KMETIJSKI PROGRAMI
Proti uničevanju zemljišč
Na letošnji pustni torek je slovenski minister za kmetij-stvo skupaj s sodelavci sklical na posvet predstavnike izvrš-nih svetov občin, ki so zadolže-
ni za kmetijstvo. V tem članku bi vam rad predstavil nekaj misli iz njegovega referata.
V uvodu je predstavil cilje slovenske kmetijske politike, ki so opredeljeni tudi v progra-mu dela ISRS. Omenimo dva:
1. Predelava hrane v zadost-nih količinah.
2.  Kmetovati na vsem ob-moiju SJovenije tako, da bo-
mo ohranjali čim večji obseg kmetijskih zemljišč in njiho-vo rodovitnost.
Tema dvema glavnima cilje-ma morajo biti podrejeni vsi ostali ukrepi tudi v smislu čim cenejše pridelave hrane. Na »terenu« se moramo boriti (in tu lahko največ naredijo obči-ne) proti opuščeni zemlji in uničevanju kmetijskih zem-ljišč. Na tem področju dela bi bilo nujno zaostriti ukrepe in povečati inšpekcijski nadzor.
Vlda razmišlja tudi o tem, ka-ko bi lastnikom, ki pustijo zetnljišča v »pušči«, odvzela pravico upravljanja s temi zem^jišči. Ne bi sicer izgubili lastninske pravice, pač pa le pravico gospodarjenja.
Velik poudarek je potrebno dajati tudi ekološko in eko-nomsko sprejemljivim progra-mom. To je zlasti naloga sveto-valne službe. Ta mora pri usmerjanju kmetij paziti, da bodo programi izdelani v skla-du z ekološkimi usmeritvami, da ne bi že čez nekaj let priha-jalo do ukiniarga takšnih kme-tijskih programov in ugotav-ljanja, koliko je bilo s tem škode.
Vse bolj pomemben postaja ekonomski vidik. Svetovalec bo pri pripravi programa za kmetijo moral imeti v vidu »plačilno sposobnost« kmetije - ali bo ta lahko odplačala mo-rebitne kredite in druge zadol-žitve.
Minister vidi pot za dosego obeh ciljev skozi naslednje točke:
• največjo vlogo mora dobiti znanje in stalno izobraževanje kmetovalcev in ostalih delav-cev v kmetijstvu;
•  s kmetovalci mora sveto-valna služba delati celovito, ne zgolj strokovno, kajti kmetija je skupek številnih dejavnosti;
•  kmetijske šole so postav-ljene regionalno, so tudi po usmeritvah podrejene območ-ju, ki ga pokrivajo in naj zato postanejo tudi žarišče z nanja v svoji regiji;
• veliko skrb je potrebno po-svetiti kakovosti semenskega
materiala, ki ga je potrebno re-gresirati;
•  veliko pozornost posvetiti prodaji, saj pridelek dobi vred-nost oz. se ovrednoti šele skozi trg;
•  v zadnjem času se preveč poudaija    misel    o    kmetiji - obratu s finalnimi izdelki, kar je v majhni Slovenyi ne-sprejemljivo za prodor na tioe tržišče. Nekaj kmetij se bo si-cer rešilo na ta način, velika večina pa ne. Bolje bi bilo najti skupni jezik z že obstoječo pre-delovalno industrijo, stopiti na isti breg in poskusiti iztržiti čim več.
Na koncu je minister še po-sebej poudaril, da se nahajamo v času, ko je potrebno prema-gati 50-letno delo, ki je bilo v nasprotju z današnjimi tež-iliami, zato nam je potrebno obilo modrosti in potrpežljivo-sti. Samo če bomo ostali Ijudje med seboj, bomo dosegli rezul-tate. Recepta za način dela ni!
Skozi razpravo, ki je sledila, je bilo ugotovljeno, da veliko slovenskih občin kmetijstva sploh ni uvrstilo v svoje prora-čune. Tiste, ki so ga, pa z izred-no pičlimi sredstvi. Z razliko od naše vlade, za katero mo-ram reči, da je pokazala kar veliko razumevanja do kmetij-skih problemov in namenila za to 5,870.000 din. Ta vsota sicer ne bo zadostila vseh potreb, to-da kaj ko imamo v občini še ogromno drugih problemov.
Mogoče še besedo o vračeva-rvju tako ali drugače odvzete zemjje. Iz razgovorov s pred-stavniki organizacij, ki uprav-Ijajo oz. so lastniki odvzete zemlje, je razvidno, da so pov-sod pripravljeni vrniti te povr-šine, še zlasti tam, kjer jih ne obdelujejo sami. Toda prej je potrebno sprejeti ustrezno za-konodajo, da ne bomo ponov-no razburjali ljudi in delali no-vih napak. Po tolmačenju pravnikov je tudi zakon o mo-ratoriju tisti, ki preprečuje takšne posege. Na koncu kon-cev je le potrebno ugotoviti, kdo vse je za to zemljo dobil odškodnino, kdo jo je dal zara-di otroških doklad, itd. Gotovo pa je tudi nekaj takih, ki skuša-jo izkoristiti trenutno pravno praznino na tem področju, zato ni dobro česarkoli prepuščali naključju.
Pozdravljam vas z besedami ministra: »Če bomo ostali lju-dje med seboj, bo marsikaj lažie!«
IGOR AHAČEVČIČ