Srbija in priklopljenje Bcsno. Srbi pe morejo preboleti, da je Avstrija anektirala Bosno. Zaiaimivo je torej vodeti, kakšne pravJco so im&li Srbi do Bojsne, 'da jih je ta dogodek t;ikc hudo razburil. Res je, da je voliko bosan&l:ega prebivaJstva srbskega in da Bosno veže s Srtbijo tudi nekaj tradicije. Majbolj pride pri ljudstvu tG v poštev, da so Srbi pri vstaji protl tur^ :enm gospodstvu lefca 1875. in dalje žrrvovali mnogo krvi za Bosno. In če bi bil šel1 beroftnski kongres po volji ^Rnsijfe, bi se bila pač Bosna združilo, s S!rbijo, ali pa bi se tej poverila, okupacija, V Bosni ja menj.a.valo zdaj srbsko, zdaj Jirvaško, zdaj ogrsko gospodstvo. Posebnih pravip pa Srbija do-Bosne ni imela. Srbija pa bi tudi ne biia v stanu, skrbeti z)a blagosianje Bosne. Nikjer namreč ne cvete na Balkanu tolika nčkulturnost kakor ravno v Srbiji. Notran-a politaka Srbije je prevrat z,a> prevratom. Ljudske volje v Srbiji nih ampak le voija Strank, ki druga drugi vladarstlvo prodajajn. Kar se vnajije politike tiče, je Srbija bila vedno nevarnost za evropski mir. To se z'daj najbolj vidi. Vlada nocio l)oja z Avstivjo, ker uvideva, da kakši!Łga strašnega poloma bi privedel, toda ,,.Jugoslovanski klub" v Belgradu jo zahteva in bati se je, da bo kiub n."rt vlado zmagal. »Taka vlada se seveda po evropskem vzoru ne da jneriti in taka vlada bi tudi :<ia Bosno pomeuila le npsr&eo, povratek v siaro strankarstvo in gospodarski propad. Karagjorgjeviči v Srbiji niso priljubljeni. — Dbgnalo se je z~asti zadnjje leto, da je umor Aleksandrov bil uprizorjen od par telesnq in dušno popdlnoraa propalili častnikov im da je ta morivska klika narod in celo belgradsko prebiva^stvo — preslepila. Niti armada rni bila za zarotnike, ampak so» ji počasi vcepia svoje naziranje,. Kralj Peter je za umor vedel, in je celo zarotnikom obljubil,, da jih bo sprav^l na najvišijn. mesta, ako mu pomagjajo do presfola. Kakršen kralj, takšna vlada. In zlasti bivši ministrski predsednik Pašič ima v tem oziru veliko masla na glavi; da pride na površje, je jel simpatV'>irati s veterlrbskimi krogi in ljudstvo zazibati v lfine, pa neizvcdljlve sanie, da bi s.9 potolažila nejevolja proti Kairb^lorgjeviCu, ki smatrnjo za sondeležfenca kraigovega umora in kai" poVzroča še hujšo nejevoljo, za znšfitnika zarotninikov, ki vladajo celo Srbiio. 1 Crnagora za vojsko. Oeti-nje, 15. okfobra. Crnogorska .skupščina je v tajni se<ji z veliko vefiino glasovala za vogsko, končno odločitev pa pfepTistiJa knezu, ki naj se ravna po razmerali. Ruskl častnlki v Srbiji. B e 1 g r p- (1, 15. oktobra. Ruski častniki v srbski armadi, generali MUovi.novič, Gvozdenovifi in Lipovac, polkovnik Ivanovič in ve6 drugih mlajših so izjavili, da so Srbiji v sluč.oju vojske z Avstrijo na razpolago. Zidje za kšolt. N o v i-S a d, 15. oktobra. Avstrijski monitorji so ustavili dve ladjici, ki sta vozili v Srbijo patrone. Ladjici so zaplenili. Patrone so od ži,dovske iovarno Weiss v Budimpešti. Kralievič Jurii. Belgrad, 15. oktobra. Plnestolonasle-dnik Jurij je vstaškemu fetovodji Tirifajloviču pisal, naj kmalu kot osvoboditelj koraksa v Sarajevo in spodi vse Svabe in Mažare. Kaljevifi je izjavil, da bo on v Bosno primr.irširal takoi, ko bo ob Dlrini padel prvi strel. Bojaželjnost v Srbijl. Belgrad, 15*. oktobra. ;Tu raste od dnetdo dne narodova odnSevijenost in bojaželjni duh. V5eraij se je vr.