ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 29 INŠPEKCIJSKI NADZOR – PRISPEVEK K ORGANIZACIJI IN RAZVOJU VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA V ZAVODIH Anton Baloh, ravnatelj OŠ Vojke Šmuc Izola Benefits of Inspection for Organisation and Advancement in Educational Institutions IZVLEČEK Nadzor nad vzgojno-izobraževalnim delom je v zadnjih treh desetletjih v slovenskih vrtcih in šolah »formalno« od- ločno prešel iz pedagoško-svetovalne v pretežno inšpekcijsko-nadzorno funkcijo. Kljub temu se je svetovalna vloga šolskih inšpektorjev, zlasti ob rednih, mestoma pa tudi izrednih nadzorih, vseskozi smiselno ohranjala, četudi Zakon o šolski inšpekciji to možnost že tretje desetletje izključuje. Današnje »neformalno« svetovanje šolskih inšpektorjev še vedno pomeni motivacijski, razvojni in organizacijski doprinos stroki, vrtcem in šolam, kar se v sodobnem času vse bolj prepoznava kot dejstvo v sistemu. Izhajajoč iz pedagogike, sociologije, razvojne psihologije ter drugih strok izraža izobraževanje otrok in mladostnikov procesne posebnosti, ki nakazujejo smiselnost pristopov, kjer lahko svetovanje in nadzor uspešno potekata vzporedno, tudi hkratno. V prispevku je izkustveno opisana tranzicija pretežno pedago- škega svetovanja v nadzor in nakazan trenutni preobrat, ki s kančkom upanja narekuje morebitne nove dopolnitve strokovnih poti šolske inšpekcije. Ključne besede: pedagoški svetovalec, šolski inšpektor, nadzor, preventivna dejavnost, profesionalni razvoj, vodenje, motivacija, opolnomočenje, svetovanje ABSTRACT Over the last three decades, the supervision of educational work in Slovenian kindergartens and schools has “offi cially” adamantly changed from mostly pedagogical counselling to supervisory inspection. Nevertheless, the advisory role of school inspectors, especially in the context of routine and, occasionally, extraordinary inspections, has been preserved on purpose, despite the fact that the School Inspection Act excludes this possibility for the third educational period. Even so, inspectors’ »informal« advisory opinions can contribute to the profession, kindergartens, and schools in terms of motivation, advancement, and organisation. This is now increasingly recognised by the system as a straightforward fact. Drawing on pedagogy, sociology, developmental psychology and other disciplines, the education of children and adolescents refl ects process particularities that suggest the viability of approaches where counselling and supervision can successfully run parallel or even simultaneously. The paper takes a practical example of a transition from predom- inantly pedagogical counselling to supervision, and suggests the current turning point which, hopefully, recommends potential improvements to the professional pathways of school inspection. Keywords: educational counsellor, school inspector, supervision, prevention, professional development, leadership, motivation, empowerment, counselling KER NAS SPOMIN »ŠE NE VARA« – SVETOVALNA IN NADZORNA FUNKCIJA V ENEM V u čilnico pristopi pedagoška svetovalka Zavoda SRS za šolstvo – šolska inšpektorica, opremljena s knjižno izdajo »Zakona o pedagoški službi« (v veljavi že od leta 1969), z rokovnikom za zapisovanje, in nagovori u čitelja: »Lahko, prosim, dobim vaše priprave na današnji pouk? Matematika je sedaj na urniku, imam prav? Čisto zadaj v u čilnico bom sedla in spremljala to šolsko uro, morda tudi naslednje v dnevu. Ni č vas ne bom motila, vi kar nadaljujte s poučevanjem, kot ste na črtovali …« S kratkim pozdravom u čenkam in učencem se je šolska inšpektorica v zadnji vrsti u čilnice tedanje celodnevne šole z vso resnostjo in skrbnostjo