PRIMORSKI DNEVNIK
.h> plačana v gotovini ^tale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXVIII. Št. 277 (8370)
TRST, četrtek, 23. novembra 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V Helsinkih !a premostitev blokov
Pečat. dosocJfca sta’ ki ne dajeta g/7™ somo dogajanjem sedanje-tedna, pač pa nakazujeta obri-dogajanj v medna-odnosih. Obetata, da se bo _svet le nekoliko obrnil ^7 mirnejšim, bolj ustaljenim ® mednarodnem življenju. itn 2a novo stopnjo v ameri-ie rt-Sovietskih Pogajanjih, ki jim kkml ustav*t* divjo in nerazsodno *W°-U at°rnskem oboroževanju. raju casom je svet pozdravil spo-m med atomskima velesila-(j. s katerim sta se zaobljubili, j., Os.to ustavili tekmo v izdelavi ^ZlVne9a atomskega in raket-p®*.orožja. Zdaj so v teku nova '"Janja. začela so se v torek tn>Jnevki naj pripeljejo do Zlora tudi v tekmi za izdelo-strateškega, ojenzimega o-j, Velesili sta spoznali veli-if auk sedanjega časa: če bosta naprej kopičili rakete in atom-
'■ktnbe’ ^ uteSne ta tekma . * hkrati močno spodjeda nju-Saspodarsko moč — vreči v ij !~c strahovite katastrofe, ki tK, yj®kakor pomenila atomsko voj-Pfiča/IOnov °bisk v Moskvi je iz-'len! ’ koko nujen je izhod iz uhce, ki je vanjo zašlo IZgodno življenje spričo blo-^ K,h nasprotij. Zato rajši obr-kater*OVo stran v odnosih, na r0|) . bo pisalo: Namesto spo-
j,	j?!* sovraštva, sodelovanje. Če
k,	°. čemu potem še nadalje j/ Kovati, kdo bo imel več bomb " r“ket?
Hjj ,9re v Ženevi za dogovore !oriš • es^ama’ P° so Helsinki priim* Cf ,d°sti širšega zbora, ki 'Gfto	širše naloge kot
% ^oriti o razorožitvi. Za-ron.je je prvo posvetovanje ev-'j držav — samo Albanija tta,0 Andora s Pirenejev ni-PHtlr,a-S * * * *!opani ~ ki so se jim Crlie tudi ZDA in Kanada. fcj	Posveta med veleposlani-
tltjj, ^opskih in dveh čezocean-ipre;„ ap v Helsinkih sicer ni (e ‘mati kakšne dokončne skle-Z9°lj za pripravo na po-t9r"„konferenco o evropski PrL,„ sodelovanju. Če bodo Itot ?°e v Helsinkih stekle tako feo„< * bilo pričakovati, bo ta leto 7?c.a zaživela že prihodnje k o 9re predvsem zato, da «*e	domenijo, katera
ie Jr^šcmja naj evropske drža-^tfnfetottijo na dnevni red pri-ftjj evr°Pske konference.
%rn v’ da bo ta konferenca V' .a 0 varnosti evropskih Ijii' n^iu o njihovem sodelova-*oljL °da y ta široki okvir sodi h}ja ^nih vprašanj, ki jih je »ili	urediti in se dome-
*e f,dt o stališčih, ob katerih tprdj-r0. na konferenci lotili teh J*1' Helsinškemu sestanku Jnjra,/?. bo lahko uskladiti vsa foteJ lcneiša stališča, težnje in iaij a' že do zdaj so napove-biave a? Se bodo zahodne V drugače postavile že ob "Jj j vprašanju, kakšne naloge 1i in y?i° konferenci o varno-jjiji J^dflovanju. Nekateri so za ‘e 0(jru9‘ za širši okvir vprašanj. \ s^se0a začetka bo na pri-^njprT'10 vprašanje, ali naj %j Vhodno krizo in celotno Sredozemlju vključijo v S Se e na konferenci, ali pa *?9a nu Izognejo, češ, da ne , *aae evropski prostor. So pa H ried njimi je na primer ki menijo, da ' °lcHj k' Položaj še kako sodi N Snr evropskih razprav. Če biša, ne bo noben ^ . Oospodar zmignil z ra-* i s.es- to je sosedova stvar. Se tiče. Plamen s sose-Khe kaj lahko preskoči J0 je tvojo. Vpoštevanja vred-"Quj namreč tisto stališče, ki piei],' . mir nedeljiv. To v Ce. je na nekem koncu So 0],d požar. nujno meče ?nJa. Vsa mednarodna doga-t i * * *CetJlaT°be '-de je v nekem
t"'0 6la" v vi“’ ze sama ta težnja p »a li"° •** spodbudno vpli-. la„i.. v°zlavanie kakšneaa ze-
p^tzmočna teinja
Slazv°2
8e°i ri*}eneQa vprašanja v dru-
avanje kakšnega ze-
,°swU' SVeta-
Sl« ”Je vprašanje, ki se prav dhPsfcn 1, ,e °b pripravah na honjerencu pa je ne-
v°~ e: Kaicšne pogovore in lo *eJo arn°st ‘n sodelovanje naj evropski narodi. Ali naj stebrih
SS'
tj l zgradimo na £ da aelilve Evrope, se pra-■ vse dogovore sklepa-*weditnCa bloka in vso Evropo Sn k. svojim ciljem. Taki •l b°doe0 kaj trhla podlaga irS°dein stavbo evropskega miru Ae , Vanja. Končno, niso vse l^ih 1 ,Se bodo srečale v Hel-
OTVORITEV POSVETOVANJA 0 EVROPSKI VARNOSTI JE TRAJALA 11 MINUT
Nasprotovanje premoči obeh blokov že na začetku zasedanja v Helsinkih
Na enakopravnost vseh evropskih narodov je opozorila romunska delegacija
'ferj,, 'n Pozneje na emopski oj nji Z1. ~~ članice blokov, so .tudi nevtralne, zunaj-SričZ tn tudi protiblokovske, C S, Je države. Njihova vloga Si da ^ttembna. Doseči je tre-'n “ etinv konferenca stekla v ,ClQr°do *°Pravnosti vseh držav V Siti’ n.e Pa v duhu blokov-»iw'ti še manj v duhu vpli-£ kvoto* velik<h sil. ki kaj ? kotfu0 riero drugim po svo to u tn s svojim vatlom. ie r0f,o	ki so zapihali čez
^ s(°rj| as!' bo vsem t stem, kar Ofljdt zahoinonemški kancler a Pomiritev in ureditev f^d vzhodom in zaho-
HELSINKI, 22. — Ob prisotnosti 34 diplomatskih zastopnikov prav toliko evropskih držav, ZDA in Kanade, se je v finski prestolnici uradno odprlo pripravljalno posvetovalno zasedanje o evropski varnosti, katerega namen je izoblikovati osnovna izhodišča za napovedano konferenco o evropski varnosti.
Potek prve seje je verjetno razočaral nad 300 časnikarjev, saj je trajala le enajst minut. V tem času je zasedanje odprl s kratkim pozdravom finski zunanji minister Karjalajnen, ki je poudaril, da je Evropa doživela verjetno najpomembnejši trenutek svoje zgodovine, ko se odpirajo širše možnosti vsestranskega sodelovanja in po-mirjevanja, neglede na številčno in vojaško moč posameznih držav. Zasedanju je zaželel čimvečjega u-speha.
