Leto rix. Številka in. , v »eno 11. aviusta 1926. Ceno Din 1'SO ^SoKh*t li-haia *s&k dan popoldne, izviemšl nedelje in praznine« — InseraU; do 30 peti t ä 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inseraü pctit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, icklarne, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo. vcru. — inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravnistvo: Snaklova ulica štev. 5f pritličje. — Telelon fttev. 3C4. Uredništvo; Enaiiova ulica št. 5,1, nadstropje. — Teleion sie v. 31. Poštnina plačana v gotovini. dm^% Sava in Drava zopet grozeče naraščajo. — Drava pri K riboru se ni bila nikcter tako visoka kakor včeraj. — Vse doline v mariborski opasti poplavljene. — Obup nesrečnega prebivalstva. — Maribor, 10. avgusta. Poplava, 3n jo je povzročilo nedeljsko deževje v mariborski oblasti, je zavzela naravnost katastrofalne dimenzije. Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bili kdaj nalivi povzročili toliko Škode, kakor tokrat. Drava je dosegla 3.30 m nad nor-jnaio, največja višina, ki je bila sploh kdai zabeležena. Ob priliki zadnjih poplav je znašalo najvišje stanje Drave samo 2.75 m. Narasli so vsi potoki. Sle-liejmi gorski potcčič, ki ob najmanjši S'£ši usahne, se je spremenil v hudournik, nodirajoč vse, kar ga je oviralo. Vse brvi in mali leseni inostici so podrti, ceste, ki so vsled poplav in nalivov v zadnjih letih že mnogo trpele in niso bile baš v najboljšem stanju, so •povečini razjedene in razdrapane, tako da je na več krajih skoraj vsak promet 2^ vozili nemogoč. Tokrat je bila poplavljena celo državna cesta Maribor-Dravograd, ki je doslej še nikoli ni dosegla voda. Vsi pritoki Drave so silno narasli ter prestopili bregove. Mislinja je poplavila od Dravograda dalje vsa polja v širini 100 do 300 m na obeh straneh. I>oljski pridelki so popolnoma uničeni. V okolici Slovenjgradca, kjer se je letos žetev radi hladnega in deževnega vre-3nena zakasnila, ie voda odplavila mnogo požele pšenice. Ajda je popolnoma uničena in je ni ostalo uiti toliko, da bi se ovce napasle. Vse brvi med Dravogradom ni Slovenjgradcem, kakor tudi manjše lesene mu^tiče je voda podrla in odnesla. Odplavljenega je mnogo lesa, ki je bil pripravljen za Iransport. Prav tako žalosten je položaj v Pesniški dolini. Pesnica je le v svojem gornjem toku za silo regulirana, dočim se v spodjem toku skoraj vsako leto ob najmanjših nalivih razlije Čez bregove in poplavi obširna polja. Tokrat je bila poplava naravnost katastrofalna. Voda je z velikansko silo drvela čez polja, trgala zasilne nasipe in jezove, rušila bregove, podirala drevesa in uničila na polju vse pridelke. Več mostov je popolnoma izginilo, tako, da se niti več ne pozna, kje so prej stali. Ljudstvo je z največjim naporom rešilo živino, ker je voda na več krajih udarila v hiše in kleti. Škoda je ogromna in še nepregledna, ker se voda le polagoma odteka. V dolini, po kateri teče prekmurska železnica od Ormoža proti Ljutomeru, so narasli potoki na več mestih podrli mostove, raz jedli ceste in tudi železniški nasip močno poškodovali. Iz Prek-murja še ni točnih ooročil, toda tudi tam je vodovje na več krajih prestopilo bregove in poplavilo polja. Mura je odnesla več čolnov in drugih naprav. Dravinja se je v spodnjem toku razlila ter napravila ponovno obilo škode. Ponekod je krompir izpran in mnogo ga je voda odnesla. Fižolov! nasadi 50 uničeni, a setve so tako izprane, da |o nekatere njive izprcnienjene v gramozne jame. Človeških žrtev doslej ni bilo javljcnih. Pač pa ie nekemu železničarju pri Dravogradu voda odnesla ogrodie za streho ter poškodovala novo zgradbo, ki bi io imeli baš te dni spraviti pod streho. Mnogo škode so povzročili tudi plazovi, ki so se utrgali na hribovitih krajih ter drveli v dolino, podirajoč pred seboj vse, kar se jim ie stavilo v bran. Mnogo gorskih cest je radi tega zasutih in popolnoma nerabnih. O kaki večji nesreči pa doslej ni bilo slišati. V Savinjski dolini je voda napravila ogromno škodo zlasti v bmeliskih nasadih. Porušila je drogove na celih njivah in jih deloma tudi odnesla. Hmelj sam je potrgala ali pa zasula z blatom, tr.ko da bo neraben. Prizadeti posestniki ^o obupani, ker tvori hmelj njihov glavni, za nekatere celo edini pridelek. Naraščanje vseh vs!etokov — Osijek, 10. avgusta. Včeraj «e krajem, ki so že 46 dni pod vodo, pretila nova poplava. Drava je v svojem gornjem toku silno narastla. Pri Varaždinu te je zvišal vodostaj Drave za 1.20 m. bunav najbolj narašča pri Bogojevu In Bezdanu. Izgleda, da bo naraščanje Dunafa in Drave P(, da bi se most zajezil, kar bi po* vzročLo še večjo katastrofo. Najhujše so prizadeti posestniki, ki jim je voda odnesla mline. Uničene so seveda tudi vse zalege meke in žita, ki so se naha= jale v miinih. Škodo cenijo na blizu cn milijon dinarjev. Tudi raznim drugim posestnikom ob Dravi je vodi napra* vila večjo š^odo. Nad Beogradom se je utrgal oblak — Beograd, 10. julija. Včeraj popoldne se je nad Beogradom in okolico utrgal oblak. Naliv je bil tako strahovit, da kanali niso mogli požirati vodnih mas, ki so se radi tega razlile po ulicah in udarite v kleti in nižje ležeče hiš.;. Tramvajski promet je bil ustavljen. Pred kolodvorom je nastalo celo jezero. Voda je stala ponekod 1 meter visoko. Med nalivom je divjal hud vihar. Od nove zgradbe ministrstva za šume je vihar lomil opeko in jo ineial 2G0 do 300 m daleč naokrog. Več oseb se je ponesrečilo, ker so bile zadete od opeke in drugih predmetov, ki jih je vihar pometal s streh in oken. Burja je trajala nad eno uro. Oviran železniški prüfet na Hrvatskem Postaje ped vodo. — Razrušene proge. — Siine zamude vlakov. Zagreb, 10. avgusta. Železniški promet je radi nedejskih nalivov in poplav mnogo trpel. Železniške proge so deloma poplavljene in pod vodo, deloma pa težje poškodovane, tako da je moral biti na nekaterih progah promet popolnoma ustavljen, ponekod pa se je vzdrževal samo s prestopanjem. Vlaki so morali voziti previdno in počasi, radi česar so imeli vsi brez izjeme velikanske zamude. Požrtvovalnosti osobja pa se je zahvaliti, da ni prišlo nikjer do kake nesreče in se je promet danim razmeram primerno hitro in brez večjih tizavic razvijal. Postaja Zagreb-Sava je bila deloma pod vodo, tako, da so morali od zunaj prihajajoči vlaki čakati na zunanjih postajali, dokler proga ni bila očiščena in promet za silo zopet omogočen. Voda je v nedeljo zvečer stala 1 m visoko nad progo in je bil za potnike vsak promet izključen. Zagorska proga je bila na več mestih razdejana. Postaja Vinkovci je bila vsa pod vodo. Voda je izpodjedla tudi kretnico, tako, da je bil promet nemogoč. Potniki so morali pri prestopanju in izhoda iz vlakov gaziti do kolen po vodi. Proga Zagreb—Sesvetc je popolnoma pod vodo. ki je nasip v dolžini 200 m odnesla. Proga Zagreb—Koprivnica je bila tekom včerajšnjega dne za silo popravljena ter je promet ua tej Drosi danes že vzpostavljen. Soja ministrskega sveta — Beograd, 10. avgusta- Radi vznemirljivih poročil o velikih poplavah v Sloveniji, na Hrvatskem in v banatu je ministrski predsednik Uzunovič sklical za danes dopoldne nujno sejo ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi v Beogradu bivajoči ministri. Na seji so razpra*vljali o ukrepih m merah, ki se naj podvzamejo, da se preprečijo na-daljne katastrofe in poplave v slučaju ponovnih prelomov oblakov. Minister za poljedelstvo in vode g. Pucelj je poročal o stanju poplav in o škodi, ki je zadeia poedine kraje, zlasti kraje v Sloveniji in na Hrvatskem. Nato je poročal minister saobračaja Vasa Jovanovič o železniškem prometu v zvezi s poplavami in vremenskimi katastrofami. Voda je odplavila železniški most v Dogojevu tako. da so morali promet zopet instradirati preko Novega Sada za Stibotico. Vsled prekinjen ja železniške proge na raznih mestih so se pojavili zastoji v železniškem prometu, ki so ga morali mestoma omejiti. Tudi je bila železniška uprava prisiljena, da instradira številne vlake po drugih progah. Glasom izjave člana vlade ministrski svet ni razpravljal o drugih vprašanjih. Seja je trajala od 10. do 12. Veda tsnioiia rudnik Zagreb, 10. avgusta. V Ivanen v j Slavoniji je neurje povzročilo ogromno nesrečo. Voda je vdrla v tamkajšnji rudnik in ga zalila. K sreči se je to zgodilo v nedeljo zvečer, ko v rudniku ni bilo rudarjev, sicer bi okrog 200 delavcev postalo Žrtev nalivov. V rudniku so bili samo trije delavci, ki so vzdrževali naprave za sesanje zraka. Posrečilo se jim je, da so skozi zračne cevi ušli gotovi smrti. Voda je lila v rudnik s takim ropotom, da je bilo slišati padanje vode več kilometrov daleč. V rudniku je poginilo več konj, ki so prevažali hunte. Skoda je ogromna, ker bo po mnenja strokovnjakov treba 3 mesece napornega dela. da bo rudnik očiščen. Ogromne mase vode bodo morali z električnimi in s parnimi sesalkami izčrpati. Ni pa izključeno, da bo vsled te poplave tudi v notranjosti rudnika prišlo do večjih poškodb, ker se bodo podrli oboki in porušili celi rovi. Hudo je prizadeto delavstvo, ki bo ostalo deij časa brez zaslužka. Nota bi se morala izročiti Bolgarski danes opoldne. — Vse tri države zahtevajo razpust makedonskih organizacij in baje tudi Izročitev komitašev* — Deprirniranost v Sofiji. — Beograd, 10. avgusta. Včeraj popoldne sc je vršil dolg sestanek m J ministrskim predsednikom in ministrom dvora dr. Jankovičem. Sestanek je tra- jal poldrugo uro. Ministrski predsednik Uzunovič jc obvestil ministra dvora o najnovejšem stanju akcije napram Bolgarski Sodi se, da bo nota naše vlade izročena bolgarski vladi danes dopoldne. Sncči je bila v vladnih krogih razširjena vest, da Je bil med našo, rumun-sko in grško vlado dosežen sporazum in da bosta obe sosedni državi izročili istočasno z našim poslanikom enaki noti v Sofiji. V teh notah bodo zahtevale vse tri vlade: 1. razpust makedonskega -komiteja, 2. izročitev komitskih voditeljev in komitskih tolp, ki so odgovorne za zločinstva na našem teritoriju in ki se nahajajo na listi vojnih krivcev. Snoči ie bil