pripravila na opazovanje vzgojno-izobra- ževalnega dela ter z u čiteljem in otroki preživela daljši del šolskega dne. Prisostvovala je pouku matematike, rekreacijskemu odmoru, uri spoznavanja narave, dejav- nosti pevskega zbora, spremljala odzivnost otrok, u čite- ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Anton Baloh | Inšpekcijski nadzor – prispevek k organizaciji in razvoju vzgojno-izobraževalnega dela v zavodih | str. 29 - 33 | 30 ljevo delo, vzdušje v u čilnici in si beležila spoznanja, zapisovala opombe v u čnih pripravah. Nadzor je bil del »celostnega pregleda šole«, ki ni pustil ravnodušnega prav nobenega strokovnega delavca na šoli, četudi je bil obisk napovedan in z u či- teljeve strani »pripravljeno pričakovan«. Prikazati je bilo treba najboljše, kar smo te- daj u čitelji v pedagoški stro- ki premogli, kar je pomenilo, da je pedagoški svetovalec inšpektor dejansko sledil najboljšim izvedbam vzgojno-izobraževalnega dela, ki so jih strokovni delavci v tistem času delovno procesno zmogli pripraviti in izvesti. Najpomembnejši del takega inšpekcijskega nadzora je tedaj (v šolskem letu 1986/1987) predstavljal pogovor in- špektorja z učiteljem neposredno po opravljenih ogledih pouka, po hospitacijah. Analiza opravljenega in videnega je zvenela kot enosmerno podajanje informacij u čitelju o inšpektorjevih opažanjih. Tu in tam, ko je bil u čitelj poz- van, da obrazloži in pojasni svoja ravnanja, je bilo videti kot zagovor u čitelja glede »strokovnih napak« in neu- strezno, sporno ali ne dovolj konsistentno izpeljanih se- gmentov pedagoškega procesa, ki jih je izkušeni pedago- ški svetovalec inšpektor opazil ob hospitaciji. V pogovoru so sledile svetoval čeve inšpektorjeve usmeritve, nasveti, predlogi glede izboljšav strokovnega dela v oddelku, pre- dlogi glede nadaljnjega profesionalnega razvoja u čitelja, predlagal je usmeritve v stalno strokovno spopolnjevanje, timsko delo znotraj strokovnega aktiva na šoli, aktivnej- še sodelovanje s šolsko svetovalno službo, delovanje v občinskih in medob činskih strokovnih aktivih u čiteljev, sodelovanje s starši in drugo. Pogovori in nasveti so se do- taknili razli čnih podro čij, denimo u čiteljeve letne pripra- ve za posamezni u čni predmet (matematiko, slovenš čino, spoznavanje narave in družbe itd.), analiziran je bil zapis u čne priprave na pouk, oblika zapisa in strokovna termi- nologija v pisni pripravi, pogovori so tekli o opredelje- vanju na črtovanih »globalnih« in »operacionaliziranih« u čnih ciljev in doseganju le-teh, o uvajanju pedagoških načel, kot so nazornost, ekonomi čnost, aktualnost, na čelo od bližnjega k daljnemu, od konkretnega k abstraktnemu, o diferenciaciji in individualizaciji, govor je bil o aktiv- nih oblikah in metodah pou čevanja, skupinskem pouku, pouku v dvojicah, o upravičenosti uporabljenih metod in oblik dela, o strukturi, pestrosti in časovni razporeditvi dejavnosti v u čni uri, o u čiteljevih govornih sposobnostih in spretnostih in uporabljenem u čnem jeziku (pogovorno, knjižno, s prizvoki nare čja itd.), o gibanju in pozicijah u či- telja v u čilnici in še o mnogih drugih strokovnih vsebinah poučevanja in u čenja. Metodika in didaktika posamezne- ga učnega predmeta sta bili osrednji temi analitičnega pogovora pri vseh tedaj opravljenih nadzorih tako na raz- redni kot predmetni stopnji. Pogovor je zajemal pregled ter preverjanje horizontalnega in vertikalnega udejanja- nja ciljev in vsebin v posameznem razredu in v letih šo- lanja, preverjalo se je opremljenost in spretnost uporabe tedaj najsodobnejših avdiovizualnih sredstev (episkopa, grafoskopa, snemalnika, gramofona itd.). Skratka, po- govor je tekel o spretnostih in strokovnih