Poitnlna platana v gotovini Stev. 216 V Ljubljani, sobota 23. septembra 1939 Cem^SfcTf"- Leto IV Namen turškega državniškega obiska v Moskvi: Pogodba za vzajemno pomoč proti vsakemu tujemu napadu na Črno morje in na Balkan London, 23. sept. o. Po zanesljivih vesteh je namen potovanja turškega zun. ministra Saradzogla tak, da bo turški zunanji minister podpisal s Sovjetsko Rusijo pogodbo o medsebojni pomoči proti vsakemu napadu tujih držav na Crno morje, na Dardanele in na Balkan. Ta pogodba naj bi bila dopolnilo turško-francosko-angleške pogodbe o ohranitvi sedanjega stanja v vzhodnem Sredozemskem morju. S turške strani trdijo, da nameravana pogodba s Sovjetsko Rusijo ne bo dopolnilnega značaja, kakor pravijo Angleži, marveč čisto samostojen pakt, čigar namen naj bi bil preprečili vsak tuji vdor na Balkan in v Črno morje. Carigrad, 23. sept. m. Na svojem potovanju v Moskvo se je turški zunanji minister Saradzogla ustavil v Carigradu in takoj odšel v hotel »Pera Palače«. Na postaji so bili pri sprejemu navzoči med drugim tudi člani konzularnega zbora. Z zunanjim ministrom potuje tudi sovjetski veleposlanik v Ankari Terentijev. Turški zunanji minister Saradzoglu je v svojem hotelu tik pred odhodom v Moskvo sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Ankari dr. Ilija Sumenkoviča, ki je v Carigrad dopotoval iz Belgrada. Vsi politični krogi pripisujejo obisku dr. Sumenkoviča velik pomen ter ga tolmačijo kot izraz iskrenega prijateljstva med Jugoslavijo in Turčijo. Pred svojim odhodom v Moskvo je dal sovjetski veleposlanik v Ankari Terentijev časnikarjem naslednje izjavo: >Odnosi med Turčijo in Sovjetsko Rusijo so bili zmeraj izredno prijateljski. Pot zunanjega ministra Saradzogla bo še bolj ojačila prijateljstvo in prisrčnost med obema državama. Pa tudi brez tega ni vprašanja, ki bi razdvajalo naši državi. Vsi odnosi se razvijajo v okviru velikega prijateljstva. V Moskvi bom ostal tri dni in se bom skupaj z ministrom Saradzoglom vrnil v Ankaro.c Pred odhodom v Moskvo je dal zunanji minister Saradzoglu izjavo, v kateri je rekel: »Naši prisrčni odnosi s Sovjeti so znani. Moje potovanje v Moskvo mi bo dalo priliko, da vrnem obiske, ki so nam bili storjeni, in da zadostim prijateljskemu povabilu moskovske vlade. Bivanje v Moskvi bo potrdilo prijateljstvo, ki je med Sovjetsko Rusijo in Turčijo. Prav tako so znani naši dobri odnosi s Francijo in Veliko Britanijo. Turčija nadaljuje s politiko dobrih odnosov z zapad-nimi velesilami. Kar se tiče glavnih linij naše politike so one označene v izjavi predsednika turške vlade, katero je dal 11. septembra.« Romunija obračunava z Železno gardo Do zdaj je bilo ustreljenih brez obsodbe 400 bivših gardistov, nad 2000 ljudi pa zaprtih Bukarešta, 23. sept. m. Romunska vlada z vso ostrostjo preganja vse sumljive osebe, za katere misli, da so bili v zvezi z atentatorji na pokojnega predsednika vlade Calinesca. O teh svojih ukrepih je vlada izdala tole poročilo: »Ponoči 21. septembra je bila izvedena smrtna obsodba nad morilci in nad njihovimi pomagači. Te (rde in hitre ukrepe so zahtevale koristi Romunije. V sedanjih izrednih razmerah ni nikomur dovoljeno, da bi zapustil linijo narodne varnosti. Bukarešta, 23. sept o. Romunski tisk piše o vlogi, ki jo je igral voditelj Calinescovih morilcev, advokat Dimitrescu.Ta je organiziral atentat. Di-flwtr$scu je zadnje čase bival v Pragi in organizi-u v Hi'n' ,ak° imenovane črne legije, ki naj bi ob ugodnem trenutku vdrle v Romunijo ter uvedle tam nov red, s čimer bi Romunija prišla pod gospodarski in politični vpliv tujine. Čeprav je romunska vlada uradno objavila samo usmrtitve v Bukarešti, pa trdijo dobro poučeni krogi, da je bilo v isti noči ustreljenih še mnogo več članov 2elezne garde. Tako poročajo, da je bil ustreljen v Buxani, v Bakču, Novi Sulici in v Adiudu po en član Železne garde, v Ploeštiju dva, v Temišvaru pa trije člani. Trupla ustreljenih železnih gardistov morajo ostati 24 ur na mestu, kjer je bila obsodba izvedena. Trdijo tudi, da so oblasti dale ustreliti tudi 40 članov Železne garde, ki so bili internirani v taborišču Mercurea Ciculul. Prav so ubili še dva člana Železne garde v Ploeštiju, ki sta dala prenočišče atentatorjem. Skupno število usmrčenih železnih gardistov znaša v dveh dneh okoli 400, aretiranih pa je bilo kakih 2000 oseb. Vse usmrtitve so bile brez kakega sodnega postopka. Utemeljujejo jih s tem, da se mora Romunija enkrat za vselej rešiti notranje pi^ani^° gibanji gr°Z‘la °d raZ“ih ‘Z fujine pod' o usm°rmvTprSdŠcSin?lednie P°dr°bn08tt žil oddelek vojaštva v poS/h “*• ’ }e- v' obeh koncih ulice se je Ki °Premi- *Na ljudstva. Ob 22. so pripeljal mS"a mn°z,ca bilom na morišče. Polkovnik ki ie novtuLV m°' titvi, jim je prebral sklep^ vlade ^1 notem JR*a LUT* vojaka prijela vsakega morilca, orožniški častnik pa jih je po vrsti streljal s svoiim Hamni«. tilnik. Trupla so pustili v mlaki krvi na morjih! ter vrgli tja še trupli atentatorjev, ki sta se bS pred aretacijo sama ubila. Okoli njih je stop lo 50 vojakov, ki so obrnjeni na ulico, sklenili krog in stražili tam do snoči, ko so trupla odpeljali in prostor počistili. Bukareštansko prebivalstvo je včeraj ves dan prihajalo k morišču in defiliraio mimo trupel. Ustavljanje je bilo prepovedano. Ravno tedaj, ko so bili ustreljeni atentator j na predsednika vlade Calinesca, so bili ustreljeni tudi po drugih romunskih mestih člani Železne garde, njihova trupla pa so pustili povsod na javnih krajin. Poleg trupel so bile pritrjene deske z napisom: »Tako bomo odslej ravnali z morilci in izdajalci domovine.« Odločno preganjanje vseh ostankov političnega pokreta Železne garde se je začelo včeraj ponoči. V Miercuru in Kluju je bilo ustreljenih več prva- kov tega pokreta, ki so bili tam interniram. V Ploeštiju, odkoder so prišli atentatorji v Bukarešto, so bile aretirane številne osebe, ki pripadajo Železni gardi. V Bukarešti ter provmcijskih središčih straži vojaštvo državna poslopja. V vsej državi vlada popolen mir. Oblasti se nadalje stoje na stališču, da je umor predsednika vlade Calinesca pripisovati maščevanju in da pri tem ni sodeloval tuj vpliv. V Bukarešti se je sestal vojni svet, da se pojasni pravno stališče glede izvršitve smrtne kazni. , . Bukarešta, 23. sept. m. V zvezi z afentom na predsednika vlade Calinesca je bukareštanska po-fietja zapovedala vsem nezaželjenim političnim emigrantom, naj v 15 dneh zapuste Romunijo. Nemčija ne dovoli poljski vladi odhoda iz Romunije Nemško posredovanje pri romunski vladi Berlin, 23. septembra, m. po begu poljske vlade na romunska tla, je tuje časopisje pisalo, da bo poljska vlada odšla v Francijo in tam naprej vodila svoje posle. Glede tega vprašanja je Nemčija zavzela odločno stališče in posredovala pri romunski vladi. Nemčija zahteva, da se onemogoči odhod poljske vlade v Francijo. Romunija mora člane poljske vlade zadržati na svojem ozemlju, ker je treba poljsko vlado še danes smatrati za vlado, ki vodi vojno. Zato bi Nemčija smatrala kakršnokoli pomoč tej vladi od Romunije kot pomoč za nadaljevanje vojne, kar bi ne bilo v skladu z romunsko nevtralnostjo. Ko razpravljajo o tem vprašanju, poudarjajo v Berlinu, da je pokojni- predsednik vlade Calinescu proglasil strogo nevtralnost Romunije. Ta se je zato zamerila poljski in angleški vladi, katera je hotela doseči, da bi poljska vlada odpotovala v Francijo čimprej. Sklepi angleško-francoskega vrhovnega vojnega sveta London, 23. sept. Uradno poročajo, da se je sestal danes v Sussexu v Angliji vrhovni francosko-angleški, vojni svet. Sestanku so prisostvovali: Dala-dier, Garneli«, Dautry in admiral Darlan kot zastopniki Francije ter Chamberlain, Halifax in Chatfield kot zastopniki Anglije. Bili sta dve seji, ena dopoldne in druga popoldne. Vrhovni vojni svet je razpravljal o dogodkih v času po