opažen dolg sestanek med zunanjim ministrom dr. Ninčičem in francoskim poslanikom Orenardom. Francoski poslanik se ie informiral o stališču naše vlade napram Bolgarski iu o položaju na Balkanu. Danes dopoldne je zunanje ministrstvo preielo dališe poročilo našega poslanika Rakiča iz Sofije, v katerem poroča O vtisu, ki so ga v Sofiji napravili energični koraki naše vlade. V bolgarski vladi je prišlo do nekake spremembe z ozirom na oceno zunanjepolitičnega položaja. Bolgarska vlada je Pustula pomirljiva, javnosti se je polastila potrtost. Poslanik Rakie trdi. da bo de-marša dosegla svoj uspeh. Malo verjetna pa je, da bi v Sofiji imeli pogum razpustiti makedonski komite, ker bi vsak tak poskus doživel usodo Stambo-iijskega. Zato se zdi, da bodo koraki, ki jih bo storila bolgarska vlada proti makedonskemu komiteju, samo navidezni in v dogovoru z makedonskim komitejem. Predsednik vlade Uzunovič je snoči dolgo konferiral z ministrom zunanjih zadev dr. Ninčičem o besedilu note. ki bo izročena danes Bolgarski, Dosežeti je sporazum z grško ju romunsko vlado. Doznava se dalje. Ja bodo storjeni to pot v slučaju, da boigarska vlada odkloni zahtevane obveze radi miru na Balkanu, od strani Jugoslavije, (irčije in Romunije zelo energični koraki za pobijanje komitske akcije. V tem slučaju tc tri države ne bodo več imele ob/i-rov in bodo uporabile skrajne repres.:-iije. Po razgovoru se je zunanji minister odpeljal z večernim brzqvlakom na Bled, kjer bo poročal kralju. izročitev noie odgodena ? — Reograü, iu. avgusta. VMed odhoda zunanjega ministra dr. Ninčiča na Bled so se danes dopoldne v političnih krogih pojavile govorice, da nota, o kateri jc bilo prvotno določeno, da bo danes dopoldne ob 11. izročena bolgarski vladi, ne bo še izročena in da jo je odnesel dr. Ninčič na Bled. : Vaš dopisnik se je danes dopolda« trudil, da puizvc v zunanjem ministrstvu, ali je bila nota sploh izročena poslaniku Rakiču. ker so se pojavili gia-sovi, ki so trdili, da je poslanik Kakie odpotoval v Sofijo brez note. Gotovo je, da nota danes dopoldne Še ni bila izročena. Opoldne se jc oglasil v zunanjem ministrstvu tajuik bolgarskega poslaništva, ki je po kratki informaciji pri pristojnem načelniku zopet zapustil zgradbo zunanjega mlni-strst\ a. Ko so člani vlade opoldne zapuščali sejo ministrskee.a sveta, so odklonili vsako izjavo o tem. aii je bila izročena nota. Vaš dopisnik.se je približal ministroma Vasi Jovanoviču in Vtijictčti ler ju povprašal o usodi note. Oba miuistra sta mu odgovorila, da ni nikogar v Beogradu, ki bi lahko o tem kaj povedal, ker jc dr. Ninčič odpotoval na Bled. Kongres Iug©s!ovenske§a učiteljstva Včerčj se je v Beogradu nadaljevala gravis skrnšč^a UJU. — Udruženje stoji na stališču narodnega edinstva, odklanja pa vsako strankarsko politiko. — Bccgrad, 10. julija. Včeraj Je bil zaključen letošnji koii^res UJU, katerega se ie udeležilo nad 2000 delegatov iz celo države. Kongres ie bil ponovna manitesiaclja narodne m državne misli ter je pokazal, da stoji ogromna večina tičiielist\u na stališču narodnega in državnega ediristva. Kongres se ie vršil v veliki univerzitetni dvorani. Otvoril ga je v nedeljo dopoldne predsednik UJU Peter Vuksanovič z lepim nagovorom, v katerem jc, naglasu razdiralno delo bivšega prosvetnega ministra irte-pana Radiča. Popoldne je nastopilo še več govornikov, ki so osiro kritizirali postopanje Radiča in njegovo preganjanje zaslužnih narodnih učiteljev. Končno je bila sprejeta ostra resolucija, ki obsoja preganjanje na-redu in državi vdanega učiteljstva. Včeraj se je nadaljevalo zborovanje. Kralj je poslal skupščini zahvalno brzojavko v kateri srčno pozdravlja narodne pi-jrnirje prosvete. Po nagovoru najstarejšega učitelja Mihaila Joviča jc poročal gosp. Anton Skala iz Maribora <» rclorganiracHi Udniženja. Po njegovem predlogu nji se v statutih naglasi, da ie Udrnženjc popolnoma stanovsko in nima / nobeno politično stranko nikaKih vezij. 7.iü" naj sc imenuje stanovsko neodvisno udruženje. Predlo^ 'e bil sprejet. Nato ie nadzornik ^kavic (Zi-greb) govoril o naši pro>venu politiki ter ponovno obsodil preganjanje narodnega učitebsiva. Na popoldanskem zborovanju so bile sprejete resolucije v smislu ra/Drav. Po predlogu g. Skaie bo novi odbor Izdelal nova pravila sporazumno z "vsemi poveri*" ništvi. Nato je bila izvoljena nova uprava iu sicer: predsedmk Vlado Petko\ič. bö-tclj v Beogradu, podpresedttica .lelisa\a Vavrova, učiteljica v Zagrebu, poJpreü-sednik Tihomir Kostič. učiteli v Beogradu. V odboru so razen kesa zastopniki vseh pevericništev UJU. Resolucije zahte\ slo depolitizacijo Udružciba iu obsojajo politično preganjanje učiteljstva. Voda prevrnila potniški avto Požrtvovalna pemoč kmetov. — Prtljago je voda odnesla. ■— Krcpinske Toplice, 10. avgusta. .Strašs no neurje, ki je vladalo v nedeljo in ponc; deljek poucči nad vso okolico, je povzrjčb lo obilo škode. Mnogo hiš je tako poškoclo* vaivh, da obstoji nevarnost, da se porušijo. Kopališki ornnibus je nevihta zajela na po= tu na postajo Zabok. V avtomobilu je bilo razen šoferja še 14 potnikov. Šofer je upal, da bo prebredcl vodo, ki je poplavila cc^to, toda veda je avto dvignUa in ga preobrnila. Na obupne klice potnikov so iz bližnjih vasi prihiteli kmetje ter z lastno življenj* sko nevarnostjo rešili potnike. Prtljago je voda odnesla. Kmetje so potnikom rade-volje prožili pomoč ter jim posodili suho ublcko. Novi nemiri v Maroku Puri.?. .'. a\gusta. s. Kakor poroča *Jou>» nal» iz Rabata, so prebivalci francoske co« ne, ki se morajo še vedno smatrati za disi* d.ntc. postali /clo bojeviti. Pariz, \. avgasta. k. «Joarnal» poroča iz Rabata, da so štiri španske kolone obkoli* V© mesto Sesuan,, " v Borzna poročila. UUBLJA>SKA BORZA. Investicijsko posojilo 73.50—75, Vojna škoda 29-, Zastavni listi Kranjske dež. bke. 20—22, Kcm. zadolžnice Kranjske deželne banke 2 —22, Celjska posojilnica 193 195, Ljubljanska Kreditna banka 175—1^5. Mer-kantilna banka VJ—9.», s;]avePska banka 49, Kreditni zaved 165—175, Strome to\ar- ne in livarne —11 k Združene papirnice 1"2. Stavbna družba 55—(ö, Šešir 103. Pšenica nova za avgust, fco« nakl. postaja, 2 \agona. 265—235.' ZAGREDškA BORZA. Devize: Amsterdam 22.79—22.S'/, Wien 799.25—803.25, Berlin 1314925 13.5o25. Budimpešta 792—796, Italüa \^>.iz —19J.S5. London 27-V.s— 27n 25. N*W3 ork Šefe 56.467-4-56.767, Pariz 161—163, Pra-^a 167.3S— m.Zb, Curih lO.94S-10.9i£. INOZlMSKE borze. Carin: Bjo-rad 9.H25. Par z 14.5'. London 25.1475. Newvork 517.125, Praga 15.325, Milan 17.35, Dunaj 75.15. Trst: Beograd 52.30—52.70, Pariz 86.10 —SX-.00, London 114.60—145. Newyork 29.7h —29.85, Curia 574.25—577.25. Dra^a 05^ S6.5Q. Dunaj 420^-475/ • •a Proge so očiščene« — Ponekod se vrši samo enotirni promet. — Zamude vlakov« — Podrobnosti o nesreči pri Laz ah. — Ogromna Skoda. Radi plazov in poplav deloma moč- 1 srečo, ker vlaka ni bilo mogoče več poškodovane železniške proge v ustaviti, nista izgubila razsodnosti, am- uo Sloveniji in proti Zagrebu so bile do snoči v toliko očiSčene in vzpostavljene, da se je lahfoo začel normalen promet. Tako je bil včeraj ob 16. vzpostavljen osebni in tovorni promet na progi Zidar«i most—Zagreb, kmalu po 1*. pa V omejenem obsegu tudi promet Zidani most—Maribor. Oobeni in tovorni vlaki vozijo zopet normalno. Tudi mednarodni vlaki vozijo že po starih progah. Vsi vlaki pa morajo iz prometno varnostnih ozirov p> krajih nezgod voziti zelo počasi, zato beležijo prihodi v Ljubljano večje |üi manjše zamude. Divja Voglajna je med št. Jurjem In Štorami poplavila progo ter odnesla Mnogo, po zadnji katastrofi napeljanega gramoza ter progo zelo zrahljala. Pro-povni delavci noč in dan popravljajo proso. Včeraj so delavci popravili en tir. tako da je bil omogočen vsaj enotirni promet. Drugi tir popravijo danes. Včeraj so vlaki prihajali še z velikimi zamudami v Ljubljano, nekateri pa fcploh niso prišli. Dunajski jutranji brzo-vlak je imel kar 12 ur zamude, približno toliko tudi iz Beograda prihajajoči SOE, ki je imel tudi danes 6 ur zamude ter le prispel v Ljubljano mesto ob 2. šele bb 8. zjutraj, čeprav je vozil že preko Lidanega mosta. Da ni bila pri Lazah še večja katastrofa, ki bi lahko zahtevala Človeške Ertve, je zasluga strojevodje Iv. Caha-rije, rodom iz Nabrežine, in kurjača prana Rampf tel ja iz Nove vasi pri Mariboru. Ko sta zapazila neizbežno ne- pak sta storila vse, da bi nesrečo vsaj zmanjšala. Oba sta na stroju vztrajala do zadnjega trenotka. Strojevodja se je obdržal nepoškodovan, dočim je kurjaču drog zlomil desno nogo. Na kirur-gičnem oddelku javne bolnice v Ljubljani so ga zdravniki še ponoči operirali. 2al pa je Rampfteli dgbil tudi težke notranje poškodbe. Bolnik se sicor nahaja pri zavesti, toda težko govori. £koda še ni točno ugotovljena. Cenijo jo aproksimativno nad en milikm, pri čemer znaša samo škoda pri razbiti lokomotivi nad 400.000 Din. Zadnje nezgode na progah Slovenije zgovorno dokazujejo, da železniška uprava s pičlimi krediti, dovoljenimi od strani vlade, absolutno ne more vzdržati prog v dobrem stanju. Kažejo tudi, kako opasna in neutemeljena bi bila redukcija 2000 delavcev, ki so za vzdrževanje prog nujno potrebni, saj je moralo vse delavstvo, v nedeljo in včeraj delati z največjimi napori, da so bile tako hitro odstranjene ovire. KOLPA OGROŽA DOLENJSKO. PROGO. Pri posta.ii Ozalj med km 23—24 na progi Bubnjarci — Karlovac je Kolpa tako močno narastla, da je ogrožala železniško progo. Za nekaj časa je bil promet ukinjen. Od progovzdrževalne sekeii* so bile izdane takod vse varnostne odredbe in je bila proga zavarovana s provizoričnim varnostnim nasipom, tako da je nadaljna nevarnost za enkrat odstranjena. . 