GLAS NARODA tisiršloveitskih^ r 4 r Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Vejja za v*c leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za N<*r York celo leto - $7.00 | Za inozemstvo celo leto $7.00 IITBe largest Slovenian Daifyii^l iKe United States. | i iMued every day except Sonda j« 1 and legal Hobdays. 75,000 Readers. 1 TELEFON: C0RTLANDT 2876__Entered as Second Ola« Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Mm York, I. Y, and« Act at Ooag—March & 1179. .-"-TM»n». nnvrrTZZoZ NO 172 _ ŠTFV 175 — -----—---" • ^ __TSliETOrr: OOSTLANDT 8871, 8TEV. 172. yEW YORK, MONDAY, JULY 35, 1937. - PONDBLJgK, 20. JULIJA 1W7. WOLVUE XXXV - LlWiSV. Ameriški delavci proti sovjetom. KONVENCIJA PANAMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE Panameriški delavski kongres je napadel komuniste kot sovražnike unij. — V Washingtcnu je bila sprejeta resolucija, ki se tiče prav posebno Argentine, kjer so agenti Moskve baje skrajno delavni. WASHINGTON, D. C., 24. julija. — Z ozirom na napore komunistov, da uničijo strokovne unije v prilog diktatorstev, je panameriški delavski kongres, ki zastopa organizirano delo enajstih dežel, na svoji včerajšnji seji sprejel resolucije, ki strogo obsojajo te aktivnosti ter pozivajo vse, ki ljubijo pros tost naj jim nasprotujejo. Prilika za to resolucijo se je nudila tekom raz prave glede sporov v delavskih krogih Argentine. Resolucija je ugotovila: — Nesporazume so zavratno širili komunistični agitatorji, kojih namen je vedno uničiti resnično uspešno strokovno unijsko gibanje v prilog dik-tatorstva, ki mora biti onegavno vsakemu človeku, kiljubi prstost. Argentinski delavci se morajo naučiti nauk, katerega so se naučili delavci drugod in ki se galsi, da nudi razkol prednosti skupnemu sovražniku. — Njih zavlačevanja se vrše na njih lastne stroške in na korist delodajalcev, zatiralcev vseh vrst, sebičnežev,brezobzirnih propagatorjev ali pa vizi-jonarjev. Resolucija, nasprotujoča komunizmu, ki ogroža delo v Argentini, je bila ena številnih, ki so bile sprejete včeraj. Vse so strogo obsojale komunistično doktrino, katero širijo agenti Tretje interna-cijonale. Na kratko, kongres je zavzel stališče, da nima komunizem nobenega mesta v zapadnem sve-' tu in da mora propagando, izvirajočo iz Moskve, ignorirati lojalno delavstvo vseh dežel, kjer vprizar-jajo sedaj agenti Internacijonale silne poskuse, da. si pridobe podporo mas. WASHINGTON, D. C., 24. julija. — Ameriška delavska federacije bo nadaljevala s svojim vplivom na tak način, da se bo odpravilo med latinskimi narodi A-nerike nezaupanje v politiko Združenih držav, — je rekel včeraj William Green, predsednik petega panameriškega delavskega kongre sa pred njega odgodenjem. j — V duhu latinsko-ameriškega naroda obstoja' nezaupanje v naš narod, — je rekel Green. — To' nezaupanje je treba odstraniti, če hočemo razviti, trgovino in sporazum. To pa je mogoče potom zasledovanja politike, s katero se bo priznalo pravi-j co kot temeljni princip. Zelja je Ameriške delav-, ske federacije, ki zastopa pet milijonov delavcev, i da vse delavstvo sledi taki politiki. I Ženske resnične prijateljice proizvajalcev tobaka WASHINGTON, D. C., 24. juL Povečano povpraševanje po cigaretah od strani kadilk je porazilo vse prejšne rekorde glede produkcije tobačnih farm. Kajenje pip,1 smodk in žvečilnega tobaka se je 1 zmanjšalo. Vladni izvedenci so prepričani. ■ da so ženske kadilke i cigaret vplivale na moške, da soj opustili kajenje smodk, pip in žvs-i čenje tobaka. » Italijani bodo vprizorili ekspedicijo na Himalajo. MILAN, Italija. 24. julija. — Župan Belloni iz tega mesta je bil izbran od vodilnega komiteja milanske sekcije italijanskih planin-' skih organizacij, da dovrši načrte j za vse-italijansko ekspedicijo v Himalajo leta 1928. Signor Beloni se bo dogovoril z vlado glede financiranja ekspedi- Zaključni "knockout" za žganje. CHICAGO, III.. 24. julija. — Karl Schmidt, pomožni knrator za kače v tukajšnjem naravoslov-skem muzeju, nasprotuje teoriji, ,da je žganje protistrup za kačji pik. Rekel je. da škoduje človeku, katerega je pičila strupena kača. I Schmidt je svetoval izletnikom, i naj si preskrbe priznan serum proti kačjemu piku, mesto da bi si nabavili medicino pri butlegarju. Izprememba v paro-plovbi. TRST, telija, 24. julija. — Tukajšnja Cosulich Line je dobila iz New Yorka od Phelps Bros. Company brezžični brzojav, da se bodo z odplutjem parnika Presidente Wilson, dne 5. avgusta, ustavljali njeni parniki v Splitu (Spalato) in ne vec v Dubrovniku kot so se flrtebiSa-S - - ■>--■• -s--. — ZASTRAŽENO POSLANIŠTVO Ameriške poslaništvo v Buenos Aires je zastraženo, ker se boji policija nadaljnih atentatov. Pristaši Sacca in Van-zettija. BUENOS AIRES, Argentina, 24. julija. — Vsa važna poslopja v Bu enos Airesu. vključno ameriško poslaništvo in dom pooblaščenca P. Cablesa, so bila močno j zastražena včeraj vsled eksplozije bombe pred kipom Oeorga Wash-1 ingtona, katero pripisujejo prista-i šein Sacca in Vanzettija. Bomba i je eksplodirala v noči od petka; ' na soboto. Policija je včeraj navalila na več središč in zbirališč radikalcev ter aretirala več mož. Policijski; načelnik pa je rekel, da bi bilo j skrajno težko najti krivce, kajti poskusi so izvršeni ponavadi z naj-; . večjo tajnostjo. Dostavil pa je. da | ne bo opusti J ničesar, da izsledi . krivce. J Neeksplodirana bomba, katero (so našli pred Fordovo avtomobilsko agenturo .je bila zavita v ita-lijanski list, ki je vseboval članke j, glede procesa proti Saccu in Van-' j zettiju. j Ameriško poslaništvo, ameriški: jkonuzulat in druge ameriške na-j j prave so dobivale pretilna pisma,' kojih število je naTaščalo tekom preteklih par dni. Esplozija ob spomeniku George "Wasliingtona je bila tako silna, da so zleteli na razdaljo petnajstih jardov po tri Čevlje debeli kamni' iz vznožja spomenika. ! BOSTON. Mass.. 24. julija. —! V državni hiši so včeraj defini-J tivno objavili, da bo governor Fuller zopet obiskal državni jet-' nišiiico ter zaslišal tam' Sacca m ( Vanzettija, a dan obiska ni bil še j določen. PARIZ. Francija^ 24.' julija. — Deset' tisoč, komunistov in radikal-cev je izžvižgalo včeraj sodnika Thayerja iz Massachusetts na velikem zborovanju v pariškem cirkusu, na katerem so protestirali proti smrtni obsodJbi Sacca in Vanzettija. Najmanj sedem tisoč ljudi je polnilo cirkus, dočim se je zbralo tri tisoč nadaljnih zunaj. Bilo j avgusta ali nekako ob tem času,! ■ kot bodo pač dovoljevale vremenske razmere. Dvomljivo je. da bij . mogel biti Bellanca-Wright aero-. plan pripravljen pred tem časom. ' Ena stvar v zvezi z nameravanim poletom Columbije proti zapadu povzroča številne komentarje med tukajšnjimi zrakoplovskimi izvedenci. Levinovega pilota Drouhi-na ne smatrajo za izkušenega na-j vigatorja. Ker nima Levine niti f najmanjšega pojma o navigaciji, so tukaj mnenja, da je nevarnost še večja. ROJAKI. NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. ZADEVA NEMŠKO AVSTRI J. ZVEZE V Berlinu so protestirali > proti pariškemu napadu na nameravano zvezo Nemčije z Avstrijo. — , Nemško Časopisje je o-gorčeno. BERLIN, Nemčija, 24. julija. — ■ Članek Jules Sauerweina, znanega [ židovskega urednika pariškega lista Matin, v katerem predlaga, naj . naprosijo zavezniki Nemčijo, naj ■ se odpove ideji glede zveze z Av-; strijo v povračilo za izpraznitev . Porenske, je izzval soglasen pro-. test berlinskih listov proti meša-.nju teh dveh vprašanj, o katerih pravijo nemški listi, da sta povsem neodvisni drugo od drugega. — Jasno je, — pravi Vossische Zeitung, — da ni mogoče teh zadev nikdar pomešati in da se Nemčija nikdar ne more odpovedati [predlogu za eveutalno zvezo z Avstrijo. j Vorwaerts pravi, da je čudno, ,da bi mogla videti Francija kako j nevarnost v taki zvezi, posebno ker je včerajšnja izdaja Kreuz-zeitung, nacijonalističnega glasila, odločno nasprotovala predlogu. Germania, organ centristov ali nemških kleriklcev se peča tudi s to zadevo ter je mnenja, da je odpor Kreuzzzeitung proti taki j zvezi z Avstrijo najbrž utemeljen z idejo, da bi taka zveza ne olajšala povratka Hohenzollerncev. — Ali ne razlikujejo Francozi vedno med monarhistično, milita-ristično Nemčijo ter republikansko Nemčijo? — vprašuje list. — Kako morejo misliti, da bi prepovedali nemško-avstrijsko zvezo, ko bi bila taka zveza najboljše jamstvo proti povratku starega režima ? S e z n a m . To je seznam, ti pokale, koliko ameriftega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Po* datki so veljavni do preklica, ki m po potrebi objavi aa tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno Se, ako boste vpoštevali svojo korist in našo sanesljivo ter točno postrežbo. - Dinarji Lire r Posebni po- Din. .... 