60. številka. Ljubljana, v sredo 13. marca 1805. XXVIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhnja vsak dan mv»**er, izimfii nedel.e in praznike, tor velja po poŠti prejemati za n vs t. r o - o ye v s k e dežele za vse leto Ifj gM., za i>>>' l>>t:i H pld., za Sfttrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 4u kr. — Za Ljubljanu brez pošiljanja na doni wi vse leto 18 nld., za četrt leta .'> i»l«l. 80 kr., za jeden in«»sec. I k'«'. 1»' kr, /..t poatJianjfl n;i dom rakuna se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. ta ćetrt. letu. — Zh t nje dežele toliko ver, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se «d Stiristopne petit-vrste po 6 kr., fie se oznan lo jedenkrat t:ska, po f> kr., če se dvakrat, in p> I kr . Juhlji«iii. 13. marca. Maje se, kdo?Ministarstvo. Ofioijozni listi seveda hitro zatrjujejo, da še ni nobene krize, a jim ni dosti verjeti. Saj so tudi oticijozui listi vedno zatrjevali, da trdno stoji Wekerlovo ministarstvo, pa je vendar le palo. Vladni listi podpirajo vsako vlado t dokler ne da demisije Ministarstvo je le dobilo odlog do Velike noči; ako do tedaj ne bode opaziti nobenega taktičnega uspeha glede volilne reforme, pa ministarstvo več ne učnka binkoštnih praznikov. Minister Bacquehem se je že vsega naveličal in se kesa, da ni šel s Taaffejsm vred. Mislil je, da bode vse ložje izvršiti voldno reformo. Schonboin j" tudi že popolnoma naveličal se ministrovanja. Najbolj pa se stališče moje Madevsketnu. Kot učnemu ministru mu delu težave celjsko vprašanje, kot bogOčaatneinu popotovanje Schmihornovo v Rim. Na najvišjem mestu namreč niso bili poučeni o tem potovanju in ga tudi ne odobravajo. Pole4 tega mu pa preOČitno pospeševanje svojih sorodnikov v uradnih službah nikakor ne utrjuje stališča. Grof VVurir.brand se tudi na Dunaju ne čuti rako domačega, kot m« je \ deželni hiši v Gradcu. Thun. Ko B6 je začelo majati stališču grofu Taaffeju, je povsod po listih se imenoval VVindisoh- griitz kot naslednik njegov. Stvor pa ni bila slučajna, temveč že dogovorjena mej veleposestniki in liberalci. Sedaj se pa kaže, da je nekaj tacega s namestnikom čt.škim, grofom Thunom, Kadar se kaj omenja, da se stališče kn-zu VVindischgratzu maje, se takoj imenuje Thnn. Ker ta mož dosedaj še ni pokazal nobenih posebnih državniških sposobnosti), je pač čudno, da bo njegovo ime povsod imenuje. Drugače tO b ti ne more, da j-- tudi tuk.tj nekaj dogovorjenega mej češkimi veleposestniki in nemškimi liberalci, m da bo nemškoliberalni listi na Dunaju že dobili migljaj, da naj delajo za grofa Thuna. I'n nemš.tih liberalcih je precej priljubljen, zlasti bi ga zaradi t.-m,, padi imeli za ministerskega predsednika, da bi na Dunaju krotil protisemite, kakor sedaj Mladi.čelm. Ce se bode pa posrečilo, spraviti ga na stol ministerskega predsednika, je pač še precej dvomljivo. Volilna reforma Pododsek za volilno reformo ima danes dopolmln sejo. Minister notranjih stvarij mu bode predložil statistično gradivo. V glavnih načelih se ie pač doseglo že Bporazumljenje, a v podrobnostih so pa še velika nasprotja. Da pa stvar še ni posebno v ugodnem tiru, kaže že to, da BS o posvetovanjih pododsekovih varuje še največja tajnost, tako da se niti za gotovo ne ve, se li vlada drži prejšnjih svojih načel, ali je pa morda kaka nova razvila. Vse kaže, da bode de precej dole; pot, prodno bode stvar prišla v zbornici na vrsto — Toliko je pa >-d.;j gotovo, da ne volilna reforma bode dala odložiti za novo zakonodavno dobo, kakor so koaliranci želeli. Vseka ko bodo se morala še v tem zasedanji razpravljati, naj ima tudi odstopti sedanja vlada in pa razbiti se koalicija. Seveda ne bode lahko spraviti v soglasje različnih koristij koahrnnih strank, a to nič ne dene, vlada jo prevzela nalog, da izvrši volilno reformo; če bi tega ne mogla, pa bi morala odstopiti. Volilna pravica, petakarjev. Dipanli baje misli že pri davčni reformi predlagati, da se reši volilna pravica peUkarjem, neko fiktivno predpisovanje davkov, tako da se od sedanjega davka do* loči volilna pravica in le potem dovoljuje 35% P°" pusta. Kdo ve, če so bode za tako fiktivno prora-čnnanje tudi dobila večina. Pametna je taka previdnost vsekako, kajti posebni načrt zakona bi najbrž ne dobil sankcije. Kaj bi konservativci storili, ako njih predlog pade, ue vemo. Ce bi samo glasovali proti davčni predlogi v tretjem