UREDNIŠTVO in uprava: 34131 Trst, Ul. Capitolina 3 - Telefon 44-046 in 44-047
DOPISNIŠTVO za goriSko pokrajino: 34170 Gorica, Ul. XXIV. Maggio 18 -Telefon 24-36
NAROČNINA: Letna 1000 lir, polletna 550 lir. Poštni tekoči račun: Trst 11/7000
Obnovljena izdaja - Leto XX. - Štev. 9 (719)
DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino

prvi
Z1VK
maj!
TRST - 26. aprila 1968
Posamezna številka 40 lir
Petnajstdnevni!:
Quindicinale
Spedii, in abb. post. Groppo li
Glas za komuniste
je odločilnega pomena
Položaj, v katerem živi slovenska narodnostna skupnost v naši deželi narekuje najširšo enotnost Slovencev
To je tem bolj potrebno, ker so še vedno nerešena vsa pereča vprašanja. Vsako drobljenje je Slovencem hudo škodljivo, saj hromi njih odpor, kar je v korist tistim, katerim smo napdtje.
Nekateri včasih govore ali pišejo, da so se stvari pri nas, zlasti v zadnjem času, spremenile. Pravijo, da v doliočenih krogih danes gledajo na Slovence drugače kot v preteklosti; da so v določenih krogih nekateri, ki imajo velik vpliv, naravnost naklonjeni Slovencem. V «novem ozračju» so Slovenci dobili nekaj mest in tudi nekatere slovenske organizacije in ustanove so dobile nekaj podpore iz javnih sredstev. Vse to, tako pravijo, naj bi bilo re-zfultat politike levega centra.
Toda če malo globlje analiziramo položaj, v katerem živi slovenska narodnostna skupnost, če vsaj nekoliko pretehtamo miloščino, ki j c daj e levi center v zameno za usluge, ki mu jih nudijo tisti, ki ga podpirajo in zagovarjajo, potem pridemo do zelo poraznega zaključka. Vse tisto, kar naj bi Slovenci uživali v «novem ozračju» je tako bomo, da se niti ne splača postavljati na tehtnico.
Koliko hrupa je bilo zaradi odtegnitve slovenskega pristaša PSI v tržaško občinsko upravo ; tistega, ki je «tako blag, da sploh ne govori», kot je dejal svojčas bivši tržaški župan. Toda če vprašamo, kaj se je s tem spremenilo, ostanemo brez odgovora. Tudi po vrstopu socialista slovenske narodnosti v urade palače Mihca in Jakca občinska uprava deluie po prastarem receptu. Niti toliko o-oevani prevajalni urad ne debije. Ne verjamete? Pojdite, recimo na matični urad in vprašajte po svoje, v jeziku, ki ste ga podedovali in zaradi katerega ste toliko pretrpeli v zloglasni «eri» in prepričali se boste, da ne pretiravamo.
Poglejte, recimo, napise ob pokrajinskih cestah in prepričali se boste, da ne pretiravamo, ako rečemo samo tri besede : Nič ni dosegel !
Pač pa .se je nekaj spremenilo v devinsko - nabrežinski občini, kjer kot ujetnik demokristjanov zaenkrat še županuje Slovenec. Slovence v tej občini vedno bolj potiskajo ob stran. Konzorcij kra-škega vodovoda, katerega območje zajema tudi zgoniško in re-pentabrsko občino, ki sta slovenski to potrjuje. Potrjuje tudi turistična ustanova v Sesljanu, v kateri ni več nobenega Slovenca. Potrjujejo tudi rjaveče dvojezične table, katere so postavile prejšnje občinske uprave.
Kako je na Goriškem v tem pogledu?
Tako v goriški mestni kot v pokrajinski upravi sodeluje Slovenec. In kaj ima slovenska narodnostna skupnost od tega? V odgovor zadostotuje ena sama beseda: Nič! Ne verjamete? Pojdite, recimo, na goriški matični u-rad in prepričali se boste, da je
to, kar pišemo, žalostna resnica. Med drugim boste izvedeli, da matični urad nima niti pisalnega stroja s slovenskimi črkami, da o uradnikih, ki obvladajo slovenski jezik, sploh ne govorimo.
Tu omenjamo samo nekatere u-rade, a lahko bi omenili še druge; lahko bi omenili mnogo uradov, premnogo primerov, ki neizpodbitno potrjujejo, da za Slovence «novega ozračja» ni. Ni ga zato, ker ga nočejo tisti, ki so na oblasti in ki se nekaterih slovenskih izvoljenih mož poslužujejo samo za nadaljevanje stare, Slo-
Kandidati XPI-PSIUP za senat
Trst I.
COSTA Roberto Trst II.
SEMA Paolo Gorica
ALBARELLO Adelio
Delamo za enotnost
vencem sovražne politike, kajti brez njih ne bi imeli dovolj moči.
Toda, ali naj se omejimo na to, da vse te ugotovitve samo ponavljamo?
Ne, ne smemo se na to omejiti. še naprej in še bolj kot v preteklosti moramo zahtevati spoštovanje naših pravic, ki jih določa republiška ustava, sad o-svobodilnega boja; ki jih predvideva posebni statut avtonomne dežele, sprejet predvsem zaradi obstoja naše narodnostne skupnosti v tej deželi; ki jih predvidevajo tudi mednarodni dogovori, katere je tudi Italija podpisala.
Zahtevati moramo, naj se stvari spremene. In lahko se spremene. Morajo se spremeniti!
Volitve nam dajejo izredno pri-lonžost za to, da pospešimo pričakovane ter zahtevane spremembe. Izkoristimo priliko.
Zato glasujmo proti tistim, ki nočejo priznati naših pravic; glasujmo proti Krščanski demokraciji, ki je poglavitni krivec, glasujmo proti levemu centru in j proti tistim, ki ga podpirajo. Gla- ; sujmo za komuniste !	i
Pričujoča številka lista je izšla, ko se še ni polegel odmev proslav Odporništva, obletnice zmagovite protifašistične vstaje leta 1945; izšla je tik pred mednarodnim praznikom dela.
25. april in Prvi maj sta dva datuma, ki pa imata en sam pomen: enotnost!
Enotnost protifašističnih in demokratičnih sil je omogočila Odporništvu, da je zrušilo fašizem in pridobilo svobodo. E-notnost delavskih sil, jedro Odporništva, je bila in je temeljni pogoj za vse socialne in politične pridobitve tako pri nas kot v svetu.
Nauk enotnosti m klic k njej, ki je prišel še posebej do izraza na številnih večjih ali manjših prireditvah v teh dneh, komunisti odobravajo, prepričani, da razdvojenost tkiva delavskega sveta in Odporništva predstavlja glavni razlog za oblast privilegiranih sil, da je razlog socialnih krivic, nedemokratičnosti, diskriminacij in nacionalizma, to je vsega tistega, kar je bilo svojstvo politike centri-
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUi
Slovenci močno občutimo krivice zato nas ne bodo zmamili
Tudi združeni socialdemokrati so pretekli teden uradno odprli svojo volilno kampanjo za politične volitve. Listi PSU za poslansko zbornico v tržaškem volilnem okrožju načeluje minister za zunanjo trgovino Tolloy. Zato je tudi prav on, minister, govoril na prvem zborovanju. Tolloy je sicer po rodu Tržačan in se tega svojega rodnega kraja «Z veseljem spominja», kot je nekoč dejal; toda spominja se ga le takrat, ko meni, da mu lahko Tržačani kaj koristijo.
