ZELEZAR
Leto XXI.	1982
MAJ	št. 10
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
Razvijajmo vse oblike varnosti
V letošnji akciji NNNP '82, ki je opredeljena in usmerjena v široko politično mobilizacijo, osveščanje in aktiviranje vseh delovnih ljudi in občanov za uresničevanje nalog s področja samozaščite, zlasti na:
1. aktivnostih	za zagotovitev večje prometne varnosti,
2. aktivnostih	za zagotovitev večje požarne varnosti,
3.	aktivnostih nadaljnjega razvoja in usposobljenosti narodne zaščite z vidika organiziranosti in
strokovne usposobljenosti, predvsem pa idejnega osveščanja,
4.	aktivnostih za zagotovitev u-činkovitosti delovanja civilne zaščite, še posebej njene organiziranosti in usposobljenosti za izvajanje množične samozaščite v vseh bivalnih in delovnih okoljih.
Letošnje aktivnosti so v celoti namenjene družbeni samozaščiti kot osnovi splošne ljudske obrambe, saj družbeno samozaščito razvijamo na zavesti in aktivnosti, ki neposredno prispeva k nadaljnji krepitvi sistema SLO in DS.
Kljub dobrim rezultatom na področju usmerjanja in podružblja-nja SLO in DS ne moremo biti zadovoljni z doseženimi rezultati družbene samozaščite. Kljub naporom nekaterih' dejavnikov še vedno prihaja do pomanjkljivosti, ki nam povzročajo veliko število žrtev in veliko materialno škodo. Kritično stanje je na področju prometne in požarne varnosti. Zato si bomo v akciji prizadevali za čim širše seznanjanje delovnih ljudi in občanov z varnostno problematiko in da z boljšo organizacijo in z večjo odgovornostjo na področjih prometne in požarne varnosti, civilne in narodne zaščite prispevamo k hitrejšemu odpravljanju vzrokov, ki slabijo naše varnostne razmere.
Če se na kratko ozremo in ocenimo dosedanje priprave v Žele-, .žarni Štore, lahko ugotovimo,' da smo se dogovorili glede naloge na področju družbene samozaščite. Aktivnosti potekajo na področjih prometne in požarne varnosti in za izboljšanje zavarovanja družbenega-premoženja v DO ter na pod-ločju usposabljanja, civilne zaščite.
Prav gotovo moramo letos storiti več kot doslej na tistih področjih, kjer so še vedno prisotne možnosti. za odtujevanja družbenega in zasebnega premoženja, poškodbe pri delu in obolenja, povezana s slabimi delovnimi pogoji.
—	Vsi moramo paziti na našo lastno varnost in varnost drugih v prometu.
—	Bolj moramo poskrbeti zase ip za delovno ter življenjsko okolje za primer nevarnih katastrof (nujna zaloga hrane, oprema, zasilno bivanje itd.).
-— Vsakdanja skrb mora biti posvečena varnosti stanovanja, vozila in drugega premoženja.
—	Bolj kot doslej se moramo znati varovati pred vplivi negativ-
ne propagande, ne glede na obliko in izvor.
—	Utrjevati moramo samoupravne odnose v združenem delu in krajevni skupnosti.
-7— Utrjevanju bratstva in enotnosti-bomo tudi v bodoče posvečali vso pozornost. Vsako delovno in življenjsko okolje, TOZD, delovna/ skupnost bo torej po programu aktivnosti, ki jih bo na osnovi smernic . sama izdelala, vključena v aktivnost in nam bo zagotovila predvsem naslednje:
—	zavarovati in obvarovati, tisto, kar smo doslej ustvarili na družbenem in zasebnem področju;
—	preprečiti oziroma zmanjšati posledice vsakovrstnega ogrožanja varnosti in zdravja vsakega od nas in
—	pomoč v primerih naravnih katastrof.
Ob načrtovani akciji in usmeritvah naj poudarimo, da moramo prav v vseh delovnih sredinah, zlasti v TOZD in delovnih skupnostih kot osnovnih celicah organiziranja delovnih ljudi za SLO in DS, oceniti naše dosežke na področju družbene samozaščite, analizirati obstoječo problematiko in negativne pojave ter na tej osnovi opraviti zadolžitve in podeliti naloge.
Pri tem pa morajo OO ZS v TOZD in DS nameniti NNNP '8‘2 akciji vso pozornost, saj so poleg komitejev za SLO in DS usklajevalci programov in aktivnosti v svojih delovnih. okoljih.
Ivan Šlelančič
Telegram
Povodom teške nesreče u rudniku Raspotočje, u kojoj je izgubilo život 39 rudara, izražavamo naše najdublje saučešče.
Molimo vas, da saopčite vašem radnom kolektivu i porodicama mrtvih rudara da radnici Železare Štore n tim težkim trenucima dijeie sa njima bol.
Radnici Železare Štore
OBČINSKI ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE CELJE
podeljuje
:: r* -1 iti;*:
9
h - ;

v il'SJtieL..
Železarne, Stote
za
tekmovanju
tm
enot civilne zaščite
\	K - ‘	0$ C» :
\ •, ‘ • •'
AKCIJA ZA IZVEDBO III. SAMOPRISPEVKA V OBČINI CELJE
Pred mami je referendum za sprejem tretjega samoprispevka v občini Celje. Tudi v 'organizacijah združenega dela teče aktivnost za izvedbo samoprispevka. Osnovni nosilci akoij v organizacijah združenega dela so osnovne organizacije sindikata, ki naj bi preko štabov za pripravo referenduma vodili politično akaijo za izvedbo referenduma za III. samoprispevek. V štabih za pripravo referenduma so poleg predstavnika osnovne organizacije tudi predstavniki ZK, mladine, delegacij za zbor združenega dela in SIS, kot tudi poslovodni delavci. Štabi za pripravo referenduma so morali omogočiti in izvesti razpravo v družbeno-politiiičndh organizacijah in v samoupravnih organih -ter delegacijah. Pred referendumom je potrebno sklicati zbore delavcev, na katerih naj bd se delavci seznanili s programom izgradnje iz III. samoprispevka. . Zbori delavcev naj bi omogočili to, da bi vsi delavci, ki bodo na referendumu glasovali o samoprispevku vedeli, zakaj bodo glasovali na glasovalnih mestih v svojih 'krajevnih skupnostih celjske občine.
Tretji samoprispevek naj bi doprinesel celjski občini rešitve mnogih problemov, ki jih v sedanjih težkih gospodarskih pogojih ne bi bilo možno rešiti v krajšem obdobju, saj sredstev primanjkuje. Z glasovanjem za samoprispevek bomo solidarno zbrali sredstva za rešitev problemov družbenega standarda v krajevnih skupnostih občine' Celje. Tako bomo dolgoročno rešili problem pitne vode, poleg tega pa bomo v krajevnih skupnostih rešili še druge probleme v zvezi z otroškim varstvom, zdravstvom, komunalno ureditvijo itd. S III. samoprispevkom bomo zopet bogatejši za mnoge ¡objekte, ki so nam in našim potomcem potrebni za vsakdanje življenje.
Oto Pungartnik
Brez človeških žrle v
V torek, 11. maja se je v jeklarni ob 9.30 porušila na vrhu strehe prezračevalna kupola tipa ROBERTSON iz Anglije v dolžini 25 metrov. Kupola se je zrušila ■ na strešno konstrukcijo. Pri tem je manjša količina pločevine in praš-natih usedlin padla v notranjost jeklarne v območje elektro obločnih peči, preostali del pa je obvisel' na strehi. Od delavcev, ki so bili v tem trenutku v jeklarni, ni bil nihče poškodovan.
Takoj po nesreči in naslednjih dneh so se vse odgovorne službe v železarni in zunanji sodelavci vključili v atkivno razreše-
2.	faza: Ojačitev deformiranih delov strešne konstrukcije na mestu porušitve in prekrivanje odzra-čevalne odprtine.