Takoj zatem je spregovoril dekan diplomatskega zbora v Helsinkih, Danec Tschering, ki je predlagal, naj bi zasedanju predesdoval glavni tajnik finskega zunanjega ministrstva Totterman. Predlog je očitno bil iznesen po sporazumu med prehodnimi srečanji, saj so ga delegati odobrili s ploskanjem. Totterman se je prisotnim zahvalil za zaupanje in predlagal, naj bi podpredsednik zasedanja bil prav tako Finec, svetovalec zunanjega ministrstva Doniemd. Takoj zatem je Totterman prekinil zasedanje, ki se bo nadaljevalo jutri (v četrtek) ob
10.30.
Tik pred prekinitvijo zasedanja so časnikarji opazili, da je romunski delegat Lipatti začel mahati s svojo tablico, da bi opozoril nase predsednikovo pozornost. Ker mu to ni uspelo, je romunska delegacija razdelila med ostale diplomate pismo, v katerem poudarjajo, da bi moralo popredsedniško mesto pripadati — po sistemu rotacije — vsem udeleženkam. V pismu je tudi nekaj načelnih točk glede nadaljnjega dela zasedanja. To so: 1. Popolna enakopravnost vseh udeleženk, neglede na njihovo moč ali udeležbo v pripadnost blokovskim skupinam; 2. vsaka država mora imeti pravico do svojega zastopnika v vseh organih konference; 3. vsi sklepi morajo biti sporazumni, se pravi brez nasprotovanja; 4. vsaka delegacija ima pravico, da svoje mnenje izrazi tudi mimo uradnih stališč.
Na ta način je romunski delegat, ki sicer zastopa eno izmed držav, ki je članica varšavskega pakta, Opozoril na pravice malih in neuvrščenih držav, mimo sporazumov med velesilami. S tem je Romunija dokazala, da je evropska konferenca o varnosti, na osnovi enakopravnega sporazumevanja narodov, temelj njene zunanje politike in tudi kritičnega odnosa do bloka, kateremu pripada. V diplomatskih krogih v Helsinkih se .je pozneje izvedelo, da je večje število delegatov izjavilo, da podpira romunsko stališče.
V Bonnu se je medtem začelo parlamentarno zasedanje skupščine NATO, ki se ga udeležuje 200 predstavnikov 14 držav (.brez Grčije, katero naj bi povabili k obnovitvi demokratičnega sistema). Prvi je na skupščini govoril Willy Brandt, ki je kritiziral sistem ^zasebnih igovorov» med Nixonom in Brež-njevom mimo zahodnih zaveznikov. S tem v zvezi je dejal, da je treba zavezništvo zahodnih držav razvijati na osnovi konstruktivnega odnosa do ZDA. Brandt je tudi dejal, da bo odločno nadaljeval na poti «Ostpotitik» ter predlagal, naj bi na konferenci o vzajemnem krčenju vojaških sil v Evropi govorili o vseh četah, in ne samo o sovjetskih in ameriških. Generalni tajnik NATO Luns pa je dejal, da bo seja v Helsinkih pokazala, če se bodo zahodnoevropske države sploh udeležile konference o varnosti leta 1973. Pri tem je Luns napadel SZ, češ da sploh ni zmanjšala svoje vojaške sile, kljub očitnemu pomirjenju v Evropi.
Na dnevnem redu zasedanja NA TO je več resolucij, v katerih so tudi zahteve, naj ZDA okrepijo pomorsko prisotnost v Sredozemlju in na severnem boku Evrope.
n.......milnimi.lil......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
dom, kar mu je dozdaj prineslo dve pomembni nagradi — Nobelovo za mir in pa zmago na nedeljskih volitvah — pihajo v prid novim tokovom, ki se javljajo v življenju evropskih narodov. Tu so tudi jamstva za upanje, da bo v Helsinkih, kljub vsem težavam, ki se bodo postavljale po robu, steklo tako, kot je v korist vseh evropskih narodov. V zmoti pa bi bili. če bi mislili, da Evropo čaka njena zagotovljena varnost že za prvim vogalom. Pot do nje bo dolga in strma- Vendar je spodbudno že to, da so se evropski narodi končno vendarle podali na to pot.
DRAGO KOŠMRLJ
S prve seje konference v Helsinkih. V vogalu miz je viden romunski delegat
OB ZAHTEVI PO INTERNACIONALIZACIJI KOROŠKEGA VPRAŠANJA
Spekulacije avstrijskega tiska o odločnem stališču Jugoslavije
Glasilo Avstrijske ljudske stranke skuša prikazati, da v Jugoslaviji niso enotni glede zaščite zakonitih pravic koroških Slovencev in glede ukrepov v ta namen
CELOVEC, 22. — Odkar se je slovenska manjšina na Koroškem odločila internacionalizirati vprašanje izpolnjevanja tistih določil avstrijske državne pogodbe, ki zadevajo manjšino, si del avstrijskega tiska vztrajno prizadeva ustvariti vtis, kot da obstajajo glede slovenske manjšine na Koroškem in zaščite njenih pravic bistvene razlike med manjšino in Slovenijo in ostalo Jugoslavijo.
Očiten poskus v tem smislu je članek v najnovejši številki glasila koroške OVP pod naslovom «Ali Jugoslavija korigira koroške Slovence*, članek je brez dvoma čista špekulacija, ki bi naj neukemu bralcu zapustila vtis, kot da si v Jugoslaviji niso enotni glede zaščite zakonitih pravic slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in ukrepov, ki jih je Jugoslavija v ta namen pripravljena podvzeti.
Volkszeitung gradi svoje predpostavke, ki jih pa ne more z ničemer utemeljiti, na domnevnih razlikah med izjavo predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Jožka Tisch-lerja po obisku pri predsedniku Zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Dže-malu Bijediču, v kateri je dejal, da bi bilo treba pri izpolnjevanju državne pogodbe upoštevati stanje, ki je vladalo ob podpisu državne pogodbe in pa med poročilom Tanjuga, ki da tega
■•aauaiiiiBini>tiii»i»iiiiiiiiiiiiiiiii»»iiaiiMat(iiiiiiiiiiiaiiiHt*iM>iiBiii>iiiiiiiiiii>iiiiiiu*iiii»iiiiaiiiiiiiiniMiBiiiviiiiiiiiiiiiaii>tiiiiiiiiiaisii«iiiaiiMiitiatiiMtBai>iifiiiiiiiitimau«»iia«Maiiiii*iMBBiiiiiiiiiiiaa«is*iiiiiiiiiMiiM>iiiiH
200.000 KOVINARJEV NA ULICAH V MILANU
VEČ KOT DVA MILIJONA DELAVCEV STAVKALO ZA REFORME, RAZVOJ JUGA IN PROTI FAŠIZMU
Sindikalna zborovanja v Milanu, Turinu in Rimu - Ostre kritike Andreottijevi vladi, da je avtoritarna in da teži po represiji
MILAN, 22. — Več kot dvesto tisoč kovinarjev je ves dan manifestiralo po ulicah lombardske prestolnice ob vzklikanju gesel proti fašizmu, za takojšnjo obnovitev delovnih pogodb, za delavsko enotnost proti vsakemu reakcionarnemu poskusu in proti sedanji vladi, za katero so sindikalisti dejali, da je »avtoritarna* in »protirefor-mistična«.
Mogočnih šestkilometrskih spre
vodov je bučno šlo skozi Milan in s tem opozorilo javnost na to, da se sindikalno gibanje ni razbilo in da se, nasprotno s težnjami nekaterih političnih krogov, utrjuje prav bazi. Ni namreč naključje, da je včerajšnja stavka zajela 1.200.000 kovinarjev po vsej Italiji in da so se jim pridružili gradbinci severnih pokrajin (skoraj pol milijona) ter 300.000 državnih uradnikov in več deset tisoč poljskih delavcev na Siciliji. Tudi manifestacije v Milanu, in druge, ki je sočasno potekala v Rimu, so se udeležili delavd vseh kategorij, in študentje višjih in srednjih šol.
