fl^gr 3 nč. 54. številka. Izdanje za sredo maja 1896 (v Trsta, v torek zvečer dae 5 maja 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden t ftestih iz-duri jih ob torkih, četrtkih iu sobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pu oh 7. uri večer. — Obojno izdanje stane : jeileu mesec . f. 1.—, i7.ven Avstrije f. 1.5f< za tri (r^sec. . „ 3,— , , „ 4.jO za pol lan, . . H 6,— . • , ».— ra vsn leto . . . 12,— . . „ 1«.— Naročnino je plačevati naprej na naročbe brez ptiložene naročnin« se uprava ne ozira. Posamične številko bo dobivajo v p>y-dajainiosih tobaka v 1r*t.n po S uvć. turen Trita po S nvč. Oglasi n« rakune po tarifu v petitu; sa naslova z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do mači oglp.si itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo urodni*tvu ulica Caserma št. 13. Vnako pismo mora •jiti frankovanO, ker nefrankovana se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in oglase sprejema upruvniitvo ulica Molino pic-colo hšt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprte reklama cije ao proste poAtnino. Glasilo slovenskega: političnega društva za Primorsko. , V eMnmsU Je mae" Zopet o tržaških odnošajih. IV. Tako je predsednik društva „Progresso" — gospodarja v javnem življenju tržaškem — označil na sploh mišljenje, čutstvovanje in cilje te spoštovane družbe. Potem so prešli k nekaterim konkretnim vprašanjem. Tajnik je čital poročilo društvenega vodstva o predlogu, naj bi se mestnemu svetu doposlala spomenica ob vprašanju srednjih šol mestne občine, oziroma o nakani podržavljanja teh Sol. Ob-vestivši o sklepu mestnega sveta, da naj delegacija prouči vso stvar iu potem stavi svoje predloge, obžaluje poročilo progressovo, da še danes, po preteku 3 mesecev, ne vemo ničesar o predlogih delegacije. Žalostno da je to cincanje, kajti to vprašanje da je toli jasno, da ne treba nikacih študij, da se reče vladi odločni: ne ! Ko gre za pouk mladine v materinem jeziku, tam ne morejo in ne smejo veljati uiti finančni pomisleki. Ako pa vlada že hoče na vsak način razbremeniti občino v finančnem pogledu, zakaj — tako opaža zlobno to progressovo poročilo — ue odvzame občini družili bremen, kakor 11. pr. onih za javno varnost ? ! Torej niti vera v dobro voljo vlade zaohra-njenje narodnega značaja srednjih šol tržaških, niti finančni pomisleki ne morejo zadržavati mestnega sveta, da ne bi dal vladi tacega odgovora, kakoršuega želi vse prebivalstvo: to je, da ga ni volja odposlati delegatov za pogajanja o podržav-Ijenju srednjih šol tržaških. No, progressovci so lahko zadovoljni: kmalu po občnem zboru je mestni zbor dal vladi tak odgovor, kakor si ga je moglo le želeti pravo pro-gressovsko srce. PODLISTEK. Ob vodi. Češki spisal Otokar Jirmaf; poslovenil I. P. (Konec.) • Prosim Vas... slikar! Na to ime še žid ničesar ne da! rekel je tkalec. »Kaj pa še! Takemu mazaču!" zadrla se je Majzlikova, .pacal je svete podobice za božja pota!" „No, živili so se, kakor se je dalo*, zavzela se je za nju žena, katera je bila privedla starca, ter je dodala, ujevši sočuten pogled dame, boječe, » solznimi očmi : „Prosim, milostljiva gospa, poglejte tega-le starčka! Sama kost in koža ga je! Vsaj ni za nobeno delo več!" „Kaj pa mislite sedaj početi ?" obrnila se je dama do njega. Starec je treuotek zamežiknil tenkimi, prozornimi trepalnicami ter odgovoril: „Denem ga v rake v." „Čudim se, da ga je tako zapustil", rekel je nepričakovauo dobro rejen, trebuŠast možiček s cilindrom na glavi iu očali na rudečein nosu. „Gospod bil bi zanj dihal", dejal je isti glas. „To je ravno. Deco je treba kaznovati, mati!11 „Kako vendar, saj ga je živil!* „E, živil — ne živil. To je odgoja! Lenuh! Lene roke, prazna glava, slaba volja, nikak po- Predno pa spregovorimo par besed o dotičnem sklepu mestnega sveta, treba da se spomnimo na kratko razprave, ki se je bila vnela o tem predmetu na občnem zboru progressovcev. Prvi se je oglasil k besedi znani „leader" progressove večine v mestnem zboru, g. Cambon, povprašuje: koji vzroki so pravo za pravo doveli vlado do tega, da stavlja take zahteve do mestne občine tržaške ? Saj so občinske srednje šole tržaške zasebna last, last občine. Govornik meni, da je sedanja zahteva vlade v nasprotju z dejstvom, da je ista vada podelila pravico javnosti istim občinskim srednjim šolam tržaškim. Ni verjeti torej zatrjeuju, da gre tu za kojo splošno odredbo. A čudno je, kako se more sploh misliti, da bi občinski zastop odstopil te srednje šole, za kojih pridobitev i it ohranitev je trebalo toliko bojev. Mesto da bi uveli tudi na državnih šolah italijanščino kakor učni predmet, pa hočejo še spraviti v nevarnost „narodni značaj" srednjih šol občinskih. Tozadevna interpelacija v državnem zboru je ostala brez vspelia. G. Cambon pa se je skliceval še na drug vzgled, da dokaže nevarnost za značaj srednjih šol, ako bi iste prešle v državno upravo. Pripovedoval je namreč, kako vlada nikakor noče potrditi imenovanja prof. F r i e d r i c h a ravnateljem občiuske realke, dasi uživa isti polno zaupanje mestnega svćta. To odklanjanje da se opira na jedino dejstvo, da se prof. Friedrich ni dvignil raz stol, ko je došel v šolo „ne vem koji vladni funkcijonar". Ta mož pa da ni jedina žrtev. Trije drugi profesorji na občinskih šolah da so naprosili za umirovljenje le po pritisku vlade. Govornik je obžaloval, da vladni funkcijonarjl 11a srednjih šolah ne umejo italijanskega jezika kakor bi trebalo. Z Dunaja doli pa pošiljajo