500 .... | ».«0 Lir...... 100......$ 6.10 'datki. Din. .... 1,000 .... f 18.60 Lir...... 200 ...... $1100 PHrtaJbtaa «b hpl^ iZv" IZZ E......™......S« Dm. .... 5,000 .... $98.00 Ur...... 800 ......$28.75 Raflji —itn k*sr Din. .... 10,000 .... $182.00 Ur...... 1000 ......$56.50 it US, att * U poBUatre, ki pfagUa DesrttM Dtmifrr aO «a DvatfeoC lic Jw^si^ Am^pmtaMkipriMipM ŽgjlS F R A N K *S A KS E R STATE BANK 02 Cortlandt Street, Me ooklahdv m Neg forfi, Na fc GLAS NARODA "T ' (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Louia Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officer* 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y — « .ql ASN ARO DA'' (Voice of the People)____ Issued Every Day Except Sundays and Holidays.____ Za celo leto velja list za Ameriko Za New 1 vrh ti celo leto—i $7.00 in Kanado ..........................$6.00 Za pol leta ............................. Za pol leta ..............................$3.00 Za inozemstvo za celo leto .&.QQ Za četrt leta ...........................$1.50 Za nol leta................................%3.5f Subscription Yearly $6.00._______ Advertisement on Agreement__ "dins Naroda" izhaja vsak i, dan izvzemsi nedelj iti praznikot. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčajejo. Denar naj se blagovoli pooiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdpmo naslovnika.____ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. . ŠIRJENJE FAŠIZMA ♦ Angliji vlada zaenkrat BaMwinova vlada, ki je vse I »rej kot delavcem prijazna in naklonjena. Baldwin ima v svojem kabinetu dosti mož, kojih vsak vrši svojo nalogo. Ko ji- treba delili zaušnice angleškemu delavstvu, o j.ravi to delo Sir William .ioynson-Hicks, minister za do iiia«*'e zadeve. Možu ni odrekati zmožnosti in sposobnosti, toda nje-gove zmožnosti in sposobnosti, bodo Angliji vse prej kot v prid. Njegov«*« poglavitna napaka je, da ne veruje v demokracijo. Pred kratkim je javilo proglasil Musšolinija za naj-verjega živečega državnika. In rekel je, da mora biti fašizem blesteč uznr vsem narodom. To znači, da bi Sir William najrajši uveljavil v Angliji Mnssolinijeve metode in Mussolinijev režim. < V ve kaj govori, bi bilo po njegovem mnenju najboljše; da bi bila v Angliji odpravljena vlada naroda; da bi sleherni, ki bi v Angliji pridigoval demokracijo, dobil s kolom po glavi; da bi bila državljanom zanikana vsa svoboda in vsa prostost. , < V angleški minister za domače zadeve namerava kaj takega uveljaviti, bo dobil pri prihodnjih volitvah delavski voditelj Ramsay MaeDouald veliko večino. NALOGA VLADE Naloga vsake dobre vlade je skrbeti za svoje držav* I Jane, jim dati vse mogoče prilike za udobnejše življenje ter jim lajšati bremena državljanskih dolžnosti. Ameriška vloda je sklenila zmanjšati obseg ameri-' >kih bankovcev. Bankovci bodo potemtakem manjši in j lažji. Ameriški narod ji je hvaležen za to prizadevanje. Misli si pa: da bi bila le vsa druga bremena tako lah-j ka in majhna kot je breme, ki ga namerava zmanjšati. . .i ] - IZ WEST VIRGINIJE ________■ I i — Pri vsakem delu se dogajajo nesreče, — pravijo kapitalisti, če se kdo sklicuje na nezadostne varnostne odredtbe v majnah in tovarnah. Da. pri vsakem delu se dogajajo, toda mnogo bi-jih | bilo mogoče preprečiti. West Virginija na primer ni sto procentno majnarskal dežela. Toda med sto vdovami v West Virginiji jih je osem-
  • odnji dvorani razstavljena žirovska in idrijska ročna dela kleklanih čipk. izdelane in všite v prte. tekače, blazine. rjuhe, posteljno odejo in tudi 4osti drugih kra-snih stvari, po zadnji ameriški modi. To domačo obrt bo razstavil Mr. Theodore Hartinan. podomače Burja iz Žirov. stanujoč na 6026 St. Clair Ave. in bo 1. septembra na 6«02 St. Clair Ave. otvoril trgovino ročnih del. Poročevalec. - Farrell, Pa. Dne 14. t. m. se je vršila revizija poslovnih knjig Slovenskega Delavskega Doma. Nadzorni odbor in zaupniki so pregledali vse poslovanja tajnika in blagajnika. Knjige so našli" v najlepšem redu. Odbor je podpisal knjige ter jih predložil na seji delničarjem dne 17. t. m. Seja je tudi odobrila vse račune. S tem moram konštatirati. da je poslovanje Doma v najlepšem redu. Za to apeliram na člane. da ne bf govorili stvari, ki se se niso nikdar godile in se tudi ne morejo. Poslovanje tajnika je (pošteno. Priporočal bi članstvu, da bi se prenehalo tisto nepotrebno govorjenje, ki ni niti lepo ni pošteno. Pride naj lepo na sejo. ■ pa kar večina zaključi, tako je. 'Kdo ima koristi od tistih prepirov, ki se pojavijo med nami? Naš| Dom gotovo ne, pač pa tisti, ki nasprotujejo Domu. j Zapomnite si bratje, da sloga |jači. nesloga tlači. Pozabimo tiste j osebne prepire ter stopimo na (skupno delo za dom. ki je naše največje svetišče. Xeka ženska tudi govori. češ. da je bilo v časopisu, da v Slovenski Dom gredo samo take ženske, ki ne znajo ne brati, ne pisati. Kon-jštatiram, da to je laž. V nobenem I naprednem časopisu ji i bilo tega. PROIZVAJANJE PLINA-HELIJA j Druga naprava na svetu I za proizvajanje plina hc-li'a bo danes ctvorjena. Helij pridobivajo iz naravnega plina. ARKANSAS CITY, Ark.. 24. julija. — Helium naprava v Dexter dvajset milj severoiztoeno od I tukaj, druga naprava svoje vrste, na celem svetu, bo otvorjena v' pondeljek. dne 25. julija, kot je objavil superintendent Bottom. j Naprava se je kontraktnn obve-j zala, da bo prodala praktično ves svoj proizvod vladi Združenih držav za uporabo pri zračnih ladjah, ki so lažje kot zrak. Helij, negorljivi plin. se pridobiva iz naraA'nega plina. Dexterje-:vo helijsko polje je baje najbogatejše na svetu. Edina nadaljna he-lijska naprava se nahaja v Fort Worth, Texas, ter o obratuje via-J da. Naravni plin iz Dexterjevih vrelcev vsebuje tako visok odsto-! tek helija, da ga ni mogoče uporabiti za kuhanje in kurjenje. 'Ako je pa bilo v A. M. ali v A. S., pa ne vem. Prosim dotično ženo. ki je to čitala. jim j pove, kje in kdaj. . Novoustanovljeni dramatični zbor bo priredil lepo jgr<> iz kmečkega življenja. Prelistava se vrši dne 30. julija; začetek ob 7.'!'). Po končani predstavi se pa vrši ples. Vstopnina je za moške f»0. | ženske otroci pa po 1-V. 1'pain. da vstopina ni predraga in da pridete vsi gledat. ! Med igralci se nahajajo tudi tukaj rojeni, kar bo toliko zanimivejše. , I Opozarjam starše, da puste svojim otrokom, da pristopajo v naš I dramatični zbor. Prvič je njim v korist, ker se naučijo pravilno na-j šega jezika, poleg tega se pa uče tudi čitati. Torej, ne pozabite priti. ' Na Labor Day bo Slovenski Dom praznoval obletnico otvoritve. Program še ni napravljen. O tem bom pozneje poročal. Frank Kramar. i Najstarejši ameriški sodnik. j TOPEKA, Kansas. 