u/ff*-v^mSka^^^e^L"T.111nJSstr!" ^Oo^ tuj se' pošiljajo ur«dni£v-u. - Nefrankirttf pisma st ne sprejelo, rokopisi se o« vračajo. 1 Izdajate« ID odgovorni urednik Štefan Oodfaa. - Lastnik konsorcij Lsta Edinosii*. — TI* tiskarne .Edinosti«. - Telefon uredmštva in uprave štev. {fŠl- /nate i Za teto leto K 4^- pcI leta K tri aiSce KlT, za nedeljsko izdajo m celo leto K 8—. p»i leta K 4*-. Posamezna Številka v Trstu in okcHci: 10 vinaijev. V Trsta, v MKteljo 18. avgusta »18 EDINOS umik xtm. Posamezne številke zastarele20 vio. Masi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabita, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin; oglasi v tekshi lista do pet vrsi 20.—; vsaka nadaljna vrsta K 2*—. Maii oglaši K vin. beseda, najmanj pa to vin. Oglasi sprejema inseratnl oddelek „Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi H^ta. — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Uprava la inseratni oddelek ae nahajata v ulici sv. FranCiSka As. §t. 20, Po5trtohranilnift.ii račan št. 341.653 .....Posamezna številka izven Trsta In okolice: 12 vinarjev. --- - ~ Slovanski dmvl v UJKOM. Zborovanje Narodnega Sveta. LJUBLJANA, 17. (Izv.) Danes dopoldne se je nadaljevalo zborovanje Narodnega Sveta v posvetovalnici magistrata. Razvila se je obširna politična in gospodarska debata in podrobna razprava o delokrogu Nar. Sveta. Sprejetih je bilo vec predlogov in so bili izvoljeni strokovni odseki. Današnje seje sta se udeležila tudi podpredsednik Jugoslovanskega kluba, dr. Matko Laglnja in edini zastopnik koroških Slovencev v državnem zboru, posl. Graitnaner. ki je prispel že včeraj v Ljubljano. Zastopniki češkega, poljskega in jugoslovanskega naroda so priredili zastopniku koroških Slovencev, ki mu zbornica še vedno ni popravila krivice, ki jo je zagrešila, prisrčne In dolgotrajne ovacije. Danes je prispel v l tnMjano tudi češki poslanec Bradač. Ceh! in Poljaki na Krekovem g^otm. Danes dopoldne je odšlo odposlanstvo čeških in poljskih poslancev na grob pok. dr. Kreka k Sv. Križu, da se pokloni tam manom velikega pokojnika . . V imenu poljskega naroda sta položila bivši minister prof. Olombinski in grof dr. Skarbek na grob krasen šopek s slovanskimi trakovi in napisom: VVielkie-rr.u bratskiemu vvie>zczowi — Po: Na obeh straneh Avre so se zopet ponovno izvršeni napadi sovražnika popolnoma izjalovili. Uničili smo veliko šte^'Io oklopniakov. Med Oiso in AIsno zgoi ij zjutraj močen topovski boj. Sovražni o Jni napadi so bili odbiti Prvi generalni kvariirmojster pL Ludendcrn. torej pri gospodu baronu de Maubertu ravno t^ko. — Ne verjamem. _ Izmislil sem si zato pomoček, ki vpliva zelo pomirjevalno na očete in varuhe, da so popustljivi, kakor mlada dekleta. — Kakšen pomoček? _ Mladi gospod, ki želi od mene denarja, podpiše menico, toda dostavi zadaj lastnoročno podpis svojega očeta ali varuha. — Gospod, toda to je ponaredba! — je odgo-voiil Raphael. — Seveda. — In to se mi drznete predlagati? — Nikakor ne. Povedal sem vam samo. Ce zapade potem menica, potem oče v slučaju protestiranja menice ne vidi samo meničnega sodišča, to je, zapora za svoiega gospoda sina, temveč porotnike, to se pravi: ječo, in potem plača prav rad. Pripomniti mi ni treba, da take menice ne prihajajo potem ix moje listnice vse do dneva zapadlosti, in da Mh imam vedno na razpolago za podpisnika, seveda proti vrnitvi posojene svote — Nepošteno, pravim jaz; toda imel sem naj- z obrestmi vred. To sem vam hotel povedati, romanje deset takffi slučajev. Zgodit! se ml mors j spod vikomt, la soda) U te še dostavil, da vam Vesti iz Rusije. Bc!jšeyiška poročila z ruske Ircnte. MOSKVA, 16l (Kor.) Tukajšnje časopisje poroča: Kazan je obkoljen in bombardiran od sovjetskih čet Aretiranih je bilo več francoskih in angleških državljanov. Glasom tukajšnjih listov Je bilo v Vologdi meščansko prebivalstvo od 18—40 let mobilizirano v svrho izkopanja strelskih Jarkov. Izhod iz mesta je prepovedan. .Sovjetske čete prodirajo proti Onegi in so zasedle vas Ku-rilovko. V ozemlju Arhangelska so bili ugotovljeni francoski vojaki. Del Kazana je baje že v rokah sovjetskih čet. V okolic! mesta se nadaljujejo boji. MOSKVA, 16. (Kor.) Tukajšnji listi poročajo, da se vrše na južni fronti v smeri Čirska, kakor tudi za posest železniškega mostu eez Don srditi boji. Angleži so izkrcali v mestu Baku 900 mož. Razne vesti Iz Rusije. ROTTERDAM, 17. (Kor.) Ruski korespondent »Daily Newsa* poroča iz Stockholma z dne 13. t. m.: Izven vsakega dvoma le, da so socijalni revo? ucijonarji levega krila sklenili, da umore Helffe-richa. Povedali so jasno, da so hoteli umorit! tudi Mumma in Skoropadskega. Možno je, da bi nastopali z atentati tudi proti ententnirn diplomatom. Odhod Helffericha ni prišel nepričakovano. Sovjetske čete dobivajo polagoma premoč nad Čehi, ki se umikajo na več točkah. V Moskvi je zadnje tedne jako težko dobit! kaj živeža, še hujše so razmere v Petrogradu. Zavezniki v Vladlvostoku. LONDON, 16. (Kor.) »Times« poročajo iz To-kija z dne 12. t. m., da so prispele francoske čete v Nikolsk. severno Vladivostoka. LONDON, 16. (Kor.) »Daily Mali« poroča iz Vladivostoha z dne 13. t. m.: Zavezniki so sklenili, AretacUa ruskih boljševikov v Franciji. 2ENEVA, 17. (Izv.) Pariški listi poročajo, da Je francoska vlada odredila aretacijo vseh onih ruskih državljanov, ki so pristaši boljševikov. Od 30. avgusta dalje se bo postopalo £ nllmi kakor s civilnimi internirancl sovražnih držav. Angleška ekspedicija na špkberg«. BEROLIN, 17. (Kor.) *Kreuzzeitnng« poroča I* Krtstijanije, da Je nameravana na Spicberge angleška ekspedicija pod vodstvom raziskovalca južnega tečaja Shakletona, ki je mornariški častnik. Ekspedicija ima nedvomno vojaške namene, namreč zasiguranje premogovnikov za angleške pomorske sile na murmanski obali In v Belem morju, kakor tudi za murmansko železniško progo, ki jo Je Anglija zasedla že polovico. Rekrutiranje židovskega prebivalstva v Palestini. AMSTERDAM. 17. (Kor.) Reuter poroča v daljšem poročilu, da se je v Palestini pričelo rekru-tiranje židovskega prebivalstva. takoj izplačam pettisoč frankov, Če mi tekom ene ure prinesete menico za pettisoč frankov z žirom gospoda barona de Mauberta. Klanjam se vama, gospoda. * In zagriuialo se je zopet zagrnilo. — Pojdiva, prijatelj, — je dejal Raphael Saliu-cesu t — zadavil bi tega človeka, ali pravzaprav tega vraga. — Pojdiva, — je odgovoril grof s Čudnim smeškom. r Zapustila sta hišo in Raphael Je obstal šele na ulici, prekrižal roke na prsih in dejal Sallucesn: _ Kaj pravite na nesramnost tega človeka? — Jaz nič, — le odgovoril Salluces. _ Al! niste nejevoljen zaradi nesramnosti, ki se Jo drzne predlagati takle oderuh? — Niti najmanje, da, celo čudhn se vašemu razburjenju. — To ie vendar preveč. — Govoriva mirno o stvar L Kaj zahteva vas Oripp? — Ponaredbo, nič manj* Standard« prinaša senzacionalno vest, da se Je Nemcem posrečilo izumiti nov tip letal, ki se bodo mogla držati v zraku tri tedne. S temi letali da mislijo Nemci poleteti preko Atlantskega morja in bombardirati ameriška mesta, pristanišča in arzenale. Praznovanje cesarjevega rojstnega dne na Duuaio. DUNAJ, 17. (Ker.) Državno glavno mesto j« kar najsilajneje praznovalo današnji cesarjev rojstni dan. Mesto je to tem povodom l>ogato okrašeno z zastavami. Po vseh cerkvah in moiil-nicah vseh veroizpovedi so se čitale slovesne službe božje, ki so jim prisostvovali načelniki državnih. deželnih in mestnih oblasti in veliko število raznih društev, šolske mladine in vernikov. Praznovanje rojstnega dne v cesarjevem bivališču v Reiclienau je imelo priprost, pretežno vojaški značaj. Zjutraj je bila v gradu VVarthulzu v navzočnosti cesarjeve družine slovesna maša; po daritvi je sprejel cesar čestitke najvišjih dvornih šarž In glavnih pribočnikov. Ob 11 dopoldne so se zbrali feldinaršali nadvojvoda Friderik, nadvojvoda Evgen, grof Hotzendorf, pl. Kovess, pl. Rohr In Bohm Ermolli, kakor tudi načelnik generalnega štaba, baron Arz, da izroče cesarju kot dar brambne sile maršalsko palico. Nadvojvoda Friderik je izročil kot najstarejši feldmarša! cesarju čestitke In blagoslove armade In mornarice. Cesar se Je globoko ginjen zahvaljeval, nakar Je sledila promocija 11 živečih in enesa odtedaj že .padlega viteza reda Marije Terezije. Opoldne je bil rodbinski zajutrek in istočasno maršalska pojedina. Nemški cesr>r je izrekel svojemu prijatelju !n zavezniku iskrene čestitke povodom rc'stnsga dne 2e o priliki poskmtve v velikem glavnem stann.