profesorjev, ki ni malo ne poznajo naših odnošajev. In ob takih okolnostih — tako je vskliknil govornik — naj bi prepuščali državni upravi svoje občinske srednje šole!! Gosp. Piccoli se je oglasil za besedo v obrambo mestnega svćta, kojemu očita poročilo, da zanemarja svojo dolžnost. Govornik naglasa, da so tehtni razlogi prisilili mestni svčt, da je stvar izročil delegaciji v presojo, a isti ni nikdar zanemaril svoje dolžnosti kakor varuh „naše* narodnosti in italijanstva naših šol. Tudi g. M. L u z z a 11 o se je izrekel za predlog vodstva, naj so vladi odgovori s kratkim in odločnim: Ne! Kajti — menil je govornik — kdor se spušča v pogajanja, ta mora biti pripravljen tudi na koncesije. V take koncesije pa nikakor ne more privoliti slavni mestni zastop: ker ni misliti na to, da bi vlada dala jamstvo za ohra-njenje „narodnega značaja" mestnega gimnazija in mestne realke £ako bi tudi kaj obljubila, ne bi imelo stalnosti; ker vlada bi že našla sredstva, da se povlasti popolnoma teh šol in tudi premeni učni jezik, ako bi smatrala to za potrebno, z ozirom na politiške dogodke. Zato je govrnik proti vsakemu pogajanju z vlado in bi značilo po njegovem menenju le žrtev na lastnem dostojanstvu, ako bi se mestni svet spuščal v pogajanja z vlado. Govornik je torej za predlog vodstva, da se je obrniti do mestnega svdta, da isti odkloni poziv vlade na pogajanja. Kakor že gori omenjeno, se je tudi ves zgodilo tako. Ni malo nam ne prihaja na misel, da bi hoteli nastopati kakor zagovorniki vlade v tem nje boju z občinskim zastopom tržaškim ; v prvo nismo poklicani v to, v drugo pa tudi nimamo ni malo povoda v t«. Najmanje pa bi mogli stopiti na vladno stran v zadevi profesorja Friedricha, ki je res korenit strokovnjak na šolskem polju. Stvarno torej nočemo polemizovati o nazorih gum, nikaka vstrajnost. Ako jim ne gre vse po njihovi glavi, takoj se streljajo, ker ne vedo, kaj je dolžnost. Roditelji, zakon, ljudsko menenje. . . to vse ni nič .. . samo 011 .. . Odgoja — samood-goja .. . Taka je sedanja mladost!" „Dobro!" zakričal je tkalec, hotć z jedno besedo mnogo povedati. „Siromak se vendar le za to ženi, da ima deco .. .* Homeričen smeh pretrgal ga je. „Seveda", kričal je dalje „da ima podporo na stara leta!' „Tukaj-le imate primero: leta in leta trudil se je zanj in ko ga je vendar nečemu naučil, je sinček za nekim dekletom .. .* ,Še tega se manjka!* razjezila seje Majzl«-kova. „Tak mogočen gospod .. . Ta bi morala imeti vseh sedem ženskih vrlin*)." „Zakaj je torej prav za prav skočil v vodo?" poizvedovala je dama. „Pokregali so se, prosim", bil je odgovor. „Cesto bo se prepirali. Kadar je stari hotel kaj prodati, vedno so se pulili za to." „In kolikokrat je zares lepo sliko raztrgal na drobne koščeke", dodal je kramar. „No, hotel ga je tacega imeti", rekla je Maj- *) Izvirnik slove: „Ta by muflila mit sedm pd". Narod češki pravi, da mora deklica imeti sedem vrlin (začetna črka vsako to vrline je p, zatorej „sedom p«5"), da je popolna. Biti mora: poctiva, krepostna; pilna, pridna; po-sIubiiA, ubogljiva; pravdomluvna, resnicoljubna ; pracovitd, delavna pobožni, pobožna; penežita, petična. Op. prelagutcljera. zlikova. „Vedno mu je laskal: „Velik gospod bodeš.. slaven mož.. ." Sedaj pa ima!" „Vedno je pravil", razlagal je kramar: „Krasno si me odgojil, še preživiti se ne znam." Ubožec stari! Srčno kri bi bil prelil zanj!" „Kam pa se pride v sedanjih časih brez protekcije", oglasil se je debeli gospod z očali, ter dodal, obrnen k tkalcu: „Vedeti morate, someščane, da sedaj ne vprašajo več mladega moža, kaj da zna, ampak kakšnega da je mišljenja. Ako ima priporočilo, je že to nekakovo jamstvo." „Torej dobro spričevalo ne velja nič?" vprašal je postrešček. „Dandanes spričevalo ! Gospodine zlati! Prepričanje ! Za to gre, kakšno suknjo da nosite, za drugo se ne briga noben vrag !" „Država bi imela pomagati", menil je barvar z vijoličastoplavimi rokavi in pomerančnorume-uimi nohti. „Vsaj imamo vendar ustanove in fonde", dejal je gospod z očali. „In protekcijo !M zasmejal se je postrešček. „Imam sina podučitelja. Petnajst let že čaka na boljšo službo, toda ker ni klečeplazec, zastonj čaka na povišanje". Gospod pogledal je dami v rosne oči, vzel iz denarnika petak ter ga potisnil Stčpini v naprsni žep. „Tako bode najbolje*, zašepetal jo ter odpeljal damo skozi množico, ki se je umikala ra-dovoljno. slavne družbe progi essove, marveč dokazati hočemo, kako se tudi najlepši nauki preniinjajo v grde karikature, ako se izvajajo tako, kakor je to običajno od strani stranke progressove. Ob vsaki drugi besedi je naglašala družba piogressova, kako treba čuvati narodni značaj šolstva, kako so se jezili na vlado, ki pošilja doli profesorjev, ki ne poznajo odnošajev in ki ne pojunjo onega, kar jb že v krvi njih učencem, vsled česar ni pričakovati od takih učiteljev onega blagodejnega vplivanja na mišljenje in čutstvova-nje učencev, ki je potrebno, ako hočemo, da šola ne bode .samo natezalnica raznih suhih znauostij, ampak vzgojevalnica čutečih mož. A kako delajo ravno ista gospoda progressova v praksi, kak6 bi jejo oni sami v obraz tetu lepim naukom v vihri javnega življenja l! Kako plamti pravicoljubje v njih, kadar menijo, da se njim krivica godi, dočim so ravno oni najtrdovratniši zagovorniki krivice, kadar trpimo pod nje težo — mi Slovani! Za svoje šole zahtevajo vseh mogočih garancij v ohranjenje narodnega značaja, sami pa tirajo šolsko politiko uajnasilnejšega raznarodovanja — slovenskih otrok! Oni protestujejo proti vladnim funkcijonarjem, ki niso popolnoma zmožni njih italijanskega jezika, oui sami pa nameščajo na slovenskih šolah m oči j, ki ne urnejo tega jtzika. Za svoje šole zahtevajo najširše avtonomije in samostalnosti, z ozirom na šole v okolici tržaški pa nočejo dovoliti ni najmanjega vpliva onim, kojim so namenjene te šole, d^, tako daleč seza to kršenje načela šolske samouprave, da se ne spoštuje niti verski čut prebivalstva, kajti vrlino vodstvo šolskih agend vodi v našem občinskem zastopa — Žid ! Za-se torej samoupravo, drugim absolutizem; za-se varovanje narodnega značaja, drugim raznarodovanje! Taki so ta gospoda ! V svojsm društvu so zagovorniki narod* nega načela, v praktičnem življenju pa pospeše-vatelji poitalijaučevanja Slovencev in gori na Dunaju tesni zavezniki germanizatorjev, seveda s pogojem, da se isti ne dotaknejo .italijanskega območja" 11 Naj le drobe lepe fraze na svojih shodih, naj si le brusijo jezik se svojim „liberalizmom", naj le protestujejo proti krivicam ; mi poznamo veudar-le in predobro pravo ceno njih pravicoljubja ! Čudno je res, da so uprav oni, ki delajo krivico sleherni dan in za vsakom vogalom, najbolj občutni, kadar menijo, da se njim krivica godi. — Ob zaključku tega članka pa se moramo seveda zopet obrniti do naših ljubih, dragih prijateljev „konservativcev", da jim poklonimo dišečo cvetko : v isti hip, ko so progressovci odločno odklonili vsako pogajanje z vlado in se izjavili cel6, da bi taka pogajanja značila žrtev na lastnem dostojanstvu — in to je, menimo, hud in oster tobak —, v isti hip so pričeli voditelji konservativcev pogajati se z istimi progressovci radi sklepa kompromisa za bodoče volitve. Takim možem se seveda ne čudimo ni malo, da so junaški pokazali svoje pete, ko je trebalo na>topiti za opetovano željo vlade, gled^ podržavljenja naših srednjih šol. Tako je prišlo seveda, da je mestni zbor odklonil povabilo vlade z vsemi proti petim glasom: treh Slovencev in dveh konservativcev. Sam Bog vedi, od kje sta še ta dva dobila toliko poguma. Naše občudovanje ! Taki so tržaški odnošaji : progressovci se upirajo osrednji vladi, vladna stranka pa je— ne podpira takrat, kadar bi bilo to najbolj potrebno. DOPISI „Norci, prišli so sem kakor v gledališče na predstavo . . . dobro srce pa imajo*, godrnjala je Majzlikova. „No, ta rabi denar ko sol.« .Aa!* zastokal je Štšpina ter bolestno za-mežiknil. Nemi pogled, poln izraza, uprt na gladino reke, obdolževal jo je brezmejnega svojega gorja. Delavci so odšli ; ljudje »o se jeli razhajati. Slednjič prišel je zdravnik in stražniki. Za njimi je vleklo občinsko krsto dvoje potepuhov, katerima se je rudečilo lice in cvelo kakor mak vsled preobilnega žganjepitja. Zdravnik konštatoval je smrt. Potepuha zgrabila sta mrliča za roke in noge. Štčpina vrgel se je na drago truplo ter skril lice na njegovih prsih. Tudi zdravnik ni ga mogel pregnati. Ko je vzdviguil obličje, zabliskale so male oči, polne divje strasti, na nosilnico. Iz grla izvilo se mu je rujovenje ranjene zverine, suhi prsti pa so se zagrebli v obleko utopljen-čevo, Morali so mu jo ali iztrgati iz pesti ali pa raz mrtveca. Truplo zagrmelo je v krsto, pokrov je padel, a potepuha, zardela v topo lice, odnesla sta breme na jakih ramenih. Štčpina — zavedši se — ustal je naglo, stopil korak naprej, razpel roke proti nebu ter se kakor hlod po vsej svoji dolžini zrušil na obličje. Ko so ga vzdignili — bil je mrtev. Z dežele (Izv. dopis). Dovolite mi, da ue-koliko odgovorim na dopis iz Trsta, priobcen v »Edinosti" od 28. aprila (zveč. izdauje), v kojem dopisnik toži o slabem položenju finančne straže ter prosi, da bi se tudi na isto vzelo nekoliko ozira o povišanju plač državnim uradnikom in služabnikom. G. dopisnik šteje finančne stražnike med najinteligentnije »moštvo*. O tem se nočem prepirati, bodi tnu ta čast! Piipomniti pa moram, da je vsakemu javnemu služabniku dolžnost, da pozna one zakonite predpise, kojih potrebuje v svojem službovanju. G. dopisnik govori tudi o nekih „dijetah" davčnih eksekutorjev. in sicer tako, da bi človek moral meniti, Bog sam vedi kaki kapitalisti so ti srečni eksekutorji. — Ti Iposlednji le obžalujejo, da ni res tako, kakor slika dopisnik .Edinosti*. Sosebno pa smemo reči, da je le malo javnih služabnikov, ki bi bili izpostavljeni tolikim nevarnostim, grdogledanju od strani ljudstva, vremenskim nezgodam, kakor ravno davčni eksekutorji. Eksekutor! Koli grenak kruh je to! Nevedno ljudstvo smatra tega siromaka svojim sovražnikom, svojim tlačiteljem ir. izmozgovateljem, in ne po-misli, da sirotrak dela to, kar mora: — svojo dolžnost. Tudi mi eksekutorji moramo skrbeti le za državni erar in ne za korist posamičnikov in zato je grenak naš kruli. Spolnjevati moramo pač svojo dolžnost, trudno in neumorno, a poleg tega nam je naineščenje tako .stalno*, da moramo biti pripravljeni sleherni dan na to, da dobimo na pisalni mizi pohvalno pismo : ,J u t r i te ne rabimo v e čM. — Potem, ko je eksekutor potrosil v državni službi svoje najboljše žlvljenske moči, mora vzeti palico v roko in z družimeo vred — s tre-bulom za kruhom. — In kaka nam je plača! Štiri leta mora služiti brez pregreška, da se prikop-Ije do mesečnih 45 gld. in s tem. si dosegel vrhunec svoje karijere, imej družino ali bodi brez nje. Ko smo v službi zunaj po selih, imamo res 84 nvč. za prenočišče. A kaj je to, ako moraš biti pod tujo streho in na potu noč in dan ! Nekdaj smo dobivali