Toda minister Tolloy bo ostal nam tržaškim Slovencem še dolgo v spominu zaradi «velikega odkritja», ki ga je napravil prav na omenjenem zborovanju, ko je dejal nekako takole:
«Politika levega centra ni zapustila v nobenem mestu tako globokih sledov kakor tu v Trstu, kar doka-zuje dejstvo, da je slovenski kandidat na tem zborovanju spregovoril v slovenskem jeziku».
Kdo je ta slovenski kandidat na listi PSU bomo pozneje povedali. Iskreno moramo povedati, da nas je to «odkritje» ministra Tolloy a izredno «presenetilo». Pomislite samo da dejstvo, da je lahko slovenski kandidat za poslansko zbornico, dne, 17. aprila 1968, v kinu Ritz v Trstu po zaslugi levega centra spregovoril v slovenščini.» Kakšen zgodovinski, spominski napis na pročelju zgradbe Ritz bi bil lahko to!
Nič se ne čudite, dragi slovenski volivci, bralci in prijatelji. Minister Tolloy je zelo resno govoril, saj se
je sam dobro spomnil, da je svoj čas na nekem drugem volilnem zborovanju primerjal Slovence v Trstu s pripadniki jezikovnih skupin Kataloncev, Grkov ali Šip-tarjev v Južni Italiji. Še bolj pa se je spomnil, da na istem zborovanju ob njegovi prisotnosti ni mogel spregovoriti noben slovenski kandidat.
Če misli minister Tolloy (ali kdor koli drugi Pripis uredn). vleči za nos slovenske volivce, se zelo moti. Slovenci naše dežele so si pridobili pravico govoriti na javnih shodih v svojem jeziku. To pravico so si pridobili v dolgi in krvavi borbi, potrdili pa v dolgih povojnih letih boja proti fašističnim, šo- j vinističnim in nacionalističnim silam, Slovenci naše dežele dobro vedo, da komunisti nimajo za nobeno izredno pridobitev dejstvo, če kdo od njih govori v slovenskem jeziku bodisi na javnem shodu ali kjer koli drugje. Komunistični kandidati so na vseh dosedanjih volitvah, na mestnih trgih in v dvoranah, vedno govorili v slovenskem jeziku. Niso čakali, da jim bo to «dovolila» vlada levega centra.
Za takšne ministre in za stran-[ ko, ki takšne ministre kandidira pa 1 res ne bomo glasovali.
1 In zdaj še nekaj besed o «slo-! venskem kandidatu na listi PSI-] PSDI, ki je imel «čast», da je lah-j ko spregovoril v slovenskem jeziku I pred ministrom Tolloyem. To je \ bil trgovec - grosist Dušan Košu-I ta. Zlobni jeziki sicer govorijo, da je minister za zunanjo trgovino ho-
tel,	naj njegova stranka v Trstu kandidira kot Slovenca za poslansko zbornico prav trgovca Dušana Košuto. Mi tega sicer ne verjamemo, ker vemo, da je ta slovenski trgovec vnet pristaš združenih socialdemokratov in da si je zato gotovo tudi zaslužil, da spomladi leta 1968 lahko spregovori v slovenskem jeziku vpričo ministra Tolloy a.
Čudi pa nas to, da je trgovec Dušan Košuta govoril o «svojem blagu», se pravi o politiki vlade levega centra do Slovencev, tako slabo, da se je marsikje vprašali: ali je Dušan Košuta slab trgovec (ker po
tem,	da kandidira skupno z ministrom za zunanjo trgovino mu ne bi pripisali), ali pa da je slab politik. Kdo nam bo lahko oporekal, da je bilo to od njega pogumno, da je «povedal v obraz» ministru, da njegova vlada zapostavlja Slovence. To bi seveda lahko veljalo le v primeru, da bi bila samo vlada, ki ne bi izpolnjevala svojih dolžnosti do nas Slovencev. Na žalost pa nič drugače ne ravnajo tudi tukajšnje krajevne oblasti.
Sicer pa tako minister Tolloy kot trgovec Dušan Košuta dobro vesta, da nihče od njuju ne bo izvoljen v Trstu. Oba sta torej le navadni vabi za ohranitev dosedanje politike vlade tudi v prihodnji zakonodajni dobi.
Slovenski volivci močno občutijo krivice vlade levega centra in zato se ne bodo pustili kar tako zlepa zmamiti in bodo odklonili glas ministrom in trgovcem, ki se jim neiskreno ponujajo.	* *
zrna, desničarskega centrizma in sedanjega levega centra.
Tudi in predvsem zaradi tega razloga izhaja naša skupna obveznost za boj proti vsem škodljivim pojavom.
Delamo zato to, da bodo delovni ljudje, da bo naša mladina, da bodo naše žene, kakor tudi živa sila kulture, Italijani in Slovenci na Tržaškem, Goriškem in na Furlanskem združeni v bojih, v skupnih pričakovanjih in zahtevah, da bo narejen pomemben korak naprej v prizadevanjih za prenovitev države in dežele.
Ob vseh teh praznikih se komunisti ne ustavljamo pri proslavah temveč konkretno delamo za enotnost, ne ustavljamo se ob preteklosti, četudi je ta še tako slavna, temveč zremo naurej. Delamo za nenehno današnjo in prihodnjo enotnost vseh delovnih ljudi, za srečnejšo bodočnost in za mir.
Proglas ANPI
Ob 25. aprilu, obletnici protifašistične vstaje v Italiii, je Združenje partizanov — ANPI objavilo proglas, v katerem je rečeno:
«Republika, nastala po volji ljudstva, si je že pred več kot 20 leti postavila za temelj vsestranskega napredka novo ustavo, navdahnjeno z ideali demokracije in svobode, s katerimi je bilo prežeto vse protifašistično odporništvo.
Najboljši način za proslavljanje 25. aprila, ki letos soupada z volilno kampanjo, je v tem da , spomnimo na to, da pričakujemo od novega parlamenta, hitro pristopitev k reševanju vprašanj, ki so že dve desetletji odprta, kar je onemogočilo, da bi duh ustave, postal delujoča stvarnost na vseh ravneh življenja in ustroja države.
Kandidati KPI za
poslansko zbornico
Trst:
COLLI Mario RUSSO in BURLO Jole MILLO Gastone ŠKERK Albin Gorica
(Volilno okrožje obsega pokrajine Gorica, Videm, Pordenone in Belluno) LIZZERÒ Mario ANDRIAN Gastone BORTOT Giovanni BRISTOT Antonio BURINI Olivo CAPPELLETTO Aldo FABRIS Giuseppe MODOLO Aldo MURER Augusto PAPETTE Luciano PELIZZON-Guglielmo POLETTO Silvino SCAINI Antonino SELLI Maria
2 • DELO
26.4.1968
Vsakikrat, ko se bližajo volitve se razne politične stranke, skupine in skupinice spomnijo na Slovence. Več ali manj priliznjeno se jim približujejo ter jih skušajo mamiti z gesli, ki so včasih izredno vabljiva. Stranke, ki so na oblasti so izredno širokogrudne, ko dajejo najrazličnejše obljube. Mnogo obljub prihaja tudi iz vrst tistih, ki kleče plazijo okoli teh strank ter jim služijo. Toda ko so volitve mimo je konec obljub in niti na misel jim ne pride, da je treba obljube izpolniti. Pravzaprav ni treba niti čakati na volilne izide, dovolj je le, da se predvolilna kampanja zaključi. Že tedaj se prilizovanje in približevanje neha.