'OliflCna nedelia Dva velika shoda v Beogradu, mostove med seboj. — Radič v Dr. Pivko v Slov Minula nedelja je bilo v političnem oziru zelo živahna. Za občinske volitve v Srbiji se vse stranke živahno pripravljajo. Ker se že kmalu bliža odločitev. bo posegli v borbo za občine tudi aktivni politiki in ministri. V Beogradu sta se v nedeljo vršila d*** velika zbora, ki sta tudi v splošno političnem pziru vzbudila precejšnjo pozornost političnih krogov. V hotelu Pariz je potovala radikalna stranka in je govoril sam predsednik vlade g. Nlkola Uzuno-Hc, ti se je v svojem govoru dotaknil rudi splošnega političnega položaja. Uvodoma je naglasu vlogo radikalne stranke, ki ima že dolga leta državno fcrmilo v svojih rokah in si ie stekla največje zasluge za narodno in državno Vdmstvo. Nato je ostro napadal opozicijo, zlasti Ljubo DavidoviČa, kateremu se čudi, kako more sodelovati s Korošcem in Spahom, ki imata tako plehke Programe in se pridružujeta federalizmu. Pozivaj jc volilee. naj mu dajo 15. hvgusta, to jc na dan volitev, primeren odgovor. Govorila sta še notranji minister Maksimovič. ki je objašnjeval svoje razmerje do Bobičeve skupine ter Ljuba Zivkovič. ki je demantiral vesti, da Palic odobrava BoMčevo liste. Po zboru jie krenila povorka z godbo na čelu po mestu. Zbor je potekel brez incidenta. skoraj istočasno se je vršil volil u Shod da vidov ičevcev v dvorani »Vito-r^kopa*. Davidovič. ki je med tem že evedel za Uzunovičeve napade, mu je takoj odgoA-oril. Ostro je kritiziral postopanje ministrskega predsednika, ki nastopa na javnem shodu kot navaden partizan, ne da bi čuval svoje dostojai-£tvo kot predsednik vlade, ki bi moral fctati kolikor toliko nad strankami. Na.-äalje je naglašal. da mu radikali nimajo prav nobene pravice očitati sodelovala z dr. Korošcem in dr. Spahom, ker so se tudi sami radikali z njima tesno vezali, kc jim je Šlo za to, da dobe vso — Uzunovič in Davidovič rušita Bosni. — Shod SLS v Trebnjem, enskih goricah. oblast v svoje roke. Kar se dr. Korošca in njegove stranke tiče. mora vsak trezen človek preudariti. da izpreobrnitev ne pride preko noči. Tudi za dr. Korošca pride čas, ker narodno in državno edinstvo zmaguje na celi črti in proti vsem silam. Po končanem zboru so hoteli prirediti pristaši Ljube DavidoviČa obhod po mestu, toda policija je obhod prepovedala ter zborovalce razpršila. Oba govora sta izzvala v politiki javnosti razne komentarje. Uzunovičrv govor se tolmači tako, da je hotel Uzunovič preprečiti vse kombinacije o kakem sodelovanju z Davidovičevci. Smatra se, da se je to zgodilo po posebnem nalogu Nikole Pašiča. O Davidoviču pa se trdi. da je z energično odklonitvijo vsakega sodelovanja z radikalno stranko hotel razorožiti ono skupino svojega lastnega kluba, ki se je v zadnjem Času javno zavzemala za tako sodelovanje. Pa tudi izven Srbije je bilo politično življenje minulo nedeljo zelo živahno. V Trebnjem se je vršil shod SLS, na katerem je po dolgem Času zopet enkrat javno nastopil dr. Korošec. Ostro je kritiziral našo zunanio politiko napram Italiji, ki se mu zdi popolnoma zavožena. Vladi očita nedelavnost. Vladna večina je veČina goljufije in nepoštenosti. Posebno važne da so tudi volitve v Trgovsko zbornico, kjer mora SLS napraviti red; brez politike ni gospodarstva. Nato je govoril dr. Kulovec. ki je razvijal gospodarski program SLS. Sprejeta je bila resolucija o zapostavljanju Slovenije. S.tepan Radie je začel v nedeljo s svojo ofenzivo v Bosni. Imel je kar ti i shode in sicer v Slimenih, Zepcah in Zenici. Priredili so mu povsod običajen sprejem z godbo, parado in belimi deklica mL Na vseh treh shodih je imel enake govore, v katerih je napadal uradni-štvo, ki ni radiČevsko_. češ da pozablja, P. Ripson: „lfd pragu Kinoroman. 33 Lil Tu pa se je spomnil na svojo soprogo, ki ga je čakala doma V toplo zakurjenem salonu, in bilo mu je težko pri srcu. Morda se je res po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Na misel mu je prišel tudi njegov sin. kateremu ie bil Obljubil, da mu telefonira, kar so pa večerni dogodki do sedaj preprečili. Zato je naenkrat dejal: Telefonirati hočem svoji ženi, da me danes ne bo rx> nepotrebnem čakala.« Ni še končal svojega stavka, ko je V kabini zazvonil telefon. Trenutek pozneje je službujoči uradnik stopil v sobo in dejal: »Nekdo hoče z vami govoriti, gospod nadinspektor.« »A,* je vzkliknil Kerry in njegove oči so se zaiskrile. To bo najbrž klic z doma.« >Ne verjamem,« se je glasil odgovor, »sicer boste pa videli.« . Kerry je dvignil slušalo. »Halo!« je zaklical. Odgovorila mu je neznrma oseba z Clobokim, tujim glasom. Bila je ona Krsta glasu, Id se je Kerryju studila, »Je tam gospod nadinspektor Kerry?* >Da,< je potrdil ta besno. ^Pričakujem, da boste to, kar vam bom sedaj zaupno povedal, obdržali sami zase.« »Nikakor ne,« je še bolj divje odgovoril Kerry.« ^Pomislite gospod nadinspektor, Moj čas je dragocen. Razložite mi v čim najkrajših besedah, kaj želite, in povejte mi, kdo ste.« »Trenutek, gospod nadinspektor. Krasna prilika se vam nudi, da zaslužite ogromno vsoto denarja, ne da bi pri tem kompromitirali svoj stan ali sebe in ne da bi kdaj živ krst izvedel, odkod ste dobili ta denar. Pred dobre pol ure vam je nekaj padlo v roke, kar smatrate vi za nepobiten dokaz, da je nekdo morilec« Glas je umolknil, a ker Kerry na to ni z-inil besede, je nadaljeval: »Ker poznam vaš osebni značaj. da ni nastavljeno od strank, ampak od države in kralja, da služi narodu. Muslimanom je očital, da vodijo begovsko politiko in izkoriščajo vero. — Naš vojni minister je kulturen in miroljuben Človek, zato tudi ne bo vojne z Bolgarijo. Vlada ie pametna iti je prej Vprašala prijateljske vlade. Anglija je naš prijatelj. Italija pa je samo službeno prijateljska. Nato je g. Radič pojasnjeval, zakaj ni minister ter to utemeljeval s tem, da tudi Pašič ni. Kadar pa bo Pa-šic umrl, bo on zopet stopil v vlado. Splošno se je opazilo, da Radič v svojih govorih nikjer ni napadel dr. Ni-kiča. kar tolmačilo politični krogi tako, da se hoče z ni im zopet sporazumeti. Zagrebška afera Tekom zasliševanja osumljencev v zagrebški kokainski in falsifikatorski aferi prihajajo na dan zanimive podrobnosti. Po vseh dosedanjih odkritjih se dozdeva, da so se počutili »družabniki« povsem varne in niso pričakovali, da se jim bodo štrene tako kmalu zmešale. Dr. Mrvoš, ki je bil nedvomno duševni oče in vodja cele družbe, še vedno taji vsako krivdo, toda izpovedi ostalih osumljencev, ki so se doslej izkazale kot popolnoma verodostojne in resnične, ga težko obremenjujejo. Vso afero je pravzaprav izdal neki 161etni Kašun, ki si ga je najel Kralj kot svojega osebnega slugo. Ko je policija dobila v roke prve dvodinarske falzifikate, ie padel sum takoj na znanega falzifikatorja Kralja in dr. Mrvo-ša, ki se je stalno nahajal v tej družbi, vendar pa bi jima bilo težko kaj dokazati, ako bi policija ne bila odkrila Ka-šuna. Dečka je namreč par dni prej poslal Kralj v Jelenovac z neko košaro, v kateri se je nahajal gips. Ko so dečka izsledili in ga začeli izpraševari, je povedal, da njegov gospodar dela denar ter je natančno opisal vse dogodke v Belovaru, označil osebe, ki so pri tem udeležene ter sploh zelo brihtno orisal vse početje družbe. Policija je imela sedaj lahko nalogo. Odpeljala se je v Be-lovar ter tam vse označene osebe prijela. Hišne preiskave so v polni meri potrdile dečkove izjave. Zelo sumljiva in še vedno nepojasnjena pa je udeležba belovarske^a policijskega nadzornika Vukasa. Dokazano je, da je Vukas že dlje časa vedel za falzifikatorje ter je celo dobil od nekega Sehmanna dva taka falzifikača. Pri prvem zaslišanju je izjavil, da je hotel afero sam razčistiti. Pri včerajšnjem ponovnem zaslišanju pa ie napravil nove senzacijonalne izpovedbe. Ko so ga vprašali, zakaj ni takoj postopal, kakor bi bila njegova dolžnost, je izjavil, da se mu je zdelo to nepotrebno. Slišal je namreč od Sehmanna. da je v afero zapleten tudi neki bančni ravnatelj iz Zagreba, s katerim se je družba pogodila, da mu »naredi« 10.000 ratificiranih 50dolarskih bankovcev, katere bo potem on spravil v promet. Dobiček si bodo delili. Ker ie hotel ujeti tudj tega ravnatelja, kojega imena mu niso hoteli izdati, je nameraval počakati, da bi se »posel« izvršil, na kar bi v civilni obleki odpotoval v Zagreb in tam izsledil ter aretiral tega ravnatelja in vso ostalo družbo. Osnova tega belovarskega Sherlock-Holmesa ie pa vsekakor precej fantastična. Malo verjetno je namreč, da bi falzifikatorji izdajali svoje skrivnosti človeku, ki je njihov nasprotnanajmanj pa še policijskemu nadzorniku. Ostali osumü&nci, razen Stilinovi-ča, so tekom zasliševanja vse priznali. Podrobno opisujejo, kako so se seznanili in dogovarjali za ta posel. Stntno-vič, ki je v začetku nekoliko priznal, e pri ponovnem zaslišanju vse preklical in trdi. da mu o celi zadevi ni bilo ničesar znanega. Priznava samo to, da je Kralju na njegovo prošnjo nabavil no-tojn dr. Mrvoša kemikalije, o katerih ni vedel, čemu mu bodo rabile. Preiskava bo v prihodnjih dneh zaključena in bodo vsi osumljenci izročeni sodišču. Glede tihotapstva kokaina preiskava v zadnjih dneh ni dognala ničesar novega, sicer pa je fa afera že tudi v toliko razčiščena, da je zrela za preiskovalnega sodnika. Sport Beograd - Ljubljana Zanimanje beogradske športne publike za srečanje Ljubljane z Beogradom je bilo ogromno. Na igrišču BSK &e je zbralo okoli i 4000 gledalcev, ki so nad v»e prisrčno spre« jeli ljubljansko reprezentanco, ko je stopi« i la na igr.