* Praznovanje cesarjevega rojstne?a dne v Berolinu. BEROLIN, 17. (Kor.) Povodom cesarjevega rojstnega dne Je sprejel avstro-ogrski veleposlanik princ Hohenlohe člane avstro-ogrske kolonije. V svojem poklonitvenem govoru se Je veleposlanik spominjal nspehov, na katerih je bilo preteklo leto tako bogato in Izjavil, da bi bilo zmanjševanje veličine vsega, kar smo si priborili, ako bi so pritoževali, da nismo dosegli Se več. Mran It. ,UIIN05 r Itev. v irstu, one m. avgusta ima j Nezgoda gen. polk. Pflaazer Baltioa. DUNAJ, 17. (Kor.) *A!banische Korrespondenzc -poroča Iz Skadra: Vrhovnega poveljnika v Albaniji, jren. polk. barona Pflanzer Baltina, Je pred kratkim na nekem službenem potovanju, ki Je je ; Izvršil v spremstvu sanitetnega načelnika v AI-fbaniji operiraiočth čet, doletale nezgoda. Ko ie Sel namreč avtomobil v polni vožnji preko neke 6 m visoke skale, se je nenadoma pokvarilo eno * zadnjih koles, nakar je avtomobil s potniki vred padel v globočino. General je ostal popolnoma nepoškodovan in potegnil izpod voza svojega spremljevalca in šoferja ln poskrbel za zdravniško pomoč. Sanitetu' načelnik je težko, šofer pa lahko rar.jeu. Avstrijski ministrski svet. DUNAJ, 17. (Izv.) Danes se je po daljšem času zcpet vršila seja ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi ministri. — Ministri ostanejo sedaj nekaj časa polno-žtevilno na Dunaju. Sestanek nemškega gia vsega odseka. BERO LIN, 17. (Izv.) Glavni odsek rajhstaga se bo sestal najbrže že v kratkem; državni tajnik dr. Hintze bo podal pri te} priliki obširno poročilo o dogodkih v nemškem velikem glavnem stanu. Rezultat pogajanj v nemškem glavnem stanu. BEROLIN, 17. (Izv.) »Neuer Abend« poroča o rezultatu pogajanj v nemškem glavnem stanu sledeče: V poljskem vprašanju je bilo doseženo znatno zbližanje, tako da ne obstojajo za naglo rešitev vprašanja več nobene ovire. Brestovski mir ne bo revidiran. Osrednje velevlasti stojite še vedno na njegovi podlagi in boste počakali nadaljnega razvoja stvari na Ruskem. Do kake nove mirovne ofenzive ne pride več. Poroka Patićeve hčerke. CURTH, 17. (Izv.) Hčerka srbskega ministrskega predsednika, Nikole Pašića. se je poročila v Kici z brodolastnikom dr. Račićem iz Dubrovnika. M [kilj UeliH! im\ Včerajšnja porodila iz Ljubljane so nam prinesla veliko blagoveslie: izvršen je čin, po katerem Je hrepenelo vsako pošteno slovensko srce. vsak zvest s'n svojega naroda: z ustanovitvijo »Narodnega sveta* je dovršena gradba naše narodne organizacije, koncentracije naših na rodil ln sil. Z opravičenim, globokim rodoljubnim zadoščenjem moremo ravno mi Trzačan: pozdravljati ta velepomembni, zgodovin-sko-znameniti dogodek v življenju našega naroda. Saj smo ravno mi že od nekdaj in vsikdar obsojali vsako cepljenje narodnih energij tam, kjer se -začenja interes narodne skupnosti. Vedno smo — ne meneč se za vse neprijetnosti, ki sino jih trpel: radi tega v Ča.fu usodne zmote, v katero je bila zašla naša pob?Tčna javnost deloma po lastni krivdi in zmoti, a največ po zlokleti sugestiji našemu narodu sovražnih sil — klicali našincem: naravni zakon je in element življenja in napredka v tem, . da nas ločujejo politična in kulturna nazirala; ali ie razlike nas ne smejo odvračati, da si ne bi določili skupnega cilja in se borili skupno, ramo ob rami, za njegovo uresničenje. Kakor blagodejen dež izsušeno zemljo, je oživljalo našo nado v srečuejo bodočnost našega naroda, ko so se začeli pojavljati znaki, da je to odrešilno spoznanje jelo prodirati povsod, kjer je poštenih in narodni stvari udanih src. Tak razveseljiv znak je bilo stremljenje po konsolidaciji v obeh glavnih slovenskih strankah. Z radostjo smo pozdravili proces čiščenja v »Sovenski ljudski siranki« in v istotako zadoščenje nam je bila preporoditev bivše narodno-napredne stranke. V tem zdravljenju v obeli glavnih slovenskih strankah smo videli srečno pripravo za narodno konccntracijo. Kajti, kjer se zdravo stika z zdravim, je pričakovati zdravega sadu. Zato bo bodoča zgodovina našega narodnega življenja na častni strani beležila imena blagih, za narodno bodočnost skr-;bečih mož na obeh straneh, ki so daii inicijativo, uveljavili svojo avtoriteto in zastavili svojo energijo za tako ozdravljenje v obeh organizacijah ter s tem omogočili, da je razmer no hitro dozorel dober sad — naše koncentracije. Narod naš je dobil z ustanovitvijo >Na-roJnega Sveta« svojo vrhno reprezentanco in forum, ki bo določal našo skupno politiko ter uravnaval skupno borbo za skupne interese, in za dosego cilja, skupnega vsemu narodu. Po pravici označa »Slovenski Narod« kot veliko pridobitev dejstvo, da bo na čelu naše najviše narodne reprezentance ravno dr. Korošec. Prvič zato, ker je to mož bistrega vida, jeklene volje in energije, ne poznajoče strahu in ozirov pred nikomur, uživajoči neomejeno in neomajno zaupanje naroda; in drugič zato, ker je s tem. da bo na čelu »Narodnega sveta« predsednik Jugoslovanskega kluba, zagotovljeno sporazumno delovanje »Narodnega sveta« z našo parlamentarno delegacijo. ^ Rojstvo našega »Narodnega Sveta « se je izvršilo ob posebno srečnih avspicijah: kumovali so mu zastopniki češkega, poljskega in hrvatskega naroda. To nam od-.pira razveseljivo in srečno perspektivo v ; bodočnost: da se bo naša skupna borba .opirala na češko-poljsko-jugoslovansko koncentracijo, na silo torej, ki je — kljub vsemu in vsem — tudi v naši državi i z nje izrazitim protislovanskim kursom — [neomajna in nepremagljiva. Bodo morali lračunati z nami vsi faktorji! Danes pač ni prazna fraza, če kličemo Jnarodu našemu: nič vzroka ni za malo-'dušje; glave po konci! Naj nas tudi $e ča-I kajo najteže borbe: v zavezništvu s taki-.ani sobojevniki bočno zmagovalci — mil __D__ V strašnih dneh, ob gromenju topov, pod krvavim obzorjem, ob svetovnem požaru, ki je prinesel toliko gorja nad vse človeštvo, posebno pa nad naš prezirani, zatirani, izmučeni in toliko sovraženi in preganjani narod: Svita nam zora boljših ekil! Blagoslovljeni vsi, ki so nam pripravili ta — veliki lu n! spektlva: Na eni strani razpad ruskega svetovnega gospodstva na kopnem, a na drugI še večji razvoj drugega gospodstva, ki hoče, da objame ves qaš planet. E v«" Hazpsd rasRešs !a razuoj siu skesa ssetotmeta gosgodsira. Šele v poznejši bodočnosti bo mogoče pravilno oceniti vso veličino dogodkov, ki se razvijajo pred nami in ki bodo odločili usodo človeštva za stoletja. Pa tudi že sedaj je naša dolžnost, da ne prezremo kar slepo vesti, ki gredo bliskovito mimo nas, ampak je potrebno, da se vsaj vsako-toliko ustavimo, da vlovimo sape in da se zamislimo v prirodne zakone. Ki z neusmiljeno logiko kujejo tudi našo usodo. Nesrečno je, spuščati se v prorokovanja, kaj bo m kako t*o. Že starim prorokom niso dosti verovali, a kje je danes prorok, ki bi mu veroval! vsi? Za nas vsekakor zadostuje, da se vsakocoliko zaustavimo pri odlomkih sedanje svetovne drame, da nam pride zavest, kaj vse se pravzaprav godi pred nami m kaj opazujemo. Tragična smrt ruskega carja Nikolaja II„ še nedavno tega največjega mogotca na svetu, nas toliko ne zanima in *udi ne vzbuja sočutja, ko vidimo vendar pred seboj veliko večjo in hujšo tragiko, tragiko njegovega mogočnega carstva. Prizor, kakor ga nudi danes Rusija, si ne bi morda nikdar zamogla zamisliti niti bujna ljudska domišljija. Na širnih ruskih frontah se šopirijo in tekmujejo med seboj sedaj tuji narodi: na zapadu Nemci, na severu Angleži in Francozi, v osrčju zemlje Cehi, a na daljnem iztoku rmeni Japonci. — - . .' Veliki ruski naroa torej — ker noče vojne, ker sovraži orožje in obsoja ubijanje, molči in trpi in je pripravljen prenesti pod tem gesioni vsako ponižanje. In v tem ponižanju vidi on morda, po teoriji svojih klasikov, potrebno očiščenje svoje duše, . * ^ . ' ,! ' % 1 v.' Morda bo Rusija s svojim siinim odporom proti vojni vendarle oplodila svet s kakim globokim duševnim preobratom. Pa v ta razmotnva-nja se ne spuščamo. Eno je danes pribito: velike ideje in