Pravzaprav avtorji obljub in vabliivih gesel nimajo mnogo skrbi z izborom pestrega repertoarja. Vse tisto, kar je bilo izrečeno ali zapisano že pred mnogimi leti, je še vedno aktualno, saj ni bilo izpolnjeno. Dovolj je le, da se odstrani prah, ki se je v teku let nabral na raznih partiturah.
Posebno vabljiva in za Slovence naravnost mikavna gesla so zlasti tista, ki prihajo iz vrst voditeljev skunin, ki so zastopane na listi «Slovenske skupnosti». «Slovenska skupnost nas druži», «Slovenec voli Slovenca», «glasujmo slovensko», «izvolimo lastno politično zastopstvo». Tako se glasijo nekatera izmed vabljivih gesel.
Toda, ko pogledamo nekoliko globlje, pridemo do zelo poraznih ugotovitev. Pravijo, da
«Slovenska skupnost» druži Slovence. To nikakor ni res. Predvsem je res, da ta skupina, ki si je nadela lepo zveneče ime, razdvaja slovensko narodnostno skupnost. Na razne načine si prizadeva razbijati enotnost, ki je bila skovana v težkem boju proti fašizmu. To je tudi logično, saj je tedaj, ko so množice slovenskih rodoljubov doživljale najhujše preizkušnje, ko so se tisoči naših mož in fantov junaško borili v vrstah osvobodilne vojske, ko so stotine in stotine slovenskih mož, žena in mladincev trpele v fašističnih ječah, premarsika-teri sedanji «rodoljub» SS u-dobno živel zaščiten od okupatorja, ali pa je celo z njim sodeloval. Danes, ko je prav tako kot v polpretekli dobi potrebna čvrsta enotnost, prav tisti «rodoljubi» slepo izpolnjujejo ukaze gospodarja. Na razne načine si prizadevajo zadovoljiti tistega, ki mu veli: raz-
Komunistična partija se je vedno borila in se bori za enotnost, ki je osnovni pogoj za svobodni razvoj celotne slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi.
Slovenke in Slovenci,
19. in 20. maja 1968 zavrnite razdvojenost, zavrnite vse poskuse, tistih, ki še trudijo, da bi vas osamili. Podprite enotnost, glasujte za komuniste!
IaiOI )( K)o< »OOOOOOOOC>OOOOOUOOOOOOOO o< JOOOOOOOOO« 'OOOOOOOOOOOOOOOO
Protislovja SS
Pomlad je tu. S pomladjo so se vrnile tudi lastovke. Pa tudi kukavica se je zopet oglasila. Kot lastovka se je pri nas pojavila tudi «Slovenska skupnost», glasilo istoimenske politične formacije. In tudi zakukala je, kar je povsem naravno, z oznanilom, da bo SS letos samostojno nastopila ne samo na deželnih, ampak tudi na političnih volitvah. «Na politični volitvah nastopi samo za poslansko zbornico na Tržaškem. Za senat ni mogla vložiti kandidatnih list, ker bi po zakunu morala nastopiti najmanj v treh okrožjih. V Trstu sta samo dve okrožji. SS bi se torej morala povezati še s kakšnim okrožjem izven Trsta na področju dežele Furlanije-Julijske krajine. To je skušala narediti, a iz razlogov, ki niso odvisni od nje, ta prizadevanja niso dovedla do uspehov».
Kakšni so ti razlogi? Zakaj tega ne povedo odkrito prvaki SS? Se morda nočejo nekomu zameriti? Ali jim je morda zapovedano, naj o tem molče?
Takole se govori okrog. Neki «vsemogočni» prvak goriške SDZ se ni hotel vdati. Goriška SDZ je namreč on in morda še kak belogardist, o katerem poročajo dokumenti NOB zelo neprijetne reči...
SS ali SDZ bi bila lahko nastopila tudi v goriškem volilnem okrožju, pa tudi v Slovenski Benečiji. To pa bi bilo zelo neprijetno za demokristjanske nacionaliste.
Zelo protislovna je trditev lista
«Slovenska skupnost», ko ugotavlja, zakaj je SS samostojno nastopila in ko pravi, da so to storili, «ker hočejo ostati Slovenci, ker čutijo soodgovornost za slovensko narodno življenje». Toda mi vprašujemo prvake SS: Obstojajo ali ne obstojajo Slovenci i v. i. .	.
tudi na Goriškem, v Slovenski Be- ! nasteh vseh argumentov, nam v nečiji in v Kanalski dolini? Mi
bijaj enotnost, delaj to v znamenju protikomunizma! To je zapoved!
Pravijo: «Slovenec voli Slovenca». Toda kakšnega Slovenca? Mar tistega, ki misli predvsem na koritarstvo, recimo pri demokristjanskemu radiu. Še pred kratkim je bilo v modi govoriti, da je Slovenec samo tisti, ki vodi in voli lipo. No, izkazalo se je, da je bilo teh zelo malo, da so bili manjšina manjšine. Večina izvoljenih Slovencev je prihajala in prihaja iz vrst komunistov. Morali so zato prvaki «SS» menjati struno, saj je bila tista, na katero so prej brundali že tako oguljena, da je njen zvok silil k smehu.
Pravijo: «izvolimo lastno politično zastopstvo». Toda kakšno je tisto zastopstvo in ko- ! liko pomeni? Otrok, ki komaj | prestopi šolski prag lahko pre- i šteje može, ki sestavljajo tisto ! zastopstvo. Kar počenja je zares odveč ponavljati, saj je vsem znano. Pa še nekaj se skriva za geslom o «lastnem političnem zastopstvu». To geslo skuša zavajati slovenske volivce na napačno pot. Slovenske volivce vabi na pot zmanjševanja resničnega slovenskega zastopstva ter se v pluralistični družbi, kakršna je ta, v kateri živimo, ne zaveda, da ni nujno, da slovenski izvoljeni človek pride, samo iz neke določene politične grupacije, recimo iz tiste, ki nič ne pomeni. Kako naj si drugače tolmačimo npr. dejstvo, da SS nastopa na volitvah, čeravno že vnaprej ve, da ne more uspeti medtem ko slovenski. kandidat na listi KPI ima možnost priti v parlament. Še več lahko rečemo. Tudi za tem se skriva «zapoved gospodarjev» (in gospodarji SS so demokristjani). Ta zapoved se glasi: skušaj preprečiti izvolitev Slovenca v parlament.
Našteli smo nekaj argumentov, ki prikazuje trhlor.t, na kateri temelji SS. Seveda nismo
Na tem mestu ne boste nikoli gradili jedrskega pospeševalca, ki bi služil v miroljubne namene...
Nekaj potrebnih napotkov slovenskemu kandidatu PSI-PSDI
pravimo, da obstajajo. In mnogo jih je! Na listi KPÌ je tudi slovenski kandidat. Naravnost smešna pa je trditev, da se bo le «močno narodno zastopstvo in politično predstavništvo nesebično borilo na pravice Slovencev». Vprašujemo: kje je tisto močno narodno zastopstvo? Koliko ljudi ga sestavlja?
enem samem sestavku ni mogoče zajeti toliko in tako zapletenih vprašanj, ki so več ali manj neposredno združena z gesli, na katere se sklicuje SS, z limanicami, na katere ta SS vabi slovenske volivce.