Provokacij ni bilo, ker so delavci s svojo disciplino dokazali, da do teh pride le v primeru neodgovor nih posegov sil »javnega reda*. Zato je za včerajšnje manifestadje
izjema le Turin, kjer so policisti napadli s solzilcem in tolkači dijake neke srednje šole, ki so se pridružili delavcem. Nekaj dijakov med 16 in 17 let starosti so tudi aretirali.
Uspeh vsedržavne stavke kovinarjev in drugih kategorij komentirajo sindikalna vodstva, ko ugotavljajo, da je bila udeležba v stavki izredno visoka.
Medtem so sindikalne organizad-je poštnih uslužbencev napovedale
stavko vseh kategorij PTT, ki bo
v torek, 28. novembra.
Iz Milana poročajo, da so se pr-
vi delavski sprevodi prikazali na ulicah že v prvih jutranjih urah. Množica delavcev je nosila rdeče zastavice in transparente z napisom FIOM - FIM - UILM. Skandirali so gesla kot «Delovne pogodbe, re
iiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiMMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmtiiitiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiimimiiiiitiiiiiiiitiiii
ŽE TRETJIČ V TREH DNEH
Tudi včeraj srečanje Kissinger - Le Duc Tho
Nad Severnim Vietnamom so sestrelili ameriško letalo B-52 ■ Okrepljena dejavnost letalstva ZDA
PARIZ, 22. — Kot so predvidevali se je posebni Nixonov odposlanec Kissinger zelo hitro vrnil iz Bruslja, kjer sc je srečal z indonezijskim predsednikom Suhartom. s katerim se je pogovarjal o možnosti, da Indonezija postane članica posebne mednarodne komisije, ki bo nadzorovala izvajanje premirja v Vietnamu. Tako vsaj pravi uradno ameriško poročilo, ki so ga objavili takoj po zaključku pogovorov.
Po povratku v francosko glavno mesto se je Kissinger popoldne v že znani vili v Gif-sur-Yvette srečal s hanoiskim pogajalcem Le Duc Tbo-jem. Bili so prisotni tudi Xuan Thuy ter general Haig in namestnik podtajnika za indokitajska vprašanja Sulli-van. Pogovori so trajali približno tri ure in pol in kot po navadi niso o njih izdali nobenega sporočila. Opazovalci so skušali kot vedno ugibati o poteku pogovorov iz obnašanja obeh delegacij po zaključku pogovorov. Danes ni bilo nasmehov in stiskov rok, zato sklepajo, da se je v pogajanjih nekaj zataknilo. Gre vsekakor le za prazna ugibanja. Datuma novega sestanka med Kissingerjem in Le Duc Thojem niso sporočili in jutri ne bo niti navadnega četrtkovega za sedanja konference o Vietnamu.
Z izboljšanjem vremena, se je v Vietnamu okrepila dejavnost ameriške ga letalstva. Včeraj so zabeležili eno
"aa j višjih števil poletov velikih ame riških bombnikov B-52. Američani so tudi priznali, da so severni Vietnamci danes sestrelili eno od teh orjaških letal, ki veljajo približno 4 milijarde lir vsako. Kaže, da ga je zadela raketa zemlja - zrak. Posadka se je rešila s padali. Sestrelitev je povzročila v krogih ameriškega letalstva dokajšnje razburjenje, saj so do sedaj zatrjevali, da je B-52 praktično neranljiv. Hanoi vsekakor zatrjuje, da je to že četrto letalo tega tipa, ki so ga sestrelili nad svojim ozemljem.
Okrepila se je dejavnost tudi drugih ameriških letal. V akcijo so ponovno stopila najnovejša ameriška letala F-lll, od katerih je spet eno iz še nepojasnjenih vzrokov strmoglavilo. Američanom povzroča to najnovejše in ultramodemo letalo velike preglavice, saj se jim pri vsaki akciji nekaj pripeti.
Okrepila se je tudi dejavnost kopnih enot. Partizanske enote so že deseti dan zaporedoma obstreljevale postojanke saigonskih sil na severu države Na pozicije Saigoncev v bližini Quang Trija je padlo kar 1.800 topovskih izstrelkov.
V trenutku, ko zaključujemo redakcijo, smo izvedeli, da je glasnik Bele hiše sporočil, da se bosta Kissinger in Le Duc Tho jutri zjutraj spet sestala.
forme, zaposlitev, razvoj Juga», »Sever in Jug v skupnem boju*, »Pometimo fašiste iz tovarn, iz šol, iz mest*, «Vlada in gospodarji: nehajmo represijo*.
Manifestacije se je udeležilo tudi milansko študentsko gibanje pod gesli: «Enotnost študentov in delavcev* ter «Andreottijeva vlada pomeni diktaturo KD».
Bučna ovacija in skandiranje «Svoboda Vietnamu* je sprejelo pozdrav sevemovietnamskega sindikalista Le Buia, na kar je govoril tajnik gradbincev UH. MucciarelM.
Za n.iim je tajnik FIM CISL Pierre Camiti de ja1, da je «Milan bil pozorišče črne zarote proti delavcem leta 1969, zato bo Milan dokazal da se tu začenja množičen odgovor na fašistično izzivanje. Zatreti je treba težnje fašistov ki prodirajo v aparat države, sodstva in policije, kakor je treba zatreti poskus vlade, ki bi rada s predlogom o preventivnem policijskem priporu ustvarila v Italiji avtoritarni režim*.
O pomenu spopada za pogodbe je govoril tajnik UILM Benvenuto, ki je dejal, da delavci ne pristanejo na zahtevo o korporativizmu. Zato bodlo odgovorili vladi, ker je stopila na pot uničevanja reform in podpore parazitom, ko se izdelujejo zakoni v prid gospodarjem in fašistom.
Zadnji je govoril tajnik FIOM-CGIL Bruno Trentin, ki je poudaril, da delavci niso razbiti, niti šibki, kpt bi kdo upal. Dejal je, da je Sever razumel pomen boja za gospodarski in industrijski razvoj Juga, boja za sistematične investicije javnega kapitala v južnih pokrajinah. Tako se kujejo pomembna zgodovinska zavezništva in tako delavski razred uresničuje svojo vodilno vlogo.
Tajništva kovinarske federacije bodo sedaj proučila možnost novih enotnih nastopov.
Na političnem obzorju je malo vesti. V glavnem obiskujejo voditelji strank mesta, kjer bodo v nedeljo volili. Pač pa je zanimiva grožnja socialdemokratskega ministra Tanassija (PSDI), ki je brez ovinkov povedal, da bi v primeru zrušenja centristične vlade prišlo do ponovnega razpusta parlamenta in novih predhodnih političnih volitev.
Nadaljujejo se posvetovanja v okviru PSI, kjer so predstavniki »kartela levice* izjavili, da pristanejo na enotno vodstvo v stranki v obliki posvetovalnega političnega urada, sestavljenega iz zastopnikov vseh struj, ki bi stal ob strani strankinemu političnemu tajniku De Martinu. V izjavi ni govora o zahtevi, naj bi Nenni ne bil predsednik PSI.
Drevi «voli!na tribuna» po radiu in televiziji
I Ob 21. uri bosta TV in radio odda-jjala »volilno tribuno*, ki se je bodo
udeležili poslanci Forlani (KD), Ber-linguer (KPI), Vittorelli (PSI), Almi-rante (MSI), Tanassi (PSDI), Bignardi (PU) in La Malfa (PRI).