velika gesla so nesposobni ljudje v Rusiji- popolnoma profanirali. — Diktatura proletarijata ni osrečila nikogar in mesto obljrbijane svobode je zaca-rila strahovlada, mesto miru je bila zanesena vojna na vse strani države. Docim smo tako doživeli strašen polom ruskega svetovnega gospodstva, pa gledamo na drugi strani pred seboj dru^o gospodstvo, ki je prispelo, kakor se zdi, na vrhunec svoje moči. Prof. dr. Kjellen iz Ltessle je objavil v nedeljski številki »Neue Freie Presse« globok članek o britanski svetovni državi. Imperium Bri-tannicum je danes mogočna zgradba, kakršne še ni bilo, odkar obstoja nas planet. Prof. Kjellen občuduje to zgradbo, ne samo radi njenega obsega, ampak tudi radi načina, kako je sestavljena. Niti ena zvezda v nebesnem vsemirju nima toliko množino trabantov, a predvsem nobena politična zvezda ni tako majhna v primeri s svojimi trabanti. Stokrat večji in desetkrat številnejši slede otroci in podaniki Anglije svoji majki in vladarici. In kaj jih veže nanjo? To je največja zagonetka: ni to prosta masa brez jasnih državnih obrisov. Pisatelj vidi predvsem v narodnem edinstvu matere zemlje z glavnimi kolonijami ono glavno vez, katere pomanjkanje je upropastilo turško in rusko carstvo. Kar se tiče ustavno-poBtične oblike, obstoja istotako za mater zemljo, kakor za kolonije demokratska podlaga in parlamentarna oblika. Anglija jako upošteva težnje kolonij po samostojnosti, ti nasprotno pa izkaz:.1 jejo hvaležnost s prostovoljnimi žrtvami za obrambo matere zemlje. Nadalrne dejstvo, ki podpira konsolidacijo gospodstva, je družbena solidarnost. Sicer se socijaina struktura n. pr. Kanade in4 še bolj Avstralije močno razlikuje od Anglije, kjer so še vedno fevdalne tradicije In stari aristokratski duh. Toda sedaj se tudi v Angliji vrši proces izenačevanja, ki ustvarja harmonično podlago za zvezno državo. V gospodarskem vpogledu oskrbujejo Anglijo izvrstno njene kolonije in tudi v finančnem oziru spadajo ozke vezi dominijone z angleško banko. Teritorijalno kolonije nikakor niso zvezane z Anglijo in zato se Anglija že dolgo trudi, da bi napravila na kopnem mostove in vezi med posameznimi kolonijami. Zato ji je predvsem potrebna nemška vzhodna Afrika, da zveže južno Afriko in Egipt, potem turški Levant (Palestina, Arabija, Mezopotamija) in Perzija, da spoji Egipt z Indijo. In ako bi svetovni mir potrdil te osvojitve, potem bi z neusmiljeno logiko politike prišla na vrsto nizozemska vzhodna Ind'ja, ki še deli Indijo od Avstralije. Vse kolonije seveda (do Kanade ni mogoče dospeti po kopnem) pa spaja morje. Zato hoče Anglija, da obdrži nadvlado na morjih. Imperium Britannicum je svetovna vlast v doslovnem in ekskluzivnem smislu. Zato je velika pogreška AngKie, pravi pisatelj, ako ona, ki ima v svoji oblasti skoro polovico sveta, očita Nemčiji, da teži po univerzalni moči. Angleški imperij je unikum zlasti radi tega, ker je to ena sama državna tvorba, ki Je urejena direktno po zahtevah univerzalne vladavine. Tako opisuje moč Anglije prof. KjeUen. Danes se nam kaže torej sledeča per- (Oct!aw v »Demokraciji«.) O Trstu je bila napisana zadnje čase cela literatura, ako zasluži vse, o tem predmetu napisano, to spoštovanja vredno označbo. Slišali smo avstrofilske. nemško-kolonizatorične, hrvaške^ slovenske in i-taiijanske glasove; vse polnlo brošur in pamfletov preplavlja knjižni trg; končno je prišlo še do ostre polemike med italijanskimi socijalisti — katerim se je pridružil tudi dr. Tuma — in tržaškimi Slovenci. Vse, kar je bilo napisano, se izgublja v temne gozdove slepomišenja in le komplicira vprašanje. A vendar je problem o Trstu zelo jasen in enostaven, samo da se ga premotri povsem nepristransko. Da se tudi »mladini« ustavimo ori tem poglavju, je naravno, saj je to vprašanje res preživo za naše jugoslovanske težnje. Govoriti hočem o tem predmetu jasno in kratko, kakor odgovarja jasnemu problemu in čisti resnici. Ni mesta, ni kraja v monarhiji, o katerem bi bila bodočnost, odvisna od vojnih dogodkov, tako na dlani, kakor ona Trsta. Ostane Trst Še nadalje Avstriji, oziroma gospodarskemu ozemljil jugoslovanskih narodov ali avstrijsko-alpskemu ozemlju, ali obema obenem, potem je Trstu zajamčeno življenje nele v enako ugodni poziciji kakor do danes, nego v še ugodnejši, kakor odgovarja zdravemu in naravnemu procvltu svetovne luke. Pripade pa Trst na katerikoli način ententi, potem je ta Inka prvič za nas Slovence izgubljena, in drugič izgine Trst kot svetovna luka za vedno iz vsake kalkulacije. V tem primeru bi postal Trst žrtev imperialističnih stremljenj Italije, ki je že do-velj jasno govorila, da zahteva tržaško o-zenilje za se. Ne gradimo na današnje prijazne besede Italije napram Jugoslaviji. nenaravne so in izvirajo le iz spektila-tivnosti. Italija je od nekdaj tz zavistjo opazovala lepi razvoj tržaške !uke, in bi Trstu v istem trenutku, ko jej pripade v last, prerekala življenjsko nit. V najugodnejšem primeru bi predstavljal Trst prevozno luko za manjši del industrijalnega eksporta Italije na Balkan; večji del bi našel svojo pot preko Metkovića ali Va-lone. O življenjski sposobnosti m vrednosti Trsta — kot svetovne luke — moremo torej govoriti le tedaj, ako ostane Trstu tudi po vojni še gospodarska možnost, koncentrirati v svoji luki večji del vsega uvoza ln izvoza širnega zaledja, drugače izgtrfri vsako možnost za obstoj. To je tako naravna in vsakemu razumljiva resnica, da je ni potreba okrepiti z dokazi. Le če ostanejo Trstu vrata zaledja odprta na stežaj, bo raste! in se razvijal. Dejstvo jc, da je v interesu Trsta kakor v interesu narodno-gospodarskega življenja monarhije in jugoslovanskega ozern-lia, ki gravitira s svojim osamosvojen jem ria ta košček svoje grude, da ostane tržaška luka presto in široko odprta, kajti ona je naravno izhodišče za vso industrijo in trgovino monarhije. Tudi La se more razvijati ekonomično le tedaj, če le] ostane Trst vrata v svet, kajti zanjo so vse druge luke !e neekonomični eksperiment in mogočna zapreka industrijskega in trgovinskega razvoja, ker ima do danes eui-no le Trst dobr^ prometne zveze z zaledi Drugo dejstvo — ki pa navidezno na-eprotuie prvemu — obstoji v naši naravni in življenski zahtevi, da je Trst integrujo-či del jugoslovanskega ozemlja m da mora ostati integrujoči del jugoslovanske države. Kakor nam je ta država nepojmljiva brez Ljubljane in Zagreba — »našega srcaK __ tako nam je jugoslovanska država nerazumljiva in nemogoča b^ez Ir-sta — sbrez naših pljuč« —. Vsled te zahteve nastali hrup m vrisc tržaških Italijanov ima svoje nagibe v privatnih interesih tega prebivalstva, ki ima od Inke dobro zagotovljeno eksistenco. Ta odpor ne izvira torej ne iz narodne ali iz kake druge globočje, splošne potrebe. Splošna narodna potreba je Trst le za narede v zalediu, a to ni italijanski, nego ie slovenski in hrvaški narod, poleg narodov severno od nas. , Posebno nam Slovencem ni treba hodni do mesta Trsta, da bi spoznali naravno pripadnost Trsta k našemu telesu, da bi spoznali, kako resnično in brezdvomno je potreben Trst za življenje našega naroda. Samo da krenemo v skladišča nagega ze-lezničnega omrežja, povsod nam kaze nakopičeno blago eno smer: Trst. vprašajmo naše opustošene gozdove, kam je izginilo njihovo bogastvo: Trst. Kam pro-dukti naše nekdanje in sedanje, zelezne industrije: preko Trsta v daljni Orijent. Kam naša dekleta, naši fantje, kadar jih vznemirja hrepenenje po širnem svetu: Trst, ali preko Trsta dalje. To so faktorji današnjega in bodočega narodno-gospodarskega razvoja slovenskega zaledja. — Tudi v preteklosti je bilo tako. Se danes stoje ob cesarski cesti od Ljubljane preko Vrhnike dalje do Trsta mogočne, dolge stavbe, nekdanji hlevi te tako živahne prometne žile, postaje mogočnih transportov iz naših rezervoarjev do Trsta. Vprašajte starce teh krajev, te žive spomine na ono predželezniško dobo, ako se zavedajo velikega pomena Trsta za naše narodno-gospodarsko življenje. Spričo tega spoznavanja vpraša vsakdo nehote, zakaj nismo mogH mesta samega do danes oevojiti. Zakaj ie postal Trsi, ki nima italijanskega zaledja, tako trdno gospodarsko in narodno x Italijanskih ro- kah. Odgovor na to vprašanje leži na dlani. To je zakrivila prvič naša tesno-srčna