ELNSI
NASA SMUČINA
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA [ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
LETNIK 13
ŠTEVILKA 5
15. MAJ 1974
VLASTA VIDIC
JE SODELOVALA
KOT GOST CK
Nisem pričakovala, da bom zasedala na VII. kongresu ZKS. Zato sem bila še tem bolj presenečena, ko sem prejela vabilo. CK ZKS me je namreč predvidel za člana statutarne komisije ZKJ in sem bila tudi na VII. kongresu izvoljena v ta organ zveze komunistov.
Kot dopolnitev k poročilu delegata tov. Keliha bi o kongresu pripomnila samo to, da je tov. Popit v imenu delegatov in ostalih prisotnih ocenil, da je kongres uspel v organizacijskem in vsebinskem smislu. Za kongres je vladalo izredno zanimanje, saj se ga je udeležilo 527 predstavnikov. Kongres je dal velik poudarek demokratičnosti, saj je na plenarnem zasedanju in v komisijah sodelovalo 221 razpravljal-cev, ki so izražali svoje mnenje in mnenja komunistov, v imenu katerih so prišli na kongres.
Opazovalci kongresa so bili navdušeni nad samozavestjo, enotnostjo in javno družbenopolitično usmerjenostjo, ki je bila izražena na kongresu.
Enotnost volje in pripravljenosti večine komunistov zagotavlja, da bo ZK sposobna izpolniti naloge, ki jih je pred nas komuniste in pred našo družbo postavil ta zgodovinski dogodek.
Kongres in njegovi sklepi zahtevajo od nas, da v osnovnih organizacijah in drugih političnih strukturah te sklepe spremenimo v dejanja.
UREDNISKO-REDAKCUSKI ODBOR: dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk, Kranj
V znamenju pomladi
Dušan Kelih je bil delegat radovljiške občine
na 7. kongresu ZKS
Za VII. kongres ZKS je bilo skupno izvoljenih 475 delegatov, med njimi 425 prvič. Med delegati je bilo 100 udeležencev iz NOB. Zanimiva je njihova poklicna sestava. Kar 204 je bilo delavcev — neposrednih proizvajalcev, kar pomeni približno polovico udeležencev. Med delegati je bilo 126 žensk in 107 mladih. Struktura delegatov je torej ustrezala.
Poleg delegatov je bilo na kongresu še 57 članov stalnega dela konfe-
rence, 47 članov centralnega komiteja, 20 članov častnega razsodišča, 6 članov revizijske komisije ter 6 članov predsedstva ZK Jugoslavije in Slovenije, ki so imeli status delegata. Tako je bilo na kongresu skupno 613 delegatov.
Prvi dan kongresa je bilo plenarno zasedanje. Natanko ob pol desetih je v veliki dvorani otvoril kongres predsednik CK ZKS France
Popit in skoraj hkrati so zazveneli zvoki internacionale.
Delegati smo prisrčno pozdravili številne delegacije, narodne heroje, člane sveta federacije, predstavnike družbeno-političnih organizacij, itd. Izredno prisrčen je bil pozdrav slovenskih pionirjev, ki so prišli v dvorano in med nas raztrosili nageljne.
Ko smo izvolili še druge delovne organe in komisije kongresa, smo poslušali referat predsednika CK ZKS Franceta Popita o nalogah komunistov v razvoju socialističnih samoupravnih odnosov. Po govoru tov. Popita smo pričeli z razpravo. Prvi dan smo razpravljali o plenumu.
2e prvega dne dopoldne je kongres prejel nad 100 pozdravnih brzojavk organizacij združenega dela, družbeno političnih organizacij, posameznikov in drugih.
Drugi dan je kongres delal v naslednjih komisijah:	komisija za
družbeno ekonomski in politični sistem, komisija za vprašanja izobraževanja, kulture in znanosti, komisija za organiziranost in razvoj ZK in komisija za mednarodna politična in enkonomska vprašanja.
Sodeloval sem v prvi komisiji torej za družbenoekonomski razvoj in politični sistem. Vodil jo je Miran Potrč.
Naša komisija je obravnavala referat tov. Popita o nalogah komunistov v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov, politično poročilo CK o delovanju ZK Slovenije med
VI. in VII. kongresom ter predlog temeljne resolucije ter vlogo in naloge ZK.
Oceno o delovanju CK ZKS in slovenskih komunistov med VI. in
VII. kongresom vsebuje politično poročilo. Le-to razčlenjuje idejno politično diferenciacijo, ki se je začela že po VI. kongresu ZKS in se potem, posebej še po pismu, stopnjevala do 29. seje CK ZKS.
V boju za temeljne interese delavskega razreda se je ZK usmerila tudi na pospeševanje razvoja manj razvitih območij in na zagotavljanje enakomernejšega razvoja vse Slovenije. V javni razpravi o kongresnem gradivu smo se komunisti zavzeli za organizirano dejavnost.
Tretji dan je bilo zopet plenarno zasedanje, kjer so predsedniki komisij poročali o delu vsake komisije. Tudi volitve so bile zelo uspešne.
Popoldan smo nadaljevali z razpravo, nato pa se je VII. kongres ZKS zaključil.
Moja želja pred kongresom je bila, da bi mi komunisti bolj enotno zastopali interese ZKS v bodoče ter trdneje razvijali socializem na samoupravnih odnosih. Komunisti naj bi se bolj aktivno vključevali v boj za dosledne samoupravne socialistične odnose med delavci in na splošno za boljši položaj delovnih ljudi. Kot je znano, smo take sklepe tudi sprejeli. Najvažneje pa je, da te sklepe tudi vedno uresničujemo.
Dušan Kelih
Vlasta Vidic
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	NADALJEVANJU BERITE MOJ PRISPEVEK NA VII. KONGRESU ZKS
IZVAJANJE KADROVSKIH NAČEL
V PRAKSI
V predlogu resolucij VII. kongresa se kadrovska načela in naloge zveze komunistov na področju izvajanja kadrovske politike povsod prepletajo.
Izhajajoč iz načela, da je Zveza komunistov opredelila kadrovsko politiko kot neodtujljivo pravico delovnih ljudi, odgovornost zanjo pa še razširila na vse družbeno politične organizacije, moramo predvsem komunisti težiti za čim bolj doslednim izvajanjem osnovnih pravic na vseh področjih.
Zveza komunistov se mora bojevati in zavzemati za takšno kadrovsko politiko, ki je v dolgoročnem interesu delovnih ljudi v smeri družbeno ekonomskega razvoja, zagotavljati mora hitrejše razvijanje samoupravnih družbenih odnosov, hitrejšo materialno rast družbe, ustvarjati možnosti za hitrejši socialni razvoj, oblikovati metode za kadrovsko načrtovanje, sistem vzgoje in izobraževanje.
Načela in smotri kadrovske politike morajo izražati interese delavskega razreda in jih lahko uveljavljamo le, če jih bomo znali komunisti vplesti v tekočo in dolgoročno kadrovsko politiko. Vzporedno pa se moramo bojevati z ostanki preživele kadrovske prakse in miselnosti v tistih pogledih, ki so nezdružljivi z bistvom razvoja naše samoupravne socialistične družbe. Izostriti si moramo posluh za ugotavljanje in odpravljanje pojavov nenačrtne kadrovske politike, njenega zanemarjanja in prepuščanja stihiji, tako v organizacijah združenega dela kot na vseh področjih družbenega dela. Zlasti velja to še za področja družbenega dela, kjer bi zanemarjanje kadrovske politike imelo daljnosežne negativne posledice, predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, v društvih in organizacijah, ki vključujejo mladino. V prizadevanjih za demokratično in učinkovito kadrovsko politiko moramo komunisti z idejnim razčiščevanjem in politično aktivnostjo uveljavljati in odpravlajti vse, kar ovira njeno uveljavljanje, predvsem pa samovolja, nedemokratičnost v odločanju o kadrovskih vprašanjih, izoliranje pred novimi kadri itd.