branji, se vladi ni dosti bati, kajti večino bi že dobila tudi brez konservativnega kluba. Jedino s tem morejo na vlado pritisniti, da zapretijo, da klub drugače izstopi iz koalicije. Tega bi pa najbrž se konservativci ne upali storiti, kajti potem bi utegnilo priti do večjih preiuemb v Avstriji, o katerih se pa ne ve, če bi bile jim po godu. Sicer bode pa davčna reforma levičarjem tudi koristila, naj se tudi Di-paulijev predlog vzprejmo. Z davčno reformo vsled osebnega dohodninskega davka dobi mnogo ljudij volilno pravico, ki je dosedaj niso imeli in ki bodo največ liberalno volili. Agrarni shod na Dunaju se je izrekel za osnovo poljedelskih zadrug. O tem poroča tudi včerajšnji „Slovence" in pristavlja, da v Avstriji gro vse tako počasi- Najbrž je mislil s tem svoje čitatelje prepričali, da bi hitreje šlo, ko bi vse šlo po volji katoliške si ranke. Nam se je pač malo čudno zdelo, da s« „ Slovenec" pritožuje zaradi počasnosti v tej stv.ui. Občno je znano, da je Taaffe-jeva vlada predložila načrt zakona o tacih zadrugah. Levica je sicer nasprotovala, a vse bi bilo šlo, da je ostal grof TaalVe. „Slovenč-evi" prijatelji pa niso mirovali in so vrgli grofa TaAffcjfc in levičarjem I pomagali do večjega vpliva in tako vso stvar zavlekli. Ko so nekateri gorenjski voldci grofu Hoheu-vvariu poslali nezaupnico zaradi tega kmetovalcem gotovo škodljivega čina, so „Sloveučevci" napeli vse sile, da so grofu Hohemvartu dobili zaupnico. Če se organizacija kmetijskega stanu še zavleče, bode to pač nemala zasluga tistih kmetskih prijateljev, ki se zbirajo okrog „Slovenca". Bolgarija. Poročila iz Sofije si jako nasprotujejo. Od jod ne strani se zatrjuje, da se vsekako hoče sporazumeti bolgarski knez z Rusijo, da je bolgarski niinisterski predsednik na Dunaju sh o tej svari posvetoval z novim ruskim ministrom unanjih Stvarij, in da misli poslati o tej zadevi Gankova v Petri burg; z druge strani se pa poroča, da so več Cankova pristašev zaprli, ker so v Heli Slatini agitovali za Cankova in baje prestopili meje dovoljene agitacije. Tožiti jih bodo baje zarote proti vladi. V Plevnu, Plovdivu, v Sotiji in Vidinu bile BO velike demonstracije za (Jankova. Vojaki so razganjali ljudi. Kitaj in Japan Japonci zahtevajo kot mirovne pogoje, da hh Kitajci odreko vrhovni oblasti j nad Korejo, da odstopijo nekaj ozemlja in plačajo odškodnino Ker so Japonci v tem zopet Kitajce dobro otopli . jim vaeJi Tin-1 mang-taj in prestopili reko L i a o, so* Kitajci že precej prijenljivejši postali. Dopisi. ■a LJubljane, 10. marca. (Zakotni ži-vinosd ra vaiki.) Na zadnji naš dopis o zakotnih živinozdravnikib odgovarja v „Slovenca** dopisnik z dežele in prav robato udriha po živinozdravnikib ob jednem pa »svoje Ijabčke" aakotne živinozdrav-nike neizmerno hvali in slavi. Ne bomo mu sledili na tem potu, tnmuč hočemo le na kratke in stvarno pojasniti živinozdravnišk« razmere na Kranjskem. Da gospod dopisnik meče kovač-« in živinozdravnike v jeden koš — slobodno mu. Častno to ni. Vpraša (v „Slovencu",) zakiij so preje (pred 15—20 leti!!> priporočali jednolet.no (in ne 2. ali 3 letno) živi-nozdravniško šolo v Ljubljani? Pač zelo naivno vprašanje! Pred 20 leti j« bil samo jeden zivinozdrav-nik na Kranjskem in še ta je lo) tujec, domačinov se takrat še nobeden ni šel učit aivmozdravništva na Dunaj, kjer je jedina šola te vrste, toraj je bila takrat taka šola gotovo umestna. Vsaj smo tudi imeli kirurgično šolo in „padarje", pa je sedaj tudi nimamo več. Zakaj? Ker danes medicina splošno napreduje, danes imamo dovolj živinozdravnikov, kateri pa žali Bog ne dobijo krulit v domačiji, temuč si ga morajo v tujini iskati. Da se uradni živino-zdravniki posebno po deželi, kjer je še bolj nevedno ljudstvo, nekako po „strani glodajo", je pač umevno, ker morajo vsled svoje sl-ižbe strogo hh ravnati po zakonu, v časih, ko razsajajo kužne bolezni, vse potrebno ukreniti, da se zatrejo, različne naredbe npeljatt, hlevu in druge reči dati razkužiti itd. itd. Dri vse to večkratni ravno všeč tistemu, ki ga zadene, je pač naravno. O tod pa prihaja zabavljanje na živinozdravmka, ki pri izvrševanji jako težavnega in odgovornega posla ni druzega storil, kakor svojo dolžnost. KonečnO še tole: Ako misli „Slovenčev" dopisnik, da ima dež. zbor, ali pa dež. vlada pravico deliti „živino/alravniške. diplome", se pač hudo moti! Dnevne vesti. V L ju bij