politična orijentacija, ki je v preteklosti preprečevala vsako narodno ujedinjenje in vsak narodno-zavestni razmah, in drugič nasa harodno-gospodarska ne-okretnos*. Seveda smo morali v tem neenakem boju podleči živahnemu in mogočnemu konkurentu, ki je s polnimi rokami zajemal iz financijelnih in nacionalnih zakladov Italije. Resnica je, da Trst narodno in gospodarsko ni v naši oblasti, in resnica je, da zahteva narodno-gospodarska eksistenca jugoslovanskega ujedinjenja Trst za se, ker ji brez njega ni življenja. Pripadnost Trsta k Jugoslaviji pa vsebuje za Trst veliko nevarnost. Jugoslovanska država sama ne bi mogla preživljati te veleluke iz svojih zakladnic. Njena gospodarska produktivnost bi bila premalenkostna, da bi potrebovala tako mogočnih pljuč, in naravn? posledica bi bila, da bi Trst — zajemajoč le iz tega narodno-gosj>odarskega ozemlja — zače! hirati In da bi izgubil veljavo svetovne luke. Kljub temu smo pa brez vsega šovinizma uverjeni, da je Trst del naše grude, da je Trst organ našega telesa in da nam je brez Trsta nemogoče živeti. To drugo dejstvo pa nasprotuje deloma prvemu — razvojni možnosti Trsta — in vendar moramo spraviti obe nasprotstvi v sklad, ker hočemo, da se Trst tudi v bodočnosti kot naša luka kar najmogočneje razvija in ker se ne moremo in se ne bomo nikdar odrekli tej splošno narodni potrebi in zahtevi po Trstu. Kje je rorej rešitev tega navidezno težavnega vprašanja? Kako naj zadostimo svoji potrebi, da bo rešitev za oba dela sprejemlljiva in na zdravem temelju ? Pravična in za oba interesenta — Trst in jugoslovanski narod -— sprejemljiva rešitev jc: 1.) medsebojni sporazum vseh prizadetih narodov in 2.) popolna svoboda tržaške luke. Narodi, ki prihajajo pri tej pogodbi v poštev. so v prvi vrsti Italijani, kot še faktični gospodarji mesta, Nemci in Čehi kot glavni interesenti vsega uvoza in izvoza te svetovne lukc. Akoravno so Nemci in Italijani danes naši neprijatelji, misliti moramo brez vseh j>redsodkov na to, da bo nemški narod naš sosed, na katerega bomo vsak dan in vsestransko navezani in računati moramo dalje z gotovostjo, da potisnemo Italijane v Trstu v doglednem času iz današnje večine v manjšino. Naš načrt bomo le tedaj ugodno rešiii, ako se že sedaj sporazumemo z današnjo večino Trsta. Nič bi ne bilo usodnejše, kakor .če bi pritirali Italijane z nasilnimi poizkusi že dane a do najsfrastnejšega odpora; tega ne bi nikdar pozabili in bi se zelo bridko maščevalo v bodočnosti. (Konec jutri.) v La fisnesKtft! dal „diuida et Pare un paradosso ma pure e verissi-iro! Uno che si sente italiano per rivo!-gere una schietta e vibrante parola ai propri connazionali č oggi costretto ri-correre aH' ospitalita della stampa slava! Se un giorno mi fossi azzardato pronun-ciare parole simtfi mi sarei attirato le fisehiate della moititudine, e dopo i fisehi alcuni per compassione mi avrebbero portato diritto come un cero al manico-mio; se poi la direzione deilVEdinost« avesse esposta agli sloveni 1'idea di ot-frire le colonne del proprio giornale a penne italiane per propugnare diritti e rilevare le aspirazioni dell'anima italiaaia, io čredo che le lastre degli uffioi di reda-zione avrebbero cor.so serio pericolo. Gli italiani e gli sloveni di queste pro-vincie si stavano da anni e anni di fronte come due petenze nemlche pronte a Iace-rarso, anzi coglievano a volo ogni occa-sicne per danneggiarsi reciprocarnente. Sembrava che questi popoli avessero dalla nascita ereditato Fodio e rl dovere di combattersi senza tregua; nella nosftra citta forse piu che altrove la mala pianta di Metternich dlvlde et ti^pera aveva messo salde radici! Devo pero notare per mcidenza che questa pianta non ger-mcgiio solainente nelle nostre terre ma che i successori di questo ministro, inar-rivabili ne! turbare la pace fra 1 popoli non tedesehi, dall'alto della loro sedia curule sparpasliarcno i tristi semi che non tardarono a depositarsi tanto nelle regioni deli' Elba, della Vistola, quanto in quelle della Sava e tungo TAdriatico. Le lotte fra italiani e sloveni, fra italiani e croati, fra croati e serbi, fra polacchi e ruteni e cosi via, ecco i fratti del ćivide et linpera. Se a queste lotte aggiungiamo quelle contro le nazicnaHta privilegiatc, cloč i tedesehi e i magiari, arriveremo aila con-clusione che Diogene con la sua lanterna avrebbe piu facilmente trovato il suo uomo che uno di noi che si fosse ficcato in capo di tro vare nella Monarchia un cantuccio di pace. Le dieci nazlonalita sotto 1'egida dei sistemi metternichiani schierate in campi opposti si mossero la piu accanita delle guerre e in mezzo a questa i tedesehi in Austna e i magiari in Ungheria cercarono in tutti i modi e sotto il pretesto della civilta d'infondere 0 meglio d'imporre agli altri le loro lin-gue e e loro idee. Cio che hanno ccmpiuto 1 tedesehi mereč Talta protezione non occorre dirlo; I nostri connazionali del Trentino ci offrono il piu chiaro esempio! Basti dire che gia nel 1888 aila Dieta pro-vfnciale il deputato dott. Carlo Dardi, a nome del suoi quindici colleghi italiani, dichiar6. solennemente »che^la posizione del Trentino divenhra sempre piti intoile-rabiie pei contkmi attentati aila naziona- Hta del Paese da parte delil. R. Ooverno, segnatamente mediante l'attivit^ germa-nizzatrice del Consiglio scolastico pro^ vinciale e di un regime che cercando so-spettoso di scrffocare ogni alito di liberta, ed ogni movimento di vita pubbiica, re.n-deva iliusorie le franehigie costituzional! della stampa, delle riunioni, delle associa-zioni, dei giurati, e dell'indipendenza del potere giudiziario« concludendo con i*af-fermare che pel benessere materiale e morale della parte italiana della provin-cia, era assollutamente indispensabile la separazione amministrativa dalla parte tedesca. Ho accennato a questa dichiarazione perchč č la prima che si affacoia comple-ta e rispondente alle effettive condizioni 1;del trentino, abbenchč aneora nel 1864 si fosse in varie occasionoi propugnata la necessita delila autonomia. Che hanno ottenuto i nostri fratelli trentini dopo oltre 30 anni? Ohimč č meglio non parlaruel La virile protesta del dott. Conci a Praga nella riunione dei rappresentanti dei popoli oppressi fc storia di ieri e dice tutto! Di Trieste non parlo perchč troppo ci sarebbe a dire basta ricordare la questio-ne universitaria e 1'ultimo regalo certa-mente non desiderato: la Nautica tedesca. Meno aneora parlerč degli alU»i tratta-menti che hanno piu o meno intima rela-zione con la guerra: 1'ultimo vibrato di-seorso del nostro deputato avvr. Oasscr a!!a Camera mise in viva luce le nostie reali condazicni. Ma noi nori siamo i soli a s»oifrire; nittj gli altri popoli non tedesehi e non magiari della Monarchia si trovano chi plii ehi meno nella identica situazionc, ed appun-to questo stato di cose, guesti comimi do-iori, queste c omu ni pia^hc iecero si clie guesti popoli deposto ojrni raneore c rcr-donandosi l'un I'al tro i propri torti s' sieu-dessero la destra e nella convinzione dei propri diritti e della proinia forza proce-dessero fraiernamente uniti per libcrarVi dai ce-ppi. Ora noi, come gli altri popoli che softersero e soffrono, abbiamo iinal-mente imparato a nostre spese a disrin-guere gli amici dai nemici, e cosi noi Italiani se voglianto vedere realizzate le nostre aspiraz;oni dobbiamo e&sere fedeli al principio che la propri n liberta non pu6 essere meglio consolidata che colia liberta degli altri popoli e segnatauien e dei vieini, dobbiamo quindi in base a ques»i principi trovare del nostro interesse H coliegarci streUamente con gli Jugoslavl perche aspiranti a liberta ed indipenJen-za, perche a contatto con noi e perche appartenenti ad Lina nazione che scr.,c ben matura per g^-vemarsl da sd. Quesiti principi infine non sono il fruitf di ques.ii ultimi tempi ma č opera associa« ta a esperienze di lunghissirni anni an?i di molti secoli, sono principi, direi, eterni che conchiudono in se 1'u tile e la digni di tutte le moltltudini umane sorte proprio sei^lcro e chiedenti una vita propria. Del resto sappiamo clie un poj>oIq libero sa veramente amare la liberta, i popoli trattati da schiavi rendono seliiavi anehe gli altri. Nel caso nostro