V	preteklem obdobju smo sprejeli vrsto dokumentov o kadrovski politiki in to preko najvišjih organov Zveze komunistov, le-tem pa je sledila republiška resolucija itd.
V	praksi pa ugotavljamo, da te in podobne dokumente prevečkrat sprejemamo deklarativno in da se premalo odločno in prepočasi zavzemamo za določene kadrovske rešitve.
Nadalje so tem dokumentom sledili družbeni dogovori o štipendiranju, družbeni dogovori o izvajanju kadrovske politike, katerih podpisnice so bile vse družbene strukture in temeljne organizacije združenega dela. V praksi dostikrat pride do vprašanja o vsebini dogovorov. Pokazale so se negativne posledice, ker vse temeljne organizacije združenega dela niso bile enotne in niso podpisale družbenih dogovorov. Ugotavljamo, da tudi v izvajanju družbenih dokumentov ni enotnosti, discipline in zadovoljive zavesti, kajti vsak si po svoje razlaga načela in jih izvaja.
Vzporedno s sprejemanjem družbenih dogovorov pa nismo zagotovili ustrezne organiziranosti v družbeno političnih skupnostih, organizacijah združenega dela in ostalih družbenih strukturah, da bi samoupravna sprejeta načela tudi izvajali. Tu ne gre za inšpekcijske službe oz. kontrole in podobno, temveč za usmerjeno, usklajeno povezovanje vseh nosilcev kadrovske politike.
Posebno v organizacijah združenega dela so kadrovski problemi aktualnega značaja. Pravilna kadrovska politika je predpogoj za uspešno poslovanje. To pa bi lahko zagotovili le, če bomo tem strokovnim službam dali pravo mesto v družbeno ekonomskem procesu. To pa
Dušan Kelih
se v današnji praksi v precejšnji meri ne dogaja in so te službe v podrejenem položaju in premalo okrepljene.
V	praksi se komunisti pogosto srečujemo z cnostranostjo kadrovskih kriterijev pri sprejemanju na delo. Prihaja do raznih skrajnosti od favoriziranja formalne izobrazbe do podcenjevanja diplom in precenjevanja delovnih izkušenj in poudarjanja zgolj strokovnosti profila kadrov.
Čeprav ne moremo zanikati, da so v določenih obdobjih razvoja potrebni posameznim organizacijam kadri, katerih znanje in sposobnosti so izrazitejše v eni ali drugi smeri, se moramo komunisti načelno in v praksi bolj zavzemati za celovitost strokovnih družbeno političnih in moralnih kriterijev, posebno za vodilna delovna mesta.
Ko smo pričeli uveljavljati pri vodilnih in vodstvenih delovnih mestih družbeno politične in moralne kriterije, pa se v Zvezi komunistov že srečujemo z nekaterimi težnjami posameznikov — s karierizmom. Pri odločitvah za sprejem v članstvo Zveze komunistov moramo biti pri takih delavcih bolj kritični in upoštevati vsa kadrovska merila in nji-
hovo pripadnost socialistični družbi.
Do sedaj sprejete družbene dogovore o štipendiranju je treba izpopolniti in nuditi večje materialne možnosti za nadaljnji študij mladih. Le z načrtno štipendijsko politiko bo mogoče doseči socialno strukturo študentov. Politika štipendiranja je preveč prepuščena posa-
Vsebinsko osnovo in spremembe medsebojnih odnosov je že obravnavala NASA SMUČINA. Sam samoupravni sporazum pa so člani delovne skupnosti obravnavali več kot mesec dni. Po končani obravnavi je prišlo 30 zapisnikov delovnih skupin, ki so predlagale določene spremembe in dopolnitve. Nekaj smo |lh lahko upoštevali, nekaj pa tudi ne, ker so odstopale od zakonskih določil.
Zborov delovnih ljudi se je udeležilo zadovoljivo število ljudi. Vsi zbori so soglasno sprejeli samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Na zboru delovnih ljudi v TOZD proizvodnja ELAN je bilo prisotnih 468 delavcev od skupno 526 zaposlenih, v TOZD Inštitut tovarne Elan 45 od skupno 49 članov in pri delovni skupnosti skupnih služb je bilo 160 članov od skupno 212 zaposlenih.
meznim družbenim strukturam. Komunisti se moramo zavzemati, da se ta prilagodi potrebam socialističnega razvoja in naše družbe. Pri reševanju kadrovske politike na vseh področjih se moramo zavedati, da so le sposobni in idejno trdni kadri pogoj napredka.
Ing. Vlasta Vidic
Izjave o pravicah in obveznostih, ki so določene v predlogu samoupravnega sporazuma, je podpisalo
v TOZD proizvodnja Elan 414 delavcev ali 78,71 %
v TOZD Inštitut tovarne Elan 45 delavcev ali 91,83 %
v delovni skupnosti skupnih služb pa 184 delavcev ali 86,79 %.
Delavski svet TOZD proizvodnja Elan in sveta Inštituta in delovne skupnosti skupnih služb so že na četrtkovi seji dne 25. 4. 1974 ugotovili, da je bil samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu sprejet po pravilnem postopku. Zbori so ga sprejeli z večino glasov, podpisalo pa ga je dve tretjini delavcev v skladu z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Vlasta Vidic ing.
Samoupravni organi razpravljajo
— o problematiki osebnih dohodkov, ki zajema poskusno uvedbo osebne ocene delavcev v pomožnem obratu in kovinskem oddelku, korekturo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov glede na znano sindikalno listo, problematiko dosedanjih osebnih dohodkov in iskanje novih možnosti za splošni porast OD;
— investicijski program in program investicijskega vzdrževanja;
— program sklada skupne porabe.
Zbori delovnih ljudi so del problematike glede osebnih dohodkov, investicijskega programa in programa sklada skupne porabe že obravnavali, prav tako pa tudi že delavski svet TOZD proizvodnja Elan, svet Inštituta in svet delovne skupnosti skupnih služb.
Delavski sveti TOZD-ov soglašajo s temi programi. Dokončno pa je to obravnaval delavski svet podjetja ravno med tiskanjem te številke časopisa. Podrobnejšo obrazložitev in sklepe bomo objavili v prihodnji številki.
Vlasta Vidic, ing.
Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu sprejet
Samoupravno delavsko nadzorstvo
Mladina se je sestala
Ni dolgo tega, ko smo začeli praktično uveljavljati dopolnilna ustavna načela in v tej zvezi izpopolnjevati in utrjevati naš samoupravni sistem. Zato je ta članek namenjen izključno članom naše delovne skupnosti. Po eni strani bi jih želeli informirati o delu, po drugi strani pa pritegniti čim širši krog oziroma celotni kolektiv k reševanju aktualnih vprašanj v podjetju. Gre namreč za novi samoupravni organ podjetja to je samoupravno delavsko nadzorstvo (SDN). Ne bo odveč, če omenimo, da smo 24. januarja letos neposredno volili tri odbore SDN: petčlanski odbor SDN na nivoju podjetja (predsednik Rajmund šiško, člani Vinko Jerala, Jože Bešter, Franc Peterman in Avgust Weithau-ser), tričlanski odbor SDN za TOZD proizvodnja (predsednik Anton Golčman, člana pa Marjan Legat in Vinko Selčan) in tričlanski odbor za TOZD Inštitut Elan (prof. Janez Smitek, Stane Kozamernik in Janez Peterman).