sposobnostih načrtovanja in vodenja u čnega procesa. Učitelj je v pogovoru težko uravnoteže- no sodeloval s pedagoškim svetovalcem inšpektorjem, v večini primerov je samo zapisoval nasvete, opozorila, usmeritve. Mnogokrat se je počutil »strokovno neuspešnega«, a k sre či le v trenutku in neposredno v po- govoru. Ko se je »superstre- sni« dogodek nadzora in svetovanja za nekaj dni od- maknil, se je pri učitelju spro- žila prava revizija dogajanja. Razvnelo se je razmišljanje o doživetem, povedanem, o udejanjanju inšpektorjevih nasvetov in usmeritev, o mo- tivaciji za osebni strokovni razvoj. Nastopilo je obdobje u čiteljeve refleksije in največkrat druga čnih, strokovno izboljšanih pedagoških »prijemov«, često novih na črtov osebnega strokovnega izpopolnjevanja in profesional- nega razvoja. Posledica obiska pedagoškega svetovalca »s korenčkom« in »palico« šolskega inšpektorja je tedaj na svojevrsten na čin pomenila vnos stroke in spodbudo osebnega strokovnega razvoja pri posameznem u čitelju. Zavod SRS za šolstvo, ki je do razglasitve samostojne in suverene države Slovenije s strokovnimi kadri (pedago- škimi svetovalci inšpektorji v eni osebi) hkrati opravljal obe nalogi – svetovalno in nadzorno, je zaposloval izku- šen in strokovno bogat potencial, ve č kot 100 zaposlenih pedagoških svetovalcev – najboljših u čiteljev in strokov- nih delavcev, izbranih iz prakse, vseh strok in kurikular- nih predmetnih podro čij, s tem pa je imel izjemno mo č in odgovornost za razvoj, uvajanje in udejanjanje sodobnih dognanj tedanje pedagoške stroke, nekoliko »skrito« re- presivno, a vendar. »Celostni pregledi« – redni inšpekcijski nadzori vrtcev, šol in srednjih šol, ki so bili v okviru kolegijev strokovnih kadrov Organizacijskih enot Zavoda SRS za šolstvo v tistem obdobju vselej skrbno in premišljeno na črtovani, ciljno usmerjeni in regijsko ter časovno po letih smiselno pokriti, so bili usmerjeni v celotne u čiteljske zbore vrtcev in šol. Nadzor in svetovanje, kot je opisano v uvodu, sta pri tako zastavljenem inšpektorskem delu doletela ve čino strokovnih delavcev šol ali vrtcev, predvsem pa sta bila usmerjena v ravnateljevo razvojno in strokovno narav- nanost vodenja celotnega pedagoškega dela v vzgojno- -izobraževalnem zavodu. Zavod (vrtec, šolo, glasbeno šolo, šolo s prilagojenim programom, srednjo šolo itd.) je ravnatelj po svoji osnovni nalogi pedagoško vodil, kar je bila tedaj glavna in najobsežnejša dejavnost njegove- ga dela. Bilo je obdobje tranzicije tedanje socialisti čne republike v samostojno državo, obdobje priprave novih u čnih načrtov (predvsem so bile spremembe na podro čju družboslovja), na srednjih šolah se je izvajalo usmerjeno izobraževanje, gimnazijski programi so se prenavljali, v osnovnih šolah so preizkušali in uvajali sodobne modele medpredmetnega pou čevanja, projektnega u čnega dela, problemskega pouka, nastajali so novi učni načrti, vrtci so tedaj izvajali obvezne predšolske programe (malo šolo). Pedagoška stroka, u čna tehnologija, programi so se razvi- jali z veliko naglico in pedagoški svetovalci inšpektorji so imeli v tem procesu izjemno pomembno razvojno vlogo. Ne glede na to, kaj so doživeli, kaj so izgubili, pa velika ve čina otrok vojne okreva, vzpostavi normalno vedenje, odnose, sposobnost obvladovanja razvojnih nalog, pozitiven pogled na prihodnosti, zaupanje v ljudi. (Dr. Anica Mikuš Kos) ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 31 Bili so svetovalci, promotorji, evalvatorji, usmerjevalci ter hkrati nadzorniki zagotavljanja zakonskih obveznosti in pravic vseh deležnikov – otrok in mladostnikov, u čiteljev in strokovnih kadrov kot tudi staršev in javnosti v vseh iz- obraževalnih