quei problemi di cui tanto parlano i nemici del-l'aieanza fra noi e gli sloveni porranno con un po di buona voionta venir equa-mente risolti di comunc accordo. .Ma di cio parleremo in un prossimo artic-olo. N. S. Novi vitezi reda Marije Terezije so postali: Blaž pl. Oyarmata, zm j no- vake pri Sabcu 14. avgusta 1914. kot neralmajor in poveljnik 62. pehotne brigade; gm. v pok. Ivan Boerin pl. Policluia vsled boja pri Polichni dne 23. avgu: ta 1914. kot poveljnik pp. št. 76; flml Pavel pl. Nagy vsled boja pri Bychawi 19. avgusta 1914. kot poveljnik 73. honvedske brigade; flml. dr. Karel Bardolif, ki jc v bitki pri Koinarovu dne 31. avgusta 1914. poveljeval kot polkovnik 29. pehotni brigadi; polk. Anton Leliar pp. št. 10f», ki se je izredno odiikoval v bojih pri Opolu septembra 1914. kot ma/ior in povelj^k ogrsicega črnovoj. bat. H/13; flml. Tadej vitez Jordau Rozwado\vski, ki je poveljeval v boju pri Borowu 5. septembra 1914. kot generalmajor 12. artiljeniskl brigadi; stotnik Viljem vitez Ca vali ur pp št. 92, ki je poveljeval v bitki pri žasin-čih 6. septembra 1914. kot nadpor. ćnik neki stotnlji pp. 92* junaške smrti umrli major AndrejSzeo©ssy pl. Negyes, ki se je odlikoval v bojih na Graievem grebenu v Srbiji 14. septembra 1914. kot stotnik in bataljonski poveljnik v honvel-skem pešpolku št. 30. Iz Zagreba. Graška »Tagespost« javlja, da je do nedavno obstajala namera, da bi generala Sarkotlća imenovaK za komi: saria v Hrvatski, dočim pa da je ogrski ministrski predsednik želel samo izpre-membe na banski stolici. Obe kifoimaciji ste točni Samo to ne odgovarja resnici, da bi bil* Wekerle preprečil imeno anje Sarkotića. Res je rna^-cč, da je knnlicija s svojo znano d plomacijo to pot prekrižala nakane Dunaja in Budimpešte, ha je vse ostalo pri starem, je brez dvoma v prvi vrsti pripisati pravočasnemu razkritju frankovskih dennncijatoričnih dokumentov. V vsak' drugi deželi bi bila sedaj frankovska nevarnost oJstranjena za vedno. Pri nas je nasprotno: gotovo se zopet pozabi vse to in skoro bodo irankov-ci zopet mešetarili po Dunaju in Budimpešti in najdejo gotovo zopet — odprta vrata! — Jugoslovan. Anglija priznala Čeho-S!ovake za zavezniški narod. Iz Rotterdama se javha: Angleška vlada je izjavila uradno: Odkar je izbruhnila vojska, se je upiral češki narod skupnemu sovražniku na vse načine. Na bojišča je poslal znatne armade in s« v Trstu, dne 18. avgusta 1*18. »EDINOST« ftev. 224. Mraii IM* pc je zdaj v Rusiji in Sibiriji za to, da Ife axii nasip proii nemškemu vpadu. V svojem stremljenju, da si pribori neodvisnost, smatra Angliia Cehe za zavezniški ra od in češke armade, ki se bore na treh različnih bojiščih, za zaveznike v boju proti osrednjim velesilam. Anglija pripo-£--ava češki-slovaški narodni svet za najvišje zastopstvo češkegra naroda in pripo-jznava tudi pooblaščenega poveljnika Češke armade. WHsonovo potovanje v Evropo. Prvi £hičaj v ameriški zgodovini. Glasom poročil iz Pariza je predsednik Wi!son sklenil, da odpotuje v Evropo. Predsednika Združenih držav, ki }e še v uradu, Evropa dosedaj še ni videla. Roosevelt je posetil evropska glavna mesta šele po poteku njegovega presedništva. Ameriška ustava vsebuje namreč sledeče določbe: »V slučaju odstavitve kakega predsednika ali njegove smrti, njegove odpovedi ali nemarnosti izvrševanja dolžnosti, preide o-blast na predsednika.« Sedaj nastaja vpraša nje, ali se nemožnost predsednika za izvrševanje dolžnosti svojega urada ako zapusti tla Združenih držav, krije z nemožnostjo, o kateri govori zakon. Po zakonu pripada Izvrševalna oblast predsedniku m ustanove Združenih držav so zgrajene tako. da se računa s stalno navzočnosti predsednika v zveznem ozem-• it. Potovanje Wiisona v Evropo bo torej ■/. ozirom na ustavo Združen'h držav vsekakor unikum. Poljsko vprašsnic i« poljske zahteve. Kakor poroča berlinski *Vor\var:s* se Poljaki nikakor ne mislijo dotakniti dosedanje nemško-poljske meje. Oni zahtevajo le prosto plovbo po Vi sli in Gaansko (Dan-zig) kot prosto pristanišče in neposredno ■neio z Rusijo, ker nikakor nočejo, da bi bHi na severu obkoljeni od Baltika, na jugovzhodu pa od Ukrajine. Nasprotno so oportunisti pripravljeni, da sklenejo z o-srednlimi vlastmi pogodbe o carinski, vojaški in prometni politiki. V notranji npra-vi Poljske se zahteva dalekosežna neodvisnost posebno v financah, katerih uprava je sedaj v rokah osrednjih vlasti in od katerih dobi poljsko ministrstvo le določeno svoto. SamoobseM umliivo, se mora končati tudi notranji promet ovirajoča ločitev v nemško i avstrijsko upravno ozemlje. Maćjarska propaganda v Bc&il in nje pomagači. Bosansko deco so začeH pošiljati sedaj na Ogrsko — v »nauke«. Namen je jasen: sirote hočejo tam »vzgajati da se potem povrnejo v Bosno kot — ; narodna« inteligenca. Tem potom hočejo širiti misel inkorporacije Bosne k ogrski državi, po čemer stremi madjarski i-nperijalizem. To misel propagira sosebno muslim dr. Salihbeg Srnariagić. To svojo propagando opravičuje z dvojnim: da bo Ogrska spoštovala avtonomijo Bosne, in pa z bojaznijo, da bi drugače trpela njihova vera. »Male Novine« apostrofiraj o bosanskega moslinskega dokiorja. Bosna je tudi sedaj avtonomna. In vendar: koliko madjarskih šol je uvedenih v Bosni! In kako je z uradništvom v Bosni?! (»Gospodin Franjo« piše o tem žalostno poglavje. Prip. ured. »Edinosti«). Dr. Smaila-gič se boji za vero. Kakor da ni ta vojna odpravila vse predsodke na katere so stari narodi opirali svoje vzroke za vojne s Turki. Smailagić vidi v Bosni »razne doseljene Cehe, Poljake, Hrvate in Srbe«. Čudno pa je, da ne vidi mnogo In mnogo različnih Nemcev in Madjarov, ki so se više povspeli. nego pa Slovani. Ravno ti ljudje so podpirali tiste elemente, ki so delali na to, da se gazijo moslimske verske svetinje. Radi postopanja teh elementov se doktor boji, da bo mora! po bcraški potovali v Malo Azijo. In ravno te elemente so podpirali njegovi edini rešitelji mo-slinstva. Ali gospod doktor preinalo pozna zgodovino Bosne cd ieta 1373. sem., ali pa noče videti, pak zaklinja »-edinstveni mad-jarski narod mnogih ver«, naj ga »bratski Ščitiš. V demokratski Evropi izginejo pri-vilegovane vere in stanovi, a nam je bral mil, naj je katere-koli vere. Hoteti privilegije radi vere, zalite vati madjarsko zaščito — to odgovarja zares madžarskemu ume vanju, ali ne odgovarja našemu narodu, ker je ta — demokrat! £^??ovIz3rtlske stvari, KAJ DOBIAIO TA TEDEN? Ta teden, od 19. avg. do 24. avgusta (5. razdeljevanje) se bodo mogla proti preščipnjenju izkaznice za živila na it. 5 in predložitvi izkaznice za nakup kruha dobiti polea dnevnega odmerka 200 gramov (20 dok) kruha in dodatka 149 g (14 tikg) za delavce pri težkih delih, ki ostaneta nezmanjšana, naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na osebo in teden: CELA MOKA ŠT. 0. eno osminko kg bele moke št. 0 po K 276 kg. — ENOTNA MOKA. eno četrtinko enotne moke po K 170 kg. MAST. Na vsakih 6 odrezkov uradne izkaznice za maščobe, veljavnih za Čas od 19. do 25. avgusta, se bo dobila proti predložitvi iziiaznice za živila, izkaznica št. 53 (za špeh in mast), na katero se bo dobilo v običajnih prodajalnah do vštete sobote 31. t. m. po 6 dkg masti po K 28, za ne-Imovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico) po K 14 kg. Za dobavo masti morajo vsi brezpogojno Izročiti male izkaznice in predložiti Istočasno legitimacijsko izkaznico za meso in maščobe, ki bo preščipnjena na št. 2. — OLJE. Izkaznice št. 11 za 6 stotink litra olja so veljavne do vštete sobote 24. t. m. DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE.; Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dodatne izkaznice za kruh in do dodatne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 19. avg. do 25. avg., in predložitvi izkaznice za nakup kruha, dodatno izkaznico št. 83 ter morejo nanjo do vštete sobote 31. avg. v običajnih prodajalnicah dobiti po 3 dkg slanine. — Izkaznice Št. 82 veljajo do sobote 24. avgusta. SUHA ZELENJAD. 10 dkg suhe zelen jadi po K ti'— kg. CIKORIJA, eno osminko kg cikorije po K 9'60 KIS. eno osminko litra kisa pc 52 vin. Ta teden dobe kis tudi lastniki izkaznic za kuhinje In ubožnico. SOL. eno osminko kg soli po 28 vin. kg. VŽIGALICE. Na 1—3 odmerke ena škatlja vžigalic, na 4 in več odmerkov dve. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Tekom tega tedna se razdele izkaznice št. 51 za govedino in za neimovite sloje tudi izkaznice št. 51 toda z rdečo črto. KONDENZiRANO MLEKO ZA STARCE, BOLNIKE IN OTROKE. Ena škatli a kondenziranoga mleka (400 g) po K 3'30 škatlja. Tekom tega razdeljevanja se preščipne št. I. rumenih izkaznic za otroke (2 škati£) in št. III. sivih izkaznic za starce in bolnike (ena škatlja), veljavnih za mesec juli in avgust. JAVNE KUHINJE IN UBOŽNICA. Lastniki izkaznic za javne kuhinje in ubožnico dobe ta teden: osminko kisa osminko kg cikorije, osminko kg soli. • • * RAZDELJEVANJE SUKANCA. Poslovalnica za oblačila na Primorskem nam javija: Ta teden se bo razdeljeval sukanec, ki ga je dala na razpolago poslovalnica za oblaMa na Primorskem. Razdeljevanje se bo vršilo na sledeči način. Na izkaznice z enim odmerkom — klopčič 50 m, z 2—3 odmerki klopčič 150 m, s 4 odmerki klopčič 150 m in klopčič 50 m (skupno 200 m), s 5 odmerki dva klopčiča po 1.50 m (skupno 300 m), s 6 ali več odmerki kiončič 450 m. Cene: kiopčiči po 50 m K 0'30, po 150 m K 0'90, po 450 m K 270. Od tega razdeljevanja so izključeni ime-jitelji začasnih izkaznic.__ Prodala kuriva. Oglje. 50 k& na rdeče izkaznice. — Razdeljevanje 19 avgusta. — Ceaa 88 rki. im. kE-Sv. Vid: 1001—1765 (37) Lazr. vccchio 7. — Stara mitnica: 1001—2000 <27) ul. Media 24. — Nova solicica: 1901—2150 (27) «L L. Ricci 4. — Sv. Jakob: 2250—3500 C?) ul. S. Giusto 16, 3G01-4650 (IS) a!. P. Diacono 6. — Sv. M. M. Spod.: I—200 (S) ul. Concordia 5. — Sv. M. M. Zscr.: 301—599 (12) u!. Ponz!anmo 5. — KJadio: 301— 600 (17) ul. Farneto 46. — Roian: 1—200 (12) ul. BoroevJćeva 51, 201—400 (17) ul. Boroeviecva 63. Koks. 10 Lg ca modre iikanucc. — 2 7« za 10 k«. Nova mi tulca: 601—802 (58) uL Toro 14. — Sv. Jakob: 551—750 (59) ul. P. Diacono 6. — Sv. M. M. Spod.: 151—323 (29) uL Concordia 5. 1—150 (30) ul. Concordia 5. — Kjadin: 1—150 (41) u!. Pometo 46. Premog (fcsslle). 2« kg na modre Izkaznice. Nova mitnica: 1—100 (59) ul. Toro 14, K 1'52 za 10 kilogramov. Ro*si! ce!e pasaže. Taka praksa je enostavno zaoll-smje pravice Ifstov do vrtenja svoje dolžnosti. Obhajajo nas Čustva, kt jhn nc moremo dat? prime^ega izraza, ako primerjamo tc, kar zaseda naša cenzura, z vsem onim. kar je dovoljeno ne le v vseh drugih državah, ampak tndi v prestolnici naše lastne države. iz države neverjetnosti. Prejeli smo sporočilo in vprašali srno se: je-li možno tudi to? Ne bi verjeli, da nam ni doilo iz absolutno zanesljivega vira. Vaškim načelnikom po naši okolici Je prlSel namreč z mestnega magistrata, kjer kraljuje sedaj vladni komisar, dekret W prepoveduje namreč tem organom magistrata podpisovati se »vaški nsielflik*, ter odreja, da se morajo podpisovat! al! rcaoovila« aH — ortsvorsteher!!! Tako odreja vladni komisar za tržaško okolico — slovensko prek in prek! To je vendar — umestna bi bila neka druga beseda — kruto žaljenje čustev prebivalstva naše okolice. Niti med njim samim, v njegovi sredi, naj bi ne imel njegov jezik veljave! In pa celo ortsvorsteher, ko ne najdeš v tej ekolici menda niti eue*;a Nemca, tudi če bi ca Wtal z lučio o belem dnevu! Ta odredba g. komisarja je tako gorostasna, tako nasprotna ne ie najelemen-tarneji pravičnosti, ampak tudi najenostav-nejim zahtevam vladne — modrosti, da nas odvaiuje od vsakega nadaljnega komentarja. Stmo to bi vprašali gospode: ali se nič ne zavedajo. kam ploVe.k) s tako — politiko? Prav tako jc, kakor da so si ubili v glavo, da morajo porušiti por ' r; kar bi morali čuvati ravno oni na tej ' : :ii točki — še posebno v sedanjih časti-. N, : rodijo drugače. Smo pač v državi nevezanosti, kjer so tudi najneverjetnejs stvari — resnica. Na Brandcžiji pri sv. I venu na dvorišču g. Alojzija Pahorja se bo vršila danes pop. otroška veselica v prid šentvidske iole. Vršilo se bo petje, igre, deklamacije, srečkanje in drugo. Ker je ves dobiček niamenjen v prid Šentvidske po-drr/.aicc. se radodamosti ne stavijo meje. Začete": io^no ob r tih In pol popoldne. L'Sub'^eno. Včerai zjutraj je uboga vdova s 5 oircci izgubila r.n p tu od ul. Carintia do Lesnega trga 1S0 K in v V/.evalninsko !:?to. Pošten najditelj naproša, da irrnči denar !n listino v našem uredništvu. Vojne sirote ?o se povrnile v četrtek z divne rivijere Aakaranske s koperskim parnikom. Stari-Š: in sorodniki so z obrežja že od daleč pozdravljali svoje malčke, ki so se z radostjo odzival: s krova, komaj pričakujoč, d* obiamejo svoje ma-Otroci so bili izročeni staršem v navzočnosti odposlanstva Kospej organizacije oskrbnic. Matere so se radovale na dobrem fizičnem stanju svojih otioSčev, pa tudi zardeli obrazi teh poslednjih so izražali hvaležnost za vso skrb, posvečeno j;m od gcspic učiteljic. Vodstvo organizacije oskrbnic Izreka javno zahvalo tem poslednjim na skrbi, ki so jo posvečale ctročičem, obenem pa tudi nadzornici gospej Vrube! v Imenovanem sanatoriju. Izreka tudi že!jo. da bi se taka sezona za krepčanje otročičev v onem sanatoriju omogočila tudi v zirskem času. Ml i Jugoslavenstvo. Pulski »Hrvatski List« piše: Danas je već treći dan, da »Hrvatsld List« izlazi štampan ekavštinom. Time »tno prokoraČIli a našem delokrugu mrtvu točku I pokazali, da jugoslavenstvo nije nama samo lepa f Idćena reč, već da smo se mi u to Jugoslavenstvo nžlveli, da smo postali Jugoslaveni u političkom 1 kulturnom pogledu. M; smo i Slovenci i Hrvati I Srbi, Ili nismo nijedno več uvereni Jugoslaven!. Ime Slovenac, Hrvat i Srbin zf nas Je samo od onog značenja, što je za Nemce Bavarac, Prus, Sas. Ta imena znače samo plemensko obeležje, dok su I Bavarac 1 Prus i Sas, ma da bnaju svaki svoga kralja ipak nacijonalno dobri NemcL Ml smo na bti način nacijonalno Jugoslaveni. A budući da smo ne samo svojim razmišljanjem no ! izjavama naših najboljih i starih i sadašnjih kulturnih radnika došli na čisto, da moramo postati Jedan narod, s Jednom kniiževnošču. jednim Jezikom ! Jednim nacljonalnim duhom, narodnim sverazom, povukli smo I logički zaključale, da ne ostanemo tefcar pri reCima, već da predjemo 1 k delu. MI se odričemo u književnom Jeziku ljekavštine, prihvaćamo praktičnu ekavštinu, a srpski će se deo naroda aaSet tfan lakše odreći ćirilice i prihvat!« latinica, kofa će mu tim milija biti, Sto Je prihvatila njegova ekavštinu. Približili smo se ttmt maofo 1 Slovencima, a ne će dugo proći, kad ćemo I t aStma. dat Boi« što pre, imati jedan književni Jezic. 2ettau> samo, da naš korak ne ostane osamljen, več da i oni, koji se n mislima s nama slažu, pokažu to I na delu. Osobito vredi ovo za »Književni Jug«, »Hrvatsku Njivu«, »2enski Svet«, »Glas SHS.«, »Jng«, »Novo Doba« I »Primorske Novine«. Prefnimo smelo, I pregaocu pomaže i Bog. Proda h Strašen zločin. Najdeno mrtvo dete. Včeraj, ob 7 zjutraj, je neki cestni pometač na vogalu ul. Farneto in Bacch«, našel otro.ško truplo, staro okoli 2 meseca in Že v gnijočem stanju. Dosedaj še niso znani nobeni podatki, ki bi zamogli razrešiti zagonetko. Zverinskih starišev kljub živahnemu poizvedovanju 5e nI bilo mogoče Izslediti. Policija skrbno nadaljuje preiskavo. Na truplu je bilo tudi več ran. Truplo umorjenega otročička Je bilo v svrho raztelesenja prepeljano v deželno bolnišnico. — V Dutovljah so našli mrtvega človeka. Sodi se, da gre za zločin. Uvedena preiskava Je bila dosedaj breznspeSna. Natančnejši podatki Se niso znani. IVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU 8ba tatacsi md «L Isna Imi-Lastsa Hbfo Ddniika glavnica K UMOUM. - Rez. zaklad K 41.Mfl.flM Maje tata* Mte k B«iihftc tmikdjt Uradu« * Pop- MALI OGLASI. ilVA&ft vsake vrste kupuje ia plača po najvišjih VreitS cea ah. Fran Babič v Trstu nL Molino grande čt. gQ. 25P1 ORKESTROM (RlepEtaD skoraj nov z 24 ci indri. Trst — Ulica del Toro štev. 8, 'skladišče. Produ j o se — trije starinski veliki, zlati okvirji. — Od 1—2 pop. Ulica Manzonl 4,1. desno Rudolf Malalan na 0pčlnab305 Ima na razpolago Izborno telo in trno oino po siacrjtih cenah« Popola šmmofon dvojoimi ploščami, prikladen tndi z:= javne prostore, se proda v nJici Media 52. Homek. 2587 llv«^ pl^č&ra od £-9 K, bomba* e vin o od 8-'. > wil*W«* K, aaeš»ne eu-ij© 8>> vin. kg. vreče m bijeno od cementa po K Si.