RIM, 22. — Italijanska vlada je dala svoje privoljenje za imenovanje Ikba-la Atharja za veleposlanika Bangladeša v Rimu.
ne omenja. Volkszeitung je iz celotnega poročila o obisku predstavnikov slovenske manjšine v Beogradu objavila praktično samo tisti del, ki pravi, da je Džemal Bijedič med razgovorom izrazil upanje, da bo avstrijska vlada v neposrednem kontaktu z manjšino izpolnila svoje obveznosti iz državne pogodbe.
Takšno stališče jugoslovanske vlade gotovo ne pomeni dezavuiranje manjšine, kot bi hoteli prikazati nekateri krogi na Koroškem, ampak je samo izraz jugoslovanske politike, ki si je vedno prizadevala rešiti sporna vprašanja, če je le mogoče, z neposrednimi pogovori med prizadetimi. Da pa je Jugoslavija trdno odločena v nasprotnem primeru storiti vse potrebne korake na mednarodni ravni in predložiti vprašanje slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji mednarodnim forumom in organizacijam, pa ne izhaja samo iz sporočila o obisku predstavnikov manjšine pri Džemalu Bijediču, ampak tudi iz številnih drugih dokumentov, ki jasno govorijo, da celotna Jugoslavija in vsi njeni predstavniški in izvršni organi odločno upoštevajo interese slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji in da ju bodo tudi v bodoče odločno podpirali v njunih upravičenih zahtevah.
Dejstvo, da Jugoslavija v svoji noti ne dela razlik med slovensko manjšino na Koroškem in hrvaško na Gradiščanskem, ko zahteva dosledno izpolnjevanje avstrijske državne pogodbe, je vzbudilo reakcijo pri tistem delu gradiščanskih Hrvatov, ki zastopajo politiko popolne asimilacije z večinskim narodom.
Dejstvo, da je del avstrijskega tiska posvetil tej reakciji veliko publiciteto kaže, da bi določeni krogi v Avstriji želeli ustvariti rt is, kot da gre pri prizadevanju Jugoslavije po izpolnitvi državne pogodbe za poskus vmešavanja v notranje zadeve Avstrije. Na drugi strani pa nastaja na Gradiščanskem vse večji prepad njed tistim delom gradiščanskih Hrvatov, ki se hočejo za vsako ceno asimili rati in jim ni mar njihova narodnostna pripadnost, ter med nacionalno zavednimi, ki zahtevajo tudi na Gradiščanskem dosledno izpolnitev državne pogodbe.
Z. ZORKO
LOME (Togo), 22. — Francoski predsednik Pompidou je prispel na dvodnevni uradni obisk v glavno mesto Toga. V naslednjih dneh bo obiskal še nekatere druge afriške države. Na potovanju ga spremlja žena.
Džemal Bijedič prispel v Istanbul
ISTANBUL, 22.	— Predsednik
Zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je prispel s svojim spremstvom na dvodnevni obisk v Istanbul, kjer si bo danes in jutri ogle dal kulturne in zgodovinske zanimivosti mesta. Džemala Bijediča so na letališču pozdravili istanbulski
guverner, župan mesta in druge visoke osebnosti. Pri vožnji po Bosporski merski ožini je predsedn:k Zveznega izvršnega sveta na mestu, kjer je pred leti v požaru na jugoslovanskem tankerju «Petar Zora-nič« izgubilo življenje deset jugoslovanskih mornarjev, spustil v morje venec. Nocoj je istanbulski župan priredil v čast predsednika Zveznega izvršnega sveta Jugoslavije večerjo, katere so se poleg članov jugoslovanske delegacije udeležile ugledne turške osebnosti.
Tito sprejel Valentino Tereškovo
BEOGRAD, 22. — Predsednik republike maršal Tito in njegova soproga sta sprejela danes na Brionih delegacijo komiteja, sovjetskih žena, ki jo vodi prva vesoljka Valentina Tereškova. Tito in Jovan-ka Broz sta se s članicami sovjetske delegacije zadržala v prisrčnem razgovoru, ki se ga je udeležila tudi predsednica konference za družbeno aktivnost žena Jugoslavije Vaška Duganova.
Razprava v zvezni skupščini
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — V zvezni skupščini je bila danes v več odborih razprava o osnutku resolucije o osnovah politike družbenega in gospodarskega razvoja v prihodnjem letu.
Poslanci, člani odbora gospodarskega sveta, sodijo, da je predvideno povečanje industrijske proizvodnje od 7 do 8 odstotkov nezadostno in da bo to peljalo v zastoj. Po njihovem mišljenju bi se industrijska proizvodnja v prihodnjem ietu morala povečati za 9 do 11 odstotkov. Na to pripombo so zastopniki Zveznega izvršnega sveta odgovorili, da predvideno povečanje okrog 8 odstotkov popolnoma ustreza sedanjim možnostim in da bi predvidevanje vsakega večjega povečanja bilo nerealno.
B. B.
VARŠAVA, 22. — Tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, ki je na kratkem obisku na Poljskem, je obiskal danes prvega tajnika CK Poljske združene delavske partije Edvarda Giereka. s katerim se je razgovarjal o vprašanjih, ki zanimajo obe partiji. Razgovora so se udeležili tudi člani politbiroja in tajnik CK PZDP Szlachcic, član CK PZDP Frelek in jugoslovanski veleposlanik v Varšavi Vlado Maleski.
Sindikalno zborovanje na Trgn SS. Apostoli v Rimu
tniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiM
V Helsinkih se je začelo posvetovalno zasedanje o evropski varnosti. Že na prvi, otvoritveni svečanosti, je romunski delegat opozoril na nujnost, da se — mimo blokov — uveljavi enakopravnost vseh držav, ne glede na uvrstitev in moč.
Včeraj je bilo tretje tajno srečanje med Kissingerjem in Le Duc Thojem. Nixonov odposlanec ie odšel na pogajanja takoj po vrnitvi iz Bruslja, kjer se je sestal z indonezijskim predsednikom Suhartom. Danes zjutraj se bodo tajna pogajanja med Se-vornim Vietnamom in ZDA nadaljevala. Ameriško letalsko poveljstvo v Vietnamu je sporoči-
DANES
-
so nad Severnim Viet-zgubili orjaški bombnik
lo, da
namom
B-52.
V Italiji je več kot dva milijo-
na delavcev in uradnikov stavka-
lo za delovne pogodbe, reforme, razvoj Juga in proti fašizmu. Na sindikalnih zborovanjih (naj-večjega, v Milanu, se je udeležilo 200 tisoč delavcev) so govorniki zelo ostro kritizirali An-dreottijevo vlado.
Predsednik vlade Andreotti je
na predvolilnem zborovanju v Trstu omenil vprašanje dobrososedskih odnosov, predvsem pa je zagovarjal trajni obstoj svoje vlade in nujnost sodelovanja z liberalci.
Socialisti so priredili okroglo mizo o upravnih vprašanjih, na kateri je občinski odbornik Hreščak obrazložil nekatere dosežke sedanje uprave, Pesante, Kervin in Tringale pa so osvetlili iz raznih zornih kotov- upravni program PSI.
Tajnik tržaške federacije KPI Rossetti je v Podlonjerju ostro kritiziral upravni program KD in dejal, da gre predvsem za volilne obljube.
pkia___Ki DNEVNIK
2
TRŽAŠKI DNEVNIK
POSLUŽIMO SE
PREFERENČNEGA
GLASU!
V nedeljo in v ponedeljek bomo šli na volišče, da izvolimo nov tržaški občinski svet. Volitve imajo sicer upravni značaj, vendar pa so istočasno tudi pomemben politični test ne samo za naše področje temveč za vso Italijo, ker bodo pokazale politično usmerjenost volivcev zlasti v odnosu do sedanje centristično - desničarske vlade.