Resnica, stara prav toliko kot «lipa», je tudi, da je, prava osnova vsega tega — proti ko-( Nadaljevani e na 4. stran: I
Nismo šli na volilni shod senatorja Tolloya, na katerem je spregovoril tudi Dušan Košuta, pač pa smo brali obširno poročilo o tem shodu. Dobro, da nismo šli na omenjeni shod, kajti če bi bili prisotni takrat v dvorani, bi bili rekli Dušanu Košuti, na] vpraša ministra vlade levega centra, kako mislijo reševati vprašanja Slovencev.
Dušan Košuta, potem, ko je dejal, da republiška ustava predvideva posebna določila za reševanje manjšinskih vprašanj, je moral priznati, da Slovenci niso dosegli popolne enakopravnosti in da tudi zakonodaja v tem pogledu ne napreduje.
V povojnih letih, tako nekako je dejal Košuta — in tu ima prav — je parlament odobril samo en zakon, ki se tiče Slovencev. To /e zakon o slovenski šoli na Tržaškem in Goriškem. Pozabil pa je povedati, da so prvi zadevni zakonski predlog predložili komunisti. Pozabil je povedati Tudi to, da so komunisti predlagali ustanovitev slovenskih šol v vseh krajih, kjer prebiva slovenska narodnostna skupnost, torej tudi v videmski pokrajini. Seveda je pozabil dodati, tudi to, da se s predlogom komunistov, naj se slovenske šole odpro tudi v videmski pokrajini, socialisti niso strinjali.
Priznati pa moramo, da je Košuta priznal, da je sedanji zakon o slovenski šoli pomanjkljiv in se kljub temu, da je bil sprejet že pred mnogimi leti, dejansko še ne izvaja v celoti, zaradi česar je še vedno neurejen tudi položaj slovenskih šolnikov.
Lahko dosegljivi rekordi demokristjanov. Italijanska radiotelevizija se pri poročilih drži povprečno tega pravila: 70% m še nekoliko več /a DC, dobrih 10% za PSU, 14% za mo larhiste preostale odstotke pa milostno dodeli KPI. Tudi postaja Trst A, ki oddaja v slovenskem jeziku zvesto posnema to pravilo. Poroča ne le o demokristjanih, ki imajo škarje in platno v svojih rokah, o socialistih, ki pomagajo pri krojenju, temveč tudi o drugih, ki za slovenske poslušalce sploh ne pridejo v poštev. Najavlja npr. volilni shod italijanskih liberalcev v Sesljanu, fašistov nekje v Reziji (kjer slovenskih poslušalcev sploh ni!), pozablja pa na vprašanja, ki živo zanimajo veliko večino Slovencev na Tržaške n, Goriškem in v Slovenski Benečiji.
«Kje so drugi zakoni, ki naj bi urejali vprašanja slovenske manjšine»? Tako nekako, kot je razvidno iz poročila, je vprašal Dušan Košuta.
Mi bi govorniku dejali: «Vprašaj socialista Tolloya, ki sedi poleg tebe: vprašaj njega, ki je minister vlade levega centra, kako je s to zadevo!»
Dušanu Košuti bi svetovali tudi, naj se obrne na sotajnika tržaške federacije PSI - PSDI Pieran-dreija ter ga vpraša kako se za slovenska vprašanja zanima nacionalistična socialdemokracija.
Lahko pa bi povprašal tudi Du Sana Hreščaka, kako je s slovenskimi vprašanji, saj je znano, da je PSI na nekem svojem kongresu (tik pred združitvijo PSI s PSDI ) prav njemu dala nekaj oP-hub, ki se tičejo Slovencev. Med drugim je PSI takrat obljubila tudi neki dokument o slovenskih vprašanjih, ki pa ni bil nikoli obelodanjen.
Sicer pa je znana stvar, da v vrstah socialistov prevladuje zna na «teorija» senatorja Tolloya: teorija, po kateri naj bi «višja italijanska kultura mirno asimilirala Slovence».
Dušanu Košuti bi dejali še tole :
«Ne gre za to, da po tolikih letih zastaviš razna vprašanja pač pa za to, da terjaš račun o vseh pozabljenih obljubah, obračun neizpolnjenih obljub. To je dolžnost in pravica Slovencev!»
Rekli bi še to: «S tem, da se. dragi tovariš Košuta, predstaviš kot kandidat na listi PSI-PSDI, samo iščeš nekaj slovenskih glasov za zagovornike asimilacije Slovencev, za stranko, ki je skupaj s Krščansko demokracijo soodgovorna, da niso bila uresničena republiška ustava in deželni statut ter obveznosti londonskega sporazuma iz leta 1954! Če bomo tako delali, bomo čez pet let ponovno postavljali ista vprašanja, to je: kje so zakoni za ureditev vprašanj slovenske narodnostne skupnosti?»
Torej, do kakšnih zaključkov lahko pridemo?
Seveda ne do tistih, do katerih je prišel Dušan Košuta, po čigar mnenju naj bi dali več glasov socialdemokraciji.
Z obljubami in tudi z drobtinicami se ne moremo zadovoljili! Potrebno je, da se stvari spremene. Toda za to, da se bodo spremenile je potrebno, da komunisti dobe več glasov!
26.4.1968
DELO • 3
Po neuspehih v Vietnamu
Zaradi hudih gospodarskih in političnih težav, ki so bile tudi prej jasno vidne, bile pa so, kakor kaže za uradni Washington vendarle se znosne, doživlja ameriška politika vojne v Vietnamu — danes se to lahko že z dokajšnjo gotovostjo trdi — svoj preokret. Toda tu moramo biti popolnoma jasni.
Če govorimo o smislu in vsebini tega obrata kot dolgoročni orientaciji, je za zdaj kajpada težko videti kaj več kot napovedi in obljube. Elementi starega, dobro znanega taktiziranja, osnovanega na istočasnem poudarjanju ponudbe in grožnje, so še preveč močni, da bi mogli že zdaj razločiti, ali pomeni nadaljevanje vojaškega pritiska in pošiljanja novih čet v Vietnam samo primerno obliko, da se obdrži ugled, da se ob navididezni kontinuiteti opiranja na silo, dajejo neizogibne koncesije nasprotnemu stališču — ali pa so to ukrepi, na katerih učinek se resno računa, če druga stran ne bo pripravljena sprejeti večine ameriških zahtev. Zatorej bi bilo prezgodaj ocenjevati, ali bo sedanji razvoj pripeljal, in če bo, pod kakšnimi pogoji in kdaj, do ustavitve vojne in sprejetja rešitev, ki bi za jugovzhodno Azijo pomenile stabilen in trajen mir. To ie stvar pogajanj, če bo prišlo do njih, še bolj pa stvar razmerja sil in dejanskih namenov. V tem smislu je o preobratu še prezgodaj govoriti.