&O, rastlinsko i ur o ia »lič: o 3trari Acco, Trat, ul. Acqu«dotto 13 vogal uJ. dei 2596 m sledeče pohištvo : zak< nske poste-Ije t novimi vzmeti. 2 omari. 2 nočni omarici, umivalnik, omari z Štirimi prodali, i potelia za eno caebo k vzmeti, vse kakor no-o Ulica SoiiUrio 29, L n. Krane. 2594 Sode od piva in vina knpuje Hotel Balkan, PižKza Gaserroa. 2592 Pssnsna žensku« n^rv jtcr^vaju oa™i~ Sobote pri izstopn na Lesnem trgn včeraj ob 8.20 zjutr. j, j? naprošena, da io prine-e Ins od-lelkn Edinosti" kor drugače »e Jo naznani oblasti. 2530 Posestniki mlinov na Reki — primorsko obrežje — dajejo tem potom svojim strankam v znanje, da odslej ne bodo već dajali ataniam brati o. ter se iste tem potom opozarjajo, da prinese jedila Mjboj. — lili-narji. * 2588 Af?ftlf Kft6dl &!11610 3, kupnje in Ml&Uil predaja vreč© vsake vrste, vin- ske, oiiaate In petrolejske sodo ter plačnje po najvišjih dnevnik cenah. Išče kupce in se dobro plača. 25S9 Meničen Kms araosiaka ter po istem nnčinu kakor v normalnem času, se dobiva v lekarni Jeronit:. Piazza Casor-ma it. 6. D 12 M (mlečni kreoeotov sirup) najboljši pripomoček proti kroničnemu kataru in bolezni dihalnih organov. Izdeluje lekarna Codermaz, Trst, Ul. Rlaorgo 17. 1) 1 „Kreosoiinn TH^ItflllOnfO k*™ * ^od Lefecteure (sir a o &ttila?8Jvll#tS koncentriranega Sal^apariglia vul^o esirakt . Najboljši in najuspešnejši pripomoček za čiščenje krvi. Lekarna Couermatz, ui. Ribor^o 17. - 1301 CaMAkaF Anton Jerkič ■ osi nje v svojem ateljei it rUfuJbittl r Trstu. Via delle Poste št. 10. 40 Gsdisa" f proti nevralgiji, rev-auuiua linatizmu, skrnini in protini) so prodaja v vseh lekarnah. 10 D Umetni zobje t in brez čeljusti, zlate krone in obrobki VILJEM TUSCHER ( konces. zobotehnlk ; Trst. il. ftrclduca G\mw (Eg Cc j ser m) il 13, IL . Ordinira od 9 pred . do 6 zvečer. I ^^ | , , , | m --------—----——-M M se kupi tudi v veliki množini. — Ponudbe na H. LOSER, Trst, Via Fontat a 14. TVRDKA Je odfrrla e Trstu, ulita Msicsnfon M, 4 trgovino starin m umetni . Kupuje pohištvo, dragulje, p r-celanf tiskovine, slike in druge starine. VoMIsi mM za jožso m & lila trnu iavežbana v mo?kl stroki ae Aprejme. tJL Carintia 8, Žvtk H., krojajT 2:S5 ntl^NH uftiteljica u£i nemščino in francoščino, VCalUU 12 K mesečno. Ulica Bacchi 3, II., uredsja vrata. 2656 M IftfftJI f"4 delavec želi spoznanja z gospo-J« ltiwi! dično ali vdovo, mHdo, brez o rok, itaro L'2—32 lat. pridno g;.s po li'jO. Ponudr.i-: ima •talno službo z dobrim zaslužkom, prihranjenega deoa;ja nad 8000 K, pohištva in hišnih potrebščin v vred'ioati K ponudbe poa rJesenu n& In", odd. edinosti. Tainoet zajamčena b častno besedo. 25S2 Samo na debeio. Levi, Tr°t, ulica S. Nicolo 19. 8147 BVflrifl se vsakovrstno novo in moder-riulill no pob1$tvoy posebno zakonske sobe. Zaloga pohištva Benedetlč v Trstu, ulica San Maurizio Si 10, od 4 30 do 6 popoldne. D 47 zmožno v govoru ia pisavi slovenski ga, hrvatskega, italijanskega in nemškega jezika ter strojepisja za tajnlSfJO csnzsrsKih Rs!s$li2u za Trst z okolico In za istrs. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovala in zahtevane plače nnj se naslovijo na tajništvo Vojnokreditnega urada v Trs?uf Via del Campanlle št. 13. S 1 O I? I uniči HoMo Hitro stenici Vzoree, steklenica . . H 4. Večja steklenica . . . H 16. Brizgalnica.......K 2. Prodaja se v vseh lekarnah In miro-ii'ni-cah. Glavna za'o ga za Avstro - Ogrsko: Lekarna »Zur fiofinnng« 14, Pecs Og: ako. ,8. mmmmmmmmurn ^^^»^g«^ Odvetnik dr. Leopold Boštjančič naznanja, daje ofvorSI svoio edvefnliko plsarra v Trstu, ulica Arciduca Giuseppe (Ex Caserma) 15 L IfllffilA a xdravHen]e konjskih gari], priznano po prvih iivinoxdravni§kih nOZllU veščakih kot uspešno in zanesljivo sredstvo. Prodaja se v mirodHnid Ettore Domenla v Trstu, ul. Farneto 7. \ »UMNOST« Itev. 124. V Trstu. «Id# 18. av*uit* 1918. __vnovič vm tiste, M so prejeH od mene bloke, tli nabiralne pole za nabiranje prispevkov ie ientvldsko 5o!o; naj prinesejo nabrano, oziroma Vrnejo nerazprodane bloke, da bomo mogli napraviti izkaz. Makso Cotič, predsednik podružnice dr. sv. Cirila in Metoda za šentvidski okraj. Kniiievn&st in Mmeteo«. Časopis za slovenski Jezik, književnost in zgodovino. Ni moj namen, da b: v naslednjih vrstah poročal o bogati vsebini 1. in 2. snopiča »Časopisa«, katerega urejajo trije znani slov. znanstveniki*) Kaj je namen ^Časopisa«? Naslov nam daje odgovor: znanstveno preiskavati slovenski jezik, slovensko književnost in slovensko zgodovino, torej gojiti ono znanstvo, kateremu ie predmet slovenski narod sam! 2e slišim ugovore: »Nisem znanstvenik. kaj meni mar učena razprava — če se zljub: tistim čudakom naj pišejo in tiskajo kar hočejo — meni je vse to deveta brigal* Ne prijatelj! Stvar je drugačna! Vprašanje ali imamo Slovenci že izrazito narodno individualnost, ali smo si že ustvarili slovensko kulturno življenje in slovensko duševno atmosfero, ki bi mogla zadoščati nadpovprečnemu duhu in — se-nijalnemu možu. Naj opozorim na neki parnfeli-zem v našem narodnem življenju. Na tisoče so zapuščali v predvojnem času slovenski kmetje domovino in so se preselil? v Westfalijo in v Ameriko; vzroki bodo razni, a eden tciavnih bo menda !e slabo materifefno stanje v stari domovini. Koliko naših sinov se je izgubilo v tujini! In naši duševni delavci? — Tudi oni so šli premnogokrat s svojim delom v tujino, ker ni bilo idejne podlage so bili potisnjeni v ono tragično osamelost, ki je nekatere zmlela, druge pregnala! Oton Župančič, ki mu gre v kulturnih stvareh važna beseda, je pozdravil v lanskem Ljubi}. Zvonu (str. 217) »Časopis« in sproži! par misli o pomenu strogo znanstvenega lista za širše občinstvo in za pisatelje: »Zakaj le naše slovstvo na splch tako siromašno visokih idej.... zakaj oblikuje naš pisatelj tako poredkomn svc:o dobo in družbo____?« In odgovor: Ker živimo v duševno praznem prostoru brez odzivnosti.« Ta ne gre torej zgolj za učenjaštvo, za tol Slovencih, zboljšanja učnih knjig in treba le pred- | DflnOfOilliVA tfttvHlf A vsem tudi učiteljstvu namenjene pripomočke. J rm »w Uredništvo »Časopisa« s* 'JJ j Rokavice in modne potrebščine. nam k . -k*. **»•«> * L- VROTER 4 Comj, ..-o« Ji**. poireb- 10 pravilnega izraonania , V U-fina in izdelo-za.. rokavic. OišJenj. ia poprav- v pedagoške svrhe posvetiti didakhško-pedngoš- hjaBje rofeaVic C^oe zmerne. 1310 kim vprašanjem poseben oddelek, v katerem se ( * Trgovina jestvin BIDOVEC, Trst, al, UampamU 13 (lrg bodo strokovno ocenjevale učne knjige istih strok, komentirali slovenski pisaielji in pesniki, objavljali I ralnih vod ter blago aproviz&eij&ke komisije. (414 goškim namenom kake razprave ne da izvesti, pa se bo tudi časopis izogiba! vsa ke tesnesrčnostu j Mehanična delavnica. Iz samospoznanja se rodi samozavest. Se niso j ODLIKOVANA. LIVARNTCA OSVALDELLA. Via minuli časi, ko je bilo treba buditi v Slovencih j Media 2«. Izdelovanje te poprava strojev »a mo-narodno zavednost in še vedno se nam trobi od j toiiev. Proračuni _991 mladih nog: »Slovenec sem----« Zakaj se m treba boriti članom velikih narodov za njihov obstoj, za njihov jezik, za narodno zavednost mas? Sa-. | mo radi tega, ker je ni:h mnogo, nas pa malo? — Prepričan ?em, da tudi pri nas vse to odpade, ko si ustvarimo ono čisto slovensko duševno ozračje, ki bo pridržalo vsakega posameznika, ker mu bo nudilo vse svetovne kulturne pridobitve, reflektirane skoz prizmo slovenske duše. To bo tedaj, ko bomo spoznali same?a sebe in vse to, kar nam je skupnega od pradeda do novorojenčka, od grešnika do svetirka —! Iz teh misli pozdravljamo »Časopis«, ustanovljen ob času najsilneišega narodnega prebujenja, kot enega onih činiteljev, ki nam pomagaj pri slovenski stavbi; znanstveniku-slavistu že zdavnaj nujno občttiena potreba, učitelju-pedagogu mentor in pomočnik; celokupnemu narodu nov izraz Slovenstva zanesi, posredno ali neposredno, med vse plasti našega naroda 'arke slovenske miselnosti! Znanstveniki, k! so stopili s tem podjetjem na dan, so postavili v naši kulturni zgodovini mejnik — naj bi odslej znanstvo o Slovencih v slovenskem jeziku teklo v široki in bogati'reki I Izdaja nje »Časopisa- so omogočili prijatelji slovenske znanost?, ki