bo tudi v Radi-čevi stranki deloval v dosedanjem zemljoradniškem duhu. Z radičevci se je moral združiti radi posebnih slovenskih razmer, ker je moral poiskati zaveznike v borbi proti klerikalizmu.« — Vso težino borbe proti klerikalizmu v Sloveniji nosijo na svojih ramah samostojni demokratje, a teh g. Pucelj .ii podpiral, nasprotno, v zadnjem času jim je v tej borbi celo metal polena pod noge in njegovo neslužbeno dnevno glasilo je v najkritičneiših Časih, ko je bila borba proti klerikalcem ob volitvah na višku, naravnost fratemiziralo s klerikalci in z vnemo pomagalo pri delu. da bi prišli klerikalci v Sloveniji na krmilo. In sedaj pravi g. Pucelj, da je šel med ra-dičevce ne iz notranjega prepričanja, marveč samo zato, da dobi v njih zaveznike proti klerikalcem! To mu verjamejo pač samo tisti, ki naših razmer ne poznajo in ki niso poučeni o na3! najnovejši politični zgodovini. = Korošec in Radič. O razmerju med Korošcem in Radičem razpravlja beogradska »Pravda« in izvaja: »Radič in Korošec v enem bloku sta bila težki nevarnost za Pašića. V tej novi situaciji se Pašič ne vznemirja, on zbira moči in smotri, kako se ta dva stara prijatelja, a nova sovražnika borita med sabo. Pojavlja se vprašanje, kako dolgo bo dr. Korošec vzdržal v tej borbi. Odgovoi na to vparaŠnje bi bil lahek, čim bi sc vedelo: bo-li Radič vodil borbo s pomočjo vlade samo z zameno uradnikov ali bo pričel tudi z gospodarsko borbo. V prvi borbi dr. Korošec lahko vzdrži, v drugi težje. Njegov odpor lahko res traia dalje časa. ker so njegove organizacije tudi gospodarske. Toda ob koncu koncev bo ta borba vendarle katastrofalna. Korošec to čuti in zato mu ic mnogo ležeče na tem, da ustvari kak nov blok. Ako bi se mu to posrečilo, bi odstranil vsako nevarnost. Za politike nastaja vprašanje, kateri strani naj se pridružijo. Radikali so že opredelili. Oni so na strani Radića. Ostali bodo svoje stališče določili ^ač šele na jesen.« To rej borba na nož med radičevci in klerikalci! To bo zabavno! = MussoHni — petkratni minister. Mussolini je dobil v torek z ministrskim sklepom nov portfelj. Ker je komesarijat za zrakoplovstvo povišan v ministrstvo, mu pripada začasna uprava tudi tega resorta. Tako je Mussolini, ki ima poleg predsedstva zunanje ministrstvo in tri vojaška ministrstva, postal petkratni minister. S tem so menda naiboli ovržene govorice, ki so se v zadnjem času širile glede njegovega zdravja. nogavic z Žigom In znamko (rdeč\ modro ali zlato) „ključ" da se prepričate, kako en pai traja kakor štirje pari drugih Dobivajo se v proda alnah. Nogavice bre* žiga .kJjuč" so ponarejene. 94.a v V. L Krlžanovska: 39 V Kraljestvu nesmrtnih Roman. Nebroj daljnogledov je bilo obrnjenih nanj. Ne-broj svetlih in radovednih oči je iskalo njegovo lo- i žo. Supramati se je naivno veselil tega prvega iav- j nega dokaza, da ga vsi cenijo in spoštujejo. Ko je zahajal Še kot skromni zdravnik umobolnice v gledališče, se ni nihče zmenil zanj. A menda je pozabil, da je zdaj princ in milijonar. Tudi ni vedel, da se je po zaslugi vikonta in barona, ki sta imela med gledališko publiko mnogo znancev, že raznesla vest, da je on — indijski nabob in dedič veseli družbi dobro znanega princa Naraiane. Po predstavi je odšla vsa družba v najboljšo restavracijo, kjer so bile že rezervirane posebne sobe in tudi večerja je bila že naročena. Supramati je bil zelo dobre volje. Smejal se je In blagohotno sprejel vest, da so povabili v njegovem imenu nekaj gledaliških igralk in igralcev. —- To so sami prvovrstni talenti, same znamenitosti umetniškega sveta in naši intimni prijatelji, — je dejal vikont. — Upam, dragi princ, da boste zadovoljni, ko se seznanite s temi gledališkimi zvezdami. Prva sta prišla dva igralca in vikont je predstavil princu dramskega igralca Horaciia Daniela in člana francoske komedije Rafaela Pincona. Prvi je bil mož srednjih let s solidno, polno in bega to, umetniško frizuro. Drugi je bil visok in suh, izžo* in namazan. Gospod Pmcon je igra' vlog? prvih ljubimcev in je kot tak nastopal tudi izven gledališča. Oba sta bila navdušena za naboba. Vikont ju je predstavil s tako sladkimi besedami, da je moral biti Supramati izredno počaščen, ker je lahko segel v roke tako znamenitim osebam. V pogovoru je Daniel omenil, da je bil zelo dobro znan s pokojnim princem Narajano kot izredno plemenitim in naobraženim pokroviteljem umetnosti in talentov. Supramati je razumel, da bi se kompromitiral, če bi se ne zmenil za zasluge »umetnosti« in »talentov«. Zato je sklenil sam pri sebi, da bo enako plemenit mecen, kakor je bil njegov prednik. Kmalu so prišle tudi igralke, ki jih je vikont povabil menda za to, da bi si mogel njegov novi prijatelj eno izbrati. To so bile Barreti iz cirkusa, Piretta iz Alkazara in Camilla Mouchero«. Vse tri so bile lepe in podjetne. Eni se je sicer poznal židovski tip ta vikont je zašepetal Supra-matemu na uho, da je bila mati prekrasne Pierette Turkinja, da pa v žilah te gledaliSke zvezde ni niti kaplje izraelske krvi. Najmlajša, najlepša in najbolj podjetna izmed njih je bila 191etna Moucheron. Imela je velike plave oči in krasno barvo kože na obrazu. Moucheron je takoj sedla kraj Supramatega in brez posebnih ovinkov pokazala, da ga hoče osvojiti. Strastno je gledala naboba, obenem pa merila z divjimi in grozečimi pogledi obe tekmovalki. Ti pogledi so jasno govorili: — Le drznita si prevzeti mi tega fanta, pa se prepričata, česa sem vsega sposobna! Vikont je opazil črne oblake, ki so se zbirali nad obzorjem praznika, zato je kot izkušeni domačin takoj ukrenil vse potrebno, da ne nastane iz tega sovraštva boj. Kozarci so bili neprestano polni šampanjca. Ves razvnet od pogovora, dnvtipov in strastnih pogledov, je drugače trezni Supramati zelo mnogo pil. Igralke so kar lezle vanj. Bil je že pošteno pijan, ko je dal slednjič lavoriko prvenstva Pieretti. V svoji kočiji jo je odpeljal domov kljub besnosti drugih dveh igralk. Razume se, da ga prekrasna grešnica ni pustila od sebe. še enkrat sta skupaj večerjala in prvič v življenju je Supramati podlegel divji strasti, ki je dotlej sploh ni pozna!. # Drugo jutro je bil Supramati pod vplivom življenjskega eliksirja čil in krepak, kakor da je vso noč mirno spal, ne pa preživel v orgijah. A tudi njegova duša se je iztreznila in malo sram ga je postalo, ker se je dobro spominjal, kaj mu je govorila Nara o moškem razvratu In prav je imela, da ga ie prezirala prej. predno ga ie spoznala* ! Samo en dan je minil, odkar je prispel v Pariz, pa je že prelomil zakonsko zvestobo, kar je tem j boli žalostno, ker se to ni zgodilo iz ljubezni, ampak pod vplivom vinskih hlapov. Prelomil ie zakonsko zvestobo, izneveril se je ženi z razvratno in nesramno žensko. Med orgijami sploh ni imel posebnega užitka, Le-ta malenkostna zmaga je nekoliko potolažila njegovo samoljubje in razvnela njegova čustva, ki