a u i, 13. marca. — (Zopet sarnonemšk razglas dež vlade.) V zmislu deželnega zakona je dež. vlada kranjska razdelita tekoče vode v postojiuskem okraju in dotični načrt razglasila v današnji številki uradnega lista. Dasi je dežehiovladni razglas namenjen prebivalstvu, se je v uradnem iistu vender objavil samo v nemškem jeziku. Slučaji, da se občinstvu namenjeni razglasi pnobčujejo v uradnem listu samo nemško se čedalje bolj množe. Vse kaže, da se v tem oziru po9to|>a prav sistematično. — (Narodni sklad.! Iz Velikih Lašč se nam piše: Tukajšnji narodnjaki nabrali smo včeraj 40 kron za narodni sklad in prosimo, da to zabeležite v Vašem listu kot, odgovor „Slovencu" na znani napad. — (Imenovanje.) OroŽnlški stražmester Jožef Mrak j«; imenovan kancelistom pri policijskem ravnateljstvu v Trstu. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Naša opera poda v petek dne 15. t. m. zadnjo noviteto tekoče sezon« in sicer mično Maillardovo komično opero v treh dejanjih „Puščavnikov zvonček". Poleg jako line in lepe glasbe (15 številk) ima opera tudi prav kratkočasilo in razveseljujoče dejanje v prozi, za katerega dobro izvršitev se je režija še posebno potrudila. Glavne uloge spevu, primernemu resnični žalosti. Ni dvomiti, da najde ta novi pojav slovenske glasbene literature jednako radostno sprejetje povsodi, kjerkoli s« bode glasil. Izvršil ga je pevski zb r z delikatno občin -nostjo. Dični ta oddelek Glasbene Matice proslavil se je sploh v tem koncert u v novic kot prvi in naj-inteligentnejši vseh zborov. Mogočnost njega celote, kras pojedinih glasov, lini razum za trasiranje in za pravilno deklamacijo ter dovršena raba stopnjevanja in vpadanja moči doprinesejo mu vselej in povsodi priznanje, njega neumornemu vodji pa zasluženo ča-d. Grandijozen konec činila je mogočnost svetov-noznanega zbora „ A leluja" iz Ilandlovega oratorija „Mesija". Krepko in burno vdiral je kras navdušenega hvalospeva. Trajen in globok nt is zaostal je nam vsem, ki nas je združila »Glasbena Matica11 pri svojem zadnjem koncertu ; ne more tak utis izostati pri produkcijah, kakorine smo itak vže vajeni slišati v taiste koncertih. Upajmo, tla bode navdušenje za stvar, koje je toli značilno za delovanje n Glasbene Matice", širilo se bolj in da se oklenejo njenih idej najširji Blojevi slovenskega naioda. Celjsko vprašanje Angelj miru sicer brez S|>rave — je plaval nad nekim ukusno zidanim dunajskim poslopjem, katero ima to čudno lastnost, da najdeš v njem sed.-že za tiste, kateri se izkažejo s priznano večino vol duili glasov. Kar nekega dne vzbudi iz prijetnega poslanskega življenja tiste gospode, da se ustanovijo v Celju na nemški gimnaziji slovenske paralclke. Celjsko „prasanje" se je rodilo — na prvi pogled ne v stari obliki kljuke. Angelj miru je pobral svoja kopita in odplaval po sinjem zraku v druge kraje. Vsa druga vprašanja so pripoznala hegemonijo celjskega vprašanja, le gospodje poslanci so se protivili paralelkam, seveda ne vsi, ker vsi .naši" so storili svojo dolžnost .... in vprašanje narašča od dneva do dneva, ter se kaže vsaki dan uevarniae — no nam, pač pa onim, ki govore o nemški posesti. Zmešalo je marsikomu pičlo pamet, ter vzbudilo celo — stare bogove iz dolgega, dolgega spanja, v katerem se jim gotovo ni sanjalo, da še bodo politizirali . . . Komaj so si malo zmencali zaspane oči, že so si odločili stališča, katero hojejo zavzemati v celjskem vprašanja — b ker že iz časov svoje slave nezanesljivost človeško poznajo, ne zaupajo tudi naši državni politiki ter ne razkrijejo voljenega stališča. Da ne vidi nihče za kulise, so začeli imeniten manever — brez vojakov in denarja davkoplačevalcev — v katerem imate solnčni in starikavi zimski bog, ter stara gospodična, pardon boginja zemlja (gea) katero je Brutus kot mater vseh Zemljanov poljubil — glavne uloge v rokah. Igrajo jo boljše, kakor Borštnik in Borštnikova. Solnčni in zimski bog ljubita oba zemljo. Solnčni bog poljublja s svojimi žarki zemljo prestrastno — « na ga navidezno ljubi — kar je starejemu preveč. Zemljo ovije v belo poldrug meter debelo odejo, da bi preprečil vsako ljubezensko dotikanje s Bolncem. A ta odeja, čitajte in čudite se prebrisanosti starib bogov — se spremeni uekega dne s pomočjo jugu in solnca v veliko vodo. Ta voda pa je namenjena, da bode nosila prenapete in nepravične upe naših posili kulturo-noscev v tuje kraje — seveda v prvi vrsti mimo Polul in Zidanega um.