Gosenično gnezdo.
Jelčica se je sprehajala z materjo po polji. Glej, tu zagledati germič kopriv, ki je bil polhen gosenic, gerdih. čemih živalec, ki so imele po herbfcu polno bodečih kocin in zelene proge med kocinami. nAli smem te gosenice pohoditi?" rpraša Jelčica matere. ,,Ne," reče mati, ,,saj vidiš, da se te živalce rede o koprivah iu nam ne delaje nobene kvare. Ako je pa vidiš na kakem drevesu ali na kakem. drugem koiistaem. zelišči, smeš je pokončati. Le vzemi je dom6v,' da je boš doma redila!" Z veseljem seže Jelčica z roko po gose-nicab., ali jedva to stori, zavpije na ves glas, ker nij pomislila, da koprive pek<5. A zdaj je pametnejša; potegae robec iz žepa, ovije si roko ž njim in poterga koprive, na katerih so sedele goseaice. Dom6v prišedši, deue koprive v veliko kupico, preveže jo s papirjem in naredi na papirji od zgoraj luknjice, da so gosenice dobivale zraka. Pet dni jim je Jelčica dajala pridno jesti in jih je z veseljem opazovala. Šesti dan jim prinese zopet jesti, ali o čuda! papir neče od kupice straa, ker so se gosenice nanj obesile. Ob zadnjem Životovem konca so visele med papirjem in kupico kakor bi bile prikeljene.
— 129 —
A ko je bolj na tanko ogleda, začudi se še bolj, ko vidi, da so se gosenice izpremenile v podolgate červičke, pri katerib. ne vidi ne glave ne nog. Živeli so in se premikall Za nekaj tednov pogleda Jelčica zopet v kupico, ali kaj vidi? Vse polno lepih, pisanih metuljev se premika po kupici. Metuljček, ki še nij izlezel pomaga si z vso močjo iz mešička. Njegova aežua krila so bila §e jako majhena. Hitro se premika po kupici, in predno je bilo četert ure, vzrastla mu so krila. Ko so vsi metulji prilezli iz svojih bub, nese Jelčica kupico na vert, odvzame papir in izpusti metulje.
Vselej, kadar je videla rujavega metiilja s černolisastimi krili po vertu ferfetati, rekla je: rti si gotOTO jeden iz moje kupice!"
Bil je to metulj, koprivar.
;.                      F. SilvetUr   .