-JH velika manifestacija 10.000 ljudi, ki so posabno pred angleškim poslaniStvom izražali prijateljstvo Angliji. Komandant armade Jovanovic je ljudstvu dejal, da je srbska armada duša narodova terr bo tako storila, kiakor narod želi in kralj zapoveduje. Vsi bodo do zfadnjega poginili za Srbijo in iSrbstvo. Kralj Peter namenava odstopiti in zbežati v Avstrijo. , Baje bo' prepustil prestol princu Juriju. — Drugp pprofillo pravi, da se po ^ celi dežeii živahno agitira, da t>i se za kralija proglasil vojvoda Connaug;htski, Prestolonaslednii za vojsko. B,elgrad, 15. oktobti*a. Dauies je 10.000 ljudl uianifestiraio pred stanovtaniem pres.plonaslednika Djordja. Djortlje je pozdravil raantfestante sledeee: ,,VaJ)e oduševljenje mi je doka^, da ste pripravljeni s silo brantti svoja prava,, 'ako na drugi način ni mogoče. Skupno bal čutimo v svojih sroih, odprta je raina, mi pa jo moratno le<5iti, da bqmq mogli živeti. ¦•. Bodite pripravljeni, da pod zastavo kralja Petra dokažemo, da mrtvec živi. Srbln ne moro biti s' tiranijo! 'Mi se mjoraiiio boriifi, da bo srbska zvezda zasijala ali pa niaj junaški narod pogine!" Manifestanti so potem šie dolgo v noC ,_prlrejali pjrestolonas!edniku ovac,ije (izraz navdušfenjia). v domovino. Ba.je bo najela velik parobrod, dapripelje i(Z Amerike nazaj ondotne prnogorske izseljence. Zdaj pričakujejo 120 brzostrelnih topov, katere je Rusija podarila, 50 mitralejz pa se v Baru ravnokar izkrcuje. Novih pušk ima Crnagora na razpolago 150.000. Napetost med Bolgarijo In Turči]o. C a r i g r a d, 10. oktobra. ¦Turška vlada' opozarja v okrožnioi velesile na vesti, glasom katerih da se Tureija oborožuje, povdai"ja; popolnoma miroljubne namene turške vladle, izjavlja pa, da bo vse potrebno ukrcnila, ako bo Bulgar.jaf še dalj grozil-a1, ter odklanja vsako odgovoruosr za s"iučaj koniilikta. — Na bulgarski meji se zbira turškQ vqjaštvo. — Z ozirom na trditvo turšlvjega vojnega miDistra, da je Bulgarija pomnožila svoje ' vojaštvo nia meji ter utrjuje svoje pozicije v rodopskem pogorju s' topovi, puš'ikami in bombami ter da, bo to izzv)a'lo m.a turški strani emake priprave, izjavlja bulgarski brzojavni urad,.,da to vse skupaj ni res. ProglaSenje ustaje v Hercegovinl. Srbska arinada slaba? Niktdfi v Crni gori, 17. oktobra. ,.Kroa,tische Sotradnik ,,Vaterlanda" javlja o srbski armadi^" Ja-vIjaJ: V ^ši6l\ ,so .^roegovski 1'begunoi na J J e>*.u6,*i.<umduivehkem javnem shodu sklenili, da se v južnem dp- celi Casu pa 1125.000, z drugo kate-oriio 200 000 Imalo11C1^^V.V1111* v io. »vnio ireoa stopm v zvezo z ,bo- Se trjetio kategoriio pri kateri so vsi ibošH o?SSsansko-hercegovskim odborom v Bedgradu. Vojvoda do 45 lete nekako 50 000 rSo2 °TnSi ?Sonn nS'L°5lč je v &>vrho ustaje Podaril 100*000 kron* S^ brei^Srne 'voS;^ KolS tTštoje ni znano P^Se je kOn8al z "avdugenimi klici: ,,Rat Avstriji.