jih je sicer vedno krotil. Toda iz tega čuta sramote se je polagoma raz-j vila jeza na Naro. Ce bi mu ona ne bila odrekla zakonskih dolžnosti za celo leto, bi živel skromno in pošteno v Benetkah ali v kakem drugem mestu ter bi seve ne lazil po nočnih beznicah v družbi pokvarjenih žensk. Ker je pa Nara sama tako hotela, je moral na kak način preganjati dolg čas. In zakaj bi tudi ne podpiral »talentov«, kakor je delal Nara-jana? Skopariti mu itak ni treba. Res, da še ni bilo ugodne prilike za oceno talentov novih znancev. Moški so pokazali samo svoj neverjetni cinizem in sumljivo nravstvenost. Kar se tiče žensk, pa takih sploh še ni nikoli ni videl. Ubogi jetični zdravnik ni mogel dvoriti zakulisnim zvezdam ali ambcijoznim kokotkam, ker ni imel denarja, s katerim bi plačal ljubezen in naklonjenost teh vestalk razvrata in naslade, ki se grizejo za boga-1 tega in radodarnega ljubimca kakor hijene. Stev 198. »SLOVENSKI N A ROD« dne 2. septembra 1925. Stran 3. Pr os ve ta {Glicerina sezona v Zagrebu .Jesenska koncertna, sezona obeta posran" v Zagrebu izredno zanimiva, obsežna in pestra. Pripravljajo se koncerti, na katerih bodo sodelovali prvovrstni svetovni umetniki in vinuozi. Edina težkoča obstoja pri marsikaterem projektiranem koncertu, ker se tuji umetniki ne zadovoljujejo ž navadnimi dinarskimi, srednjeevropejskimi in sploh z evropejskemi odškodninami, nego zahtevajo honorarje v amerikanskih dolarjih To pa pomeni, da ie treba portmož r: naš dinar 56krat. Druga težkoča, ki jo morajo obvlada i zagrebški koncertni impresariji, obstoja v tem, da ne premorejo ostala središča glasbenega življenja v naši državi koncertov inozemskih umetnikov in da odpade radi tega skoro vse breme honorarjev na zagrebške koncerte. Cim bodo mogla prirejati vsaj slavnejša mesta naše države enake koncerte, bo gostovanje inozemskih umetnikov mnogo olajšano in koncertne turneje inozemskih umernikov bodo v Jugoslaviji na dnevnem redu. Zagrebški Glasbeni zavod pripravlja za jesen veliko praznovanje stoletnega svojega obstoja. V to svrho je letos angažiral izmed piianistov sledeče virtuoze: Aleksander Boro\vski (Pariz) za oktober, Nikolaj Orlov (Berlin) za marec, Joura Guller (Pariz) za februar, Blanche Selva (Parrz) za april. Od domačih virtuozov nastopijo Stančić in Ličar. Tudi z Morita Rosenthalom (Dunaj) in Leopold Godowskim (Beriin) so razgovori v teku. Vijolmske koncerte prirede sledeči virtuozi: Bomislav Hubermann (Varšava) januarja. Vaša Prihoda (Praga) septembra, Juan Manen (Madrid) decembra, Franc Veczey (Berlin) februarja. Z Adolf Busenom, ki velja za prvovrstnega interpreta nemške klasične vijolinske Irteratoire, razgovori še niso zakltfučeni. Izmed Čelistov pridejo: Julietta Alvin ^Pariz) in Juro Tkalčič (Zagreb). Na pevskih koncertih nastopfjo pevke: Rosette And*ay (Dunaj) v oktobru. Mirne Lu-bm (Pariz) dececrJbra, Vera Schwarz (Berlin), Franz Steiner (Dunaj) oktobra, Hans Duhan (Dunaj), Drago Hrzić (Zagreb). Prihodnje dni se podpišejo pogodbe tudi s Alfred Piccaverjem (Dunaj), Lorte Lehmanno-vo (Dunaj) in Aagard Oestwingom (Dunaj). Komorno glasbo bodo izvajali: Zikov kvartet (Praga), Amar - Hindemrthov kvartet (Frankfurt). Rose - kvartet (Dunaj), Ouarteto Triestfno (Trst), SevČfk - Loot-skijev kvartet in sloviti kvintet s harfo iz Pariza. Prvi nastopi v jesenski sezoni vijoMst Vaša Prihoda koncem septerntn-a. S!edi koncert pariške pevke Rosette Andav. Koncertna direkcija vpelje jeseni nov načine abonmajev. Abonmaji se bodo plačevali za dva koncerta vnaprej-. Abonent bo užival posebne ugodnosti pri zadnjih dveh koncertih, ki mu bodo dostopni po zelo znižani ceni. Pri izvenabonentnih koncer-rih bo užival 20 do 35% popusta. Poslije zatvorenja Jadranske izložbe Kako je bilo pre-dvidjemo poslije mjesec r; :izovan u srednjoj Tehničkoj Školi prenese a Zagreb na lovačku izložbu, gdje će se smjestiti u eehoslovačkom paviljonu. Ovaj če odsjek ti Zagrebu veoma Mepo poslužiti da so veliki brotf stranaca propaguje turizom na Jadranu i velik broj posjetilaca od zagrebačke izložbe upozna sa prirodnim ljepotama te historvsklm spomenicama u Dalmaciji. Izložba se nije mogla produžiti s razloga, što ima da se redovito otpočne obuka u školama, u kojima je bila pri rod jena Izložba. Medjutim ukazala se potreba, da se prigodom dolaska kraTa u Split od 27. do 29. septembra priredi jedna minijaturna zasebna Izložba, koja će se organizovati u prostorijama srednje Tehničke Škole a sadržavat će: Pomorski odio, ribarstvo, ka-menarstvo, zlatarstvo, narodno - umjetni obrt i turistički odsjek. Tirne se namjerava da će se prikosati jedna općenita slrka glavnih osebina Dalmacije i n^ene privrede. Kralj i njegova pratnja imati će priliku, da se upoznaju sa onim što Dalmaciju karak-teriza i što sačhrava njen glavni privredni nerv. Prema velikoj poseri Jadranske Izložbe a naročito prema tome što su Izložbu posjetili velike grupe izletnika iz svrh jugoslavenskih krojeva, a najviše prema tomo što su najistaknutija ličnost u političkom praktičnom životu imajo priliku, da se upoznaju temeljito odlfkama i prednostima naše privrede na mom. dade se tačno ustanoviti, od kog li je zn?eaja, velikog i neprispodobivog, btla ova Izložba po budući privredni život Damracfje. Ovom je prvom Izložbom svoje vrsti okrenuta latentna energija Primorac a i upućena u pravcu veće aktivnosti i iaće proizvodnje. Ovim je otvoren put novom prfdJzanju naSeg Primorja, jer so stvorila mogućnost zajedničke privredne djelatnosti i povoljnog napredovanja primorskog privrednog života. Nema sumn'e, da će ovaj veliki interes, koji je pokazao za Izložbu, donijeti obflna ploda, jer i sam dosadašnji rezuJtat kroz ovo mjesec dana dokazao, da je ova ustanova bila većina potrebita i da je znatno doprinijela u poznavanju Primorske Jugoslavije. Ovaj povoljan rezultat, kakav se mogao samo očekivati, dati će nesumljivo velikog podstreka pri-ređllivačirna izložbe, da ustraju \ dalje na ovom puru te da novim snagama do godine prirede ponovo novu JadTansku Izložbu, koja će biti još potpunija i koja će rr.oći( da n punoj mjeri posluži velikom zadatku koji je ciamjenjen za procvat i napredak našega Primorja. *. * e — Operne predstave. Za časa ljubljanskega velesejma priredi naša opera sedem opernih predstav In se rzvajaio v tem času opere: Cavalleria rusticana, Ghimači, Hoff-mannove pripovedke, Aida in Bagdadski brivec. Za novo sezono 1925/26, ks začne 1. oktobra t. 1., pa pripravlja sedaj sledeče opere: Dalbert »Mrtve oči«, Massenet »Ma-non«, Wagner »Tanuhauser« in Mozart »Fhrarova svatba«. — Druga nova premijera. V sredo dne 2. septembra vrši se v dramskem gledališču druga nova premijera in sicer veseloigra v treh dejanjih »Pegica mojega srca«, katero je spisal angleški pisatelj Manners. Veseloigro, katero režira režiser g. Skrbin-Šek, se vrši v stari graščini na Angleškem. Naslovno vlogo igra