«t a, a tam jih bode posmek- 80 v spretnih rokah gospe A niče ve, gdčne. To-warnicke pl. Sasove in gg. Beneša, Nol-I i j a, Podgrajskega (ki nastopi prvikrat v večji operni komični partiji) in g. Perdana. Tali nad vrli zbor ima veliko in lepo nlogo v tej operi Po vsem se je torej nadejati izredno veselega večera. — (Slovensko gledališče.) Krasno in dostojno, da bi lepše ne bilo mogoče, praznovala se je siuoči tridesetletnica umetniškega delovanja vele-zaslužnega režiserja in opernega pevca gosp. Josipa N o I i i j a. Bila je to inpozantna manifestacija ugleda in srčnih simpatij, katere si je pridobil ju-bilar, častno priznanje za njega neumorno in požrtvovalno umetniško in rodoljubno delovanje. Zanimanje za to slavnostno predstavo je bito splošno, naravno je torej, da je gledališke bilo prenapolnjeno tako, da mnogi niti prostora niso mogli dobiti, da se je — prvikrat, kar obstoji slovensko gledališče — razvila prava aŽijotaža s sedeži. — Vsakdo je hotel hiti navzočen, vsakdo je hotel slaviti slavljenca. Po ouverturi se je dvignila zavesa in pokazala se je alegorična jako ukusno in iino aranžirana živa podoba z napisom „1865—1895", Ta podoba nam je postavila pred oči vso zgodovino slovenskega gledališča in zato naredila velik utis. Iz malega rase veliko . . . tako so si mislili igralci. V tridesetih letih smo se od preproste igre „Bob iz Kranja" povzpeli do „Trubadurja" in k temu je pripomogel mnogo slavitelj, naš Nolli. Od gledalca na levi strani je stala skupina iz igre „15ob iz Kranja", v kateri je jnbilar prvič stopil na oder, na desni skupina iz „Trubadurja*, v sredi pa je poleg celega kupa lovorovih vencev slonela glasbo predstavljajoča gospa Danilova z liro v roki. Dekoracije katere je za to priliko nalašč: naslikal gledališki mojster g, Stadler, so jako lepe. Vsa alegorija je bila kaj spretno uprizorjena, za kar gre zasluga starosti slovenskih igralcev g. Danilu in gledališkemu mojstru, in dala občinstvu zaželeno priliko, prirediti jubilarju viharno ovacijo Gromovito ploskanje in burni klici „Živio Nolli" so se razlegali po gledališču in te ovacije so se ponavljale po vsakem nastopu, po vsakem dejanju, ter postale nepopisno frenetične, ko so se jubilarju izročali venci in pa koncem predstave. Bil je leji trenutek, ko so se jubilarju izročali venci! Dobil je nastopne vence: lovor-vence z zlatimi zrni in dvema belo-modro-rude;'ima frakoma z napisom „Slavnom slovensko-brvatskom umjetniku J. Nolliju 18 12./H. D5 — Uprava hrvat zem. kazališta" ; lovor veuec s tremi traki. belim, modrim in rudečim z napisom „Dramatično društvo — V priznanje — Tridesetletnega delovanja" ; lovor-veuec z rudečima trakoma z napisom „Osobje slovenske drame — V prijazni spomin slavitelju tridesetletnice" ; lovor - venec s tremi traki, belim, modrim, rudečim z napisom „Sokol Ljubljanski — Zaslužnemu bratu in umetniku — Povodom tridesetletnice", kateri venec je izročila jubdarju deputacija treh Sokolov, na čelu jej podstarosta dr, Kušar; lovor-venec s tremi trakovi, belrm, modrini, rudečim z napisom „Ljubljanska čitalnica — Slovenskemu umetniku". Dalje se jo jubilarju izročil lovor-venec z lila-trakoma (od g. notarja Gogole) in šopek suhih cvetic in smodk, moški zbor pa mu je poklonil krasno sliko z napisom „Opernemu režiserju in pevcu g. Josipu Nolliju v spomin trideset- nila proti vzhodu na Kineško, kjer menda Slovenci ne bodo slovenskih paralel k zahtevali. Na Kineškem se sicer ti upi tudi ne bodo fruktihcirali, ker preblizu je neki mogočen narod, katerega ime je: „vaj-vaj", naših smešnih nasprotnikov. Gospoda! Ne morem dalje! Žeja se mi je prikradla v grlo — ah, ko hi le „mleka", pravega »mleka" imel Po mislih nekega celjskega učenjaka, kateri svoje svetovno znane — bedastoće v „Valiti" prodaja, namreč mi ne pijemo „pravega mleka", ker naše „mleko" je „neblagoglasen" izvadek iz: „Milch«, a moj Bog, tega jaz nisem mogel vedeti, ker sem doslej še le krave, kobile in k večjemu, oslice — doječe videl .... Le to bi še rad povedal, da se bojim dneva, ko bode up naših Nemcev splaval po tisti imenitni vodi, — ker že zdaj, ko je bil naš poslanec pri Windisohgr&tsu na čaju, so se od same zavistne jeze lomili, kot slepovoži, a takrat vem, da bode treba pogajanja za celi trakt v „FeldhofuV Ilodemo videli! V Cel j i, marca meseca 1895, Ivan Gromez. letnega