24. julija. — fjlavni sodnik Kansas višjega sodišča. "William Johnston, ki je obenem tudi najstarejši aktivni sodnik v Združenih državah, bo !vil jutri svoj devet in sedemde-' set o rojstni dan. [ Ko so ga vprašali, kdai misli iti i . . i ,v pokoj, je rekel, dn je se lire-. mlad. da bi pustil svojo službo. i--;- ! Mellon bo kupil posestvo v Monaco. MONTE CARLO. Monaco. 24. julija. — Andrew Mellon, zaklad-niški tajnik Združenih držav, je objavil, da bo nakupil veliko posestvo v Monaco in tla m* bo vrnil sem v prihodnji zimi. Junaški rešitelj J Y ^ V m mmmmmmm UNDIKWOOS A UNBHWOOO. M. V. f je brez dvoma Firm \\ illiams iz Arlington«. < >rc. Ivo se je pred kratkim porušil nasip v kanjonu. se je s silno naglico vozil v svoji kari pred masami vode ter svaril prebivalstvo, naj se umakne v višje ležeče kraje. Iz Jugoslavije, 1 _ Iztrcznjen samomorilec. | V Osijfktt se je delavec Josip | Weiss strahovito nalokal vina in i v tem pijanem stanju zašel na ne-i prostovoljni sprehod ob Dravi. Tu ' f mu je menda padla v glavo mi-1 sel. da je življenje brez ciljno, in se je pognal v vodo. Stražnik in ( nekateri pasanti, ki so videli prt-!i Z'ir so se pogumno pognali za njimi iu ga precej dolgo lovili med va-i lovi. končno pa W privlekli na su- , ho. Hladna kopel je AVcissa pre-. cej streznila in mu tudi izprala že-' lodee. Ko so ga spravili na stanovanje. se je najpreje dobro prv ( spal. nato pa se križal od ptesene-: čenja. kako ga je mogla pijanosti . tako brezumno pognati v vodo. -I I Napad na župnika pri pogrebu. ■ Iz Jastrebarskejra |>oročajo: Kt) je pokopal nekega mrliča na po* ' kopališču, je bil nenadoma napa-' den župnik Franjo Žega iz Dol-1 njega OŠtrca. Napadla sta ga delavca Peter in Marko Gornik, ki sta bila pijana. Župnik je na njuno zahtevo moral ponovno blagosloviti grob njunih otrok, za kar sta mu plačala 10 Din. Ko je župnik odhajal s pokopališča, sta pohitela za njim. ter zahtevala 3 di-jiarjev nazaj. I Naslednjega dne so orožniki o-ba delavca aretirali. ' i > • i i Kaznovana francoska vedežcvalka I v Valjevu. "j Že nekaj dni je bivala v Valje-J vii Francozinja Dupont, ter prorn-, kovala bodočnost. Klijcntov je > imela veliko. Ker je te dni napo-! jvedovola novo prelivanja krvi, jo je srezko poglavarstvo obsodilo na • 1.1 dni zapora, čeprav ima vedežcvalka od notranjega ministra dovoljenje za izvršSujc svojih ved v I jug. državi. Brezmejna predrznost fašistov. 1 I V Sibenik je »> j>l 111 te dni itali-jjanski kuter "Alaja". na katerem Jje bilo tudi več oficirjev italijan-, sko fašistične milice v črnih faši-jstičnih srajcali. Sprehajali so se po 'mestu celo s fašističnim znakom. V •prostorih šibeniške italijanske na-jselbine so imeli sestanek. Kakor ; poročajo, je neki fašistični oficir I na tem sestanku rekel, da mati Italija ne bo pozabila 'neosvoboje-nega morja" in da bodo topovi italijanske vojne mornarice razjasnili tužno lice "italijanskega" Jadralna. Meščanstvo je bilo revolti-j j rano v sle d provokacij teh Italija-j nov. Ko so Italijani opazili neraz-j 'položenje, so odplovili v Split. i kjer se baje še nahajajo, postali i pa so baj'* precej rezervirani. Te < 1 iii so skušali izkrcati mo-,tor brez carine, vendar pa se jim to ni posrečilo. Carinska oblast je motor zaplenila. Velika defravdacija v Subotici. 1 Železniška direkcija v Subo-' tiči je uvedla preiskavo, ker so i kontrolni organi v blagajni subo-! hiške kolodvorske postaje ugoto-j vili primanjkljaj v znesku 70.000J I Din. Direkcija je zadevo prijavi-j ' la policiji. I Osumljen je defravdacije neki odpuščeni uratlik. ki je bil takoj! aretiran. ' Dopisi GLAS XARODA; 25. JTL.' lfeT NOTICE IZ SLOVENIJE Požig v Primskovem. i t Pred kratkim je okrog polnoči pričelo nenadt-iua goreti v neki s' -lamo kriti kot"i polr«; želez, mo- r stu v Primskovem. I'o/.ar je zapazil N neki mimoidoči čevljarski pomoč- j nik Na lice mesta je prihitela domača požarna hramba, ki pa rndi , otldaljnosti vode ni mogla ničesar ubraniti, tako da je hiša zgorela j do tal. Značilno je, da se je posestnik pred par dnevi izselil v Tržič in pusti! hišo pnwmu prazno. Orožmištvo je lastnika radi suma požiga aretiralo in odalo v zapore okrajnega srnlišča v Kranju, i Osnovno šolska razstava v Kranju. i i Preti kratkim je bila otvorjena 1 v telovadnici gimnazije razstava1 deške in dekliške osnovne šole. , Razstavo je organiziralo učitelj- i sko društvo za kranjski okraj ob I priliki letne skupščine 1MI* po-j verjeništva za Slovenijo. Kazita- • va napravi na obiskovalca v lično okrašeni dvorani sliko skrbite s-- . stave, truda in dela učiteljstva v j stremljenju ]»> praktični izpojKjl-^ nitvi šolske mladine. Ročna d da je razstavilo _■> n-snovnih šol iz kranjskega okraja' in 10 zunanjih, tako meti drugimi! iz Kranjske gore. llrežic in eelo iz Tunišča v Prekmurju. Pozornost vzbujajo zasti dekli-, ška ročna dela in vezenine v narodnih motivih od učenk kranjske dekliške šole. Razstavo je obiskalo j že mnogo ljudi, meti drugimi tudi ministrski referent Flere. prof. Širin drugi, ki so se o razstavi ze-j lo laskavo izražali. I Planinski dom na Sveti Planini. i ( Agilna podružnica Sl'D se po o-^ tvorit vi lastnega poslopja na Sveti! gori. kjer stoji "Tomažinova kt»-| ča". nazvaua po podružničnem predsedniku ha vi z namenom, da opremi tudi na Sveti Planini u-! , « • i I dobuo zavetišče, namenjeno predvsem turistom. Sveta Planina je ena najlepših točk na področju litijskega s reza. njena bodočnost leži v tem. ker ima krasne terene zba smučanje. Rudolf Iladiura,-strokovnjak za smučarje, ki je tudi vodil lansko zimo smučarske •*-čaje na Pohorju, se je divil romantično lepim ravnicam svetoplaiiin-skim. Obljubil je. da priredi ( tečaj baš na Sveti Planini. Stav-1 ha. ki jo dobi na razpolago litij-^ ska SPD. se že ureja in bo jeseni izročena prometu. j. Kako se nas bojijo! i Šolski upravitelj na Polšniku pri Litiji je zaprosil te dni laški konzulat za vizum v svoj rojstni kraj Opatijo, kjer ima tudi svoje po-| sestvo. Prošnja z;i čezpočitniško bivanje mu je bila odbita. Ponovni j intervenciji, naj ga puste samo. tla pregleda posestvo. tudi ni 1 >i 1 o J I ustreženo. Dogodek je izzval v slov. okolici živahne komentarj ■. I_ i RAD BI IZVEDEL kje se nahaja ; JOH NADAM« »VIT. Pred enim letom sva bila skupaj v Flem-ington. AY. Va. Prosim cenjeno rojake, če kdo ve zanj. da mi sporoči, ali pa naj se mi sam o-glasi. Frank Vadnjal, Box 141, Rockingham, Pa. i (2x 23&2.1) ZA SPLOŠNO VSE BANČNE POSLE, ZLASTI PA ZA NAKAZILA V STARI KRAJ, BODISI V DINARJIH, LIRAH ALI DOLARJIH; — POTOVANJE V STARI KRAJ IN DO-PREMO SVOJCEV OD TAM IN ZA NALAGANJE DENARJA NA OBRESTI PO 4%, MESEČNO OBRESTOVA. NJE, se obrnite na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. KERN CENA s poštnino SAMO $3.— f Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarja v i angleških besed; vaje za ueenee angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Peter Zgagaj S to deželo mora hiti n» kaj narobe. N>ki poročevalec, ki je potoval pn južnih državah, pravi, da je v bombažnih poljih videl na stotine deklet, ki imele na tio-j.'alt svilene nogavice, vredne po dva ali tri dolarje, z nabiranjem bombaža no pa zaslužile po petdeseti centov na dan. * Neki Mihaški fanatik se je bil te dni jako razeeperi! ler spustil v •»vet naslednje upotoviln; — prav v»e. kar je bilo lansko leto v tej deželi dohrepa. io direktna posjetliea suliošk«1 postave. 