segmentih (razen visokega šolstva, seveda). Pristop ekipe pedagoških svetovalcev je bil na črtovano »analiti čno-sinteti čen«. Ko so bile s strani pedagoškega svetovalca opravljene hospitacije pri strokovnih delavcih, je sledilo delo s celotnim u čiteljskim zborom in širše z vsemi zaposlenimi na šoli. V ta namen so bili ravnatelju vrtca ali šole že med »celostnim pregledom – rednim inšpekcijskim nadzorom« sproti predstavljeni izsledki in zapisniki pedagoških svetovalcev inšpektorjev o hospi- tacijah, izražene so mu bile želje u čiteljev in strokovnih delavcev glede stalnega strokovnega spopolnjevanja, posredovana zaznana mo čna področja in pomanjkljivosti opazovanega pedagoškega procesa, spoznanja in naved- be iz pogovorov z u čitelji, opaženo glede organizacije delovanja šole v času trajanja nadzora. Naj poudarim, da je »celostni pregled šole – redni inšpekcijski nadzor« strnjeno potekal najmanj štirinajst dni, pogosto tri tedne. Izvedena je bila podrobna in sistemati čna »zunanja re- vizija strokovnega delovanja šole«, ki so jo nato na sejah u čiteljskega zbora obravnavali in evalvirali v prisotnosti svetovalcev inšpektorjev. Ravnatelju so pedagoški sveto- valci predlagali nadaljnjo razvojno pot kadrov, didakti čne opreme in procesov. Potek svetovanja in strokovnega usmerjanja vrtcem ali šolam pa je bil v teh nadzorih sprotno in skrbno timsko (skupno) na črtovan na kolegijih pedagoških svetovalcev Organizacijskih enot Zavoda SRS za šolstvo, ki so jih že tedaj vodili strokovno kompeten- tni predstojniki. In se ni kon čalo samo s svetovanjem in usmeritvami! Ravnatelj je v okviru strokovnih aktivov u čiteljev predmetnih podro čij in celotnega u čiteljskega zbora, skupaj s svetovalci inšpektorji na črtoval dejav- nosti, razvojne aktivnosti izboljšav in izgradnje mo čnih področij, postavil časovne roke odpravljanja posameznih pomanjkljivosti, oblikoval razvojni na črt z nalogami in izvedbenimi roki, kar je čez mesece ali leto preverilo tako glede realizacije kot dosežkov s ponovnim, v tem primeru krajšim inšpekcijskim pregledom. GREMO MI PO SVOJE Nova, suverena in samostojna država Republika Slo- venija je sprožila nujno statusno prenovo in strokovno posodobitev celotne šolske zakonodaje. Postopoma je bilo opredeljeno tudi podro čje šolske inšpekcije in v letih 1991–1996 je bila po časi, a strokovno in procesno smiselno vzpostavljena lo čnica med svetovalno in nad- zorno funkcijo pristojnih organov v šolstvu. Pedagoški svetovalci so ostali sveto- valci stroke, medtem ko so šolski inšpektorji v celotnem predšolskem, osnovnošol- skem in srednješolskem izobraževalnem prostoru prevzeli izklju čno vlogo nadzora. To je bilo obdobje, ko so se za čele priprave na devetletno izobraževanje v osnovni šoli, posledi čno na spreminjanje programov predšolske vzgoje, obdobje, ko se je uvajalo prvo zunanje preverjanje v osnovnih šolah, ko smo v šolah in vrtcih na pobudo univerz, fa- kultet in Zavoda RS za šolstvo za čeli z razvojnimi in raziskovalnimi projekti, novimi programi, ko se je razširil in intenziviral trg stalnega strokovnega spopolnjevanja, ki ga je takrat koordiniral in v katalogu ponujeno or- ganiziral Zavod RS za šolstvo, ko so se resni čno začeli spreminjati u čni načrti in ko se je država znašla v neko- likšni »zmedi« družbenih vrednot preteklosti in tedanje sodobnosti. Razmejitev nalog nadzora in razvojnega svetovanja v šolstvu ni stekla hipoma in odrezano. Zakon o pedagoški službi iz leta 1969 je »veljal« vse do leta 1996. Pravzaprav je v praksi kar nekaj let »veljal in ni veljal«. Pedagoški svetovalci so bili s strani u čiteljev, sem in tja tudi ravna- teljev, ob obiskih na šolah v tistem obdobju še sprejeti z