stalne rerouneracije, ki so znašale 40 do 50 gld. na leto. Sedaj pa je odpadlo, kakor se nam javlja, še to. in bode vse zavisno od dobre ali slabe volje višje oblasti. Eksekutor mora često vršiti svojo službo po ves teden in cel<4 14 dni, med priprostim, bornim ljudstvom. Da, često mine po 14 dni, predno more videti svojo ubogo zapuščeno družino, A poleg tega ga nikdo ne vpraša: kako si živel, ali si jedel, ali si pit, pač pa: ali si natančno spolnil svoje dolžnosti ? Tudi nas vsprejemajo davkoplačevalci z veliko „častjo*. Hitro ko opazijo, da se bliža eksekutor, kličejo: „Vidiš, ga že hudič nese*! Taki pozdravi veljajo nam, kakor da bi tlačili ljudstvo — v svojo korist. Ali ni trpko življenje to? ! A izpostavljeni nevolji siromašnega ljudstva, opravljajoči toli odijozen posel za toli siromaško plačilo, nimamo ga nikjer zagovornika ali zaščitnika. Pridno tirjaj državne iu nedržavne davke, bodi strog in prijazen povsod iu ne zameri se nikomur ; in če se ti prigodi kaj .neprijetnega44, pokopan si lahko brez blagoslova. Često si z želodcem v veliki zadregi in često ne dobiš gorke jedi, tudi ko bi šlo za življenje in smrt. Po bornih kočah, po hribih in dolinah, v dežju in v vročini, v burji iu snegu moraš si pomagati kakor veš in znaš, ker si oddaljen po 7—8 ur od svoje postaje. Tako zapuščenega tolaži te le nada, da se povrneš živ na svoj dom. In kako je preživljati svojo družino ? Finančnim stražnikom in njih družinam določena je vsaj, dokler so v službi, podpora in stanovanja, česar vsega nima davčni eksekutor. Najskromniše stanovanje stane ga najmanje 100 goldinarjev. Vidite torej, dopisnik iz krogov finančne straže, da kruh davčnih eksekutorjev je morda Se greukeji, nego pa vaš. In kakov je konec P Oe ti je sreča posebno mila — a to so sila redki slučaji— dasidosluiil celih 40 let, potem ti je odprta pot, da morei prositi — Najvišje milosti. Pravično bi bilo torej, da bi se upoštevalo tudi nas kakor poštene in trpeče državne služabnike. Ako imamo že predpisov za kazni, imeli n^j bi takih tudi za slučaje bolezni in onemoglosti ter za preskrbljenje na starost. Le tako bi nam došla vspodbuja za vestno izpolnjevanje svoje teške in kočljive službe. Iu tako se obračam do viših finančnih oblasti in do velespoštovauih gg. državnih poslancev, da bi se spomnili tudi uas davčnih eksekutorjev o splošnem urejevanju plač. Alba. Politiike vesti. V TRSTU, dne 5. maja 1898. Državni zbor. Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o volilni preosnovi. Vsprejeli so se §§. 28, 31, 32, 33 in 40. §. 31 s pristav-kom pofll. Schiickerja, da je čas za oddajanje glasov določiti tako, da bode zajamčeno vsem volilcem izvrševanje volilnega prava. Dunajsko vprašanje. Glasom dunajskih poročil je klub antisemitov definitivno določil stavo predsedništva v občinskem zastopu. Županom bode izvoljen svetovalec Strobacli — tesen somišljenik dra. Luegerju —, I. .podžupanom dr. L u e g e r, II. podžupanom dr. Neumayer. Poslednji se nagiblje bolj na nemško-nacijonalno stran. Vendar pa je moral izjaviti slovesno in se obvezati, da ne bode gojil nikake ukupnosti z znanim in glasovitim Prosjakom Sch&nererjem. Obnovljenje pogodbe z Ogersko. Kvotn1 deputaciji sti že objavili svoji poročili. Isti soglašati v tem, da je obnoviti pogodbo za dobo desetih let in da se ohrani ukupnost v cariuarstvu. Diference pa bi bile nastopne: Ogerska deputacija odklanja, da bi ona polovica od vojue krajine £e na dalje nosila posebno breme 2% od skupnega prispevka, ampak zahteva, da se ves prispevek Ogerske združi v jedno svoto; avstrijska deputacija zahteva, da se prispevka od te in one strani določita po razmerjn 58:42, odštevši gori omenjeni 2% -ni prispevek, katero razmerje se je zračunilo na podlagi števila prebivalstva in obojestranskih kosmatih dohodkov, dočim ogerska deputacija noče vsprejeti tega „ključa", ampak zahteva na podlagi dosedanjega računjanja po direktnih in indirektnih davkih razmerje 31-4:68-6. Radi verjamemo, pa si Ogri žele dosedanjega razmerja. Mi si ga pa ne želimo. Dogodki na Ogerskeni. Odpor proti nasilju Madjarov narašča med vsemi narodnostmi — tudi med Nemci. — Seveda so Madjari razsrjeni vsled tega odpora iu hočejo dati duška svoji jezi zlasti proti Srbiji s tem, da vsi madjarski dostojanstveniki odlože srbska odlikovanja, ki so jim bila podeljena ob različnih prilikah. — Sicer pa je jako značilno za sodbo, ki jo goje na najvišem mestu o krogih, gospodovalnih sedaj na Ogerskem, da soproga ministerskega predsednika barona Banffya ni smela na soarejo, prirejeno sinoči na dvoru. Umorstvo na perzijskem Šahu. Naslednikom umorjenega vladaija Perzije in proglašen njega sin M u z z a f e r-e d d i n. Pripoznali so ga tudi njega bratje in so mu izrekli svojo udanost vsi princi guvernerji in ministri. Italija v Afriki. Kakor smo že sporočili, trčila je italijanska vojska, namenjena v osvoboditev obkoljene utrdbe Adigrat, pri selu Barakit na predstraže sovražne vojske. (Barakit leži kakih 34 kilometrov zračne črte severno Adigrata. O tej praski da so Italijani vrgli sovražnike, toda skeptični kakor smo, ne verujemo nič kaj v to najnovejšo .italijansko zmago*, kajti Italijani sami priznajo, da jim je zaprta pot v Adigrat. Nadalje treba pomisliti, da bode Italijanom sila težko prodreti do utrdbe, kajti Adigrat obkoljujoči ras pričakujejo še poiuoći, koje jim je obljubil Menelik. Rimski listi različitih barv pa se kljubn temu nadejajo skorajšnje zmage Baldissere iu osvoboditve