ga, šariševa. Chiche-ster je ga. Medvedova, Ethel gdča. Mira Danilova in Bennet — gdčna. Gorjupova. Izmed članov igrajo Jerrvja g. Levar, Brenta g. Peček, Alarflca g. Drenovec, Jer-vtza g. Danilo in Iiawkesa g Cesar. Začetek dramske predstave ob 8. zvečer. — »Brivec bagdadski« z Julijem Betet-tom v naslovni vlogi. V četrtek dne 3. septembra po'e se v operi Cornellusova opera vBrivec bagdadski«, ki je znana kot ena najefektneiših komičnih oper svetovne literature. Glavno vlogo brivca Abul Masana poje g, Julii Betetto. Margtjano, nevesto, poje ga. Ribičeva in Bostavio gospodična Sfitigojeva. Zaftabijenca Nuredina g. Kovač, Kalrpa g. šttbelj in Babo Mnstafo g. Moho-rič. Opero dirigira kapeteik g. Balatfca, režijo vodi režiser g. Bučar. Predprodaja v uperni blagajni — Druga dramska premijera. Angleška veseloigra ^Pegica mojega srca« se vrli v sredo dne 2. t. m. ob 8. zvečer v dramskem gledališču. Pri premijeri so zaposlene skoro vse boljše naše dramske moči. — Predprodaja v operi. — Ljubljanski operni orkester. V lan-: sezoni, t i- od 1. oktobra 1924 dalje, Je bila proglašena s strani strokovne organizacije godbenikov nad ljubljanskim opernim orkestrom zapora, t. j. uprava ni mogla skleniti nobenega novega anga-žmaja za orkester. Za novo sezono 1925—26 pa je sklenila uprava dogovorno z zastopniki opernega orkestra s člani tega orkestra nove službene pogodbe in s tem dvignila tudi zaporo, proglašeno nad Ljubljano od vseh godb enih organizacij tu in v inozemstvu. Na podlagi tega je uprava angažirala vse potrebne godbenike. Vsi novodošli godbeniki so po večini absolventi konser-vatorijev. Tako imamo danes operni orkester sledeče sestavljen: 6 prvih vijolin, 4 druge, 3 vijole, 3 čela, 3 kontrabase, celotni ies (2 ilauti, 2 oboji, 2 klarineta, 2 fagota) in pihala (4 rogovi, 2 trompeti, 3 pozavne, 1 tuba), tolkala in harfa. Skrblje-no je tudi, da se orkester lahko izpopolni z angleškim rogom in bas klarinetom. Redno bo sodelovalo v opernem orkestru 40 anga- žiranih godbenikov. Uprava je prepričana, [ da je s tem v veHki meri izpopolnila na- I šo opero in da je izvajanje sodobnih modernih del, katera so za novo sezono objav- | U ena — omogočeno. — Zasebna akademija v Splitu. Septembra meseca otvorita kipar Marin Studiu in slikar in grafik Ketar Bibič v Splitu zasebno akademijo "upodabljaj o So umetnosti. — Mesto dramskega ravnatelja v Zagrebu je izpraznjeno, ker je dosedanji ravnatelj dr. Gavella prevzel beogradsko dramo. Kot njegova naslednika na zagrebški drami se imenujeta nadrežišer Ivo Raić in Josip Bach. m — Emest Krenek, skladatelj najsmelejših sodobnih smeri in darovit učenec slovitega opernega skladatelja Franc Schre-kerja, je napisal glasbo za balet, ki ga je sestavil šef baleta dunajske dvorne opore Henrik Kroeller Naslov baleta je »Mam-mon«. — Nesmrtnlki. Poslednja seja pariške Academie francaise je razpravljala o kandidatih za me?ta nesmrtnikrrv. ki so se izpraznila s smrtjo grofa .!* Haussonville, Maurice Barresa in Anatole Francea. Prijavljenih je devet kandV tov. Za mesto Anatole Francea se potegujejo Leon Be-rard, Viktor Berard in Paul Fort, kot naslednika Maurice Barresa sta se javila Louis Bertrand in Emile Hinzelin, na mesto grofa d' Haussonvilla pa računajo kar štirje kandidati vojvoda La Force, Pierre Las-sere, Tanc ede Martel in Paul Walery. Socialna politika Nekaj številk iz finančnega gospodarstva soc. zavarovanja V očigled dejstvu, da je naše soc. zavarovanje zabredlo v krizo, in to ne samo pri nas v Sloveniji, ampak tudi v drugih pokrajinah države, ne bo brez zanimivosti, ako interesiram javnosti predočimo nekaj številk iz finančnega gospodarstva soc. zavarovanja. V letu 1922 se je iz naslova bolniškega zavarovanja v celi državi predpisalo Din 59,257.067, drugi prijemki 1 mil. 004.844 Din. Podpore in upravni stroški so znašali Din 39,922.370. Dejanskih uplačil premij in drugih dohodkov pa ie bilo Din 22,2455.305. Tako ie bilo za 44.28 odst. ali za Din 17.677.065 več izplačil, kakor ie znašal inkaso. V letu 1923 vidimo sledečo sliko: predpis Din 165,514.593, drugi prijemki Din 2,401.397. Podpore in upravni stroški so dosegli Din 144.044.737. Inkaso pa je znašal le Dm 132,646.485 aH za Din 11.398.252 je bilo več izplačano, kakor ie bilo gotovine. V letu 1914 znašajo prijemki (predpisani) Din 187,103.578. Izdatki Din 185 milj. 693.898. Tako se je tudi v tem letu izdalo za Din 7,226 226 več kakor je bilo gotovine na razpolago, kafti razni deianski prijemki so znašali le Din 178 milj. 467.672. Inkaso predpisa je v tem letu znašal 52.62 odstotkov, zaostanki 47.38 odstot. Od julija 1922 do 31. dec. 1924 so celokupni izdatki iz naslova bolniškega zavarovanja znašali Din 369.661.107, dejanski prijemki Din 333.359.463 tako da zn-^ša efektivni primnnikllaj Din 36 milj. 301.543 Ako se uvažuje še deistvo, da razne bolnice in dobavitelji izkazujejo na terjatvah napram institucijam .zavarovania znesek od Din 24,567.159, ie bolniško - zavarovalna panoga v državi za »ogromno vsoto od Din 60 milj. 868.703 pasivna. Te številke kažejo na sledeče posledice: izvaianie sedanjega zavarovania je resno ogroženo, ker se iz razooložljj-vih sredstev ne morejo v oolni meri kriti ne denarne podpore članom, ne stroški za zdravila, ne bolnice, ne honorarji zdravnikom itd., na zvišanje podpor ni misliti, rezervni fondi za slučaj epidemij so nemogoči, ustanavljanie s?natorijev. zlasti za tuberkulozne, ie izključeno, o preventivnem zavarovanju ne more biti govora. Ogrožene so rente ponesrečenim delavcem, ker bolni- ška panoga živi na račun nezgodno-za-varovalne panoge, ki mora s svojimi sredstvi kriti velike primanjkljaje bolniške panoge. 2e danes je vsa gotovina nezgodnega zavarovanja absorbirana v druge svrhe, kakor pa v nezgodno-za-varovalne. Ta slika mora biti govoreče opozorilo vsem interesentom: delavcem in delodajalcem. — Vsi interesenti so dolžni, da z naiveslnejšim sodelovanjem podpirajo stremlienje upostaviti finančne ravnotežje. Delavci so v nevarnosti, da se jim znižalo zakonite podpore. Zato je tudi njih dolžnost, da sledijo in institucije ne izrabljajo z raznimi simulacijami, zavlačevanjem ozdravljenja, z negospodarskim razsipanjem raznih zdravil itd. — Vzgojno delo v tej smeri bi moglo roditi obilo uspeha, in razne strokovne organizacije in tudi politične stranke imajo tn široko polje svojega koristnega udeistvovanja. Vsa javnost je na tem problemu zainteresirana; strokovno in dnevno časopisje more storiti obilo koristnega. Soc. zavarovanje mora obstojati. — Ne samo, ker ie to naša kulturna dolžnost m gospodarska potreba, ampak rudi ker nas k temu obvezujejo mednarodne obveznosti, zlasti pariške mirovne pogodbe. Zadrževanje vplačil ne kaže samo nesocialno pojmovanje dolžnosti naroda, ampak ie tudi nemoralno početje, ker morajo vse breme potem nositi vestni in točni delodajalci. Konkurenčna zmožnost