3.	faza: Kontrola strešne konstrukcije na deformiranih mestih in na spojih, ki jih določi projektant z magnetofluxom s strani IMK Ljubljana, analiza rezultatov kontrole, eventualni sanacijski posegi in odločitev o ponovni možnosti obratovanja.
4.	faza: Izdelava projekta za nov sistem prezračevanja in naročilo izdelave nove prezračevalne kupole.
Pogled po porušitvi
vanje nastale situacije, ki je po- Prvi dve fazi sta bili zelo uspe-vzročila ustavitev proizvodnje v šno opravljeni ob velikem nepo-elektro jeklarni.	srednem angažiranju delavcev DS'
Odstranjevanje konstrukcije kupole
za investicije in razvoj, TOZD jeklarne, službe varstva pri delu, z delavci Mostogradnje iz Zagreba. Neposredno pa so se v delo zelo zavestno in hitro vključili delavci TOZD vzdrževanje, TOZD- transport ter DS za finance in DS za kadre.
Z realizacijo navedenih dveh faz do ponedeljka, 17. 5. 1982, smo obvarovali celoten objekt pred eventualnimi nadaljnjimi hujšimi poškodbami, s prekritjem pa smo pred dežjem zaščitili elektro ob--ločne peči.
Realizacija tretje faze je V času pisanja članka v teku.
Ob takšnih nesrečah se razumljivo prvo postavi vprašanje o vzroku. Nesporno smo ugotovili, da je prišlo do porušitve kupole zaradi preobremenitve. Do preobremeni-
tve je prišlo zaradi usedlin, ki so se nabirale na notranji strani izbočenega dela kupole in na sami konstrukciji. Usedline, ki so se nabirale na navedenih mestih, so lepo vidne na posnetkih. Z vrha strehe smo v prvi fazi odstranili ca. 50 ton usedlin v prahu, ki izhaja iz jeklarne. Celotna količina prahu se je nahajala v kupoli in ne na strehi, kar je prav tako razvidno na posnetku, ki prikazuje površino strehe in neporaženi' del kupole. Kupola je zaprtega sistema in ni imela mest, kjer bi bilo predvideno morebitno čiščenje. Zato v tem primeru ne gre za pomanjkljivo čiščenje, temveč predpostavljamo, da je pomanjkljivost v konstrukcijski izvedbi prezrače-valnika Robertson.
Srečko Senčic, dipl. ing.
Zanimivosti
Skupaj s projektantom jeklarne (Slovenijaprojekt Ljubljana), odgovornim statikom (Metaloprojekt Zagreb) in predstavnikom Inštituta za metalne konstrukcije iz Ljubljane smo izdelali program saniranja zatečenega stanja po naslednjih fazah:
1.	faza: Odstranitev porušenega dela kupole z usedlinami in porušitev 10 m neporušenega dela kupole.
Puščice označujejo nakopičene prašne usedline v notranjosti kupole
Znano je, da je bila bela barva simbol žalosti v deželah Daljnje-ga vzhoda. Toda tudi v Požeški kotlini v Slavoniji odlože žene črne rute, kadar kdo umre in se pokrijejo z belimi. Kako je prišla ta navada v Slavonijo, ni znano. Nekoč je bila bela barva simbol žalosti tudi na otoku Krku. Morda so to navado prinesli pomorščaki.
Jela Stožinič iz Ivangrada se je poročila v trinajstem letu z Mitrom Stožiničem iz tega mesta v Črni gori. Leto dni pozneje je rodila sina, ki se je oženil v štirinajstem letu in čez leto dni dobil hčerko Mileno. Jela Stožinič je postala stara mama torej že v svojem devetindvajsetem letu. Verjetno je najmlajša stara mama.
Ivo Zanj ko iz Lasinje pri Koprivnici je naredil violino, ki meri natančno 3 cm. Njegova violina je sestavljena, iz 22 delov in povsem ustreza pravi violini normalne velikosti. Nanjo je mogoče tudi igrati. Prav gotovo je to najmanjša violina, kolikor jih je
bilo kdaj narejenih. Zanimivo bi bilo slišati, kakšen glas ima ta violina. ,
Dubrovnik je zelo staro mesto. Prvi ga omenja geograf iz Ravene, ki je živel v 7. in 8. stoletju. O -njem pravi: Epidaurus, to je Dubrovnik. Šele v 10. stoletju spregovori obširno o Dubrovniku bizantinski cesar Konstantin Porfirogenet, po katerem je bilo mesto ustanovljeno že v
5.	stoletju. S tem se nekateri strokovnjaki strinjajo.
R. U.
Ameriški atomski fizik Robert Oppenheimer, »oče atomske bombe« in poznejši izrazit nasprotnik jedrskega oboroževanja, je umrl
18.	februarja 1967. Na zahtevo vojnega ministrstva ZDA, je leta 1942 zapustil univerzo in postal direktor laboratorija za izdelavo atomske bombe v Los Alamosu. Leta 1953 je bil osumljen, da sodeluje s komunisti, zaradi česar so mu onemogočili nadaljnje delo pri atomskih raziskavah v ZDA, zlasti še zato, ker ,se je upiral izdelovanju vodikovih bomb in se zavzemal za •v
miroljubno izkoriščanje jedrske energije. Leta 1963 so ga rehabilitirali.
V ZDA so 20. februarja 1972 izstrelili vesoljsko raketo Mercury 6, s katero je prvi ameriški astronavt John Glenn trikrat obkrožil zemljo in se uspešno spustil na Atlantik.
Slovenski kipar Peter Loboda, docent na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, je umrl 29. februarja 1952. Bil je pod močnim vplivom Meštroviča; oblikoval je ekspresivne skulpture z globokim občutkom za likovno liriko (motivi matere z otrokom), Njegovi najbolj znani deli sta Cankarjev doprsni kip in monumentalni Prešernov spomenik v Kranju (skupaj s Smerdujem).
slovenske
železarne
ijubljana
\
IZ KOLEKTIVOV
Železarna Jesenice
Za prvo četrtletje letošnjega leta so z družbenim načrtom predvideli, da bodo prodali 107.050 ton proizvodov v vrednosti 3.852 milijonov dinarjev. Dejansko pa so načrt presegli za 2,4 % in prodali 109.611 ton proizvodov v vrednosti 3.281 milijonov dinarjev. Dosežena prodajna cena je bila kar za 16,8!% nižja od načrtovane, kar je tudi razlog, da je bila količinsko večja eksterna realizacija vrednostno nižja od planirane za i4,8:%.	'
Celotni prihodek DO je za 17,3% nižji od načrtovanega in v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečan le za 16 %. Dosežen dohodek je večji za 35%, kljub temu da je prihodek raste! za 16%. Čisti dohodek znaša 411,8 milijonov dinarjev, kar je 82,9%. od planiranega in za 33 %, večji kot v enakem obdobju lanskeua leta.
Skupna izguba nekaterih TOZD: plavž, valjarna debele pločevine, vratni podboji, strojne delavnice in družbena prehrana znaša 36 milijonov dinarjev.
(Zelezar, št. 17/82)
ŽELEZARNA RAVNE
V članku »Ali je v železarni Ravne res zaživelo teamsko delor Jože Rodič obširno predstavlja bralcu razvoj teamskega dela ozirom^ pristopa k teamskemu delu v železarni Ravne. Predvsem ugotavlja, da so v Ravnah že dokaj zgodaj dojeli pomen pravega teamskega dela. Tako so si ga najprej zaželeli na področju raziskovalno-razvojne in investicijske dejavnosti ter se lotili organizacijske zasnove dela v tako imenovani PROJEKTNI ORGANIZACIJI. V letu 1974, so izdelali priročnik, ki daje vsa potrebna navodila za standardiziran postopek organiziranja in izvajanja projektnih nalog. Tako so si v tem obdobju s projektno organizacijo teamskega dela pridobili potrebfie izkušnje in spoznanja, da je potrebno, kar so izkazovale tudi potrebe, pristopiti k organiziranju stalnih teamov za določena področja dejavnosti. Tako so že pred sedmimi leti formirali stalni strokovni team za neuspelo metalurško proizvodnjo;
Izkušnje tega teama so nakazovale uveljavitev tega načina dela
še na drugih področjih. Ob koncu leta 1981 so določene stvari reorganizirali in na novo tormirali. nekatere stalne strokovne teame.
