154. Številka.
Ljubljana, v ponedeljek 9. julija 1900.
♦♦m
leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znafia noBtnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine ee ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, 5e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Bokopisi se ne vračajo. — Urednlitvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlatvu naj ee bla» govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga 8t. 12.
„Slovenski Narod" telefon st 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Vojna na Kitajskem.
S strahom in trepetom obrača vsa Evropa svoje poglede tja na vzhod, koder se je dvignilo rumeno pleme proti belemu, in koder se gode tako strahovita grozodejstva, da tacih skoro ne pomni zgodovina. Na tisoče in tisoče kitajskih kristijanov in Evropejcev je bilo že trpinčenih, pobitih in poklanih, mej Evropci tudi oficielni zastopniki druzih držav, ki veljajo po mejnarod-nem pravu za nedotakljive, in to strašno gibanje narašča od dne do dne in se razširja čedalje bolj. Kitajsko pleme se koplje v krvi tistih, katere sovraži že od nekdaj iz vse svoje duše. Tistim, ki so izdali geslo „smrt vsem tujcem in kristijanom" se pridružujejo vedno nove čete, prešinjene divjega fanatizma, a vsem na čelu stoje cesaiski princi z regularno kitajsko armado.
Kitajsko gibanje je podobno izbruhu kacega vulkana. Kakor uniči goreča lava vse, kar je živega, tako hoče kitajsko narodno gibanje uničiti vse tuje elemente in očistiti kitajsko ozemlje naseljencev in odpadnikov. Čuditi se temu gibanju ni. Podobna gibanja so se na Kitajskem že večkrat, tudi v našem stoletju primerila, samo da niso nikdar zadobila tacih dimenzij, kakor sedaj, in kdor sodi pravično, mora reči, da ta gibanja niso neutemeljena.
Evropske države postopajo od nekdaj s Kitajsko nasilno in svojevoljno in so s tem nakopale vsem tujcem in vsem kristi-janom silno sovraštvo mej Kitajci. Evropske države pošiljajo že od nekdaj na Kitajsko vsakovrstne misijonarje, ki delajo razpor mej ljudstvom. Razni protestantski in katoliški misijonarji priznavajo sami, da so misijonarji največ krivi nasprotstva Kitajcev proti Evropcem. Znano je, da mej misijonarji, naj so že katoliški ali protestantski, niso ravno najboljši elementi Ti ljudje usiljujejo Kitajcem vero, katere Kitajec ne razume, devajo vero in običaje Kitajcev v nič, vtikajo se v kitajske rodbinske in politične razmere, so pohlepni denarja in se
ravnajo često po liguorijanski morali. Kaj je bolj naravno, kakor da sovraži Kitajec te tujce. Pomislimo samo, kaj bi se zgodilo, če bi prišli budhistični misijonarji k nam, če bi tu učili, da je naša vera kriva, in da ta ni nič vredna, če bi se vtikali v naše domače politične zadeve, če bi delali politično propagando za tujo državo, če bi sejali prepir v rodbinah in iztezali roke po naših ženah in hčerah. Ljudstvo bi jih po bilo, ako bi jih vlada že poprej z odgonom ne odpravila.
Poleg teh misijonarjev preplavili so pa Kitajsko 5e vsakovrstni malovestni špeku-lantje, vrh tega pa so evropske velesile zlasti po japonsko-kitajski vojni postopale napram Kitajski tako, da je moralo priti do odpora. Japonska je vzela Kitajcem Formoso, Rusija Port Arthur, Angleška Vejhajvej in nekaj ozemlja okrog Hon-konga, Francija nekaj ozemlja provincije Jtinnan, Nemčija Kiaočau in celo Italija se je hotela polastiti nekega pristana. Tudi so razne države izsilile vsakovrstnih železniških koncesij, tako da je mej Kitajci mo rala nastati bojazen, da si hočejo velesile njih domovino porazdeliti in narod podjarmiti.
Pri takem razpoloženju vladajočih krogov in naroda samega je bilo treba le majhnega zunanjega povoda, da je bukr?T plamen ljudske nevolje. Ta povod je dala Nemčija, katero zadene v prvi vrsti odgovornost za sedanje razmere na Kitajskem. Nemčija se je na brutalen, za kitajski narod in njega dinastijo skrajno žaljiv način polastila Kiaočanu, potem pa je še princ Henrik prišel osebno izzivat Kitajce, cesar Viljem pa jim je grozil s svojo železno pestjo, tako da je proti njemu nastala velikanska nevolja na Kitajskem. A mesto da bi bila diplomatična zastopnika Nemčije v Pekinu poskušala, pomiriti javno mnenje, sta je še dražila. Poslanik Hevking je kitajsko vlado opetovano z junkersko robatostjo žalil, umorjeni baron Ketteler pa je pri vsaki priliki poniževal Kitajce in javno oznanjal, da je treba Kitajsko razde-
liti. Umevno je torej, da je ravno nemški poslanik Ketteler padel kot prva žrtev kitajske ljudske nevolje.
Evropske velesile so moč in obseg na stalega kitajskega gibanja zoper tujce in kristijane lahkomiselno podcenjevale. Mislile so, da je zaduše z nekaj sto možmi, a niti sanjalo se jim ni, da bi bilo treba velike armade, da se napravi zopet red. Celo Angleži, ki so sicer vedno dobro poučeni, so tako mislili, sicer bi ne bil admiral Sevmour z 2000 možmi poskusil, osvoboditi Evropce v Pekinu. Ta lahkomiselnost se je krvavo maščevala. Kitajci so se od vojne z Japonci sem oborožili z modernim orožjem, ki jim ga je za dober denar dala Nemčija, in danes je z ozirom na duševno dispozicijo naroda nevarnost za Evropce grozovita. Doslej sicer Še vedno ni uradno potrjeno, da so vsi Evropci v Pekinu s poslaniki vred umorjeni, ali verjetno je, na vsak način pa na njih rešitev ni več misliti.
Katastrofa, ki je nastala na Kitajskem, zadobi lahko toliko nevarnejši značaj, ker zamerejo velesile šele tekom nekaterih tednov spraviti večjo armado na Kitajsko. Jedino Japonska bi mogla tako armado v kratkem postaviti na kitajska tla, a umevno je, da hoče poprej vedeti, kaj ji bo to koristilo. Japonci niso voljni, iti za druge po kostanj v ogenj. V tem pa se lahko kitajsko gibanje razširi čez celo državo tudi po tistih pokrajinah, koder vlada zdaj še mir, število ki-tajskih bojevnikov pa se lahko mej tem tako pomnoži, da jim sploh nobena armada ne bo več kos.
Udušenje kitajskega gibanja je postalo najvažnejše in najtežavnejše vprašanje za vso Evropo. Treba bo kolosalnih naporov, da se to posreči da se zopet zagotovi varnost tujcev na Kitajskem. K temu pa pride še skrb za politične posledice vsacega tacega poskusa. Velesile so jedine samo v tem, da hočejo varovati življenje in imetje tujcev, v vsem drugem pa ni mej njimi prav ni-kake jedinosti, v vsem drugem se križajo njih interesi in zamorejo iz vsake najmanjše stvarice nastati mej njimi konflikti, katerih
posledice so nedogledne. Prav zato postane iz kitajske vojne lahko strašna katastrofa za vso Evropo. _
V LJubljani, 9 julija.
K položaju.
Tudi „N. Wr. Taglatt" poroča, da je Koerber opustil misel, razpustiti drž. zbor ter okroirati jezikovni zakon in nov opra-vilnik; Koerber namerava baje v jeseni 5e enkrat in baje zadnjikrat poskusiti s tem parlamentom. V to svrho pa je popravil Koerber svoj jezikovni zakon v toliko, da Čehom ne bo treba več obstruirati. .N. Wr. Tagblatt" naglasa, da je stališče Nemcev glede jezikovnega zakona nespremenjeno ter da se mora nemščina vsekakor zakonitim potom določiti kot avstrijski posredovalni jezik. Brez tega ni urejenja tega vprašanja, ali z drugimi besedami povedano : sicer začno obstrukcijo Nemci. No, Čehi izjavljajo zase, da nemščina ne sme biti nikdar zakonito dohčeni posredovalni jezik, nego da morajo imeti vsi avstrijski jeziki v uradih in pri oblastvih popolno jednakopravnost. Dokler tega ne bo, morajo ostati avstrijski Slovani v najhujši opoziciji. — .Grazer Volksblatt" z unemo pledira, naj bi se združili nemški klerikalci in kršč. socialci. Združeni klerikalci in kršč. socialci naj bi bili jedro r čine, v kateri pa bi seveda Čehov m Ju goslovanov ne bilo. — Koerber pojde v kratkem k cesarju, da mu poroča o svojih vladnih agendah.