1 Možak je zrni za norišnico. In ž njim vr»M vsi, ki so njegovega mnen ja. . Franenja bo dala prihodnje leto ftristo milijonov frankov ver za mornarieo in armado kot pa lansko b'to. | To dejstvo bi morala ameriška .vlada vpeštevati. ko mora neprestano poslušati pritožbe in tarnanja, da Francija nima denarja I * Skrbna zakonska ženica j- šln zdravniku. Ne zastran sebe. par pa zastran svojega moža. : — Prosim vas. gospod doktor, pomagajte, T-e morete. Vse nori ne morem spati. i — Kaj pa je. kaj pa je? — jo je vprašal in jo hotel začeti preiskovati. J — Ne. meni ni ni«', toda zastran moža ne morem spati. Vse noči govori v spanju. — Recite mu. naj se vsak večer koplje. — Se koplje, pa nič ne pomaga. I — Naj krili o lahko j«'.| zaužije v za večerjo. I — Večerja sploh ničesar drugega. kot skodelico mrzlega mleka." I — Ifm. hm. — se je zamislil zdravnik. — potem vam pa ne morem pomairati. Ženica je žab stno sklonila glavo. ! — Zal mi je. — je rekla. — toda <"••• ne morete pomagati, da bi molčal ponoči, mi že vsaj dajte kako zdravilo, da bo v spanju malo bolj razločno govoril ... t ' * j Prihodnje leto bo imela Amerika dosi i dela. I Sebi bo morala zbrati enega predsednika in južnoameriški republiki Nica rag v i enega. * Dra^e^a rojaka jo po dolgih letih srečal prijatelj. Po prisrčnem pozdravu *tn začela druc drugemu tožiti svoje križe in t^žav^ — In povedati ti moram, da mi jp lansko leto žena umrln. j — Žena ti je umrla? Vidiš, tega pa nisem vedel. Moje sožalje, i — Da. velik trnbel sem imel. Revica je bila dolgo časa bolna. Lansko iMo je pa zavedno zatis-(nila oči. Letos sem se pa zopet o-ženil. Saj pravim, sam trubel. sam trnbel ... ('o se v zadnjem trenutku ne bo kaj predrugačilo. bo izbruhnil v sredo v New Yorku štrajk uslužbencev na podulienih. uličnih in jnaduličuih železnicah. Družba po poskušala obratovati s skebi. Neizvežbanim skebom bodo plačevali po dvakrat ali trikrat toliko kot plačujejo sedaj izvežba-nim delavcem. Vse kaže. da bodo štrajkarji izgubili, j To je žalostna usoda ameriškega delavca, ki si skuša z edinim o-rožjem, katero mu je na raz|>ola-go. postavno izvojevati boljše razmere. * Ljudje, ki love komplimente, morajo izdati dosti denarja za vado. * Bivši francoski ministrski predsednik Clemenceati je bil pred štirinajstimi dnevi nevarno zbolel, i Sedaj se mu je pa obrnilo na boljše. Včeraj mu je že zdravnik dovolil vstati iz postelje. | Božja previdnost naj mu nakloni še dolgo življenje. Ze vsaj toliko časa naj še iivi, da bo videl strašne posledice, ki jih bo rodila versaillska mirovna pogodba. ___ ■ - - • ----- - - • - - '......■ ..........- — aH KRATKA DNEVNA ZGODBA | fgj š. r..- i' I • i ■* olomek iz Življenja "Gospod narednik, pokorno javljam, da je redova PoJjeda brcnil'* konj v glavo." 44 Ali &tc ga že spra-j; vili v ambulanco/" "Saj Podjedu* ni nič, konj je nogo izvil." . Vkljub vsem nesrečam, ki .so do- 1 letele konje za njegovega službova- < nja, je Podjed srečno odbil tri le- 1 ta in .se vrnil pod.rodni krov. (Ta-1, ko lepo pišem prozo, da mi vča-'." .sih kar soLze stopijo v oči, če po-> mislim, kakšna skrpucala izhajajo'] pod značko pi.satelj.ske umetnosti.'! Če pogleda m tale konec: poj rod-'j ni krov, se mi vzd radost i .srce: še t nas je nekaj dobrih peresarjev, sa-ji mo preširokoustili so nas. Dobro'* blago se samo hvali, ta pregovoril pozna vsak Slovenec, velik nad moj < ter pet in dvajset, zato mi nihče ne ( bo štel teh .stavkov v baharijo)- i Pojed je bil torej doma. Sicer po 1 očetovi sodbi še vedno pripraven ! ^ kot kramp za v žep in nobenega i dela se ni bal, pri marsikaterem ž &Gs)p ,Se ,celft vlegel in zaspal. ven-j d^r dgma je bil in nekaj je že za-! -s .legel,. Dr.užiua je bila po vzorcu š nazareške družine: trije .so bili in k Janezi^ je bilo zagotovljeno, da bo;.s hiša nanj padla, če ne prej. pa ko n bo očeta ^zcl ta ali oni (ne kol-.li nem .se ne. molim pa tudi nerad, v pa bodi tako!). Primera z naza-1? rensko družino bo mogoče koga n bodla, v tolažbo povem, da je tudi k med sibirsko taratajko in dirkal- g nim vozom dovoljena primera; in f; zemljam, rogljičkom in drugim n stvarem, ki lete pekom iz rok, se, š; tudi pravi kruh, čeprav .so mu so-' o< rodne samo po moki. ! t< Živeli so iz dneva v noč, iz no-i" či V dan. pa zopet, pa le. pa se in ■ tako naprej, da se je obrnilo leto.i n ko je bilo treba z novega začeti. I ti Ker nikakor niso marali, da bi jim'rt kdo, posebno pa katera pomagala' P natepavati sok na sok, in je oče] p povedal, da .se bo Janez ženil, ka- j« dar se bo njemu zdelo, je seveda N sinu ostalo od fantovskega ve.se- ii Ija samo, da je lahko .spal v svLslili, ni in da je v nedeljo šel z viržinko v I ji cerkev C'e 'bi bil Janez kaj vedel b o Danteju, bi bil zapisal nad vrata n domače hiše: 44O vi, ki vstopite, vsak up pustite! Oče je še .sala- n{ measko trden, sil no drzno broda-j^f ri po soku in išče g'astega in dokler bi bo rezal malico dolgo do komolca, in debelo, da je v rokah ne princ- k, seš na polje, je človek dobro samemu biti, čeprav je drugače pi.sa- v, no." sf Sicer sta za ljubezen ali "šte- \J manjeV; po|rebna najmanj dva: ž« .tvorni in trpni. to velja za oba. iu .fUneziupa „se nLbilo treba bati, da te bi radi. ,ujega ali zanj katera šla v v v-odo^še zato ne, da bi se umila. p; "Kje je neki Iiahar kupil tu klaf- o( troso se menila dekleta: "Klaf. tra" je bil seveda Janez. "1 kje. po p'; ]>o sebi je mero vzel, saj tudi sam vi stopa čez tri razore, ko gre če: d< njivo Še dobro, da je Janez tako, se dolgo hodil bas — malo se je že obrabil — in da so ga zgoraj pri-strigovali, če ne bi bil tako dolg, da bi organist še na oltar ne videl .s kora, če bi ta potega .stal tam, J kjer navadno >toji." Pravili se,' da .so .se po Janezovem, obrazu ne-| koč pa.sle koze in da ima od takrat! jamice po obrazu in brke rdke ip' .štrleče kot bi mu jih bil Bog na1 sto metrov s fičafajem uastreljal pod nos. Radi njih bi bil pred poljubi varen kot jež pred psom. še sedaj, ko se vse vse ol kraja liže; takrat si pa poljubil samo svetinji-co in fajmoštru roko — za mesto seveda ne vem. In če bi se zgodilo, da bi prišel Janez k župniku radi oklicev in bi si dal s poljubnim (poljub!) namenom opraviti krog njegove roke, vem, da bi mu ne bilo dano veselje, prebivati z župnikom deset imnut pod isto .streho in zapustila bi ga še ti.sta, ki bi jo ž;1 pripravil do oklicev. ('as vrti .se neprestano in v njem se je zgodilo, da je pljučnica zadušila Janezovega očeta. Mati je kmalu začela nagovarjati sina, naj se ožeaiMker sama ne moreta vsemu kaj. Pa je začel Janez pri prvi hiši v vasi in je šel v mislih po vseh. kjer .so imeli dekleta, ter u-•ribal, katera mu je najbolj naklonjena, njemu je bilo vseeno. Pa kaj. ko še ni z nobeno govoril dru-prače kot oficijelno, to je takole: fant gre na polje ali na tra nik mimo njive, kjer delajo in "" ia: 44 A zdalje pa baste .'", oni pa nlgovore: "ja!". Če je pa bila ka-rra na polju sama, je vprašal: —| 'A zdajle jo pa boš.'" ali "ga pa, hiš'', kar je pač delala, in ona je rekla: ".j?!'' Ker je bilo pa ma-j erinem nauku za ženitev dovolj, la ona reče: ja. je bil Janez mne-lja, da stvar ne bo pretežka.. Ko ■a je v nekoliko krajih poizkusil, te videl, da je do "ja" dolga pot. a še jaz šel; s^ j še nisem bil tam >d vojaških let. In je šel. Malo na desno in na levo, sicer ! ►a naravnost. :pa se je znašel sredi rvenja na velcsejmu. Kaj je vi- j lel, ve vsakdo, ki je bil na vele- j ejmu, koliko je pa .snedel in spil, e pa še .sam ne ve. Dobro vino so to--ičili, ne'tako kot je v vasi, ki ga , moraš podnevi piti, da vidiš, kaj 1' piješ. JdneZ je pokosil to, pokusil ?|ono in pOzabil'na vlak:* Opolnoči, • J ko .se je nehalo, jo je šele ubral v -.mesto Iskat prenočišča; domov je t! nameraval zjutraj s prvim vlakom. 