V nadaljevanju članka so predstavljeni strokovni ieami s področji njihove dejavnosti in poimenskega sestava teamov ter programov dela. Te strokovne teame zaradi zanimivosti področij dela predstavljamo v nadaljevanju:
r-e strokovni team ST 1 za prenos znanja,
—	strokovni team ST 2 za usmerjanje strokovno tehnične propagande,
—	strokovni team ST 3 za projektno organizacijo,
—- strokovni team ST 4 za standardizacijo,
—	strokovni team ST 5 za računalništvo,
’— strokovni team ST 6 za mehanizacijo, avtomatizacijo, in robotiko,
—	strokovni team ST 7 neuspela proizvodnja na metalurškem področju,
—	strokovni team ST 8 neuspela proizvodnja na področju mehanske obdelave in finalizacije,
-— strokovni team ST 9 za jeklarstvo,
—	strokovni team ST 10 za livarstvo,
—	strokovni team ST 11 za predelavo, ki je deljen na kovanje in valjanje,
—	strokovni team ST 12 za hladno predelavo,
—	strokovni team ST 13 za kovane valje,
—	strokovni team ST 14 za stroje in dele ter orodja,
—	strokovni 'team ST 15 za industrijske nože,
—	strokovni team ST 16 za pnevmatične stroje,
—	strokovni team ST 17 za energetiko,
—	strokovni team ST 18 za toplotno obdelavo,
—	strokovni team ST 19 za varilstvo,
—	strokovni team ST 20 za ana-lizne predpise v računalnikih,
—	strokovni team ST 21; nosilci strokovnih področij in poverjeniki poslovodnega odbora za recenzije publikacij in 'strokovne ocene predlogov, programov in poročil, o prenosu znanja.
(Fužinar, št. 2/82)
Pri obdelavi kolesnega obroča
ŽIČNA CELJE
V meseču aprilu so pričeli z gradnjo prvega objekta prostorske sanacije njihove DO. Objekt je izključno namenjen saniranju izredno slabih pogojev dela in varstvu blaga.
Kot vsako DO pesti tudi Žično pomanjkanje stanovanj za zaposle-
/
PLAMEN KROPA
V	mesecu marcu so prodali 957,266 kg izdelkov v vrednosti 53,915.059 din. Po količini so plan presegli za 19,7 %, po vrednosti pa za 13,6 %.
V	prvih treh mesecih letošnjega leta so plan izvršili s 116,9%, po
V valjarni II
ne. V srednjeročnem planu 1981— 1985 so planirali nakup 10 stanovanj. V letu 1982 oziroma 1983 bo vseljivih šest stanovanj, s katerimi bodo rešili najbolj pereče proble--me zaposlenih. Ostalo bo še 12 nerešenih prošenj za stanovanja. Za kredite zaposlenim so v tem letu namenili 2,4 milijona dinarjev. Kredite je prejelo 31 delavcev.
(Žična, št. 2/82)
vrednosti pa s 108,8'%. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta so letos prodali po teži za 24% več proizvodov, po vrednosti pa to znaša za 23 % več.
Plan izvoza so v marcu dosegli z 98%., kumulativno pa je dosežen s 104 %.
(Plamen, št. 4/82) Zbral KF
Delovna akcija - Tratna
Klub brigadirjev v sklopu koordinacijskega sveta OO ZSMS DO Železarne Štore je v mesecu aprilu pripravil lokalno delovno akcijo. Na delovni akciji je sodelovalo 32 brigadirjev. Člani kluba brigadirjev smo na delovišču delali pod brigadno zastavo mladinske delovne brigade Karel Vovk. Urejali smo rekreacijske prostore ob jezeru na Tratni.
Delovna akcija je sestavljena liz več delovnih operacij, in sicer:
—	priprave na delavno akcijo, ki vsebuje tehnično pripravo, načrtovanje poteka akcije in obveščanje ter izbira brigadirjev udeležencev,
—	odhod na delovišče,
—	delo na delovišču,
—	zaključek delovne akcije.
Delo na ¡delovišču je po zaslugi dobre organizacije v pripravi dobro potekalo in bilo opravljeno v roku. Razpoloženje v brigadi je bilo delovno in tovariško. Med brigadirji so bili tudi nekateri starejši, ki so ¡se že udeležili večjih akcij v republiškem in zveznem merilu in za svoje uispešno delo dobili številna priznanja. Ti so tudi na naši lokalni akciji ¡pokazali svoje, sposobnosti in s svojimi izkušnjami pomagali svojim tovarišem pri delu. Med delom so poskrbeli, da je bilo vzdušje res pravo, brigadirsko, s pesmijo in smehom, kljub številnim ¡pekočim otiskom na rokah, ki jih je neusmiljeno ¡rezalo držalo orodja.
Vodstvo kluba je z organizacijo in ¡izpeljavo lokalne delovne akcije pridobilo nove izkušnje, uspešno dosedanje delo ¡pa bo vzpodbuda za ¡organiziranje nadaljnjih akcij, ki smo si jih zadali v začetku leta.
Vodstvo kluba brigadirjev je pripravilo oceno dela vsakega posameznika. Najboljšim bo kot nagrada omogočen odhod na republiške in zvezne MDA.
BRIGADIRSKI ZDRAVO!	K. V.
Ana cesti
nisi sam
Čistilne naprave za odpadne vode Štore I
Na kompleksu Železarne Štore I so metalurški obrati, ki pri proizvodnih procesih uporabljajo industrijsko 'vodo. Pri tem se voda onesnaži z ¡mehanskimi nečistočami. Do pred kratkim je ta voda odtekala v kanalizacijo in onesnaževala Voglajno. Glavni porabniki in onesnaževalci vode pri tehnoloških procesih sta:
1.	Elektroplavž za mokro čiščenje plavžnega plina in za granulacijo žlindre.
2.	Valjarna za hlajenje valjarniških ogrodij in valjev ter. za od-plakovanje škaje.
Sistem oskrbe porabnikov je bil izveden kot odprt pretočni sistem. To se pravi, da smo vodo črpali iz Voglajne v akumulacijske rezervoarje, od koder so se oskrbovali vsi porabniki. Po uporabi v tehnološkem procesu ise je voda onesnažila in vračala nazaj v Voglajno.
Pogled na čistilno napravo Štore I
S čistilno napravo za vodo, ki je bila dana 21. 12. 1981 ;v redno obratovanje, naj bi se onesnažena tehnološka voda očistila in speljala nazaj v krožni sistem. Nečista voda ne bo več odtekala v Voglajno. Na ta način naj bi dobila Voglajna svoj prvotni videz, kot ga je imela pred letom 1954, sčasoma pa tudi vrnitev življenja v njen vodotok od železarne do. cinkarne. Z vključitvijo čistilne naprave v kirogotpčni sistem se je zmanjšal tudi delež sveže dodane vode v krožni sistem iz Voglajne. Izgube znašajo 10—12% vode v sistem in nastopajo'zaradi izhlapevanja in izgub pri polivanju.
Čistilna naprava ima kapaciteto čiščenja vode 700 m3/h in obsega:
1.	Reaktor premera 18 m z napravo za mešanje in potiskanje usedlin proti sredini s črpalkami za prečrpavanje gošče v zgoščevalec.