gledališkega delovanja poklanja moški zbor — oddelek pevakega društva „Slavec" — Predstava opere je bila iz najboljših, kar smo jih doslej imeli na našem odru. Jubilar je dokazal, da njegov glas v vseh tridesetih letih, kar poje, ni izgubil še nič svoje milobe in krasote. Sicer pa je občno priznano, da je sploh malo baritonov na svetu, ki bi grofa Luno tako peli, kakor g. Nolli. Da mu je občinstvo burno ploskalo, smo že povedali, a živahno in zasluzeno priznanje se je izkazovalo tudi gdč. L e -š č i n s k i , g. B e n e š u in gospe A n i ć e v i. Iz kratka: Bila je lepa predstava in dostojna proslava tridesetletnice slovenskega umetnika. — Končno naj še omenimo, da je dobil jubilar brez števila čestitk, brzojavnih in pismenih in sicer od vseh strauij, mej njimi iz Ljubljane: od gg. dež. predsednika barona lleina, dr. Tavčarja, notarja Gogole itd. itd.; iz Zagreba so mu čestitali: intendant dr. Stjepan pl. Mtletić, obitelj Mandrovie, igralec Anton, Her-mina Sumoveka z materjo, pevca Camarota in Ter-cuzzi, skladatelj Vilhar; iz Varaždina: Božidar Ku-kuljev.ć, Fr. Brus; iz Postoj ine: Viktor Parma; iz Celovca: V. Legat; iz Velenja: A. Aškerc, Ježovuik, Resman, Skubio; iz Kamnika: župan Močnik kot Čitalnični predsednik in kamniški Liraši, pa došle so čestitke tudi z Bleda, iz Trsta, iz Upave in od drugod. h. — (Nezgoda I Danes zjutraj se je z neke hiše na Marije Terezije cesti usul pravi plaz snega in ledu in padel na mimoidočega zasebnika g. Kahstra s tako silo, da ga je podrl. G. Kahster je obležal brez zavesti in morali so ga na dom prenesti. — (Poštni pečati, i Iz Šenčurja pri Kranj i se nam piše: Čestokrat čitamo pritožbe iz raznih čisto slovenskih krajev, da imajo postne jeate s samonsmškim napisom in da se nihče ne gane, da bi BS odpravilo to slovenski jezik žaleče preziranje. Tudi naša pošta ima pečat 8 Samonem d:im napisom, čeravno v vsem poštnem okoliši ni niti jednoga Nemca. Nečastno je tO Ba naš kraj ! Kaj naj pa še le rečemo o naš-in županu, kateri je prošnji na c kr. poštno ravnateljstvo za odpravo samouem-škega pečata odrekel svoj podpis!! Druzega nič, nego da tudi naš župan „ne pojmi narodnostnega vprašanja* današnjih dni! Senčurci, pamtimo to! — (Nesreča na železnici.) Sinočoi brtovlak odtrgal je blizu Zaloga konja izpred vpreženega voza ter ga nekoliko časa seboj vlekel, da je živ.d poginila. Na vozu sedečemu kmetu se ni nič zgodilo. — ^Obešenega našli!) Piše nam dobrovoljeo prijatelj is Borovnice: Bil je tu neki uebodiga-freba, ki je provzročil osobito v šolski drevesnici in po sadovnjakih mnogo škode. Minolo nedeljo našit so tega nesrečneža na plotu m ke drevesnice j — obešenega. Brcal je še malo. a oživiti ga ni bilo i več mogoče. Sodi se splošno, da ga je pekoča vest j do tega obupnega koraka gnala. Ke lo pa j« bil ta nesrečnež? To vam je bil star, velik — zajec, ! kateri je visoki -neg porabljaj v to, da je praska- I koval plotove drevesnic, se gostil z mladimi po- I ganki dre veseo In si izbral sredi vrta tudi svoje j hivališče; pomislil pa pi, da SS bo sneg ibog južnega vremena jel topiti in nižati. HoteČ iti malo svela pogledat, hote) je zopet preskočiti plot, a ta mu je postal previsok in je obtičal viseč mej »Lema d rogom a. — (Živinska kuga na Kranjskem.) Od dne 3. t m. se na Kranjskem m primeril noben slučaj živinske kužne bolezni. — (Novo slovensko društvo v Gradci.) Opetovano smo že povdarjali, da živi v Gradci na j tisoče Slovencev, ki se potapljajo v nemškem morju, iu priporočali ondotnim našim rojakom, naj bi šli na delo, da rešijo ti slovenski živetj. Naši pozivi niso našli odziva mej slovensko inteligencijo, pač pa mej ljudstvom. V nedeljo dne* 10. t. m. se je vršil v Steinzerjevi gostilni v Burgergasse shod, na katerem so zborovalci sklenili ustanoviti slovensko pevsko in izobraževalno društvo „ Edinost". Shod je bil mnogoštevilno obiskan in želeti je, da bi našlo novo društvo obilo podpore, da bi postalo središče slovenskega življa v Gradci. Začasnega odbora načelnik je g. Avgust Tomec, Marschalgasse št. 16—18, I. nadstropje, kateremu naj se pošiljajo društvu namenjene knjige in darovi. — (Okrajno sodišče v Kobaridu ) Skoro II dnij je tega. kar smo javili, da je ustanovitev okrajnega sodišča v Kobaridu zagotovljena. Zadnja številka državnega zakonika in včerajšnja „Wiener Zeitung" razglašata naredbo justičnega ministerstva z dne 