Adigrata. Pravijo, da se je general Heusch približal že na 10 km. Adigratu. Različne vesti. Imenovanje. Namestništveni tajnik Alojzij L a s c i a c (Laščak) premeščen je v Poreč za vodjo tamošnjega okrajnega glavarstva. Na njega mesto je imenovan vladnim komisarjem pri „Delalskem podpornem društvu" in „Tržaškem podpornem in bralnem društvu* okrajni komisar pri nainestništvu, Anton K e b e k. Velika akademija „Tržatkega Sokola". V popolnitev našega poročila o »Sokolovi" akademiji, ki je bilo sestavljeno na podlagi beležk, nabranih v vsej naglici, podajemo tu Se nekoliko podrob-nostij: Gledč skupnega nastopa in odstopa nam I je omeniti, da so vršili popolnoma svojo dolžuost predtelovadci posamičnih oddelkov. Stareji oddelek vodil je vrli predtelovadec brat dr. K y b a r, ki je posebno eleganco in izborno vršil vaje na bradljah iu na konju. Isto velja o telovadcu bratu drd. G u 1 i n u. Ženski oddelek vodila je predtelo-vadkinja posestrima Nehrony. Ta oddelek je telovadil zares dobro. Posebno pa seje odlikovala telovadkinja posestrima Semič, kije vršila teške vaje na bradljah, nadalje posestrimi Erjavec in D r e n i k. Iste tri telovadkinje pokazale so svojo brhkost i o skoku v daljavo, skočile so na 975 m. Posebnim zadoščenjem beležimo tudi, da sti o prostih vajah sodelovali i posestrimi novega II. ženskega oddelka, M&rica in Modičeva. — Izmed gojencev odklikovali so se trije predtelovadci Klemene, P e r t o t in Zupančič. Od vseh treh nadejati se je, da postanejo vrli .Sokoli". Pri prvem oddelku omeniti nam je posebno še predtelovadca brata Strnišo in telovadca brata Oblaka, ki sta oba pokazala izredno krepke mišice, izvršujoča neobično težke vaje na drogu iu na bradljah. — H sklepu nam je še pohvalno omeniti 6 in pol letnega gojenca Ulča-karja, ki je pokazal v takih pritlikavcih neobi-čen pogum in veselje do telovakbe, ki bi moglo služiti v vspodbujo marsikojemu slovenskemu očetu. Ponavljamo še jedenkrat, da se sme naš .Sokol" ponašati s svojo „vojsko" in s svojimi žilavimi telovadci in brhkimi telovadkinjamil Vspeli letošnje akademije je migljaj bodočemu odboru .Sokola*, da bode moral za prihodujo akademijo skrbeti za druge, v e č e prostore. Slovenščina v Trstu na pošti in magistratu. — Pišejo nam: Neko županstvo na Vipavskem je poslalo c. k r. n a m e s t n i s t v u znesek 1 gld. 20 nvč. za 10 iztisov delavskih bukvic. Vsled reklamacije je sporočila tržaška pošta, da je poštno nakaznico izročila mesto namestništvu — mestnemu magistratu — zato, ker je bil govor o nekih delavskih bukvicah, katere naj izda magistrat. In magistrat je znesek tudi prejel. —Toda take pomote so mogoče le: 1.) ako so uradniki na pošti in magistratu v Trstu v resnici nevedni v slovenščini ali pa 2.) ako so tako zlobni, da nalašč delajo pomote in zmešnjave. Lepe razmere! Iz učiteljskih krogov. Pišejo nam: Ne le v Istri — kakor je nedavno poročala .Ediuost* — ampak tudi na Goriškem je pomanjkanje učiteljev; več šol je zaprtih, a več moči primanjkuje na večrazrednicah. Zakaj to? Glavni vzrok je pač premaleukostua plača, ki je v Avstriji blizu najnižja in pa bagateluo postopanje z učitelji iu njih zadevami od razuih strani. Učitelji in učiteljice si pomagajo v druge kraje; roditelji ne marajo pošiljati mladine svoje na učiteljišče, ker vedo, da bi ne imeli kakor prihodnji učitelji — primerne bodočnosti; povsod drugod je boljše. Kdo naj bi drugače mislil, ako vidi, kako se postopa z učiteljskimi zadevami. Koliko let je že od tega, odkar se je govorilo in soglasno sklepalo v deželnem zboru v Gorici o nekem malenkostnem zboljšanji učiteljskih plač ? 1 In še zdaj ni nič — u ti tega ne vemo, kako je rešil zadevo deželni zbor v zadnjem zasedanju. Obljubljeno je bilo sicer, da se dotični zakonski načrt objavi po završeuem zasedauji, a obljubiti in storiti je menda preveč in tako gre dalje. Zboljšanje je imelo priti v veljavo s 1. januvarjem 1895., a še zdaj ne vemo, kaj in kako je sklenil dež. zbor. — Hitrost 19. veka ! — Učiteljsko druitvo za okraj Voloski razposlalo je nastopni poziv : Potpisano cijeni se pozvati Vas na redovitu glaviu skupštinu, koja će se obdržavati dne 21. maja o. g. u Jelšanah uz sliedeči dnevni red: 1. Pozdrav predsjednika. 2. Izvješće tajnika. 3. Izvješće blagajnika. 4. Pregledanje računa, event. biranje revizionalnih odbora. 5. Biranje novog upravnog odbora. 6. Kako da uciteljstvo pridigne svoj ugled ; izvješćuje društveni tajnik. 7. Izvješće g g. delegata o zadnjoj glavnoj skupštini .Zaveze". 8. Dogovor o budučoj glavnoj skupštini „Zaveze* u Opatiji i biranje pomodnog odbora radi iste. 9. Promjena društvenih pravila, 10 uplata članarine. 11. Izbor delegata. 12. Razni predloži. Svaki predlog ima se 8 dana prije najavit odboru. Početak na 9. ura izjutra u prostorijama tamošnje pučke škole. Prijatelji učiteljstva i škole bit će dobrodošli. Umoljava se, do tada poravnati možebitne račune sa društvenim blagajnikom. ODBOR. Iz Sežane nam je doiel popravek, da je .Sežanski ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda" daroval veleč. g. Matija Sila, dekan v Tomaju, 4 Kr. in ne 2 Kr., kakor je bilo objavljeno zadnjič. Poštna in brzojavna urada v Poreču in Motovunu imata povodom občinskih volitev v Motovunu od 4. do 9. t. m. popolno dnevno službo. Znižane vozne cent na zabavnih vlakih dr-iavne železnice. Od dne 1. maja t. 1. naprej vozili bodo od postaje pri Sv. Andreju v Trstu ob nedeljah in praznikih zabavni vlaki v Boršt, oziroma Divačo in nazaj po znižanih