2.	Zgoščevalec premera 12 m z opremo .za mešanje in prečrpavanje gošče v usedalnik.
3.	Krožni kompenzacijski bazen prostornine 130m3 za zbiranje vode od granulacije žlindre na plavžu.
4.	Usedalnik za blato volumna 100 m3 pod žerjavno progo v hali aglomeracije.
5.	Bazen za onečiščeno vodo od mokrega čiščenja plavžnega plina volumna 63 m3 s črpalkami za prečrpavanje onesnažene vode in ostalo pripadajočo opremo.
6.	Bazen za zbiranje vode volumna 35 m3 pri granulaciji žlindre s črpalkami in ostalo pripadajočo opremo.
7.	Škajna jama z lovilno košaro za škajo in agregati zá prečrpavanje vode v valjarni I.
8.	črpališče za nečisto vodo, v katero spuščamo vodo iz kompenzacijskega bazena. Iz bazena nečiste vode s nomočjo črpalk tlačimo vodo v reaktor ali zgoščevalec.
9.	Naprave za doziranje kemikalij, katere nam pospešujejo proces (flokuliranje) kosmičenje in usedanje nečistoč v reaktorju-
10.	črpališče za čisto vodo, kjer se zbira voda po čiščenju v reaktorju. S pomočjo črpalk se očiščena voda vrača v rezervoar na hribu v recirkulacijski sistem.
11.	Razvodno omrežje za dovod, onesnažene vode od posameznih črpališč do reaktorja in tlačni cevovod za čisto vodo od črpališča čiste vode do rezervoarjev na hribu.
Onesnažena voda pri mokrem čiščenju plavžnega plina gravita- • cijsko doteka v zbirni bazen V = 63 m3. Od tu se is črpalkami tlači voda v reaktor. Voda iz črpališča za granulacijo žlindre se prečrpava v kompenzacijski bazen. Zaradi neenakomernega dotoka (okoli vsaki dve uri šarž) odpade direktni dovod v reaktor, ker naprava ne ¡more obratovati sunkovito. Zaradi tega se iz k. bazena preko elektro-pnevmatskega ventila spušča voda v bazen, nečiste vode, od koder se s črpalko dozira voda v reaktor ¡na čiščenje. V valjarni se od valjarniških ¡prog zbira voda v škajrti jami. Pred vstopom, v sesalni bazen je vgrajena posoda za škajo, kjer bi se naj zadržali grobi deli. Fino desprignirana škaja ¡pomešana v vodi se s črpalkami prečrpava po cevovodu v reaktor na čiščenje.
Onesnažena voda doteka v srednji cilindrični del reaktorja, kamor dozira tudi kemikalije — flokulante. Zaradi intenzivnega mešanja in turbulence nastane dober kontakt z odpadno vodo in s tem pospešeno kosmičenje. Poraba kemikalij znaša 10—15 gr/m3. Z usmerjanjem vode v primarnem delu reakcijske cone dosežemo
3—5 ikratno obračanje vode. V sekundarnem ¡delu reakcijske cone se dvija ¡počasno mešanje in flokulacija. Nastali ¡kosmiči, ki so težji oil vode, se usedejo na dno v usedalni coni. Čista voda prehaja navzgor v zbirni žleb in od tu v sesalni bazen za čisto vodo. Gošča, ki se useda na dno reaktorja, se z grabljami potiska proti sredini, od koder ¡se v časovnih intervalih preko elektro-pnevmaitskih ventilov in ekscentričnih črpalk avtomatsko prečrpava v zgoščevalec. •Podobno se vrši prečrpavanje gošče iz zgoščevalca v usedalnik. Od tu se s kontejnerji odvaža gošča na deponij.ski prostor odpadkov železarne.
Z ozirom na to, da vsebuje gošča od 38—42 % Fe,03, je smotrna poraba teh odpadkov ¡na aglomeraciji za pripravo vložka za plavž. V tej smeri so bili izdelani poizkusi na Metalurškem institutu v Ljubljani s pozitivnim mnenjem in možnostjo, uporabe. Da bo možna uporaba gošče v navedene namene, je ¡potrebna preša za iztiskanje vlage — oziroma vode. ¡Pni tem nastopajo težave pri nabavi tovrstne opreme, ker ni izdelovalcev na jugoslovanskem tržišču, ampak gre pri tem za uvoz. Raziskujejo se možnosti in variante za nabavo tovrstne opreme iz uvoza oziroma za izdelavo doma.
Čistilna naprava za vodo sedaj obratuje samo za čiščenje onesnažene vode od mokrega čiščenja TH ¡plina. Ta voda vsebuje 2000 do 2100 smg/1 nečistoč; po čiščenju v čistilni napravi pa samo 40—70 mg/1 nečistoč. Na uro se izloči ¡iz vode za, ¡mokro čiščenje ¡plina 450—500 kg ali 10,8—12 ton na dan. Navedene količine nečistoč smo spuščali v kanal ¡in onesnaževali Voglajno.
Celotna investicijska vrednost je znašala 28 milj. din. Sredstva s;o združili železarna, temeljna in območna vodna skupnost. Projekti za strojni del opreme in vezni cevovodi so bili izdelani v železarni. Za gradbeni del čistilne naprave pa je izdelal celotno tehnično dokumentacijo PLAN Zagreb. Izvajalec gradbenega in strojnega dela čistilnih naprav je bil NIVO Celje. Oprema je skoraj v celoti domača, le elekitro-pnevimatski ventili, štiri vijačne črpalke, pogoni mešalnikov za reaktor in zgoščevalec ter dozirna črpalka za kemikalije so iz uvoza.
S postavitvijo in delovanjem čistilne naprave je dosežen namen v okviru akcije za čiščenje voda. Tako sedaj teče Voglajna od železarne dalje čista. Zmanjšali ¡smo odvzem sveže vode iz porečja in s tem zagotovili nemoteno oskrbo porabnikov s tehnološko vodo tudi v času najnižjega vodostaja, ki ¡nastopa v sušnih obdobjih.
Janez Jazbinšek
PRVOMAJSKA
Toliko mladega zelenja, da oči
zaskele.
Nad nami jasni se nebo , in pride tovariš in ti stisne roko. Naj živi naš delavski praznik!
Naj plapolajo v vetru zastave!
Naj se širijo naša srca in naj zadoni pesem mogočno iz naših delavskih grl!
Kako lepa je danes jutranja zarja, vsa rdeče žari.
Mi nismo barka brez karmarja, mehka so naša srca in trde naše
dlani... F. A.
MED ŽALUJOČIM DREVJEM
Med žalujočim drevjem bela, tiha pot, nad vejevjem belosivi svod.
Spet greš .mimo s sklonjeno glavo, s trudnimi nogami meriš pot, stezo.
Skozi okno zrem, nič glasu, nic nemira.
Le nekje prebira
mrak strune zgodnjega večera ...
F. A.
Letno - programska seja KS O O ZSMS Železarna Štore
Dne 20. aprila 1982 je potekala predsednik in sekretar koordina-v prostorih Doma železarjev na . cijskega sveta OO ZSMS. Teharjah volilno-programska raz- Seje so se poleg delegatov iz OO širjena seja koordinacijskega sve- ZSMS udeležili še predstavnik ta OO ZSMS naše delovne organi- konference OO ZS, predsednik ak-zacije. Glavni namen te seje je, da cijske konference OO ZK, predse pregleda dosedanje, delo mla- sednik KPO, sekretar OK ZSMS dih, hkrati pa se na podlagi rezul- Celje in predstavniki mladih iz 2e-tatov in usmeritev OK ZSMS Ce- lezarne Ravne.