Učimo se ruski!
Dr. Henrik grof Coudenhove, ki je bil prej v diplomatski službi in je torej mož širokega političnega obzorja, je izdal brošuro .Politische Studie iiber Oesterreich-Ungarn", v kateri priporoča Slovanom in Nemcem v Avstriji kot posredovalni jezik — ruščino. Coudenhove slika z navdušenjem velikanski pomen ruščine za svetovni promet in za kulturo ter se sklicuje na Nemčijo, kjer so to spoznali najprej ter se ondi uče ruščine vsi — tudi vladni in vojaški — sloji. Zato pa naj bi se uvedlo
LISTEK.
K Cankarjevi kritiki Kettejevih poezij.
Že spočetka — nedvomno elegantno in temperamentno pisane — ocene g. Cankarja sem pripomnil, da se ne strinjam z vsemi trditvami in nazori g. kritika. Tu pa moram naravnost zavrniti g. dopisnika, ker so njegova očitanja glede g. urednika A. Aškerca krivična in neosnovana.
Ko mi je bil prišel g. Murn meseca aprila lanskega leta povedat, da leži v „cukrarni" Kette brezupno na smrt bolan, sem hitel takoj h g Aškercu ter sem ga povabil, naj gre z menoj h bolniku, da mu skupno pomagava v težki bolezni. Dotlej pa še vedela nisva, da je Kette v Ljubljani ! Na smrtni postelji sem predstavil g. Aškerca Ketteju.
Takoj sva izprevidela, da so Ketteju dnevi šteti. Ker nama je gospodinja povedala, da je Kette od sorodnikov povsem zapuščen, in da živi le ob miloščini, katero mu dajejo sosedje in dobrosrčne obiskovalke, sva začela misliti, kako bi mu pomagala vsaj v zadnjih dneh. Jaz sem takoj naznanil v .Slov. Narodu", da je Kette bolan in potreben podpore. Na to je doSIo
z dežele nekaj denarja, narodne dame v Ljubljani pa so mi izročile večjo svoto Vse to sva nesla Ketteju. Ker pa je bilo podpore še premalo, je g. Aškerc sklenil, da proda z bolnikovim dovoljenjem njegove pesmi, kolikor jih je že objavljenih in tudi kolikor jih je ostalo v rokopisu. Pregovorila sva torej Ketteja, ki se je nekaj časa obotavljal, da izda svoje pesmi, in da jih proda g. Schwentnerju. Ko je Kette podpisal pogodbo, sem vzel vpričo njega iz dveh njegovih kovčgov dve ali tri belež-nice s pesmimi, jih doma pregledal in potem izročil Aškercu. Poslal sem Ketteju tudi več letnikov .Ljub. Zvona" in »Nove dobe", da jih je sam pregledal in even-tuvalno črtal ali popravil.
Ko je Kette umrl — tudi v zadnjem hipu mu je stal g. Aškerc kot prijatelj na strani — sem naznanil v „Slov. Narodu", da izda g. Schwentner Kettejeve pesmi. Na to sem dobil z mnogih stranij prepise Kettejevih pesmij in tudi nekaj Kettejevih rokopisov. Vse to sem izročil g. Aškercu. Znane so mi torej vse pesmi, katere je imel v rokah g. Aškerc, in reči morem, da ni vodoma izpustil nobene, nego je porabil vse, celo take, ki so bile fragmentarne. Večina doposlanih pesmij so bili prepisi istih pesmij. Nekatere so imele celo varijante ali pa nebistvene izpremembe. Gosp. Aškerc je vzel izmed inačic vedno tisto,
* ki se mu je zdela najboljša. V ostalini sva našla tudi nekaj pisem, ki jih je pisal Kette svojim prijateljem in uredništvu .Ljub. Zvona". V teh pismih Kette tu pa tam omenja, kako bi se morala ta ali ona pesem popraviti, ako bi se tiskala iznova. Teh Kettejevih navodil se je držal g. Aškerc ter je popravil tudi nekaj takih napak, ki jih je napravil bivši g. urednik „Ljub. Zvona", ali celo stavec. Samo-vlastno ni torej izpuščal ali popravljal g. Aškerc nobene pesmi, nego je porabil vse gradivo, ki mu je bilo na razpolago. Nekateri majhni .popravki" se tičejo samo ortografije ali razporedbe besed. ..
G. Cankar ni poslal nobene pesmi in se tudi niti informiral ni, kaj pride v zbirko, dasi sem ga jaz sam pismeno opozarjal nanjo opetovano ter ga prosil — kakor tudi g. Zupančiča — naj mi pošlje kaj Kettejevih pesmij, če jih ima. G. Cankar navaja v svoji oceni naslove nekaterih pesmij, ki so g. Aškercu, založniku — kakor tudi meni — docela neznane in katerih v rokopisni ostalini ni bilo! Da je to istina, prepričati se je lahko iz gradiva, ki je shranjeno.
Krivda, da omenjene, nam neznane pesmi niso prišle v zbirke, torej ne zadeva g. Aškerca in založnika, nego le g. Cankarja, ker jih ni poslal, dasi je bil naprošen,
in dasi je moral vedeti, da g. Aškerc ni mogel poznati Kettejevih prvencev, katere je pa poznal Cankar kot pokojnikov tovariš, sostanovnik in sočlen „Zadruge".
Kadar se izda II. natisk, pa naj gosp. Cankar doda te, le njemu znane Kettejeve pesmi, potem ne bo možno niti njemu očitati, da kot Kettejev prijatelj ni storil svoje dolžnosti!
Kar se tiče popravkov .Pesmi o pisarju" in .Sedme gazele", je stvar takale: Kette je izrecno želel, da se .Pesem o pisarju" docela izpusti. G. Aškercu in založniku pa se je zdelo Škoda, da bi se ta duhovito dovtipna pesem izpustila radi enega samega stiha: .Ko k ljubi legel je" . , . Zato je stih prenaredil v: .In ko objel jo je." Uredniku Aškercu se verz: .Ko k ljubi legel je" ni zdel prav nič .nemoralen" ali spodtakljiv, saj je pesmica humoristično satirska in nima ni kakega postranskega, pikantnega namena. Zato jo je pustil, kakoršna je. Ko pa je založnik, g. Schwentner, Čital korekturo, slutil je, da bi tisti verz pri nekaterih slovenskih Tar-tuffih utegnil vendarle provzročiti — .pohujšanje", in zato je silil urednika, naj dotični pasus kako ,retušira". Nerad in ne brez protesta je potem urednik Aškerc tisti verz .popravil" tako, kakor sem že omenil.
S tem pa ni izgubila pesem prav nič na svoji vrednosti in na svojem smislu.
učenje tudi v Avstro-Ogrski kot obligatni učni jezik. Kdo more temu ugovarjati utemeljeno? vprašuje pisatelj. Vojaške oblasti? Te so same zaukazale pri polkih, naj se poučuje tudi v ruščini. Zunanje ministrstvo? Saj je to sai^ o v vedlo učenje ruščine na orientalni akademiji. Notranje ministrstvo? To mora biti veselo, da ima uradnike, ki razumejo malorusko, jezik, ki se govori v obeh drž. polovicah. Naučno ministrstvo ? To mora biti veselo, ako znajo državljani jeden svetoven jezik več in če poznajo literaturo prve vrste. To je najlepše sredstvo, da se iznebimo starega grškega cofa! Ali so proti morda Poljaki? Vsak Poljak mora priznati, da more njihove interese bolje zastopati oni, ki ruski zna kakor oni, ki ruskega ne zna.
Vojna na Kitajskem.