11 Nesreča ga je prinesla v gastil-1 v kateri je .spal omenjeni zamorec. ^ Vprašal je za posteljo in povedali " so mu, da je zasedeno oziroma za 1 ležano vse, samo v oni sobi, kjer spi i zamorec, je prazna ena pastel ja, " ker je nihče ni hotel. } E. si je mislil Janez, malo ne-; rodno je res »pati z zamorcem v 1 isti sobi, če je res, kar so nam pra-1 vili o njih, ker pa bom zjutraj šel ' zgodaj naprej in drugod najbrž ne uobim jwstelje. naj bo! In je šel s hlapčetom v sobo. kjer je spal za-1 moreč svcijc črno spanje. Trezen je 1 pastal Janez, popolnoma trezen in čt bi ga iie bilo fanta sram, bi jo 1 pobral iz sobe. Tako pa je astal in " fant unaročil, naj pride ugasnit luč j in kdaj naj ga pokliče; potem je 1 zaspal. Ko je fant prišel ugasnit luč, mu 1 je padla v oči velika razlika mini belim in črnim in ni se mu zdelo prav. Ker črnega ni mogel umiti, jt namazal belega s globinom jh> obrazu. da sta bila soprenočevalca enake bane. — Zjutraj priteče fant ves zasop-ljen v sobo, strese Janeza na rame in hiti: "Oče. tecite, če hočete do-| biti vlak! Jaz sem pozabil na vas, | ko imam toliko dela! Deset minut 'je še časa! Brž!" | • Janez plane v hlače, skbči v cev-i lje. fant mu je že posadil klobuk •na glavo, jopič pa obleka še pa; stopnicah in leti na kolodvor — u-j miti se je nameraval doma. Prišel je še pravočasno in kupil listek. Na vlak. ki je bil že pripravljen j za odhod, je šel mimo ogledala. Ko je zagledal v njem črnega spaka. ;se je ustrašil, da bi se bil skoraj sesedel, vato pa je zarobantil: "Prokleti poba! Prepozno je prišel klicat, zdaj je pa še zamorca poklical mesto mene, ta vrag zmešani!" Z vožnjo seveda ni bilo nič, saj ni neumen Janez, da bi za zamorca plačeval, vlak pa tudi ni čakal, kdaj se Janez spozna. Domov je prišel šele zvečer in odveč bi bilo praviti* da ni bil na nobenem velesejmu več. Samec je še. in če se je katera^ pa vsem tem vanj zaljubila, ga lahko dobi. poljub je samo so-zdrav! Takfo brilrtno so namreč te dni ra&bUili seniki v mestu Rimini v Italiji- Na pastaji Rieciove je pred dobfirtr mesecem izstopila neka ugledna dama in odšla v prtljažni oddelek, da tam odda prtljago. Uradnik, temepramenten Si-eilijanec, je prevzel prtljago, a v naslednjem hipu je damo objel in krepko poljubil. Dama se je branila in priznala možu, da jo je vsiljivi uradnik poljubil. Ta je vročekrvnega Sicilijanea nato pošteno premikastil. Zadeva je prišla pred sodišče v R:miniju. Sodišče pa se je postavilo na kaj čudno stališče. Toženi tiradnik je bil oproščen z motiva-da jrnljub v javnosti, pa ma-gteri med-igličnimi .spolji,; nikakor ue žali običajev, marveč ga je smatrati zgolj za naein pozdrava. , Takp torej j)rihtni sodniki. Kako jiaW jaitoosj sprejela ir{ tolmačila to salomonsko razsodbo, je drugo vprašanje. NAPSODAJ JE P08E8TV0 Ivana Preka na Vrhniki, hiia, gozd in polj«. Proda se vi« skupaj ali vsaka parcela posebej. Katerega veseli, lahko isve coio pri A f n e s Prek, 54 Churchill 81, Little Falto, H. Y. (6x 21—27) ALBANIJA IN JUGOSLAVIJA Po tolikih težavah je .spor med Jugoslavijo, in Albabijo vendarle' likvidiran, vsaj po formalni stra-| ni. Obe stranki sta izpolnili glavne zahteve intervencijskih .sil in .s tem odstianili poglavitni vzrok, ki je privede! do prekmjenja diplomatskih odnošajev. Pričakovati je, da v kratkem zopet prevzame jugosl. diplomatsko zastopstvo svoje pode v Tirani ter da se vrne albanski poslanik v Ueograd. Nihče si pri nas ne prikriva, da je s tem likvidirana v prvi vrsti formalna stran konflikt*!. Odnoša-jr. ki se bodo danes ali jurti obno-j vili med Jugdslavijo in Albanijo,! bodo še manj prisrčni nego so bili pred prekinjenjem. Zavlačevanje afere, ki jja je proti pričakovanju zagrešila albanska vlada, je zapustila zelo neprijeten vtis in more ^e prej nego obnoviti pri nas zaupanje v dobro v, jI jo Albanije. Med nami se je, nedvomno popolnoma upravičeno, utrdilo prepričanje. da tiranska vlada ne stremi za dobrimi uspeha. Iz najnovejših izjav, odtekajočih iz Rima, se vidi znova, da fašistična diplomacija ne namerava prenehati s svojo ofenzivnastjo in ne misli rovidrat i spornih zadLv, j tudi ako je jasno, da vznemirjajo j ozračje in zastrupljajo od noša je na j jugovzhodu Evrope. JUGOSLAVIA IRREDENTA Zlato kolajno za šolske zasluge je izročil v Gorici minister Fede-(le vojvodinji d'Aosta. Svečanost je bila na municipiju. Senator Bom-big je tem povodom udanostno pozdravil visoko gospo in ji izročil vrednostnih papirpev za osemdeset tisoč lir. Ivi mu: ^ih je prinesel neki star gospod, ki z velikim zadovoljstvom1 opazuje, kako uspešno je delovanje <4Ifalie Redente" pod vodstvom vojvodinje. Dotični dobrotnik hoče ostati nepoznan. Pred kratkim je bila vojvodinja v Brdih. V Loeniku jo'je'počakal goriški.nadškof dr. ^edej, ki je nato blagaslovil tamkajšnji azil 'Italic Rerente". Minister Pedele je v Gorici na fašističnem sedežu v Trgovskem domu govoril z raz-, nimi učitelji, katere je hvalil, da vršijo pravo apostolstvo v obmej-: ni deželi. j I V razgovoru je. bil znova problem obmejne šole, ki fašistom de-' la preglavice* ^lasi so, si ga ogle-' dali še z vseh strani .Ta' probem ^ je trd in se.na no^en nači ne da rešiti tako, kakor otrebne it al ija n-(šf-iiio. ni verjetno." Sistem pač zastavlja pot Slovencu do izobrazbe. Sovenske inteligence splih ne s^ie biti več. ' - ^ ^r >'! ) Svete, nedotakljive *eje,- I c iz PfclgQx* je izletelo preko Ajdovščini v, .Črni: vrh in Gjpdov^,do- $eježjl Od tam! so odposlali brzojavk^; kralju,' Mussolini ju, Turatiju in tudi tajniku Caccesu v Gorici, prisega jo1 zvestobo in ndanost ob svetih, ne- 1 dotakiljivih mejah italijanske do- 1 movine. Take brzojavke se množi- « jo. Čudno vendar, da so mali in 1 veliki Italijančki tako razdražlji- j vi, kadar se približtrjo jngoslovan-1 ski meji! \ ,t j STEHTANI GOSTJE ___ Na zgornjem Ifesenskem v Nemčiji so ljudje dokaj premožni in in zelo čislajo obilne pojedine. Posebno sloveče .»o ženitovanj>ke gostije, "ki so bile nekoč tudi rih' Slovenskem jako o!l»iIne i 11 dolgotraj-; ne, kar pa dandanašnji niso več. V ?ieki.ondotni vasi je šaljivemu kmetu, ki je možil^,svojo hčer in pripravil bogato fjojiMlino, prišla nenavadna misel- Ko so prispeli v hišo povabljeni .svatje, je dal prinesti veliko tehtnico, ki je na nji tehtal pitano domačo živino. Drug' za drugim >0 morali gostje stopiti; 11a tehtnico, kjer jih je dobrodušni gostitelj skrbno stehtal in zabele-j žil težo. Nato so svatje, ki so razumeli to tehtanje kot sicer nenavadno. vendar pa dovoljeni ženito-vanjsko šalo. sedli za oitiluo oblo-' žene mize iu dodobra privoščili ^ krepkih in slastnih jedač in pijačr| Jedli in pili so pozno v noč. ob u-( ri polnočni pa jih je dovtipni : pod ar zopet povabil na tehtnipo*. { ! Iločeš-uočeš .vsak se je moral po ^ .koriti gostiteljevi malce čudaški že-^ jlji- Nekateri so sicer omahovali na tehtnici, ali šlo je vendarle — te-! ža je bila zaznamovana. . Dognalo se je sledeče: Vsi gostje skupaj so pridobili 75 kg na teži.' slabi jedci so tehtali kvečjem en • kg in tretjino več kot pred gostijo, požeruhi pa so spravil"? v svoje zajetne trebuhe tri kilograme in še več. Pa ne, da bi bil imel veseii heseriski kmetic kake "znanstvene namene", ko. je dal stehtati svoje gaste. Ne: najboljši jedec je dobil venec iz hrastovega listja j Ovenčan kakor olimpijski zmago-J valeč se je vsedel na častno mesto j za mizo, vrle kuharice pa so urno | postregle njemu in vsem gastom s( skledami novil^jy^avkar priprav-( ljenih jedač, med tem ko o hlapci; obilno točili pivo in vino. ; Poročilo nj^n nič ne rostore. se je našlo 850 kositrnih ikatelj z opijem v vrednosti 175 isoč dolarjev. ŽENSKE NOČEJO