cenah. Dotični vozni listki pa so veljavni samo za dotične zabavne vlake ter za vožnjo nazaj samo istega dne, katerega se je vršila vožnja tje. Za vse druge vlake nimajo tisti listki nikakoršne veljave. Iz Trsta Sv. Andrej so sledeče cene: V Boršt in nazaj II. raz. 66 nč. in III. raz. 38 nč.; v Drago in nazaj II. raz. 66 nč. in III. 38 nč.; v Herpelje-Kozino in nazaj II. raz. 96 nč. iu III. 54 nč.; v Rodik in nazaj II. raz. gld. 130 in III. raz. 72 nč.; v Divačo in nazaj gld. 1*30 in III. razred 72 nč. Groza v tunelu. Na dolenjski železnici je pri postaji Trebnje takozvani Anin predor (tunel). Te dni so Štirje železniški delavci dospeli na malem železniškem vozičku baš v tunel, ko je pripuhal vlak za njimi. Kričali so na vse grlo, toda strojevodja vlaka jih ni čul. Bilo je baš v sredi tunela. Delavci so si ohranili vendar toliko hladnokrvnosti, da so poskakali raz vožiček ter se pritisnili s hrbtom na steno predora. V istem trenotku je že vlak trčil v voziček, ki se je razletel. Strojevodja je vsled sunka ustavil vlak. Popotnikov se je polotil velik strah, kajti vlak je stal v črni temi in ni bilo videti ne vhoda ne izhoda v tunel, ker je predor v krivi črti. Ljudje so kričali, da je bila groza, kajti nihče ni znal, kaj se je dogodilo. Slednjič ho vendar prihiteli sprevodniki s svojimi svetiljkami, pospravili so v stran komade razbitega vožička in vlak je zatem nadaljeval svojo vožnjo. Prošnja. Na akademiji .Tržaškega Sokola", je nekdo zamenjal svoj klobuk. Dotičnik naj se blagohotno oglasi v našem uredništvu, kjer dobi svoj pravi klobuk! Češčena si Marija! Sliki. — Spisal B-i>. I. Češčena si Marija! . . . Skozi cerkveno okno padajo žarki vzhajajočega solnca. Trepetajo na dragocenih preprogah, na srebrnih svečnikih, poljubljajo obraz Milosti polne , . . Smehlja se zunaj rdeče se jutro, smehljd se blagosti na prestolu Gospa . . . Ob altarju kleči pred čudodelno podobo mlad duhovnik. Sklepa roki v pobožno molitev . . . Beži zunaj noč, umika se tema — luči . . . .Češčena si Marija, milosti polual* . . . Obraz matere Gospoda sije od dobrote . . . Povesi se duhovniku glava. Drugo podobo gleda pred duševnimi očmi: zlate kodre, modre oči — oči modre, globoke kot večnost. Vrsti se slika za sliko . . . sreča, prevaia odpoved ... Na obrazu poznajo se mu nekdanje boli . . . Davne boli! Izpopolnjuje se slika: sladke besede zvenele so mu tedaj na uho, iz modrih očij sijal mu je ljubezni žar . . . Lepa podoba ! Prodira dalje njegov pogled . . . Vzšla mu je pomlad. Hodeval je po tratah, nabiral je cvetje in nj6 je kitil žtijim. Kakor otrok se je veselil, ko jo je gledal sredi belega cvetja . . . Zamišljen kloni glavo . . . vidi drugo sliko. Odpadalo je cvetje, drhtelo srce, v e n e 1 o je belo cvetje na njej . . . Zašla mu je pomlad ! Temna podoba — prošle boli! Trpel je nekoč, sedaj je — rešen. Mir, sveti mir navdaja obličje duhovnikovo. Hvaležno povzdiga pogled gori, kjer zarija rdeči prestol brez madeža Spočete. Obraz matert Gospoda sije od blagosti. Bežijo zunaj megle, zmota umika se resnici . . , Jasno sije solnce. Sklepa roki duhovnik v pobožni molitvi . . . .Ceščena si MarijH, milosti polna!* II. Sobota večer. Težkih korakov vrača se težak domov. Kolne — razbija. Iz gostilnic ob cesti glase se vriše, petje, godba . . . Pleše mu zemlja pred očmi, kakor v spanju čuje VBe. Sam ne vć, da proklinja nebesa, svet, ženo, deco, sam ne vč — zakaj , . . Glasita se okolu njega petje, godba . . . Še . . še l . . . Poseže v žep. Prazen! Divje grohoče, Šum okolo njega postaja mu neznosen .. . Pil je, pil ž — njo . . . Žnjo — ali jo pozna ? — Kaj mu mari, kdo je! Lep večer je bil. Pil je — vino teši skrbi. Pil je, dalje pil — z viuom prihaja up, pogum. Vlival je dalje rumeno vino v se — zavrtelo se je okolu njega, oko žarelo strasti . . . Pila sta — oba, ona razposajena [neznanka in on omamljen vžite pijače. Pila sta . . . Prazen žep. Doma pričakuje ga žena, bo-lehna, zvesta žena, gladna, drobna deca ... On kolne, razbija. Vrišč okolu njega postaja mu neznosen . . . Dalje . . . naprej! Kam hiti — kaj mu mari! Deca sama doma . . . Spe mali angelji. Bog čuje nad njimi — nedolžnimi. Mati se je zavila v staro, raztrgano ruto in odšla tiho . . . Hiti po ulicah ... Iz gostilnic ob cesti glasi se hrup, petje, godba . . . Hiti dalje . . . Krasna noči Blišči se zvezde na nebesnem oboku, z vrtov pihlja vetrec . . . drevje šepeče tajinstveno, tako — fiudne. Zidovje cerkve zasveti se v mesečiui... Pred cerkvijo je žena, vidi luč pred Najsvetejšim in pred kipom Tolažnice žalostnih. Prestopa prag svetišča . . . Kolena se ji zašibć in vrže se v prah pred Njo — milostno. Moliti je prišla — za njega, za zgubljenega moža . . . Tam za cerkvijo šumi globoka, deroča voda... Žena začuje kletev, divji hrohot. Tesno ji je, iz cerkve jo vleče nevidna moč, podi jo doli proti globoki, deroči reki. Ob bregu omahuje človek — trenotek in pokopan bo v valovih. Sedaj . . . hvala Bogu, tu je za časa. Stoj, nesrečni človek! ... On omahuje, komaj ga je vzdržala na bregu. Ne drž6 ga več nogi, mrmra nerazumljivo — zgrudi se na kamenje pred njo. . . Smrti je otet.! Pogleda mu žena v obraz: njen mož!.... .Češčena si Marija, milosti polna!