59
Pertožba kmetovavcov zoper hudo letaš-
isjo zimo.
Iz Stajerskiga 13. Sušca.
Prerok v 51. listu lanjskih Novic jo je prav dobro zadel: od druge poiovice Svečana sem je tako snežilo, de je kaj ; sneg je sploh po 2 do 3 čevlje visok, ker so pa meteži (kopice) po hribih, ga je per poldrugi seženj visoko.
Zatorej se slišijo tele tožbe kmetovavcov:
Pervič: povsod pripovedujejo od človekov, ki so jih mertve v snegu najdli.
Drugič: živinska klaja je pošla; zatorej je taka stiska, de se neverno kam djati z živino.
Tretjič: v gojzd ni mogoče iti po dreva, moramo sadne drevesa sekati; oh! de bi sneg skoraj proč bil.
Četertič: ovce v štalah cerkajo, ker nema-jo klaje, zunaj pa tudi nič ne dobijo; oj, de bi sneg skorej skopnel, de bi se zunaj pasle!
Petič: delati skoraj  nemarno' kaj v hiši, de
darila, ki f o g,- a n a r v ez h f a d i 1 i in jih je na to visho k reji krompirja fpodbodovala. Glejte, takafe je v sazhetku zlo s krompirjem godila, bres kteriga bi dan danafhin ne mogli shiveti! Ravno taka je tudi s zhefkimi kolovrati; nafhi vnuki fe bodo fmejali, ki bodo brali, de fo fe njih dedje od konza zhefkim kolovratam soperfiavljali. *) To je pravi uzhenik , ki s terdimi glavami poterplje-nje ima, in fe ne rasferdi, zhe tudi v sazhetku kak bedafti odgovor flifhi. **) Ljubi kolovratarji v Shireh! Prav slo nal' vcfeli, de ite le isdelovanja zhefkih kolovratov poprijeli in nam po tem takim upanje dali, de jih bomo po niski ženi dobivali. Tode opomniti vaf moram, de je zhefki kolovrat g rosno umetna rez h, in de mora v vfih fvojih delih— od konza do kraja — s nar vez h i pasljivofljo is delan biti. Vfaka fhe tako majhna rezh mora na-tanjko napravljena biti. Kdor mifli, de bo zhefki kolovrat naredil, zhe ga je le enkrat vidil, fe slo moti: dela takih smot vam lahko v nafhi pifarnizi pokashemo. Vfim, ki zhefke kolovrate delate, naj bodo Unglertovi kolovrati v isgled, ki fo prav dobri, pa tudi lizhne in velike poftave.
Vrednifhtvo.
bi pač snega skorej zmanjkalo! Ko bi bili mi poprej tri vedili, drugači bi bilo; zdej so se začele nam oči odpirati, tode prepozno je.
Odgovor na te pertožbe.
Zima ni tri leta enako vlažna, pa tudi ne preojstra z velikim snegam; zato, dragi moji kme-tovavci, nikar ne bodite nejevoljni, če nas je letaš sneg tako neprevidno zalezel. Sneg ni sam kriv teh naših nadlog, smo jih sami več:
Pervič: veliko mertvih, ki so jih v snegu našli, so bili le pijanci. Še poJeti je pijancu cesta prevozka, ne pa zdej v takim snegu.
Drugič: za klajo je bila vlani resnično srednja letina: naj bi se bili kmetje po tem ravnali in živino na zimo zmanjšali, ne pa ravno nasproti delali, in obilne živine redili, kakor de bi klaje do-velj bilo. Umen kmetovavec se z številam svoje živine vedno po zalogi živinske klaje ravna in jo ob pravim času proda, namesti de bi mogla stradati, zboleti in pocerkati.
Tretjič: de drev nemaš, premisli, moj ljubi kmetovavec, koliko dni je bilo v jeseni, ko si v gostivnici pri bokalu sedel, namesti de bi bil tačas dreva sekal in vozil; to storivši bi ti zdej ne bilo treba v roke pihati.
Četertič: ovce so živali, ki so z marsikako kermo zadovoljne, če jo* le hočeš ob pravim času domii spravljati.
Petič: de v hiši nimaš kaj delati, si tudi sam tega kriv; saj so te„Noviceii opominovale, kmetijsko orodje popravljati de bodeš takrat imel kaj v roke vzeti, kader poljsko delo nastopi: celo leto hodiš v gojzd , ko bi si zaznamoval les, kteri bi bil za eno ali drugo rabo in ga domii perpravil, dovelj bi imel tudi po zimi opraviti.
Če so se pa vam oči vender enkrat odperle, je prav,  de boste prihodno jesen bolj prividni in
skerbni.                                      Jožef Zepič, kmetovavec.