Bm SAMfl Xolx'ne reči se ženska n^ bojiH tako. kakor a^amljenasti. ifed mo-l škimi najdemo mnogo samotarjev. Ženske, ki hodijo same na izpre-hod, ki same stanujejo ali potujejo. bi pa skoraj lahko sešteli na prste. Ženska mora vedno imeti pri .sobi nekoga, .s katerim lahko kramlja o .svojih križih in težnvah. llu-Jomušneži celo pravijo, da ženska sploh ne zna molčati. To je seveda pretirano, vendar se pa ne da tajiti. da ženske rade govore in da v tem z redkimi izjemami nadkrilju-jejo moške. Žeaska navadno ne zna skriti svojih niLsli, asobito če se ne tičejo njenih srčnih zadev. Pove vse kar jo teži in kar bi večina moških na njenem mestu zamolčala. To je sicer lepa lastnost, ki pa lahko rodi slabe posledice. Zenki je potrebna tudi ljubezen Ženka. ki je deležna ljubezni in nežnosti. .se ne boji nobenega dela, pa naj bo še tako težko. Taka ženska ni nikoli nesrečna. Dokler čuti, da jo ima nekdo rad in da ima tudi sama nekoga rada, se razvija v nji neverjeten odpor proti vsem življenskim nadlogam. Cim se pa eliti ženska zapuščeno, izgubi energijo in veselje do življenja. Iz vsakdanjega življenja se lahko prepričate. da napenja žena v borbi za ob-„ stanek vse sile. tla se iioč in dan bori za košček kruha, pa je vendar srečna, kensživi * onožem. ki jo ljubi, Čim pa postane vdova ali pa jo mož zapusti, je njene energije konec. posebno ako nima otrok. Po-■ stane melanaolična in izgubi vsako j veselje do življenja. Vprašajte : ženske, ki so skušale izvršiti samo-»1 • mor. pa so jih v zadnjem hipu 0-hranili pri življenju, zakaj .>0 fo ; storile, pa vam največkrat odgo-\ore. da jih je gnala v smrt osamljenost. Ženske ne znajo biti same in to I jih .sili v olnrpne čine, ki se zde tre-jznemu moškemu nepojmljivi. Često . .se pripeti, -la pasti ženska dobro . služIjo in se poroči z moškim, ki ni. jli po značaju, niti po družabnem položaju ne odgovarja njenim zah-. tevam. Strah pred asamljenastjo /je pognal že nešteto žen>k v naročje .! pustolovcev, kateri jih kot žene ali j ljubice brezobzirno izkoriščajo. Se-«veredstvi. tako .si lahko pomagamo i tudi v osamljenosti s treniranjem. Človek se mora že od mladih nog 1 pripravljati na osamljenost, da ga * ne preseneti, kadar nastopi. To ve-jlja tudi za žeaske. kajti nobena ni . preti osamljenostjo zavarovana. —-1 j Vsaka žena in mladenka naj bi se ^vsaj nekaj tednov v letu izolirala i ( preživela izven doma popolnoma . sama med neznanimi ljudmi, v neznanih razmerah! Prvi dni se zdi j življenje v neznanih razmerah ne-Unosno. Kmalu pa hrepenenje po r žanrih in domačem kraju preide. I Osamljena ženska kmalu spozna, da se človek lahko vsemu prilagodi ! 'n da je samo od dobre volje od-vLsno, kako si uredi življenje. Popolna osamljenost je v marsičem ce. I lo prijetna. Značilno svarilo' Y ; Ii LIES QUi ii ji rccsless |j UMCEIWOOO • UR9UW .-00. K. T, ® neprevidnim avtomobil istom je 1 postavljeno pri Truckee, CaL 9 Zmised besed, vklesanih v spo- ■ menik je naslednji: "Na tem me- I stu jo je že eden izkupil, in tudi I ti. jo lahko izkupiš, če ne bos j previden". KIP DRZNEGA LETALCA - *""J »mtiwwtiwunn VT.' col. Lindbergha izdeluje Znani newyorski kipar Carl Gruppe. ./•rs.- '■-.'■'P'f^.sf*.";-4 >0 w so se potniki podali na pot. Oršo je £e enkrat stisnil Miss Ne vil ro.ko. Colomba ji je dala v slovo poljub ter ponudila nato svoji rožnati ustnici tudi polkovniku, ki se je nemalo čudil te korzijske dvorljiyosti. Miss Lidija je stopila k oknu solona, ko sta zasedla brat in sestra konje. V oceli Coloinbe je zapazila škodoželjen blisk, kakršnega ni se dotedaj zapazila v njih. Pogled ma to veliko in močno žensko postavo. koje duša je bila fanatično udana barbarskim pojmom o.časti njenega plemena; ko je čelo je odsevalo ponos nepogljive odločnosti in krog koje ustnic je igral demonski smehljaj, je vzbudil v duši Miss Nevil bojazni, katerim je dal izraza Orso. Colomba, ob strani tega oboroženega mladega moža, se ji je zdela kot njegov zlo-kobni genij, ki razmišlja o mrkih dejanjih iii ki ga skuša potisniti proti njegovi propasti... Orso je že sedel na konju, a tedaj je dvignil še enkrat glavo v višino ter videl stati Miss Nevil pri Oknu. Kot da je uganil njene misli, mogoče pa le radi tega, da ji zamahne v zadnji pozdrav je potegnil ven egipčanski prstan, katerega je nosil na verižici krog vratu, ter ga pritisnil na ustnici. Miss Lidija je zardela ter zaipustila okno. Pravočasno pa se je še vrnila tjakaj, da je videla odj.ihati oba Korzičana v galopu. Pol ure pozii"je ji je pokazal polkovnik skozi svoj daljnogled, kako sta globoko spodaj jahala ob zalivu in videla je, kako je Orso pogosto obrnil glavo nazaj proti mestu. Konečno pa je izginil za močvirji, na kojih mesto so stopili danes lepi drevesni nasadi. Ko je stopila mlada Angležinja pred ogledalo, si je morala priznati, da je izvanredno bleda. — Kaj pač si bo mislil ta mladi človek o meni? — je rekla sami sebi. — Kaj pa naj mislim jaz o njem? Zakaj pa sploh mislim jaz nanj?... Potovalno znanstvo!... Kaj pa hočem pravzaprav tukaj — na Korziki ?... Niti v glavo mi ne pade, da bi ga ljubila___ Ne, ne, to bi bilo nemogoče!... In Colomba... Jaz svakinja "voce-tatriee", ki nosi povsem resno s seboj bodalce?... »Šele tedaj je zapazila Mišs Lidija, da je še vedno držala v roki štilet kralja Teodorja. Vrgla ga je na svojo toaletno mizico ter nadaljevala s svojimi razmišljanji: — Colomba. plešoča v Lodonu na kakem plesu!... Sveti Bog, kakšno pozornost bi vzbudilo to!... Mogoče bi napravila celo pravi furor... On me ljubi, to je popolnoma gotova stvar ... On je junak iz romana, kojcga pustolovsko pot sem prekirižala jaz... Ali pa se mogoče res peča z načrtom, da osveti svojega očeta na korzij-ski način?.. .Na ta način bi bil vsekakor srednja stvar med Bvro-liom in salonskim junakom... Jaz sem napravila iz njega pravega dandv-ja ,dandy-ja, katerega je izštafiral korzijski krojač... Orso in njegova sestra sta medtem nadaljevala svojo pot. Ilitri tek konjev jima je izpočetka zabranjeval vsak govor, ko pa sta bila v.sled vedno večje strmine prisiljena jahati v koraku, sta izmenjala par besed glede prijateljev, katere sta ravnokar zapustila. Colomba je govorila s prostnim navdušenjem o lepoti Miss Nevil. o njenih svetlih laseh in o njenem ljubkem obnašanju. Nato je vprašala, če je polkovnik v resnici tako bogat kot izgleda in če je Miss Lidija njegovo edino dete. — Potem je na vsak način zelo dobra partija, — je nadaljevala, — Kot se mi zdi, goji njen oče veliko prijateljstvo do tebe... Ker ni Orso odgovoril, je zopet pričela po kratkem prekinje- nju: — Naša družina je bila pred časi zelo bogata ter spada še danes med najbolj ugledne na otoku. Vsi ti signori (potomci starih fevdalnih družin) so bastardi. Le med rodovi korporalov more biti govora o pristnem plemstvu. Vem, Orso, da izhajaš od prvih med kor-porali otoka. Naša družina izvaja svoj izvor onstran gora in le prisiljena od notranjih bojev je prišla semkaj. Če bi bila jaz na tvojem mestu, Orso. bi se prav nit* ne pomišljala potezati se pri njenem I očetu za roko Miss Nevil... (Orso je skomignil pri tem z ramama). Z njeno doto bi nakupila gozdove pri Falsetta in nadalje spodaj vinograde v naši okolici.'Pustila bi si na to zgraditi lepo hišo iz ob-sekanega kamenja ter dala postaviti še eno nadstropje na stari stolp, kjer je Sambruccio ob času grofa Henrika pobil toliko Mavrov. — Colomba, ti nisi pri pravi pameti, — je vzklikni Orso ter iz-podbodel svojega konja. — Ti si mož, Ors Anton, ter moraš boljše vedeti, kaj storiti kot ženska. Rada pa bi vedela, kaj bi mogli ugovarjati ti Angleži proti zvezi z nami. Ali je v Angliji kaj korporalov?... Potem