1. marca, s katero se imajo občine: Bregiuj, Kreda, Drežnica. Idersko, Kobarid, Ljubušnje, Livek in Sedlo iz tolminskega ter Trnovo iz bolškega sodišča izločiti in spojiti kot samostojno sodišče s sedežem v Kobaridu Tolminsko glavarstvo bo torej odslej razdeljeno na štiri sodišča, namreč: Tolmin s 1.5.701, Cirkuo z 884?, Kobarid z 8639 in Boleč s 5816 prebivalci. — (Povodenj v Trstu.) Sinoči okolu 9, ure je morje stopilo čez breg in preplavilo jeden del Trsta. Vse obrežje je bilo preplavljeno, takisto ve- I liki trg in bližnje ulice. Mestno gledališče je bilo 1 I podobno otoku v morju. Voda je jela udirati v gle-| dališče. vsled če°ar je morala predstava prenehati i in se je moralo občinstvo odpeljati z vozmi, ki so I se le sila težko spravili iz vode. Nesreja se ni zgodila nobena. — (Slov. akad. društvo „Slovenija41 na Dunaju) priredi dne 14. t. m. svoj redni občni zbor v zimskem tečaji. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Prememba poslovnika. 4. Slučajnosti. Lokal: Kastnerjeva restavracija „Zum Magistrat." Začetek ob 1 88. uri zvečer — t Uvoz italijanskega vina) se bo menda vender nekoliko utesnil. Z Reke se poroča, da je ogerska vlada razglasila, da znižana carina za italijansko vino velja samo tedaj, če se razen izhajal« I nega cei t tikata predlože carinskemu uradu vsi vozni ! dokument:, faktura in vsa korespondenci, ki se je vodila glede nakupa. Sleparjenje z izhajalnimi cer-| tdikati se bo s tem skoro onemogočilo, nesrečni vpliv vinske klavzule nekoliko parahzoval. * (Kronanje ruskega carja ) Moskovski list." javljajo, da se bo kronanje carja Nikolaja vršilo j eredi meseca maja, seveda v Moskvi, kjer se za to j slavnost delajo že sedaj velikanske priprave. * (Ljubavna tragedija) Lvovska perica Ma-i rija Wa|da je imela dlje časa ljubavno zvezo z i nekim Bizili|etn Szpaczvnskim, in ko so tega vzeli j v vojake, obljubila mu je večno zvestobo. Zanašajoč : 86 na tO obljubo je Bazili) odšel na Dunaj, kjer je i njegov polk, in kam ostal tri leta. Z i časa njegove I odsotnosti j>a se je \ Marijo \Vajdo zaljubil neki ! lakaj Strzelicki in ker jej je prinašal dragocenih i daril — katere je pokradel svojemu gospodarju — j je lepa perica kmalu pozabila na njeno prisego. Ko se je te dni vrnil Bczilij v domovino ga nezvesta I ljubimka ni hotela več poznati. Bazilij je sklenil ! maščevati se. Predsinočnim je j>riše! k Mariji in jo j ustrelil, potem pa se sam ovadil redarstvu. * (Podmorsk čoln.) Anglež Seymour Alleri ! v Avstraliji izumil je čoln, ki more baje plavati 1 nepretržno tri dni in tri noči pod morskim površ-; jem Ta čoln se more potopiti in zopet, spraviti na j površje, kadar se hoče; potopi se g.i baje lahko ! kolikor globoko se ga hoče V pomorskih vojnah j torej sovražnik ne bi čisto nič opazil, kje in kedaj se bliža tak čoln Ljudje v podmorskem Čolnu h »do torei mogli spraviti torped pod sovražno ladjo in razpršiti v zrak. T^ dni so bile v mestu MelbourttU (Avstralija) poskušajo z modelom takega čolna. Pravijo, da so se poskušnje obnesle prav povoljno. — (Prvi krojač sedanjega časa), Mister Worth je te dni umrl. \Yorth je bil Anglež, pa se je že pred veliko leti naselil v Parizu. Za časi ca-Marice Evgenije je zasijala njegova zvezda. Francoska aristokraciji si je štela v največjo čast, naročati pri VVorthu iu po njenem vzgleda so se ravnale inozemske odlične dame ter s pravo slastjo plačevale nevsrojetne svote Ime Worth je imelo v svetu, ki se zanima za modo, več-1i ugled, nego vsi pesniki in pisatelji skupaj Da je mož tekom let nabral precej milijonov, je po sebi umevno. J__I r " '"" " 1 Slovenci in Slovenitel ne zabite t i druftb* sv. Cirila in j&lp^odo.! .v.-------- I I Darila.: Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv Cirila in Metoda: P. n. od« bornioe podružnice v Trstu '2 (J kron ob priliki obletnice smrti nepozabne na narodnem polju neumorno delujoče gospe Murniknve, s željo, da bi se i druge ženske podružnice spominjale te oblenice na korist družbe. — G. Ivan Saj e v Slov. Gradcu 14 kron za Velikovško šolo; darovali so po 2 kroni gg. Ivan Rogina, Lovro Vavpot, Janko Svetio in pošiljatelj; po l krono: gospa Tabourre Gerta in gg. Klemenčič Fran, Vivod Radojica, Vrunč Pran, Znidar K ran in Žnidar Josip. — Gosp. Ljudevit Š p i I a r v Št Petru na Krasu 10 kron za Velikovško šolo nabral v domači gostilni mej klerikalci in jednim