Zaradi tega so bila v ospredju volilne kampanje politična vprašanja splošne usmeritve in še zlasti vprašanja pomirje-nja v svetu. Pri nas smo predvsem razpravljali o odprti meji, perspektivah Trsta kot mesta posrednika in o podobnih temah. Ta vprašanja pa še zlasti zanimajo tudi nas Slovence, ki smo sestavni del demokratičnega razvoja v Italiji in ki smo in bomo tudi v nedeljo s svojim glasom prispevali k splošnemu socialnemu in družbenemu napredku. V nedeljo lahko skratka vplivamo na to, ali bo šel razvoj naprej v smeri pomdrjenja in dobrega sožitja, ali pa bomo naredili korak nazaj v smer centzrizma in desnice, ko se obuja fašizem in ko se razpletajo črne niti, katerih eno izmed središč je prav v našem mestu.
Slovence pa volitve v tržaški občini svet še posebej zanimajo tudi zato jcer gre za lokalno upravo, v kateri se lahko neposredno čuje naš glas in v kateri neposredno soodločamo. Zaradi tega je tudi zelo važno, da so v občinski svet izvoljena slovenski, pa tudi italijanski kandidati strank, ki se zavzemajo za naše pravice in da prejmejo prav ti kandidati čim večje število preferenčnih glasov, taiko da je vsem očitno, da njih glas ni osamljen, temveč da odraža visoko število volivcev, da bodo lahko zastopali pravična stališča s čim večjo težo.
Slovenski kandidati so na tleh treh kandidatnih listah in med njimi imajo največjo možnost izvolitve:
Na listi KPI: Stojan Spetič, časnikar, strokovnjak za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti; Dolfi TVilhelm, dosedanji občinski svetovalec, ki se ukvarja z vprašanji Krasa, urbanizma in kmetijstva; Juri Kocjančič, delavec, zanima se za vprašanja tovarn; Lucijan Roncelj, partizan, zanima se za upravna vprašanja tržaške občine.
Na listi PSI dosedanji občanski odbornik Dušan Hreščak, znani antifašist, ki je dolga leta preživel v fašističnih zaporih in ki je prvi Slovenec, ki je bil izvoljen v tržaški občinski odbor kljub ogorčenim pro testom vseh tržaških klerikalnih, nacionalističnih in fašističnih krogov.
Na listi Slovenske skupnosti dosedanji odbornik dr. Rafko Dolhar, asistent na tržaški univerzi.
Slovenski volivci in volivke so že na prejšnjih volitvah dokazali svojo visoko politično zavest in zrelost in bodo to prav gotovo naredili tudi na nedeliskiih unravnlh volitvah v občinski svet, Prav gotovo se zavedajo važnega orožja, ki ga imajo v rokah, ko ne volijo samo za volilni znak, za katere ga so se odločili, temveč tudi za kandidata ali kandidate tako, da oddajo preferenčni glas.
VOLILNO ZBOROVANJE KD V KINU GRATTACIELO
ANDREOTTI ZA SODELOVANJE S PLI IN DOLGO RAZDOBJE »STABILNOSTI«
Obljuba predsednika vlade glede doka in razplinjevalne postaje Govor Spaccinija ■ Zborovanje PSDI na Trgu Goldoni
Predsednik vlade Andreotti je si- ; Loma pa je govoril o sodelovanju
X___• - «	:_X__ i._-	__U n C TAT
noči govoril na volilnem zborovanju KD v kinu Grattacielo. Uvodoma je orisal nekatere dosežke tržaške občinske uprave, za katere je po hvalil župana inž. Spaccinija in nato obljubil, da se bodo nadaljevala dela eri doku in pri razplinjevalni postaji. Vendar pa v tej zvezi ni bil povsem prepričljiv ker je go voril o zakonskem predlogu, ki ga mora vlada šele pripraviti in ki ga bo nato predložila parlamentu ter končno o prizadevanjih, da se gradnje preda eni izmed obstoječih družb IRI.
Andreotti je dobršen del svojega govor:* posvetil ostri polemiki s komur isti, za kar mu je prišel prav njegov zadnji obisk v Moskvi in razgovor, ki ga je imel s pred sednikom sovjetske vlade Kosigi
s katoličani ter o obvezah PSDI da bo prihodnja občinska uprava upoštevala socialne, potrebe, in to na tak način da se «za vse zagotovi svoboda.*
Za PSDI bo danes govori! podpredsednik vlade Tanassi, ki bo imel volilno zborovanje ob 19.30 v kinu Grattacielo.
Današnja volilna zborovanja
Danes bo PSI priredila naslednja volilna zborovanja: ob 16. uri Ul. Sv. Martina, ob 16.30 Borzni trg, ob 17. uri Ul. Biasoletto, ob 18. uri Ul. Aldegardi. Govorili bodo kandidati v občinski svet Gianni Deeleva, Matteo Sartoretto in Ita-lo Vascotto. Ob 18.30 v Križu, ob
»cuuin.mil auvjcunr	—--e-	19. uri na Proseku in ob 19.30 na
nom. Dejal je, da ga je Kosigin Opčinah pa bodo govorili Roberto opozoril na velik pomen miru, saj Kervin, Nadja Pahor, Dušan Hre-je le v miru možno graditi trajne odnose sodelovanja. Glede tega vprašanja je Andreotti mnenja, da je Italija na pravi poti ko je ustvarila dobe odnost svojimi sosedi in ko je sodelovala pri ustvarjanju združene Evrope.
Glede miru pa je mnenja, da predstavlja edino jamstvo vojaško zavezništvo NATO in torej ravnovesje sil, oziroma, da mir izhaja iz ravnovesja strahu, ko se niso sprožile atomske rakete NATO, ali točneje ZDA. niti atomske rakete SZ, ki so uperjene na Evropo.
Vendar pa je Andreotti mnenja, da je gospodarsko sodelovanje med državami z različno politično ureditvijo zelo pomembno in da Ita •ija ne sme zamuditi nobene pridnosti, ker so tudi drugi aktivni.
Ta teza pa naj bi predstavljala potrdilo za njegovo vlado, češ da je nujno dolgotrajno razdobje stabilnosti, ki ga vidi samo v vladi z liberalci
domu v Bazovici okrogla miza posvečena vprašanjem kmetijstva in občinske uprave. Udeležili se je bodo občinski odbornik Hreščak, pokrajinski odbornik Volk in kandidat v občinski svet deželni tajnik PSI Tringale.
Danes bo KPI priredila nasled nja volilna zborovanja: ob 11. uri Istrska ulica — Zenchi, 11.00 Trg Oberdank — Francescato, 10.30 Trg Ponterošo — Gialuz, 12.00 Stara istrska cesta — Zenchi, 12.00 Drevored XX. septembra — Gialuz, 12.15 Industrijska cona -- Poli, 16.30 Trg Sv. Jakoba — Zenchi, 17.00	Ul.	Kostalunga	—	Mariane,
16.30	Ul.	Almerigotti	—	Martone,
17.30	Ul.	Catalani -	Poli	in 17.00
Trg Goldoni — Rossetti.
Ob 20.30 bosta v ljudskem domu v Trebčah govorila tajnik federacije	Giorgio Rossetti	in	kandidat
Stojan Spetič na temo »Politični položaj v Italiji in važnost trža ških volitev*
SINOČI V DVORANICI «JACOBUS GALLUS»
Lep solistični koncert dveh mladih glasbenikov
Spored sta izvajala flavtista Irena Grafenauer z Akademije za glasbo iz Ljubljane in pianist Ravel Kodrič, gojenec visoke šole Glasbene matice
ki obiskuje šele prvi letnik Aka-
V okviru izmenjav s sorodnimi glasbenimi ustanovami v matični domovini je Glasbena matica pripravila sinoči občinstvu v dvorani »J. Gallus» v Ul. Ruggero Manna solistični koncert, na katerem sta nastopila slušateljica Akademije za glasbo v Ljubljani flavtistka Irena Grafenauer in pa go jenec visoke šole GM v Trstu pianist Ravel Kodrič. Isti koncert bo 8. decembra na sporedu v Lajovčevi dvorani Akademije za glasbo v Ljubljani.