nekolikšnim »strahospoštovanjem«. V tem obdobju sta se »poskusno in postopno« postavljala nova organiziranost in vloga šolskega inšpektorata, kot ju vsaj po imenu, v ve čji meri pa tudi glede pristojnosti poznamo še danes. Zares in zakonsko trdno pa je bil nadzorni organ za podro čje šolstva postavljen leta 1996, šele v petem letu samostojne Slovenije, s sprejetim Zakonom o šolski inšpekciji. Razgla- sni tekst zakona se je v zapisu v Uradnem listu zanimivo in odločno glasil tako: »/…/ Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izda- jam U K A Z o razglasitvi zakona o šolski inšpekciji (ZSolI). Razglašam zakon o razglasitvi zakona o šolski inšpekciji (ZSolI), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. maja 1996. Št. 001-22-58/96, Ljubljana, dne 29. maja 1996. Predsednik Republike Slovenije Milan Ku čan.« Temu »ukazu« je v zapisu sledilo besedilo Zakona o šolski inšpekciji (ZSolI), ki ga je tedaj podpisal predsednik Držav- nega zbora Republike Slovenije Jožef Škol č. Prvi č je bila z razglasitvijo zakona postavljena jasna lo čnica med svetova- njem in nadzorom v šolstvu. Izjemno pomembno vlogo je v tako zastavljenem sistemu pridobila funkcija ravnatelja. V ZSolI je bila tedaj zabeležena navedba: »/…/ Inšpektor ne sme prisostvovati vzgojno-izobraževalnemu procesu brez dovoljenja ravnatelja. Izvedenci za pedagoško podro čje lahko z dovoljenjem glavnega inšpektorja prisostvujejo vzgojno- -izobraževalnemu procesu. Inšpektor oziroma izvedenec, ki prisostvuje vzgojno-izobraževalnemu procesu, ne sme u čitelju oziroma vzgojitelju dajati nasvetov ali priporo čil ali kako dru- gače motiti vzgojno-izobraževalnega procesa /…/,« kar je še danes veljavna dikcija Zakona o šolski inšpekciji v 13. členu. Zavod RS za šolstvo, ki danes deluje kot organ v sestavi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je posto- poma postajal in postal svetovalno-razvojna institucija, z Zakonom o šolski inšpek- ciji pa so bile pedagoškim svetovalcem Zavoda RS za šolstvo dane naloge strokov- nih izvedencev v nadzorih v primerih, ko je predvideno prisostvovanje (hospitiranje) vzgojno-izobraževalnemu procesu posameznih pred- metnih podro čij ali ko je treba odlo čati o strokovnih vprašanjih posameznih pe- dagoških strok. Podobno Otrok lahko prepozna v u čitelju človeka, ki mu lahko zaupa, človeka, ki ga razume, ga podpira. Otroci begunci so bolj la čni dobrega v človeku kot kruha. (Dr. Anica Mikuš Kos) ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Anton Baloh | Inšpekcijski nadzor – prispevek k organizaciji in razvoju vzgojno-izobraževalnega dela v zavodih | str. 29 - 33 | 32 izvedensko možnost imajo danes tudi Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Republike Slovenije in Državni izpitni center ter drugi za to usposobljeni javni zavodi. Učiteljeva suverenost v načrtovanju in vodenju vzgojno-izobraževalnega procesa je s tem postala pomembna in udejanjena, neposredni in sprotni nadzor pouka pa je tako odlo čneje dodeljen rav- natelju zavoda. Kompetence vodenja vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov so se postavljale »na novo«, čemur sta se prilagajala tudi stroka in celoten šolski prostor. Uvedeno je bilo organi- zirano in sistemsko urejeno izobraževanje ravnateljev – ustanovljena je bila Šola za ravnatelje, kjer so u čitelji in strokovni delavci – bodo či ali novi ravnatelji – obisko- vali večtedensko specialno usposabljanje in ga zaklju čili z ravnateljskim izpitom. V teh izobraževalnih programih je bilo mnogo vsebin in ciljev usmerjenih v naloge peda- goškega vodenja, ki so jih neko č vzpodbujali in nadzirali pedagoški svetovalci inšpektorji. Oblike in metode nadzora so šolski inšpektorji (v