zadnjem sestanku vrhovnega vojnega sveta, dne 14. septembra ter preučil posledice dogodkov za bodoči razvoj. Dosežen je bil popoln Nova meja med Rusijo in Nemčijo Po novi razmejitvi (c prlp.de! poljski petrolej Sovjetom Moskva, 23. sept. o. Uradno poročilo sovjetske vlade pravi, da sta se nemška in sovjetska vlada sporazumeli, naj nemško vojsko loči od sov- ietske naslednja razmejitvena črta: Vzdolž reke 'ise do Nareva, po reki Narevu do izliva Nareva v Bug, nato po Bugu do Visle, vzdolž Visle do ustja Sana, nato pa po Sanu do izvira te reke. Po tej razmejitvi niso Nemci dobili nič poljskega petrolejskega ozemlja, Rusi pa vse ozemlje aršave in še pol ovico poljske prestolnice, t; 23\eeP*' A A. DNB: V zveri z vestmi, ločitvi razmejitvene črte med Runi nemški izjavljajo pooblašče- ? « ’ nemške čete niso imele na- lo„e zasesti čim več poljskega ozemlja, temveč Piri?1 črSU,polivko armado. • R j mnofo *Basler Naohriehten« prinaša iz Budimpo fe vest, da so ruske oblasti prevzele civilno upravo v faopolu in Sniatynu ter ustanovila v številnih krajih krajevne sovjete Moskva, 23 sept V meetoh in vaseh zahodne Ukrajine in zahodne Bele Rusije ee nadaljuje delo za organizacijo začasnih kmečkih odborov. V zasedene pokrajine so poslali pol milijona Stalinovih sliik, pol milijona pa jih je še na poti Berlin, 23. sept. »Der deutsche DiensU piše v zveži e sporočilom nemškega vrhovnega povelj-ništva o n e niško - s ovj etsfci demarkacijski Črti, ki teče od izvira reke San pod prelazom Uzsog v Karpatih do vzhodnoprusike meje pri Johannesburgu. dg je to natančna črta med Nemčijo in ■ jete/ko Rusijo. Sporazum o tej demarkacijski v« i nal,?iev> ki še teko v raznih kirajib. Nemci iwt-Sr • • ^Tajev sovtjetekim četam «o pr*d sporazum o ukrepih, ki jih je treba storiti za uspešno dosego in izpeljavo načrtov zaveznikov. Vrhovni vojni svet je preučil vprašanje proizvodnje orožja in streliva ter prehrane. Vrhovni vojni svet je soglasno določil postopek za sodelovanje obeh držav Park, 28. sept. Uradno poročilo z dne 22. septembra zvečer se glasi: Zatišje na vsem bojišču. Pomorske sile nadaljujejo uspešno zavarovanje prevoza ter preganjajo sovražne podmornice. London, 23. sept. V Anglijo je prispela skupina ujetih nemških častnikov, ki so bili internirani v ujetniška taborišča. Ko eo peljali ujetnike, ni prišlo do nobenih demonstracij. Po angleških poročilih Nemci izpraznujejo vso pokra-jino vzdolž- meje v Porenju, kjer pričakujejo v kratfce«n velikega napada, p katerem «o najbrž sklepali na včerajšnjem sestanku angleško-francoskega vojnega 6veta. Veliki poljski čezmorski parnik »Batory< je prevzela angleška mornarica in bo vozil živež ter druge potrebščine iz Kanade v Ameriko. Batory je v newyorškem pristanišču od dne 5. septembra. Del posadke se je uprl, da bi služil pod angleško zastavo. Varšava je do zdaj vzdržala vse napade Bivši vrhovni poveljnik nemške vojske, general Fritsch, ubit pred Varšavo Glavni štab vodje, 23. septembra. AA. DNB: sprejem. Hitler je odšel nato. na neb hrib, od- Včeraj je Hitler obiskal ozemlje, kjer so bile koder je imel pregled operacij pri Varšavi. Ugo- operacije minuli teden. Hitler je obiskal zmago- Ovijajo, da se Varšava drži še vedno samo zaradi valne čete severne armade, ki so s hitrimi pohodi te8a, ker imajo nemške čete do nje ozire, dasi obkolile ob Bugu poljsko armado. Ob tej priliki je varšavska posadka krši osnovna vojna načela. Po Hitler lahko ugotovil strašne posledice bombardi- tem> ko so bile uničene poljske armade, nima Var- ranja nemškega letalstva ob železniški progi. Ta- šava sama na sebi nobenega pomena, ter je neko je ena sam bomba uničila oklopni vlak ter človeško siliti prebivalstvo Varšave k nadaljevanju onemogočila vsak promet na tej progi. Vojaki iz borbe. vzhodne Pruske in Mecklenburga, ki so se po- London, 23. sept. o. Nemci nadaljurejo z sebno odlikovali, so priredili Hitlerju navdušen ir-iJSevjunjpim Varšave. Posebno predmestja trpe Saradzoglu je odpotoval ob 15. na turškem parniku >Kades< v Odeso. Saradzoglu bo prispel v Moskvo v nedeljo. Ob odhodu parnika iz carigrajskega pristanišča, so ministra pozdravili zastopniki krajevnih oblasti ter velika množica ljudstva, ki mu je priredila manifestacije. Francoski podatki o nemških izgubah na poljskem bojišču Pariz, 23. septembra, o. Francoski generalni komisar za propagando Giradoux je snoči imel po radiu govor, v katerem je izvajal: »Prvi del vojne je končan s podjarmljenjem Poljske. Toda obe zahodni zaveznici sta zdaj še v ugodnejšem položaju, da premagata Nemčijo, ki je trpela hude izgube pri naskoku na Poljsko. Medtem so zavezniške čete na zahodnem bojišču vdrle na nemško ozemlje. Zasedba Poljske se je močno^ razlikovala od nekrvave osvojitve Avstrije in Češkoslovaške. Pri zasedbi Poljske je Nemčija namreč izgubila nad 150.000 mož, 400 do 600 letal in 600—700 pilotov. To ne bo brez pomena za vojno na zahodu. Z zasedbo posaarskega industrijskega predela po francoskih četah je Nemčija izgubila več kakor pa je pridobila z zasedbo Poljske, ki je za zdaj samo propagandnega značaja. Madžarska zanikuje vesti o vpoklicu novih letnikov pod orožje Budimpešta, 23. sept. Madžarska vlada poroča uradno: Neka vest, objavljena v Parizu iz Budimpešte, pravi, da so bili jx>klicani pod zastavo nekateri letniki madžarskih vojaških obveznikov. To vest je. prinesel tudi tuji tisk. Uradno ugotavljajo, da na Madžarskem til bilo izdano nobeno povelje za vpoklic novih letnikov Dod orožje,. . Za ustanovitev zveze nevtralnih držav Budimpešta, 23. sept. m. Madžarski politični krogi ugotavljajo, da se napori Mussolinija za ustanovitev popolnoma nevtralnega bloka držav na Balkanu nadaljujejo in da se bodo v bližnji bodočnosti nadaljevali s še večjo vztrajnostjo in z velikim upanjem na uspeh. Novi preklici vesti o nemirih na Češkem Praga, 23. sept. Državni pOdtat,aii(k Šeškega protektorata je dopisniku agencije Stefani izjavil da so vse vesti tujih agencij o revoluciji v protektoratu neresnične. Dovolil j« dopisniku, dia obišče nekatere kraje v državi ter ee prepriča o razmerah, ki tam vladajo. Dopasniik agencije Stefanu je obiskal te kraje ter ugotovil, da povsod vladata red in miT. Aretirano so bile samo nekatere osebe, pristaši Beneša, ki s0 obtoženi, da »o delali proti sedanjemu redu in vladi. Slovaška vlada uradno zanikuje vse vesti, da so se uprle garnizije na vzhodnem Slovaškem in da je 15.000 slovaških vojakov odreklo pokorščino ter so jih morale nemške čele razorožiti. od hudega bombardiranja nemške artilerije in od letalskih napadov, ki eo se včeraj večkrat ponovili. Predmestje Praga je že ena sama ruševina, le zavetišča in utrdbe Poljakov eo še v dobrem stanju. Pri včerajšnjem letalskem napadu so Poljaki sestrelili dva nemška bombnika. Poljaki še vedno z uspehom odbijajo vsak nemški ' napad, posebno srečo pa so imeli pri Modldngu, kakor poroča polkovnik Lipiinski, kjer eo ee 'prebile poljske čete skozi nemški obroč in prispele na pomoč branilcem Varšave. Dopisnik italijanskega časopisa »Mesaggero* pa poroča, da so ee Poljaki na otoku Hela udali. Nemške čete so zajele pri tem nad 10.000 poljskih vojakov. London, 23. sept. o. Reuter poroča: Nemška uradna poročevalska agencija javlja, da je bil pri bojih v okolici Varšave ubit general von Fritsch, bivši vrhovni poveljnik nemške vojske v letih 1034 do 1938. Ob lanskih spremembah, ki iih je Hitler izvedel v vodstvu nemške armade, je bil general Fritsch odstavljen iz svojega mesta in upokojen. 5. julija letos pa ,e dobil poveljstvo nemškega 12. topniškega polka. 8 General Rumel, branilec ozemlja vzhodno od Varšave, je pr,spel v poljsko prestolnico, kjer jo S' ran'onTvs gen era la šume, ki je bil med bombardiranjem Varšave ranjen. V Lvovu eo še vedno gnezda odjjora. Na vzhodnem bojišču sovjetske čete polagoma napredujejo ter ee jim Poljaki resno ne uparajo. v radi°P°staja 2 je sporočila snoči ob 20.45, da je sovražna artiljerija snoči ponovno bombardirala predmestje Prago. Na zapadnem odseku sovražnik m izvedel nobene akcije. Popoldne so nemška lelatala dvakrat bombardirala središče mesta. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve nemški letali. Številne hiše v središču mesta so bile porušene, žrtev je veliko. Navzlic temu so trgovine odprte, ter življenje normalno teče. Pllikovnik Lipinski je izjavil po varšavskem radiu 2, da je razen Varšave še več središč odpora n? oc* katerih je najvažnejše Varšavi In Moann, k]er se borijo čete generala Bortnovskega. Pri Zamošču se borijo čete generala Dabjernackog. O Lvovu nimajo v Varšavi podrobnejših podatkov. \ Ljubljana od včeraj do danes Slovo od generala Kflarja Včeraj popoldne je izpred ljubljanskega kolodvora nastopil svojo zadnjo pot brigadni general Adolf K i 1 a r. Ljubljana *e je od visokega »lovcnskega vojaškega dostojanstvenika poslovila z globoko pieteto. Krsto s truplom pokojnikovim je včeraj jutranji vlak pripeljal v Ljubljano, kjer so jo ob kolodvorskem poštnem poslopju postavili na katafalk. Ob krsti se je postavila častna straža osmih kaplarjev z nasajenimi bajoneti. Krsta je bila ovita v državno zastavo, na njej pa sta počivala pokojnikova sablja in ge- ■ neralska čepica. V6e do ure pogreba so prihajali številni znanci in prijatelji pokojnega generala ter drugo občinstvo in v nemi žalosti postajali pred katafalkom. Do 3. ure, ko je bil napovedan pogreb, se je zbrala pred kolodvorskim poslopjem ogromna množica ljubljanskega občinstva. Krsto s posmrtnimi ostanki generala Kilarja je blagoelovil stolni župnik dr. Tomaž Klinar, nato pa je stopil pred zbrane poveljnik 16, topniškega polka polkovnik Mihajlo Lukane, ki se je v imenu pokojnikovih tovarišev poslovil od umrlega generala. Slavil je njegove vzorne vojaške in človeške vrline ter zlasti poudaril pokojnikovo veliko ljubezen do podrejenih. Osem višjih častnikov na čelu z bri-gadnima generaloma Dušanom Dodičem in Milanom Masičem je dvignilo krsto in jo preneslo na lafeto. Nato se je po Masarykovi cesti med gostim Špalirjem občinstva pričel razvijati veličasten žalni sprevod. Za križem je šla močna skupina zastopnikov Legije koroških borcev z zastavo 6 predsednikom polkovnikom v pokoju An-drejkom na čelu. Podčastniki 60 nato nosili osem krasnih vencev, med katerimi so bili venec generala Tonlča, venec poveljnika 5. armadne oblasti, venci častnikov, podčastnikov in vojakov vranjske garnizije, krasen venec mesta Vranje itd. Za godbo 40. pešpolka, ki je vso pot svirala izbrane žalne koračnice, se je v žalobnem koraku pomikala Častna četa pehote. Sledil je voz z venci. Pretresljiv je bil pogled na pokojnikovega _ konja, ki je stopal v sprevodu, odet v črnino. Nižji častnik je nesel visoka pokojnikova odlikovanja na blazini. Sledil je avtomobil z duhovščino, nato pa so trije pari konj vlekli lafeto t krsto, ob kateri je korakala častna straža osmih podnarednikov e nasajenimi bajoneti, Za krsto so stopali užaloščeni sorodniki in dolga veriga znancev, prijateljev pokojnika ter drugega občinstva. Častna je bila udeležba ljubljanskega častniškega zbora. Nad 130 višjih in nižjih častnikov ljubljanske garnizije na čelu z divizijonarjem generalom Dragomirjem Stefanovičem in dvema brigadnima generaloma je spremilo pokojnika na zadnji poti. Sprevod je zaključil vod pehote. Povsod, kjer se jc pomikal žalni sprevod, je stal gost špalir ljudi. Skoraj vsi pogrebci so spremili pokojnika prav do groba, kjer se je v pretresljivih besedah poslovil od njega predsednik Legije koroških bofcev polkovnik v pokoju Rudolf Andrejka. Pehota je oddala častne salve, nakar je zemlja sprejela va6e truplo pokojnega generala. Slovenskemu generalu Adolfu Kilarju naj bo ohranjen časten spomin, njegovi duši pa naj sveti Večna luCI Univerza ta pripravlja Vpisovanje v zimski semester 1939-40 na ljubljanski univerzi se prične čez tri dni, 25. septembra. Univerzitetna uprava je že izdala seznam prediranj, v katerem ni bistvenih sprememb od lanskega leta. Edino na pravni fakulteti se je sestav predavanj prilagodil novi uredbi o Študiju na pravnih fakultetah z dne 20. decembra 1938. 7ik prvi letnik pravnih Študij so že uvedena predavanj« občega tedaja po novi Uredbi, obenem pa je za nekatera predavanja že objavljeno, da veljajo tudi kot doktorski tečaj za doktorande, ki nameravajo promovirati že po novem načinu. Rektor in dekani za leto 1939-40 »o naslednji: rektor prof. dr. Matija Slavič, prorektor prof. dr. Rado Kušej, dekan filozofske fakultete prof. dr. Hadži Jovan, dekan juridične fakultete prof. dr. Jurkovič Josip, dekan medicinske fakultete prof. dr. Jeanih Evgen, dekan tehnične fakultete inž. Hrovat Alojzij, dekan teoloSke fakultete prof. dr. Fabijan Janez. Seznam predavanj objavlja tudi pregled o številu sluSateljev slovenske univerze v poletnem semestru 1938-39. Skupno je bilo vpisanih 1730 slušateljev, od teh 4 izredni. Po posameznih fakultetah so bili razdeljeni sluSateljl takole (v oklepaju število ženskih slušatelji«): filozofska 362 (179), juridična 623 (87), medicinska 132 (33), tehniška 433 (22), teološka 180. Nad 145.000 kg češpelj je prišlo v enem tednu v Ljubljano Češpljev teden, ki je ljubljanskim gospodinjam pripravil tako veselo presenečenje, je končan. Dosegel je lep uspeh in ljubljanski mestni občini se imajo za njeno srečno zamisel poJeg ljubljanskih gospodinj zahvaliti tudi številni slovenski kmetje, ki so ta tedsn ;f»S mogli vnovčiti obilni pridelek tega sladkega sadeža. Mestni troiarinski urad je že objavil številke, iz katerih je razvidno, da je teden češpelj v polni meri dosegel »voj namen. Od 13. do 20. septembra je bilo v Ljubljano brez pobrane mestne trošarine uvoženih natančno 145.143 kg češpelj, tako da je prišlo na vsakega prebivalca Velike Ljubljane povprečno po 2 kg. Največ češpelj, okrog 90.000 kg, je prišlo v Ljubliano po železnici. Od ljubljanskih mitnic pa izkazuje najviijo postavko ona na Dolenjski cesti, sKozi katero so kmetice z Dolenjske in iz Belekrajine pripeljale v Ljubljano okrog 25.000 kg češpelj. Mestna občina je na trošarini izgubila okrog 37.000 din. Cena češpljam na trgu je zaradi velikega dovoza seveda zelo padla. Najnižja cena, po kateri so s« prodajale češplje na drobno, je bila 1.25 din za kg. Nekaterim ljubljanskim gospodinjam se je zdelo tudi to še predrago, toda pomisliti bi morale, da so v tej. ceni tudi stroški za prevoz, kajti češplje ne rastejo na Ljubljanskem gradu. Češpljevega tedna je torej konec. Najedli smo se češpljevih cmokov, češpljevega kompota in sirovih češpelj, češpljevo marmelado in vkuhane češplje pa bomo prihranili za zimo. Lep pogreb na stroške mestne občine Včeraj popoldne ob 2. j« bil iz mrtvašnice splošne bolnišnice pogreb knjigoveškega mojstra Franca Breskvarja. Pokojnika je spremljala na zadnji poti precej dolga vrsta prijateljev in znancev. Za pogrebom so nesli staro častitlivo zastavo ljubljanske Narodne čitalnice, pevsko društvo »Sava« pa je aapelo pokojniku v slovo pesem »Slovenec sem«. Pogreb je priredila na svoje stroške ljubljanska mestna občina, mestna vrtnarija pa je dala na pokojnikovo krsto lep venec. Pokojni Franc Breskvar je namreč pred dvema letoma pisal ljubljanskemu županu dr. Jur« Adlešiču pismo, v katerem pravi med drugim: »...Prosil bi gospoda župana obvestila za mojo zadnjo pot glede pogreba. In sicer naj me spremlja pri pogrebu križ kakor običajno. Zaprosil bom za zastavo stare Čitalnice in pesem »Slovenec sem«, četudi brez žaloetink., Ko umnem, grem pred božjega Sodnika, križu se še nisem izneveril, sem sin slovenske in katoliške matere, upoštevam božje zakone, malovreden je tisti, kdor spremeni zaradi dobička vero svoje matere. Bal bi se stopiti pred večnega Sodnika, ki bi mi lahko rekel: grešil si, ker si plačal ljudi za spremstvo na zadnji poti. ... Čitalnično Zastavo bi pa rad imel zato, ker sem j! bil leta 1883, ko je prišel v Ljubljano cesar Frane Joižef, dodeljen kot častna straža. Bil sem še skoraj fantek, toda po žilah se mi je pretakala jugoslovanska kri. Pesem »Slovenec sem« bi prosil zato, ker sem jo leta 1882 v srcu prinesel iz Celja, kjer sO me Nemci pri pogrebu dr. Kočevarja napadli in mi strgali obleko ...