Zamisel takih izmenjav je izredno pomembna in koristna, ker nudijo ljubiteljem glasbe pri nas in v matični domovini priložnost, da spoznavajo mlade glasbene talente, ki se šolajo na naših visokih glasbenih šolah, in da se seznanjajo z njihovim napredova njem ter doseženo ravnijo instrumentalnega muziciranja. Ocenjujoč sinočnji koncert s tega vidika, je treba takoj poudariti, da je ljubljanska gostja, mlada flavtistka.
ščak in Lucio Tringale.
Nocoj ob 20.31' bo v prosvetnem--
............................................................
OKROGLA MIZA V KROŽKU «SALVEMINI»
Predstavniki PSI o perečih vprašanjih občinske uprave
Tajnik federacije KPI Rossetti je v Podlonjerju obsodil predvolilne obljube KD ■ Številna volilna zborovanja Slovenske skupnosti
Na sedežu kulturnega krožka »Sal- Podlon.jercev kakor tudi kandidata
Roncelj in Kocjančič.
Tudi včeraj je imela Slovenska skuonost vrsto s'"•odov tako v mestnem središču kot v okolici.
vemin» je bila sinoči okrogla mi za, ki jo je organizirala tržaška federacija PSI, o problemih tržaške
latu z UDeraici	občine in glavnih smernicah delo mestnem središču kot v
Andreotti je bil zelo oprezen gle- ; vgnja socialističnih svetovalcev, ki j jsja Trgu Garibaldi in na Trgu de reform češ da jih je treba iz- bodo zvpljeni na upravnih volitvah., stare milnice obrazložil volilni vajah «brez sovraštva ali nasilja*. Dušan Hreščak je podčrtal pomen program Slovensk skupnosti dr.
in vlogo socialistične prisotnosti v §toka, ki je tudi analiziral sedanje občinski upravi. Navedel je, kaj je politično stanje v zvezi 1 reše-bilo storjeno, obenem pa poudaril, vanjem vprašanj slovenske narod-da bodo potrebni še nadaljnji po ^ skUpnosti. Na shodih v Rarkov-segi ter napori za rešitev raznih
skratka je treba izvajati samo one reforme, ki ne prizadenejo obstoječih, pa morda tudi parazitskih, interesov. Zelo na dolgo je predsednik vlade zagovarjal zadnji vlad ni ukrep o preventivnem zaporu, češ da je ta ukrep ustaven in da je uperjen proti naraščanju kriminalne in to tudi kriminalno - politične dejavnosti.
Svoj govor je predsednik vlade zaključil z omembo Nemčije, kjer sodelujejo socialdemokrati in liberalci in da naj po njihovem zgledu spremene tudi italijanski socialisti svoje stališče Dopustil je možnost drugačnih krajevnih rešitev in torej tudi možnost drugačnega upravnega zavezništva v Trstu.
Pred njim je govoril tržaški župan Snaccini. ki je obširno navedel dosežke občinske uprave in tudi nekatere pomanjkljivosti ter obrav naval konkretna vprašanja, za ka trn.' je prosil vladno posredovanje n od katerih .je Andreotti odgovoril samo glede doka Spar rini se je tokrat izognil nekaterim perečim splošno političnim tržaškim vprašanjem, oziroma je bistveno vprašanje odprte meje iti sožitja obravnaval samo obrobno.
Za socialdemokrate sta na Trgu Goldoni govorila načemik občinske skupino Cesare in podžupan Lonz-t v esare je obravnaval naloge bodoče rt črnske uprave, ld moro predvsem rešiti stanovanjsko vprašana*
...............
NA VABILO DEŽELNEGA ODBORNIŠTVA
V Miramaru zasedanje organizacije za zdravstvo
Zasedanja se bodo udeležili zastopniki 22 evropskih držav
problemov gospodarskega in soc:aJ-nega značaja. Socialistična stranka se bo zavzemala za municipaliza-oijo javnih .prevozov in za izdelavo ter uresničitev zadevnega skupnega načrta z vsemi občinami na tržaškem področju. Socialistični pred stavniki v - občinskem svetu bodo stremeli za tem, da se doseže brezplačni prevoz z javnima sredstvi po mestu. Poleg mestnega prometa bo treba preurediti tudi storitve za mestno čistočo, pri čemer pa je potrebno vočje sodelovanje občanov.
Roberto Kervin je govoril o zdravstvu, higieni in socialnem skrbstvu, ki sloni .še na arhaičn h principih. Ne gre toliko za sredstva, pač pa za vprašanje politične izbire in u-smeritve sredstev. Socialisti bodo nadaljevali s svojimi napori, da se krajevne uprave vedno bolj zavzemajo za rešitev problemov higie ne, zdravstva in socialne varnosti na vseh področjih. Da bodo nosegi bolj učinkoviti, socialistična stran ka med drugim predlaga preureditev ter združitev odborništva za zdravstvo in higieno ter odborništva za socialno skrbstvo, zavzemala pa se bo tudi za popolno in učinkovito zdravniško oskrbo v šolah. V zaključku svojega posega je Kervin še opozoril na porajanje nevarnih
Zastopniki zdravstvenih organizacij 22 držav Evrope in Svetovne organizacije za zdravstvo se bodo zbrali v Trstu v začetku prihodnjega tedna. V' dvorani miramarskega središča za teoretično fiziko bo od ponedeljka do srede »Mednarodno zasedanje o organizaciji načrtov in štipendij za evropsko področje OMS*. Zasedanja se bodo udeležili zastopniki Alžirije, Avstrije, Belgije, Bolgarske, Češkoslovaške, Danske, Finske, Francije, Italije, Ma džarske, Maroka, Nemčije, Nizo--vmske. Poljske, Romunije, Španije, vedske, Švice, Turčije, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Jugoslavije.
Uvodni govor bo imel deželni odbornik za zdravstvo in higieno De-
Cenjeni naročniki!
Sporočamo Vam, da so prispele nove knjige iz zbirke
NAŠA BESEDA
1.	E. Kocbek: Izbrano delo I.
2.	E. Kocbek: Izbrano delo II.
3.	Srednjeveško slovstvo: Izbrano delo
4.	Boris Kidrič: Izbrano delo
5.	Edvard Kocbek Božo Vodušek: Izbrano delo
VljiKkio vabljeni, da jih dvignete v Tržaški knjigarni.
U&adlta
TRSI - Ul. sv. Frančiška 20 Tal. 61-792
vetag, ki je skupno z ravnateljem bolnišnice «B. Garofolo* prof. Ma-rassom imel stike z evropskim uradom Organizacije za zdravstvo v Kobenha/vnu. Sledila bodo poročila raznih delegatov in zastponikov.
Uspela stavka kovinarjev in državnih uslužbencev
Tržaški kovinarji so se včeraj polnoštevilno udeležili vsedržavne stavke. Id so jo oklicale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UH* da bi s tem pospešile pogajanja za obnovitev delovnih pogodb ter posege za hitrejši in učinkovitejši gospodarski razvoj in reforme Stavka je v posameznih podjetjih potekala po različnih umikih. Delavci zasebnih podjetij so stavkali ves dan, v večjih podjetjih z državno udeležbo pa so bile stavke razčlenjene na različne ure, kot so pač določile sindikalne organizacije in delavski sveti.