radikalce.m. — Skupaj 4 4 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! Dunaj lo. marca. Minister notranjih del marki B a c q u e h e m je p o d o d -s e k u za volilno reformo predložil vladni projekt, ki določa ustanovitev pete kurije. Dunaj 13. marca. Levičarji zatrjujejo, da se bo razprava o Celjskem vprašanju v proračunskem odseku za kolikor dlje mogoče odložila in da pred Veliko nočjo nikakor ne pride na vrsto. Dunaj 13. marca. Kmetijski odsek je sklenil, posvetovati se najprej o nasvetih gleda agrarne krize iu potem šele o predlogah gleda rentnih posestev iu kmetijskih zadrug. Dunaj 13. marca. Z ozirom na Appo-nvijeve zahteve glede madjarščine v vojski je baje vojni minister Krieghammer izjavil, da se vojaška akademija ali vojaška srednja šola z madjarskim učnim jezikom ne ustanovi, dokler bo on, Krieghammer, vojni minister. Budimpeštu 13. marca. Poročila opo-licijonalnih listov, da misli vlada razpustiti državni zbor, se oficijozno dementujejo. London 13 marca. Parlamentarni krogi so trdno overjeni, da odstopi lord Ilosebery, sodijo pa, da ne pride do premembe sistema, nego da stopi na Roseberyjevo mesto dejanski voditelj liberalne stranke lord Harcourt. Tujci. 12 marca. Pri *i«»itim: Pianino iz Boitanja, Majdič is Kranja« — Gilli ii Visnjegore. Križaj iz St. Petra. - Ihutmann iz Orndca. — Spiropul. Orell iz Trata — Kosanis, Mitia1i>y, Neulianst-r, (iriinfeld. VVnlemann. Nelial i Dunaju. Pri Matildi; Hirnbaum, Heer /. Duiitija. Sperher iz Uernlina. — Gi-iringer, Klinger iz Trsta. — Birnl•() dežju, snega. ld normalom. de*, obl. dež. LD\n.za.aoslzs*. borza dne 18 marca 1895, Skupni državni dolg v notah . 101 gld. 40 kr Skupni državni dolg v srebru 101 4 o _ Avstrijska zlata renta .... 125 0A 101 n 25 Ogerska zla'a renta 4° „ . 121 n so • Ogerska kronska renta i H9 „ 05 Avstro-o«;erske bančne delnic« 1077 n — Kreditne delnice...... 392 n hO London vista........ 12:» n 40 Nem*ki drž. bankovci za 100 mark HO n R5 n 90 mark......... 12 D 07 M 30 IrankiV........ • . . B n 7rf«/, n 46 n 50 « 79 • Dnš l'J. marca 1805. 4".,, državne srećke iz 1. IHol po 350 gld, 1">2 gld. — kr DriaVM srećke iz 1. 1864 po 100 g Id.. . 197 rt — _ Dunava r g. srećke D* ,, po 100 jjld iB8 n 75 Zemlj. obć avstr. l1 „ zlati zast. 1 ist. . 138 - — Kreditne srećke po 10O gld. 30 ■ n — n Ljubljanske srećke...... 96 n — Hudolfove srećke po 10 gld. . 98 m 75 _ Akcije anglo-av str. banke do 300 gld. , 17J n 25 Tramway-druAt. velj. 170 gld. a. v. •11« n —i * Papirnati rnbelj...... 1 89 a «witpjtoiiQitQit^ J Zahvala. Štejem si v najprijetnejfio častno dolžnost., da se prav iskreno in srčno zahvaljujem vsem p. n. ude-lažnikom včerajšnje slavnostne predstave v t roslavo tridesetletnice mojega gledališkega delovanja. Posebno izrekam Se najtoplejšo zahvalo za prekrasne vence: slavni upravi nav. z*m. kazahSta v Zagrebu, slavnim društvom: čitalnica ljubljanska, Dram. društvo, in Sokol ljubljanski. č. o s o b j u slovenske drame in g. notarju G o g o 1 i . ter gg. prijateljem slov. gledal;8ča za dokaz posebne naklonjenosti dalje vsem, l.i so *c brzojavno uli pismeno spominjali dneva, ki mi ostane nei/.bi isliiv v hvaležnem spominu kot jeden izmej najlepših umetniškega mojega delovanja. V Ljubljani, dne 18. marca 18!lf>. JoGip USTolll, režiser in pevec, slovenske opere S Odvetniški koncipijent z večletno vpžbo, pozna jor tudi italijanski jezik, želi s i. it|trll«»m t. i. stopiti v kako odv« tnisko uli notarsko pisarno ■ dostojno plačo. — Ponudbe za vzprejem naj Be dopoftljejo na upravuifitvo „Slovenskega Naroda". (279—3) Lepa hiša s prodajalnico in gostilno ae otl«lav takoj |»o ceni v najem v Šmurt ■■ena pri I.KiJI »listi cerkve. Pogoji se pni/.vedo pri lastniku Krmni ('mlini, urarju v l,jul»l jhhi. (274 — 2) g: Želodčne kapljice 5 koje p n. občinstvo navadno tslttSVtt pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljice bo zelo pro-.tpefine (provzročujejo slait do jela, razstvarJMJo sli k, 40 pomirljive iu olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec ; rabijo pri napenjanji in sap«6anostl, preobloienem zelodol s Jedili in pijaoaml i. i. d. » C. tr glavno raTaaieijaivo av^ir. drl, t&miv Izvod iz voznega reda Tr«l,a.T?-xxogra. odi 1. oletolora. 