« Tako je pisal pokojni Breskvar 22. julija 1937 ljubljanskemu županu. Sioer ni običnj, da bi se Ljubljančani pokopavali na stroške mestne občine, toda v tem primeru je občina napravila izjemo, zlasti še zaradi tega, ker je poko;ttlk zadnje čase užival občinsko podporo. Mestna oibčina mu je oskrbela dostojen pogreb v smislu njegovih želja in tako je po dolgih letih stopila na plan tudi start, zastava ljubljanske Narodne čitalnice, ki je bila v preteklosti priča tolikih narodno pomembnih dogodkov. Ponesrečenci v bolnišnici Od včeraj do dane« so »e v ljubljansko bolnišnico zatekli po pomo5 med drugimi tudi naslednji ponesrečenci: Mestna uboga Mekinda Ivanka, stanujta v Ulici na Grad je dobila v kuhinji živčni napad in je padla na tla ter 6e nevarno potolkla po plavi. — Posetnik Kandare Tone iz Dan pri Starem trgu si je poškodoval pri delu desno roko. — Rudarju Hauptmanu Venčeslavu I* Zagorja je padel VOZiČek fia dešhO nOgo in mu Jo občutno poškodoval v gležnju. — Na Peperko Toneta, kovača pri podjetju Wilman v Ljubljani, so padla težka železna vrata in mu zmečkala roko. — Iz Kamnika so pripeljali sinčka monterja Balantiča Petra, ki je padel z okna prvega nadstropja, Bi zlomil roko in poškodoval no telesu. Obilica gob na trgu Ljubljanfeiki Sivditeki trg je bil dame* obdl«6 naložen z gobami, el teti Jurčki. Zaradi veilike množine *o cene padile in so se dane* dobili jur-fcki po 7 din kg, gobe ta vlaganje v kis pa «o se gibale med 10 in 12 din. Gobe so prinesli pOfiaj-več iz okolice Vodic na Gorenjskem ter iz gozdov okrog Krke na Dolenjskem. — Tudi sadja vseh mogočih vrst je bilo danes mnogo na trgu. Dobro belokranjsko grozdje je bilo po 3 din kg. Opaža pa oe pomanjkanje krompirja. Lep uspeh francoskega filma v kinu Union Teden Rdečega križa je v polnem razmahu. Lep je zlasti uspeh vpisovanja v strežniški bol-nlSki tečaj, v katerega se je doslej že vpisalo nad 130 kandidatov. Po ljubljanskih kinematografih se ta teden vrte filmi y korist Rdečega knža. Naj- Jugoras-ZZD po začrtani poti Ob zasedanju glavnega odbora Jugorasa V dneh 16., 17. in 18. septembra j« MU t Belgradu seja glavnega odbora Jugorasa. Centralo ZZD so na tej seji zastopali predsednik France Preželj, Albin Gasar in urednik Andrej Križman. Zasedanje glavnega odbora je prvi dan vodil predsednik jugorasa in predsednik vlade g. Dra-giša Cvetkovič! G. Cvetkovič Je zbranim funkcionarjem orisal trenuten položaj organizacije same in orisal prespeklive za bližnjo bodočnost. Upi nasprotnikov Jugorasa, da bi iz spremenjenega političnega položaja v notranjosti države smeli računati na kake posebne koristi za Svoje smeri, so popolnoma zgrešeni. Nasprotno se je utrdila smer nacionalnih gibanj. Proti marksističnim in z marksizmom povezanim internacionalnim gibanjem vstajajo s čim dalje večjo doslednostjo in jasnostjo našim notranjim razmeram odgovarjajoča narodno-delavska in strokovna gibanja. Zveza združenih delavcev z Jtigorasom predvideva sodelovanje s Hrvatsko delavsko zvezo (HRS) in hoče tudi praktično razmejiti vplivni delokrog teh narodnih gibanj. Demokratizacija delavskega gibanja ae bo Sla v tisti smeri, kakor 6i jo zamišlja marksizem, ampak v smeri nacionalnih gibanj in njihovih programov. V smislu gornjih navedb bodo urejene tudi delavske ustanove, samo morda Se z bolj doslednim poudarkom. Po poročilu g. predsednika Cvetkoviča je glavni odbor prežel k volitvam novega podpredsednika Jugorasa in je bil v tajnem glasovanju izvoljeh Ljubomir Mitič. Po ki nčanem pretresanju dnevnega reda zasedanja je glavni odbor soglasno sprejel posebno resolucijo, iz katere je razvidna smer organizacije v bodočnosti. Resolucija Glavni odbor Jugoslovanske delavske zveze (Jugoras) je na svoji plenarni seji dne 16. in 17. t. m. v Belgradu obravnaval dosedanje delo svojih Organizacij in po določitvi Smernic za bodoče delo naredil med drugim tudi sledeče Sklepe: Trud, ki je bil vložen za ustanovitev narodne delavske organizacije Jugoras, je rodil do sedaj najboljše uspehe in opravičil vsa pričakovanja ustanoviteljev tega gibanja. Rezultati zadnjih volitev obratnih zaupnikov so še enkrat jasno dokazali, da se delavske množice naše države zavedajo, da morejo zboljšanje svojega gospodarskega, socialnega in kulturnega stremljenja pričakovati samo ocl moČhih strokovnih organizacij, ki so osnovane na temelju narodnostnih razmer in potreb. Jugoslovanska delavska zveza (Jugoras) čeprav še zelo mlada delavska organizacija, je te odbila vse poskuse, ki bi jo odvedli na stranpota, ki niso v skladu z njenimi Osnovnimi pravili ter njeno ideologijo. , . Jugoslovanska delavska zveza (Jugoras) ponovno poudarja, da je samostojna ih politično popolnoma neodvisna nacionalna delavska Stanovska organizacija ter zaradi tega kot celota ne sodeluje v politiŽno-StrankarSki delavnosti. Ali, ker je Jugoras danes že najmočnejša strokovna organizacija narodno zavednega delavstva, ki ne more biti brezbrižna napram splošni politični Situaciji, je plenum glavnega odbora Jugorasa kot resničen tolmač razpoloženje vsega svojega Članstva z veseljem ugotovil, da je končna ureditev naSe narodne In državne zajednice naSla svojo pravilno pot, ki se izraža v sklenjenem narodnem sporazumu med predsednikom vlade g. Cvetkovičem ih predsednikom HSS g. dr. Mačkom, zaradi česar Jugoras to zgodovinsko dejstvo kot celota navdušeno pozdravlja. JugOras ni nikoli zahteval in tudi sedaj ne zahteva, da bi bila edina delavska strokovna formacija, vendar bo, kakor do sedaj tudi v bodoče, S Se večjo požrtvovalnostjo id OdlOCflOstjO vodil boj proti VSem lazldelavsklm strokovnim organizacijam, ki ne stoje na načelih narodnosti, katerim je cilj rušilno ln za narodne interese Škodljivo delo. Borba proti marksizmu in njegovi miselnosti kakor tudi borba proti vsem onim elemehtom, ki Stremijo za nasilno spremembo družabnega reda bo dejansko tudi v bodoče ostala osnovna dogma Jugorasa. Zato tudi danes glavni odbor Jugorasa ponavlja svojo zahtevo na merodajne Činiteije, da se delovanje delavskih strokovnih organizacij v konsolidirani narodni zajednici uredi v zakonom. Da se omogoči pristop v narodno delavske organizacije vsem vrstam delavstva, se je glavni odbor Jugorasa odločil zahtevati UkhiileV prepovedi in po katerih se železniški, brodarski in prometni delavci kakor tudi ostali delavci v državnih gospodarskih podjetjih ne smejo organizirati izven birokratskih organizacij, ki sd bile tem delavcem vsiljene ter ti delavci' v njih nimajo nikakršne zažčite nit možnosti, da sl priborijo bolje delovne in življenjske pogoje. lep*i uspeh doživlja krasni francoski, za današnje čase kaj primerni film »Zakaj sem postala Spi-jonka«. Film predstavlja veliko umetnino francoskega genija. Vse dosedanje predstave so bile razprodane. Glad® upravljanja delavskih ln socialnih ustanov stoji glavni odbor Jugorasa na, staliiSu, da se uprava tsff ustanov imenuje na podlagi rezultata svobodno Uvedenih volitev ln sicer tako, da se volitve izvršijo istočasno za vse delavce in socialne ustanove. Zaradi jamstva, da morejo vse delavci na_ volitvah zares manifestirati svoje pravo razpoloženje, je potrebno, da se predhodno spremene in z zakonitimi uredbami novelira vse dosedanje zakonske določbe za izvedbo volitev in da se nove določbe spravijo v sklad z demokratičnimi načeli. 