Dve vprašanji zanimata sedaj svet: ali se zjeđinijo vlasti za to, da se naroči Japonski, da prevzame vodstvo v vojni na Kitajskem, — in kakšna je usoda v Tsient-sinu zbranih mednarodnih čet. Glede Japonske doslej vlasti še niso jedine. Samo Angleška priganja, naj se ji da mandat, da napravi kot najbližja država na Kitajskem zopet red in mir. Vse druge države se drže glede tega vprašanja reservirano ter se izgovarjajo druga na drugo. Vse zatrjuje, da nimajo ničesar proti temu, toda Japonska mora postopati samo solidarno z drugimi velevlastmi. Toda mandata ji vendarle doslej oficialno nočejo dati, ker se menda boje, da bi se Japonska preveč okoristila. Angleška upa, da se konča v kratkem vojna v Južni Afriki, in da bo mogla potem sama nastopiti z dovolj silno armado proti boksarjem. Dotlej pa naj bi Japonska krotila ustajo in ji gladila pot. Baje pošlje Anglija 37.000 mož iz Indije in Južne Afrike na Kitajsko. Toda tako kmalu še ne. Japonska pošlje takoj eno divizijo. Francija pošlje za prvimi 4000 možmi še novih 4000, Nemčija pa še šest večjih torpedovk. 0 položaju v Tsientsinu pa so došle prav slabe vesti. Bržčas bodo morale ondi zbrane mednarodne čete zapustiti z vsemi tujci oblegano mesto ter se prebiti proti luki Taku, kjer stoje bojne ladje. Tako bodo Kitajci pomedli vse tujstvo s svojih tal. 0 dogodkih v Pekinu se poroča, da so poklali ljuti in besni boksarji ne le vse tujce, nego tudi 4000 Kitajcev, med temi večina odličnjakov. Ti Kitajci so se ustavljali princu Tuanu ter so ugovarjali njegovemu nasilnemu postopanju proti tujcem. Tuan pa je kaznoval upornike s tem, da jih je dal pomoriti. Francoski zunanji minister Delcasse je v zbornici pojasnil čudno stališče, katero morejo zavzeti evropske velevlasti proti razmeram na Kitajskem. Vojne ne morejo napovedati nikomur. Cesar in cesarica-vdova sta odstavljena, oziroma mrtva, vlade ni več in podkralji se ne strinjajo s Tuanom. Velevlasti morejo začeti le akcijo za mir in boj za reforme na Kitajskem, za reforme, ki ustanove tudi ondu pravo civilizacijo.
V .Sedmi gazeli" je spremenjena beseda »pop" v „mašnik". Ta popravek pa je zopet zahteval g. založnik, ne pa gosp. Aškerc, ki je popravku takisto energično ugovarjal! *)
Končno še opazka k trditvi g. kritika, da je Aškerčev vvod „hlađen, pisan v pro-tektorskem tonu" itd. Kako visoko je cenil g. Aškerc pokojnega Ketteja, dokazuje dejstvo, da je prav Aškerc največ pripomogel, da si je pridobil Kette v „Zvonu" tako naglo svoj ugled, in samo Aškerčeva zasluga je, da se je že letos izdala zbirka Kettejevih pesmi j. G. Aškerc je imel z uro-janjem nemalo posla in tem bolj, ker je bilo treba izbirati med mnogoštevilnimi inačicami. — Koliko pa je bilo g. Aškercu celo osebno za genialnega pokojnika, dokazuje Aškerčeva skrb za Ketteja bolnika in za Ketteja mrtveca, kateremu je oskrbel prelep pokop, dokazuje Aškerčeva krasna, čustva polna pesem „Intermezzo pomladanskega jutra", — dokazuje končno Aškerčevo potezanje za to, da dobi Kettejevo truplo svoj mir v grobnici »Pisateljskega društva". — Tako — mislim
*) Izjavljam, da sem res jaz zahteval, da se omenjeni dve pesmi v gori označenem zmislu — popravita. Zaradi tsh dveh malenkostij se ne bojim nikogar! Tudi sem prepričan, da s tem nisem Škodoval slovenski literaturi.
L. Sch \ventner, založnik.
Dopisi.
Z dežele, 7. julija. V velikem, važnem časn živimo. Zasijala je doba, ki hoče iz razvalin sezidati novo stavbo krščanske omike. Tako govori vabilo na II. katoliški shod v „Slovencu" St. 147. t. 1. Torej na razvalinah stojimo, in te razvaline obseva solnce nove dobe? Katere zgradbe so te razvaline, tega nam dotično vabilo ne pove, solnce pa je baje ono nove — krščanske omike! — Vsak človek ve, da sta razpadla srednjeveško gospodarstvo in srednjeveška omika, oziroma, da še razpadata. Vsak Človek pa tudi ve, da je ta srednjeveška gospodarska stavba ter na njej sloneča omika bila podlaga duhovenstva katoliške cerkve, da je isto urejalo to v zaton hodeče gospodarstvo tlakarstva. Imamo torej pred sabo razvaline srednjeveškega gospodarstva in gospodje pri „Slovencu", „ki vse vedo in znajo", vedo tudi, da se proces razpadanja tega srednjeveškega gospodarstva ter njegove omike že več sto let vrši, in da ga velike revolucije leta 1789. ter 1848. niso še popolnoma razdrle, da teh 100 ali 50 let gospodarstva proste lastine v razvoju gospodarstva ne šteje veliko, najmanj pa v naši v vsem razvoju zaostali Avstriji. Torej razvaline so ostanki srednjeveškega gospodarstva in njega omike. — To je zapisal ta generalštab naših slovenskih škofov in priznal, da imamo s temi razvalinami opraviti, in da nova doba vstaja, katere žarijo že tudi naši farovški vidijo. V farovškem monitorju je zapisano črno na belem, da je vse to, kar je bilo srednjeveškega, danes v razvalinah, da ni za nič, ali k večjemu po-rabno za material nove stavbe. Pardon, „Slovenec" hoče iz teh razvalin sezidati novo stavbo krščanske omike. Po njem tudi omika srednjega veka ni za nič in mora   nova priti.   Hvala Bogu, da so vendar jedenkrat prišli pri „Slovencu" do tega spoznanja!  Vedno so naglašali, da je katoliška cerkev nespremenljiva, večna tako, kakor je bila, in ravno tako omika, ki jo ona provzročuje. Zgodovina uči, da je gospodarstvo in njega razvoj vsaj glavni temelj omike in njenega razvoja Tega menda ekonomi pri „Slovencu" ne bodo tajili, drugače se bijejo na usta. V srednjem veku do preteklega stoletja bilo je katoliško duho-venstvo glavni voditelj gospodarstva. Morala se je tedaj tudi vsa omika spremeniti, ko je prejšnje gospodarstvo razpalo v razvaline in se ruši zdaj v kapitalistično dobro razvitih državah tudi zadnje zidovje istih. Torej zdaj mora tudi glavni nositelj te omike iti počivat na večno. Zdaj smo vendar jedenkrat z našimi farovškimi na jasnem glede tega vprašanja To je pa jako važno. Zdaj lože debatiramo o tem, ako so ti katoliški duhovniki še opravičeni,  bodi kako prvo ulogo imeti v tej vstajajoči novi dobi. Krščanstvo je storilo v pretočenih dveh tisoč letih svoje delo.   Ideje ustanovitelja istega so občna last vseh evropskih narodov in njih omike.  Na podlagi teh idej in iz
— se ne vede „hlađen protektor", nego dober, iskren prijatelj, ki seveda — — ne kriči na druge, da bi prikril, da sam za umrlega prijatelja — ni storil ničesar . . .
Vvod se zdi g. Cankarju „hlađen"; no, njegov g. brat je pisal v „Slov. Listu", da je — .sentimentalen". Hladnost in sentimentalnost pa sta — to menda ve g. Cankar ml. kot gimnazialni abiturient, ki je študiral logiko — kontrerna pojma Kdo ima torej prav, g. Cankar junior ali g Cankar senior? Jaz menim, da nihče.
G. Aškerc je pisal vvod — bržčas težko! — mirno in stvarno, brez osebnih izlivov in brez pretiravanja Aškerčev vvod ima namreč le informativen namen. Kette je bil vzlic svojim pesmim v »Ljub. Zvonu" po domovini kot pesnik skoraj neznan. Dokaz temu žalostno dejstvo, da niti slavni odbor .Pisateljskega društva" ni vedel, kakšen poet je umrl Slovencem s Kettejem! ASkerc je le torej kratko očrtal zunanje nebogato innezanimivodijaško življenje Ketteja ter njegovo slovstveno delovanje. V kritiko pa se ni niti spuščal, nego le opozoril na Kettejeve poezije, prepuščajoč oceno — občinstvu, ki naj sodi samo! Ako se izda II. izdaja Kettejevih .Poezij", seveda ta — pa tudi vsak drug — vvod ne bo več potreben.