Vendar pa je resnica, da so se pred kratkim odigrali zelo pomembni dogodki. Postavlja se vprašanje: v čem je pravzaprav preobrat in kaj ga je povzročilo? če zavrnemo kot neresne in nevzdržne trditve, da je predsednik Johnson ob koncu svoje politične kariere hotel postati «človek miru» s tem, da se bo v interesu ustavitve vietnamske vojne «žrtvoval», tedaj odgovor lahko išerao samo v kontekstu širše krize, v katero so ZDA zabredle zaradi njegove vojne politike, v razkoraku njegovih ambicij in resničnih možnosti, zastavljenih ciljev in razpoložljivih sredstev.
Težavnost sedanjega ameriškega položaja oziroma kriza ameriške politike je nedvomno sestavljena iz več komponent. Na notranjem pod-ločju so to predvsem ostra družbena trenja, rasni nemiri in spopadi, ki jih je čedalje teže, ali kakor dokazujejo zadnji dogodki, skoraj nemogoče obvladati. Tako imenovani projekti «velike družbe», ki so bili zamišljeni kot serija družbeno- gospodarskih ukrepov in ki naj bi zboljšali položaj najbolj ogro-
ženih slojev ameriške družbe, hkrati s tem pa ublažiti družbene konflikte na ameriškem prizorišču, so bili žrtvovani izdatkom za vojno. Posledice so bile lani drastične, sedanje pa bi utegnile biti celo katastrofalne. Notranji proračunski primanjkljaj in negativna plačilna bilanca s tujino sta popolnoma poslabšala ameriški položaj na svetovnem trgu, v zadnjih mesecih pa pripeljala do hude in nevarne monetarne krize, v kateri se je do temeljev zamajal položaj dolarja. Vojna v Vietnamu je spravila Združene države tudi v globoko moralnopolitično krizo, katere odsev sta čedalje ostrejša izolacija v svetu in notranja razcepljenost.
Vendar pa vse to še ne bi zadostovalo, da bi omajalo politične koncepcije močnega «vojaškoindu-strijskega kompleksa», ko bi razvoj dogodkov na vietnamskem bojišču prinašal kakršnokoli kompenzacijo velikanski ameriški naložbi. Tukaj je treba upoštevati moč ameriškega gospodarstva, ki se mu je vse do zdaj posrečilo poleg velikanskih stroškov za «redno», oborožitev plačevati tudi račune za vietnamsko pu-
zaprav veliko vojno, ne da bi bila svoje gospodarstvo premaknila z mirnodobnega na vojni tir. Toda januarska ofenziva osvobodilnih sil Južnega Vietnama je izvenela kot plat zvona. V komaj desetih dneh so bile pokopane iluzije o ameriški vojaški premoči in možnosti zmage.
Vojaški poveljniki so zahtevali nove milijarde dolarjev in nove stoti soče vojakov. V tem hipu se je pravzaprav začel preobrat v ameriški politiki.
Nikakor ni naključje, da sta minila polna dva meseca, preden je predsednik Johnson odgovoril na zahteve komande v Južnem Vietnamu. Treba je bilo sprejeti pomembne sklepe in razčistiti zelo velike račune. Bilanca je v glavnem znana. Da je dosedanja politika doživela, polom tudi v kuhinji političnih odločitev in ne samo na fronti, je dokazala zamenjava generala Westmo-relanda.
Če ga gledamo v tej luči, dobiva preobrat v ameriški politiki smisel in logično pojasnilo. Ta preobrat ni niti za eno stopnjo večji ali manjši od tistega, kar so izsilili materialni odnosi in okoliščine. Ker
Sovjetski vesoljski prispevek stvari miru
Jurij Gagarin je pripadal tisti velikanski človeški družbi, ki si prizadeva ustvariti svet brez vojne ter izkoriščanja človeka po človeku
Moskovsi časopis Navoje vremja t je po tragični smrti prvega vesolj- : skega potnika Jurija Gagarina objavila članek, v katerem je rečeno:
Lahko pišemo brez poveličevanj, da ni bilo v naših dneh na svetu drugega človeka, ki bi bil tako priljubljen in popularen doma in po vsem svetu, kot prvi vesoljec Jurij 'Gagarin. Njegov podvig je z zlatimi črkami zapisan v analih človeške civilizacije. Vsako naslednje desetletje bodo poleti v vesolje zmeraj bolj nekaj običajnega in prišel bo čas, ko bodo ljudje, ki zdaj govore o potovanju na drug planet, govoril o naselitvi na drugem planetu. Tako je tistega nepozabnega jutra 12. aprila 1961, ki pomeni za-
voine ni mogoče dobiti z razpolož- : četek vesoljske ere človeštva, mladi
stolovščino. Amerika je peljala prav- | veda šele videlo.
Ijivimi sredstvi in ker teh ni mogoče povečati brez žrtev, za katere pa ameriško gospodarstvo ni pripravljeno, je Johnsonova vlada naredila korak, ki bi utegnil peljati do pogajanj in postopnega premirja. Ali bo to zadostovalo, se bo se-
ruski fant Jurij Gagarin naredil prvi korak v še neraziskana prostranstva. Njegov pogum, njegovo prizadevanje, njegovo samo obvladovanje je sovjetskemu ljudstvu in vsem človeštvu prineslo bleščečo zmago.
Naravno je, da je prvi polet v
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooonoooooooonoo ooooooooooooonooooooooooooo
Ob obletnici državnega udara v Grčiji
Mučenje političnih jelnihov
Režim polkovnikov v Grčiji vedno bolj čuti, da se mu majejo tla pod nogami. Pred kratkim je objavil osnutek nove ustave, ki naj bi učinkovala kot «zdravilo» pretekli teden pa je zopet sprožil val aretacij «sumljivih oseb». Ta val je zajel tudi starega Papandreuja, bivšega predsednika vlade, ki je bil že dalj časa v «hišnem priporu». Vse kaže, da se nad Grčijo zgrinjajo novi grozeči oblaki. Sicer pa je položaj v državi že od dneva, ko so se polkovniki polastili oblasti nejasen in silno napet.
Pred kratkim je bilo objavljeno poročilo Mednarodnega odbora za amnisti]o političnih jetnikov v Grčiji. Podatke za to poročilo je dalo odposlanstvo odbora, ki je obiskalo Grčijo. V poročilu je med drugim rečeno:
«Grško ministrstvo za pravosodje je izjavilo — tako pravi omenjeno poročilo — da je na osnovi zakona z dne 1. januarja 1968 bilo izpuščenih iz zaporov in koncentracijskih
taborišč 284 rodobljubov. Nekateri so bili res izpuščeni, toda izpustitev se je dejansko spremenila v premestitev v druge zapore ali koncentracijska taborišča.
Komisija je ugotovila, da v preiskovalnih zaporih mučijo jetnike. Načini mučenja so sledeči:
Najbolj razširjen način mučenja je tako imenovana falanga. Jetnika privežejo na klop in ga bijejo po nogah z leseno ali železno palico, nato ga dvignejo ter zvezanega bičajo ter klofutajo. Policisti se postavijo v krog in omagujočega jetnika butajo sem in tja, nato ga ponovno privežejo na klop ter bijejo po nogah.
Mnoge jetnike mučijo tako, da jih tepejo po spolovilu. Tudi ženske mučijo na tak način. Nekaterim jetnikom tlačijo v usta cunje, napojene s scanino. Mučilce ustavi le pooblaščeni zdravnik. Toda ta samo ugotavlja, če se mučenje lah-
vode, v kateri mora jetnik vedno stati v vodi. Voda je pomešana z iztrebki in scanino. V celicah je neznosen smrad, primanjkuje zraku.