18 novelizacija dosedanjih zakonov se mora izvršiti po predlogih^ vseh zainteresiranih forumov. Končno izraža plenum glavnega odbora Jugorasa g. predsedniku Cvetkoviču z navdušenjem enodušno in spontano Svoje priznanja in mu izreka zahvalo za vse, kar Je do sedaj naredil za koristi širokih delavskih množic, kakor tudi ta vse politične podvige v korist drašvne in narodne za-jednice. Privoščimo več zraka malim učenkam! Ljubljana, 23. septembra. Na eni izmed ljubljanskih ljudskih Sol je bil izbran za pouk čas med eno in četrto uro popoldne in sicer teden dni po pričetku Šolskega leta brez vsakega predhodnega opozorila staršev ob vpisu. Vzrok leži menda v pomanjkanju prostora, ker morajo v Istih sobah imeti do 12. ure pouk višji razredi. Po polurnem dvomljivem prezrače-nju pa pridejo v te prostore najmlajSl. Prizadetih je okrog 120 otrok najnižjih razredov ljudske šole. Nekaj staršev si je pomagalo s tem, da so otroke vzeli iz Sole in jih naknadno vpisali drugam. Vprašamo pa se, kako naj še vsi ostali skušajo sedaj po začetku rednega pouk* vriniti svoja otroke v popolnoma zasedene razrede kakega drugega zavoda? Kam naj jih pošljejo, ako je ta zavod v njihovem stanovanjskem okrožju in jih oddaljenejše šole ne sprejmejo? Ob tej nesmotreni ureditvi so prizadete male deklice, ki so komaj prestopile šolski prag, tiste deklice, ki naj bodo zdrave na duhu in krepkega telesa nekoč matere naših bodočih rodov. Kako smo poskrbeli zanje? Ves dopoldan morajo ždeti doma v prahu, ko se pospravlja stanovanje, in v zadimljeni kuhinji, ko se kuha kosilo. Mati, gospodinja, ki ima dopoldne največ dela, jim ne more posvetiti pažnje, ne utegne iti z njimi na Sveži zrak niti jih ne more nadzirati pri učenju In pisanju nalog. V naglici mora pripraviti posebej kosilo, eno uro preje kot za Ostale družinske člane, ki so dopoldne na poslu, oziroma v Soli. Po kosilu, ko je čas počitka in bi sf moral v razvijajoče se otroSki organizem nabirati moči s kratkim oddihom, pa sedi otrok ob najlepSem soncu v učilnici ln se trudi, da ne zadremlje ter ] ^ ne more uspešno slediti pouku. ,. W Ali smemo mirno gledati, kako *i naSj otroci kvarijo zdravje in dosegajo mnogo JSLiim bil° umskih zmož- dernimi pridobitvami, telo vzorno Solo imamo kot vzoled vzgojnega prizadevanja. Ali ne bi-mode biti naše običajne Sole vsaj na zdravi pfl^rečni Stopinji? Ne moremo namreč in nočemo verjeti da bi naše kulturne Središče ne premoglo štirih SOb, ki bi jih stavilo na razpolago stodvajgetim mahm, ukazeljnim deklicam, ki naj Se jim omogoči, da zajamejo s polno merO Ono odločilno podlago SvOje izobrazbe, katero jim je dolžna dati država kot celica svojih bodočih pOkoljenj. Pričakujemo, da bodo upravičene zahteve vtpodbodle odločujoče člniice, da bodo to ne-vSeBnOst odpravili. — Prizadeti starši. Uslužbenci In delavci cestne ieleznice v ZZD Uslužbenci 5« delav« ljubljanske električne seiezmiee, med katerimi so do pred kratkim imeli rdečk at ji Se vodilno vlogo, sO se v zadnjih mesecih začeli organizirati v Zvezi združenih delav-eev ln el postaviti Že dosti močne podtufoiico Ž2f). Ker so nafci tramvajci zaposleni po*no v noč se njihovi strokovni sestanki vrtijo ob 10 zvečer. Tako ja podrufciiaa E. Č. 2.-ZZD Sktooala tudii Za včeraj sestanek v gostilni »Triglav* poleg remize, ki je bil flobro Obiskan in so pri-sOt.ni % velikim aamimanjeim sledili izvajanjem govornikov. Glede na dogodke v evehi je Mio potrebno P™™?, ? zunanjepolitičnem in hOtram.jeipMiitič-nem položaju, katero je podal bivši narodni poslanec g. Rudolf Smersu. Strokovno delo ter pregled dela in borbe ZZD je podal Zastopnik oantrail« Ztt) g. Albin Breznik, k>l jo delavcem tudi psredoSil, kako naS slovenski narodni Strokovni pokrot ZZD t sklopu Jugoslovanske delavske «vaze raate in napreduje. Njegov poziv, da ee vsi elovenski delavoi strnejo v Zvezii združenih delavcev, eo navzoČni sprejeli z velikim odobravanjem. 62 Skrivnost smrtne megle Kaj ni imel Morris prav? Da in ne. Imel je prav s stališča človeka, ki se je znebil vseh tako imenovanih »predsodkov«, prav pa ni imel s stališča človeka, ki kaj drži na dano besedo, ki bi se vse življenje sramoval, da je prelomil besedo. Ne, obstal je pri tem: držal bom svojo obljubo. Tu je bila Samova hišica! Kot vlomilec se je sam sebi zdel Devorny ko je natiho odprl vrata in — morda zadnjikrat, stopil v sobo, v kateri je tako žalostne stvari preživel. Sam in Marion sta sedela kot zmeraj pri luči petrolejke ob zložljivi mizi. Sam je držal neko knjigo pred nosom, Marion pa je bila zaposlena z ročnim delom. Ko ju je ob vstopu pogledal, je opazil, da so bile njune oči objokane. >Dober večer, oče Sami Dober večer, Marionk je v zadregi pozdravil. Sam je nekaj zabrundal predse, kar bi moglo biti v enaki meri pozdrav kakor tudi kletev. Nasprotno pa Marion ni spregovorila niti besedice. »Moram vama brezpogojno nekaj pojasniti,« je dejal De-vorny odločno in se vsedel, n da bi čakal na povabilo, zraven za mizo. Marion je bliskovito dvignila glavo in ga pogledala naravnost v oči. >Tu se ne da nič več pojasniti, sir,« je odvrnila mrzlo. »Dobili smo že od druge strani zadostno pojasnilo.« »Da, da!« je potrdil Sam. »Tu se ne da nič več pojasniti.« »Poslušajte me vendar,« je znova poskušal svojo srečo T)evorny, »vsa zgodba mi je strašansko neprijetna.. .< »Meni tudi,« je rekla Marion in vstala. »Nam tudi,« je sporočil Sam. »Počakaj za trenutek, Mafion,« je prosil DevOrny. »Rad bi ti.. ■« »Zakaj naj bi čakala?« je mirno odvrnila deklica. »Odgovorite mi na eno edino vprašanje, ste li zaročeni z Liamo Lammerley ali ne?« »Potem nam nimate ničesar več povedati.« Stopila je k vratom pa se še enkrat obrnila: »Profesor je danes trikrat vprašal po vas, sir.« Zadnje besede so zvenele napol zamolklo zaradi solz, ki so se pokazale. Devomy je hotel skočiti in steči za njo, toda že so se vrata za njo zaprla. »Pusti dekle, Kenntlbury... sir...! « je dejal mrko SAftl. »Toda Sam, saj ne razumeš —• jaz ji moram pojasniti ...< »Mi si nimamo ničesar več povedati,« ga je strogo prekinil Sam. Nekaj sekund je bilo videti, da se bori sam s seboj, nato pa je zmagala njegova dolžnost, in oznanil je: »Sploh pa se mi zdi, da tvOj način občevanja ni bil dostojen! Najprej se predstaviš kot grof, pa si kriminalni uradnik...« »Jaz sem zasebni detektiv.« »To je prav tisto. Toda jaz ti vendar ne Očitam poklica kot takega. Saj je prav tako polten poklic kakor Je na primer poklic delavca ali grofa... Jaz sam sem nekoč hotel postati detektiv — da, ti strmiš — pa bi prav gotovo ne bil najslabši. Tako Žilico imam sam v sebi, veš... Glavna stvar je oster pogled. Detektiv brez ostrega pogleda je kakor avtomobil brez motorja...« »Ali je to tisto, kar si mi hotel povedati, Sam?« »Nel« je vzkliknil starec jezen, ker ga je bil prekinil. »Hotel sem ti le reči, da je popolnoma vseeno, če sl ti sedaj grof, ali detektiv. Grdo pa je bilo na vsak način od tebe, da si ubogemu dekletu zmešal glavo.« »Toda qaj jo vendar ljubim...« »Že dobro! Kaj pa je to — ljubezen! Od same ljubezni še ni noben petelin postal debel in nobena kokoš srečna. Na primer moja stara — bila je takrat dražestna mlada stvarca — ni prav nič dolgo spraševala po ljubezni in podobnih traparijah, temveč si Je dala preprosto pokazati mojo mezdno knjižico. Potem si je mojo ljubezen čisto natančno izračunala. Kaj bi se, to dobro veš, zgodilo, če bi se jaz upal poklekniti in izjaviti: ljubim te, prelestna moja izvoljenka, toda poročil bom drugo... Liano... hm...« »Toda vsa ta ienitovanjska zgodba je vendar le neke vrste videz, Sam...« »Neee, neee, moj dragi, ženitev je zmerom nekaj stvarnega! Ce je tu sploh kakšen videz, potem je to tvoja tako imenovana ljubezen do Msrion ..,« Devorny se je dvignil in tiho vzdihnil; »Zdravstvuj, Sam! Vidim, da govoriva vsak po svoje.« Presenečen zaradi nenadne prekinitve je šafl> pogledal za detektivom, šele ko je ta dosegel vrata, se je Satfi spet obvladal. »Sicer pa ši nimamo ničesar več povedati, sir!