Toliko se mi je zdelo potrebno pripomniti — resnici na ljubo.
Fr. Govekar.
gospodarskih bojev, razvila se je nova, drugačna omika, kakor tudi drugo gospodarstvo.
Kakor se vidi, se je to oboje v našem Času in posebno mej razvitejšimi narodi fundamentalno predrugačilo. Gospodarstvo ima zdaj nove delavce, nove reditelje; prejšnji odstopajo. Stare stroke dela izumirajo, nove nastajajo; stari ljudje morajo v grob. Ali dobi kat duhovnik tudi v novem gospodarstvu kot reditelj istega kaj prostora ali ne, in ali zamore v novi omiki toliko sodelovati, da bi izvajal isto po svoje iz novega gospodarstva, ji pritisnil svoj pečat, kakor v srednjem veku ? Kat. duhovništvo je zraslo na tleh feudalnoga, tlakovskega gospodarstva ter njega omike. Vsi instituti njegove organizacije, vsa njegova izgoja korenini v njih. Še danes isto duhovništ o, drži kviško glavne principe v razvalinah ležečega srednjega veka, dasi ve, kakor že tudi slovensko duhovništvo uvide v a, da ima razvaline za ideal. Težko je misliti, da v starih zamrlih ali vsaj umirajočih institucijah, v zastareli omiki izgojeni, v nje zaljubljeni človek, ali stan, zamore graditi novo gospodarsko stavbo v vse drugem gospodarstvu, v vse drugačni omiki. —
Dvomimo, da ima še zdajšnji kat. duhovnik, dokler še ni pozabil srednjeveških idealov in ga je nova omika preustrojila v modernega človeka, modernega delavca, sposobnosti za sodelovanje v modernem gospodarstvu ter njega omiki. Bilo bi to krparenje razpadajočih razvalin in isto še nikdar ni bilo kaj prida; nove stavbe kakršnekoli omike pa tudi ni mogoče zgraditi s takim krpanjem. Gospodarski boji so neizprosni. Ekspropriacija za ekspropri-acijo se neusmiljeno vrši in zastareli delavci morajo v hiralnice. Danes je še boj vse razumnejše mase ljudstev proti gmotno in tudi v vladah močnim fevdalnim močem, ali že tudi boj mase proti aristokraciji kapitalistnega modernega našega gospodarstva. V teh bojih padajo reditelji starega gospodarstva in razvaline zagrnejo tudi reditelje te nekdanje velečine. Pokanje, rušenje teh razvalin se čuje že dalj časa. .Večna jim naj luč sveti, pravi na teh grobiščih novi človek, rušitelj teh razvalin, aH: .zlodej jih naj •- zame", kakor je že disponiran.
Mej malimi, v gospodarskem razvoju in tedaj tudi v omiki zaostalimi Slovenci še lahko na razvalinah prejšnjega časa kdo svojo, tem razvalinam primerno igro analfabetni masi predstavlja ter na visokem koturnu hodi; drugod ne več, tam se tak človek, ali stan ponižno stiska v kot. Pri nas bo še dolgo to hojo visokega ko turna videti. A imponirala razumništvu ne bo. To razumništvo je le dosti merodajno bilo drugod in bode tudi pri nas. —a—
Izpiti gojencev »Glasbene Matice"
koncem šolskega let* 1899—1900.
.Glasbena Matica" zaključila je šolsko leto, kakor običajno z javnimi izpiti, ki so se vršili dne 2, 3. in 4. t. m. Vzlic uprav neznosni vročini prišlo je obilo občinstva, in je z zanimanjem poslušalo po dve in celo čez tri ure trajajoče izpite.
.Glasbeno Matico" je obiskovalo v II. polletju 230 gojencev, pri izpitih pa je posamezno nastopilo 130 gojencev (ustmenih izpitov iz glasbene teorije tukaj ne vštevam). Izpiti vršili so se v navzočnosti podpredsednika .Glasbene Matice" gosnoda računskega svetnika S ve tka, nekaterih gg. odbornikov in učiteljskega osobja.
Največ gojencev 148, se je učilo v igri na klavirju in sicer prvoletnikov 37, drugoletnikov 35, tretjeletnikov 22, četrto-letnikov 25, petoletnikov 11, šestoletnikov 9, sedmoletnikov 3 in osmoletnikov 6 Od teh je nastopilo pri izpitu 107 gojencev in sicer največ iz 4 nižjih razredov. Neznatni klavirski komadi oziroma vaje, katere so igrali pri izpitu gojenci nižjih razredov bi bili poslušalca utrudili, naveličali, ali neustrašen nastop, pravilna igra gojencev vzbujala je v občinstvu le vendar zanimanje, in je posamezne z živahnim ploskanjem pohvalilo.
Nekateri gojenci so se še posebno odlikovali, tako 1. letnik M. Skaberne pri g. Vedralu, Frančiška Jean in Amalija Kocelj 3. let in Bogomir Govekar. 4 let. pri g. Juneku, Justina Bevc 4. let. pri gosp. Ra-zingerjevi, Mici Vodušek 2. let. pri g. Pro-
hazki, Slava Lavrenčič 1. let., Josipina Šušteršič 2. let. pri g. Gerbiču.
Da gojenci redno dobro napredujejo, je bilo lahko opaziti. Gojenci 5. in 6. razreda igrali so že razmeroma z lepim razumnim predavanjem in s sigurno tehniko tako Josip Brunet 5. let. in Marija Puc 6. let. pri g. Gerbiču, Rudolf Reich, Adela Hieng, Vida Prelesnik 6. let. pri g. Pro-chazki, Pavla Senekovič 6. let. pri gosp Praprotnikovi, M. Laharner 5. let., Ivan Peršl pri g. Vedralu.
Gojenkam 8 razreda pa vsa Čast! To je bil že imeniten koncert na klavirja ; tak uspeh je ponos za .Glasbeno Matico", in bi delal tudi odličnemu konservatoriju čast. Gospodične so dokazale, da so se marljivo in natančno učile umetnosti na klavirju, in da so že dospele do znatne višine spretnosti, da ne težijo več le za ročno tehniko, marveč po korenitem razumnem predavanju težjih skladb slavnih skladateljev.
Pri gosp. Prochazki igrale so gospodične: Jarmila Grbič — Impromptu št. 4 Schubert, Augusta Nolli — Pollonaise op. 104
— Heller. Bojana Rozman-Rondo brillante
— Weber. Hilda Schinzl tarantela za koncert — Rubinstein Ana Lapajne — fantasie impromptu op. 66—Chopin in pri gosp. Razingerjevi. Ana Kilar — tarantela — as dur — Heller. Da je to odličen program, vidimo, a proizvajale so ga tudi fino, deloma prav fino; gosp. Lapajne igrala je. celo težko fantazijo Schupina na pamet, precizno.
Na gosli učilo se je pri gosp. Vedralu 24 gojencev. Pri izpitu igralo je 10 gojencev z lepim vspehom. Odlikoval se je še celo Fr. Tavčar iz I. razreda A. G u t z 1 in M. Leaarčič iz III. rasrela. Pri gosp. Juneku učila sta se le dva gojenca na čelo J pri izpitu se je odlikoval gospod Pavel L o zar, z fantazijo I. de Sverta — ktero je s spremljanjem glasovirja na pamet igral prav lepo; Solo-petja pri gosp Gerbiču in pri gosp. Hubadu se je učilo skupno 14 dam in gospodov. Pri gospodu Gerbiču nastopih so pri izpitu z jako lepim vspehom gospod Po lasek, ki je pel podoknico iz opere .Teharski plemiči" in gospodična Jarmila Gerbič z kanatino iz opere .Čarostrelec" in arijo iz opere „un balo in maschera" od Rossinija. Vspeh kaže, da je g. prof. Gerbič izvrsten učitelj za solopetje, in tudi šola prava; lepo zna vzgojiti glas, ki tekom čaša pridobiva na lepoti in polnosti in obsežnosti ne da bi kaj zgubil tudi na moči. Gospod Polašek ki se sedaj uči že tretje leto solopetja, in gospica Jarmila Gerbič po petem letu nam pričata, da je pričakovati, da postaneta izvrstne pevske moči — izboren solist ba-ritonist, odlična sopranistinja solistinja. Tudi pri gosp. Hubadu so se pri izpitu vsi nastopajoči odlikovali. Ugajala je gospodična Povše Ema, 1 leto. v ariji iz „stvarjenja" od Hajdna; gosp. Olga P1 a u t z pl. Kellers-feld, 2 leta, v ariji Pamine iz opere „čarobna piščalka1' od Mozarta in posebno se je odlikovala gospodična Mira De v, 4 leto, v romanci iz „čarostrelca", ktero je že dovršeno pela, in bi ž njo žela na odličnih odrih znaten uspeh.