V tovarni »Grandi motori* v Bo-ljuncu je stavka potekala razčlenjeno po oddelkih V nekaterih oddelkih so delavci stavkali od 8. do 9.3C, v drugih pa od 10. do 11.30. Delo so za kratek čas ustavili tudi popoldne. V arzenalu Sv. Marka so stavkali včeraj samo eno uro in sicer od 10. do 11 ure. Danes se bodo vzdržali dela dve uri. V podjetju Italsšder pa včeraj niso stavkali, ker so stavko preložili na danes, ko se bodo delavci vzdržali dela za 24 ur.
Včeraj se je začela tudi 48-urna stavka državnih uslužbencev, ki so včlanjeni v sindikalne organiza-«ije CGIL, CUL, UIL in UNSA.
ljah, na Kontovelu, Proseku, v Križu in na Opčinah so včeraj govorili dr. Dolhar. Mljač, Hare; Šah. za Slovensko levico oa prof Sori- Pahor. Vsi so poudarili važno?! enotnega nastopa v okviru Slovenske skupnosti. Dr. Dolha, je še posebej analiziral vprašanje Krasa, kmetijstva v tržaški občini in se zavzel za ustanovitev odbomištva za kmetijska vprašanja. Poudaril je, da je v preteki! mandatni dobi občinska uprava pričela ? ustvarjanjem infrastruKtin za kmetijstvo, predvsem z načrtovanjem poljskih poti in vodovodov. Obenem je poudaril obvezo Slovenske skupnosti za nadaljnje investicije v korist slovenskih kmetov.
Na Opčinah je dr Dolhar seznanil občinstvo z dvojezičnim delovanjem petih -a.jonskih kcnzult, kar predstavlja veliko politično pridobitev za slovensko manjšino na Tržaškem. Zavzel se je za to, dp bi se slovenščina pričel? uporabljati tudi v vseh drugih raionskih konzuitah. kjer se to izkaže za oo-trebno. Občina mora nadape spo-polniti svoj urad za stike z javnostjo z nastavitvijo vsega potrebnega osebja, ki obvlada slovenščino da se realizira popolna enakopravnost slovenskih občanov v odnosih občinsko upravo
Zdravniška potrdila za onesposobljene volivce
V vseh ootmsiun zoravniSkin ara buiantah bodo te dni, do vključno 25. novembra, dan pred občinskimi upravnimi volitvami, brezplačno podeljevali zdravniška potrdila vsem, ki ne morejo sami voliti, bodisi da so slepi ali drugače fizično onesposobljeni. Potrdila bodo izdajali na podlagi zakonskega člena št. 41 z dne 16. 5. 1960 vsak dan, oo 8. de 9. ure, v naslednjih zdravniških ambulantah: v-Ul. Ma donna del Mare 13; Ul. G. Foschict-ti 1/A, Ul. Giuiia 2, Ul. dei Loe 3, Ul. del Vento 13, Ul. G. Marenzi 6, Ul. Puccinf 76* ha Lonjerski ‘ce-sti 1, Ul. Giusti 2/A, v Proseški ulici št. 28 na Opčinah ter na Proseku in v Križu.
Vsi, ki bi zaradi bolezni ah invalidnosti ne mogli z doma, lahko zaprosijo na ambulanti za zdravniški pregiec na domu. Potrdila bo do izdajali tudi tistim, ki sicer lahko volijo sami, a jih mora nekdo Kljub temu pospremiti na vo lišče. Taki volivci bodo imeli seveda prednost. V izjemnih primerih oodo potrdila izaajajj »udi v soboto popoldne od 16. do 19. ure, toda izključno na sedežu občinskega urada za zdravstvo in higieno v Ul. To» i o 8. Ta urad Do za izjemne primere posloval tudi v naslednjih dveh dneh, 26. novembra, od 7. do 14. ure ter 27 novembra, od 7. do 14. ure. Prebivalci zgornje okolice se bodo v
demije v razredu znanega sloven skega koncertanta na flavto in pedagoga prof. Čampe, pokazala naravnost presenetljivo izdajalsko raven in brez vsakega dvoma izjemen glasbeni talent. Irena Grafenauer obvlada zahtevno glasbilo z bogatim tehničnim znanjem, glasbeni navdih pa ji dopušča poglobljeno fraziranje, mehkobno in lahkotno moduliranje zvoka ter vsebinsko prednašanje, kar je prišlo posebno lepo do izraza v Faure-jevi Fantaziji, pa tudi v Blavetovi Sonati IV «La Lumage» in v Iberto-vem Koncertu za flavto, medtem ko je v Strimerjevi priredbi Rimski - Korsakova znane skladbe rčmrljev let* ter v dodatku De-merssemanovega zadnjega stavka iz 6. koncerta za flavto in klavir samo še potrdila svoje tehnično obvladanje inštrumenta. Ko bo z nadaljnjim študijem še bolj izčistila tudi ton in omilila nekatere ostrine v visokih tonih, bo njeno muziciranje vzorno in na ravni pravega virtuozizma. Da od tega ni več daleč jamči že njeno sedanje znanje in pa šola takšnega mojstra, kot je prof. Čampa. Mlado in prikupno flavtistko Ireno Grafenauer je z kbrušenim občutkom za sodelovanje s solistom, spremljala znuia slovenska pianistka Gita Mally.	.
Gojenec visoke šole GM pianist Ravel Kodrič je na koncertu izvajal Bach-Tausicovo Toccato in fugo v d-molu, Chopinov Nokturno v Des-Duru in Etudo v a-molu ter Bartokovo skladbo «AUegro barbarom. Naš mladi pianist vidno napreduje in zanesljivo zori v kvalitetnega koncertanta pod vodstvom svoje i a profesorja Erminija Ambro-zeta. Njegovo sinočnje izvajanje je ta obet zgovorno potrdilo Ko bo ob že doseženi klavirski tehniki zlasti prstni dosegel tudi ustrezno poglabljanje in vsebinske interpretiranje izvajanih del z jasnejšo frazeologijo, kar mu e v lepi meri že uspelo pri obeh Chopinovih skladbah posebno r Nokturnu, bo njegovo muziciranie pridobilo na plastičnosti in na zvočni plemenitosti. Sicer pa je s svojo temperamentno igro, s katero se nagiba k poudarjanju močnih tonov, ustrezno izvajal tako Bach Tausicovo Toccato in fugo kot Bartokovo Al-legro barbare, >'kb se je v majhnem prostoru pri zaprtem klavirju pri Bartokovi skladbi zvok inštrumenta lepše oblikoval. Skratka Ravel Kodrič je še eno potrdilo več o glasbeni nadarjenosti naše mladine in o kvaliteti glasbene sme naši. Glasbene matice
Občinstvo, med katerim je bila zlasti lepo zastopana mladina, je oba koncertanta nagiudilo s prisrčnimi aplavzi gostjo na tudi z lepim šopkom. Res s: takih spod budntn kmeertov še r še elivu)
j. k.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
FILIBERT BENEDETIČ
PRAVILA IGRE
Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost)
^SVETA JOVANOVIČ Slikarska izvedba DEMETRIJ CEJ Kostumi
ANJA DOLENC Glasba
MARJAN VODOPIVEC Režija
ANDREJ HIENG
Osebe:
Oče, proletarizirani kmet — Jožko Lukeš; Mati, njegova žena — Leli Nakrstova; Stojan, njun sin — Livij Bogateč; Mojca, Stojanovo dekle — Bogdana Bratuževa; Advokat, aktivni politik, predstavnik družbenega reda — Stane Starešinič; Vzgojitelj, prizadevni politik — Silvij Kobal: Vzgojiteljeva žena, prizadevna partnerka
—	Zlata Rodoškova; Ester, Stojanova sestra — Lidija Kozlovi-čeva; Finančnik, Esterin zaročenec, nato njen mož — Adrijan Rustja, Igralka, osamljena ženska
—	Mira Sardočeva; Gospod X, simbol — Anton Petje: Upokojenec Alojz Milič; aktivni upokojenec, član posebnega oddelka Stane Raztresen.