« je srdito zavpil za njim. XXXI. Tak Je bil tOrej konec! Devorny ši je bil slovo čisto drugače predstavljal kljub temu, kar se je bilo zgodilo. Morda pa je bilo tudi boljše tako, kratko in končnoveljavno... Nato se Je domislil zadnjih Marioninih besed. Profesor je danes trikrat vprašal za njim. Kaj naj stopi tja? Zakaj ne? Kaj pa bi sicer tudi počel s čASOm do desetih? Odločno se je obrnil v smer proti Mutachorovi hišici. Od tu in tam Prometni minister inž. Beflič je bil pred d veni* dnevom* v Ni ju, kjer je obiskal železniške urade in železniško šolo. Časnikarjem pa je dal izjavo o svojih načrtih za izboljšanje naših železniških razmer. Povedal ije, da bo nadaljeval z vso intenzivnostjo velikopotezni načrt gradnje novih železniških prog, zlasti pa bo pripravil vse načrte z& gradnjo novs železniške proge na Jadransko morje, Obljubil je, da bo v kratkem podal posebno ižijavo glede tega načrt* in ga bo takrat v podobnostih obrazložil. Omenil je, da so naša železnice zelo obremenjene, caj prevozijo dnevno po 8000 vagonov tovora, medtem ko so ga pred nekaij leti prevozile povprečno po 5000 vagonov dnevno. V izjavi, ki jo je del čMnikerjem in katere d^l smo prinesli v našem listu včeraj, je ban banovine Hrvatske dr. Ivan Šubašič odgovoru tudi na vprašanje, kaj bo * uradnlitvom na ojemliu banovine in če bodo smeli ostat, na svojih mestih le taki uradniki, ki *o rojem na o*emliu banovine. Dr. Šubašič je odgovoril, da o Cern akem sploh ne more biti govora, kajti novi režim m prišel zato n* oblast, da bi pregamal budi, temveč zato, da popravi krivice, ki so se doga|ale. Uradniki bodo ostali na svojih mestih, pri oceni pa bodo gledali na to, kako se je obnašal nasproti hrvatskemu narodu do sedaj. Obenem bodo popra v!* J* odšel iz gostilne. Spoprijel i* * njim, toda Iršaj je potegnil nož in ga zakadil v nasprotnika. Jovanovič je obležal na meetu mrtev. Zaradi muhe Je izgubila svoje življenje Devič Božena iz Zabrdja pri Sarajevu. Na dvorišče so pripeljali voh težko naložen voz. Dekle se ie postavilo zraven volov in odganjalo z vejico z njih muhe. Ena od muh p* se je vseda volu na glavo. Žival je odmahnila z glavo, da bi nadležni mrče* odpodila, toda pri tem je z rogovi butnila v dekle. Rogovi So sc zadrli dekletu v trebuh in ga razparali. Dekle so sicer prepeljali v bolnišnico, toda je v strašnih mukah umrlo. Goljufa, ki je organiziral dijaški zavod v B*l-gradu, so razkrinkali nedavno. Bil je to Stanko Maslovarič, ki je že lani ustanovil svoi zasebni srednješolski zavod in s časopisnimi oglasi vabil tičfcncfc v avbi zavod. Na/jel jo tudi profesorje. V6e bi mu morda Šlo od rok, če mu ne bi proeve no ministrstvo odklonilo dovoljena za pouk. Tako «e je lotil drugega posla. »Ustanovil« |e dijaški zavod in spet začel vabiti dijake. Vse je napeljal tako spretno, da je pridobil za sv0i)0 etvar celo nekega upokojenega gimnazijskega profeso^a.— Nekega dijaka je že ociganil za 2000 din. Pri drugem poekusu pa mu je izpodletelo. Iztaknil je neko brezposelno diplomirano filozofko in se z njo dopisoval, Ponujal ji ni samo etjajflih zasluž-kov, temveč celo zakon. Filozofki pa se je etvar za! il vit ift >* prijavila policiji. Kmalu nato je bil ponovno razkrinkan Maslovarič. Policija ie tudi ugotovila, da je goljuf že nasmukal nekega trgovca, ki jt v novo »podjetje« vložil večjo vsoto denarja. Barona Iv*na Adamovlča fe v Vlnkovclh temeljito okradel nek vlomilec. Ko je bil baron odsoten, je zmanjkal iz predala ves nakit, ki je bil vreden čez 150.000 din. Dolgoprstnežem niso mogli priti na sled, ker je bila tatvina izvržena silno spretno. Po dolgem iskanju pa so se slučajno spomnili na baronovega 6mga, ki 6e nahaja sedaj pri vojakih. Naredili «o v njegovem stanovanju preiskavo in našli tri škatlje, v katerih je imel baron nakit spravljen, Sluga ao zaprli, za njim pa že dve služkinji iz grada. Mariborska okolica pride v drugi draginjski razred Maribor, 23. septembra. Z veliko pozornostjo in veseljem so sprejeli državni uradniki in upokojenci, ki stanujejo v bližnji okolici Maribora, novico, da so dobili učitelji, ki službujejo na okoliških šolah, Že izplačane dra-ginjske doklade II. razreda. Takoj so se obrnili tudi aktivni uradniki drugih strok ter upokojenci na finančno direkcijo v Ljubljani, da se Še njim izplačajo doklade II. razreda. Nekateri so že dobili odgovor, da bo finančna direkcija začela izplačevati Tudi ostalim uradnikom in upokojencem, ki stanujejo v tako imenovanem ožjem gradbenem okolišu Mariboru, doklade II. dravinjskega razreda, čim dobi zato kredit od finančnega ministrstva, za katerega je ie zaprosila. S tem se bo izpolnila dolgoletna zahteva državnih uslužbencev in upokojencev iz bližnje mestne okolice. Zlasti si je prizadevalo Društvo drž. in samoupravnih upokojencev v Mariboru, da bi dobili tudi njegovi Člani v neposredni mestni okolici iste prejemke, kakor tisti, ki stanujejo v mestu. Okrog Maribora je namreč nekaj tipično upokojenskih kolonij, v katerih pa stanuje tudi veliko ak- tivnih uradnikov. Tako je priljubljeno naselje pen-ziOnistov del Krčevine pod Piramido in Kalvirijo. Tu so same lepe vile na mirnem, sončnem prostoru okrog mestnega parka, v katerih so lepa in cenena stanovanja. Na drugi strani Drave so Studenci, ki so tipično železničarsko naselje. Skoraj vsak drugi prebivalec je železničar ali železniški upokojenec. Istotako je z Radvanjem, z Novo vasjo in Teznom, dočim stanuje na Pobrežju zelo veliko nižjih aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev najrazličnejših strok. Vsi ti so bili v primeri 8 tovariši iz mesta prizadet, saj je spadalo mesto v II., vsa omenjena okolica pa v III. draginjski razred. Razlika med obema pa je znatna ter znaša pri uradnikih 100 din mesečno, pri zvaničnikih pa od 50 do 80 din. leg Ožji gradbeni okoliš v Mariboru obsega po-mesta vsa strnjeno zazidana predmestja. Na področju občine Košakov so to cela bivša občina Krčevina ter del bivše občine Košaki, na desnem dravskem bregu pa celo Pobrežje s Teznom — brez Zrkovcev in Brezja, od radvanjske občine Nova vas ter del Zgor. in Spod. Radvanja ter cela občina Studenci. Športni spored za danes in jutri Športni program za danes in jutri je tako obširen in zanimiv, da si bo slednji obiskovalec športnih prireditev lahko kar Izbiral, kje bo prijetnejše in kje zanimivejše. Borbe bodo na v*eh področ|lh; nihče ne mara zaostati. Športna sezona se bliža koncu in vsak želi pokazati, da delovno sezono ni prestal. Jutri imajo svoj dan ne samo nogometaši, ampak tudi atleti in še celo plavači. Nogomet aH. Zanje 6e je prava sezona šele odprla. Poleti je bilo prevroče, sedaj pa so borbe na vseh igriščih ne malo hude. Glavni spopad za nogometaše bo seveda jutrišnja ligaška tekma v slovensko-hrvatski ligi med varaždinsko Slavijo in našim Ugašeni Ljubljano. Ljubljana in Varaždinci sta dosedaj ona dva kluba, ki sta imela pri dosedanjih tekmah najmanj sreče in ki čepita na zadnjem oziroma predzadnjem mestu. Oba kluba imata samo po eno neodločeno igro vse ostale sta pa izgubila. Našega ligaAa r«šu|e zaenkrat samo malo boljša razlika v golih, kajti Varaždincem se dosedaj ni posrečilo zabiti niti enega gola. Vprašanje zadnjega mesta v ligaški tabeli se bo torej reševalo jutri popoldne na igrišču Ljubljane. Naš Hgaš še vedno ni v svoji običajni formi in njegovi dotedanji uspehi so kaj slabi. Zdi se pa, da se tudi naša Ljubljana začenja prebujati i« bomo spet lahko računali malo drugače kakor smo morali računati dosedaj. Naš ligaš je bil v prvih tekmah močno handicaplrafl zaradi pomanjkanja svojih najboljših Igralcev, ki so bili deloma blesirani, deloma pa na druge načine zadržani. Odsotnost teh igralcev *e j« sprva močno poznala in moštvo se nikakor n: moglo znaftl, Po ocenah pa, ki jih je moštvo prineslo zadnjo nedeljo iz Splita, smemo pričakovati jutri lepe, Zanimive la borbene tekme. Domačinom dajemo prednost in Upamo, da bodo končno vendar enkrat zadovoljili svoje zvesta podžigače in prinesli domačim barvam Svojo prvo »nago. Prav zanimive pa bodo tudi tri tekme za prvenstvo LNP. V Koleziii Se srečata na Jadranovem igrišču dva stara prijatelja in hkrati najostrejša nasprotnika Jadran in Rek*. Borba med navedenima moštvoma je vedno lepa in zanimiva ter izrazito borbena. Gre za prestiž ali Vič ali pa Kpleiija. Vprašanje Se začne reševati ob 10 na Jadranu. Ob isti uri se bosta »klala« na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno Mars in Hermes, Poljanfianom bi skoraj pripisovali več šanš. V zadnjem Času sO kar neverjetno dobri, toda s Šiškarji reč ne bo lahka. Tekma bo vsekakor zelo zanimiva. par Končno imamo jutri še tretji, nič manj zanimivi •. Kranjčani In Svoboda. Pri svoji zadnji tekmi v Pogovori med otroki in starši »Poslušaj, Jftnezl Poslednjič ti pravim, da pusti mačko enkrat že na miru. če ne boš ubogal, ti jih bom naložil na zadnjo plat.