Tako so se tudi odlikovali gojenci pri gosp. Hubadu tudi pri izpitu iz glasbene teorije harmonije. Harmonijo obiskovalo je 6 gojencev. Pevski zbor, ki pa ni nastopil kakor je bilo v časopisih naznanjeno, šteje do 130 ženskih in 40 možkih glasov. Nastopil je bil tekom šolskega leta, kakor znano, enkrat v enem koncertu in enkrat z zborom „Glasbene matice". Povsem je torej tudi letos zvršila Glasb, matica" svojo nalogo v obče zadovoljnost in si tako ohranila dobro ime odličnega glasbenega zavoda na kojega smeta mesto in dežela biti ponosna. Program je pa bil v obče preobširen, in bi bilo bolje, da se v bodoče z najboljšimi moči priredi koncert kakor je tudi drugod običajno, in bi tudi „G1. matici" koristilo.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 9 julija
— Osobne vesti. Šef generalnega štaba fcm. baron Beck je prišel v soboto na Bled in misli tam ostati dlje časa. Civilni geometer v Gloggnitzu gosp. Ludovik Braun se je naselil v Litiji.
— Promocija.  Danes je bil na du najskem vseučilišču g   Franc Jesenko promoviran doktorjem filozofije. Čestitamo !
— Zopet konfiskacija. V soboto smo se zopet prepričali, da lepi ukaz ministrskega predsednika z dne 20. jannvarja 1.1. nima prav nobenega praktičnega pomena. Prebivalstvo je tisti ukaz pozdravilo z veseljem. Sklepalo je iz njega, da bode zdaj vendar že konec policijskemu sistemu, in da nastanejo vsaj nekoliko tolerantnejSe razmere. To upanje se ni izpolnilo. V naših uradih vlada Se vedno isti policijski duh, kakor  pred  Korberjevim ukazom. Temu malenkostnemu   policijskemu    duhu se imamo zahvaliti  tudi   za sobotno konfiskacijo. Zaplenjen nam je bil ves uvodni članek  „Vlada in duhovščina" in zaple-niena nam je bila daljša notica. V Članku smo konstatirali, da ima vlada le jedno samo sredstvo zoper duhovniško ščuva-nje. to je zakon z dne 7. maja 1874. 1., a da se tega sredstva ne poslužuje. To jedino   smo   grajali.    Še   bolj  nego konfiskacija članka nas je presenetila konfiskacija notice, v kateri smo govorili o vesti, da se hoče poslati dva slovenska bata ljona na Kitajsko. Priznali smo v tej notici izrecno, da ima vlada pravico, poslati katere oddelke hoče, in nasvetovali, naj se pošljejo na Kitajsko tisti aktivni vojaki, ki se prostovoljno oglase. In to se je konfisciralo, če prav smo govorili samo na podlagi čas-niške vesti, ki še nikjer ni ofici-alno potrjena, in ki je lahko popolnoma neresnična. Uradnega čina nismo nobenega kritikovali, saj še nihče ne ve, če se je vlada res tako odločila, kakor so listi poročali. Uradoma vsaj, kakor rečeno, se to še nikjer ni razglasilo in tudi dotična vojaška oddelka še nista o tem uradno obveščena.
— Kalha s kositarskim gromom. Katoliško politično društvo je imelo svojo operetno predstavo, in dr. Šusteršič je prevzel pri tem komično vlogo. Priznati se mu mora, da je dosegel popolen uspeh. Znamenit je bil pred vsem njegov nagovor, v kojem je klic pijanega klerikalca v Lescah: Avstri-janstva ne maramo! izkoriščal proti liberalni stranki.  Dr. Šusteršič je imel pri tem zavest, da laže, pa ta zavest mu ni prav nič motila zakajene vesti. Iz ust moža, ki s svojega letovišča na Bledu hujska duhovščino k nepokorščini proti c. kr. oblastni-jam, se prav čudno čuje bahanje z Avstri-janstvom. Če bi imeli danes plebiscit, pa smo prepričani, da bi dr. Šusteršič prvi glasoval za to, da naj se lep kos Avstrije odreže, ter da papežu kralju! U s i 1 j i v a in ponarejena loj alnost dr. Šusteršiča mora pač vsakemu pravemu A v-strijancu le presedati! Potem, koje dr. Šusteršič s spretnostjo rojenega hinavca in glumaca na zgorej denunciral narodno-napredno stranko, padel je po Mladočehih ter jih obrcal in pretepel, da je vse ploskalo. Pri tem je napihnjeni ta nekdanji brezverec nekako tako govoril, kakor da je njegova avtoriteta na jugu absolutna in vsemogočna. Čc se nam bo videlo vredno, bodemo o teh tiradah še kaj napisali, upamo pa. da jih bodo povsod za to cenili, kar so, namreč za prazno slamo! Najvišji grom pa je spustil dr. Šusteršič s svojega „pleha", — čujte in strmite! — na barona Heina. Deželni predsednik je imel v soboto res čudno usodo!  Mi smo mu očitali, da je s klerikalci, in prišli smo pod pečat. Dr. Šusteršič pa je ob isti priliki očital baronu Heinu, da je slovenski liberalec, da je nemški liberalec, da je socialni demokrat, z jedno besedo, naš posvetni škof je barona Heina postavil nekako na tisto mesto, kamor je bil malo prej postavil „kakega šef-redakterja". Za vse to dr. Šusteršič ni prišel pod pečat, ker je slavno državno pravd-uistvo samo sprevidelo, da ima opraviti s kositarskim gromom dr. Kalha Šusteršiča. Ta izbruh  smešne jeze, ki ni v ničimer opravičen, služi nam le v dokaz, da se mora pod Šusteršičevo   ekspenzarsko - katoliško stranko zemlja že precej majati, in da ne apajo na rešitev „svojih pozicij*, če jim ne priskoči še bolj na pomoč baron Hein. Še večje podpore zahtevajo od te strani, in zategadelj postali so grobi z baronom Heinom. Bog ve, se li bode hinavcem izplačala ta grobost! Na Kranjskem je vse mogoče!
— Ugledni Slov enec v Trstu se zopet oglaša. Objavil je baje pismo v Susaškem ,Novem listu", kjer piše: „Mudeč se, na Reki sem čital v Vašem listu, kako iskreno obžalujete nesrečno polemiko med liberalnim in klerikalnim našim glasilom. Vidi se, da hoče „Novi list" v tem oziru ostati nevtralen. A navzlic nevtralosti morate ven
dar v duši obsoditi ono uprav revolversko pisanje .Slovenskega Naroda" proti poje dinim osebam nasprotne stranke. V tem je .Slovenec" mnogo dostojneji in zmerneji. Tega uglednega Tržaškega Slovenca smo do grla siti, in menili smo, da bode že vendar jedenkrat miroval. Sedaj, ko so se v Trstu naveličali slamenitih svojih nazorov, pa se je preselil na Sušak, ter dela tam javno mnenje "proti .Slovenskemu Narodu". Pisanje .Slovenskega Naroda" je temu dostojnežu revolversko, pri tem pa popolnoma prezre, da se nahaja narodna napredna stranka v stanju silobrana. Ta uglednik tržaški je na Sušaku nalašč zamolčal, da se nam je braniti ne samo proti „Slovencu", temveč tudi proti vsaki leci, in proti vsaki spovednici, kjer se uprav tolovajsko napada napredna stranka in njeno glasilo. Dalje zamolči Tržaški .veljak", da ima naša klerikalna stranka še drugo glasilo, znano smetišnico .Slovenskega Lista", kjer se na najost udnejši način napadajo osebe, in še celo ženske. Vsega tega se ugledna tržaška ničla, strašeč po Sušaku, ni hotela spominjati, obsojala je samo v duši pisavo „Slovenskoga Naroda" ! .Slovenec" je sicer prav gladno pograbil po listu uglednega Tržačana, ali ironija usode je hotela, da je ta zmerni in dostojni list v ravno isti številki, v kateri priobčuje v govoru stoječe tržaško pismo, narodni in napredni stranki potisnil v obraz sledeče besede: Liberalstvo v mišljenju in dejanju ne more nič dobrega drugim storiti, ker bistvo liberalizma je sebičnost, prostost vseh dolžnosti do bližnika! Tako izgleda „Slovenčeva" zmernost!