so položili rnaterijehii teme!!. Iz te družbe se nam nemara — pod ugodnejšimi razmerami — razvije sčasoma slovcmafca znan-:n toliko po! | stvena akademija. Urednik! »Časopisa« so se iz- znanstvenih razprav! Ozkoprsnost našega kuliurne-.iienia, diletantizem v znanstvenih stvareh, v "U - prerekanje o najpiitverših đsevmn vprašanjih m preziranje resničnih kulturnih vrednosti — so znaki >o!mi»uiie in nemara še nemtmtle dobe — ki se ni naslanjala in se tudi ni moxla n:isia;'idfi na »vsestransko Dredelano duševno preteklosti »Časopis« ie v našem kulturnem življenju ne-Kaj povsem novega. Dosedaj šc nismo imeli znanstvenega lista, ki bi si bi! postavil I:ot edino nalogo fjoiili znanstvo o Slovesnih v slovenskem Jeziku! rekli tudi za izdajanje znanstvenih knjig in imajo že ponujeno gradivo naših znanih literarnokultur-nih zgodovinarjev dria. I. Prijatelja in drja. A. Zigona. Z vsem tem seveda še ni zasiguran nadaljnji obstoj ^Časopisa«. AH bodo našli možje, ki so se zbrali okrog njega, odziva v slovenski javnosti?! Naj bi se zavedalo naše razumništvo visokega kulturnega pomena »Časopisa« in naj bi obili naročniki — posamezniki in zavodi (knjižnice!) — rasi gurali njegov obstoj! Ne pozabimo, da ni redila »Časopisa« zgolj znanstvena potreba naših duševnih delavcev, temveč da gre za skup- Kar imamo v tem cziru natisnjenega, moramo _n rf., -u »-.t«; i.-:*, Tvtov leno-i nc ktuturne vrednote, ker i znanost ie v kulturnem slovnega in revijalnega značaja ali po nemških j razvoju vseh narodov prišla s.cer najpozneje ah znanstvenih listih, pri ner^kih akademijah. Ka^- se j zato tvori vrh kri ture in prvi in glavni znak kul-le natisnilo o Slovencih v slovenskem jeziku je turnega naroda. Brez nje tudi noben kulturen nabilo mnogokrat le nekaj slučajnega — po dobroti rod ne more dolgo obstajati.« objavljeno _ pred samim seboj smo se obdali s Naročnir.a, ki znaša samo 8 K na leto (za dt- Vitajskim zidom, čas je, skrajni čas, da ga podre-j jake in učitelje 6 K). naj se pošilja na naslov g. mo, da iščemo In spoznavamo samega sebe, na-i prof. A. Kaspreta. Gradec, K!osterv;Jesg$sse 9 ali sianjaioč se na to, kar smo sami ustvarili, karana knjigarno Ig. pl. Klcinmavra <5c Ped. Bamberga amo si ohranili in kar smo doživeli. Se ni rd tega. ko Te zahtevala slovenska vseuč:*"5ka j kot deležnik z mladina slovensko univerzo; a kod gre pot do ■ univerze? Ne preko slučajnosti nam naklonjene ali nenaklonjene vlade, ne, z lastnim delom si Jo ustvarjajmo, pripravljajmo ono kulturno višino, s Vatero edino je obvezan obstoj univerze; pržprav-V imo ono duševno življenje, ki bo vezalo naše Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdirivo 1». Artistična vezava Žepe i koledarji lastnega Izdelka-— Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki M. ZLPPAB, nI. S. G io van ni 6 in 12. Najboljša izdelovanja ia najpopolnejša vrsta. Cen« zmerne. 20- UmetM-fMMl atelje mt «s m um tt u (Buno«) mt rako fotografirao delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanasto ploiče vsatovrst spomenike. MStBNOST: MVSiAHJI m VSJtfiCB FOTOMAFIJ3 m Radi ndoboosu go»p> naročnikov sprejema naroooe Ia jih In* vrtaj« na domu, sv. tudi som| mesta po iugzm«rnqj3ih esoah. Trst, ui. de! Rivo Iteu. 42 Hotel Continental Trst, ulica 8aa Nicold it. 25 (blizu Cona). Prenočišča za vojake. Dvigalo. Cen« zmerne. Postrežba točna. 190 Papir. VELIKA ZALOGA PAPTRJA za «vitk«, papirna-tih vrečie lastn« tovarno — Valčki raznih barv in velikosti. Orač smerne. — Oastono Dollinar, Trst, Via dei Gelsi ]8. 2« Damska kroJaCnlca A. RIEGER, Trst. oHea Oommeceiale 3. Izdeluje vsakovrstno obleke po angleškem ia francoskem kroju, plesao obleke, obleke za poreko^ Muze za gledaliiSe itd. Cono zmetc«. 387 Hermangild Trocca TRST, dn HRien veMM • Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci Iz porcelan^ io biserov, vezani z medeno iteo, k umetnkb cvetlic 8 hakovl ta napisi. Slike na porcalanasilh ploščah za grobne spomenike Itd. Itd. Ha|ii!i|i kiwiii|piJa-siranskcm razmahu duševnih sil bomo pripravili j c!ranska brmkT.^ hrvatske Časopise, ga. Anica Ma-iia za porod onih velikih mož, ki bodo koreninili rQvt s?ov ]n hrvat časopise, »Slovanska Citalni-isto slovenski duševnosti, brez katere nam caa miložino časopisov, A. S. raznovrstno časopi- se. ga. Polonica Trebeč več slovenskih knjig, časopisov in 1 domino. O. namestnik ie darova! 2000 K za poprav-Justa in izročil svoto stolnemu župnilcu msgr. dr. Buttigncniju. — Na korist j akciji -Trst za Gorico« je daroval Ivan Stancich J 2lBfamlcaiQ. Plno v Trstu se Je prtfsellla na Corso št. 15 v bivšo zlatarnico G. Zerco^llz & Figllo. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Dobroznana urarna in zlatarna i POVH i Trstu, Trg stare mitnice ite*. 3. Bo$ota zaloga usaKsurstnili ur ter rainlD zlafenln. ■BOBBimUKMMHHBmBI ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermik v Trstu, ulica Poste vecchle 13 vogal nllce detle Poste Izdiranje zobov brez bo« leiin. — Plombiranja. « UMETNI ZOBJE -j Josip Struckel | Trst vosol tfltt Marto Tmtn-l CoteHno Novi dohodi volnenega blaga za moške in ženske. Velika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko-vih ovratnikov in okraskov- 5000 steklenic po K 12 —steklenica sladkega Izolatiskega REFOiiCA („Desert") proda tako! tvrdka J. Parčina & C. v Trstu, skladišče V. Gaetano Donlzettl št. 1. < 8 tpopaDTjaaooaapao^agotžnapapaogi E Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, fotoschizzl. uabinet, vjstt, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — ioantttowaonnnnnnaDiftaDaanBGi Vsaka žensRa naj flta velezonlmivo navodilo moderna gojitev prs Izkušen nasvet pri oslabelosti ii pomanjkanju kreposti. Pišite z polnim zaupanjem na IDO KRAUSE, MUflMll) UHOM 18M. 19 fto stane »IS I No slano nlf zidarje h za Triii (Monfak^ne). Dobijo dobro hrano, dobro plačo in stanovanje. ftnudbe sprejema Ur ZnldA Msnl podjetnik, OpHne pri Trstu, ona HlMa. Kupujem o&iane narodno kulturno življenje !e medel odsev tujinskih vplivov. Šc besedo slovenskemu učiteljstvu. Naša lite- ^ rarna in politična zgodovina, naš jezik še niso tako j jjajna de!a"v stolnici sv vsestranko preiskani, da bi dali slovenskemu > učitelju — Itudske ali srednje Šole — oho trduo | podlago, iz katere bi lahko učitelj zanesel j (lekarna Minerva) K 20. Demeter Carciotti 40 K. j - rnrnmm^mm svoje diiake žarko slovenske miselnosti. Zavedaj- j _ ^ v Poj2«u «te darovali Sokolić:! OCB TOV ■IITOIr RajPrcJ« vino no drobno In ubelo. uinsbe sode nbzorij. bogate Široke reKe ___________ . _____idski šoli daruie g. Ivan! jema oberoč, da daje dijaštvu več nego samo bio : Rupetia 50 K HvaJa !skrena! - ali bibliografije, več nego samo filozofijo šolske. __ 2a fcntvldsko 5okj 5e doposlalo upravniStvn L., . y . - . a-i™:. <) : S,ov-200 K i:i ^43 K- - WH Mu ml IL KlrODH l termsviae, t^m\ec, aa j.m „aaLje \ ^rt-e ^ozman 10 k. ____ iz katerega se edino lahko razraste košato __ Pof,pir?nIca dr^be sv CirIla in Mctoda v s ■ ■ i .. J? N' oo ; sen dr^ dva stoji dinr: z 'i \ i iz • izp" zr^; pre! Srti; tika do ta ljubezni ce živo i Kozman i" iv. i ^^^^ .. . Podružnica družbe sv. Cirila in iMctoda v I Jovenske duševnosti in miselnosti Ne-{RoTanH je podala len zgled vzajemnosti na narod- 3j g je živlienska potreba našega naroda, da j nem ddu 200 K za dvc kiopi v šent- : f1 ® i vidski šoli. Čast in priznanje tej podružnici! j — Za šentvidsko šolo. Dragi boter Luka! Na, iapicuivui.1 .-.ia auu.^.vu , Tvoj ponovni odziv odločil sem se, nabirati v| i zevanje učitelja ne sme nehati z državnim J ppčitT1:cah mcd zn2nci in prijatelji prispevke za j m! Čim globlje in širje je znanstveno spo- j toKkanj- zažei;eno šolo v Tržaškem šentvidskem; 3 predmeta, tem lažje bo učitelju pronikniti; okraj-u. nisem pa iinel v ta namen nabiralnih po!.! bodoče materije v dnSevnost predmeta. | katere sem kar S3m napravik u^i nabiranji presegajo vsa moja pričakovanja. Našel sem de- učiteljstvo, kateremu je izročena naša :n!a-vedno na vrhuncu znanost; o Slovencih, da Lprcdkom tega znansiva v živem kontaktu. j tem potom smemo upati r.a zboljšanje po- materineea jezika od prvega razreda ljudske. bfa sfca; do k()gar koU se obrnenlj odzove se do-ajvišjega razreda srednje šole. Da je treba br£ v