šče. Igrišče samo je ilovnato, le tu j in tam zeleno. Radi dežja prejšnjega dne ! je bil teren mehak in obvladanje žoge silno težavno. Kvalitativno zaostaja igrišče abso« i lutno za našimi v Ljubljani. Igra se je pričela s četrrurno zamudo, vsled česar se je odigral zadnji del tekme že v polmraku. Igra je bila popolnoma od* prta. tempo do konca zelo oster. Igralo se je absolutno fer. tako da sodnik £. Dubrav« čič" ni imel težkega stališča. Rezultat sam ne odgovarja poteku igre in bi bil realneje izražen s 4 : 3, ako odštejemo lasten gol Ljubljane in nekatere absolutno sigurne Šance, katere nam je pa sodnik popolnoma nepravilno preprečil Becgradčani so bili tehnično boljši in so zmago zasluzili. Najboljši del moštva je bila obramba. Srednji krileo Petrovič je v prvem polčasu naravnost briljiral. v drugem pa ni več zdržal hitrega tempa. I zborni sta bili obe krili, posebno Sekulič. Ljubljana je v splošnem zadovoljila in jo dostojno reprezentirala naš šport. Najboljši je bil MiklavČič, ki je z izjemo dru» gega gola delal skoro brez napake. Držal je veliko število ostrih surov in žel burno odobravanje publike. Obramba je bila za« četkoraa nesigurna, pozneje je zadovoljila, posebno v drugi polovici. Krilska vrsta ni bila na višku; Zemljak je v prvem polčasu polncrna odpovedal. V drugi polovici so bili vsi znatno boljši, le podajanje žoge je bilo skrajno malomarno. V napadu je bil najboljši Herman, ki pa je bil premalo za* poslen. Kreč je bil v prvi polovici zelo do» her. Oman je bil dobro krit in ni prišel do šuta. Sodnik g. Dubravčič je imel slab dan in je mnogo grešil v škodo gostov. Zagreb - Süb&iica 4; 3 V nedeljo radi strahovitega naliva odvedena tekma med nogometnima reprezentancama zagrebškega in suboriškega pod-saveza se je vršila včeraj na razmočenem igrišču in ob srednji udeležbi Občinstva. Zagrebčani so igrali slabše kakor običajno, Suboričani pa so iznenadfli z velikim ela-nem in z nepričakovano dobro igro. Izgledalo je že, da bo Zagreb poražen in polčas je končal neodločeno 1 : 1. V peti minuti drugega polčasa so Subotičani celo že vodili z 2 : 1. §ele v zadnjih 20 minutah so Zagrebčani napeli vse moči in zmagali s pičlo diferenco 4 : 3. Tekmo je dobro sodil g. VodiŠek iz LJubljane. Finalna tekma za kraljev pokal se vrši prihodnjo nedeljo v Ljubljani na igrišču Ilirije. Borili se bosta zmagoviti reprezentanci zagrebškega in beogradskega nogometnega podsaveza, tako da bo to gotovo najzanimivejša in tudi najvažnejša tekma, kar smo jih dosle? imeli v LjubMani. Inozemski nogomet. SOFIJA: GAK (Gradec) : Sofija 6 : 0. GRADEC: Sturm : Strassenbahn^r (Dunaj) 4:1. * — Nogometna tekma Jugoslavija — Avstrija^ ki jo Dunajčani zavlačujejo zdaj že tri leta, se najbrž tudi letos ne bo vršila. Avstrijci so sicer pristali v načelu na vabi* lo JNS, zahtevajo pa, da se tekma vrši — v Celovcu 1 Ker leži v tej zahtevi očividno omalovaževanje našega nogometa, je um« ljivo, da ji JNS ne more ustreči. — Bratsko športno pomirienje. V znak obnove prisrčnih ednošajev med obema vo» dilnima beogradskima kluboma Jugoslavije I £Betežnica KOLEDAR. D&nest 10. avgusta 1926: katoličani: Lovro: pravoslavni: 28. julija, Prokop i N:* kan; muslimani; 30. müharema 1345; židje: 30. aba 5686. Jutri: 11. avgust* 192o; katoličani: Su» zana in Tiburcij; pravoslavni: 29. julija. Ka« linik; muslimani: 1. safer;a 1345; židje: 1« clula 56£6. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica in Ideal zaprta; Ljubljana ski dvor: eBagdadski lopov». Nogometne tekme: Ob 1^- na igrišču Ilirije nadaljevanje turnirja za dr. Perkov pG kal. DEŽURNE LEKARNE Danes: Piccoii, Dunajska cesta; Baka*« čič, Karlovska cesta. Jutri: Bahovec. Jurčičev trg; L'star, Sv. Petra cesta: Još*t, Celovška cesta. Dogodki kri?em Jugoslavije Z oteka Lastova v Dalmaciji poročajo„ da se je pojavilo v morju več morskih psov, ki so do sedaj baje požrli šest kopalcev. Nad dogodkom se je prebivalstvo siino razburilo. kcx kronika Dalmacije skoraj >o ne pomni, da bi kdaj morski psi zahtevali to* iiko žrtev. V Zemunu je izvršil iamOmor trgovec Fran jo Kadčič. 2ivel je srečno s svojo že* no Katarino. Nedavna nru je žena zbolela in umrla. Mož ni mogel preboleti izgube drage mu žene in je izvršil samomor. Ustrelil se je s samokresom v glavo. V nedeljo se je vršil v Beogradu velik protestni shod trgovskih pomočnikov In privatnih nameščencev, na katerem se je razpravljalo o ukrepih proti pretiranim za* htevam delodajalcev glede delovnega časa. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva med drugim, da se striktno izvaja naredba 0 osemurnem delavniku in da ženske, odnos* no uslužbenci izpod 18 let ob nedeljah ne smejo delati. Beograd preide takoj v začetku v na» päd. V 5. minuti zabije Petkovič prvi gol za Beograd. Ljubljana preide v napad, a Dobcrlet in Martinak zastreljat* sigurne šanse. V 14. minuti preigra Herman k kr*s* nem teku beograjske obrambe in izenači. Velikanski aplavz. Beograjčani zaporedoma napadajo, MiklavČič krasno brani. Igra va* k>vi sem in tja. V 41. minuti odbije Mt* klavčič visok center Marjanoviča v hstno mrežo. Polčas 2:1. Po odmoru napadi Ljubljane. Doberlet dobi udarec v želodec in ga odnesejo z igri» šča. Po par minutah se vrne burno pozdrav* Ijen od publike. V 11. minuti doseže Pet* kttvSč zopet z glavo tretji gol. par minut kasneie pa Dragičevič po krasni kombinaciji Petkovičcm četrtega. Stanje 4 : 1 z*. Beograd. Par minut kasneje prosti strel proti Beograjčanom :z daljave 30 m. Beo* grajski golman zapusti vrata in žoga gre v prečko. Sodnik kaznuje dva očividna beo* grajska «rfavla-» s streli proti Ljubljani, kt prehaja v premoč. Beograjski vratar brani sijajno. Herman zastrelja pred praznim go* iorn. Tik pred koncem doseže Petkovič svoj tretji gol z glavo in posta\i na 5 : 2. Burno aklainirani zapustita obe moštvi igrišče v prijateljski harmoniji. ! in BSK se vršita 21. in 22. t. m. dve pnjaa j tej ski tekmi. Ta korak teh dveh rivalov v Beogradu je bil sprejet z velikimi simpati* jami. Naj bi vsi klubi ostalih središč sledili temu primeru. —' Tekme za dr. Perkov pokal. Ker s* je moral v nedeljo nogometni turnir za dr. Perkov pokal radi deževnega vremena od* ložiti, se nadaljuje danes in jutri. Tekme se vrše na igrišču S. K. Ilirije v naslednjem redu: Danes se odigra ostanek 22 minut predčasno prekinjene tekme Hermes : Ja* dran ob 18. Ob 18.30 nastopi premaganec v imenovani tekmi proti Slaviji. Jutri na* stopi točno ob 18. zmagovalec v današnji tekmi Hermes : Jadran proti Slovanu. K vsem tekmam so vljudno vabljeni vsi šport* niki in športu naklonjeno občinstvo. n-iMT ■ I aaaatMM—bttti—m- mi mi igaa ! Gzavni amaterski turnir v Ljubljani od 16. do 31. avgusta. Turnirja se udeleže sledeči jugosloven-ski prvorazredni igralci: L) Vas:a Pire (iManbor), 2.) Sadi Kalabar (Varaždin), 3.> Siniša Acimovlč (.Beograd), 4.) Djordie Poljakov (Beograd), 5.) Mica Trivauovič ^Beograd), 6.) P. Todorovič tBeograd), 7.) Ljudevit Jonke (Karlovac), 8.) Andrija RiesI (Vukovar), 9.) Jovan Feuer (Suboti-ca), 10.) Kulžinski (Novi Sad), 11.) dr. Lav Singer (Zagreb), 12.) Vsevolod Agapje:ev (Zagreb), 13.) Kosta Rožič (Zagreb), 14.) Mladen Grenčarski (Zagreb), 15.) Milan Filipčič (Zagreb), 16.) Boris Vrbanič (Zagreb). 17.) Pavel Didzinski (Zagreb), 18.) Ludmil Furlani (Ljubljana), 19.) Aleksej Je-rošov (Ljubljana), 2'j.) Ciril Vidmar (Ljubljana), 21.) Kari Dernovšek (Ljubljana), 22.) Rudolf Mrzlikar (Ljubljana), 23.) Adolf Vogelnik (L juh liana), 24.) Zdenko Rupnik (Ljubljana), 2-5.) Petar Marjanovič (Panče-vo), 26.) K. fterbatm (Mali Sotos) In 24.) prof. Nikola Kozornora (Tuzla). sem uverjen, da niste doticnega predmeta še nikomur pokazali. Svetujem vam v vašem lastnem interesu, da z nikomur ne spregovorite besedice o tem, predno niste govorili z menoj.c Kerryjeve misli so bliskovo delovale in nato je odgovoril: »Nočem reci, da imate prav. Toda v slučaju, da se podam k vam, bom napisal tukaj na policijski stražnici v tej zadevi pismo In tudi napisal, kam sem se podal in to zapečateno pismo pustil pri tukajšnjem šefu z naročilom, da ga odpre in potrebno ukrene, ako se ob določeni uri semkaj ne vrnem. »Ničesar nimam proti temu«, je odgovoril globoki glas. »Toda prosim vas, prinesite dokazilni predmet s seboj.c »Zelo se motite, ako mislite, da sem človek, ki se da podkupiti, je dejal Kerry. Le pazite, da vam ne zavijem vratu, če pridem k vam.« Zaškrtal je z zobmi in tako divje stisnil slušalo, da se je v telefonu za-Čul majhen pok. »Vi me ne razumete dobro.« je odgovoril glas. »Moje ime je Zani Chada, oče sem Lu Chade. Gospod nadinspektor, vi veste, kje stanujem. Ne bom Vas zadrževal delj kot pet minut.« Kerry je premetaval zadnji ostanek mumija med zobmi in čez par sekund rezko odgovoril:/ ^PridemU ~ Nato je položil slušalo na aparat in prosil uradnika za papir in pero. Napisal je naglo Štiri strani in nato dejal: *Dajte mi kuverto.* Na naslovno stran je napisal ime svojega šefa, načelnika kriminalnega oddelka v Scotland Yardu. Slednjič je dejal: »Zdaj grem.« »Čeprav sem vas svaril?« »Čeprav ste me svarili. Moram iti. Ce se tekom ene ure ne vrnem, ali vam ne telefoniram, oddajte takoj to pismo. Službujoči uradnik ga je nerazumljivo gledal. »Toda kakšne korake naj podvza-mem glede umora?« je ugovarjal. >Lawton mora biti vsak trenutek tu s truplom in vi trdite, da ste našli ključ do umora.« »Imam ga,* je odvrnil Kerry. »Toda moram iti. da dobim še točnejše dokaze. Ne podvzemite ničesar, predno se vam ne javim.* »Dobro,« je odgovoril uradnik in Kerry je vzel svojo palico pod pazduho in odšel ven v meglo. Kerry je tako natančno poznal kitajsko predmestje, da se je kljub temi in megli samo enkrat zmotil na svojem potu. Dvajset minut nato, ko je bil zapustil policijsko stražnico, je pritisnil na električni zvonec na vratih, ki to se nahajala v dolgem temnem zidu vzdolž žalostne ceste, ki ni imela niti podnevi niti ponoči za mimoidoče nio prikupljivega. Kitajec v svoji narodni noši je odprl vrata. Prikazala se je mala kvadratna soba, prijazno razsvetljena in orijentalsko opremljena. Kerry je naglo vstopil. »Želim govoriti z Zani Chado. Povejte mu, da sem tu. Moje ime jc nadinspektor Kerry.