ko sta brat in sestra v takih pogovorih premerila precej dolgo pot, sta dospela nedaleč od Bocognano v neko majhno vas, kjer sta hotela včerjati ter prenočiti pri nekem prijatelju njih družine. Bila sta sprejeta z gostoljubnostjo, o kateri ne more imeti človek nobenega pojma, če ni doživel sam. Naslednjega dne ju je spremil gostitelj, ki je bil nekoč obenem išignoro della liebbia krstni boter, na razdaljo ene" ure. — Oglejte si, — je rekel v trenutku ločitve pomembno proti Orsu. — te gozdove in te goščave Ce bi se prigodila kakemu možu i-esreča. bi deset let lahko v miru živel v njih, ne da bi ga zasledili orožniki in vojaki. Ta les meji na les Vizzavona in kdor bi imel v Bocognano ali okolici prijatelje, temu bi ne manjkalo ničesar. Tu imate lepo puško, ki mora nositi zelo daleč. Kakšen kaliber illia1 Per la sang-ue di Madonna' S tem bi se lahko zadelo kaj boljšega! kot je divji prasec! Orso pa je hladno odgovoril, da je puška angleški fabrikat in da krogla v resnici zelo daleč nese. Nato so se objeli ter sledili različnim smerem poti. Ko sta dospela naša dva potnika do kratke razdalje od Pietra-nara, sta zapazila naenkrat ob vhodu v neko zaseko skupino sedmih do osmih mož, ki so bili vsi oboroženi s puškami. Nakateri njih so sedeli na okoli ležečih skalah. Nadaljni pa so ležali v travi, do-tim so stali ostali pokonci, kot straže ter kot prieakovaje zrli naokrog. V kratki razdalji od teh mož so s0 Mariji. n!h pesmi' za mešani zbor. — Sopran, a,It, tenor, bas .........44 Hvaffte GoflpoBa v njegovih svetnikih, 20 pesmi na Cast svetni* kom. (Premrl) ................ .44 10 obha jllnih in 2 v Cast presv. Sr. cu Jezusovemu. (Grum) ......J5 12 Tantum Ergo, (Premrl) ......it Missa In honorem Sanctae Caeeili- ie, (Foerster) ...............^ Missa in honorem St Joseph! — (Pogachnik) .................. UtaMje presv. SVca Jezusovega (Foerster) ............................II Orenras pro Ptattfln............ ,49 K^ri® •••••••••o•m m J§§ k svetemu Re&njemu teletu — (Foerster) ..#(■«.•......•••«,, ,44 Sv. Nikolaj .....................M pesmi z notami: MEŠANI in MOŠKI ZfeOBI Priložnostne pesmi (tttnO ......1.11 Slovenski akordi (Adami«): # 1. tr. ..au.iv..............1* H. tat* .................M Pomladanski «tert, L in II. sv, vsak.........................45 Ameriška slovenski Ura (Hsimer) 15» OHovske himne (VtfoplVee) ..;:UI 14 mttfclh In metan ih Oarav — ^ AAMBM) ••••••••ooooovoaooo* o4S 14 jugoslovanskih ntrtiilh penal (Adami?) 2. sv. ..............M DMtt pite L In 11. sv.iadala Glasbena MtUca ..............M umanumr- SSmUto mrf+t peM (AM» Izdala Glasbena Matica ........41 Trije mtfld aferi titarSi) — itfVftfe qw«* MiJfca Narodna nagrsbaifs (Parttt) .... JI Qnm li—il-(lthswr) 2. fr.. ^4 SAMOSPEVI: Notne pesmi, (Adami«) ..........1.25 Sest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, Izdala Glasbena Matica ..■•«•••••«•»••»••••»•»• .45 . . | MBfiANI ZBORI: i Planinske, II. sv. (Laharaar) .. .45 Trdo mefiani zbori. Izdala Glasbo- I na Matica .....................43 ( RAZNE PESMI S SPI^EMLJEVA- I < NJEM: Domovini, (Foester) .............A* ' Izdsila (»Glasbena Matica. ' j Gorske cvetlice (Laharaar) četvero in petero raznih glasov .... .45 Jaz M tad rndetih rot, moSki zbor j z bariton golom in priredbo za j dvospev ...................... .20 : V pcprinlhti noJFi (Sattner). kan-tanta za soli, zbor in orkester, { Izdala Glasbena Matica .......75 < Dve pesmi (Prelovee), za moSkl zl>or in bariton solo ...........20 Kupletl (Gram). Vesmarica, nredll Hubad____2JO 3. Narodne pesmi (Gerbic) .....30 1 4. Koroške slovenske narodne I pesmi (Svikarltč) 1., 2., in 3. zv. skupaj .................. 1.— ' Slovenske narodne pesmi Benciije (Orel) .........................« MALE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodno himne.....15 j St.la Sto čutiš, Srbine tuini.....15 ^t. 2. Zrinjski Frankopan.........15 St. 5. V sladkih sanjah .........'15 Št. T. Pri oknu sva moMe slonela .15 it. Pogled v nedolžno «ko.....15 , Št 10. Na planine ...............15 i Št. 11. Zvečer ...................15 i Št. 12. Vasovalce ...............13 Narodne pesmi za mladino (ži-____ ravnik), 3 zvezki skupaj .......50 i Slavtek, zbirka šolskih pesmi — (Medved) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjaniii) ----.30 Lira, srednješolska, 2 zvezka skupaj ...........................2— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč........ .40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam prii»eljl žar: Z vencem tem ovenčam slavo: Triglav ....... .40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo .........44', 7. zvezek: Slavček: Zaostali ptič; Domorodna Iskrica; Pri svedbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .44 8. zvezek: Ti osrečiti jo hotl (me. Čan zbor) ; Ti osrečiti Jo boti (moskl zbor); Prijatelji in sen-<"> '"""nn zbor) ; Stoji, solnčlce stoj; KiiioSki ln.;i .............40 I spisi za mladino: (GANGL) 2. zv. trdo zveno. Pripovedke In pesmi .........................54 ; 5. zv. trdo vezano. Vsebuj« 12 po- i vesti .........................JJ0 1 4. zv. trdo vezano. A'sebu.e 8. po- %esti ........................rO ."». >r. rdo vuino. Vinski brat. .... 30 6. tv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesil ....................... f 3 ] Umetniške knjige s slikami za mladino: i Pepelka; pravljica s slik turi ....1.00 Rdeča kapica; pravljica s slikami 1— Sneguljčica; pravljica s slikami ..L— ; Mlada Meda.........- ......L— Trnoljtica, pravljica s slikami ....L— ] SPLOŠNA KN1ŽNCA: Št 1. (Jvan Albrecht) Ranjena grada« Izvirna povest, 104 str., broiirano ......................35 j Št. 3. (Ivan Rozman) Testasmaft, ljudska drama v 4 dej., broS, 103 strani .....................33 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletna klasje, Izbrane pesmi, 184 str., broširano .....................M Št. 5. (Fran MltCinskl)' Gospod FridoUn Žolna Ih njegova dru-ihm, veselomodre trtice I., 72 strani, broftrano ..............M št. 7. AddersonOve pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utra, 111 str., broS. ..........J8 št. ft. Akt «t. »s ...............10 Št fl. (Univ. praf. dr. Franc T^eb^r.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani. firoS.............10 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Tertooe, relijetna knrHatnra ls minulosti, 85 Str.. broS.........JSS št 11. (Pavel Golla) Petertkm« peflRtfa}e itnje, botlčna povest v 4. slikah, 84 str., broS.......J5 ■ i n ii r in n i ■ m Išdbr Jkkj i&ei kdor kaj ianaja; Ume kaj k»- pajer kdor kaj pebda-Jifp^ov vmjlik> prizht- va, da imtjo ču3ovit tMpck . MALI OGLASI ▼ Xl»4 Naroda-. POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM rN jSl PRENOVLJEN PTSALNI ^L^ 8TS0J "OIJVER" IpWWS88H 8 stroiico^sa slovenski OJJVEK PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEflffi Pisati na pisalni stroj ni nikato umetnost. Takoj fefafcd tlak pO*. HtMt ^ittnja doWiU r ^ajo. SLOVENIC PinOJŠtim COMPANY 8fiOorttodtBfr^t, f|i :..... Hev.Tork,N.T. . „ ............. .. . ^___________' Št. 12. (Frsn Milčlnskl) Mogoinl prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 91 str., broS. ..........34 Št. 13. (V M. Gargln) Nadeida Nikolajevna, roman, poslovenil | U. Žun, 112 str., broS...........M Št 14. (Dr. Kari Engltft) Denar, oaroddo-goi>podarskl spis, pošlo-| venll dr. Albin Ogris, 'JSM str„ broS. ......................... J4 Št 16. (Janko Samec) Življenje, I pesmi, 112 str., broS. ...........13 1 Št 17. (Prosper Marimee* Verno I duše v vleak, povest, p revel Mirko Pretnar. 