osnovi jim je zakonsko dodeljena samo ta funkcija) razvijali in plemenitili vse do danes. »Svetovanje« in »svetovalna funkcija« v veljavnem Zakonu o šolski inšpekciji, ta se je od leta 1996 do danes posodabljal in prilagajal novim dognanjem stroke in ureditvam šolskega sistema skladno s smernicami EU, nista zabeležena. Tudi v splošnem Zakonu o inšpekcijskem nadzoru ne najdemo omenjenih pojmov v nobeni njihovi izpeljanki ali sopomenki. V praksi in zlasti pri izvedbi rednih inšpekcijskih nadzorov pa je svetova- nje kljub temu tudi v današnjem času vseskozi »prikrito« prisotno. Delovne izkušnje šolskih inšpektorjev, z njihove strani prepoznani, videni, doživeti primeri dobrih praks, zaznane smiselne rešitve številnih izzivov vrtcev, šol in zavodov se sami ponujajo v pogovorih, ki jih ob rednih, pa tudi izrednih nadzorih inšpektorji opravljajo z ravnatelji, učitelji, strokovnimi delavci, starši. Neformalno preventiv- no ravnanje, ki je v šolskem sistemu vgrajeno kot vrednota vseh deležnikov, tudi šolskih inšpektorjev, kjer v osnovnem poslanstvu delujemo in sodelujemo z najbolj ranljivim delom družbe – otroki in mladostniki, kjer ob udejanja- nju pravic in obveznosti do mladih danes upravljamo z dolgoročno prihodnostjo družbe, je povsem razumljivo. Svetovanje in usmerjanje v dobro sta vsekakor podro čji, ki se jima v šolstvu ne moremo izogniti, tudi ob postopkih nadzora ne. Vselej je bilo in bo tako, kar je tudi prav! Redni inšpekcijski nadzor se je od časov, ko sem pou čeval, kasneje opravljal naloge pedagoškega svetovalca inšpektorja, nato naloge samo pedagoškega svetovalca, kasneje ravnatelja in na koncu funkcionarja na ministrstvu, resni čno precej spremenil. Kljub temu pa tako kot v preteklosti tudi v sedanjosti velja, da obdobje vodenja vrtca, šole ali zavoda po opra- vljenem inšpekcijskem nadzoru (rednem, izrednem, preventivnem) ni nikoli več takšno, kot je bilo pred njim. Vsak vstop službe, ki nadzira, preverja, ki opozarja in ukrepa, povzro či v zavodu spremembo, injicira razvoj šibkih podro čij, morda samo utrdi samozavest in prepri- čanje o pravilnosti strokovnih odlo čitev, daje nov zagon, nove ideje in druga čna izhodiš ča. Če je bil šolski nadzor v letu 1987, kot je opisano v uvodu, usmerjen v pouk in izvajanje u čnega procesa, je izkušnja iz novejšega ob- dobja vsebinsko in ciljno zagotovo povsem drugačna. Iz pretežno pedagoške observacije in nadzora dela vzgoj- no-izobraževalnih zavodov neko č je danes šolski nadzor pretežno preusmerjen v preverjanje ustreznosti udeja- njanja zakonskih in normativnih obveznosti vrtcev, šol in zavodov, preverjanje zagotavljanja pravic in dolžnosti deležnikov izobraževanja, preverjanje pravilnosti izva- janja uradnih in upravnih postopkov, delovnopravnih procesov, pa tudi, a v bistveno manjši meri, preverjanje izvajanja vzgojno-izobraževalnega procesa. NE DOLGO OD TEGA V telefonskem pogovoru, ki ga je šolska inšpektorica opravila z ravnateljem osnovne šole, je bilo vodstvu in zaposlenim sporo čeno, da bo na njihovi šoli v prihod- nje opravljen redni inšpekcijski nadzor. Naknadno je bil inšpekcijski nadzor napovedan tudi uradno, pisno. Določen je bil datum, predviden čas trajanja nadzora, dogovorjeni sta bili ura prihoda inšpektorjev in priprava ustreznega prostora, kjer bi inšpektorji nemoteno lahko opravljali delo na šoli, podano je bilo zaprosilo, da je ravnatelj v času nadzora na razpolago, našteta je bila dokumentacija, ki jo mora šola (fizično) pripraviti na vpogled v času inšpekcijskega nadzora, naznanjena in našteta so bila podro čja vodenja in upravljanja, ki bodo predmet nadzora in bodo dokumentacijsko pregledana. Tako šola kot inšpektorat sta od napovedi do realizacije