trpi na enakosti. Zastoj v finančnem kolesju soc. zavarovalnih institucii more pri današnji situaciji resno ogrožati finančno gospodarstvo bolnic, ki so v znatni meri odvis.ie od točnih vplačil oskrbnih stroškom. Ti stroški bi mogli oasti v breme ohčin. Zato neinteres občin ni razumljiv. Tudi strokovna interesna zastopstva delodajalcev b? z intenzivnim sodelovanjem Dri sanaciji finančne krize našega zavarovanja koristile le svojim članom. Temu vnrašaniu se ne morejo izogniti, ako delaio Promišljeno in za celoto Excella * je najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obit — Nadomestni deli za vse stroje. J. GOREČ, LJUBLJANA paisCl Ljubljanske kreditne banke-I Oaniimo za soknlski Tabor! NOVI REKTOR TEHNIČNE VISOKE SOLE V MONAKOVEM prof. dr. Jona* žhart /enuck. naslednik znamenitega mate* matika prof. \Valterja Dyck». —j Prosvetni tečaj akad. fer. društva Adrlja . Pod sivim Krnom -o &e ibrido skupine akademikov ta Frednj>šolcw. Na nrrogr^mu r>rosvernega tećaja jt* btlo 16 predavanj. Podanih .ip bilo 11. Za vsakim pre davanjem se je razrvfta živahna debata. Tri predavanju bo btli ixwvečeriia apommu dr. K. Juga, zlasti znutmivo je bdlo Bartolovo predavaje T>r Jugov etičnd nazor in dr. Jugovo znaTJstvtmo delo.« Z velikim interesom so sledili navzoči preda/vanjem o m«po-darstvu in zadružništvu ter o sedanjem na. rodnokultumem stanju. Žalostna je bila sTf. k a, podana o šolstvu v Istri. Tečaj je traci aj štiri dni. Na poti skozi Vrsno so se dijaki klonili spominu pcmUra Gregorčiča ter zapeli metko njvgovo posem. —i V Koritnid priredi prosvetno društvo ^Z?.at< rog dramatsk-o vprlzorftev »Županova Micka*. Na vsporedu je tucH burfca ^KakorŠea cospod, tak slujja«. —j Vedno odlašanje pomoči za Ittro. Italijanski ministrski svet se Je bavU s poročilom ni^iminrsterijalD'.- IbMMM W Je hila imenovana z dekretom 11. oktCbra 1924., da prouči vs«'. Kar treba storlrtl v prilog Pule in Istre, zlasti glede agraj-aUi, industrijskih in pomorskih problemov v dežel!. Ministrski srvet ie iLarocitl poaameroim korapeteaitnint ministretvom. da naj šesta, vijo predloge na temelju padanega poroeUa rn ti predlogi pridejo ▼ -^zpravo v prtnod. nji seji ministrskega sjveta. —J Tržne cene v Ittri Vino 1*0—SOfl lir hI. olje (»—10. *enu 15—22 kvintal, pšenica 1*50—200. koruza 130—1S0. vott 4.50 do T>.50 lir kg žtve teie. mleko 1 do 1.80 J, Jajca 50—$0, dr-va za kurjavo 10^—14 J4r krvtn-tal. —j Starisi storite svojo dolžnost! Lju. dske šole se zopet otvarrjo Staridl, zahtevajte, da se vaši otroci uCljo v raaterimšei nI vsaj v dodatnih urah. Pri vpdsu otrok treba to odločno zahtevati1 —j Filijalka italijanske banko v Postojni. »Banca d' ItalLa« asi gradi j«x svojo fflijalko v Postojni krasno poslopje, ki Je dolgo 29 m. široko 16 m in visoko 13 m. V, drugi polovici prihodnjega leta bo bajnka že postovatla v tej sgraKlbi. To bo tretja fflijaTka zavoda v novih provincah. Doma-če denarne <>r~:ii.i'.;< -ije se pcrtdek&jo v oz n.dje. —j Predeiska železnica se mora zgraditi prva! Tako ukazuje fasistovstoo glasilo »U Popolo dl Trieste.;. Dne 8. aept. w» proslavi apomtai na veliko vojafifto ceoto, ki je nekoč yezaia Ijocinarđljo s Poadiljem. To priliko porabijo za propagando k načrtu o stelvijski zvezi n>ed lombardeko im bavarsko metropolo. Pred vsemi nameravanimi ftrtaxnl iz Italije proti severu ima prednost predeiska. tudi radi tega, ker jo po .^intgermainski pogodbi Avsrtrija obveaamu na svojem teritoriju sodelovati prt želez, nlškth gradbah iz Rezije im Predela. Nadalje je vlada še dovolila prvi obrok prispevkov 300 milijonov lir. Predtslska. črta. Je torej prva! Viktor Hugo: V ječi pred usmrtitvijo Gauvain se je napil in ponudil vrč Cimourdainu, ki je bil za njim. Gauvain je napravil samo en požirek. Ci-mourdain je pil mnogo. Pri tisti večerji je Gauvain pil. Cimourdain pa jedel. To je pomenilo, da je zelo razburjen, drugi pa miren. V ječi je zavladalo nekako grozno veselje. Oba obsojenca sta se pogovarjala. Gauvain je dejal: »Nekaj velikega se bliža. To, kar aela zdaj revolucija, ie zagonetno. Za nienim vidnim delom se skriva nevidno delo. Eno zakriva drugo. Vidno delo je Kruto, nevidno pa vzvišeno. Ta hip vidim vse zelo jasno. To je čudovito lepo. Vendar pa si je bilo treba pomagati s staro tvarino. Odtod tisto izredno leto 93. Na razvalinah barbarstva se pričenja dvigati hram izobrazbe.« »Da,« je odgovoril Cimourdain. »Iz te začasnosti nastane nekaj trajnega. To trajno je pravica, združena z dolžnostjo, to so zmerni progresivni davki, obvezna vojaška dolžnost, izravnane družabne razlike nobenih predpravic, nad vsem tem Pa vrhovni čuvar — zakon. Absolutna republika.« »Jaz.« je dejal Gauvain. »dajem prednost idealni republiki.« Umolknil je, potem na nadaljeval: »Oh. dragi učitelj, kam pa spravite v vsem tem, kar ste mi pravkar povedali, samozatajevanje, r>ožrtvovalno$t, plemenitost- usmiljenje in ljubezen bližnjega? Dobro je spraviti vse v ravnovesje. Da. toda Še bolje je spraviti vse v harmoniio Višje kot tehtnica se dvigne lira. Vaša republika tehta, meri in urejuje človeka. Moja s:a dviga gori k zenitu. To je taka razlika, kakor med matematiko in orlom. »Tzgubiš se v oblakih.« »Tj pa v računih.« »V vsaki harmoniji je nekaj sanja-vosti.« »Nekaj je je tudi v algebri.« »Rad bi imel človeka, kakršnega bi ustvaril Enklid.« »Jaz pa.« je dejal Gauvain. »bi rad imel Človeka, ki bi ga ustvaril Homer.« Cimourdain je pogledal Gauvaina tako. kakor da mu hoče prodreti ž očmi v dušo. »Poezija Ne verjemi pesnikom.« Da. poznam to besedo. Ne verjemi vetriču, ne verjemi sofnčnrm žarkom, ne cvetju, ne verjemi nebosklonu nad seboj, ne zvezdam.« »Vse to je nemogoče.« >Kaj veste o tem? Misel je tudi hrana. Misliti se pravi jesti.« »Samo nikar abstrakcij. Republika ie kakor dvakrat dve štiri Ako sem dal vsakemu, kar mu gre . . .« *Potem vam preostane dati mu še to, kar mu zre.* »Kaj misliš s tem?« »S tem mislim tisto neizmerno medsebojno svobodo, ki io mora priznavati vsak napram vsem in vsi napram vsakemu poedincu. Na tej svobodi temelji vse družabno življenje.« »Razen strogo določenih pravic ni na svetu ničesar.« »Vse je.« »Vidim samo pravico.« »Jaz pa vidim še ver5.« »A kaj je nad pravico?« »Pravičnost.« Med pogovorom sta pogosto vstajala in se premikala kakor dve senci Cimourdain je vnovič spregovoril: »Povej bolj točno, kalco razumeš to stvar.« »Dsbro. Hočete obvezno vojaško dolžnost? Proti komu? Proti ljudem vendar. Jaz sploh nočem vojaške službe. Hočem imeti mir. Vi hočete pomagati bednim. Jaz pa hočem bedo sploh odpraviti. Vi bi radi orogreshrne davke. Jaz pa davkov sploh ne priznavam. Hočem, nai se javne dajatve čim bolj znižajo m plačujejo iz kupnega prebitka.« »Kaj misliš s tem?