Vsi trije odbori SDN so imeli do danes tri skupne seje. Na prvi seji so bili konstituirani posamezni odbori ter izvoljeni predsedniki in njihovi namestniki. Na drugi seji so obravnavali organizacijska vprašanja dela SDN. Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo redna zasedanja vseh treh odborov v glavnem skupna, izredna zasedanja pa po potrebi in sicer skupno ali ločeno. Nadalje je bilo sklenjeno, da je treba kolektiv obveščati o delu SDN z obvestili na oglasnih deskah in v Naši smučini. Za sistemsko delo odborov SDN je potrebno izdelati poslovnik. Za to so zadolžene strokovne službe, pri tem pa naj sodelujejo tudi predsedniki SDN, itd.
Druga točka dnevnega reda je bila delovni program odborov SDN. Ker to področje še nikjer ni dobro razvito, so si naši odbori SDN sami zastavili svoje delo:
— Pregled uresničevanja sklepov samoupravnih organov. Za to delo pa mora imeti SDN vse samoupravne akte in zapisnike organov upravljanja in izvršilnih organov TOZD in podjetja, kakor tudi vabila in gradiva za seje organov, zapisnike poslovodnih organov TOZD in podjetja in poročila o realizaciji samoupravnih odločitev.
— Spremljanje gibanja poslovanja in opravljanje planskih nalog. Za to delo pa morajo odbori SDN prejemati gospodarski načrt, perio-
dična poslovna in druga poročila, redna poročila finančno računovodske narave in poročila službe družbenega knjigovodstva (SDK) o uporabi družbenih sredstev.
—	Redno spremljanje ostalega poslovanja kot npr. potni stroški, reprezentanca, osebni dohodki, pogodbe o dopolnilnem in civilno pravnih razmerjih (izplačanih honorarjih), o delu zasebnikov ipd., poročila o inventurah, poročila finančnih revizij in inšpekcijskih organov, odločbe v zvezi z gospodarskimi prekrški in prestopki ter delovnimi spori.
Tretja skupna seja odborov SDN je obravnavala tekoča vprašanja, kot so potni stroški v SFRJ in v tujini. Sklenjeno je bilo, da je za službena potovanja, predvsem za tujino, treba izdelati poleg načelnega letnega gospodarskega načrta še detajlne kvartalne plane. Obravnavali smo tudi stroške nastale pri uporabi lastnih osebnih avtomobilov, ki jih je treba vskladiti z našo splošno varčevalno akcijo. Poleg tega je ostalo še nekaj odprtih tem, o katerih bomo poročali, ko bodo odbori SDN postavili končna stališča.
Z nekaj besedami smo se želeli predvsem predstaviti kolektivu. Organ samoupravnega delavskega nadzora torej obstoja in je začel svoje pionirsko delo. Njegovo delo bo uspešno le ob tesnem sodelovanju in pomoči slehernega delavca naše delovne skupnosti.
Le tako bi bilo mogoče pravočasno preprečevati in odstranjevati negativne pojave.
A. W.
POPRAVEK
V	članku »Trnovski maraton« je tiskarski škrat spremenil rezultate. 189. mesto je s časom 2.27,27 dosegel Vehovec Marjan, 216. mesto pa Goreč Rudi (2.33,57). Cas Mihe Finžgarja je 2.41,37.
Redna letna konferenca aktiva mladih delavcev v naši tovarni Je bila 5. 4. 1974 v obratu družbene prehrane. Kljub dobremu obveščanju pa se je konference udeležilo le malo mladih, komaj tretjino zaposlenih v naši tovarni.
Na konferenci so mladi pregledali delo v preteklem letu. Bivši predsednik tov. Cene Globočnik je zelo kritično ocenil delo ter podal nekaj koristnih napotkov za bodoče delo. Obenem se je tudi poslovil od navzočih, ker je odšel na novo delovno mesto, na občinski komite.
Direktor TOZD proizvodnje tov. Pintar Alojz je povedal precej pikrih na račun sodelovanja mladih v samoupravljanju. Poročal je o stanju v podjetju in mlade pozval, naj bodo vzgled ostalim pri večji produktivnosti in delovni disciplini.
Sekretar OZKS Elan Bojan Zajc je nakazal nekaj družbeno-politič-nih nalog, ki naj bi jih mladinci v bodoče bolj aktivno reševali. Pozval je mlade, naj se v večjem številu vključujejo v ZK, saj je znano, da je v naši tovarni le-teh zelo malo.
Predsednik sindikata Vlado Matjašič je omenil problem premajhne povezanosti med aktivom in sindikatom ter OZKS.
Ob prihodu mladih delavcev v tovarno jih je treba senzaniti z delom aktiva in jih aktivno vključiti v delo.
V	predsedstvo aktiva mladih delavcev za leto 1974 so bili s tajnim glasovanjem izvoljeni:
— Kokalj Rudi
— Potočnik Zvone
— Milatovič Ivan
— Resman Marjan
— Pristov Alenka
— Resnik Stane
— Golmajer Janez
— Resman Jana
— Krivic Janez
— Peternel Milena
— Kralj Majda
— Kozinc Boris
— Demšar Drago.
Po konferenci je bil družabni večer.
24. 4. 1974 se je prvič sestalo predsedstvo in izvolilo za predsednika Golmajer Janeza, za tajnika Kozinc Borisa, za blagajnika pa Pristov Alenko. Poleg tega so se dogovorili, da je treba do prihodnje seje sestaviti delovni program po posameznih sekcijah in določiti mladince, ki bodo odgovorni za njegovo izvajanje.
Milatovič Ivan
z Orjuno
ljah. Delavstvo je v Trbovljah branilo svoj kraj, svoje domove, svoje pridobitve in svojo kulturo.
Ravnalo je v skladu z opozorili in navodili Komunistične partije, ki ji gre zasluga, da je zgodaj spoznala nevarnost fašizma ,ki je grozil slovenskemu narodu kot celoti.
Po aprilski generalni stavki leta 1920 je bil to najhujši notranje-poli-tični spopad v Sloveniji. V njem sta se odrazili ostra razredna napetost in huda nacionalna kriza v takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. 1. junij 1924 pomeni v zgodovini boja delavskega razreda zmago delavskega razreda pri zajezitvi fašistično-nacionalističnega pohoda v takratni Jugoslaviji. Zato je tudi stališče Izvršnega biroja Predsedstva ZK Jugoslavije, da ob SO-letnici zloma Orjune v Zasavju tem akcijam in borbi delavskega razreda po vsej državi damo vsejugoslovanski značaj.
Sedanje priprave na praznovanje te pomembne obletnice, ki jih vodi poseben 30-članski republiški odbor pod vodstvom predsednika ZK ZKS
(Nadaljevanje na 4. strani)
50. obletnica spopada
1.	junija letos bo v Trbovljah osrednja proslava slov. delavstva, posvečena 50. obletnici spopada z Orjuno in njenega zloma. Spričo pomena praznovanja tega zgodovinskega dogodka želimo, da bi bili člani delovnih kolektivov v Sloveniji vsaj v groben seznanjeni z namenom praznovanja v Trbovljah in z dogodkom, ki se je odvijal 1. junija pred 50 leti.