* Kitajec se je molče vljudno priklonil in izginil za zastorom. Kerry je slišal, da stopa po stopnicah navzgor in gre nato po hodniku naprej. Po dobri minuti se je uslužbenec povrnil in ■ kretnjo povabil uadinspektorja, naj mu sledi. Kerry je s klobukom in palico šel za njim po stopnjicah navzgor in fcri-šel po ozkem, s preprogami pokritem hodniku v široko, nizko sobo, ki je bi-ga opremljena kot knjižnica. Ob vseh stenah so stale police polne knjig in Kerry je na mah spoznal, da morajo to biti knjige neangleškega izvora. Zani Chada je sedel za ozko dolgo mizo, na kateri so ležali čudni tuji predmeti. V porcelanasti posodi se je nahajala opijska pipa. Zani Chada v modri svileni obleki je sedel v mehkem naslonjaču in gledal nadinspektorja. S svojb suhe rjavo roko si je gladil goste sive lase, Njegove podolgaste magnetične oči sc bile napol zaprte. Stev. 17Q /SLOVENSKI NAROD* dne 11, avgusta 1926. Štren 3. L.ievna vesti. V Ljub t,} am, an 10. avgusta **26. — Kralj pomagal ga sni. V noči od nedelje na ponedeljek je nastal pri posestniku Ivana šmidu v Selu pri Bledu iz doslej še nepojasnjenih vzrokov požar. Iz bližnjih vas1* so takoj prihiteli na pomoč gasilci, prvi iz Mlina. V temni noči se gasilci s svojimi vozili niso mogli hitro kretatl. Nenadoma pa so zapazili za seboi žaromete velikega avtomobila in kmalu ie stal ob njihovi strani kraljev avtomobil, ki um Je nato svetil. V avtomobilu sta se naha/.la kralj in njegov adjutant. Kralj je namreč iz svoje sobe zapazil požar ter se takoj odpeljal na lice mesta. Ogiedal si je situacijo in bodril ljudi, naj pomagalo gasiti. Pogor^lce.n je obljubil izdaino pomoč. Odredil je tud*. ca je na kraj požaia dospela Četa kraljeve garde, ki je požrtvovalno pomagala pri ga šenju gorečih objektov. Gospodarsko po slopje je popolnoma pogorelo, nevarnost pa ie bila, da zgori vsa vas. Le požrtvovalne mu delu gasilcev in vojakov, kakor tudi domačega prebivalstva se je zahvaliti, da se 4>geni ni razširil. Ko je bila vsaka nevarnost odstranjena, se je kralj v svojem avtomobilu vrnil na Bled. _ prestolonaslednik Peter se ie sinoči odpeljal z dvornim vlakom preko LJubljane, Zidanega mosta in Zagreba v Split, kjer bo ostal ob morski obali v Kastel Kambel-cn do jeseni. _ >aii delegate na inierparlamentarol konferenci. Na interparlamentarni konferenci, ki se vrši v Ženevi, bodo zastopali našo državo sledeči poslanci: dr. Srdan Budisavijevič (SDS), dr. Velizar Jankovič, dr. Laza Markovič, Ljuba Popovič (NRS>, dr. Kežman (HSS), dr. Kulovec (SLS), dr. Veja Marinkovič (Dav.) in Šalih Bajič 41MO). — učitelji za poplavljene«. Glavna nprava UJU je poslala vsem svojim organizacijam poziv, naj se učiteljstvo energično zavzame za zbiranje prostovoljnih pri-5?evkov v korist poplavljencem. _ Komisija za aviiatične nesreče- Voj- eo ministrstvo je imenovalo posebno komisijo, ki bo preiskovala vse slučaje letalskih nesreč pri službenem letanju. V komisiji je med drugimi tudi zrakopiovno-teh-ciöni kapetan Josip TJ l čak ar. _ Dva kongresa zobozdravnikov. Ta $eden se prične v NewyoTku mednarodni kongres zoboteimikov, ki se ga udeleže tudi jugoslovenski delegati. Naši delegati so že odpotovali v Newyork. Kongres bo trajal do 30. avgusta. Dne 21. avgusta bo orvorjen v Filadeltiji mednarodni kongres zobozdravnikov. — Redukcija učiteljišč. Prosvetno ministrstvo proučava načrt redukcije učiteljišč, Fredno bo ta načrt predložen ministrstvu v podpis, pride pred ožjo strokovno komisijo, da določi vse podrobnosti nameravane redukcije, _ Znanstveni kongres?. Prosvetno ministrstvo je določilo 100 tisoč Din kredita za podpore našim delegatom, ki bodo sodelovali na raznih znanstvenih kongresih v inozemstvu. _ Napredovanje učiteljic na obrtnih šolah. V trgovinskem ministrstvu Je podpisan ukaz o napredovanju vseh učiteljic na obrtnih šolah, ki imajo po uradniškem zakonu pravico do napredovanja. — Obrtni tečaji in razstave v Sloveoiii. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo 25.000 Din kredita za podporo obrtnih tečajev in razstav v Sloveniji. Ta znesek je tako minimalen, da o kakem pospeševanju nagega obrtniStva ne more biti govora. — »Atentator« na Radiča izpuščen. Svojčas so radičevci zagnali radi »atentata« na g. Radiča o priliki njegovega shoda v Stari Pazovi velik halo. Radičevski listi so na dolgo in široko razpravljali o tej grozni nameri in slikali lahkovernim čita-teliera, kaj vse bi se bilo lahko pripetilo, ako bi bila grozna bomba eksplodirala. Vršile so se dolgotrajne preiskave in analize, končno pa se je izkazalo, da ie bil vsesku- pat samo »špas«, ki si ga je dovolil dijak Mikič. Njegova »bomba« se je izkazala za povsem nedolžno, radi česar so te dni Mi-kiča izpustili iz zapora. Za svojo neumestno šalo Je bil itak občutno kaznovan z večmesečen preiskovalnim zaporom. Bržčas se mu ne bo več ljubilo Radiča ali koga drugega plašiti s svojimi »bombami«. — Viljem Treo t- Včeraj popoldne je umrl v Ljubljani v visoki starosti 81 let arhitekt in mestni stavbenik g. Viljem T r e 0. Z njim ie legel v grob eden najboljših arhitektov stare generacije. V Ljubljani in sirom Slovenije je bil pokojni znan kot Izvrstna strokovna moč Ln simpatičen družabni k. Pogreb bo jutri ob pol 4. z Gosposvet-*ke ceste 10. Bodi ohranjen možu trajen »pominI Žalujočim Iskreno sožalje. Smrtna nesreča pri faiski elektrarni, v ioboto zvečer se je pripetila pri falski elektrarni zopet smrtna nesreča. Elektrotehniški preddelavec Josip Avguštin je hotel pred zaključkom dela pregledati še neke naprave v veliki transformatorski napravi pri elektrarni. V to svrho je moral po železnih klinih splezati 10 metrov globoko. Pri tem pa ga je prijela omotica ter je padel v globočino, kjer ie nezavesten obležal. Mariborski rešilni oddelek ga je takoj z avtomobilom prepeljal v mariborsko bolnico, vendar pa je nesrečnež radi težkih notra-BÜh poškodb že med transportom umrl. _ Avtomobilska nesreča brez nesreče. Mariborski industrijalec in zastopnik Fordovih avtomobilov g. Karl Robaus je napravil v nedeljo izlet na Bled. Vsled deževja pa so bile ceste zelo razmočene. Pri N?.k!u ie avto na nekem ovinku vsled tega zdrčal v cestni jarek, se preobrnil ter pokopal pod seboi vse štiri potnike, ki so se vozili v avtomobilu. Kmetje v okolici so zapazili nesrečo ter so prihiteli na pomoč. Ko so avto dvignili, so splezali izpod njega vsi štirje potniki popolnoma nepoškodovani. Avto sam pa je tako razbit, da se menda ne bo dal več popraviti! Iz Ljubljane *m Poglobitev LiuMjaničine struge. Kakor znane, so osuševalna dela v tej srrugi prenehala leta 1915. Do spomladi tega leta je bila poglobitev izvršena z bagrom do stare cuürarne. Od tu dalje, navzgor proti i mestu, se bodo torej pričela zopet dela, ko bo vlada nakazala obljubljeni prispevek 10 milijonov. Ta dela do Špice na Pričah bodo trajala 2 do 3 leta. Ker so nabrežni zidovi od sempeterskega mostu pa do Brega že zgrajeni, bo na ostalih delih nabrežja zgraditi le Škarpo, slično oni ob nabrežjih Gruberjevega kanala. Upajmo, da se bo z delom vendar enkrat pričelo, ker bo to znatno omililo tudi brezposelnost. —i j Ti ako vanje in regulacija cest. Tla v Komenskega uiici so začeli pretekli mesec razkopavati, ker se bo ulica tlakovala z malimi kameni Limi kockami. Poljansko cesto od živinske bolnice do mestne klavnice bodo znamo razširili, desni hodnik uredili ter obdali z robniki. Dela so že nekaj časa v teku. Tudi v Dalmatinovi in Sodni ulici delajo z vso paro. —I j Za projektirano novo mestno stanovanjsko hišo ob Ahacljevi cesti se dovaža potrebni stavbni materijah V kratkem pri-čno podirati stara poslopja ter kopati temelj za novo zgradbo. —ij Ljubljanski škof se je včeraj vrnil iz Amerike. Dospel je zvečer ob 7. z gorenjskim vlakom. Na kolodvoru so ga pozdravih zastopniki stolnega kapitlja. Ob škofovem povraiku so zvonili zvonovi po vseh ljubljanskih cerkvah. —ti Poučite vojake ca straži! Pišejo nam: V nedeljo je vojak na straži pred vojašnico kralja Petra ustavljal mimoidoče pasante in jih podil nazaj, tako da so morali delati veluce ovinke, predno so prišli v mesto. DotiČni vojak najbrže ni bil po-učeu o svojih dolžnostih na straži. S tem. da je civilnim osebam prepovedan vstop v vojašnico, še ni rečeno, da ne smejo hoditi po javni cesti mimo vojašnice. Službujoči častnik mora vojaka temu primerno poučiti. —lj Pogreb gdčne. Zinke Znidaršičeve se bo vršil jutri v sredo ob 6. popoldne iz cerkve pri Sv. Križu na pokopališče. —lj Z Viča nam pišejo: Giede poročila v našem listu, da je g. P. Engo premeščen iz Viča v Maribor, pripomnimo, da ni bil premeščen, ampak je odšel z Viča sam ter biva začasno na Štajerskem. Dasi je bil v vseh krogih brez ozira na politično in kulturno mišljenje zelo priljubljen, ga je preganjalo vendar par ljudi, ki so proti njemu javno in skrito rovarili in sicer ravno tisti, ki bi ga morali najbolj upoštevati in mu biti najbolj iivaležni zz njegovo delo in njegove dobrote. Zagrenili so mu življenje tako, da je užaljen odšel z Viča. —lj Himen. V soboto sta se poročila g. Josip Košar in gdčna. Angela Hvala. Bilo srečno! —ij Pevsko društvo »Sava. v LJubljani priredi v nedeljo dne 15. avgusta 1926 pri Novaku, po domače pri Lozarju v Siepanji vasi vrtno veselico. Na sporedu ie petje, godba, ples, srečolov. Šaljiva pošta itd. Začetek ob 16. uri. K obilni udeležbi vabi odbor. — Veselica se vrši ob vsakem VTe-menu. —lj Sestanek »Društva treznosti« v Ljubljani se vrši kot običajno v inožkem učiteljišču (pritličje) v sredo ob pol 19. Dnevni red: Dosedanje in bodoče delo med počitnicami. Vabimo vse člane ter vse one, ki so abstinentskemu gibanju naklonjeni, da se sestanka gotovo udeleže. —I j Nepreviden voznik. Neki voznik Je včeraj ob 17. povozil na Vidovdanski cesti llletno Gabrijelo Rak, delavčevo hčerko. Deklica je Šla Čez cesto v trgovino, a pri tem ie prišla pod konje in voz. Dobila je težke poškodbe na glavi in rokah. Slučajno rr.lmovozeči voz rešilne postaje je onesve-ščeno deklico odpeljal v javno bolnico. Voznik Je bil ovaden sodišču. —lj Nesreča v gozdu. V javno bolnico so včeraj pripeljali 741etnega dninarja Antona Lukančiča iz Bevk p. Vrhniki, ki je pri nabiranju suhljadi čez tri metre visoko skalo tako nesrečno padel, da je dobil težke poškodbe po glavi in životu. —H Drobna policijska kronika. Policijski stražniki od včeraj opoldne do d?.nes zjutraj niso nikogar aretirali. — Trije člani bivše razpuščenc ljubljanske »Orjune« so se včeraj popoldne v uniformi z avtom pripeljali iz Maribora v Ljubljano. Ovadeni so radi prepovedane no&nje orjunaške uniforme. — Snoči so trije elegantni ponočnjaki zelo razgrajali po ulicah. Prejmejo zato na policiji primerno nagrado. — Pasji kontu-mac daje policiji obilo opravka. Nekateri lastniki psov so