« »To-le: Zatreti najprej vse aajedal-ce, duhovnike, sodnike tn vojake. Potem je treba izrabiti vse prirodno bogastvo. Tri četrtine francoske zemlje je neobdelane. Razoriite bo zemljo in razdelite javna zemljišča. Naj ima vsak človek košček zemlje in vsak košček zemlje svojega človeka. Tako se skupni pridelek stokrat pomnoži. Francija daje zdaj svojim delavcem meso samo štirikrat v letu. Ce bi bila dobro obdelana, bi lahko preživljala tristo milijonov ljudi, vso Evropo. Izrabite prirodo, to veliko m neprecenljivo pomočnico. Pritegnite k delu za človeštvo vse vetrove. vse slape in vse magnetične toke. Zemlja ima bogato mrežo podzemnih žil in po tej mreži gre čudoviti obtok vode, olja in ognja. Navrtajte zemeljske žile in omogočite vodi napolniti vaše studence, olju vaše svetiljke in ognju vaše peči. Računajte z gibanjem valov, s plimo in vseko. Kaj je ocean? Ogromna izgubljena sila. Kako glup ie svet, ki si ne zna pomagati z oceanom!« »Si že do vratu v fantaziji!.« »To se pravi, do vratu v resničnosti.« Gauvain ie nadaljeval: »Kaj pa ženska? Kaj hočete početi z njo?« »Ostane to, kar je. Moževa dekla.« »Toda pod enim pogojem.« »In sicer?« »Da bo mevž njen sluga.« »Kaj hočeš reči?« je vzkliknil Cimourdain. »Mož naj bo sluga? Nikoli! Mož je gospodar. Priznavam samo eno kraljestvo — kraljestvo domačega ognjišča Doma je mož kralj.« »Da, pod enim pogojem.* »In ta je?« »Da je žena kra'liica.« »Hočeš torej reči da bi rad za moža in ženo--« »Enakopravnost!« »Enakopravnost- Kako to misliš? Moški in ženska sta vendar tako različna.« »Rekel sem enakopravnost, ne pa enakost.« Nastopila ie oavza, nekako premirje med tema dvema mislecema. Cimourdain je vnovič spregovoril: »Kai pa dete? Komu ga daš?« »Najprej očetu, ki ga je zaplodil. potem materi ki ga ie rodila, potem učitelju, ki ga vzgoji, potem družbi ki napravi iz njega moža. potem oblasti ki ie vrhovna mati. potem pa človeštvu, ki je njegova pramati« >Ne govoriš o Bogu.« »Vsaka teh stopenj, oče, mati, uči-teli, družba oblast in človeštvo tvori del stopnic, ki vodijo k Bogu.« Cimourdain je molčal, Gauvain pa nadaljeval: »Kdor je na vrhu stopnic, je prispel do Boga. Bog se odpira, treba je samo vstopiti.« Cimourdain se je zgarril kakor človek, ki ga kličemo nazaj. »Gauvain, vrni se na zemljo. Hočemo uresničiti samo to, kar je sploh mogoče.« »Kar je mogoče, se vedno uresniči '»Ne vedno. Aako se preveč dotikamo utopije, jo uničimo.« *Tn vendar je treba zgrabiti utopijo, vsiliti ji jarem resničnosti stisniti jo v okvir. Abstraktna misel se mora spremeniti v konkretno. Kar izgubi na lepoti pridobi na vrednosti Je sicer manjša, zato pa boljša. Pravica mora stopiti v zakon, in ko postane pravica zakon, je absolutnost. In to se mi zdi mogoče.« »Možnost je več kot to.« »Ah. že zopet sanjaš!« »Možnost je skrivnostna ptica, ki neprestano kroži nad človekom.« »Treba jo je ujeti« »2ivo.« Gauvain je nadaljeval: (Konec jutri) Stran 4. >S L O V h! N S Kl < N A K U L>« septembra lijtt Stev. )y8 Dnevne vesti. — Nemška nasUstva na Koroškem. 'županstvo v Dobrlivasi je s sklepom z dne 30. decembra 1924 zaseglo dvorano in čitalnico slovenskega izobraževalnega društva v Dobrlivasi v stanovanjske namene, češ da so ti prostori prazni. Lastnica teh prostorov je »Hranilnica m posojilnica« v Sinčivasi. Ta je kot lastnica takoj napravila proti tej zasegi ugovor, utemeljujoč ga s tem. da ima te prostore v najemu Že od leta 1923., ko so bili izgotovljeni, imenovano izobraževalno društvo. Okrajno sodišče v Dobrlivasi je s sklepom z dne 30. januarja 1925 potrdilo zasego imenovanih lokalov. Ministrstvo za socijalno skrb je vso stvar izročilo v razsodbo višjemu sodišču v Gradcu. Višje deželno sodišče v Gradcu je zasego razveljavilo z utemeljitvijo, da so bili ti prostori od Slovenskega izobraževalnega društva že zasedeni in da občina nima pravice zaseči takšnih lokalov, ako pa ie to storila, je s tem kršila zakon. Človek bi mislil, da je bila s to razsodbo viš. dež. sodišča stvar končana v prilog Izobraževalnemu društvu. Toda občina v Dobrlivasi se je postavila na stališče, da je razsodba viš. deželnega sodišča nič ne briga ter je kljub razsodbi dala zapečatiti vhod v društvene prostore in zahtevala od odbora Izobraževalnega ■društva ključe od vseh lokalov. Kaj takšnega se more zgoditi samo v zem-iji svobode na Koroškem! — V Smarje-ti v Rožu so imeli pred meseci birmo. Postavili so na več krajih slavoloke, tako tudi v vasi Dobravi, kjer je nosil slavolok slovenski napis in bil tudi iste barve. Nemškutarji so bili zaradi tega slavoloka silno razburjeni, češ da po-menja slovensko demonstracijo. Apelirali so na orožnike, ki so v tem smislu napravili tudi ovadbo na okrajno glavarstvo v Celovcu. Celovško okrajno glavarstvo je seveda takoj odredilo preiskavo, pozvalo »krivce« na odgovor in te dni tudi izreklo sodbo. Po znanem batinaškem patentu iz 1. 1854. je obsodilo 3 slovenske mladenke, ki so penale, da so okrasile slavolok z belimi, rdečimi m modrimi rožami, na globo 5 šilingov ali 24 ur zapora. Na Koroškem torej zapirajo Slovence že radi — rož! To je nemška »svoboda«! — Izterjevanje davkov. Okrožnico. M jo je izdala glede izterjevanja davkov na davčne urade finančna delegacija v Ljubljani, obsoja vsa naša javnost. Današnji »Trgovski list« priobčuje članek, v katerem ostro obsoja poostreno ekse-fcncljo, ki bo povzročila marsikateremu davkoplačevalcu ogromno Škodo, če ne bo nekaterih celo gospodarsko uničila. Kakor čujemo, prirede zaradi te okrožnice Še tekom tega tedna v Ljubljani shod. Skliče ga gerent mestne občine tfnbJjanske g. Tur k. Na shodu se namerava razpravljati o posledicah, ki jih bo imelo brezobzirno izterjevanje davčnih zaostankov na gospodarsko življenje v Sloveniji, posebno pa v Ljubljani, ki dolguje sama nad 28 milijonov dinarjev. — Sestanek radi zgradbe ceste iz Kamnika v Luče bo v Kamniku v soboto 5. t. m. ob pol 16. v Čitalniški dvorani. Sestanek sklicuje kamniški čupan dr. Rikard Karba. Na ta sestanek so vabljene tele občine: mesto Kamnik, Solčava, Luče, Gozd, Županje njive, Bistričica. Mekinje, Stranje, Nevlje, Tu-njice. okrajni zastop gornjegradski, sre-ski pogin varstvi v Kamniku in Gornjem Gradu, Slovensko planinsko društvo in Zveza za tujski promet. Na sestanku sa izvrši predvsem volitev akcijskega odbora, nadalje je na dnevnem redii poročilo o zgradbi te ceste v preteklosti in posvetovanje, kako bi se dala čimpreje omogočiti ta zgrndha. — Povratek g. TrHkovlća. Predsednik Narodne skupščine g. Marko Trifkovič se *rne iz inozemstva v Beograd 3. septembra. — Novi konzulat?. Zunnn'e rrnnis-rstvo namerava ustanoviti naš konzulat v Rimu in Pireju. — Iz državne službe. Premeščeni so: fz Črnomlja k okrajnem u glavarstvu v Ra-dovliico tajale Rudolf Smerdu, iz Brežic k okrajnemu glavarstvu v Črnomelj vladni kandidat Fran Jeram, k okrajnemu glavarstvu v Bjelovar oficiial Janko Lenarčič. — Dopusti nastavnikov in učiteljev. Ministrstvo prosvete je izdalo naredbo, da se morajo nastavniki in učitelji, ki prihajajo v Beograd radi