Strahoten način duševnega mučenja je tudi ta, da tiste, ki so bili že telesno mučeni obveščajo, da bodo kmalu zopet na vrsti za ponovno zasliševanje. V nekaterih ječah morajo jetniki stati pred mučilci popolnoma nagi in mučilci se nad marsikaterim moškim ali žensko privoščijo marsikaj.
Posebno zloglasni kraj mučenja je v kraju Kesariani, kjer so nacisti svojčas streljali grške rodoljube. Tu prisilijo jetnike, da si sami kopljejo grob, nqfo jim zavežejo oči, jih postavijo k zidu, nakar policisti streljajo v zrak. Ta postopek je j marsikateremu jetniku povzročil ' živčni zlom.
Mednarodna komisija za amnisti-jo je ugotovila tudi za tragičen pri-
ko nadaljuje, ne da bi jetnika do- 1 mer nekega moža, ki je v zaporu
Težko je breme
letela smrt. V dragih primerih tol-če j o glave jetnikov ob tla ali ob zid. ! Nekaterim zvežejo roke za hrbtom ter jih za več ur obesijo. Drugim pulijo nohte ali pa jim pritiskajo na kožo cigaretne ogorke. Nekateri mučilci gredo tako daleč, da svojim žrtvam sipljejo poper na najbolj občutljive dele telesa, n. pr. v oči, nos ali v spolovilo.
Vsa ta grozodejstva izvajajo a-genti posebne policije, deloma pa tudi pripadniki vojske. Jetnike mučijo, da bi izvlekli iz informacije, ki bi izdale rodoljube, ki niso v zaporih ali koncentracijskih taboriščih, da bi priznali sodelovanje z nasprotniki režima.
Jetnike mučijo tudi s tem, da jih zapirajo v posebne celice, ki so razvrščene v bližini mučilnic, tako da slišijo grozotno vpitje mučencev,
V ječah je življenje strahotno. Pa tudi v koncentracijskih taborišči!!. Povsod vlada strašna lakota povsod je polno mrčesa, uši, stenic, bolh. V koncentracijskem taborišču Dionysos so izkopali na pobočju hriba, ki je ob njem, tesne podzemne
izvedel, da njegova hčerka umira zaradi raka. Podpisal je posebno izjavo o lojalnosti do sedanjega režima. To je storil v upanju, da bo hčerko lahko videl preden bo umrla. Seveda mu vse to ni pomagalo. Hčerka je umrla in on, revež, ni več podoben človeku».
Tudi tako imenovana amnisti j a, ki jo je režim razglasil za prvo obletnico državnega udara — 21. aprila — bi lahko imenovali burka, da ni tako žalostna. Amnisti j a je dejansko istočasno «preventivni zapor». In take amnistije naj bi bilo deležno okrog 3.000 oseb.
Tik pred obletnico državnega u-dara so na novo aretirali mnogo vidnejših osebnosti, med katerimi je tudi polkovnik Pepaterpos, ki bil že prej obsojen na 18 let ječe in nato amnestiran; več bivših poslancev pa so policijske oblasti o-pozorile, naj ne hodijo v kraje, kjer so bili svojčas izvoljeni. Prav te dni se je izvedelo tudi, da je bil eden izmed najbolj znanih voditeljev grškega odporništva, Panayotis El-lis že pred letom dni v koncentra-
celice, v katerih je stalno 6 cm j cijskem taborišču ustreljen.
vesolje uresničila najnaprednejša sodobna znanost, znanost socialistične dežele. To je bila velika sreča za vse narode. S tem, da je Sovjetska zveza prevzela vodilno mesto v osvajanju vesoljstva, je nedvomno mnogo prispevala k stvari miru. Če hočemo do konca oceniti ta prispevek, je dovolj, če opozorimo na načrte generalov iz Pentagona, ki so svoje dni sanjali o vojaški osvojitvi vesolja. Tako je revija Aviation Week, glasilo ameriških vojaških zračnih sil, v septembru 1961, propagirala načrt zgraditve vesoljskega napadalnega sistema, ki naj bi vključeval stotine vesoljskih ladij z jedrskimi bombami, ki bi v vseh smereh krožili okoli Zemlje. V aprilu 1962 pa se je tedanji glavni poveljnik ameriškega strateškega letalstva general Power navduševal nad-«čudovitimi možnostmi» vojaških vesolj ških podvigov in operacij.
Sovjetski uspehi v osvajanju vesolja so zmešali napadalne načrte nepoboljšljivih militaristov. Sovjetska zveza, ki prizadevno in neuklonljivo uresničuje politiko mira, razširja, seveda to politiko tudi na vesolje. Načelo izkoriščanja vesolja v mirne namene je bilo sprejeto v svetu in je zapisano v listinah Združenih narodov.
Sovjetski vesoljski prispevek stvari miru je bil zagotovljen po zaslugi pogumnih poletov sovjetskih vesoljcev na odličnih ladjah, ki sta jih zgradila sovjetska znanost in tehnika. Začetni temelj jim je položil Gagarin.
Jurij Gagarin je nosil v sebi poteze človeka, ki teži po socialistični družbi. Te poteze so: odločnost in obvladovanje, usmerjenost k nekemu cilju in vztrajnost, pripravljenost žrtvovati, če je za blagor ljudstva potrebno — tudi življenje.
Njegovo odprto srce, odkrit pogled ter očarljiv nasmeh so poznali ljudje v vseh delih sveta. Bil je gost mnogih dežel in povsod, kamor je prišel, so ga pozdravljali z navdušenjem. Dajali so mu najvišja priznanja. Daljna mesta so ga počastila z imenovanjem za častnega meščana. Toda ta slava ni škodovala njegovi skromnosti in prepro-tosti.
Maksim Gorki je napisal čudovito zsodbo o mladem Danku, ki je svoje rojake, da bi se rešili pred mogočnimi in hudobnimi sovražniki, po skritih poteh povedel skozi neprehoden gozd. Pot je bila naporna in nevarna. Ljudje so začeli obupavati in se celo upirati. Zaradi sočutja in ljubezni do njih je Dan-kovo srce vzplamtelo. S svojimi rokami si je zagrebel prša, izruval si je srce in ga divgnil nad glavo. Sice je šarelo kot sonce in še moč-neie od sonca. Danko pa je šel na-prei, držeč visoko goreče srce m vodil je za sabo svoje ljudstvo ter mu osvetljeval pot.
Mlado plamteče srce Jurija Gagarina ie bilo za ljudi tako, da jim je kazalo pot v vesolje...
Vendar Jurij Gagarin ni bil samo vesoljec — bil je predvsem človek in komunist. Ni hotel osvojiti le neskončnih vesoljskih prostranstev, hotel je preobraziti zemeljsko življenje, hotel ga je narediti resnično lepega: Gagarin je pripadal tisti velikanski človeški družbi, ki si prizadeva ustvariti dražbo, ki ne pozna vojne, izkoriščanja človeka po človeku. Nič ni bolj vzvišenega in lepega od tega cilja.
Človeštvo bo doseglo velike cilje, za katere je bilo Gagarinovo srce. Vesolje bo osvojeno. Življenje na Zemlji bo postalo srečnejše.