PRAZNOVANJE 50. OBLETNICE
ZLOMA ORJUNE
V ZASAVJU
V revirjih se pripravljamo na praznovanje enega izmed najpomembnejših dogodkov iz bogate, revolucionarne zgodovine delavskega gibanja v revirjih. 1. junija 1974. leta bo poteklo namreč 50 let od zgodovinskega spopada slovenskega delavstva s fašistično organizacijo »Orjuno«. Tega dne je slovenski proletariat na čelu z revirskimi rudarji — delavci pod vodstvom Komunistične partije, skupno z delavskimi obrambnimi četami PAC iz revirjev in Ljubljane zadal tej organizaciji odločilen udarec, od katerega si jugoslovanska fašistična organizacija ni več opomogla.
Dogodki v Trbovljah so sestavni del boja jugoslovanskega delavskega razreda proti takratnemu centralističnemu režimu v Jugoslaviji ter jugoslovanskemu nacionalizmu, ki ga je ponujala Orjuna, prežetega z brutalnostjo fašizma. Trboveljski dogodki pa so v znatni meri pripomogli, da je bil odbit prvi val fašizma v Jugoslaviji.
Obnavljajoča se moč delavskega razreda je privedla centralistični režim, da odobri najavljeni pohod Orjune v Trbovlje, »v rdečo komunistično trdnjavo«. Pohod je pomenil predrzen izziv tako delavstvu kot nacionalnim opozicijskim silam, v prvi vrsti pa komunističnemu gibanju. Za ta pohod je Orjuna zbrala pristaše iz vse Slovenije, Zagreba, Splita in drugod, s čimer je prera-stel okvir slovenskega političnega dogajanja in prejel značaj akcije v vsedržavnem obsegu. Orjuna je v Trbovljah tako nastopila kot udarna pest centralističnih in hegemoni-stičnih krogov srbske buržoazije.
Pod vodstvom Komunistične partije Slovenije so se rdeči revirji zavzeto in načrtno pripravljali na oborožen spopad z Orjuno v Trbov-
Stenmark — odkritje sezone prejema čestitke od Envlna Strickerja
Koliko stane smučarski as?
50. obletnica spopada z Orjuno
Stotisoč? Milijon? Ali je genija sploh mogoče plačati? Ali pa so ti kmečki fantje sploh preplačani? Takile enostranski gladiatorji, ki s šestmesečnim treningom in genialnim prebliskom zaslužijo celo premoženje. Je to prav v primerjavi z navadnim smrtnikom, ki se iz leta v leto trudi in dela, ki študira in ri-skira?
DEVET IZMED DESETIH JIH ODPOVE
Vrednost različnih pogodb tekmovalnega kadra srednje kategorije znaša od 200.000 do 500.000 šilingov, premije za uvrstitev na prvo mesto pri svetovnem pokalu pa znašajo še enkrat toliko. K temu je treba dodati še podpore raznih firm, ki dajejo tekmovalcem vse od hlač do športnega avtomobila, brezplačno hrano in stanovanje v smučarski sezoni, socialno zavarovanje na osnovi navidezne zaposlitve pri katerikoli smučarski firmi, pri carini ali policiji, podpore domačih občin, ki segajo prav do podaritve celih gradbenih parcel ali do koncesije smučarske šole. Pri tem pa je življenje tekmovalcev polno uspehov in razburjenj, zmag, porazov, potovanj in občudovanja.
Možnost imajo, da v eni sami sezoni dobijo celo premoženje, za kar mora neki uslužbenec delati približno dvajset let. Eno zimsko sezono dobro rutinirano tekmujejo, posežejo enkrat ali dvakrat do pajvišje-ga mesta in so s tem storili svojo dolžnost.
Dober tekmovalec B-razreda si v dveh ali treh sezonah zagotovo lahko nabere vsoto, ki mu zadošča za penzijo. Tekmovalec C-razreda ali dober mladinski tekmovalec prekaša s svojim mesečnim dohodkom še akademika v državni službi, seveda ima pri tem še brezplačno hrano in stanovanje ter prepotuje pol sveta.
Takole petnajstletniku ni treba drugega kot obljubiti. Predstavlja namreč možnost, da enkrat lahko poseže v svetovni tekmovalni vrh, s tem pa že postane za svojo smučarsko firmo učinkovit reklamni agent. Nasledniki tekmovalcev imajo možnost 1:10, kajti devet izmed desetih mora izpasti, ne izdržijo več. Z njimi pa smučarska firma izgubi drago investicijsko pozicijo.
Nenadoma torej spoznamo, kakšen riziko in kakšna vlaganja firme so potrebna za zmagovalca svetov-
nega pokala. K večmilijonski vsoti šampiona je treba prišteti še stoti-soče, ki jih firma leta in leta investira v podmladek. Na ta način lahko tudi hkrati ocenimo, koliko takle svetoven pokal vrže smučarskemu asu.
Anton Rohrmoser ali Anton Arn-steiner sta točno izračunala sorazmerje med reklamnimi stroški in dobičkom — toda nihče še ni prišel na boben zaradi podpore smučanju.
Človeka bi razjedala zavist, če bi videl, kako se izide račun za obe udeleženi strani: producent smuči in zmag vajeni gladiator — oba zadovoljno brundata. Mi pa ne moremo občutiti zavisti, ker imamo naše heroje za predstavnike svojih lastnih sanj. Kaj bi bilo naše življenje brez sanj?
(Nadaljevanje s 3. strani)
tov. Franceta POPITA imajo zato vseslovenski in tudi jugoslovanski značaj.
Za 50. obletnico zloma Orjune bo v Zasavju vseslovenska delavska proslava, ki bo na samo obletnico spopada 1. junija 1974 v Trbovljah. 25 do 30 tisočim udeležencem iz vse Slovenije bo govoril sekretar Izvršnega biroja Predsedstva ZKJ tov. Stanc Dolanc. V kulturnem programu bo nastopilo 780 članov kulturnih skupin iz vsega Zasavja, proslava pa se bo zaključila z vseljudskim praznovanjem.
Vsebinski koncept praznovanja 50. obletnice zloma Orjune v revirjih je kontinuiteta revolucionarnega delavskega gibanja od konca leta 1918 pa vse do današnjih dni. Praznovanje torej ni posvečeno le obletnici spopada rudarjev in revirskih delavcev z Orjuno, ampak tudi dogodkom v letih med obema vojnama, ko je v rudarskih revirjih vzniknila Komunistična partija, »trboveljska komuna«, ko je prišlo v dneh od 20. julija do 17. septembra 1923. leta do največje rudarske stavke, zasedbe rovov in gladovne stavke in ko so v zasavskih revirjih zrastla množična delavska kulturna društva v okviru graditve nove Jugoslavije.