svojih prošenj ali drugih stanovskih poslov, legitimirati s primernim dokumentom, s katerim dokažejo tozadevno dopuste. V nasprotnem slučaju se bodo nastavniki in učitelji zaslišali in po rninistrstvu kratkomalo kaznovali. — Kongres mednarodne federacije vojnih invalidov. Od 18. do 21. septembra t. 1. se vrši v Ženevi mednarodni kongres federacije vojnih invalidov. Kongresu prisostvujejo tudi delegati našega invalidnega udruženja. Ministrstvo za socijalno politiko je tem delegatom odobrilo za pot pomoč 6000 dinarjev. — V nevihti na Triglavu. V petek proti večeru je bilo sedem turistov na vrhu Triglava. Nepričakovano se je zoblačflo, težki temni oblaki so se jeli kopičiti nad vrhom in vse je kazalo, da se pripravka huda nevihta. Jedo se je bliskati in v daljavi se je čulo grmenje. Turisti so uvideli, da jih nevihta zajame na potu, ako se odpravijo na Kredarico, zato so sklenili, da poiščejo strehe v Staničevem zavetišču tik pod vrhom. Cirn so zlezli v jamo, se je vsu-ia huda ploha In jelo je bliskati in grmeti, da se je tresel ves Triglav. Zaprli so vrata. V tem trenotku se je zableščalo in takoj nato je treščilo — najbrže v vrh Triglava, turistom oa se te zdela kakor d* bi bila strela uda- V Uubijant. rt nt 1. septembra 1925. rila tik pred vrata Staničevega zavetišča. V prvem hrpu so bili vsi omamljeni, najbolj pa ona dva, ki sta čepela tik pri vratih. Bila sta kakor ohromela in se nista mogla niti ganiti. Silen blišč jim je vzel vid in električna struja v udih jim je vzela vsako moč, da bi mogli ž njimi razpolagati. Bili so skoraj brez zavesti. Le polagoma so se jim jele vračati moči. Ko so zopet obvladali svoje ude in se jim je vrnil vid, so otvorili vrata in zlezli iz jame. Med tem je ponehala nevihta, otflaki so se razblinili, bil je zopet najlepši da« in Triglav. 5e ves moker, se je v naravnost čudovitih barvah iskiril v tonečem večernem ?olncu. — Slika v spomin dr. Klemen tu Jugu. V nedeljo, dne 16. avgusta t. i. so odkrili naši rojaki iz Italije v Aljaževem domu spominsko sliko svojemu rojaku dr. Kle-mentu Jugu, velikemu našemu planincu, uglednemu našemu znanstveniku-filozofu. Slika je krasno delo poznanega našega umetnika g. Božidarja Jakaca. Odkritja se je udeležilo večje Število rojakov iz Primorja, med njimi največ dijakov-visoko-šolcev. Po odkritju so obiskali grob svojega tovariša v Dovju in g. župnika Jakoba Aljaža. Naslednje jutro pa še spominsko ploščo, ki jo je pred tednom dni odkril T. K. Skala pod krajem nesreče. Cez vrh Triglava so se vrnili v Primorje. —i ^Pravni Vestnik«, list za pravo-slovje in pravosodje, prinaša v avgustov! številki to-le vsebino: Dr. Metod Dolenc (Ljubljana): Osnovne ideje načrta kazenskega zakonika za Nemčijo. — Dr. Rajko Šestan (Tržič-MonfaIkone): Privatno službeni ugovor po novom zakonu od 13. novembra 1924 br. 1825 i odnosni parbeni postupak. — Dr. S. T.: Sodne odločbe. — Odloki in zakoni. — Toča ubila ćive osobi. Strahovit ciklon, ki je pretekli teden divjal nad Bačko, je v Starem Sivcu zahteval tudi dve človeški žrtvi. Brata Peter in Gustav Groshard je nevihta zalotila na polju. Debela točka je oba brata ubila. Našli so ju mrtva. — Čuden samomorilec. Po novosadskih ulicah je pretekle eni begal neki človek, ki je glasno govoril, da izvrši samomor. Pa-santje so menili, da je mož pijan in so ga pustili v miru. Sedaj so ga potegnili iz Donave. Samomorilec je uradnik Giorgje Božič. . — Grd zločin. V Tarankutu je policija prijela seljaka Jur'a Tozenberga, ki ga je obtožila, da je zilorabfl svojo enajstletno hčerko. — Prijet zločinec. V Miskolczu na Madžarskem je bil prijet zločinec Hinko Vinko- vić, katerega so polici-jske oblasti v Vojvodini iskale, ker je izvršil več roparskih umorov. — Lofrija. Društvo za zgradbo Sokol* skega doma v Spodnji Šiški prosi cenj. ob= črnstvo, da pridno sega po srečkah loterije, ki se vrši 8. septembra 1925 in kateri čisti dobiček je namenjen za zgradbo prepotreb* nega doma Sokola v Šiški. Ker mora tu* kajšnji Sokol prosvetno, kakor tudi telesno vzgojo svojega Članstva in naraščaja vršiti v zato najetih in za to delo neprimernih prostorih, prosimo cenj. občinstvo, da nam odpomore iz nevzdržnega stanja s tem, da pridno kupuje naše srečke. Dobitkov je 3140 v skupni vrednosti Din 200.000, in sicer: glavni dobitek: nov automobil «Ford» in drugih 8 dobitkov, vsak v vrednosti preko Din 10.000. Denarni dobitki: glavni dobitek Din 15.000 in drugih 8 dobitkov od 10.000 do 5000 dinarjev. — Srečke se osebno ah* pismeno naročajo pri Društvu za zgradbo Sokolskega doma v Spodnji Šiški. 1582/n — Težka nesreča v Beogradu. Dne 29. avgusta se je v Beogradu zgodila težka nesreča. Državna bolnica gradi dvonadstropen paviljon za notranje bolezni. Delo se že. približuje koncu. V soboto popoldne je delalo na stavbnem odru v višini 12 metrov več delavcev. Okoli 16, baŠ ob pogrebu Toma Topaloviča, ki ga je ubil električni tok, se je stavbni oder nenadoma zrušil in pokopal pod seboj 6 delavcev in 2 delavki. Izpod ruševin so potegnili vse težko ranjene ponesrečence in jih prepeljali v bolnico. Vsi so težko poškodovani in ni upanja, da okrevajo. Nesreča se je dogodila, ker je bilo tramovje stavbnega odra preperelo, deloma je bil oder šibko zgrajen. Uvedena je bila stroga preiskava. Ali si ga videl, vprašuje prijatelj prijatelja in znanec znanca. Kaj? Kje? Velikanski stolt> iz makaronov tovarne «Pekatcte» — na velesejmu, aviljon «E». ia t»*UMtjUHU — Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Predpisana vabiva one gg. zdravnike, ki se udeleže izleta v Dubrovnik, na dogovorni sestanek, ki se vrši danes v torek 1. septembra v kavarni Zvezda ob 8. zvečer. Rezultat dogovora objaviva. — Dr. Ivan Pintar s. r., dr. Vinko Cremošnik. — Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo ima svojo glavno letno skupščino v soboto in nedeljo, 5. in 6. septembra 1925 v Ljubljani. Pričetek 5. nov. ob 11. uri v dvorani kmetijske družbe, Turjaški trd 3. Dnevni red prvega dne obsega poleg formalnosti važna stanovska in druga vprašanja (7 samostojnih referatov, več predlogov itd.) in se vabijo zato vsi člani na polnoštevilno udeležbo. 