— Martin Peruzzi f. V soboto popo-ludne umrl je nenadoma g. Martin Peruzzi, posestnik v Lipah. Blizu svojega doma je bruhnil nakrat kri in bil v nekaterih tre-notkih mrtev. Pokojnik se je rodil 1. 1835. v Brezovici pri Ljubljani. Znan in čislan je bil v celi okolici ljubljanski. Peruzzi je bil člen okrajnega cestnega odbora ljubljanske okolice, jeden najdejavnejših Členov močvirskega odbora, oskrbnik državnega poskuša-lišča na Barju in okrajni načelnik za V. okraj ljubljanski. Njegova najsrčnejša želja je bila, da se osuši ljubljansko barje. Temu namenu je posvetil vse svoje moči. Koliko je pisal o tej stvari — tudi v našem listu — koliko je drezal na najrazličnejših mestih! Žal, da se mu ta želja ni izpolnila pred smrtjo, in kdo ve, kdaj se izpolni po njegovi smrti. Peruzzi je bil odločen pristaš napredne narodne stranke in je bil v boju proti klerikalizmu vedno jeden prvih. Svojim sobarjanom je bil vedno dober svetovalec in dober pomočnik v njihovih nadlogah. Koliko prošenj jim je napisal, koliko podpor izprosil ob vednih povodnjih, to bi vedeli barjani sami najbolj povedati. Bodi vrlemu možu, ki je zapustil vdovo in več nepreskrbljenih otrok, blag spomin!
— ..Glasbene Matice" redni občni zbor bode v četrtek dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, na kar p. n. društvenike še jedenkrat opozarjamo. Društveni računi leže v smislu § 7. 4 odst. društvenih pravil od danes nadalje v vodstveni sobi na vpogled.
— Slavnost razvitja zastave „Gorenjskega Sokola" v Kranju se je včeraj vršila prav sijajno ob velikanski udeležbi narodnih društev in naroda. Prihitelo je v Kranj 32 društev s 15 zastavami, korporativno ali po deputacijah zastopanih, in sicer 9 sokolskih, 4 gasilna, 5 pevskih, 4 Čitalnice, 5 bralnih društev, 2 akademični, 2 kolesarski, 1 strokovno (zidarsko in tesarsko društvo iz Ljubljane), kar najbolje dokazuje simpatije, katere vživa najmlajši ali čili .Sokol" v prestolici krasne Gorenjske. Ker prinesemo jutri obširneji popis te res krasno uspele narodne slavnosti, omenjamo za danes le še, da se je navzlic popoludanske plohe in nevihte, ki je razsajala ravno mej banketom, ves vspored izvršil v napovedanem redu, posebno pa popoludanska javna telovadba na glavnem trgu, ki je vzbujala glasno odobravanje na tisope broječih gledalcev iz vseh krajev, in pričala, da se v slovenskih sokolskih društvih prav marljivo goji telovadba. »Gorenjski Sokol" sme biti ponosen na včerajšnjo slavnost, ki mu bode gotovo nova vspodbuda k daljnemu delovanju.
— Slovensko akademično ferialno društvo „Sava" je sklenilo pri zadnjem shodu, ki se je vršil na Dunaju, prirediti dne 15. in 16. septembra Prešernovo
flavnost v Kranju. Odbor prosi slavna društva v Kranju, da blagovolijo vpoštevati to pri prireditvi eventualnih veselic.
— Tenorist gosp. Fr. Bučar je, kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, angažiran za dobo petih let na dunajsko dvorno opero in so vse nasprotne vesti neresnične. Čestitamo našemu rojaku, da je v svoji umetniški karijeri dosegel tako častno stopnjo.
— Na Selu pri Bledu je umrl vrli naprednjak g. Fran Soklič, star šele 26 let. Lahka mu zemljica!
— Škandal v Vevčah pred sodiščem. V soboto se je vršila pred okrajnim sodiščem razprava proti raznim krščanskim socijalistom in krščanskim socialistinjam radi napadov na znanem shodu v Vevčah. Štefe je bil oproščen, glede ostalih obtožencev in obtoženk, mej katerimi zavzema prvo mesto Šteietova žena, pa se je stvar odstopila drž. pravdništvu, da ukrene, če Štefetove žene in njenih tovarišev ni preganjati zaradi hudodelstva javne sile.
— Izlet angleških pomorskih častnikov. V Postoj ino pride jutri, v torek nad 200 angleških častnikov v spremstvu vojaške godbe in nekaterih avstrijskih častnikov, da si ogledajo Postojinsko jamo. Veliki skupni obed bo v Proglerjevem .Grand Hotelu", pripravljen za 200 oseb, za 50 oseb pa v Vičičevem hotelu.
— ..VVindische Hunde". Včeraj zvečer so na sv. Petra cesti trije železniški uslužbenci iz Maribora domov gredoče Slovence zmerjali z „verflachte windische Hunde", vsled Česar je nastal na ulici prepir, kateremu je napravil konec policaj s tem, da je dva železniška uslužbenca aretoval in gnal hladit v rotovško „špehkamro".
— Prepir pri igri. Dva Trnovčana sta v soboto popoldne marjašala v Kle-menčevi gostilni. Eden se je bil precej posušil, in ker drugi ni hotel „na puf" mar-jašati, nastal je prepir. Naposled so padale psovke, potem zaušnice in slednjič sta metala drug druzega ob tla in sta padala oba. V gostilni je bil zmagal tisti, ki se je bil pri igri posušil, pred sodiščem pa bode menda tisti, ki je v gostilni podlegel in je kri pretakal.
— Očeta je iskal po gostilnah bruseč Anton Pielich, a ker ga ni našel in ni imel denarja,, jo je popihal, ne da bi bil plačal, kar je zavžil. V Majcenovi gostilni na Poljanski cesti pa je v pozabljivosti vzel seboj tudi vilice, kar pa ga je spravilo pod ključ.
— 25 frankov je neznan tat ukradel danes ponoči v Albertovi kavarni v Kolodvorskih ulicah zidarju Giovaniu Del-Medico mej tem, ko je bil v kavarni zaspal.
— Trpinčenje živali. Češnovarjev hlapec Josip Kušar je v soboto popoludne na Radeckega cesti tako pretepaval in preganjal konja, da je padel na tla, ker ni mogel sam speljati z drvami naloženega voza. Konj ni imel na jedni nogi podkve in sije pri padcu tudi poškodoval kopito.
— Izgred v gostilni je provzročil dne 7. t. m. ponoči delavec Miha Komar. Prišel je v Spitzerjevo gostilno na Krakovskem nasipu Št. 4 in zahteval */« litra vina. Ko je dobil vino, je prijel steklenico in jo vrgel z vinom vred proti mizi, kjer je sedelo več gostov. Steklenica je padla na tla, ne da bi bila kakega gosta zadela. Gostilničar ga je opozoril na njegovo nedostojno vedenje. Na to pa je začel Miha Komar kričati in zmerjati gostilničarja tako, da je ta poslal po policaja, kateri ga je šele ukrotil.
— Zlikovci so na Sv. Martina cesti na lipah polomili veje.
— Sleparka. Na isti način, kakor smo ga v soboto popisali pod notico .Sleparka", je v zadnjih dneh ogoljufala neka deklica 7 let starega Avgusta Jeločnika za steklenico olja in 94 vinarjev. Poslala ga je v neko prodajalnico kupit za njo svinčnik in mu je odvzela olje in denar, češ, da ga bode držala, dokler ne pride nazaj. Ko je fant prišel s svinčnikom, je bila deklica že odšla z oljem in denarjem. Sle-parki je policija baje že na sledu.
— Z nožem zabodel je včeraj zvečer v Farajevi gostilni v Šiški pek. pomočnik Franc Mar kič vojaka godca Rudolfa Kaina pri 27. pešpolku. V gostilni so bili trije pekovski pomočniki in trije vojaki, med katerimi je nastal prepir in pretep. Markič je imel pri sebi .Raubmesser" in je sunil enega vojaka v prsi tako hudo, da je malo upanja, če bode okreval.