nadzora imela predvideno časovno obdobje, v katerem sta se lahko ustrezno pripravila. Na dan nadzora je bilo v prostoru, kjer sta bili nameš čeni inšpektorici (dve sta opravljali redni nadzor šole), pripravljeno obsežno gradi- vo: letne priprave u čiteljev na pouk, priprave interesnih dejavnosti, priprave na individualno in skupinsko pomoč u čencem, na črti in poro čila o izvedbah dnevov dejavnosti, šol v naravi, zbrani so bili dnevniki oddelkov, redoval- nice oddelkov, priloženi so bili letni delovni na črti šole za pretekla in teko če šolsko leto, programi dela zavoda in finančni načrti za pretekla in teko če koledarsko leto, poročila o realizaciji letnega delovnega na črta za pretekla šolska leta, zbrani in na razpolago so bili individualizirani programi za u čence s posebnimi potrebami, zapisniki sej u čiteljskih zborov (tudi oddel čnih in razrednih), vzgojni načrt šole z izre čenimi vzgojnimi ukrepi in vzgojnimi opomini, zapisniki in gradiva delovanja sveta zavoda, zapisniki in gradiva delovanja sveta staršev, zapisniki roditeljskih sestankov, zbrana je bila razpisna in osebna dokumentacija zaposlitvenih postopkov nekaterih zapo- slenih, zbrani so bili pravilniki in drugi interni akti delo- vanja šole, pravila hišnega reda, pravila šolske prehrane, pravilniki ra čunovodskih in administrativnih del in druga dokumentacija, ki je izkazovala delovanje zavoda v vseh segmentih življenja in dela šole. Nadzor se je za čel v pisarni ravnatelja, predstavljen je bil predviden časovni načrt nadzora, posredovane so bile dodatne zahteve in- špektoric glede dokumentacije, pogovorov s posamezni- mi zaposlenimi, usklajene so bile naloge in obveznosti vodstva v času nadzora in inšpektorici sta odšli v prostor, ki je bil pripravljen zanju. V času nadzora so se udejanjale posamezne obrazložitve dokumentacije, razjasnitve na- pisanega in arhiviranega gradiva, opravljeni so bili pogo- vori inšpektoric s šolsko svetovalno službo, z nekaterimi izbranimi u čitelji, s pomočnicama ravnatelja in zlasti z ravnateljem. V dvodnevnem inšpekcijskem nadzoru se je v ravnateljevo razmišljanje in v strokovni izziv sprotno postavilo mnogokatero pregledano podro čje. Vseeno: Priložnost pogovora z inšpektoricama, njune iz- rečene usmeritve, podajanja drobnih in sporo čilno nadvse ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 33 pomembnih nasvetov so v mnogih segmentih zveneli kot svetovanje, usmerjaje v razvoj, napotitev v druga če zas- tavljeno in boljše delo. Zapisnik inšpekcijskega nadzora – akt, ki je med inšpektoricama in ravnateljem sopodpi- sano sklenil inšpekcijski nadzor – je pustil nekaj podro čij z usmeritvami in zadolžitvami vodstvu šole odprtih, da jih v dogovorjenem času uredi in o tem poro ča inšpektoratu. V zapisniku odlo čno in poudarjeno zapisanih in med nad- zorom sprotno, »mehko« povedanih sporo čilih je vodstvo šole pridobilo nove razvojne vzpodbude, vsekakor pa mož- nost in obvezo izboljšati prakso, ki jo je do tedaj izvajalo na posameznih segmentih. NOVO UDEJANJANJE ALI »QUO VADIS?« V zaključnem poročilu »Projektnega sveta za prenovo šolske inšpekcije«, ki ga je MIZŠ v strokovno kompeten- tni članski sestavi imenovalo leta 2019, je zapisano: /…/ je funkcija šolske inšpekcije oziroma nadzora ve čplastna, od zagotavljanja povratne regulatorne zanke ministrstvu kot oblikovalcu politik, ali, v čem in do katere mere izvajanje sprejetih šolskih politik in predpisov v praksi deluje, do pravi- loma preventivnega in pri odstopajo čih primerih represivnega ukrepanja v razmerju do nadzorovanih zavodov. /…/ in še: /…/Svet je enotnega stališ ča, da naj MIZŠ, z vklju čitvijo re- levantnih deležnikov, v letu 2020 pripravi nov Zakon