6. nov. se vrši ogled velesejma, razstave živine ter ev. skupni poučni zlet. Ker nam četrtinska vožnja ni bila dovoljena, se je poslužiti 50% vozne ugodnosti z legitimacijo za vele-sejem. Tovariši, ki reflekorajo na skupni obed ter na prenočišče (od 5. na 6. nov.), toda to Še niso naznanili načelstvu, naj sporoče to nemudoma tov. V. Rohrmanu, kmet. svetniku, Ljubljana, Turjaški trg št. 3. — Društvo najemnikov za Slovenija opozarja, da se vrši prihodnja lavna pdbo- rova seja v sredo, dne 2. septembra 1925 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, podpritličje, vhod iz ulice »Za Cre-slomc — Društvo drž. računskih in blagajniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani je na svoji izredni skupščini sklenilo, da bo nadaljevalo z vsemi silami začeti boj za zboljšanje moralnih in materijalnih koristi računskih uradnikov, ki so bili z novim uradniškim zakonom najbolj zapostavljeni. Skušalo bo v ta namen zainteresirati vsa merodajna mesta. Izvolil se je tudi nov odbor in sicer za načelnika rač. svetnik Pire Jože, za njegovega namestnika blag. ravnatelj Gogala Janko, za tajnika rač. ofi-cijal Glažar Peter in za blagajnika rač. re-vident Naglic Blaž. Za delegate v Osrednjo zvezo so bili izvoljeni: rač. svetnik Dolžan Janko, rač. ravnatelj Kukar Janko, rač. ravnatelj Paternoster Milan in rač svetnik Pire Jože. — Železniški upokojenci, invalidi in vdove se še enkrat opozarjajo, da se vrši v nedeljo 6. septembra t. 1. ob pol 3. uri popoldne v Mestnem domu v Ljubljani shod železniških upokojencev. Dolžnost vseh članov je, da se shoda polnoštevilno udeleže, da s tem dokažemo, da ne moremo prenašati več gorja, v katerem se nahajamo. Odbor. — Sestanek članov društva Slovenskih absolventov kmetijskih šol se vrši v soboto 5. t. m. ob 10. dop. v gostilni pri Novem svetu (Prešernova soba) na Gospo-svetski cesti. Razpravljalo se bo o nujno-važnih društvenih zadevah, zlasti a eventualnem raziđu društva ter pristopu k društvu Kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Prosimo točne in sigurne udeležbe. — Odbor. 1579/n — Kdor se udeleži ljubljanskega velesejma, naj poseti tudi družabni večer, ki ga priredi mestna Or. Ju. Na. Ljubljana v areni Nar. doma. Spored je zelo zanimiv, svira salonski orkester Za prvovrstno pijačo in jesrvine je preskrbljeno. Vabimo Še posebno v nanje člane naše organizacij eč 1581/n — Parno in kadno kopališče v hotelu »Slon« bo za čas velesejma odprto vsaki dan od 7.—18. zvečer. 1580/n — Buddha čaj na velesajmu. Oglejte si H paviljon št. 461 455. 1564-n Najhf@{Ji dreni na velesejmu je okrog mlina na veter, ki ga je zgradila tovarna čokolade „MIRIM" v paviljona S 2. Zagonetni samomor Slovenke v Zasrehu S noči okoli 20. se je v L nadstropju Grand hotela v Zagrebu začul obupen žen* ski krik. Takoj nato je v sobo, od koder so \. -'hajali glasovi, vdrlo več oseb. Soba je bila zaklenjena. Sobarica, ki je potrkala na vrata, je zaklicala: »Odprite prosim!» Iz sobe se je čul odgovor: «Ne morem! Po* magajte! Jaz umiram!* Ravnatelj hotela in sobarica sta skozi ckno opazila, da se na postelji zvija Zvoru ka Baman, ki je zjutraj prispela iz Ljub' Ijane ter si najela omenjeno sobo. Sobo so nato nasiloma odprli. Bamanova je ležala na postelii in se zvijala, v krčevitih bolečinah. Koma i slišno je rekla: aZastrupila sem se s strihninom, pomagajte mi!» Takoj je bil pozvan bolniški zdravnik, ki pa ni prišel. Nato je bila pozvana rešilna postaja. iMed tem je sobarica dala nesrečni mladenki ča* šo mleka, katero je ta hlastno popila. Ne* kaj trenotkov za tem je umrla. Na lice me* sta je takoj prispela policijska komisija, ki je našla Zvonko Bamanovo že mrtvo. Na I umivalniku se je nasla steklenica strihnina v originalnem zdravniškem ovoju in z eti* keto «cstrup». Na malem stolu pod zrcalom se je našlo v slovenščini pisano pismo. V pismu, naslovljenem na Margareto Šolar pri dr. Nikoliću, v Zemunu, javlja Zvonka Baman, da je v Zagreb dospela pod krivim imenom in da je izvršila samomor, ker je ta*-r> VMa usoda. Med drugim javlja So* larjevi, da je srečno prispela v Zagreb in da je zelo slabo razpoložena. Krivo ime si }c r.i'.d^'a zato, da bi njena mati v Kranju od žalosti ne umrla, ko bi izvedela, da je hči izvrfiaa samomor. V pismu je tudi na= ved!a, da je uničila vse, kar bi izdalo njeno identiteto. Pismo je podpisano z imenom Mila. Med ostalimi njenimi predmeti se je našel tudi kovček z nonocramom M. K Na prijavnici se je tajinstvena mladenka pri; javila iako le: Zvonka Bnman, rojena 1904 v Kranju. Sobarici je izdavila, da namerava drugi dan oc* jo*0**ti v Beograd V omari se je naSe1 moder piašč ii nod-a cMe'ncm kočniku ima zlato krono. Oblečena je bila v obleko iz batistn. V rjetno je. da je šla mlad^1 ■ v smrt radi nesrečn~ 1;"bezni. T "cjotovlirno je. da je bila Mila ob 18. v nekem kinu In da se je okoli pol 19. vrnila v hotel C';m se je vrnila, je zahtevali od sobarice čašo, v ka = tero je naBla .N-Vovc^i likera. Slučaj \c vzbudil v Zgrebu veliko nozornost. !*■ to že drugi slučaj zastrupi jen j a s st:-:lNašeI sem ta originalni zakonski (?) par,« — piše poročevalec nekega londonskega lista, — »v grmovju blizu Storringtoria. Oba sta bila zelo prijazna in sta mi povedala vse zanimivosti svo;egn življenja. Pravzaprav niti nrsta bila mož fn žena, ker se piše on Bvngham, ona m gospodična Mollier Crick, toda narava s; ra ju je združila v takih okoliščinah č*a 'srbim smatramo za zakonca. Midva izpovedujeva vero evgenika, sta mi dejala ~ 'r*zno. Pričela sva s tem, da sva se otresla vseh Življenskih potreb, ki se zde drugim tako va;žne. V prvi vrsti sva se iznebila sramežljivosti. Zakaj bi se človek sramoval tega, kar mu je dala mati narava in kar imajo tudi vse živali? Življenje se nama zdi zelo lepo in priprosto. Nobenih omei-tev ali predsodkov ne priznava. Telesno se izpopolnjujeva s solnčnimi kopehni, duševno pa s psihoanalističnimi študijami m pozitivniirn razmišljanjem. Ponosna sva na svoTe telo in ne vidiva prav nobenega vzroka, da bi se svoje telesne lepote sramovala. Gospodična Cričk, ta plavolasa nova izdaja svetopisemske Eve pred izgonom iz raja, je posebno ponosna na svoje lase. Dejala je. da že od mladih nog ne je kuhanih jedi. Bolezni sploh ne pozna. Niti zobje jo niso še nikoli boleli. Sad'e in solnčne kopeli so največje svetinje njene veTe. Byngham se je ironično smehral, ko je videl začudene obraze izletnikov, ki sta jih modemi Adam in Eva silno presenetila. Gospod in gospodična sta člana takozvanih »grmnastTkozofistov«, to je organizacija, ki predpisuje svcji.n članom skupne solnčne in zračne kopeli. Vsi morajo biti nagi. Ta organizacija Šteje že 50 članov in članic. Ko sem šel ves zamišljen dalje, — piše londonski poročevalec — sem opazil, kako gresta Bvngham in njegova družica naga pod roko v svoj paradiž. V južni Angliji se človek v avgustu že lahko sprehaja nag, toda kaj bosta počela Adam in Eva iz Susseta v decembru ali januarju? 