Današnji čas daje vsemu temu poseben pečat. S sprejetima ustavama razvijamo in poglabljamo razredno usmeritev naše družbe ter s tem vlogo in položaj delavskega razreda. Dokončno uresničujemo težnje delavskega razreda po osvoboditvi in oblasti, cilje, za katere so se borili
Kakšna je sestava avstrijskega smučarskega poola (pool = skupen fond različnih podjetij)? V njem sodelujejo redni in izredni člani. Redni člani so Avstrijska smučarska zveza, Zvezno ministrstvo za šolstvo in umetnost (skupno z Zveznim ministrstvom za finance) in Zvezna gospodarska zbornica. Industrija, ki jo v poolu uradno zastopajo firme in dobavitelji, ki opremljajo tekmovalce, spada k izrednim članom, h katerim se pridružujejo še tisti krogi, ki so zainteresirani za smučarski šport in ki so pripravljeni finančno podpreti avstrijske smučarske tekmovalce. Del tega denarja porabijo za raziskave. Pri financiranju velja tretjinska enakost. Razen Smučar-
tudi rudarji, delavci iz rdečih revirjev.
Praznovanje 50. obletnice zloma Orjune v Zasavju bo tako pomenilo manifestacijo delavstva iz vse Slovenije, s čimer bo izpričana vztrajna borba delavskega razreda za nov in drugačen svet, za nove družbene odnose na osnovah, ki jih določata ustavi SFRJ in SRS.
Na trboveljski proslavi bo odkrit tudi nov spomenik postavljen na kraju samega spopada pred muzejem ljudske revolucije v Trbovljah. Predstavljal bo vse značilnosti spopada z Orjuno, vendar pa bo v svoji zasnovi pomenil življenje in borbo delavskega razreda, ki jo je le-ta prehodil in doživljal v pretekli zgodovini. Spomenik je delo našega rojaka kiparja Stojana Batiča.
Pomembno kulturno pridobitev za Trbovlje in Zasavje pomeni tudi sanacija muzeja ljudske revolucije v Trbovljah. Tako bo muzej dobil tako vrednost in pomen, ki mu glede na bogato revolucionarno zgodovino Trbovelj in revirjev tudi upravičeno pripada.
Po programu bomo imeli v Zasavju v zadnjem tednu meseca maja t. 1. vrsto kulturnih in športnih prireditev. Tu naj bi predvsem sodelovala kulturna in športna društva iz delavskih centrov Slovenije; vrsto prireditev pa bodo organizirala društva iz Zasavja. V program je vključena tudi zasavska šolska mladina.
V	praznovanje 50. obletnice zloma Orjune se vključuje prav tako vsa slovenska mladina, ki je določila za ta dan svojo osrednjo proslavo.
ske zveze, ki samo kontrolira delo, morajo zveza, zbornica in industrija plačati vsak tretjino predvidene vsote.
Firme, ki so zastopane v poolu, se delijo na sektor smučarskih proizvajalcev (Atomic, Blizzard, Fischer, Kastle, Kneissl). Te nosijo glavno finančno breme, neodvisno od obsežne podpore, ki jo poolu nudijo posamezna regionalna združenja in zveze. Drugi sektor so tovarne smučarskih vezi (Marker, Nevada Tyro-lia) in tovarne čevljev (Humanic, Kastinger, Lange, Strolz, Dachstein). Sledi skupina konfekcionarjev (Adi-das, Dolomit, Gruber, Huber, Maser, Medina, Reinalter, Sastrit in Stef-fner).
Druge firme, ki opremljajo ekipo, so Anger (očala), Komperdell, Kneissl, Blizzard (smučarske palice), Komperdell, Riemer in Kaufmann (smučarske rokavice) in specialno zastopane firme kot Greiter, Pot-tendorfer, Rauch, Zavarovalnice zvezne dežele, Britisch Leyland in Coca-Cola. K podpornim članom spadata tudi firma dvigal Doppel-mayr in Volkswagen-Porsche-Austria.
Letos se je podpora poolu razširila tudi na nordijski sektor (letni proračun tri milijone šilingov). Člani poola so naslednje firme za smuči: Fischer, Kneissl (tekaške), Elan (skakalne); smučarske vezi Rotte-fella; smučarski čevlji Hertjes, Adi-das, obleka Everrib, Kitex, Viso; smučarske palice Kohla. Seveda pa prejema ta sektor podporo še drugih firm, ki skrbijo za opremljanje pri alpskih disciplinah, ki pa ne želijo, da jih imenujemo izrazito »nordijske«.
V	tem krogu firm, ki dajejo opremo, pa bi bilo seveda idealno, če
(Nadaljevanje na 5. strani)
Avstrijci demonstrirajo v Krplnu smučanje na »kotaljnlh« smučeh
,Zlata jama' se imenuje smučarski pool
Elanov snežni top je »pomagal« v Planici
Izpit za polkvalifikacijo
»Zlata jama«...
(Nadaljevanje s 4. strani)
bi lahko tekmovalke in tekmovalci prosto izbirali material. Vendar pa rešitev tega patenta doslej ni uspela niti Francozom, niti Švicarjem in ne Italijanom. Celo pri Nemški smučarski zvezi jim trenutno ni uspelo, da bi vsaka firma, ki daje opremo, in ki prispeva znaten delež pri poolu, lahko zahtevala tudi garancijo, da bodo vrhunski tekmovalci določen čas uporabljali tudi njene izdelke. Poleg tega pa tudi obdobje, ko tekmovalec zapusti tekmovalne proge, še ni najbolje urejeno. Zato je industrija v mnogih primerih uradni delodajalec neke tekmovalke ali tekmovalca. Prav tu pa je nemogoče, da bi npr. komercialni uslužbenec neke smučarske tovarne iz Vorarlberga dajal prednost izdelku neke firme iz Salzburga ali obratno.
Iz tega razloga in zaradi pogodbene licitacije so prešli na določeno zaščitno obdobje, ki znaša pri večini zvez dve leti. Poleg tega pa je treba te pogodbe z obeh strani skleniti z zvezo tako, da ustrezajo FIS predpisom. Zato je sprememba bla-gove znamke (kot je bil to namen pri Proellovi) možna le s privolitvijo zveze. Vsi ostali poslovni dogovori so neregularni in so lahko negativni predvsem za aktivne smučarje.
Od spomenika
V počastitev obletnice ustanovitve OF je bilo v Kropi 27. aprila orientacijsko tekmovanje »Od spomenika do spomenika« za vse mladinske aktive, aktive mladih delavcev, planinska društva ln pripadnike JLA.
Vsako ekipo so sestavljali dva mladinca in ena mladinka. Udeležba 36 ekip je bila torej zelo razveseljiva.
Tekmovalci so morali poiskati s pomočjo kompasa in zemljevida 6 kontrolnih točk na 12 km dolgi progi v okolici Krope, streljati z zračno puško in reševati teste iz zgodovine NOB in prve pomoči.
21. in 25. aprila Je 16 delavcev opravljalo Izpit za polkvalifikacijo.
Po opisni oceni je izpit opravilo
— 11 članov delovne skupnosti
— 4 člani bodo morali polagati
popravni izpit
do spomenika
Naša ekipa v sestavi Biserka Tem-lin, Tomaž Kostanjšek in Boris Kozinc je zasedla solidno 15. mesto. Člani naše ekipe so najbolje rešili teste iz zgodovine NOB in prve pomoči.
Občinska konferenca ZMS Radovljica je tekmovanje dobro organizirala.
Rezultati:
1. MA Radovljica	860	točk
2. MA Ljubno	829	točk
3. JLA Boh. Bela	810	točk
15. AMD Elan	781	točk
K. B.
— 1 član delovne skupnosti pa je bil opravičen polaganja izpita — ne sme pa delati pri lesnoobdelovalnih strojih in napravah.