4 • DELO
26.4.1968
Iz goriške pokrajine
S tržaškega ozemlja
Združitveni občni zbor kmečkih organizacij
V	četrtek, 25. aprila, t.j. na o bletnico protifašistične vstaje v Italiji, se je mesto Ronci'' uradno pobratilo z zgodovinskim slovenskim mestom Metliko. To je doslej edino mesto v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki jc* pobrateno z nekim me* stom v Socialistični Sloveni] republiki
Župan iz Ronk tovariš Umberto Blasutti nam je v zvezi s tem zgodovinskim dogodkom povedal naslednje:
«Pobudo za pobratenje med obema mestoma je dala naša občinska uprava. To se je zgodilo pred enim letom, ko je bilo odposlanstvo iz Ronk uradno na proslavi dneva borca v Metliki. Sicer pa je bila še pred tem srečanjem pri nas delegacija iz Metlike. Udeležila se je prireditve ob priliki odkritja spomenika padlim partizanom v Ron-kah.
Pobratenje med Metliko in Ron-kami je sad enotne želje našega občinskega sveta. To ni zgolj formalno dejanje. Dejstvo je, da se je sodelovanje med občani Ronk in Metliko porodilo že med osvobodilno borbo. Takrat, ko so se vse napredne sile na svetu borile /a ideale miru, narodne neodvisnosti in družbenega napredka, je bila v Metliki ustanovljena partizanska brigada Fontanot. Borci te brigade so se borili skupaj z jugoslovanskimi borci. To je bil jasen primer, ki ie pokazal, da se ljudje, čeprav različnega jezika in kulture lahko združeno borijo, ko gre za obrambo najvišjih idealov.
Pobratenje med obema mestoma ki so bile med občani ustvarjene v težkem boiu za svobodo: ima namen potrditi skupno željo po o-hranitvi idealov, ki so nas tudi takrat navdajali. Zaradi tega ne gre le za formalni akt, ne gre niti samo za izmenjavo izkušenj nri kra-ievnem upravljanju in ne le za sodelovanje na kulturnem, družbenem in gospodarskem področju: pač pa za nadaljnje poglabljanje razumevanja med pripadniki dveh narodov, kar je tudi v interesu krepitve miru».
Občinska uprava v Ronkah je, kot smo že v uvod:. poudarili, prva občinska uprava v naši deželi, ki je sklenila, da se pobrati s slovenkim mestom, kar odpira pot za nadaljnje in nove stike ter zveze tudi drugim italijanskim mestom v naši deželi z jugoslovanskimi mesti. Tega doslej ni storila še nobena občinska uprava v naši deželi, čeprav se v zadnjem času govori o vlogi «mosta» naših pokrajin.
Občinska uprava v Ronkah je bila tudi prva med italijanskimi občinskimi upravami na Goriškem, ki je postavila spomenik padlim partizanom, odklonila pa je predlog, da bi na območju občine zgradili spomenik D’Annunziu, voditelju re-škega pohoda.
V	Gorici pa, kljub temu, da je na oblasti levi center, ni še spomenika padlim partizanom, čeravno je ista uprava brez obotavljanja dala svoj pristanek za postavitev spominske plošče D’Annunziu, ki je bil, kol je znano, pobudnik fašističnih pustološčin v naši deželi. Goriška občinska uprava se ni niti zoperstavila postavitvi spominske plošče v počastitev zloglasnega «Battaglione Mussolini».
Sestanek z volivci na Poljanah
Prejšnji petek je bilo na Poljanah pri Doberdobu srečanje med volivci in predstavniki komunistične partije. Tega srečanja se je udeležilo mnogo domačinov. Govorila sta deželni svetovalec Jože Jarc in poslanec Raffaele Franco.
Tovariš Jože Jarc je govoril pred-
vsem o dejavnosti dosedanjega deželnega sveta in deželne uprave. O-bravnaval je zakone dežele Furlanije - Julijske krajine v zvezi s problemi slovenske narodne manjšine. Dejal je, da deželna uprava ni uresničila pričakovanj Slovencev in ne zahtev (delavskega razreda. Sklicujoč se na znano razsodbo ustavnega sodišča, ki kot je znano, deželi zanika pristojnost za reševanje vprašanj Slovencev, se deželna uprava umika od vprašanj, zaradi katerih je pravzaprav dobila posebni statut. Po volji demokristjanov in levega centra sploh je bila okrnjena avtonomija dežela.
Poslanec Raffaele Franco je govoril o parlamentarni dejavnosti. Posebno pozornost je posvetil vprašanjem socialnega značaja, kot so npr. delavski statut, pokojnine, socialno zavarovanje itd. Glede zakona o priznanju kvalifike bivšim partizanom pa je govornik dejal, da če je do sprejetja tega zakona prišlo, se je to zgodilo predvsem po zaslugi komunistov.
Svoje izvajanje je govornik zaključil s poudarkom, da je tako gospodarski kot demokratični razvoj v državi, in torej tudi razvoj slovenske narodne manjšine v naši deželi, možen le z nadaljnjo krepitvijo komunistične partije. Zato je potrebno, da tovariši prispevajo k nadaljnjemu uveljavljanju KPI tako na parlamentarnih kot na deželnih volitvah, ki so pred nami.
PROSVETNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ V ŠTEVERJANU
priredi od 1. do 5. maja v gostilni NA DVORU PROSLAVO PRVEGA MAJA Program :
1. maja ob 11. uri otvoritev vinske razstave, ki bo odprta do neddje 5. maja; ob 16. uri polaganje venca pred spomenikom padlih; ob 16.30 koncert godbe iz Nabrežine, pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela, kvinteta Briški slavček in domačega kvarteta; ob 19. ure dalje plesna zabava.
V nedeljo, 5. maja ob 16. uri tekmovanje ansamblov «beat». Zvečer plesna zabava.
Prerani grob
V sredo zjutraj je v go riški bolnišnici umrla komaj 39 let stara tov. Ernesta Bollar, upravnica Primorskega dnevnika za Gorico. Rodila se je v Solkanu, kjer še danes živijo njena mati, bratje in sestra. Še kot mlado slovensko dekle se je vključila v osvobodilno borbo kot partizanska kurirka. Takoj po vojni pa je bila zaposlena v tiskovnem uradu Osvobodilne fronte v Gorici, nato pa je postala upravnica Primorskega dnevnika in za nekaj let tudi tednika Soča. To delo je vestno ooravljala do zadnjih dni svojega življenja.
Številna množica Slovencev z Goriškega in iz Trsta, ki je Ernesto spremljala na zadnji poti v Solkan, kjer so jo pokopali poleg svojega očeta, je še en dokaz kako je bila priljubljena. To naklonjenost si je pokojnica pridobila tudi s svo;o Skromnostjo in požrtvovalnostjo, s svojim vedrim nasmehom in prijazno besedo s katero je nagovorila domačine, ko je prestopila njihov hišni prag, ko je opravljala akcije za širjenje slovenskega dnevnika.
Njeni materi, bratom, sestri, sinu in kolektivu Primorskega dnevnika izrekamo globoko sožalje.
Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza v Trstu se bosta spojili v eno samo organizacijo. Združitveni občni zbor bo v nedeljo, 28. a-prila v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
Pretekli teden sta se sestala na skupni seji izvršna odbora obeh kmečkih organizacij. Razpravljala sta o zadnjih pripravah na spojitev obeh organizacij kakor tudi o zadevah, ki se tičejo skupnega občnega zbora. V obširni razpravi, katere se je udeležilo večje število prisotnih članov obeh izvršnih odborov, je prišlo s poudarkom do izraza zadovoljstvo, da je končno dosežen pričakovani sporazum o ustanovitvi enotne kmečke organizacije na Tržaškem.