* Narodno-gopodarske stvari. Bilanca zavarovalne družbe „Assicura-zioni Generali v Trstu. Ta bogata zavarovalna družba obelodanila je ravnokar svoje poročilo in obračun za upravno leto 1895., to je 65. društveno leto. Številke kažejo, da je družba zaključila i omenjenega leta svoje račune z dobičkom, ki je cel6 nadkrilil uadeje. Previdno društveno vodstvo pa ni vsled tega razdelilo večih dividend delničarjem, ampak pomnožilo je rezervne zaklade posamičnih oddelkov. V svoji previdnosti šlo je vodstvo tako daleč, da nameruje osnovati poseben rezervni zaklad, da odškoduje iz istega za >/*% znižane obresti rezerve, ki so se letos računali s 4%. V ta namen treba spremeniti določbe 43. društvenih pravil, med tem pa je društveno vodstvo pokrilo iz zakladov, ki so bili na razpoloženje, one Najnovejše vesti. Trst 5. Danes se je po mestu razširila govorica, da so Italijani osvobodili Adigrat. Nihče pa ne zna povedati, kak6 so Italijani tako naglo vrgli nasprotnike, niti ne zna nihče podrobnostij. To govorico zabeležimo, ne bi noteli s tem siliti koga, da jo veruje. Dunaj 5. (Državni zbor.) Pododsek železniškega odseka sklenil je prepustiti odločitev o predlogi za severno-zapadno železnico odseku samemu, ker so se izrekli trije členi za predlogo trije pa proti isti V davčnem odseku izjavil je finančni minister, da bode vlada odločno silila na to, da pride davčna preosnova v kratkem na dnevni red poslanske zbornice. Davčni odsek je vsprejel še ostalo zakona glede odpisovanja zemljarine vsled škode, ki so jr» provzročili elementarni dogodki ter Abra-bamovjczev predlog, da stopi zakon v veljavo onega dne, katerega bode odobren. Poslanska zbornica je vsprejela v nadaljevanju razprave o volilni preosnovi s 117 glasovi proti lo3 predlog Bareutherjev, da je uvesti tajno glasovanje z glasovnicami. Budimpešta 4. V Gutmanovi tovarni za izdelovanj« opeke ustavilo je 800 delavcev delo. Straikovci zahtevajo boljšo plačo, Baden Baden 5. Knez Črnogorski dospel je včeraj semkaj. Popoludne sta ga obiskala veliki vojvoda in velika vojvodinja Badenska. Trjtovf nsKe bnojMvh« ln V«ltl. JudlmpoBtA. Pšenica 7..» jesen 6.88—6,89 Paouie.u /a ■pomlad 1898—.--— dc—.-. Oreš z« spomlad —.--.— K?, '/a spomlad —.----.— Koruza za juli-avgust 4.11—4.13 maj-juni 1806 3.94- 3.95 T'Ahuio». nova od 7" kil. f. B*90 -7-06 od 79 kil. f. 7- 7.10. kil. f. 7.05-7.15 od 81.kil. f. 7-10 - 7 VSO, ml kil. lor. —.--.— ločni«« 5'80--.— proso 6-15—6*50. Plenica : Malo povpraševanja ponudbe slabe. Prodaja 18.000 mt. Bt. 2 ni. dražje. Vreme: lepo. Prap;*. Neraliuirnni sladkor tor. 18.20, oktober-december >5.—. Hr^KA. ' Oontrlfugal novi, postavljati v Trni i carino »rod odpošiljat.?v precej f. 34*25—34.50 Conoan*e 86.25—3d.50 Četvorni 37*--37.50. V glavah rašev«ne. Življenja znašale SO po kurzu dllć 31. decembra I F i ž o 1 popolnoma zanemarjen in le na drobno proda ione 17- | w . , so še kaka vreća po cenah omenjenih v našem zadnjem l«95 : 177,718.750 gl. 13 nc., na premijah za- tržnem poročilu. Tu fn Notranjem leži Šo mnogo blaga. Knj varovanj proti škodi vsled požara pa je še iztirjati 1 bo le ž "jim svote, koje je bilo treba pokriti vsled pritiska na kurze. ki se ie bil pojavil dn6 31. decembra 1895, toda ostavi! • je nespremenjeno rezervo, kakor je bila dnć 31. decembra 1894. Družba je osnovala v Milanu italijansko anonimno družbo, zavarovalnico proti nezgodam, ker se je pokazala potreba take zavarovalnice v Milanu. Ta anonimna družba pa se bode bavila tudi s pozavarovanji iu zavarovanjem stekla. Ta podružnica pričela je svoje delo s 1. aprilom t. L ter bode vspevala bržkone baš tak<5, kakor vspevajo vse druge naprave, ki jih je zasnovalo vodstvo zavarovalnice. Iz poročila posnemamo, da je imela 'družba v 65. svojem društvenem letu te - le dohodke : v oddelku „zavarovanje proti škodi vsled požara* 8,332.000 gld. (4- 363.000) v oddelku „prevažanja« 1,732.000 gld. (+ 195.000); v oddelku .življenje" 7,400.000 gld. (-f 413.000); Vseh dohodkov bilo je 17,464.000 gld., to je 971.000 gld. več nego leta 1894. Rezervni zakladi znašajo: v oddelku „požar" 2,843.000 gld. (229.000 gld. več nego leta 1894.) ; v oddelku .prevažanja" 215.000 gld. (-f 52000); v oddelku .nezgode" 112.000 gld. (manj 1000); v oddelku „življenje" 45,232.000 gl. (+ 3,520.000). Skupna vsota rezervnih zakladov iznaša 48,402.000 gld., torej 3,800.000 gld. več nego leta 1894. Rezervni zakladi za izgube so pomnoženi za 1,155.000 gld., t. j. za 115.000 gl. več nego 1. 1894. Garancijski zaklad družbe iznašal je dnć 31. decembra 1895. leta 61,051.211 gl. 83 nč. Ta svota sestoji iz teh - le zalogov: 1.) društvena glavnica 5,250.000 gld. ; 2.) rezerva dobička 5,487.011 gl. 44 nč.; 3.) rezerva za tekoče škode 1,155.114 gld. 19 nč.; 4.) rezerva za premije (bilanca A) 3,170.600 gl. 52 nč., 5.) rezerva za premije (bilanca B) 45,231.976 gl. 76 nč.; in 6.) zaklad dobička v oddelku zavarovanje življenja 756.508 gl. 92 nč. Ta garancijski zaklad naložen je tako-le: 1.) Posestva in hipoteke 8,408,656 gl. 97 nč.; 2.) predujmi na društvene police o zavarovanju na življenje 5,006.609 gl. 69 nč.; 3.) posojila na javne papirje 113 647 gl. 87 nč.; 4.) državni in drugi vrednostni papirji 42,541.308 gl. 53 nč.; 5.) portfelj 253.030 gl. 03 nč. ; 6.) obligacije delničarjev 3.675.000 gl. 7.) gotovine in razni dolžniki, odbivši upnike 1,052.958 gl. 74 nč. Leta 1895. izplačala je družba na zavarovalninah 9,218.277 gl. 62 nč. ; v prejšnjih letih skupno 272,139.320 gl. 99 nč., torej od svojega obstanka izplačala je družba ogromno svoto 31,142.823 gl. 66 no. Čisti dobiček v 1. 