Od 11 članov jih je 6 opravilo izpit z oceno »se odlikuje«. Komisija se je odločila, da jih javno pohvali:
1. Kolman Marjana
2. Papler Pavla
3. Hrovat Milena
4. Globevnik Cilka
5. Justin Tatjana
6. Medvešek Vid
V glavnem so uspešno opravile izpite žene, gospodinje in matere, najmanj uspešno pa samci.
Ing. Vlasta Vidic
Novice iz revij
VELA E MOTORE
V Weymouthu (Anglija) je vsako ieto tekmovanje v hitrostnem jadranju. Tudi letos je prvenstvo osvojila angleška piroga »Crossbovv«, ki je dosegla hitrost 29,3 vozle (54,3 km/h) pri hitrosti vetra cca 20 vozlov.
EUROSPORT
V 1.1973 se je ameriška firma SPALDING krepko udomačila v Evropi. Poleg Persenicove tovarne smuči je prevzela tudi Cabrovo tovarno smučarskih čevljev ter postala solastnik belgijske tovarne teniških loparjev Snauvvaert. Napovedujejo pa še nadaljnje razširitve.
ROSSIGNOL proda 31 % smuči v Francijo, 18 % v ZDA, 17 % v Švico, po 9 °/o v Italijo in ZRN, 6 % v Kanado, 5 % na Japonsko in 5 °/o v ostale države.
Dynamic je prevzel prodajo za finsko tovarno tekaških smuči HAR-JU. Harju/Dynamic predstavlja letos kompletno tekaško kolekcijo — od tekmovalnih do turnih. Firma se je začela ukvarjati tudi s prodajo posebne kolonjske vode Dynamic za smučarje.
Tudi ROSSIGNOL se je lotil produkcije tekaških smuči iz umetnih mas.
Cristian Neureuther, nemški tekmovalec z vrha FIS lestvice v slalomu je izjavil, da se bo prihodnjo sezono posvetil študiju medicine in ne bo več tekmoval.
VELA E MOTORE, it. 3
V članku »Ricerche sue futuro della nautica italiana« primerja avtor Crepaz stanje v Italiji s Francijo kot najbolj sorodno in navtično nekoliko bolj razvito deželo.
Pri jadrnicah je vedno večje zanimanje za jole, ki se pojavljajo v vedno pestrejšem izboru. V Italiji je že 22.000 jol. Takoj za tem slede male obalne križarke od 5 do 7 m. Tu se pojavlja več vprašanj (varnost, termična izolacija, higienske naprave, udobnost kajut), ki jih bo potrebno rešiti, da bodo jadrnice te vrste še pridobile na popularnosti. V Franciji so jadrnice najbolj priljubljene pri študentih, medtem ko bi imelo med delavci 90 % raje motorni čoln.
SKI RACING, št. 28
Družbi FISCHER in GARCIA (dosedanji distributer Fischerjevih smu-či in Humanic čevljev v Ameriki )sta sklenili, da se bosta ločili po 31. 12. 1974. Napovedujeta celo možnost bodočih konfliktov, kajti GARCIA je solastnik firme LANGE (smuči + čevlji), FISCHER pa namerava izdelovati tudi teniške reke-te. Tako si bosta v bodoče sedanji družabnici hodili v zelje. V letu 75 se bosta FISCHER & HUMANIC predstavili z lastno distribucijsko firmo.
DRVNA INDUSTRIJA, 74/1—2:
Analiza industrije lakov, povzeta iz Holz — Zentralblatta, kaže zelo slabo situacijo, ki je nastala zaradi naftne krize. Cena surove nafte je narasla pri toni od 25 J na 100 f. Poleg visokih cen tepe proizvajalce v Nemčiji tudi pomanjkanje surovine, v še slabši situaciji pa so ostale države. Predvideno je 25—30% povišanje cen celuloznih lakov, za cca 20% PU lakov in 50% poliuretanskih lakov.
Wintersportplatz
Zillertal, Tirol mit OrUnberg, Brandberg im Schlittenpartie.
Ni AYR,HOFEN 630-2000 m ■ Intern^Jtionaler Sommer- . ■ erholun<^-undWintersportort Gesellsc|}aft(icher und sport-licherMiftelpunktd.Zillertale 5
Pozdrave nam pošiljajo najboljši smučarji: Stenmark, Nogler, Jakopič, Gašperšič ln drugi
Dragi Alojz!
Tvoja trnjeva življenjska pot se končuje danes, tu, na odmerjenem koščku domače zemlje. Znanci in sodelavci, ki Te spremljamo na zadnjo pot, Ti želimo miren počitek.
Poleti 1953 si prišel v Elan, kjer si svoje delo pridno in vestno opravljal v oddelku telovadnega orodja vse do upokojitve spomladi 1964. Bil si pravi delavec, tovariš, človek. Vedno si bil nasmejan in dobrovoljen in si se iz dneva v dan vozil s svojim kolesom iz Lesc v Begunje in po šihtu zopet nazaj domov. Prav v teh letih smo najintenzivneje gradili našo tovarno in jo dogradili do sedanjih razsežnosti. Ti si nam pri tem vestno pomagal. Hvala Ti. Kot upokojenec si nas vedno prav rad obiskoval, predvsem ob novoletnih srečanjih z vsemi upokojenci.
Dragi Alojz! Prezgodaj odhajaš od nas, vendar usode ni mogoče spremeniti. Isto čaka prej ali slej tudi vse nas ostale.
Želimo Ti miren počitek, svojcem pa izrekamo iskreno sožalje
Elanovi sodelavci ob smrti AVSENIK ALOJZA
Letne športne igre bodo septembra
V	Ljubljani je bil 23. 4. 1974 v prostorih Združenja »LES« sestanek predstavnikov večjih delovnih organizacij, ki so se udeležile dosedanjih letnih športnih iger lesne industrije SR Slovenije z več ekipami in v večjem številu.
Ker upravni odbor Združenja »LES« do sedaj ni oblikoval konkretnega predloga, ker nobena delovna organizacija ni prevzela organizacije športnih iger, smo sprejeli sledeče dokončne predloge:
1. Vsi predstavniki smo bili enotnega mnenja, da se naše športne igre v letu 1974 morajo izvesti v isti obliki kot doslej, ker ima samo to pravi smisel in pomen z ozirom na množičnost in prijateljstvo med vsemi udeleženci lesariade.
2. Pokroviteljstvo prevzame Poslovno združenje »LES« Ljubljana, vso organizacijo tekmovanja pa se zaupa Športnemu centru »SLOVAN« Ljubljana, ki se že vrsto let ukvarja z organizacijo podobnih tekmovanj za nekatere druge panoge.
3. Z ozirom na to, da je do letnih kolektivnih dopustov le še malo časa za vso izvedbo organizacije, je prireditev predvidena za 13. in 14. septembra 1974, kraj pa športni park Kodeljevo Ljubljana.
4. Finansiranje Lesariade bo v obliki Startnine na tekmovalca, ki bo določena naknadno z ozirom na število dokončnih prijav vseh ekip lesne industrije SR Slovenije.
5. Tekmovanja bodo potekala kot do sedaj, to je v 6 moških discipli-
Iz sejma avtomobilov v Beogradu
nah in 4 ženskih, skupaj torej v 10 disciplinah.