o šolski inšpekciji. Ta naj upošteva v 2. poglavju tega poro čila nave- dena vsebinske poudarke in smeri rešitev, zlasti bolj sistem- sko vlogo IRSŠŠ v prostoru VIZ na primer z definicijo ciljev, oblik in razmerij preventivnih, rednih in izrednih nadzorov ter prednostnih meril obravnave zadev, nenazadnje omejene resurse glede na obseg možnih nadzorovancev in kršitev. Ve čji poudarek naj bi bil dan preventivni vlogi inšpekcije ob hkratni represivni funkciji /.../. Nov pristop na podro čju dela šolske inšpekcije, ki je bil med ravnatelji, u čitelji in drugimi strokovnimi delavci vse bolj »glasno« izražen v želji po (tudi) preventivni de- javnosti inšpektorata, kar je v svojem kon čnem poročilu zapisal tudi omenjeni »Projektni svet za prenovo šolske inšpekcije«, se je v letu 2019/2020 smiselno in uporabno izkazal v konkretnem delovanju inšpektorata. V okrožnici Inšpektorata za šolstvo in šport, ki ga je po svojih poteh obveš čanja vrtcem in šolam posredoval Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo MIZŠ, je v poglavju »4. Svetovalna vloga Inšpektorata RS za šolstvo in šport« z novimi vsebinskimi poudarki inšpektorat zapisal: /…/ In- špektorat po šolah in vrtcih izvaja predstavitve svojega dela, namenjene vsem strokovnim delavcem. Predstavitev vklju čuje osnovne informacije o delu, nadzorih, pravicah in dolžnostih strokovnih delavcev, najpogostejše kršitve, pogosta vprašanja oz. nejasnosti (npr. spoštovanje odlo čb za otroke s PP, mo- bing, pomen strokovnega dela, vloga anonimk ...). Vedno so predstavljene tudi prakti čne izkušnje pri delu inšpektorjev, dovolj časa je tudi za vprašanja strokovnih delavcev. Če želite predstavitev tudi v vaši šoli, pošljite obvestilo na elektronski naslov: inspektoratsolstvo.mss@gov.si. Isto časno vas sez- nanjamo, da še zmeraj izvajamo tudi telefonske uradne ure, namenjene izključno ravnateljem, in sicer vsak četrtek med 11. in 13. uro /…/. S ponosom na dosežene skupne cilje ministrstva, inšpek- torata in stroke, zavedajo č se pomena tovrstnih vsebinskih premikov, smo na direktoratu z veseljem pritisnili gumb »Pošlji« in okrožnico so že brali v vrtcih in šolah. Za do- daten premik v trenutno zakonsko (še) možnem zagota- vljanju tovrstnih usmeritev in potreb pa je v naslednjem šolskem letu 2021/2020 poskrbel in na za črtano pot »po- peljal« kar inšpektorat sam in v svojem Letnem programu dela Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport za leto 2021, h kateremu je resorna ministrica podala pisno soglasje, v 4. poglavju s podnaslovom »OPOLNOMO ČENJE ZAVEZANCEV« zapisal: /…/ Ena izmed temeljnih nalog inšpektorata je opolnomo čenje različnih zavezancev o ugo- tovitvah inšpekcijskega nadzora, o potrebnih ukrepih, spre- membah in aktivnostih, ki so jih zavezanci oziroma odgovorne osebe dolžne izvajati. Omenjene aktivnosti se bodo izvajale na različne na čine, in sicer: - Svetovalni telefon za ravnatelje; - Udeležba na posvetih za ravnatelje, u čitelje oziroma stro- kovne delavce; - Sodelovanje v okviru usposabljanja panožnih zvez; - Posveti različnih aktivov, združenj itd. V tej zvezi je potrebno zasledovati temeljni cilj, da je z opol- nomočenjem različnih deležnikov, večji doprinos k sistemskim spremembam in ve čji učinkovitosti nasploh. K temu bodo usmerjene tudi ugotovitve iz rednih nadzorov, pri čemer bodo preko okrožnic podane ugotovitve in podani predlogi rešitev. Cilj je, da se aktivno udeležimo 30 razli čnih aktivnosti, kjer bomo predstavljali delo inšpektorata in ugotovitve s podani- mi predlogi rešitev. Ob tem pa je potrebno zagotavljati, da se preko svetovalnega telefona izvede čim več svetovanj. Tu se obrne list … in pred nami je nova, še nepopisana stran.