Ije sprejme program dela za pri- Iz poročil posameznih OO ZSMS hodnje mandatno obdobje. Na tej in iz zaključkov razpravljalcev se seji prevzame dolžnost tudi novi da razbrati napredek pri delu mla-
Plaketa »Mlad delavec samo-
upravljalec«	Čestitka ob podelitvi plakete
Na konferenci
datno obdobje opravlja tov. Zdravko Salobir iz TOZD tovarne traktorjev in funkcijo sekretarja tov. Jože Bezjak iz TOZD livarna II.
Na koncu seje smo podelili plakete »najboljši mladi delavec sa-moupravljalec 81«.
Plakete so prejeli:
Džaferovič Esad — TOZD energetika
Kukovič Zvonka — DS za fin. rač. posle
Mastnak Lidija — TOZD elektro-plavž
Kukovič Franc — TOZD G Gajšek Cveto — TOZD energetika '
Antolič Zvonko — TOZD valjarna I
Škrabolin Franc — TOZD N Palir Silva — TOZD kontrola kakovosti
Novak Cveto — TOZD C
Priznanje kot najboljše tri OO ZSMS v DO so prejeli:
OO ZSMS TOZD valjarna I OO ZSMS TOZD elektroplavž OO ZSMS DS jrriprava proizvodnje
Vojko Kocman
Področno tekmovanje ekip prve medicinske pomoči
Občinski sekretariat za ljudsko obrambo in občinski odbor Rdečega križa Celje .sta na osnovi pravil za tekmovanje ekip prve medicinske pomoči razpisala sektorska tekmovanja, ki so potekala v, prvi polovici meseca maja 1982.
Za Železarno Štore, Cinkarno Celje ter krajevne skupnosti Štore, Teharje in Svetina je po predhodnem dogovoru organizacijo in izvedbo tekmovanja prevzel štab civilne zaščite krajevne skupnosti Teharje.
Tekmovanje ekip prve medicinske pomoči je bilo 9. maja 1982 ob
8.	uri v parku Doma železarjev na Teharjah.
Naše aktivnosti v pripravah na sektorsko tekmovanje . ekip prve medicinske pomoči so potekale po programu. Organizirali smo dva 16-urna obnovitvena tečaja. Prvi tečaj je bil izveden v mesecu marcu in drugi v aprilu. Udeležba na tečaju je bila zelo dobra. Doseženi rezultati pa so bili primerni. Štab Givilne zaščite Železarne.Štore je med drugim odredil, da se enota prve medicinske pomoči dopolni z bolničarji! Zato smo določeno število obveznikov CZ vpisali na 47-urni tečaj»PMP, ki sta ga uspešno zaključili dve obveznici CZ.
Za področno tekmovanje ekip prve pomoči, ki je potekalo v zelo dobri organizaciji štaba CZ KS Teharje in občinskega odbora Rdečega križa Celje, so 'sodelovale tudi naše ekipe. Na tekmovanju je sodelovalo 20 ekip, Železarno Štore pa je uspešno zastopalo 7 ekip.
Kljub deževnemu vremenu so vsi naši obvezniki CZ tekmovanje vzeli zelo resno in odgovorno.
Prvo mesto je med vsemi ekipami zasedla naša VI ekipa v sesta-Vi naslednjih obveznikov: Hedvika Nušev, Martin Zupanc, Jožica Pajek, Marjeta Kumperger, Berta Žohar in Jože Kocman. Nadalje so naše ekipe zasedle 5., 10., 11., 12.,
.13. in 14. mesto.
Na področnem tekmovanju se je ponovno preverila usposobljenost ekip prve medicinske pomoči in s tem tudi sposobnost enote PMP. Štab CZ Železarne Štore, ob tej priliki izreka priznanje in pohvalo vsem obveznikom enote PMP, ki so v polnem številu redno obiskovali obnovitveni tečaz in tečaj za bolničarje; še posebej pa za udeležbo na sektorskem tekmovanju ter za dosežene rezultate.
Ivan Štefančič (priznanje je objavljeno na prvi
strani)
Za Z. maj
Iz Ljubljane se nam je oglasil in nam zaželel veselo praznovanje 1. maja naš upokojenec Anton Filipič.
Pismo je le s težavo napisal, saj, kot sam pravi, že zelo slabo vidi. Ima pa še izredno dober spomin na dogodke pred 70. leti, ko je kot 16-letni vajenec kleparske stroke sodeloval v prvomajskih manifestacijah. Za sodelovanje na manifestacijah so jih spodbudil; pomočniki. Še danes se spominja posledic, saj so jih 15. maja, ko bi morali prejeti vajeniško nagrado, dobili z bikov-ko po hrbtu.
Zelo rad bi nam opisal dogodke iz preteklosti, a jih žal ne more, ker mu vid tega ne dopušča. Tudi v teh nekaj vrstic je vložil veliko truda.
Tovarišu Filipoviču se za pozdrave in prisrčne želje kolektivu iskreno zahvaljujemo in mu želimo še veliko zdravih in srečnih let življenja.	Uredništvo
dih, samostojnost OO ZSMS in povezovanje OO ZSMS. Celotna aktivnost se je odvijala v sestavljenih in težkih pogojih dela, na -katere so vplivali mnogi spremljevalci, kot so visoka inflacija, rast cen, problemi v energetiki, nezanesljivost v nabavi surovin, ki so resno vplivali na rezultate pri uresničevanju politike ekonomske sta- -bilizacije. Mladi smo tudi v tako težkih gospodarskih gibanjih doprinesli k reševanju tekočih družbenih vprašanj ter se aktivno vključevali v kritično ocenjevanje rezultatov in utrjevanje programov ter akcij na vseh področjih delovanja.
Rezultati takšne organizirane aktivnosti so pomembni, ker so vidni predvsem pri osveščanju mladih, da z veliko več odgovornosti pristopijo k doslednemu izvrševanju planskih nalog preko odgovornejšega odnosa do dela.
Komisija za kadre in izobraževanje pri koordinacijskem svetu OO ZSMS je pripravila predlog za novega predsednika in sekretarja koordinacijskega sveta. Osnovne organizacije so imenovano gradivo obravnavale in sprejele, tako da funkcijo predsednika sledečo man-
Tekmovanje kovinarjev v Železarni Štore
2. in 3. 4. 1982 sta bila dneva,	ŠKIMC Štore, le livarji so tekmo-
ko so morali kovinarji — tekmo-	yali v livarni ter varilci v MAK
valci pokazati vso svojo spretnost	tehniki v mehanični delavnici,
in znanje. Pomerili so se livarji. V petek so se tekmovalci »po-kovinostrugarji, rezkale! in varilci	tili« v učilnici Gasilskega doma,
v treh tehnikah varjenja. Tekmo-	kjer so reševali vprašanja iz sa-
vanje se je večji del odvijalo na	moupravljanja, varstva pri delu in
Posnetki iz delovnega tekmovanja kovinarjev v Štorah. Od zgoraj navzdol: ključavničarji, strugarji, varilci in zaključna slovesnost v
Domu železarjev
»stroke«. V soboto se je pričelo tekmovanje v praktičnem delu. Najštevilnejši so bili kovinostrugarji (10) in varilci v plamenskem varjenju (9). Sicer pa je bilo število tekmovalcev večje kot lani, saj jih je bilo kar 42. Zaključek tekmovanja je bil pri Mlinarjevem Janezu, kjer so bila podeljena priznanja vsem tekmovalcem, najboljši pa so prejeli tudi lepe praktične nagrade. Svečani zaključek je odprl podpredsednik sindikata Železarne Štore, tov. Dominik Tomažin, vse prisotne pa je v pozdravnem govoru pozdravil podpredsednik DO, ing. Srečko Senčic. Sledilo je kosilo ob prijetnem klepetu.
Tekmovanje samo je bilo dobro organizirano in je lepo uspelo. Večjih pripomb s strani tekmovalcev ni bilo; manjše probleme, ki so se pojavili, pa bo treba do naslednjega tekmovanja odpraviti.