— Samo pomeriti je hotel srebrno verižico kovač Anton Nomar, katero je bil vzel Ivanu Lavrenčičn v Konjušnih ulicah št. 13. Natakarici Alojziji Veberjevi pa je v soboto ponoči, ko je štela denar, izmaknil petak in zbežal in ga zapil s svojimi tovariši. Dejal je, da bi ga bil vrnil, če bi ne bil mej tem časom že ob službo prišel. Včej raj ga je policija prijela, a je dobila pri njem samo 8 fickov.
— Prijeta tatica. Dne 25 m. m. je bila Mariji Potočnikovi na sv. Petra cesti št. 5 ukradena zlata ura z verižico jeden svilnat solnčnik. V soboto popoludne je bil gospodični Bukovnikovi izpred sobe ukraden dežnik, namesto njega pa je bil položen črn svilnat solnčnik, kateri je bil ukraden Mariji Potočnikovi, kar je policija dokaz dognala. Mej časom, ko so detektivi zasledovali tatico in si ogledavali dežnike žensk, kateri bi imel rudečo kljuko, kakor gospodične Bukovnikove, pripeljal je zlatar L Čeme na stražnico neko „frajlico", katera mu je ponujala na prodaj zlato uro, katera je najbrž ukradena Mariji Potočnikovi. In res se je takoj dognalo, da je pri „frajlici" Katarini Žitnikov: dobljena ura ukradena Mariji Potočnikovi. Tudi dežnik z rudečo kljuko se je dobil pri Katarini Žitnikovi, kar je bilo tudi v dokaz, da ga je ona zamenjala s solnčnikom Marije Potočnikove pri gospodični A. Bukovnikovi. Katarina Žitnik je bila v zadnjem času natakarica pri Perlesu, popred pa je bila v Begunjah zaprta zaradi hudodelstva tatvine. Tudi jo policija dolži še več drugih v mestu izvršenih tatvin.
— Tatvine. V soboto dopoldne je bila postrežnici Mariji Krajnikovi na Sv. Petra cesti št. 12 ukradena iz zaklenjene sobe zlata ženska ura s črnim svilnatim trakom. Okradena je pri sv. Antonu v cerkvi molila in prosila, da bi tat prinesel uro nazaj, pa tega dosedaj ni storil. V isti hiši so bili istega dne ukradeni rujavi čevlji in je menda obe tatvini izvršil eden in isti tat.
* Spomenik Goethejeve matere. V
Frankobrodu postavijo spomenik Goethe-jevi materi. Njena velika zasluga za nemško književnost je, da je rodila Nemcem sina Volbenka, ki je podedoval od nje — kakor pravi sam — „die Frohnatur, die Lust zu fabulieren" ' obogatil nemško literaturo z deli, ki m klasična. In za ta dela izkažejo Nemci svojo zahvalo ženi, brez katere bi ne bilo Goetheja in brez njega ne „Fausta" in vseh drugih umotvorov, katera ceni ves svet.
Telefonska in brzojavna poročila.
Škofjaloka 9.julija. Sodnikanclist Jean D e i s i n g e r danes nenadoma umrl. Pogreb bo jutri v torek ob 6. uri popoldne.
Dunaj 9. julija. „Wiener Tag-blatt" poroča, da se je včeraj v St. Hipolitu vnel velik boj mej socialnimi demokrati in mej krščanskimi socialisti. Poslanca Bielohlawek in Wohl-mayr sta bila v taki nevarnosti, da so ju morali redarji s sabljami braniti.
Dunaj 9. julija. „Sonn- und Mon-tagszeitung" poroča, da je stališče namestnika Kielmannsegga popolnoma omajano in da bo moral še ta mesec odstopiti.
Gradec 9. julija. Neznani hudo-mušneži so minolo noč podžagali Bis-marckov hrast.
Inomost 9. julija. Na vseh gorah je do gozdov zapadel sneg. Na^ Arl-bergu leži sneg 30 cm visoko. Iz Švice se javlja, da sneži v Interlaknu in v Luzerau.
Dunaj 9. julija. Razni vplivni politiki zastopaj o stališče, da Avstrija nima vzroka, se vdeležiti akcije zoper Kitajsko. Povdarja se, da je na celem Kitajskem samo 5 avstrijskih firm, ki so vse nemške in samo 92 avstrijskih državljanov nemške narodnosti, ki pa vsi žive v Honkongu in Shanghaju, kjer se jim ni ničesar bati. V razmerju s tem številom državljanov je Avstrija, ki ima že dve ladij i na Kitajskem, že zdaj najbolje zastopana evropska država.
Dunaj 9. julija. V ministrstvu zunanjih del se uvažuje vprašanje, ali naj Avstrija, dasi nima na Kitajskem va-
rovati posebnih interesov, ne pošlje nekaj vojaštva tja, da tako varuje svoj ugled kot velesila. Ministrstvo se še ni odločilo. Ako se sploh odloči, namerava poslati še jedno vojno ladjo in dva bataljona vojaštva.
Dunaj 9. julija. Avstrijska vojna ladija „Marija Terezija" pride 1. ali 2. .avgusta v Taku.
Berolin 9. julija. Pri odhodu na Kitajsko namenjene mornarice je nemški cesar imel govor, v katerem je zopet zatrjeval, da ne bo prej miroval, dokler ne porazi Kitajske in dokler se ni maščeval za umor Kettelerja.
London 9. julija Rusi so več dni bombardirali kitajski del Tientsina, ne da bi bili kaj opravili. Zdaj bombardirajo Kitajci evropski del mesta. Admiral Sevmour je odredil, naj se žene in otroci takoj odpravijo v Taku.
London 9. julija. Z raznih strani se poroča, da poslaništva v Pekinu do dne 4. t. m. še niso padla Kitajcem v roke, in da jih razni kitajski kristijani skrivaj oskrbujejo s provijantom.
London 9. julija. Javlja se, da se princ Cing s svojo armado ni pridružil boksarjem, nego da jim dela ovire.
Berolin 9. julija. Dne 19. t. m. se odpelje cela brigada vojaštva na Kitajsko.
London 9. julija. Iz Nankinga se poroča, da se pelje po reki 15.000 Kitajcev proti temu mestu. Strah mej Evropejci je velik.
London 9. julija. Trdi se, da je večja japonska armada odrinila proti Pekinu. Levo krilo se je že zapletlo v boj in je Kitajce porazilo.
Pri Ervlnu Huriljfh-u, lekarju v SkofJ!
Loki se dobiva (321—43)
ustna voda
5K norim antlseptikom
katero je sestavil zobozdravnik dr. Rado F i-lun. katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane 9 kroni, po posti 9*Oo kroni.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 6. julija: Helena Pajsar, posestnikova žena, 45 let, Cesta na loko št. 7, organ, srčna hiba.
Dne 7. julija. Feliks Zaje, pisar, 24 let, Tržaška cesta št. 20, jetika. — Marija Mencej kurilčeva žena, 26 let, Na vrteh št. 1, jetika.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem -,'Cia. Srednji iraćni tlak 736-0 mm.
Stanje I g p Čas opa- baro- ;
zovanja , metra g" «
i v mm. I s2 h
Vetrovi
Nebo
rt 3
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7308 11 9 si. jvzhod 731 5    11"4 sr.vzjvzh.
732-1
dež    : S
oblačno 19 2 si. jvzhod del. jasno
9. zvečer 7357    115 sr. sever ob.ačno
i 7. zjutraj \ 2. popol.
7368 7365
91  si. sever oblačno 17 3 sr. jzahod pol. oblač. čq
Srednja temperatura sobote in nedelje 14-0° in 14 0°, nornale: 19 5° in 19 5'.
ZD-ULnajs^a, "borza
dne 9. julija 1900.