« — »Eh, pojdi pojdi! Kolikokrat ši že to rekel in je bilo vedno zadnjič.« — »Sedaj mislim pa čisto zares.« -** »No, to sem pa res radoveden! Kaj pa bi se zgodilo, če bi mačko kljub temu malo pocukal za rep?< — »P06kušaj, pa boš videli« — »Dobro, pa ml pusti, da io še enkrat malo pocukam, saj jo ne bo nič bolelo,* — »To ti najodločneje prepovedujem.* — »Žival neumna!« — »Kaj je Janez? Sedaj me boš pa še zmerjal! Ti bom že pokazal!« — »Eh, saj nisem tebi nič rekel. Le mačko sem imel v mislih.* * »Ampak veš kaj, Peter, to je pa že od Sile! S tisto tvojo puško si razbil že dve vazi in pokvaril mizo. Jaz ti jo bom kar vzela. Daj jo sem in takoj mi pojdi jest!« — »Nisem prav nič lačen.« »Takoj se vsedi za mizo! Kaj boš pa jedel? Ali hočeš masla?« — »Ne!« — »Hočeš mesa? Hočeš kompot?« — »Nel« — »Kaj pa vendar hočeš?« — »Puško!« — »Ne, te pa že ne dobiš!« — »Pa jedel ne bom.« — »Kakor hočeš, Peterček, saj boš ti lačen, rte jaz.« * »Poglej Majdka, kolikokrat sem ti Že rekU, da je nevarno igrati se z vžigalicami. Pokazala sem ti slike, kjer si videla, kako je tak neuboglji-vez, kakor si ti, zažgal hišo. Tam si tudi videla, kako ogenj uničuje hišo, obleko in kako hitijo gasilci na pomoč.« — »Veš, mamica, meni se je zdelo pa vse to tako strašno lepo.* * »Adolf, ni bilo prav, da si sosedovega Tonika ^ “ ki ie poleg tega še slabejši S? : Pusti ljudi na miru in nikar ne misli, da ce imaš močnejšo pest, da smeš potem vse od kraja pretepati.« - »Saj je on začel!« - »Ni res! Sam sem videl, kako je bilo.« - »Seveda! Rekel ml je, da sem velika surovina. Za to sem ga moral kaznovati in sem ga nabil. Sicer pa ni vatno, kdo ima ali nima prav. Jaz sem močnejši in on mora biti potemtakem tepen.« * »Toda za vraga, niti eno minuto se ne morete mirno igrati, kakor drugi otroci. To je strašno! Pri vas ne more Človek ne delati, ne počivati. Se nikjer nisem videl takih zverin, kakor ste vi.« — »Veš papa, ti norce briješ ali pa ne bereš časopisov, sicer ne bi govoril tako neumnih.« Združenje diplomiranih tehnikov ima na razpolago službeno metlo strojnega tehnika. Predpogoj 3—4-letna praksa. Reflektanti naj a« zglase v tajništvu ZDT med uradnimi urami. Ljubljani proti Jadranu so Kranjčani pokazali, da jih bo treba letos temeljito upoštevati. Bomo videli kaj bodo pokazali jutri proti Svobodi. Tudi ta tekma se začne dopoldne ob 10 in sicer na igrišču Ljubljane. Zraven tega sporeda Imamo še celo šutno drugorazrednih in juniorsklh prvenstvenih tekem. Atleti. SK Planina prireja dvodnevni atletski miting na Stadionu v Ljubljani. Po prijavljenih atletih lahko pričakujemo izredno lepe atletske prireditve. SK Planina svoje mitinge pripravi vedno temeljito in s polno zasedlo in zato smo tudi prepričani, da bo miting uspel tako v kvantitativnem in kvalitativnem pogledu. Doseženi rezultati pa znajo tudi vplivati na sestavo jugoslovanske reprezentance, ki bo te dni odpotovala V Atene na 10. balkanske atletske igre. Današnji spored se začne ob treh popoldne. 400 m zapreke (sen., omlad.) met diska (sen., omlad., jun C in B), skok s palico (sen., omlad., jun. C), tek 800 m (sen., omlad.), tek 200 m (sen., omlad., jun. C in B), met kladiva (sen.), tek 5000 m (sen., omlad), tek 1000 m (jun, B), skok v daljavo (sen., omlad., jun. B in C), štafeta 4X100 m, Nedelja, 34. septembra ob 9.30s 110 m zapreke (sen,, omlad.), tek 400 m (sen. omlad.), met krogi« I"«1- omtad., jun. C m B), skok v višino (sen., omlad., jun, C In B), tek 1500 m sen., omlad., jun. C), tek 100 m (sen,, omlad., C m B), met kopja 800 gr (sen., omlad., jun. C), met kopia 600 gr (jun. B), troskok (sen., omlad., jun. C), tek 10,000 m (‘en.), , Plavalne tekme. Zdi *e, da je skoraj že prepozen Sas za tovrstn# tekme. Toda za zaključek letošnje plavalne sezone, ki je bila letos v Ljubljani nepričakovano slaba, so se Spomnili srednješolci, da napravijo svoje prvenstvo za srednje šole, Kader naših najmlajših plavačev je v srednjih šolah, in tako se nam obeta tudi jutri na kopališču Ilirije prav lepa plavalna prireditev. Plavači so si postavili naslednji spored: > Spored tekmovanja obsega za ženske 100 m prsno, 30 m prosto to 4X50 m prosto, za moške pa 50 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, 3X100 m mešano ter 4X50m prosto. Razen tega pa še za učence prv.h treh razredov 50 m prosto in 100 m prsno za mos^e in 50 m prosto za ženske, . Športni spored je torej izredno pester in zanimiv. Upajmo, da bo našem športnikom vsa) Jtrtfi še pri-zanesel Jupiter tluvius i« prihranil razočaranje m nedeljski dolgčaa. Drž. ženska rtbrtna Šola v Ljubljani. Prijave za hospitantski tečaj za krojenje oblek m eventu-alno za kroionje perila se bodo sprejemale v to-rek 26. septembra in v petek 29. septembra t. 1. ob y, 11 in ob y, 17 v sobi št. 20, pritličje, levo. Pričetek tečaja, ki se bo vršiJ samo v primeru zadostnega števila prijav, bo v ponedeljek dne 2. oktobra tl. ^ _ .. , . Otvoritvena predstava Opere bo prihodnjo soboto 30. t. m. z veliko Goldmarkovo opero »Sab-ska kraljica«. Melodiijoz.no, eprefao Instnimenti-rano delo ima za osnovo učinkovit libreto Dejanje se vrši na dvoru kralja Salomona za casa obiska Sabske kraljice ter elika njeno ljubezensko zgodbo e Salomonovim dvorjanom A sadom. Dirigent Niko Štritof. Režiser Ciril Debevec Koreograf inž. P. GodOvin. Predstava bo za Premierski abonma. Dotrpela je naša nad vse dobra mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa Marija Banovec mi. Urbanc Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 24. septembra 1939, ob 3 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto, dne 30. septembra 1939, ob pol 7 Z]utra) v farni cerkvi v Trnovem. Ljubljana, Belgrad, Trst, 22. 6ept. 1939 Globoko žaluloči: Svetozar, Minka por. Šimnovec« Julka por. Strniša, Rajko, otroči, in ostalo sorodstvo Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krat Barometer-sko stanje Tempe- c* j: M S S šs SjL o Veter (»mer, in kost) Pada- vine ~r«n ,8. a m/m vrsta Ljubljana 5606 20-5 11-4 94 10 E( Maribor 759-5 20-3 ltl-0 90 10 0 — — Zagreb 764-1 26-0 100 90 3 0 120 d8ž Belgrad 7624 22-0 150 90 5 sw, 30 dež Sarajevo 7642 22-0 10-0 90 7 0 _» , Vis 7616 22-0 11*0 80 6 0 — — Split 763*1 25-0 16-0 70 0 NE, — — Kumbor 761-3 26-0 15-0 80 4 N, — — Rab 763-8 21-0 130 80 0 0 — — Dubrovm* 761-2 260 15-0 60 0 NNE; — — Vremenska napoved: Večinoma oblačno, nestanovitno vreme t dežjem. Koledar Danes, eaborta, 23. septembra: Teikla. Nedelj«, 24. septembre: Marija Daviioa, refpera »Vaikira» flim-Bari: 21 Tera, 21 Jo Pesmi n plesi. 