Razveseljiv je podatek, da se vsako leto vse več delovnih ljudi odloči za tekmovanje, kar je vsekakor vzpodbuda za nadaljnja tekmovanja in dobro delo v proizvodnji. Zato želimo in upamo, da se v naslednjem tekmovanju ponovno dobimo v še večjem številu.
Pred nami so ¡poletni meseci, ko predvsem ob nizkem vodostaju Voglajne in pritokov, zaradi vzdrževalnih del v nekaterih organizacijah združenega dela in škropljenja pri kmetih, prihaja do izpustov odpadnih voda, gnojnice in škropiv v naše vodotoke, kar ima za posledico zastrupitev rib.
Prosimo člane, da v takih primerih ravnajo v skladu z navodilom »Kako ukrepati ob nenadnih poginih rib«, ki smo ga objavili v lanski majski številki Informatorja.
Pozivamo vse člane, ki še niso opravili svoje delovne obveznosti za leto 1982, da to store do 27. junija.
Po končanem delu dobite'od'vodje delovne akcije potrdilo za opravljene ure, katerega morate hraniti oziroma priložiti na koncu leta ob plačilu članskih obveznosti, sicer se vam bo vsaka manjkajoča ura obračunala po 100 din v korist poribljavanja naših voda.
Če ste že pozabili, je zbor vsako nedeljo ob 7. uri pri ribiškem domu. Dela obsegajo rekonstrukcijo in zavarovanje poti od pregrade do ribiškega doma Tratna.
Ribiški dom Tratna je odprt vsako soboto in nedeljo, če pa želite, po predhodnem dogovoru, tudi .med tednom.
Dober prijem
Uvrstitve tekmovalcev po posameznih panogah:
KOVINOSTRUGARJI:
1.	Platovšek Božo
2.	Recko Ignac
3.	Ojstršek Karl
KLJUČAVNIČARJI:
1.	Mastnak Maks
2.	Mašera Franc
3.	Zupanc Branko VARILCI. MAG:
1.	Pantner Anton
2.	Geršak Vlado
3.	Tržan Franc
REZKALCI:
1.	Ramšak Silvo
2.	Pisanec Dušan
3.	Gobec Srečko LIVARJI:
1.	Stojan Ivan
2.	Fidler Jože
3.	Judež Ivan
VARILCI-PLAMENSKO:
1.	Zver Jože
2.	Geršak Vlado
3.	Pantner Anton VARILCI REO:
1.	Tržan Franc
2.	Geršak Vlado
3.	Ludvik Alojz
Jernej Turnšek
IZOBRAŽEVALNI
POSVET
PREDSEDNIKOV 10 OO ZS
V petek, 21. 5. 1982, je bil v gasilskem domu posvet predsednikov osnovnih organizacij sindikata, na katerem je sodeloval predstavnik občinskega sindikalnega sveta Celje, ki je vodil razgovor s prisotnimi o povezavi ¡med osnovnimi organizacijami sindikata in občinskim sindikalnim svetom ter o konkretnih akcijah, ki izhajajo iz programa občinskega sindikalnega sveta. Predsedniki osnovnih organizacij sindikata so se seznanili tudi s problematiko planiranja in financ, kar naj bi jim koristilo pri njihovem političnem delu, saj so kot nosilci razprav velikokrat postavljeni v položaj, da tolmačijo zadeve iz področja planiranja in financ. Razgovor na ti temi sta vodila tov. Knez in tov. Tratar. Osnovna tema je bil razgovor o konkretnih akcijah, ki izhajajo iz sklepov konierence in izvršnega odbora pri konferenci OO ZS. Razgovor sta vodila predsednik in podpredsednik izvršnega odbora pri konferenci OO ZS Železarne Štore. Posvet je bil za vse prisotne zelo koristen, saj so poleg novih spoznanj, do katerih so prišli, tudi izmenjali mnenja med sabo. Posvet je organizirala komisija za informiranje in izobraževanje pri konferenci OO ZS.
Financiranje poslovanja
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
V	zvezi s proučevanjem bilance uspeha in bilance stanja ugotavljamo veliko stopnjo povezanosti med njima. Praviloma je bilanca stanja (likvidnost) ugodnejša ob ugodni bilanci uspeha. Vendar pa v primerih znatne stopnje inflacije pozitivna bilanca uspeha ne pomeni istočasno tudi dobre likvidnosti, če ni izdelana tako, da izključuje inflacijske vplive na višino neto rezultatov. V primerih, ko se iz bilance uspeha ne izločajo inflacijski vplivi, se začne slabšati ravnotežje bilance • stanja, se prične premoženje OZD zmanjševati in tudi prelivati v dohodek, ¡se povečuje odvisnost od zunanjih virov financiranja itd. Da se to prepreči, bi morali ustrezni zakonski predpisi zapovedovati načine ravnanja v inflacijskih razmerah, predvsem na področju izkazovanja uspešnosti poslovanja, pa tudi načine izkazovanja stanja. Po drugi strani pa bi morala ekonomska stroka v večji meri izdelati tudi ustrezne ukrepe, ki bi jih lahko uporabljali v gospodarski praksi.
V	človeški naravi je, s tem pa tudi v naravi poslovnih delavcev, da se radi kažemo lepše in boljše kot smo v resnici. Iz istega razloga si želimo izkazati pozitivne bilance uspeha, kar pa je ¡možno z uporabo predpisov, ki teh možnosti ne izključujejo, pa tudi z vgrajevanjem inflacijskega dohodka med naše uspehe. To tendenco izražajo tudi predpisi, ker tega ne prepovedujejo, širša družbena skupnost je prav tako zainteresirana za čim večje izkazovanje dohodka, saj je le-ta predmet delitve tako v OZD kot tudi izven nje. Delitev dohodka, ki ne ustreza dejanski vrednosti, ki ni rezultat povečane novoustvarjene vrednosti, pa se mora nujno odraziti v poslabšani bilanci stanja, stopnji samofinanciranja, likvidnostnih težavah, zadolževanju itd. Zato ocenjujem kot pomembno nalogo finančnega delavca tudi sodelovanje pri sestavi izkazanega rezultata poslovanja. Ta naloga se odraža predvsem v tem, ¡da ¡se preprečijo vplivi inflacije na izkazane neto vrednosti poslovanja.