ovadeni radi pasjega kon-tumaca. — Zopet 19 prijav radi prestopkov cestnopoüci'.skcga reda. — Otroška obiekce: Kristofič-Bučar! Iz Celja —c Kolodvorska restavracija v Celju je razpisana. Licitacija se bo vršila 10. septembra ob 11. url dopoldne pri ekonomskem oddelku direkcije v Ljubljani. Uporaba se prične 1. decembra t. 1. in traja tri leta. —c Prosta stanovanja zopet objaviia stanovanjsko sodišče v Celju. Prosilci se morajo zgiasiti do 14. avgusta 12, ure opoldne v pisarni stanovanjskega sodišča. —c Red na celjskih pokopališčih. Celjski pokopališči sta lepo in vzorno urejeni. Lastniki grobov se trudijo in se prizade-v vajo iste vzdržati v lepem redu. Mnogo pa je vmes tudi takih, ki na red ne pazijo dosti. Plevel in druge odpadke mečejo kar na cesto in dostikrat tildi na druge grobove. Drugi zopet jemljejo iz tuiih grobov cvetlice. Treba bo ukreniti potrebno, da se to ne bo več dogajalo. —c Redn! sestanki članov SDS za Celje - mesto se vrše vsako sredo ob 30. uri v .klubov! »sobi-Celjskega dom> Iz —m Okuženje mrtvašnice po vojaštvu. Svojčas smo »oročali, da je vojaštvo okužilo mrtvašnico na mestnem pokopališču v Pobrcžju, radi česar se je aazširila ikrla-tinka tud! na Pobrefje. zlasti blizu pokopališča. Vojaška oblast je na podlagi uvedene preiskave ugotovila sledeče: V letošnjem letu so zboleli v mariborski gamiztji skupno trije vojaki na škrlatici, ki so io prinesli s seboj že Iz civUa. Od 2J. julija naprej ni noben vojak več obolel na tej bolezni. Umrli vojaki niso prišli v nobenem slučaju v dotiko s civilnim prebivalstvom, ker so ležali v mrtvašnici vojaške bolnice, bili prepeljani z vojaškimi vozovi in so jih pokopali vojaki. Ker vojaki sploh ne pridejo v mestno mrtvašnico, tudi ne more od vojaške oblasti nihče zahtevati razkužitve. Da pa tudi vojaška oblast strogo postopa po sanitarnih predpisih, priča že dejstvo samo, da ni nobeden od vojakov, ki so imeli opravka s temi mrliči, obolel, ker so bili vsi predpisano razkuženi. —4dfl Seja mariborskega občinskega sveta preložena. Za danes napovedana seja mariborskega sveta, na kateri bi« se imela vršiti razprava o spremembi pravil Mestne hranilnice, je preložena na petek dne 13. t. m., ker se večina občinskih svetnikov radi nedeljskih poplav in železniških ovir ni mogla pravočasno vrniti v Maribor. —m Opasno pobalinstvo. Mariborski pobalini, ki so jih sedaj ob počitnicah vse ulice poiue. imajo svoj poseben spon. Zabavajo se s tem, da poskušajo tudi plašiti. Streljajo z vsemi mogočimi predmeti, nekateri imajo celo pištole in samokrese. V soboto bi se bila kmalu pripetila v VoŠnja-kovi ulici radi tega nesreča. Neki rak poba-lin je ustrelil s samokresom. Krogla je ubila šipo na stanovanju nekega Gerta, mu sirčala tik mimo glave ter se zapičila v steno. Manjkalo je samo par centimetrov in Gert bi bil zadet v glavo. Neprevidnega pobaliua je policija izsledila in bo prejel zasluženo plačilo. Deložiranci v Ljubljani Delavska zbornica za Slovenijo nam po* šil ja: V Ljubljani se kažejo posledice naše stanovanjske zakonodaje v najstrašnejši obliki. Sodišča deložirajo stranke, ne da bi se brigale dalje za njihovo usodo. Tako je nastala na trgu pred cerkvijo sv. Petra že cela kolonija deložiranih rodbin. Tajnik delavske zbornice je to kolonU jo obiskal in podaja o njej javnosti te*le podatke: V celoti je na trgu sedem deložiraniii rodbin. Deložiranci so pokrili svoje pohištvo zasilno s plahtami,, deskami in drugimi pripomočki, ki pa jih niso mogli ubraniti ob vedno deževnem vremenu niti pred dežjem. Ponoči prihajajo v šotore celi roji pod* ffan iz neurejenih kanalov ob strugi Ljub* janice. Kuhajo deložiranci v Štedilnikih na prostem. Deložiranec J. P. je po poklicu dela* vec na progovni sekciji bivše Južne želez* niče. Iz predloženega plačilnega listka je razvidno, da služi po 3.30 Din na uro in da je znašal po odbitku bolniške blagajne, davka in drugih pristojbin njegove meseč* ni zaslužek Dm 606.—. Pri tem ima vzdrže* vati ženo in dva otroka v starosti 1 in 1 in pol leta. Prej je stanoval v Bohoričevi ulici. Stanovanje mu je bilo odpovedano, ker ga je zahtevala hišna gospodinja zase. Na sta* novanje v novi hiši ne more misliti, ker bi moral dati tudi za najskromnejše stano* vanje v novi hiši vso svojo mesečno plačo. Deložiranec V. K. je zaposlen tudi kot delavec na železnici. Vzdržuje ženo in 19 mesecev starega otroka. Zasluži 700 Din — Predno je bil deložiran, je stanoval v novi hiši v Zeleni jami v sobi s souporabo kuhi= nje. Iz tega stanovanja pa je moral iti. ker so mu zvišali najemnino na 350 Din, Id je s svojo plačo ni zmogel. Deložiranec L C. je zaposlen v karto* nažni tovarni Bonae. Otrok nima. Prej je stanoval z ženo pri bratu, ki pa mu je sta« novanje odpovedal Deložiranec L. K. je čevljarski pomoč* nilc Iz stanovanja je moral iti, ker je bila hiša, v kateri je prej stanoval, prodana. Tu« di on ima nedoletne otroke, žena pa mu je pred porodom. Deložiranec A V. je delavec na poko* palisču. Zasluži na mesec 1000 Din. Ima več nedoletnih otrok v starosti 2 mesecev do 5 let. Iz prejšnjega stanovanja je moral iti, ker ni zmogel najemnine v novi hiši. Delcžirtnec A. T. je poštni služitel j. Prej je stanoval kot podnajemnik v Boho* ričevi ulici. Iz stanovanje je moral, ker je bilo naie^ nikti stanovanje odpovedano. Sedmi deložiranec, ki trna tudi veččlan* sko rodbino z otroci, ni podal nobenih po* datkov z motivacijo, da se boji, da bi ga moglo spraviti to še ob službo. Ti podatki so podani javnosti z name* norn, da se zgane in pomaga iskati rešitve in poti, da se spravfjo deložirane rodbine pod streho in da podpre inicijative, ki jih tozadevno od kompetentnih oblasti priča« kujemo, zlasti ker gremo nasproti jeseni, ko ne bo mogoče prebivati na prostem. Ob enem pa naj bodo ti podatki za zakonodajne činitelje dokaz, da obstoji v vsej resnosti težak problem: Kako pomagati rodbinam, ki zarlulijo mesečno po 700 Din. ako se odpravi za nje stanovanjska zaščita in maksimiranje na* jemnin. a se pri tem na zvišanje plač niti ne misli? * Naš poročevalec nam piše: Včeraj smo kratko omenili, v kakšni grozoti so se nahajali deložiranci pred ient« peter sko vojašnico med nedeljskim silnim nalivom. Rodbine del oži ran cev so dobesed« no zmrzovale. Nekaterim materam se je posrečilo, da so spravile premrzle malčke vsaj čez noč k sorodnikom, odnosno utrni« ljenim sosedom. Kakor hitro je včeraj za« sijalo toploto dajoče solnce. je tudi življe* nje v šotorski vasi bilo mahoma spreme* njeno fn dobilo živahnejši značaj. Deca se je ves dan na travniku solnčila, igrala in večji dečki so krepko suvali žogo. — Kro* nika z radostjo beleži dejstvo, da se je pričelo Število šotomikov manjšati. Enemu se je posrečilo dobiti primerno zavetje in Šorko sobo. Njegova šotor je podrt, le sle* ovi kaieio. da le tata iotoril cW-oüri \mmm sta Jelen in Schicht, znaka edino pravega Schichtovega m ila . Jedro in jamstvo čistosti in izbornosii. Varuha perila in rok. Sovražnika truda in muke. Ne verujte nikomur, da je drugo milo „präv tako dobro"! Ostanite pri tem, kar se je skozi 77 let izkazalo za najboljše. Gawriurstoo U&rtno-gospsdarska razstava v brmozu ivaA.ür smo že včeraj kratko poročali, je bila v nedeljo dopoiane v Drmozu slovesno otvorjena ve.ika cbuno-gospoQarska razstava, ki naj pokaže pioaove delavnosti in manjivosti nase Pncivije. Prea otvoritvijo skrono pripravljene m iepo organizirane razstave je predsednik razstavnega cubora g. Kuuanč pozaravu zbrane goste in ome-njai, da so ormosKi gospodarski krosi že lani sprožili misei, naj bi se priredila taka razstava, čiie namen je predočiti širši javnosti razvoj in napredek domače delavnosti. Govornik se je zahvaii vsem požrtvovalnim domačinom, ki so pomagali organizirati to vzorno gospodarsko prireditev, na kar je profil veiiüesa župana dr. Pirkma-eria, naj razstavo otvon. Dr. Hrkmajer je v svojem otvoritvenem govoru nagiašal pomen razstave, ki združuje poljeüeice z obrtniKi v močno gospodarske enoto in želei razstavi obiio uspeha. Za njim je povzel besedo rajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dr. Ivan Ples*, Jsi je pozdravil razstavo v imenu naše najvišje gospodarske ustanove in povaarial, da so siične prireditve za samo-osvojitev slovenskega gospodarstva od inozemskega vpuva ve.ikega pomena. Našega obrtnika čaka težka na.oga, ako se hoče uspešno boriti s tujo konkurenco. Ormoški obrtniki so z razstavo svojih izdelkov dokazali, da se zavedajo, da ie njihova bodočnost v tehnfčm io strokovni usposobljenosti. V imenu mariborskega obrtništva je čestital ormošaim oDrtrnkom g. Vahtar ki je nagiašal potrebo gospodarske solidarnosti in sodelovanja S tem je bila oricijel-na otvoritev zaključena. Po otvoritvi s** si gostje ogledali iaz-stavijene izdeike. Obrtništvo ormoškega okraja je razstavilo najlepše izdelke sedlarjev, sodarjev, umetnih ključavničarjev, mizarjev itd. Posebno 'epe so vezenine, delo ormoške šolske mladine, ki se ped vodstvom učiteljice gdc riinterlehnerjeve uspešno udejstvuje v tej stroki. Včeraj je bila otvorjena razstava domaČe goveje živine, presičev in perurnine. Kmetovalci so prignali 208 glav lepe plemenske govedi in okrog 100 presičev. Po-set je bil v nedeljo vsled slabega vremena manjši, včeraj je pa število posetnikov znatno naraslo tako, da se obeta razstavi zadovoljiv uspeh tud' v gmotnem pog'edu. • —Z Monopoliziranje Šolskih zvezkov. Našo včerajšnjo notico o intervenciii slovenskih in hrvatskih zastopnikov glede nameravanega monopoliziranja šolskih zvezkov popravljamo v toliko, da je pomočnik prosvetnega ministra deputaciji producen-tov in trgovcev s šolskimi petrebščinami Iz Slovenije in Hrvatske obljubil, da bodo monopolizirane samo lepopisnice za osnovne šole in da izide popravek k zadevni odredbi prihodnje dni v >Službenih Novinah*. Tukajšnja gremijalna sekcija trgovcev s papirjem in pisarniškimi potrebščinami bo intervenirala potom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani pri državnem svetu, da se ukine tudi ta omejitev, ker nima nikake zakonite