^  čenja 3 17. letom starosli. Pchota1 in.prva katego- 'Razsodni srbsld glas. rija imata mavzerske repetirke (5 patronj), model D , ., , _ . . ,  1890, ostale Cete enopatronske stare puške. Ar.tile-.„ B e 1 g r a d, 17. oktobra, V seji skupščino dne  rija jo ravmozda] v kritiCnem stafaju. iNovi topovi,. ** m* JQ Pn obnavnavi o vojnem >kre!ditu socia-  so baje deloma že došli, municije pa ni.majo nič,hf' Laboevič označil vojno razpoKoženjef nao'onali tudi vojaštvo ša ni, izučeno za novi modiel. Chist-  stov ?a sa^oumor. Ljudstvo pe ne sme slepiti in ga nisftva zia rezervo in kadre mranjka. Srbiia se oborožuje. B q 1 g r a d, 15. oktobra. V kragujeivaSkejn vojaškem arzenalu se z mrzlično nagUco dela,, da se armajda vsaj kolikoi* toliko oboroži. Dela se noč in Sadan ln vsak djan odpeljejo velike transporta v posamezne oprernne postaje. IzkuSali so tudi napr^viti sireljivo .za nove Creuzotove topove, ker ' pravega iakozvamega ...Sehneiderita" še nimaio. Pri tem poizkusu pa se je top razletel in je bilo več vojakov ubitih. TopniSitvo jp nefemmžno zia vSako akci- varati o njegovi vojaški moči. Drugi posi'anci so kričali: Izdajjica! ' Avstrijski ageint!, nakar jo por alanee mirno odgovoril, <da so ga v skupščino poslali srbski volilci, ne pa. Avstrijci. Proti Lapčeviču sta govorila Marinkovič in duhovnik Gjuriž. Gjurič je povdarjad, da. bo Srbija žrtvovala za Bosno kVi svojih piinov. Bojeviti srbskl prestolonaslednlk. B e 1 g r a d, 18. oktobra. Pnedno je minister dr. Milovanovič odpotoval v inozemlstvo, mu je prestolonaslednik sledefie dejal: ,,Vi potujete) v Ev- jo. Za rezervo ima.jo samo stare, takozvane Wen-  ropo y ;zelo delikatnem posllanaltviu, Na noben način zel-puške in AVerndlove. V arzeiralu popravljajo ce-  no smete pozabiti,, da govorite , v iraenu 250.000 balo puške, ki se nabijajo Dd,5*Jor|edaj. Dali jih bodo  jonetov. Ne smete s;e pred nikomur ukloniti, kajti tretji kategoriji.  kdor go\-ori v imenu 250.000 bajjonetov, temu se nir  Česar ni treba bati, Vi se smetfte vrniti v domovino Srbija izzlva na boj. B e 1 g r fn d, 16. oktobra. Vsled neprestanegt* Kujskanja od strani prestolonaslednika se je bojevitarit polotila tudi, tistih krogov, ki so dozdaj obsojali demonstriacije ulice. V Belgpiadu so se stvo- rile male čete,, ki imajo namen pleniti in razbitl  Donavi. avstro-ogr*.' ke trgovine. Dr. 'MilovrMiov;,e • |e sicer odredil strogo policijsko varstvo, toda polioija, lei meradia nastopa prsti množi,ci, ki varstvene organe  le, 6e boste go^rili, v iroenu 250.000 bajonetoiv.** Topovl protl Avstriji. B e 1 g r a d, 19. oktobra. Na Kalimegdanu poatavili so danes topove v smeri proti Zemunu in napada in ¦ psuje. Po mestu hodijo tudi Ze vojakl  in znlrtovfiio vojsko. Osebo certaitjevo se nai nečuven na- čin sramoti. Proti' bosanski meji je odšlo več pro stovoljcev, da izzove Avstrijo. Vzlic vsem demenrti- fem se vzdržuje vest, da bo kiiadj Pieler moral od- stopiti na ljubo princu Juriju. Hep.no se misli la strahu pred avstrijskinii, topovi dvor in narodino banko prenesti iz Belgrada v KragujevajC. Med fifisfnii i -z^rotniki in prolizarotniki se vrSe pogaja- nja za spravo. V Belgradu boakotira|;o avstrijske trgovce in celo avstrijske fiasnike brati je1 prepojve- dano. V Belgradu hočejo iti do skrajwi,ega zato, ker ^^—^^,, ,.aj,(Vl so do dna duše razjarjeni in iznenadeni,, ker ]im f^^ato^ie^bTlo' za "n.