Že vrsto let v našem gospodarstvu ne govorimo toliko o ¡slabih rezultatih poslovanja, kot o težavah ¡pri zagotavljanju likvidnosti. Razlog je nedvomno tudi v ¡neustreznem ¡(¡napihnjenem) izkazovanju naše uspešnosti ¡poslovanja (inflacijskem) ¡in neustrezni skrbi (širši družbeni in v sami OZD) za sredtva v OZD oz. za ohranjanje bilančnega ravnotežja. Nekatera konkretna razmišljanja v ¡tej smeri bi ugotovila sledeče:
—	stopnja rasti celotnega prihodka je bila v inflacijskih razmerah prenizka, da bi zagotavljala potrebne neto ostanke poslovanja (administrativno zamrzovanje prodajnih cen, premajhna stopnja rasti efektivnega obsega poslovanja, itd.),
—	nizka stopnja ¡rentabilnosti oz. akumulativnosti v OZD, ki ne nevtralizira negativnih efektov inflacije, in ki dodatno ruši bilančno ravnotežje, ob tem pa padajoča produktivnost (predvsem v najširšem smislu) in ekonomičnost poslovanja,
—	inflacija ustvarja potrebo po vedno višjih sredstvih, s tem pa tudi virov sredstev,
—	zaradi prenizko doseženih poslovnih rezultatih glede na stopnjo inflacije se poveča potreba po dodatnih zunanjih virih inflaci-ranja, kar dodatno vpliva na akumulativnost zaradi obresti in drugih stroškov,
—	nerealno nizko ¡obračunana amortizacija kot vrednostno izražen potrošek osnovnih ¡sredstev za sodelovanje v produkcijskem procesu ne ustvarja možnosti za obnavljanje sredstev za proizvodnjo niti na isti ravni,
—	z revalorizacijo osnovnih .sredstev se knjigovodsko sicer povečajo vrednosti osnov, ¡od katerih se obračunava amortizacija, vendar od trenutka izvedbe revalorizacije pa do pridobitve denarnih sredstev obračunane amortizacije nova inflacija že zopet ¡nastopi s svojimi negativnimi efekti,
—	¡ob ¡rastočih cenah vhodnih komponent in ob konstantnih količinah zalog se vrednost, predvsem zalog razreda 3 (R3), stalno povečuje,
—	nerealno izkazan dohodek ¡se deli v pretežni meri na končno potrošnjo,
—	financiranje nekaterih prednostnih dejavnosti v SR Sloveniji, npr. SIS materialne proizvodnje, tudi v primeru neustvarjenih sredstev čistega dohodka oz. izgube v ¡poslovanju, dodatno ruši bilančno ravnotežje,
—	financiranje razvoja ¡manj ¡razvitih republik in pokrajin se mora obvezno vršiti ¡tudi v primeru, če OZD v čistem dohodku ni ustvarila sredstev v ta namen, kar ruši bilančno ravnotežje,
—	nujen razvoj materialne baze zahteva vsaj ¡minimalna vlaganja v proizvodna sredstva, ki pa kasneje ob podražitvah zahtevajo dodatna sredstva, ob časovnih kasnitvah pričetka obratovanja pa povzročajo bilančno neravnotežje,
—	gospodarski predpisi ne stimulirajo skrbi za sredstva in je tudi ne sankcionirajo v enaki meri, kot npr. slab poslovni uspeh itd.
6.	Uporaba knjigovodskih metod za dosego finančnih ciljev
Delavci, ki izvajajo finančno funkcijo, marajo uporabiti informacije knjigovodstva o vseh oblikah sredstev, v katerih ¡se le-ta nahajajo, in ukrepati v smislu doseganja finančnih ciljev. Ukrepati pa je možno zopet z ¡uporabo ustreznih knjigovodskih metod.
v inflacijskih razmerah
Rentabilnost in likvidnost sta v tesni medsebojni povezavi. Likvidnost je možno izboljšati, če rentabilnost slabšamo. Ta resnica je še posebej opazna v inflacijskih razmerah, kjer ob vgrajevanju inflacijskega dohodka v rezultate poslovanja lahko izkažemo veliko rentabilnost na račun podvrednotenih uporabljenih sredstev. In obratno, če želimo realno vrednotiti sredstva in ohranjati njihovo realno vrednost, nujno vplivamo na nižjo rentabilnost. Vendar ocenjujem, da je treba ohranjati ¡realno vrednost premoženja tudi na račun slabše izkazanih rezultatov.
Z uporabo knjigovodskih metod vpliva finančni delavec na formiranje direktnih in indirektnih virov financiranja. Pod direktnimi viri razumem vse postavke akumulacije, izkazane v bilanci uspeha. Pod indirektnimi viri financiranja pa razumem vse oblike, s katerimi se povečujejo viri sredstev z uporabo prevrednotenja premoženja in virov na realno vrednost. Tu vštevam revalorizacijo osnovnih sredstev in njihovih virov, revalorizacijo obratnih sredstev, pa tudi metode, po katerih se že v bilanoi uspeha formirajo rezerve med vkalkuliranimi in dejanskimi stroški (npr. časovne razmejitve, planske cene ¡ipd.).
(se nadaljuje)
Inovacijska dejavnost v letošnjem trimesečju
V	prvem trimesečju letošnjega leta so ‘komisije za gospodarjenje v temeljnih organizacijah obravnavale 34 inovacij in predlogov. Od tega je bilo 15 takšnih, katerih učinke je bilo potrebno ovrednotiti že drugič ali tretjič, 19 ¡pa je bilo novih, prijavljenih konec lanskega ali v začetku letošnjega leta. V prvih treh mesecih smo prejeli 23 novih predlogov. Po številu zaenkrat prednjačijo v TOZD valjarna II, sledijo pa TOZD livarna I in nato TOZD vzdrževanje, kar preseneča, saj so bili vzdrževalci po številu inovacij zaradi svoje specifične vloge vedno močno pred ostalimi. V krog tistih, ki vsakodnevno redno, predvsem ¡rutinsko delo dopolnjujejo še s prizadevanji za čim racionalnejše gospodarjenje ¡izven rednih zadolžitev, sodijo tudi zaposleni v TOZD transport, TOZD energetika, TOZD jeklarna in TOZD jeklovlek. To pa so tudi že skoraj vsi.
Omeniti velja še sredine, ki se v tem obdobju niso pojavile v družbi aktivnih na področju množične inventivne dejavnosti. V prvi vrsti je potrebno omeniti TOZD valjarna I, kjer kljub raznim prizadevanjem vodstva in službe za inovacije že nekaj let niso uspeli premakniti zadeve z mrtve točke. Zraven sodi TOZD MO, kjer so lani imeli sicer nekaj novih prijav, vendar so samoupravni organi močno zaostrili kriterije, tako da je aktivnost povsem zamrla; ¡poleg tega so zadušili tudi dejavnost priprave dela MO, ki je bila nekdaj zelo razgibana.
V	tern tromesečju niso sodelovali tudi v TOZD TT. Vendar velja glede na lanskoletno število prijav, kljub nekaterim nejasnostim, ostati optimist, kar pa ni mogoče pri TOZD livarna II, ki že lani ni prijavila niti ene izboljšave ali racionalizacije navkljub zelo težkim pogojem dela.
Poglavje zase so delovne skupnosti. Vrsto let se v iskanje možnosti za čim gospodarnejše delovanje s prijavami različnih ¡predlogov vključujeta samo delovna skupnost Priprava proizvodnje in delovna skupnost Investicije in razvoj. Podobno je tudi letos. Ostale še vedno stojijo ob strani in se navzlic raznim zagotovilom njihovih samoupravnih organov (npr. v delovni; ¡skupnosti za ekonomiko in organizacijo) ne znajo■ vključiti. No, leto se je šele pričelo in verjamemo, da se bo do ¡konca stanje še korenito spremenilo.
In kaj pričakujemo v zvezi s prijavami predlogov tehničnih izboljšav in raznih racionalizacij do konca ¡letošnjega leta?
TOZD A	B C D E F G	H J	L	M N	R	S	T Z	Skupaj
Predvideno								
število 3	6 6 8 5 7 12	8 9	15	3 6	5	4	3 19	119
Z že realiziranimi ¡predlogi, prijavljenimi v letošnjem letu in z inovacijami prejšnjih obdobij je bilo prihranjeno skupaj 25.050.657 din, za posebna plačila '(nadomestila) pa je bilo inovatorjem izplačano 1,70 % od prihranjenega.
Razmerja v izobrazbeni sestavi prijaviteljev se bistveno niso spremenila, tako da še vedno pogrešamo večje sodelovanje kvalificiranih ¡sodelavcev, ki 'bi lahko bistveno prispevali k množičnosti te dejavnosti. Pri tem se velja ¡spomniti tudi na verjetno premalo poudarjen vpliv, ki ga imajo pri tem njihovi visokokvalificirani sodelavci. Morda je to pravi ključ.
Dušan Krosi
KADROVSKE VESTI
V mesecu aprilu so bile v naši delovni organizaciji naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije:
Pavič Ljuban, NK delavec —- livarna I; Stiplošek Zvonko, NK delavec — livarna I; Strašek Stanislav, NK delavec — livarna I; Ži-bert Martin, KV avtomehanik — TT obdelava; Hribernik Marjan, NK delavec — MO valji; Zakošek Ladislav, NK delavec — livarna II; Zadravec Zvonko, NK . delavec — livarna II; Plahuta Jože, NK delavec — valjarna II; Romih Leopold, NK delavec — valjarna II; Tratnik Silvo, NK delavec — valjarna II; Kovačič Franc, .NK delavec — valjarna II.