22.1o Pihala _ Florenca: 21 Tgrii, 21.55 Kvartet - Beromunster: 19.4«5 Pihala — Strassbourg: 2o.li5 Vesela glasba, -1.4•> Orkestral. koncert — Huharršta: 2o.l5 Ploana glasba — Uortjj: 20.46 Kabaret.. med Sani nemške vlade nastali spori glede vojačkih namenov. Vse to so taiko smešne, neumne im naivne izmišljenine, da namje sploh ni treba odgovarjati. Vidi se, da plava angleška propaganda v istih vodah, kakor v letih 1914-18. Ti otročji poskusi nas prav gotovo ne morejo vznemirjali. Nimam razloga, da bi vesta, ki se nana-Sajo na mojo osebo popravljal. Nimam razloga, da bi zanikava! vesti o sebi, niti ni potrebno, da bi se legitimiral, lahko vam pa rečem samo to, da smo tudi md na polju propagande začeli z Anglijo uspešen boj in dosegli uspehe, ki so einaki uspehom naše vojske na Poljskem«. Prestanlfa0’M ,?ane8 1,0(10 PloSče pele brez Dan^ botto ploifte ~t »»T-1 sel« - 14 Napovedi - n POtoo»£f*7? gerloff: Kako je Niels Holge^on r^tovli fSmiia^n“UTev2aiall?.VSSn^ltl-6Hb^T4* delopust igra Radij, orkester — potj morju med otoki (g. Vlad. Regallv) _ 19 p^! Naši srednjeveški gradovi (Anton Duhi novi«. Zs-h) — 2a 0 zunanji politiki (g. ured. Alojzij Kuhar _ 20.B0 Zdena bratovščina, Lovski pisan veter. Besedilo iw pisal Jožo Dular. Izvajajo člani rad. igral, družinei sodelujejo: Cimermanov kvartet in Fantje na. vasi 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radij, orkester. Nedelja, 24. sept.: 8 Citraški dneti ({g. E. Mezgo-lit«, M. Hebein) — 9 Napovedi, poročila — 9.16 Za dobro voljo (plošče) — 9.45 Verski govor (g. dr. Gvido Rant) — lo Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11 Citraške točke (plošče) — 11.9o Orkestralni in pevski koncert. Sodelujejo: g. Andr. Jaro (tenor) in Radij, orkester, dirigent D. M. Sijanec — 13 Naroovodi — 13.2o Pesmice za ples: Jožek in Ježek, vmes plošče — 17 Kmet. ura: Prašičem zdravja! (Inž. Absec Mat.) — 17.30 Veselo popoldne: Plošče in Radij, šraanel —- 18 Napovedi in poročila — 19.4o Nec. ura: pouk in vzgoja gluhoneme mladine (R. Dostal, strok, učitelj) — 2o Slovenski vokalni kvintet 2o.45 Doma« koncert Radij, orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.1a Lahkih nog naokrog (plošče). Ponedeljek, 25. sept.: 12 Za boljšo voljo (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.3o Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 16 Zdravstvoma ura: Zastrupi jen ja v obrtih in obratih (g. dr. Joža Herfort) — 18.2o Odmevi ir, Koroške (ploščo) — 18.4o Delo radijske postaje v prih. letu (« prof. Fr. Koblar) — 19 Napovedi, poročila — IS.So Zanimivosti — 19.4o Nac. ura: Naši poljedelci in radiotonija (inž. V. Veličnovič, Bgd) — j2o Komorni trio (gdč. Fr. Or-nikova. gg. prof. C. Šedlbauer in M. Lipovšek) — 20 is Orkestralne točke (plošče) - 21.15 Duet harmonike (gg. J. Jurman in I. Podobnikar) - 22 Napoved?ta poročila — 22.16 V oodih igra Radij, orkester šče) r°f 12 452Poročila 12 ^!a"'loline, in balalajke (plo-p"$?Plla 7 ? NaPovedi - 13.2o Opoldan-li k l-K f, orkestra - 14 Napovedi - lg Po daljnjih krajih (plošče) - 16.4o Glasbeni spored na šega radia v prih. letu (g. dr. A. Dolinar) _ is Napovedi, poročila — 19.8o Deset minut zabave — D9.4o Nac. ura: Pravosodje v Srbiji pred izdajo obč. držav, zakonika (Ljubiša Protlč, Bgd) - 2o B. Smetana: Va-lonštajnov tabor, snita (plošče) — 2o.2o J. Pregelj: Ljubljanski študentje, dramska igra (člani radijske igral, družine) — 22 Napovedi, poročila Lojze Pajtler: Stisnil sem zobe ia prosil Boga, naj mi da vzdržali v6aj Je minuto. Napenjal sem oči za Arabci, pa nisem več videl belih lis. Nenadno je noč presekal 6nop bleščečih se raket, ki so žvižgale siknile pod nebo. Po taborišču je šel en sam globok vzdih olajšanja. Začelo 6e je . .. Rakete so bile znamenje za nas ti-reurje, naj začnemo s 6vojimi strojnicami. Brez odlašanja sem pritisnil petelina in že se ni več slišalo ničesar, kot streljan jej, ki je v stoternem odmevu bučalo po hribovju. Ves ta čas, ko sem pričakoval Arabce, mi je srce emirno utripalo, ko sem pomislil, da bom sedaj prvič streljal na živega človeka. Vedel sem, da nimam druge izbire: ali bom jaz njih, ali bodo pa oni mene. Večkrat prej sem z navdušenjem in zanesenostjo bral spomine pustolovcev, ki so pripravili zasedo onim, ki so nje same hoteli spraviti v zasedo. Samega sebe sem videl, kako sem kot kakšen Karl May streljal na divje rdečekožce, da so pred menoj v trumah padali. Sedaj pa, ko sem sam moral streljati na žive ljudi pred menoj, sem se zbal samega sebe. Čudo mi je bilu pri »rcu, ko sem videl, kako drvi proti meni divji Arabec 6 široko odprtimi očmi in bleščeče blimi zobmi, 6 puško v roki, toda zanesel sem se na svoje orožje in kmalu pregnal prvi strah. V svitu raket sem jasno videl, kako so padale cele gomile Arabcev pod dobro merjenimi streli. Arabci so na nas poslali komaj kakšnih dvajset krogel, več vsi skupaj mogli niso. Nenadno sem zagledal, kako je pred mano vzrasla divja postava z dolgo puško v roki Po zraku je vihral beli bur* nu6, izpod njega so sijale blazne oči. Okrenil sem strojnico, zatisnil oči in streljal, streljal Ko sem čez trenutek spet pogledal, ni bilo pred mano nikogar. Cev je »daj kar sama od 6ebe iskala novega cilja . . . Postrelil sem bil komaj pet nabojnikov, ko smo dobili povelje, da naj nehamo streljati. Hkratu je bilo to znamenje za pehoto, naj napade z bajoneti. Med tem časom so za našim hrbtom neprestano streljali rakete v zrak. Te so s svojo belo svetlobo vse razsvetile, ko da bi bilo podnevi. Videl «eln tovariše, kako so se dvigali 12 jam in kotanj ter izza velikih 6kal kakor pošasti, v rokah 60 imeli lebelovke, francoske puške, z dolgim francoskim bajonetom, ter planili nad presenečene Arabce. Da, Arabci 60 se hrabro postavili v bran, čeprav 60 bili zdesetkani od strojnic. Videl sem tovariša, Rusa Vitračkova, kako je prijel puško pri muhi ter kakor z gojačo Arabcem tri črepinje. Nikdar še nisem stal v boju moža z možem, zato mi je srce precej močno, toda ne preveč hrabro, utripalo. Nekaj minut 6em bil v metežu, kjer se mi na veliko 6rečo, ni nič zgodilo. Držal sem v roki avtomatični samokres in streljal, kakoT 6e je pokazalo kaj belega okoli mene Bil sem gluh od vri-šča, ki se je dvigal okoli mene. Ta hrušč ni bil podoben ničemer človeškemu. Če bi ga bil poslušal od daleč, bi se mi naijbrž zdelo, da slišim rjovenje zbegane živine, ki ne ve, kam naj bi se zatekla. Ne vem dobro, kako je potekel ta boj na nož, vem le, da sem imel na koncu samokres prazen in lice vse sajasto od smodnika. Arabci so tulili, da kaj takega še nisem slišal, kmalu pa 60 se obrnili proti kazbi in v divjem begu poskušali uiti zasledovalcem. Ker so Arabci bili mnogo laže oblečeni in ker poleg tega ni6o nosili drugega ko puško ali sulico, je ostala naša težka pehota kmalu za njimi. Prva kompanija, ki je imela postojanke prav na poti, po kateri so Arabci drli proti kazbi, je pri tem največ trpela. Na povelje podpolkovnika smo tireurji pobrali strojnice in prtljago, medtem ko je morala pehota za Arabci, da bi jih tako prisilili, da pobegnejo v kazbo in ne uidejo v gorovje. Mi 6mo se takoj odpravili z oddelkom težkih strojnic za njimi, da bi kazbo obkolili in prisilili Arabce, da se udajo. Preden «mo dospeli do kazbe, je bila že vsa obkoljena od pehote, ki je sklenila krog nekaj sto metrov okoli. Kar nas ni bilo zaposlenih ravno pri obkoljevanju gnezda, smo vso noč kopali jarke okrog i*> okrog kazbe, da bi 6e zavarovali pred streli, ki so neprenehoma padali skoraj iz vsakega okna. Seli proti jutru je V6ak bataljon poslal po eno kompanijo v tabor, odkoder so prenesli 6em vso ostalo prtljago in šotore. Jutro nas je dobilo v novih, zasilnih zavetjih, neprespane, zamazane. S puškami smo se stiskali za slabo zavetje in čakali. Jutro nas |e s puškami v rokah... Za Jugoslovansko tiskarno ? Ljubljani: Joie Kramarič. — Izdajatelj- iai Jož* Sodja. — Uredn 'k: Mirko Javornik — Rokopiso* ne vračamo. . .• »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. llredniitvo; Kopitarjeva uliea 6/IIL Telelon 4001 do 4006. Uprava: Kopitarjeva ulica 8.