Skupni državni dolg v notah .... 97 30
Skkpni državni dolg v srebrn .... 9695
Avstrijska zlata renta....... 115 50
Avstrijska kronska renta 4°/0   .... 96 95
Ogrska zlata renta 4°/0....... 115 27
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 90 85
Avstro-ogrske bančne delnice .... 1710'—
Kreditne delnico......... 683—
London vista.......... 242-271/,
Nemški drž. bankovc za 100 mark .  . 118 60
30 mark............ 23 68
80 frankov........... 1929
Italijanski bankovci........ 9080
C. kr. cekini........... 11-33
Podpisani javljamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem prežalostno vest, o smrti našega ljubljenega soproga, oziroma očeta in tasta, gospoda
Martina Peruzzi-ja
posestnika, okrajnega načelnika Karolinškega ozemlja i. t. d.
kateri je danes ob 3. uri popoludne po kratki bolezni v 64. letu blaženo v Gospodu zaspal.
Truplo dragega ranjcega preneslo se bode v ponedeljek, dne 9. julija t. 1. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti, Lipe št. 1 na pokopališče na Ig.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi na Igu. (1364)
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Lipah, dne 7. julija 1900.
Franelška Peruzzi roj. Jakae, soproga; — TlIroHluv. Svetoglav, VladUlu«, StanlMlav, Ciril, sinovi; — FraurtHbtt, .Tlurlju. Jo-alpIiiM, Pavla, Milita, hčere.
Leopoldin« IIomniin javlja v svojem in svojih otrok imenu vsem sorodnikom pretužno vest, da je preminul njih iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, stric in svak, gospod
Pavel Homann
trgovec
ki je danes, nedeljo, dne 8. t. m. ob 11. uri po noči po dolgotrajnem težkem trpljenji, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 32. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Smrtni ostanki dražega pokojnika se bodo v torek, dne 10. t m. ob 6. uri popoludne iz hiše žalosti v Radovljici prenesli na tamošnje pokopališče in tam položili k slednjemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v mestni župni cerkvi v Radovljici.
Blagi rajnik se priporoča v pobožno molitev in prijazen spomin. (1363)
V Radovljici, dne 8. julija 1900.
Zahvala.
Za prijazno sočutje v bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta in tasta, gospoda
Ignacija Poženel-a
c. kr. nadpaznika v pokoju in posestnika častne kolajne
kakor tudi za spremstvo k zadnjemu počitku izreka tem potom vsem čestitim vdeležencem najiskrenejšo zahvalo
(1359)
žalujoča rodbina
Krapš.
Idrija, dne 7. julija 1900.
za Svjetlanje jest
najbolje sredsfvo za
svjetlanje kovina
Puščice po 10, 16 in 30 h se dobivajo povsod.
0V~ Vsaka posku&nja vođi k trajni vporabi. Iznajditelj ter jedini izdelovalec:
Fritz Schulz junior, Heb in Lipsija.
Lici tacijski razglas.
Dne 17. julija t. I. od 11. do 12. ure dopoludne
se bo vršila pri c. Kr. okrajnem sodišču na Brdu v sobi štev. 3
minuendo licitacija
za oddajo adapcijskih in konservacijskih del.
K temu naroka se vabijo podjetniki s pristavkom, da morajo bodisi da dražijo v svojem imena ali pa kot od druzega pooblaščeni, pred začetkom dražitve vadij v znesku 10 odstotkov fiskelne vrednosti v roke licitacijske komisije položiti. Zamorejo se pa tudi pismene, po predpisu stavbenih pogojev sestavljene, z 10% vadijem podprte in s krono kolekovane ponudbe staviti, katere se pa morajo pred začetkom ustne razprave pri omenjenem sodišču vložiti ali pa brez poštnine semkaj vposlati.
Proračun stroškov, načrt in pogoji se zamorejo med uradnimi arami pri tem sodišču vpogledati.
O- 3sr. pl£xst3zn.o sodišče n.a, IBrd/ia.
dne* 7. julija 1900.
(i:j58—l)
Glasovir l
skoro nič rabljen, se proda.
Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda".
Energičnega oskrbnika
primerne starosti, kateri mora biti v poljedelstvu in kletarstvu popolnoma izurjen in vešč pisave, se išče za večje gospodarstvo. (1361-1) Nadalje se sprejme dobro izurjena
hišna oskrbnica
tudi primerne starosti in z dobrimi spričevali.  Oba morata biti samskega stanu.
Več pove upravništvo »Slov. Naroda".
Ces. kr. avstrijska jgjjj držami železnicah
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod lx LJubljane i'1*- kol Prog-a 6ez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste,  Ljubno; čez Selzthal v Austfee, Isl,  Solnograd,  Zeli ob jezera, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj   via Amstetten. — Ob 7.  ari   17 m. zjatraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Keifiing v Line, Badejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž,   Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.  — Ob 4. ari 6 m. popoludne osobni  vlak v   Trbiž,  Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru,  Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; čez  Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove  vare,  Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. ari i)  min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrha tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Vovomeito in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri »4 m. zjutraj, ob 1.  uri 5 m. popoludne,  ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v   LJubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 15 m.   zjutraj osobni  viak   z  Dunaja via Amstetten, iz Inomosta,   Solnograda,  Linca, Stevra, Isla,    Ausseea,    Ljubna,   Celovca,    Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj  osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 16 m. dopuiudne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja,  Budejevic,  Solnograda, Linca, Stejrra, Pariza, Geueve,   Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteii:a, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne   osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeste, Pontabla. — Ob S. ari 51 m. zvećer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic,  Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah  in  praznikih  ob  8 uri 20 min.   zvečer   iz   Podnarta-Krope.  —  Proga lz Novega   mesta   ln  Koaevja.   Osobni vlaki: Ob 8. uri in   i;i   m. zjutraj,   ob   2.   uri   32 m. popoludne in ob  8. uri  48 m. zvečer.   — Odhod iz ZJnblJane drž.  kol. v  Kamnik.   Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m.   popoludne,   ob 5. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah  in  pravnikih — Prihod  v Ljubljano drž. kol. Is Kamnika. Ob  6.  uri  49 m. Ejutraj, ob 11. uri 6 ru. dopoludne, ob  6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1305J
Dovršen šestošolec
sprejme se kot        (1366-n
praktikant
v lekarno A. Šusteršiča v Krškem-s-■--
^Eajijoifsškipoć&ik^.
dober in trezen delavec, sprejme se za stalno službo takoj.
Pojasnila pri Jos. Petric-u, trgovina s papirjem v Ljubljani. (1348-2
z živahnim prometom se odda takoj pod jako ugodnimi
pOgOJi. (1357-1 Naslov pove upravništvo „Slov. Nar."
Zanesljivega (1281—5, ji *
kateri je v kupčijskih zadevah dobro izvež-ban, išče trgovina s papirjem na debelo
František «J. Šašck
Plzen, Kollarova ulica št. 14.
Ponudbe naj bodo pisane češki ali pa nemški.
Zahvala.
Dne 1. julija 1900 je pogorelo moje pri c. kr. priv. zavarovalnici „Avstr. Ph6nix" na Dunaji, katerega zastop je v Ljubljani v uršulinskem poslopji zavarovano poslopje.
Zavarščino imela bi plačati že dne 5. maja, a vsled revščine tega nisem mogla storiti. Ne oziraje se na to, je vsejedno generalni zastopnik gospod Josip Proseuc škodo cenil in izplačala se mi je vsa zavarovalna svotu Takega postopanja ne smatram jaz samo za kulanco, temveč tudi za velikodušni dar. Zahvaljevaje se za da rilo, priporočam omenjeno zavarovalnice kar najtopleje vsem zavarovanja potrebnim gospodarjem.
Bog plati! (1346 -2
Ljubljana, dne 6. julija 1900.
Marija Kadunc, Ilovica 48.
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge ln
obrestuje po41|2°|ood dne vložitve do dnevzdige
brez odbitka ln brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor
tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5°0. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo
(410—20) Dri Mi HllđnilSp predsednik.
22°/0 ceneje!
K potovalni sezoni!
Ugodna prilika k nakupu večjega števila tapeciranih in netapeciranih
košar za potovanje
z američanskim patentovanim zaklepom (najnovejša praktična iznajdba) in mnogovrstnih drugih finih košar itd.
Blago ležalo je valed večje odpošiljatve, kakor se ga je naročilo v kolodvorskem skladišču na razpolaganje, in sem isto pred na 20. junija 1900 od načelništva tukajšnje jožnoželeznične postaje razpisano javno dražbo
22°/o pod računsko cono kupil
32 otročjih voz
mej temi 11 angleških finih voz za ležati in sedeti najceneje.
(1341-2)
lff. Pakič, Ljubljana
Lastnina in tisk .Narodna Tiskarna
W^B