podlage. —S Cene zlata, srebra in platina. V Zagrebu in Beogradu notira čisto zlato 39, 22 karatno 36.40, 20 kar. 33.50, IS kar. 30.30, 16 kar. 27, 14 kar. 23.80, 12 kar. 20.77; Čisto srebro 1.25, I. srebro 950/000 1.20, II. srebro 900/000 1.15, HI. srebro 800/000 1.05, IV. srebro 750ßXQ 0.95; platina 23.0 — vse za en gram, —S Nemški kapital v naši lesni industriji. Pri rvTdki brata Jankovič, trgovina z lesom ia parna žaga d. d. v aZgrebu, je udeležen nemški kapital. V ravnatelistvo te^a pod'et'a sta bila namreč izvoljena Walter Spindler iz flessena in Jobattn Kohlen iz Hanovra. —S Uredi-:ev vojnih dobav in mlinska industrija. Sredi julija se je vršila v ekonomskem oddelku vo)aega ministrstva konferenca zastopnikov mlinske industrije in v»inega ministrstva. Na konferenci je šlo za ureditev vojnih dobav. Sklenjeno je bilo, da mora voiaška uprava dobave plačati najkasneje v 30 dneh po sprejemu bia-ga. Ako je dobavljeno blago siabse kot je bilo določeao, mora posebna komisija določiti razliko v ^-rednosti, na kar se blago prevzame po znižrni ceni. Moka se mora dobavljati v vrečah, ki iih določi vojaška uprava. Vse vreče morajo biti dezinticirane in brez krp. Pri pšenici se tolerira največ pol odstotka kokolja in 3 odstotke ržene primesi. V spornih slučajih je dovoljeno na željo dobavitelja komisijonalno pečenje kruha v privatnih pekarnah, vendar pa mora dati VSakih 100 kilogramov mrke 135 kg kruha. —g Izvoz jajc. Po uradnih podatkih je izvozila naša država od 1. januarja do 31. maja 1791 vagonov jajc v skupni vrednosti 336 milijonov dinarjev. —g Žitni trg. Na novosadski borzi je notirala včeraj pšenica nova iz okolice Novega Sada 265. oves novi 150, koruza 175 do 1S3, moka baza Ogg nova 4>7.50, št. 2 407.50, otrobi v juta - vrečah 120. Tendenca neizpremenjena. .01NC6AV1 rta} cel jfo, naj t r p cžn ,zoto najcenejše* —g Nčjncvifa sveska «Bcnkavstva* gost 1926) koju smo jučer primili irnade sle* deči sadržaj: Ljub. St. Kosier: Napredna, štednja i pogodba za njen progres, Dr. Gjn* ro Šurmin: Privredni Savjet Kraljevine Sr> ba, Hrvata i Slovenaca, Dr. Josip Hohnjec: Gospodarski svet ali socijalno ekonomska skupščina, Miloš Moskovljevič: Savez Zern* Ijoradnika o Pri\rednom Savetu, Bogumi! Vošnjak: Pitanje privrednoi; Savcta u Ustavotvornom Odboru god. 1921. Comm. Av. Mario Mazzccheli: Pitanje internaci* onalne štednje knjižice (uložnice), ing. Kon* stantin Outukovič: Kriza demokratije, par* lamentarizma i privrede, Dr. Gustav Gre« gorin: Stabilizacija dinarja potom dvojne valute in njeno udejstvovanje v gospodar« skem oziru, Fran D. Podbrcžnik: Valutne oscilacije i industrijske prospentete, Milan Jelovac: Kako da se reši pitanje privred nog kredita. Mirko Kus. Nikolajev: Razo* ružanjc. Nikola Politis: Medjunarodno pravosudje, Ljubomir St. Kosier: Milorad T. Oraškovič, Milan Kečič: Keynes «Taktat za reformu »važenja. — Kao i rani je, tako i ova sveska donese nekoliko uspelih crte?;\ i karikatura od S. Mironoviča. (Dr. Lazar Markovic), S. Mironivič. (Dr. Josip Vo?* njak), S. Mironovič (Milorad T. Draško* vič), Palača Hrvatske Eskomptne Banke u Zagrebu, itd. — Godišnja pretplata 250 di* nara adresa Zafireb. Marovska ulica 30. —* fctfan SC Km y'«SEOKENSKI NAROD» dne 11. avgusta 1926. Stev 17» in ono Kralj Albert na motocikln Vozni red in novi predpisi so vsa-)Kemu motociklistu ali avtomobilistu naj-Ivišji ukaz, in če sede na motocikl kronana oseba, se spremeni v navadnega j vojaka moticiklističnega oddelka. O tem tpriča zabavna zgodba, ki jo je doživel [nedavno belgijski kralj Albert. Kralj jAlbert je v Belgiji izredno popularen in ipriljubljen, zlasti po svetovni vojni, ko Ue, kakor naš sedanji kralj, prenašal Iskupno z vojaki vse voine grozote. ■Manj znano je. da se belgijski kralj zelo jrad vozi z motociklom. Avtomobila sko-«o nikoli ne rabi Ko se je minuli teden vozil z motociklom proti svojemu gradu v Ciergnon. [sta ga na cesti ustavila dva orožnika, 'ki sta zahtevala, naj pokaže potrdilo, :tia je plačal novo takso za motocikle. j Kralj je takso plačal in k sreči je imel pri sebi tudi potrdilo. Ko sta orožnika »recitala kraljevo ime. bi bila od strahu kmalu omedlela. Udarila sta s petami in salutirala, kralj se je pa mirno odpeljal dalje. Ako se je na koga jezil, se je ■pač samo na finančnega ministra . .. Strahopetnost pred sovražni Vojni oddelek angleškega parla-jfcnenta je imel nedavno sejo, na kateri ge poslanec Thurtle zahteval odpravo gmrtne kazni za strahopetnost in pobeg $>red sovražnikom. Smrtna kazen naj bi ostala po njegovem mnenju samo za zločin vcleizdaje ali prostovoljne predaje sovražniku. Govornik je opozarjal na to, da je v telesni konstrukciji in V živčnem sistemu vojakov velika razlika in zato je kruto kaznovati s smrt-30 vojaka zato, ker ga priroda ni obdarovala s pogumom. Finančni referent jvojnega ministrstva kapetan King je iomenil. da je bilo med svetovno vojno izstreljenih samo 11 odstotkov vseh ra-m strahopetnosti na smrt obsojenih vojakov. Kapetan King je bil na bojišču tri leta in ves ta čas je spoznal komaj .10 vojakov, o katerih bi lahko rekli, da se niso bali. Od 1000 častnikov in vojakov je bilo gotov 999 takih, ki so do-bro občutili, kaj je strah. Poslanec Athlee je izjavil, da zapusti pogum vojaka cesto tako hitro, da se niti ne zaveda, da bo ustreljen, ako pobegne z bojišča. Smrtna kazen ne doseže zaželjenega uspeha. Ona je samo do-fkaz, da zakonodajalec ni poznal psiho-.logije modernega vojaka. 2e Mojzes je razumel dobro duševno stanje svojih ^bojevnikov. On je namreč odredil, da naj se vsi strahopetni in bojazljivi voj-ščaki vrnejo z boiišča, da bi ne vplivali »na svoie sobojevnike, ki ne poznajo strahu. Major Hille je opozarjal na to. Ida v prejšnjih vojnah polk, ki je izgu- bil 10 odstotkov vojakov, ni L "d več sposoben za boj. Med svetovno vojno so pa ostali polki na bojišču, tudi če so izgubili polovico mož. Sicer pa najde strahopetni vojak vedno načine in pota, da pobegne z bojišča, ne da bi mu mogli strahopetnost dokazati. Odide kratko-malo k zdravniku in izjavi, n. pr. ima neznosne želodčne krče. Poslanec Niant je naglasa!, da nekateri ljudje ne smejo plezati na stolp ali na visoko goro, ker jim živci tega ne dovolijo. Isto velja tudi za bojni metež na bojišču. Ljubavni roman žene turškega diktatorja Mustafa Kemal * paša, ustanovitelj nove Turčije in veliki turški reformist, je tudi v zakonsko življenje Turkov zanesel marsikako novotarijo, ki je po* polnoma prelomila stare turške tradici* je in mu nakopala sovraštvo pravo« vernih starih Turčinov. Med turškim ženskim svetom se je posebno prosla* vil z odpravo haremov in osvoboje* njem turške žene iz strogih haremskih spon in uvedbo v javno družbo po ev* ropskem vzorcu. Danes ni \ce dvoma, da je na ta razvoj v največji meri vplivala njego* va lastna žena, lepa Latifa iz Smirne, ki je ob njegovi strani ob polni meri uživala svobodo evropskih žena, pa bi* la deležna tudi vseh posledic te svo* bode: danes živi kot ena prvih turških ločenih žena zapuščena in osamljena v Carigradu. I jubezenski roman lepe Latife ne pogreša pravo orijentalne romantike. Latifa je hčerki bogatega turškega ti* gevca v Smirni. V &voji mladosti je bi* la vzgojena po starem turškem cbiča* ju, vendar pa ic bogastvu njenega oče* ta dopuščalo, da si je pruU.bVs izobraz* bo, ki jo sicer bilo redko najti med turškimi ženami. Ta inteligenca je še bolj podkrepila njen prirojen patrijo* tizem, ki je našel v polni meri duška ob prvem pokretu takratnega generala Mustafa Kema?*paše. Ko je «ghazi» (osvoboditelj) triumfalno vkorakal v Smirno, mu je med drugo maso poni« tela nasproti tudi Latifa. V svojem mladostnem navdušenju se je prerinila skozi množico c!o mladega generala in pezabivši i svoje deviške rezerve i stroge, takrat še veljavne turške pred* pise, je snela pred njim kopreno in mu pred vso zbrano množico zaklicala: «Jaz grem s Teboj, junak! Tebi poki a* njam svojo mladost, domovini pa ves moj nakit in moj denar!» Mlademu generalu je lepa, mlada in bogata Turkinja v svojem mladostnem zanosu ugajala in kmalu potem sta bi* la mož in žena. Zakon med Latifo in Kemal*pašo je pričel z naravnost fana* tično ljubeznijo. Latifa je bila spočet* ka najboljša in najzvestejša sotrudni* Naiboiiša kolesa GRITZNE m šivalni strop £ JOSIP PEIEUHL Wm SfJJt nega vezenja brezp ačen. Najnižje cene i Tudi na obroke! Tužnim srcem naznanjamo prežalosino vest, da nam je danes dne 9. avgusta ob pol 4. pop. naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat, tast, svak in stric, gospod VILJEM TREO arhitekt in mestni stavbenik 81 let star, previden s tolažili sv. vere.