48 ameriških zakonskih postav Izgledi za ločitev zakona so bili dose-daj v Ameriki vsled 48 različnih zakonskih postav zelo rožnati V zadnjem času pa je opažati resno gibanje, da se sklepanje zakonov in zakonske ločitve v Ameriki uredi po enotnih normah, za kar je tudi že skrajni čas. Kajti razmere so naravnost groteskne in mogoči so celo slučaji, da je Ame-rikanec, ki je v eni državi popolnoma zakonito poročen, v drugi ž njo živi v divjem zakonu. Primerili so se slučaji, da so kontrolorji spalnih voz na železnici ločili pri pasiranju meje zakonca, ker v tej državi nista bila smatrana za poročena. Bojevniki za enotnost zakonskih postav se opirajo na naraščajoče število zakonskih ločitev in zahtevajo najstrožje ukrepe. Znani baptistovski pridigar dr. Brooks, predsednik Beavlor univerze v državi Texas, je izdelal zakonski načrt, na podlagi katerega naj med razglasitvijo zaroke in sklepanja zakona preteče eno leto in utemeljuje svoje odredbe s trditvijo, da je boljše par razdrtih porok kot par nesrečnih zakonov. Starost za ženitev naj bo pri moškem 21 let, pri ženski 10 let. Rekorda glede ločitve zakonov v ostalem nimajo filmske dive, katerih ločitve veliki listi radi razbobnajo, temveč lastnica nekega penziona v East St, Louis, Illinois, ki se je dosedaj že 13 krat ločila ter dosegla eno razveljavi j en je zakona. Pri lo- čitvah zakona se navajajo najbolj smešni razlogi. Neki mož se je hotel ločiti od žene, ker ni hotela sprejeti njegovega imena. Neka žena je tožila svojega moža radi »groznega postopanja«. Tekom dveh let trajajočega zakona jo namreč tudi enkrat ni povabil v kino... Druga žena je zahtevala ločitev, ker je mož radi reševanja križank zanemarjal njo In trgovino. Druga je zopet tožila, ker io mož radi kosila nikoli ni pohvalil. Nedavno pa sta bili dve ženi, ki sta bili od sodišča spoznani krivim za vzrok ločitve zakona, obsojeni, da skrbita za moža. Muhasta strela Pretekli teden je divjala nad Kufsteinom na Tirolskem silna nevihta, med katero je tudi večkrat treščilo. Okoli 14. je strela udarila v planinsko kočo, nahaiajočo se na zapadni sirani Pendlinga. Strela je prebila hišni zid, demolirala kuhinjo, strgala Ra hodniku fn v sobi za goste tla ter uničila pri zidu, naslanjajočem se na kuhinjo, obešalnike. Udarec je bil tako silovit, da se je v kuhinji vdrl strop, popokale pa so v koči tudi vse šipe vsled silnega zračnega pritiska. Oskrbnika Schwaba, ki se je nahajal s svojo ženo in služkinjo Rozo Pelg v bližini, je strela oplazila po hrbtu in šinila v nogo. V suknjiču in srajci mu je vžgala veliko luknjo, mu spredaj raztrgala hlače ter popolnoma razcefrala čevelj z nogavico vred in ga treščila več metrov daleč. Schwab je dobil več poškodb in opeklin po obrazu in hrbtu ter je poleg tega oglušil. Njegovo ženo je strela vrgla ob tla, služkinjo pa ob steno. Zadnja je dobila precejšnje poškodbe. V turrstovski sobi je strela vrgla natakarico VVischata s stola, v kotu sedeča gospa Marija Egerer pa je bila ranjena od trama, ki Je padel s stropa. V sobi za goste je bilo navzočih približno 20 oseb. V kotu desno pri vhodu sta ležala na klopi dr. Josip VViist in dvak EdgaT Alberthauser. Strela je oplazila oba. Dr. VViistu je udarila v tiebuh in šinila po desni nogi v tla, mu raztrgala obleko In čevlje. Dobil je opekline po vsem telesu ki na glavi, d oči m je njegov sosed Alberthauser odnesel samo lažje poškodbe. Vsi ostali gostje so odnesli zdravo kožo, razen llletnega Siegfrieda Seerauller-ja, ki je bil ranjen na glavi. Med gosti je sprva nastala silna panika, ki pa se je kmalu polegla. Zvečer je prispela iz Kufsteina na Pendling rešilna ekspedicija. Ranjenci so bili obvezani, njih prevoz v Kufstein se je moral radi slabega vremena odložiti. Res sreča je bila, da je bila strela takozvani mrzli žarek in ni zapalila koče, v nasprotnem slučaju bi nastala katastrofa. Koča je bila sicer opremljena s strelovodom, Čigar odvodno žico pa je strela do višine prvega nadstropja odtrgala. Koča se nahaja popolnoma Izolirano na najvišji točki Pendlinga. 9» CN K-JURMAN i KB.DVOR NI OPTIK LiiUSLtfANA. Originalne (prave) potrebščine fixat in preservat za Op^ngraph dobite edino le ori L. Baraga* Seienburgova ulica štev. 6 Telefon št 980 EtaršM kanarčki (narcerio *» Od 1. septembra pričnem ia/poš:l ar naknadni odgoj. Moje pleme je bilo odlikovano z več zlatimi in srebrnimi kolajnami na vseh razstavah, kamor sem poslal svoje kanarčke. Zadnjič decembra 1924 velika zlata zvezna kolaina. Za odjemalce na veliko znižane .ene _ BflAX ZIESCHLAG, Harzer-Edelrollerzuchterei, GRAZ, K ndermannjjasse 18. Mehanično umetno vezenie perila, zastorov, monogramov, oblek bluz itd. v ploščatem in veržnem vbodu, madeira, rlchelie z belim in najrazličnejšim materijalom. — Entlanje, predtiskanje. MATEK. Lfubliana, 18.L poleg hotela „Strukelj". Daoiskl beli lik klobuki kakor tudi v vseh športnih barvah v veliki zalogi in po nizkih cenah gii M nki Horvat, notilstki. Ljub'jaca, Stari trg 21 Najstarejša slovensko delavnica Ivan Brlcelj, Dunajska c« 19, se priporoča. Izvršitev točna, cene imerne. 179»* Obnovite naročnino Šolske knjige za vse šole v najnovejših izdajah ima vedno v zalogi knjigarna „TISKOVNE ZADRUGE" m F LJUBLJANI, PREŠERNOVA U L. &4 (nasproti glavne poste). Mali oglasi, Hi služita v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5. HiHLS ©G14H.S r Službe 1 Ekonom, zmožen, z večletno pra= k so — išče službo na graščini ali večjem pose* stvu. — Ponudbe pod ?n F. Balrja. J. ICastev© manufakturna trgovina in zaloga pirot. preprog Sv. Petra c. 4, M. Harfi specija!n3 parfumsrija. trgovina rokavic in nogavic Ljubljana, Stritarjeva ul. 2. Paviljon % št 49, 51 Ivan Jax in sin Gosposvetska c. 2. Velika zaloga svalnh, pisalnih strojev :n kot?s. 2956 ksfiirctija ji Un" L*nbl1a*ia Gosposvetska c. 15. 29r5 Jiffoi B/rrski trg Josip Car!. 2954 ■^7 Ign. Zargi »Pri nizki ceni" Ljubljana, Sv. Petra cesta Številka 3. Trgovena z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo in drobno. - Potrebščine za krojače in šivilje. 2957 Fota - atelje V. Bešter Aleksandrova c. 5. Telefon št. 524 2967 Veletrgovina žila in vseh vrst mlevskih izdelkov ¥©!k LjubHana, Resiieva c. 24 2953 Elektrotehnična dela so'ir'.io en ceno !yan PflthelSič I LJubljana, Leni pot 12 \ {Mlrie) 2965 Ure, zlatnina, srebrnina Ed- Skupek Mestni trg Stev. 8. Popravila točno in solidno. k: L. SHSikuš BEast-i frsj ste?. 13. Tvornica dežnikov, zaloga spreha:alnih palic. 2969 Pr*vifJon Uiclmar nssj. na vessiičnem prostoru vSJesefsja. Prvovrstna vina. - Gorka, mrzla jedil«. Namdna tiskarna L]ublicr;3f Knaflova ulica štev. 5. Hotel in r?s*.2vr eija 2953 Sv. Petra cesta Štev. 7. Izborna kuhinja. Pristna pijača Marila Tavzes. Modna trgovina Peter Šterls Ljubljana, Star trg št. 18. Josip Vidmar Llubllana Pred Š*»$siice vevesemiai osleite si veliko s^loao vsnkovsrsrnjh iol edtls!»ih strojev, orodja In strojev za rokodelce in vsega v železninsko stroko spadajočega blaga pri SiiiilF 1M riji*, Sirska 16 :022 CTBESEEaP!^* No debelo! 29D5 Na debelo i £?rva kranjska vrv ama m trgovina s konopnlno Centrala. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 31 — Telefon 441. Podružnice. Maribor, Vet riniska 20. — Telefon 454. — Kamnik, Šntna 4 nudi vrvi za stavbe, dvigata, zvonove, studence itd., mbnske oprti, ognjegasne cevi in vse v vrvarsko stroko soadajoče predmete po najnižjih dnevnik Na rtrobno! cenah. Na drobno/ ftAZSTAVA v fosfat hišit v izvršitev vseh vst kleparskih, kovinoslikar-skih, kotlarskih in ključavničarskih del. Pawi