Pri teh živahnih razgovorih in oblikovanju dokončnih sklepov je sodelovalo 19 predstavnikov večjih lesnih podjetij Slovenije.
Na koncu smo se s predstavnikom »MARLES« Maribor še domenili, da organizacijo iger izvede prihodnje leto ta firma.
Prestrl Jožef
Izračunaj - oceni
1. Kolikokrat se zavrti zobnik A okrog svoje osi, če enkrat obkroži večji zobnik B, ki miruje?
Manjši zobnik ima 8 zob, večji pa 24. Ce mislite, da se zavrti trikrat, se motite, (skica 1.)
B
Skica 1
2. Nekdo prinese kovaču 5 koncev verige, vsak izmed katerih ima po tri členke, naj jih spoji v eno verigo. Kako bi kovač delal, da bi raz-koval in zakoval samo tri členke? (skica 2.)
Skica 2
3.	Imamo 10 kupčkov kovancev (zlatnikov). Čeprav so v enem od teh kovanci ponarejeni, se na videz ne razlikujejo od pravih. Pravi zlatnik tehta 10 gramov, ponarejeni pa 9 gramov. Kako bi samo z enim tehtanjem z absolutno tehtnico (ki pokaže težo v gramih) ugotovili, v katerem kupčku imamo 10 ponarejenih kovancev?
Kozinc Boris
Novice iz revij
(Nadaljevanje s 5. strani)
ARTICLES DE SPORTS EUROPE
Firma DUNLOP, ki se je na tržišču športnih artiklov doslej uveljavila z rekviziti za tenis, je začela izdelovati tudi smuči iz poliuretana in steklenih vlaken.
SKI RACING, št. 26
Proellovi ni uspelo zmagati tudi v smuku na avstrijskem državnem prvenstvu. Premagala jo je W. Drexel, ki je s povprečno hitrostjo 105 km/h postavila ženski rekord. Proellova je zmagala v veleslalomu. Med moškimi je bil prvi v smuku Grissman, v veleslalomu Hauser in v slalomu Zvvilling.
Na italijanskem državnem prvenstvu je v slalomu zmagal Radiči pred Grosom in Thoenijem, v veleslalomu Gros, v smuku pa Besson.
HOLZ- UND KUNSTSTOFFVER-
ARBEITUNG, 74/4:
V Frankfurtu so osnovali industrijsko združenje za poliuretanske trdne pene, kamor je vključeno veliko število nemških proizvajalcev in obdelovalcev poliuretana. Njegov glavni namen je povezovati svoje člane in skrbeti za njihove skupne interese.
V poročilu z ISPA 1974 (Ski-Ge-shaft mit frischer Brise) je kratka analiza nemškega tržišča smuči. Letna kapacitete le-tega naj bi bila
750.000 parov smuči, od tega 120 do
150.000 tisoč parov tekaških. Navajajo, da ima vsaj 760.000 ljudi v ZRN že najmanj drugi par smuči, vsako leto jih »za vedno« preneha smučati 350.000, na novo pa se jih nauči 450.000. Nemški proizvajalci izdelajo letno 500.000 parov smuči.
V nadaljevanju prinaša članek opis kolekcij največjih firm — to so Volki, Rossignol, Fischer in Elan. O Elanu pravijo, da izdela 400.000 parov smuči, od tega proda v zahodne države 85 °/o; za sezono 74/75 napovedujejo 10 °/o-no zvišanje cen.
V nasprotju s svojimi tekmeci se je Elan dovolj zgodaj orientiral na sekundarno proizvodnjo — 35 % produkcije predstavljajo plastični čolni ter telovadno orodje. Zaposlenih, pravijo, imamo 8000 ljudi (kar je verjetno tiskarski škrat).
Članek omenja tudi Radialke kot »čudežno orožje« na snegu.
SKI — 1974/7
Raznim ekstremističnim dejanjem na smučeh, kot so vratolomne salte »hot dogerjev«, spusti po ozebnikih znamenitih sten, padalski skoki z vrhov na smučeh, smučanje s se-demtisočakov, — se je pridružila nova norost — poletni smučarski skoki. Skakalec se z alpskimi smučmi spusti po toboganu, izvaja med letom po možnosti še kakšne salte in nato pristane bolj ali manj srečno v vodi.
Naši povsod najboljši
REZULTATI OBČINSKEGA SINDIKALNEGA PRVENSTVA V VELESLALOMU Vršič — 21. aprila 1974
ženske:
Skupina b — od 25 do 35 let:
1. Lakota Romana
2. Podlipec Amalija
3. Humerca Marta 7. Pogačnik Slavica
Zdravstveni dom Bled Tovarna Elan Begunje Spl. mizarstvo Rad. »Sukno« Zapuže
35,45
44,27
46,05
55,94
Skupina a — 25 let:
1. Oražem Mila
2. Smolej Tatjana
3. Kavčič Marija
8. Košir Tanja
9. Grilc Darinka
»Elan« Begunje »Špecerija« Bled »Sukno« Zapuže »Elan« Begunje Železnina Radovljica
37,73
38,10
39,31
42,62
1:12,29
Ekipni rezultati — ženske:
1. Tovarna »Elan« Begunje
2. Tovarna »Almira« Radovljica
3. Osnovna šola Gorje
10. Železnina Radovljica
Moški:
Skupina d — nad 45 let:
1. Cvenkelj Franc
2. Ogris Kristl
3. Legat Jurij
5. Menciger Oto
11. Šumi Polde
Skupina c — od 35 do 45 let:
1. Bohinc Janez
2. Hafnar Damjan
3. Faganel Rado 7. Arh Anton 10. Hrovat Janez
15. Valjavec Viktor
Skupina b — od 25 do 35 let:
1. Zupan Miha
2. Klinar Andrej
3. Smitek Janez 5. Dežman Jože 14. Vukelj Jože
Skupina a — do 25 let:
1. Krivic Jože
2. Robnik Vinko
3. Pretnar Franci 9. Finžgar Bogdan
10. Krivic Janez
16. Milatovič Ivan
17. Pretnar Miha 25. Sodja Andrej
Ekipni rezultati — moški:
1. Tovarna »Elan« Begunje
2. Tovarna »Sukno« Zapuže
3. Gozdno gospodarstvo Bled 14. Lovec Bled
SKUPNI EKIPNI REZULTATI — MOŠKI, »FMSTTK-
1. Tovarna »Elan« Begunje
2. Tovarna »Sukno« Zapuže
3. Tovarna »Almira« Radovljica
4. Gozdno gospodarstvo Bled
5. Veletrgovina »Špecerija« Bled
6. Tovarna »Verig« Lesce
7. »Iskra« Lesce
8. »Iskra« Lipnica
9. Osnovna šola Gorje
10. Zdravstveni dom Bled
11. »Iskra« Otoče
12. »UKO« Kropa
13. Kemična tovarna Podnart
14. Splošno mizarstvo Radovljica
15. Železnina Radovljica
16. Osnovna šola Lesce
17. Lovec Bled
Elan Begunj«;
GG Bled
Almira Radovljica Elan Begunje Špecerija Bled
Elan Begunje Iskra Lipnica Iskra Otoče Elan Begunje Elan Begunje Špecerija Bled
Sukno Zapuže GG Bled Elan Begunje Elan Begunje Iskra Otoče
Elan Begunje Veriga Lesce Sukno Zapuže Elan Begunje Elan Begunje Elan Begunje Elan Begunje SOb Radovljica
19 točk 14 točk 10 točk 2 točki
35.16 35,37
36.16 37,69
1:18,64
33,08
35,70
36,18
37,16
38,53
55,85
40,81
41,32
42,21
46,86
1:03,61
43,67
44,40
44,71
46,81
47,64
52,87
52,91
1:41,88
1 točka 48 točk 21 točk 21 točk
67 točk 28 točk 26 točk 21 točk 14 točk 13 točk 13 točk 12 točk 10 točk 10 točk 10 točk 9 točk 8 točk 6 točk 6 točk 2 točki 1 točka
Kadri
V redno delovno razmerje so bili