80 str. .............34 1 Št. 18. (Jarosl. Vrchllck.v) Oporoka lukovikega xrajiteka, vese-, loigra v enem dejanju, poslovenil I dr. Fr. Bradač, 47 str., broS. .. .23 Št ID. (Gorhart Hanptman) Po-j topljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton I Funtck, 124 str.. broS.........50 Št. 20. (Jul. Zeycr) Gompačl In Komurasaki. japonski roman, is fešine prevel dr. Fran Bradač. 1T.4 str.. broS..............45 Št 23. (Sophokles> Antigone, žalna igra. poslov G. Golar, 60 stT., broširano...................... .30 Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., liroD. ..........................80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,.... II. del .......................80 Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 st, broS. ...........................35 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost in problemi ■ skrbstva za brezposelne, 80 str.. broS.......33 št. 29. Tarzan sin opire .........90 Št. 31. Roka roko ..............25 Št 32. Živeti ...................25 Št. 35. (Gaj Salustij Krlsp) Vojna z Jugurto, posltiv. Ant. Dokler, 123 strani, bro«. ..........J54 r. ::«!. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani ...................05 Št 37. Domale živali ...........30 št. 38. Tarzan in svet..........1— št. »9. La Boheme ............L— Št. 46. Magda................40 št. 47. Misterij duSe............1.— št. 48. Tarzanove živali ........ .90 št. 40. Tarzanov sin ............90 Št 50. SUka De Graye ........1.20 št. 51. Slov. balade In romance .80 Št. 32. Sanln ..................1.50 Št. 54. V meteiu ..............1.— št. 56. To in onkraj Sotle.......30 št. 57. Tarzanova mladost .... -90 št. 58. Glad (Hamsun) ........JO št. 61. (Golar) Bratje in sestro.. .73 št. lil'. Idi jot, I. del. (Dostojevski*. 90 Št. t«. Idijot, II. del ...........90 Št. 61. Idijot. III. del ..........M Štev. 65. Idijot. IV. del ........90 Vsi 4 deli skupaj............3.25 Štev. 66. Kamela, skozi uho šivanke, veseloigra......43 igre : Beneški trgovec. Igrokaz v n. deja->j.4Q Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih .30 Cyrano de Bergerae.. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.14 Mati, (Meško), tri dejanla.......74 Marta, Semenj v Riebmondu, 4 dejanja ...................... 31 Starinariea. Veseloigra v 1. dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .34 Tončkove sanje na Miklavšev voter, Mladinska igra s petjem ▼ 3. dejanjih .....................M R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek), rez. ...........45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik rare vine, veseloigra r 2 dejanjih .......................34 Veronika DesenKka, trda ves ....1.54 Za krii in svobodo, Igrokas v 5. dejanjih ..........'............X Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .......44 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja.......44 Zbirka ljudskih Iger: 3. snopi?. Mlin pod zemljo, Sv. Ne- ia, Sanje.......................44 9. snopič. Na Betlehemakem NM-nah. Kazen ne IzeMAne. Očetova kletev, Ča&iea kave............JN 12. snopič. Izgubljen oln, V Je«, Pastlrtel In kralji Ljudmila. PlanSariea ....................M KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. GLAS NARODA, 25. JUL. 1927 - ■ ■____:_• • ........ —_ Zf. Julija: Mauretania, Cherbourg: Pres. Roo ssvelt, Cherbourg. Bremen. 3M. junij«; Cleveland, Cherbourg. Hamburg. določena odplutja v avg. '27. I. avgusta: AquiUinia, Cherbourg: Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg. 3. avgusta: Republic, Cherbourg. Bremen. 4. avgusta: Hamburg, Cherbourg Hamburg. 5. avgusta: President« Wilson, Trst. S. avgusta: Paris, Havre: Majestic, Cherbourg: Pennland, Cherbourg: Rotterdam, Boulogne sur Mer in Rotterdam. 9. avgusta: Columbus, Cherbourg, Bremen, 10 avgusta: Herengaria, Cherbourg; I'residente Hardh.g, Cherbourg. Bremen; II. avgusta: Westphulia, Hamburg. 13. avgusta: Duilo. Xapoli. Genova 16. avgusta: Reliance. Cherbourg, Hamburg. 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok .........30 14. snopič. Sr. Bo&tjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .. .30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža .............. .30 20. enopič. Sr. Just: L hib« en Marijinega otroka ...............34 molitvsnixi: Duša popolna ..................1.— Marija Varhinja: ▼ platno vezauo ..............SO v fino platno ..............1.00 v celulojd vezano............1.20 v usnje vezamr..............1.50 v fino usnje vezano ........1.70 Rajski glasovi: t platno vezano ............1.00 t fino platno vezano ........1.10 v usnje vezauo ............ 1.5U v fino tisnje vezano ........1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano .............80 v nsnje rezano..............1.65 v fino usnje vezano ........1,80 Sveta I ra (z debelimi frfcami): v platno vezano .............90 v fino platno vezano ........1.30 v fino usnje vez.............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje rezano..............1.50 v fiuo usnje vezano..........1.80 Kvišku srca mala: v fino usiijs vez.............1.20: Oče naš, slonokost bela ..........1.20 J Oče naš, slonokost rjava.........1.20 . PRi Jezusu: v celulojd vez.......1.30 IMzlačiuo ...................1.50' fino usnje vez...............1.60 Angleški molitveniki: (Za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano.....30 Child's Prayerbook: t belo kost rezano ..........1.11 Key of Heaven: v usnje vezano...............70 Key of Heaven: v najfinejše usnje rezano 1.20 (Za odrasle.) Key of Heaven: v fino usnje vezano .........1.50, Catholic Packet Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Marta: v fino usnje vezano .........1.40 Naročilom js priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če posljetš gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "6 L A S NARODA" 82 Cortlandt St., New York 17. avgusta: Mauritania. Cherbourg: Ueorge Washington, Cherbourg, Bremen: 18. avgusta: Albert Bullin, Cherbourg, Hamburg: Conte Rosso, Napoll. Genova. 20. avgusta: Lfeviathan, Cherbourg; lie de France. Havre; Homeric, Cherbourg; Volendain Bolougne sur Mer, Rotterdam; Colombo, Napoll, Genova: I'resilpn, Cherbourg, Bremen 23. avgusta: Thuringia, Hamburg. 24 avgusta: Aquitaniu. Cherbourg; Muenclien. Cherbourg, Kremen. 25. avgusta: Xe* York, Cherbourg. Hamburg. 26. avgusta: Olympic. Cherbourg 27. avgusta: Prta. Roosevelt, Cherbourg, r.r<»-men; Frame, Havre; Hclgenlajul. Cherbourg; V'eendam. Boulogne sur Her, Ibu-terOam; 30. avgusta: Martha \Ma»hingti>n, Trst: Itew »lute, Cherbourg, Hamburg. < 31. avgusta: Uerengaria, Cherbourg; Roma. Napoll, Genova. SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: FRANCE 31. jul. — 27. avg. PARIS 6. avgusta. — 3. sept. v posebni kablrrf 7. vsem I modernimi udobnosti. — pijača .a slavna francoska kuhinja. Izredno nizke rene. Zajamčite si prostor za prvo vo>n|o novega velikana ILE DE FRANCE 20. avg. VpraSnjin kateregakoli pooblaščenega Rgcnta «11 FRENCH LINE 1S State Street — — New York ADVERTISE in Gf.AS NARODA Pozor čitatelji« Opozorite trgovce in ; obrtniki, pri katerih i kupujete ali naročate ' in etc z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boete v«tregli vtem. Uprava "Glas Naroda*. | Kako se potuje v | stari kraj in nazaj v Ameriko, ~ Kdor j* namenjen potorarl t •tiri krt]. Je potrebno, da je poo-•en o potnih 'Jstlh, prtljagi In drn-gth itrareh. V>)ed naM dclgoletn« IskuSnJe ram ml Bamoitexno dati I najboljša pojamlla bi prlporočfmp. vedno le prrovrtine brvopamiferi Tndl nedrlavljsnl nmc/^o po-. torati t itarl kr«J, toda preekrbetl §1 morajo doToljenjfc al! permit Ii Wasblngtona. bodisi m eno leto ali 0 mesecev ln te mora delati pro-flnjo vraj en meeer pred o