189-^ Kulopno omcujeni prihalal U lo outiajalnl čatl oananenl ti, . ■valn/^aerofiafcaiti rum*. Rr«dnJe«Tropakl tat )o krajnemu <-h«ii * I)ul M 1 minuti uaprnj. Odhod Is LJubljane jnž. kol.) Ob 1». uri S tntn. po nori oaabnl vlak v Trbi*, Pont»bvl, B*l)4k, O* loven, K»u>euaf«at», Ljubno, a»> 8el>th»l v AilMae, lachl, Oiunc. dan, Solnoiir»it, I^tml-OKnt'in, /.nll ii» inr.itrn, Ntn> r, l.liu Du'tejfvic« Plsenj, Marijin« vare, Kger, Karlov« v«re, Frauoov« vam, Prtgo, Lipsijo, Dunaj »U Amttftton. 0* 0. Mri tO tnin. tjufraf metani Tlak * Novo metto, Kotavle. Ob T. uri tO hiIh. tfutritj oiiahui vlak • Triu*. Pouiabal, llolt»kt O Iot«o, Kranaonafeita, laubno, T >. i t i • i j, o«a Holathal ▼ Holuonratl, Duna vta Amalettan. Ob t'J. uri SS min. linftoluitnn motuiii vlak v Novo in.-i'.o, KoćbvJo. Ob It. uri SI* min. tiojtutudn* OMbal vlak » Trbic, Puntabal, Knl)\k, Oalor«o, Krauanntftiata, I^Jiibnn, S.-l/.th»l, ttiinaj. Ob 4. uri II min. fmjH>l\*itnn oaeluil vlak * Trbfa, linljak, Ooluvac. IJulmo, či-t Helatlial t S ilnn^ruil, l.rii.l-Ouiiluiii, Z*U ua joieru, lin mott, Broirnlo, Ourlh, f}«n«vo, Pari«, Rt«yr, Line, Ornunilan, ItoIU, Budajavio«, PlaanJ, Marijine var«, ICcjor, Vrtnuor* «»re, Karlove vara, Prago, Liuako, Hunaj vla Amutrtton Ob T. uri UO »lin. *rrr*-r tneiaul vlak v Novo tneitu, Kočevje Prihod v Iajabljano (jat, kol). Ob 8. uri 83 mir«. «JMfr<0 oaabul vlak a Duuaja vit ainaletteu, Up. ■tj«, Prag«, Kranoitvih varov, Karlovih vamv, Kfrra, Marijinih varov Pltuja, Hiidajnvlc, Holnofirada, tainoa, Rt«yra, flmumlene, ltchla, Ana. te«a, Kalit ua Jaaaru, liend-Oaatalna, LJubuetfa, Oolovoa, Beljaka. Franacnefeete TrhiAa Ob 8. uri 19 "lin. ijHtrnJ metani vlak ia Kueovja, Novom* maata. Itb 11. uri V7 mit*. tUtftttlmtttr uaebul vlak ■ Duuaja via AmiMlteu, I.iptije, Pratie, Kranoovih varov, Karlovih varov, Kirra, Marljinlb varov, Planja, Rudejavie, Bolnograda, Lilnoa, Htaj/ra, Parita, Oeimve Oariha, Hrevrlilit«, tumnoela, Zella nn jetoru, I.eml «U»tniua, Ljubnega, Oelavoa, hlanaa, Ponlabla, TrbtAa. Ob k*, uri SV min. fiointludum metani vlak It Kočarjt, Noveira metla.. Ob 4. uri 4H min ftofttttutlnr etebni vlak a liunaja. Unbaet;a, Halcthala, Raliaba, Oelovua, Vrananiiaretle, Puutabla, Trblta. Ob 9. uri V.1 mira. itfčrr ineeitui vlak la Kiinerj«, Nttvnuia Mfiala. Ob y. uri iti min. iitCit oaaliul vlak a Dunaja preko AmtfaUeiia I« l^jnbneira, Hellaka. Calovoa, Poutuhla, Trbiia. Odhod Is LJubljano (dr-V kol > Ob 7. ttr« *9 min »Jutru) v/ Kamnik. « Š. « OB m tntptilutlnm w , » 8. m 80 , »*»irw n . Prihod V LJubljano (drž. kol,). Ob ti uri 3« mi m. »Jufr.iJ la Kamnika „ II. R 13 . i/»»ju>/ »i«/«« , ,, ., 9. „ HO ,. «w>fW ,, 5- r,9) Steklenica s rabllnlm . navddom velja 30 kr., v tncat 3 gld.. 3 tacate h t&uo 4 gld. 80 kr. ^ PHporuOM ,iih ^ Lekarna Trnk6czy \ zraven rotovža v Ljubljani, cioica«) ^ Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji. | Notarski kandidat i^če sl\xž;"be (864-8) s posredovanj«m tipravni^tva „Slov. Naroda". ♦ . ♦ ♦ Čast mi je naznanjati slavnemu p. n. oli'ristvu. ♦ J kakor tudi mizarjem, da otvorim z dnem 8. fe- £ 4} brnvarjem tukaj t v Ljubi ani, na Bregu št. 20 ! pttarSaO m Mirarsko obrt. i Moje 25letne izkušnje v tej utroki mi omogočii-jejo izvrševati vsako delo najfineje, najsolidneje, no da bi mi se bilo bati konkurence, in po najnižjih cenah, ker sem pri tvrdki K beri, kjer sem delal skozi 90 let, izvrševal najfineje imitacije vsakovrstnega lesa. 5J velespoStovanjem (1:14—13) -Josip Makovec pleskar in lakirar ■■a Hrt'ifii. /iOlMi ta IiIhu wt*'v. !iO. priporoča po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Razglas. (^Naznanilo prevzetja špecerijske trgovine^ in priporočilo. Lata 18113 h* jo v uradnih prostorih te braniltiic« iihnIh I.Jiill-IJtniHikH Mrft-lin« ki jo je najbrž toka stranka izgubila. K»-r hi- dotionik, ki jo i« izgubil, v postavnsni roku pri tukajšnji policiji m oglasil m jh sladu j a iračku sopat h»'mkii| urofitla, to naznania s pristav kom, «!a se ima lastnik te srećka javiti pri tej hranilnici moj rokom sa stara n Jh. ZESZranicka h.ranilnica v Ljubljani, din« 8. marca 1895. (278— ■"roti kikMlJn in iitilKMlii. onohito pri otro-proti %iftMli%riiiii. l»o I i m \r vratu. #. t* I o«ir ii in m <* It u rj u priporoča se najbolje koroški rimski vrelec. v^ (•a»«a»« . —„.^ ———__—_—^—^^-~-------mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm—m^m^mimmmmmmBBmBmBBBBmBBmBmBBBmmW8BBBm Izdajatelj in odgovorni urednik: J oh i p Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 20