-.po dolgi in mučni bolezni boguvdano preminul. M Pogreb nepozabnega, blagega pokojnika se vrši v sredo dne 11. avgusta ob pol 4. uri popoldne iz rnre žalosti, Gosposvetska cesta 10. na pokopališče k Sv^fižu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico. :T Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V LJUBLJANI, dne 9. avgusta 1926. Viljem Treo, okrajni glavar v p., Ing. Alfens Tre«, sinova; Eugenle Wielens, Milena baronica Zois, Aug tista Leske witz, Alma Pakltsch, Wilma Svoboda, Ina OroseE, Erna Unlnge^ hčere; Klementina pl. Fichtenau, sestra. W zetl, elnahe, evakl, svakln/e ffä vmtkL ca svojega moža. Visoka inteligenca jo je usposabljala, da mu je sledila tudi na razburkano politično polje, kjer se je zlasti pri raznih reformah kmalu spoznal njen vpliv. S tem pa si je tudi nakopala mnpgo sovražnikov. Kemal* pašini politični svetovalci so kmalu spoznali, da jim Latifa lahko postane nevarna tekmovalka. Začeli so z vsemi sredstvi delati zoper njo, dokler konč* no niso dosegli svojega cilja. Sledeč svojim lastnim reformam, se je dal Kemal paša po štiriletnem srečnem za* konu ločiti. Pravega vzroka te ločitve še danes nikdo ne ve. Govori in razpravlja se o tem zelo veliko, toda do danes se nc more še nikdo ponašati, da bi vedel za to tajnost. Latifa živi danes v razkošno opremljeni vili ob Bosporu sama. za* puščena. pozabljena. Njena zvezda, ki je z neverjetno naglico vzrastla na tur* škem obzorju, je prav tako hitro zopet zatonila. V zadnjem času svojega zakona je bila baje strašno ljubosumna na svo* jega moža. Nastavila je posebnega s\u* go, ki ji je moral s pošte prinesti vso pošto za Kemal*pašo, ki jo je ona od* pirala in tako zvedela za vse državne tajnosti prej kot sam predsednik repu* blike. Vse njeno udejstvovanje je bilo osredotočena na Kemal*pašo, pri če* mer je zanemarjala svoje lastne dru* žabne dolžnosti, ki jih ji je nalagala njena lastna reforma turškega zaseb* nega in družabnega življenja. Zato se v ožii okolici Kemal*paše domneva, da je ta njena brezmejna ljubosumnost glavni vzrok nenadnega konca prej srečnega zakona lepe Latife. Novi poizkusi Voronova V Lyouu se je vršil te dni kongres za pospeševanje znanosti. Na kongresu je bil preČitan med drugim tudi referat o poizkusih dr. Voronova, ki je začel pomlajevati ovce in ovne. Francoska vlada je dala Voronovu v Alžiru na razpolago veliko čredo ovac. tako da lahko nemoteno dela svoje pomlajevalne poizkuse. Voronov je prenesel spolne žleze mladih ovnov na stare in ko so se žleze prijele, je začela starim ovno bujno rasti dlaka. Še hitreje re rasia dlaka Jas« njetom, ki so jih zaplodili pomlajeni ovni, 5 mesecev staro jagnie je imelo 980 gramov volne, dočim ima tako mlado iagnje običajno samo 6S0 gramov volne. Ti poizkusi utegnejo biti za francosko narodno gospodarstvo zelo veiikega pomena. Francija ie morala dos-ej uvažati volno iz inozemstva, in sicer za okroglo 2 milijardi 'frankov letno. Ako bi pomladili vse črede ovac v Franciji, Alžiru, Maroku in Sudanu, bi imela Francija vsako leto najmanj 30 milijo-nov kilogramov volne več kakor jo potrebuje. Seveda je tako obsežno pomlajevanje težko, vendar pa ni izključeno, da se Francija v svojem interesu loti tega dela. Poizkusi Voronova na ovcah *o pa odkrili k d rušo važno posledico pomlajevanja. Pomlajevanje namreč blagodejno vptiva na vso pasmo. Voronov ie pomlaieval ovce in ovne in sicer na ta način ja um ie vstavljal tretjo spolno žic Mladiči teh pomlajevalnih živali so *chtali v petem mesecu po 3S kilogramov, ciočim tehtajo običajno največ 30. S tem je Voronov dokazal, da se s po? ijevanjem zboHša tudi pasma. Tudi v Londonu kradejo otroke Zadnje čase so vzbudila v mnogih odličnih angleških rodbinah veliko razburjenje grozilna pisma, v katerih neznani zločinci pišejo, da ukradejo in od-neso njihovo deco, ako jim ob določenem Času starši ne pošljejo visoke odkupnine. Ker je bilo neki rodbini dete res ukradeno, je prišla londonska policija do zaključka, da se je organizirala tudi v Londonu zločinska tolpa, slična onim, ki strahu jejo večja ameriška mesta. Ti zlocinqi zahtevajo cesto po 2000 angleških funtov (nad uol milijona Din) za ukradeno dete in roditelji običajno raje plačajo to ogromno odškodnino, kakor da bi pustili svoje dete v roparskih rokah. V Londonu se pa tudi dogaja, da izgine dete, ne da bi zločinci zahtevali odkupnino. V zapadnem delu Londona je sedela nedavno v nekem parku pestunja in se zaba\ ala s pletenjem nogavic. Pred njo je stal voziček z dojenčkom. Mimo je prišla lepo oblečena dama, ki se je približala pestunji in sedla na isto klop. Igrala se je z detetom in spraševala pestunjo, kako ii Je ime, odkod je in kako se počuti v službi. Končno jo je prosila, da bi smela peljati njenega varovanca po parku na sprehod. Pestunja je dovolila, a ko se je čez nekaj časa ozrla, ni bilo o dami in detetu ne sluha ne duha. Cez nekaj dni je policija prestrašenim roditeljem vrnila dete, toda brez vozička. Dete je prinesla na policijo neka kuharica, ki je povedala svoje ime in povedala, da je srečala med potjo v kino neznano damo z otročič-kom v naročju. Dama je stopila k nji in jo prosila, naj vzame malčka za hip v naročje, češ da mora stopiti v bližnjo mlekarno po steklenico mleka. Kuharica je vzela otroka in čakala pol ure, toda dame ni bilo od nikoder. Končno je odnesla otročička domov in čakala, da se roditelji oglasijo. Ker se nihče ni oglasil, ga je prinesla sama na policijo, kateri pa se še ni posrečilo, da bi miste-rijozni slučaj razjasnila. Nekoč je izginil v Londonu na zagoneten način deček, ki se je igral s svojimi tovariši na cesti. Deset let ni bilo o njem nobene vesti. Končno je prišla od angleške misijonarske družbe senzacionalna vest, da je neki indijski svečenik tik pred smrtjo priznal, da je odnesel dečka, ki se je igral v londonski ulici, ker mu je bil zelo všeč. Dečka so pozneje res našli. Izkazalo se je, da ie živel s svečenikom več let v podzemnem skrivališču. Sličen slučaj se je pripetil v Man-chestru, kjer je brez sledu izginil neki deček, z njim pa tudi mož, ki je stanoval v isti hiši. Šele čez 20 let bo dečka, našli, ko je bil že odraste! mlademi. Neki rimsko-katoliški duhovnik v an* gleški Kolumbiji ga je vrnil roditeljem in izjavil, da je dotični mož na smrt al postelji priznaj svojo tatvino in izdal dečkovo skrivališče. Ko se je izgubljeni .sin vrnil v Manchester, je pripovedoval roditeljem, da je ravnal krušni oče z njim zelo lepo. Znanstven predavanje angleškega prestolonaslednika Princ Gaiski je predaval pretekli teden na oksfordski univerzi o razmerju države do znanosti. Kakor znano, je angleški prestolonaslednik predsednik društva za pospeševanje znanosti. Njegovo predavanje so poslušali mnogi odlični učenjaki in profesorji. Prestolom« -slednlkov govor so pošiljali po radiju na vse strani. Princ je govoril o domačih industrijskih in zdravstvenih problemih in opozarjal na razne stadije v razvoju razmerja države do znanosti. Anglija je stopila v novo ero v trenotku. ko je bil ustanovljen državni fizikalni laboratorij. Od takrat je bil neposredni vpliv znanosti na državno življenje vedno večji. Govoreč o zdravstvenih problemih, je princ naglašal, da stoji v ospredju vsega zdravstvenega delovanja problem raka. Vse kaže, da se bližamo velikim uspehom tudi na tem polju. Rak je zdaj še neozdravljiv, toda v najbližji bodočnosti bo tudi ta strašna bolezen premagana. H koncu svojega predavanja ie prestolonaslednik omenil zanimivo dejstvo, da so baš na seji angleškega društva za pospeševanje znanosti 1. 139!. prvič javno demonstrirali brezžično signalizacijo s pomočjo elcktroina^iuti.-nih valov. Te poizkuse je delal sir Oliver Lodge. * X Antikrist. V neki rusko^poljski vasi se je rodil kmetski družini izredno mešan deček, ki je tehtal 7 kg in bil tako razvit, da ga je mogla dojilja komaj obdržati. Kmetje so ga hodili trumoma ogledava! in so kimali pomenljivo z gla\o. Vsi so bili edini v tem, da nenavadno dete ne more biti nihče drugi kakor sam — antikrist. Obupa« ni oče je vzel sekiro in ž njo razsekal otro* ka. X Pozna jih! V nekem malem mestu je prisostvovala občinski seji odlična o&€* ba. Visoki gost je odložil površnik, palico in klobuk v predsobi in šel nato v posvc« tovalnico. Mestni župan naroči nočnemu čuvaju, naj gre v predsobo in naj tam pa i na obleko odlične osebnosti. Nočni čuvaj pa odgovori županu: «Nie se ne bojte, go* spod župan, ne bo nihče nič ukradel, saj smo vsi v posvetovalnici.« Insprimfe v ..Slov. Naroda"! 300—500 Din nagrade onemu, ki pre* skrbi stanovanje 1—2 sob s kuhinjo. — Ponudbe pod «Nafirada/2295» na upravo «Slov. Naroda«. Čevljarske obrti se želi izučiti deček po* štenih staršev. — Ponud* be pod Čevljarstvo/2292 na upravo «S1. Naroda*. Dijak se sprejme na stanova* nje in hrano. — Dopisi pod «September/2293» na upravo «Slov. Naroda». Ljubeljska dirka 8, avgusta 192S TATRA MALI AVTO 4/12 HP najboljši čas svoje kategorije proti najhujši konkurenci; najboljša ocenitev izmed vseh avtomobilov Startaii so štirje vozovi in vsi dospeli na cilj brez kazenskih točk Zastopnik za Slovenijo i AVG. STOINSCHEGG Rogaška Slatina Gen. zastopniki CH. NUSSER, Beograd 3360 za □□nnnnroDDt Najstarejša parketa rs ka tvrdka Ferdo Primožu LJUBLJANA, Trnovski pristan 4 se priporoča za dobavo in polaganje vsakovrstnih parket» hrastovih in bukov h dešč.c. Popravila in struženje sta-De!o solidno. iih podov. Cene zmerne. 15 letno latnstuo najpopolneji STOEWER šivalni stroji s pogrezljivim transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali šivanje LUD. BARAGA UUBIMNA Selenburgova ul. 6, I :i9-L Telefon st. 980. Zahvala. Za -zrazc sočutja ob tragični izgubi našega ljjbcga A' sv S^L- za častno spremstvo na njegovi zadnji poti in poklonftev vencev ter cvetja se vsem presrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izre\amo g. vel. županu ljub.j oblasti dr. Baltiču, odnosno njegovima zastopnikoma gg. svetniku dr. Marnu in vlad. svetniku dr. Senekoviču, prot. dr. Erženu kot zastopniku tr^. akademije, sreskima poglavarjema v Radovljici dr. Vavpotiču in dr. Tekavčiču, sresk. poglavarju Mariču kot zastopniku .Društva konceptnih uiadiikov-, pred-stavn kom oblasti in županstvu v Kranjski gori, osobito sod. predstojniku dr. Kotniku, ravnateljema Gogoli in Račiču, nada- i op za njihovo požrtvovalnost in pevcem za genljive žaiostinke, V Ljubljani, dne 9. avgusta 1926. *» Žalujoče rodbine: • tubec, c!i% Senčar, Novak in Skalar. Dvignite pisma v upravi aSlov. Naroda»: «Narava»; «Sigurna eksistenca*; «Stalno 2178». Špecerijsko opravo dobro ohranjeno — takoj prodam. — Ponudbe pod «Oprava/2294» na upravo aSiov. Naroda». Sobo v sredini mesta s poseb« nim vhodom išče gospo« dična, ki je ves dan odsotna. — Ponudbe pod «Snažno/2291» na upravo «Slov. Naroda». Služkinjo za vse. ki bi hotela iti z menoj v Subotico. iščem. — Pismeno na: Skalier, gostima Amerika, Kam* nik. 2287 Najnovejši epohalni fzura petrolejska plinska vetu ka. ,AIDA* z Aareva žarnico 200-500 bveč mcCi. Krasna bela Itü'. Neznatna poraba petroleja Šved kakor elektrika! „AI D A" se rabi za razsvetljavo prodaialnic, uradov, gostllnic, šol. cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma t a-r SVARC i drug ZAGREB, Preradovičevd ulica — Iščemo zaupne zastopnike — — Zahtevajte takoj prospekte! — sest 1 \^ VESfeJtSg jgČBiŽMBfi6 g 8fe SJSBJM ä£tfl£££ fraß J^ZAržek Za inseratßi wvl iißta; Otoo Christof. — Vsi v Ljubljani, 2881 59