1895. je iznašal 1,600.762 gld. 22 nč., ki se je razdelil tako-le : delničarjem 680.000 gld., to je na vsako delnico 340 frankov v zlatu ali 55 66^ no inalne vplačane vrednosti; nadalje zavarovancem na življenje 165.104 gld. 46 nč.; v blagajno previdnosti 10.000 gld.; za osnovanje nove dopolnilne rezerve v pokritje morebitnih izgub na kurzih onih vrednostnih papirjev, ki so last družbe, 500.000 gld., 114.596 gld. 90 nč. nagi ade društveni raprezentanciji, saldo 1060 gld. 75 nč. pa se je presenel na novo bilauco A. Zahvala Slavni Generalni zastop banke „SLAVIJE" v LJubljani. Podpisano županstvo si »teje v dolžnost si. banki za točno in brez vsakega odbitka izplačane odškodnino pogorelega poslopja J u r j a S w e g e 1 te občine najtoplejšo zahvalo izreči. In ker se je »lavna banka tudi pre dveini leti, ko je imela štirim poškodovancem te občine v Sodercih znamenito svoto od 3850 gld. izplačati, ravno tako pošteno obnesla, zadobila je v celem tem okrožju stalno zaupanje, ter jo zamorem z največjim spoštovanjem priporočati. Županstvo Radence, okr. Černomelj, dne 27. aprila 1896. Krompir za 10—15 nvč. dražje, ker je povpra-| Sevanja. Ječmen jako mlačen in so cene pale '/« gld. Olje Amerikansko jako mlačno — prodale so so ' precej dobre marko po gld. 22—24 transito. — Italijansko ) pa stalno, srednje fino po gld. 47 49, fino po gld. 50—52. DimHjHkai horxM 8 mnja vČoraj dane« Državni <4oltr » papirju . 101.30 101.20 n « v HJfibru . . . 101*10 101 05 Avstrijska r«nta v »latn . 122 50 122 45 [ „ v kronah . . 10 .20 101.25 Kreditne »kcijo ...... . 3K5 25 353 75 I London lOLsi....... . 120.10 1 U0.20 Napolnoni........ 9.54 9.54 20 mark ...... 11.75 11.75 100 italj. lir ... . 44.15 44 25 Rlohterjev LINIMENT S SIDROM fjp® je dobro domače sredstvo. Dobiva se po vseh lekarnah. L. S. MIha Fužina župan. Krasti* uzorce zasebtftn odjemalcem zastonj in franko. Bogato oskrbljene knjige z uzor »', kakoršnih ni še bilo, z a krojaie nefrankovano. Sukno za oprave. Peruvien in Jio&ki ny za preč. duhovščino, nukno po predpisu za oprave c, kr. uradnikov, tudi za veterane, uauilcr, telovadce, UvreJ«, sukno zu biljarde in za /ralne tnite, prevlarlla ma voaove, ioden »a tnoike in Za ienake, aukno so renske, aukno, ki ne more jjrati, ogrnjnee za popotovanje od 4—14 gld. itd. Zares vredno, joštevo, trojno, šisto volneno sukna n ne cene krpe, ki so komaj vredne krojaškega dela, priporoča Ivan Stikaroviky Bmn (Središč« avbtrijsk'i industrijo h suknom) "" akladiare pol milijona (/aldinarjev. Naznanilo. Podpisani toplo priporoča rojakom svojo žganjerijo, nuhajsjoi'o se v ulici del Canale hšt. 5, na vogalu ulice Sta. Catertna. Ta prodajalnica ima bogato zalogo vsakovrstnih likerjev in navadnih žganih pijač, kakor tudi mnogovrstnih tujih in domačih vin po uajzmerniših cenah. Maršala prve vrste po 72 nč. liter, anglešui po f. 1*20, Malaga po f. 140, Itozolij (od meliso, cvet) itd. po f. 1, liter. &S Pošiljatve na deželo izvršuje točno in hitro. I IVI. Kolarsić p," Xa«firoti cerkve sv. Antona novega. ' ^ Cassa di Risparmio Triestina (Tržaška hranihiica) Sprttfemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, iu to od 9—12. ure opoludno. Ob nedeljah pa od 10 12. ure opoludno. Obresti nit knjižice...........3% Jlatnje vRiik dan od 9— 12. ure npoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 100" mora se odpovedati S dni in % zneske preko lOOO gld pa 6 dni. Eskomptuje menjice domicilirmio na triaSkem trgu po.......8'/, To#ujuje r a drž. papirjo avstro-ogersko do 10( 0 gld po........4°/o Vifije zneske od 1000 do 5( 00 gld po 5'/,% Daje denar proti vknjiženju na posesti v T»-stu. Obresti po dogovoru. 2—24 Trst, dne ft. maja 1894. _ _ m Zdravljenje krvi Čaj „T 18 o č r n i cvet" (Mlllefiori). Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če poče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. .Teden omot za ozdravljanje, stoji u0 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni rMUMMER „Al dat Bori" Trst, veliki trg. /;77„ proteTna. „Internationale SaatMfelle", LiiiuhvirtliHtTiaftliuhe Genell-schuft mit besuhrimkter Haftunu. Kircheim u. Teck, Wiirttemberg. Glavni zastopnik za Trst, Primorje, Istro in Dalmacijo Jakob pok. C« Priltep, Trst. IZLOŽBA POHIŠTVA Trst in Dunaj. 'o Via Torrente št. 32, 7. trt,8, vštric gledališču Armonia. Ima zaloga j ohifttva, za delavce uradnike, zares dobro blago, neverjetno nizko cene. Postvije od gld. 1« do 14, omarje gld. 14 50, poitočne omarico, fino, 6 in 8; ohifoniers, na jedna vrata, lini, gld. 18. Umivaln ki gld. 12 svete podobo in slike krajev, jako lino delo, po gld. 3.—; ogledala, stoli, slama, losovje, indijsko trsje. Bogat izbor pohištva in taputarij zu gosposka Htano-vanja: spalnice, sobe za obod, za vsprejemanje, kabineti, po najniži ceni. Za Istro in Dalmacijo se ne računa ambalaža. I » » » I » I » » » Najnovejši pneumatični bicikli prodajejo se po nizkih cenah pri dobroznanl in pušteni domači tvrdki: JAKOB ŠTRUKELJ - TRST Caserma Štev. 16 uhod plazza deda Caserma. (nasproti ttliki tItjašmr,11 Največ« zaloga koles v Trstu. Prodaja hc na drobno in debolo. Zaloga koles: „Courir", „llumber" in „Adler". Jamči so za vsako prodano kolo. Kolesa so lepa, lahka, močna in trpežna. Na tahtevanje pošlje se cenik. V zalogi so nahajajo vsakovrotne priprave tičoče se koles, kakor: zvonci, svetilke, zračne tla-čilko, osice, prečke, platišča, notranji mehi, vrhni kav-čugi vsake mere itd. (Pii naiočld vihii'ga kavčnga zadostuje dolgost kolesa skosi sredo v cent ime1 >i a } kakovost kavčuga.) t- P V7 w v h' b Lastnik politično društvo „Edinosti-. Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Tr^tn.