Iz JLA sta se vrnila:
Grobin Ivan, KV livar kalupar
—	livarna I in' Tramšek Marjan, KV strojni ključavničar —mehanična delavnica.
Zaradi kršitve delovnih obveznosti so odšli:
Petek Josip, NK delavec — valjarna I; Zupanc Rajko, NK delavec — valjarna II; Porič Asim, žer-javovodja — livarna I; Radič Zoran, KV avtoelektrikar — VTD; Škoberne Franc, NK delavec — jeklarna; Kenjar Husein, KV livar kalupar — livarna I; Lipovec. Ivan, KV strojni kalupar — livarna I, But Srečko, NK delavec — jeklarna.
V JLA so odšli:
Paščinski Anton, KV rezkalec
—	mehanična delavnica.; Planko Bojan, KV ključavničar — mehanična delavnica,- Cesar Janko, KV ključavničar — valjarna I; Leban Branko, dipl. ing. — priprava vzdrževanja; Johan Ivan, KV strugar
—	MO litina; Gajič Durad, KV strugar — MO valji; Selič Drago, KV elektromehanik — elektro-obrat; Maj orane J^nko, KV strugar
—	valjarna II; Lubej Viljem, KV valjavec — valjarna II; Brečko Rajko, KV ključavničar — valjarna II; Skale Jožef, NK delavec — livarna I; Pertinač Vlado, NK delavec — livarna I, Šmid Marjan, NK delavec —•’ livarna II; Selič Rajko, lesni tehnik — livarna II; Lubej Zoran, elektro tehnik — DS za BO; Zidar Štefan, dipl. ing. strojništva — DS za IR; Plavčak Slavko, KV strugar — mehanična delavnica; Krajnc Zvonko, KV ključavničar — elektroobrat; Ror mih Marjan, KV valjavec profilov
—	valjarna II; Čižmek Franjo, NK delavec — jeklovlek; Halužan Pavel, KV livar — livarna II; Bračun
Ivan, NK delavec — livarna II; Pe-perko Anton, KV orodjar — TT obdelava; Cesar Daniel, KV strugar — MO litina; Šturbej Leopold —* KV mehanik TK naprav — merilna; Javeršek Branko, KV ključavničar — livarna I; Bosnič Ale, KV livar — livarna II; Pajk Vlado, NK delavec — MO valji; Krajnc Miran, KV orodjar — MO orodjarna; Žekar Marijan, žerja-vovodja — jeklarna; Gorjup Filip, varnostni ing. — DS za kadre; Kukovič Rolando, NI< delavec — livarna II.
Sporazumno s podjetjem so odšli:
Matič Peter, NK delavec — livarna II; Cerovšek Roman, KV strojni ključavničar — jeklovlek; Kodrin Milan, KV strojni kalupar
—	livarna II; Beg Drago, strojni tehnik — valjarna II; Jakopin Majda, NK delavka — DPG; Kočar Mirko, NK delavec — valjarna II.
Z rednim odpovednim rokom so odšli:
Čebular Karl, strojni delovodja
—	jeklarna; Kobe Branko, komercialni tehnik — DS za komerciaine posle; Tovornik Nikolaj, PK strugar — MO litina.
V poizkusnem delu je odšel tov. Skoko Ante, NK delavec — livarna II.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Ivenčnik Zdenka —■ DS za. komercialne posle; Kunšek Anton — MO; Jazbec Vinko — elektroobrat; Marzek Roman — livarna I; Mlakar Vlado — DS PP; Jovič Zoran —. MO; Jazbinšek Rajko — transport; Kroflič Stanka —■ DPG.
Vsem želimo obilo družinske sreče.
Naraščaj v družini so dobili:
Nikolič Miroslav — livarna I: Ratajc Mirko — transport; Vidic Vincenc — livarna I; Jošt Marjan
—	DS za kadre; Marton Karolj — livarna I; Plaustainer Stane — DS za EO; Ravnak Marjan —- KK; Bo-rovšek Stanko — transport; Rav-njak- Janez — VTS; Kladnik Ivan
—	Kemijski laboratorij.
Vsem iskreno čestitamo.
ZAHVALA
Podpisani se zahvaljujem sindikatu DS za kadre in splošne zadeve ter njegovemu predsedniku, tovarišu Pungartniku, za-obdaritev ob 1. maju zaradi moje bolezni in vsem želim mnogo delovnih uspehov v bodoče.
'Franc Kresnik, vratar Laška vas
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. Ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AEHO Celje — TOZD grafika — • Rokopisov ne vračamo.
Upokojeni
LONČAR Franc, rojen 24. 3-1922, stanujoč Škarnice 22, p. Dobje. V našem podjetju je bil zaposlen prek 17 let. Najprej je delal na ekspeditu kot transportni delavec, Leta 1973 je bil premeščen v TOZD jeklovlek na dela posluževalca stroja I. Ta dela je opravljal vse do upokojitve.
Redno je bil upokojen 31. 3. 1982.
KOLŠEK Franc, rojen 15. 5. 1926, stanujoč Štore 82. V Železarni Štore je bil zaposlen prek 33 let. Najprej je delal v livarni II kot jedrar, nato pa kot medfazni kontrolor. Leta 1964 je bil premeščen v livarno I kot od-premnik valjev. V istem obratu je opravljal dela in naloge na različnih delovnih mestih, nazadnje kot livar z zahtevnejšimi de-
li.
Redno je bil upokojen 31. 3. 1982.
Marija . KREVS, rojena 29. 2. 1928, stanujoča Štore 76, je bila v Železarni Štore zaposlena preko 18 let. Delala je, v komunalnem oddelku kot vodja delovne skupine čistilk.
Invalidsko je bila upokojena 8.
4.	1982.
BOBEK Jože, rojen 16. 3. 1933, stanujoč Šentvid 38, p. Planina. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1964 kot pomočnik formarja v livarni II. Leto kasneje je napredoval na dela in naloge žerjavo-vodja. V letu 1968 je bil premeščen v livarno I, prav tako za ■ žerjavovodja. Po službeni potrebi
in lastni želji je bil leta 1972 premeščen v -valjarno II kot strojnik. Nazadnje pa je opravljal dela in naloge kontrolorja mazalnih sistemov.
Invalidsko je bil upokojen 19.
3.	1982.
Štefanija MIRT, rojena 24. 10. 1932, stanujoča Laška vas 32 a, Štore. V Železarni Štore se je zaposlila leta 1971 kot čistilka v komunalnem oddelku. Ta dela je opravljala do upokojitve. Invalidsko je bila upokojena 30.
4.	1982.
Martin ARTNAK, rojen 9. 11. 1926, stanujoč Turno 24, p. Gorica (Slivnica). V našem podjetju je bil zaposlen preko 29 let. Najprej je delal v jeklarni kot zakladalec. V letu 1954 je bil premeščen na plavž, kjer je opravljal dela in naloge paznika elektrod. Pred upokojitvijo pa je bil kontrolor del. plina in hladilnega sistema.
Redno je bil upokojen 30.	4,
1982.
Filip SREBOT, rojen 13. 3. 1927, stanujoč Štore 142. V Železarni Štore se je zaposlil že leta 1947. Po odsluženju kadrovskega roka si je ponovno pridobil lastnosti delavca v livarni II kot zakladalec. Leta 1968 je bil premeščen v livarno I na dela in naloge čistilca litine. V istem obratu je opravljal dela in naloge na različnih delovnih mestih, nazadnje kot talilec L Redno je bil upokojen 30. 4. 1982.