sprejeti naslednji delavci:
1. Potočnik Marija — delavka NK v obrat smuči
2. Vidoševič Josip — ključavničar KV v kovinski oddelek
3. Kolman Bojan — strojni tehnik SS kot pripravnik v TB
4. Pohar Milan — dipl. ing. lesarstva kot pripravnik v TB
5. Pribak Riška — delavka NK v obrat smuči
6. Ljevar Ana — delavka NK v obrat smuči
7. Ambrož Jožko — delavec NK v prodajni sektor
8. Dvoršak Stane — delavec NK v obrat smuči
9. Bijol Boštjan — delavec PK v prodajni sektor
10. Vrevc Drago — delavec NK v skladišče surovin
11. Vidic Janez — delavec NK v obrat smuči
12. Valant Janez — mizar KV v lesni oddelek
13. Palovšnik Silvo — delavec NK v obrat smuči
14. Efremova Stanka — delavka NK v obrat smuči
15. šmitran Stanka — delavka NK v obrat smuči
16. Perko Jože — delavec PK v lesni oddelek
17. Grujič Grozda — delavka NK v obrat smuči
18. Omerdič Naza — delavka NK v obrat smuči
19. Smitran Jovanka — delavka NK v obrat smuči
20. Blažič Franc — delavec PK v pripravi lesa
21. Vasiljkova Borjanka — delavka NK v obrat smuči
22. Zgodič Marija — delavka NK v obrat smuči
23. Mohorič Marija — delavka NK v obrat smuči
24. Legat Zdravko — delavec PK v obrat smuči
25. Gerčar Mirko — strugar KV v pomožni obrat
26. Mulej Anton — delavec PK v sklad, gotov, izdelkov
27. Sedlarevič Milena — delavka NK v Inštitut
28. Trojar Milena — delavka NK v Inštitut
29. Heberle Rudi — delavec NK v Inštitut
Redno delovno razmerje so prekinili naslednji delavci:
1. Jirasek Zvonko — fotograf KV — pred potekom roka sklenjenega za določen čas
2. Gregorič Verena — delavka PK v obratu smuči — po sporazumu
3. Šlibar Janez — delavec NK v skladišču surovin — v JLA
4. Hribar Janez — mizar KV v lesnem oddelku — samovoljna zapustitev dela
5. Brence Ivko — delavec NK v obratu smuči — v JLA
6. Lazarevič Cvijeta — delavka NK v obratu smuči — samovoljna zapustitev dela
7. Pave Franc — delavec NK v obratu smuči — samovoljna zapustitev dela
8. Pirih Janez — klepar KV v pomožnem obratu — samovoljna zapustitev dela
9. Dobravc Dragica — delavka NK v obratu smuči — po sporazumu
10. Vovk Frančiška — delavka PK v okvinskem oddelku — odpoved delavke
1. Rajtar Avgust — delavec NK v sklad, gotov, izdelkov — po sporazumu
Kupce seznanjamo z novo kolekcijo smuči
Zdomci v Švici so tudi letos tekmovali	Krpln	Je	priljubljen	tudi	poleti
Radial smuči — odkritje sezone
VERIGA (Lesce) : ELAN (Begunje)
Prvi prijateljski dvoboj obeh ekip je bil v sredo, dne 24. aprila 1974 popoldne na trosteznem novo urejenem balinišču v Lescah.
Odigrali smo tri igre in dosegli naslednje rezultate: prva igra 5:13, druga 7:13 in tretja 1:13.
Vse tri igre smo torej odločili v svojo korist, pripomniti pa velja, da
so imeli Verigovci okrnjeno ekipo in tako niso mogli nastopiti v najmočnejši postavi. Našo četvorko so sestavljali Jože Prestrl, Štefan Gatej, Ciro Griovski in Janez Kolman.
Po končanem tekmovanju smo se domenili, da se še večkrat srečamo in to po možnosti vsaka stran z dvema ekipama.
Jožef Prestrl
Zahvale
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega očeta FRANCA ROZMANA
se lepo zahvaljujem za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti, posebno pa še za podarjena venca sodelavcev iz priprave lesa in sindikata.
Žalujoča hči Marija Jerala in domači
ZAHVALA
Ob boleči in tragični izgubi nadvse ljubljene in nenadomestljive hčerke
JANE SCANCAR
se kolektivu Elana iskreno zahvaljujem za vso pomoč, ki mi jo je izkazal v teh težkih trenutkih. Hvala vam za izraze sožalja, prav posebej še kovinskemu obratu in sodelavkam za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujem se sindikatu podjetja in vsem, ki ste mi v tako velikem številu tudi denarno pomagali, mojo hčerko pa spremili do njenega preranega groba. Iskrena zahvala za vaše iskrene pobude v mojem tako obupanem življenju.
Žalujoča neutolažljiva mamica Rezka Sčančar, botrca ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega očeta LOVRENCA BALOHA
se zahvaljujem za izrečeno sožalje, predvsem pa za finančno pomoč sodelavcev strojne delavnice smučanje, namesto venca na grob.
Žalujoča hči Sonja Urh
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega očeta FRANCA RIBNIKARJA
se zahvaljujem za izrečeno sožalje, spremstvo na njegovi zadnji poti ter za venca sindikata in sodelavcev iz končne montaže smuči.
Žalujoči sin Franc Ribnikar in domači
ZAHVALA
Vsem sodelavcem pomožnega obrata se prav lepo zahvaljujem za zbrani denar namesto venca ob smrti moje drage mame
PAVLE VRHOVNIK ter za izrečeno sožalje. Najlepša hvala gasilcem in vratarjem ter sindikalni organizaciji za podarjena venca. Posebno se zahvaljujem tovarišem Kunčič Janku, Renko Branku, Šlibar Slavku, Stefelin Tonetu, Toman Slavku, Pogačar Jožetu, Resman Andreju, Hrovat Vidi ter Matjašič Ladu, ki so prišli tako daleč na pogreb moje drage mame in sočustvovali z nami.
Še enkrat vsem prav lepa hvala Robi Vrhovnik
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dobrega atija
FRANCIJA KREKA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ob težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Še posebna zahvala sodelavcem TB, sindikatu, kovinskemu oddelku in monterjem za podarjene vence.
Žalujoči Ignac Franko z družino
ZAHVALA
18. IV. 1974 — ob 13. obletnici tragične smrti našega sodelavca ANTONA POTOČNIKA
so predstavniki sindikata obiskali njegov grob in ga okrasili s cvetjem.
Obenem so ob obisku njegovih svojcev izročili tudi denarno pomoč.
Družina Potočnikova se jim iskreno zahvaljuje.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža LOVRA KALANA
se iskreno zahvaljujem kolektivu tovarne ELAN za podarjeni venec, spremstvo in lepe poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoča žena Marija Kalan z družino
Balinarski dvoboj