|o"nli.iboljšq, da se prej porta^r- mednarodna balkanska kofnfeffenca ne bo ustregla, n^ K*akor pOročajo liajrroveiše .jvest1, so se 2e uved- da bi jih odSkodovala s Sandžakom ali celo z de- ia'me^j Avstriio in Turčvo pogajanja glede spo- Angleški kralj za aneksijo. B u d i m p e š t a, 19. oktobra. Danes je pose- ben odposlanec angleškega kralja prinesel cesarju lastnoročno pismo.. V pismu baje angieški kralj pritrjuje aneksiji Bosne in Hercegovine. Kongresa velevlasti — ne bo. E)a se zamotane zadeve na Balkamu miiinim potom poravnajo, sklenile s(o velevlasti sklicati posvetovanje. Turčiji to posvetovanje že prej ni bilo po godu. Vedela je, da ji bo prej škodovalo n.&go koristilo, kajti vsaka država se je hotela 3 tem okoristiti. Srbija bi zahtevala kot odškodnino Sandžak-Novipaza-r, Rusija pa psnehod skozi DJilrdane- Iom BosnB. Crnagora se prlpravlia. razumljenja o prepornih tofikah, in sicer je stvar sprožila TtirSija. Pbgajanja ae yrSe v Carigradu Z a d e r, 16. oktobra. Crnogorska vlada na- ter potekajo dosedaj ugodno. Posvetovanja velevaamerava poklicati vse Crnog-orce, ki bivajo v tujini, ««i torej ne bo *reba-li)iaai Resne denionstracije v Belgradu. Be-lgrad, 19. oktobra. Včeraj je bil ,v Belgradu skrajno buren danlRVeC tišoft-ljudstva |e ho-dilo po ulicali, upilo, vsa napise pri avstrijskih tr-govinab. razbilo. Orožništvo je le iS' iežavo nasto-palo proti demonstrajitom, ker so se- zbirali veUnov straiaskih ul'.cah. Ob 10. uri zve&er je pa nastalB e 1 g r a d, 19. oktobra. Včeraj je bil tu tudi, shod tukajšnjih Italijanov, ki so sprejeli ostro rezoluciio proti Avstriji. Po sliodu so bile, po mestu velikanske dein.onstraci.je. Preil kralje.v"m dvorcem je mnozica man^estirala. Kralj, Peter in prestolonaslednik sta se zahvalje^jla. Nato je množ;ca udrla v avstrijski del mesta, ter .ondi strašno pustošila in plenila. Razbiti so napisi, uckta vrata, izložbe razdejane. D u n a j, 19. oktobra. Zunlanje ministnstvo je naročilo 'avstro-ogirskemu zastopniku v Belgradu, naj vloži radi včerajšnjih dogodkbv pri srbski v'[adi odločen protest.. Avstro-ogrska vlada napravlja za vse dogodke odgovorno srbsko vlaido in zaliteva od nje pfovrniijev vse škode. V slučaju, da se taki dogodki ponove, grozi Av/:.|tro-Ojgrska z, najstrožjimi sredstvi. Kronanje biilgarskega kralja. S o f i j a, 15, oktobra. Hronanje bulgarskega kralja bo skoro gotovo 11. nov. Bulgarsko-turško sporazuiuljenje. S o, f i j a, 19. oktobra. Iz Carigrada sta prispela dva člana mladoturškega osrednjega odbora, da razpravlj&jo s posebnim odborom, ki je sestavljen iz vseli str,ank pod predsedstvora Načoviča o ivseh prepornih vprašamjih, da se doseže bulgarsko-tur&tko sporazumljenje. Ker so tudi merodajni bulgiarski krogi za giporatzuinljjenje, je precej upanja, da se cela zadeva meld Bulgarijo in Turčijo mirno poravna,