Kot je znano so že mnogo let čuti potreba po združitvi kmetov v enotni organizaciji. Tudi na občnem zboru Zveze malih posestnikov, ki je bil decembra lani, je bila naglašena potreba po združitvi. V resoluciji, ki je bila sprejeta na omenjenem občnem zboru je med drugim poudarjeno naslednje: «Enotnost kmetov v e ni sami organizaciji je nujno potrebna. O času in načinu združitve naj odločata odbora Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze. Združitev naj se izvrši aprila 1968».
Tudi v predsedniškem poročilu na občnem zboru Zveze malih posestnikov je bilo poudarjeno, da je enotnost kmečke organizacije problem, ki ga vsi kmetje poznajo; v tajniškem poročilu pa je bilo podčrtano naslednje: «Cilj in naloga tako Zveze malih posestnikov kot Kmečke zveze je borba za zaščito interesov kmetov ne glede na politično prepričanje, ne glede na to ali so vpisani v tej ali oni strokovni organizaciji, anahronistično pa je dejstvo, da še vedno formalno obstajata dve različni organizaciji, ki delata za iste cilje in ki skupno nastopata v korist kmetov. Prišel je čas za združitev v eni sami močni organizaciji».
Tudi na občnem zboru Kmečke zveze, ki je bil februarja 1967 v
V počastitev spomina
Dne 28. aprila poteče četrta obletnica smrti zaslužnega tovariša Tomaža Rupnika. V počastitev njegovega spomina daruje Ivanka Rupnikova 2.000 za tiskovni sklad Dela. * * *
N.N. iz Mačkoij daruje 5.000 hr za sklad našega lista. Najlepša hvala !
Trstu se je govorilo o potrebi po ustanovitvi enotne kmečke organizacije.
Nedeljski skupni občni zbor je torej logičen rezultat stremljenj kmetov ter prizadevanj Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze. Kot takega ga toplo pozdravljamo, prepričani, da bo mnogo pripomogel k uspešni borbi za zaščito kmetov.
Prireditev v Škednju
Zelo številno občinstvo je preteklo sredo zvečer prisostvovalo prireditvi v počastitev stoletnice Kmečke čitalnice v Škednju. Na sporedu je bil mladinski glasbeno - literarni spored. To je bila pravzaprav prva od številnih prireditev v počastitev omenjene stoletnice, ki jih ima na sporedu združeno prosvetno društvo Skedenj v tem letu.
Slovenski šolniki pri prosvetnem ministru
V petek, 19. aprila, je prosvetni minister Gui sprejel na ministrstvu v Rimu delegacijo Sindikata slovenske šole. Člani delegacije, in sicer tajnik Sindikata prof. Franc Škerlj, referent za srednje šole prof. Marjan Bajc in referent za osnovne šole učitelj Evgen Dobrila so ministru prikazali položaj slovenskih šolnikov in razna druga še nerešena vprašanja slovenskega šolstva na Tržaškem. člani delegacije so se še raz-govarjali z raznimi drugimi odgovornimi funkcionarji na ministrstvu.
„Osem žensk" v Prosvetnem domu na Opčinah
Preteklo nedeljo popoldne je dramska skupina prosvetnega društva Prosek-Kontovel kot gost prosvetnega društva Tabor nastopila v Prosvetnem domu na Opčinah. U-prizorila je Thomasovo komedijo v treh dejanjih Osem žensk. Kljub temu, da je izredno lepo vreme zvabilo mnogo ljudi v naravo, je bila dvorana dobro zasedena Publika je hvaležno sprejela to odrsko delo.
Slovensko gledališče
Kulturni dom v Trstu
Italo Svevo — Tullio Kezich ZENOVA IZPOVED drama v dveh delih v nedeljo, 28. aprila ob 16. uri (abonma: invalidski - red C; vstopnice so še na razpolago).
Otvoritev
novega sedeža KPI
V nedeljo, 28. aprila ob 16. uri bo sekcija KPI pri Magdaleni — Reška cesta 7 — v Trstu odprla svoj novi sedež. Svečani otvoritvi bo poleg krajevnih voditeljev in predstavnikov tržaške federacije partije, prisostvoval tudi član vsedržavnega vodstva KPI tovariš A-lessandro Natta.
»Skupnost"
( Nadaljevanje s 1. strani) munizem. In gospodar je zapovedal: razbitje rdeči obroč, ki obdaja Trst in ki ga jaz, gospodar, sam, z vsemt umetnimi, več ali manj odkritimi posegi ne morem razbiti (beri u-metno naseljevanje v slovenskih krajih, beri Nabrežina.
Da bi prizadevanja pri razbijanju tega obroča postala privlačnejša za uporne slovenske ljudi so letos izumili še eno, povsem novo politično skupinico, ki je postala člen v verigi SS: tako imenovano «Slovensko levico». In ta «levica» bo, kot sama izjavlja, ne glede na številčno moč podrpla SS. Kakšna novost! Že od vsega začetka je bilo jasno, da ne bo drugače ravnala. Ta «levica» potvarja zgodovinsko dokazana deistva, pozablja na to, da resnična slovenska levica obstaja že mnogo desetletij.
Deistvo je tudi, da novopečena «Slovenska levica» pri razglašanju svojih programskih izjav pozablja, da Slovenci nimamo samo «naše zgodovine, našega slovstva ter vrednosti naših velikih mož» ampak da i-mamo, še kaj več, da imamo za seboj junaški protifašistični boj, partizanske brigade in divizije, da imamo enotnost proletariata,
Slovenci imamo svojo levico. Kot smo že poudarili ima ta levica tudi svojo zgodovino, na katero je vsakdo lahko ponosen. Ta levica je sestavliena iz poštenih, delavnih, narodno zavednih ljudi
Čez tri tedne bomo šli na volitve. Kot v preteklosti bomo strnjeno stali tam, kjer stojimo že pol stoletja. Stali bomo tam, kjer je naše mesto in odkoder lahko nadaljujemo boj za naše narodne, socialne in politične pravice. Nihče nas ne bo premamil, nihče odtrgal od vrst, ki smo si jih sami izbrali. Boj za naše pravice bomo nadaljevali tesno združeni skupaj z iskrenimi italiianskimi demokrati. s komunisti, saj smo trdno prepričani, da samo tako lahko pričakujemo, da se bodo naša pričakovanja prej ali slej uresničila. Kot v preteklosti bomo tudi v bodoče odločno odklanjali vsako cepljenje naših vrst. drobljenje naših moči; odklopili bomo tudi vsaka, še tako lepo zveneča gesla tistih, ki jih no naročilu nam nenaklonjenih krogov, gospodarjev SS in novopečenih «levičarjev» skušajo širiti s povsem preračunanimi nameni.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip, Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12
Koncert partizanskih pesmi
Pevski zbor VASILIJ MIRK s Proseka - Kontovela priredi v soboto, 27. aprila ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu koncert partizanskih umetnih in borbenih pesmi. Dirigira Ignacij Ota. Sodelujejo: Aleksander Vodopivec (klavir), Oskar Kjuder (harmonika), Stane Raztresen, član Slovenskega gledališča (napovedovalec)