Premiera:
Jutri, 24. novembra ob 21. uri (ABONMA RED A — premierski)
CIRCOLO DELLA CULTURA E DELLE ARTI (KROŽEK ZA KULTURO IN UMETNOST) v Trstu v sodelovanju z založbami Mladinska knjiga iz Ljubljana Lipa iz Kopra m Založništva m žaškega tiska v Trstu prirej* predstavitev knjige
KRST PRI SAVICI
prvega prevoda Prešernove nitve in sploh prve knjižne i®*? velikega pesnika v italijans®*-Predstavitev bo v ponedeljek 27. novembra 1972 ob 18.45 v ®*F dvorani tržaškega Verdija, V*1 Carlo 2.
Vabljeni
Slovenska prosvetna zveza. , Trstu, Kulturno prosvjetna zaje“ niča — Pula, Regionalni zavod zaštitu spomenika kulture - mJe. in Arheološki muzej Istre -
vljudno vabijo na otvoritev razstave
STENSKEGA SLIKARSTVA ISTRt
ki bo jutri, 24. novembra ob jjj-uri v Kulturnem domu v Trs*l“ Ul. Petronio 4.
Gledališča
Kino
Napad na Kocjančiča bo obravnavalo sodišče
Podel napad na slovenskega kandidata KPI v občinski svet na u-pravnih volitvah Jurija Kocjančiča, ki je tako razburil tržaško demokratično javnost, bodo odslej pro-van.1	unuuvc »c uuuu v učevale sodne oblasti Kocjančič se
teh dveh dneh lahko poslužili ob- j je namreč včeraj zglasil na poli-činskih zdravniških ambulant na (riji, ter vložil prijavo proti šestim Opčinah ter na Proseku in v. pobalinom, ki so ga v soboto na-Križu.	I padli in pretepli
se opozoril na porajajijv ucv-uiui. nosm oocinsKO upravo	*—>•
znakov šovinizma, podpihovarpa na ...................................................................■■■■m.......■<■■..........................
cionalne mržnie in prevratništva.
Zaradi tega bo socialistična stran j	5 SODELOVANJEM KVESTUR IZ TRSTA IN BENETK TER KOPRSKE UJV
ka dosledno nadaljevala boj za uveljavljanje državljanskih pravic vseh obcttoov«
Divio Pesante je govoril o šolskih vprašanjih ter poudaril, da je potrebna večja skrb zlasti za otroške vrtce, katerim pristojno odbarni' štvo ni posvetilo dovolj pozornosti.
Lucio Tringale je govoril o med narodni vlogi, ki jo mora imeti Trst, o regulacijskem načrtu, o podrobnih načrtih, o vprašanjih tržaškega pristanišča ter o nujnosti temeljnih struktur za razvoj tržaškega gospodarstva.
Sledila je diskusija, med katero so prisotni opozorili kandidate PSI na nekatera specifična vprašanja in potrebe.
Socialistični predstavniki so tudi ponovili obveznost stranke za uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti in za reševanje problemov tržaške okolice ter kra ških vasi.
Sinoči je bilo v krožku »Zvezda* v Podlonjerju zborovanje Katerega so se udeležili tajnik avtonomne federacije KPI Giorgio Rosset
KULTURNI DOM
Jutri, 24. t. m. ob 21. uri Filibert Benedetič »Pravila igre* — premiera Abonma red A. Ponovitve: v soboto, 25. t. m. ob 20.30 za abonma red B — prva sobota po premieri; v ponedeljek, 27. t m. ob 16. uri za abonma red G; v sredo, 29. t. m. ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo: v soboto. 2. decembra ob 20.30 izven abonmaja: v nedeljo, 3. decembra ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri.
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. tel. 734-265.
POLITEAMA ROSSETTI
Jutri, 24. t. m. bo v gledališču Rossetti krstna izvedba komedije Wal-terja Chiarija »Io con te, tu con me*, v kateri znani italijanski igralec tudi igra glavno vlogo skupaj z Omello Vanoni, vrh tega pa je delo> sam režiral. Poleg Chiarija in Vanonijeve nastopajo še Carlo Campanini, 111 and Roy, vokalni ansambel O. Vanoni in plesna skupina »The Rudes Dancers*. Predprodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372-38547).
29. t. m. bo recital znane portu galske pevke Amalie Rodriguez.
VERDI
V	soboto ob 20.30 bo v gledališču Verdi premiera opere Igorja Strawin-skega «La carriera di un libertino*. To znamenito in edine opero Stravinskega bo vodil Gianfranco Rivoli. ki si je v svoji plodoviti glasbeni karieri pridobil največ izkušenj ravno s teni delom. Večkrat ie že vodil razne izvedbe v Nemčiji, v pretekli operni sezoni pa je nastopi! s tem delom v opernem gledališču »Regio* v Turinu.
V	gi; 11 vlogi Toma RaKevvella libertinca - bo nastopil uajos Kosma Poleg njega pa bodo peli še Roma na Righetti, Mario Basiola. Anna Ma ria Reta. Ferrando Ferrari. 1-eonardo Monreale, Rosemarie De Riva in Lu cio Rolh. Režijo je pripravil Roberto Guicciardini, scene in kostume pa si je omislil Emanuele Luzzati. Zbor gledališča Verdi bo vodil Gaetano Ric citelli.
2l
»Cappella Undergrounds 19.00-^^, «Non torno a časa stasera*. i, ni film. Režira Ford Coppol3-Shirley Knight, James Caan. bert Duval.
Nazionale 15.00-18.30-22.00 «DJK no*. Barvni film. Marlon Film je za vse.
Penice 14.50-18.15-21.40 «11 Pa“ p, Barvni film. Marlon Brando. , cino, Richard Castellano, Keaton.	n^ni
Eden 16.00 «Gli spogliati*- ,j. film. Prepovedano mladini P00 letom.	. jijett
Grattacielo 16.00-22.20 <7 scial«%( gialla*. Silva Košema in An Steffen. Barvni film. PreP° mladini pod 14. letom.	m
Excelsior 16.00 zadnja predsM' ,j, 22.15 «11 generale dorme 31 p (je Ugo Tognazzi in Mariange18
Zatrli so mrežo spretnih ponarejevalcev denarja
Do včeraj aretiranih sedem oseb, od katerih dve na Koprskem • S ponarejenim denarjem so plačevali tihotapce cigaret v Jugoslaviji • Ponaredili naj bi skupno okrog 200 milijonov lir
Včeraj je agentom letečega oddelka kvesture v sodelovanju s kvesturo iz Benetk uspelo zatreti izredno ploden promet ponarejenih ban kovcev po 10 tisoč lir, ki se je že nekaj časa odvijal med Italijo in Jugoslavijo. Skupina spretnih po narejevalcev denarja, ki je delovala v Lombardiji, Benetkah in Trstu je namreč že nekaj časa s tem denarjem plačevala tihotapce, ki so kupovali velike količine cigaret v ne icunmvijc i^i * i.™.,.!, .—-- Jugoslaviji in jih potem prodajali ti ter kandidata v občinsk’ svet j čez mejo. Vseh ponarejenih ban-
Jure Kocjančič in lUcijan Ron- 1--------------- —1 K!	m*-
celj
Rossetti je predvsem obdelal vo-
lilno propagando KD ki ima za geslo «dejstva in misli za Trst*. Dejal je da je morda bilo nekaj misli dejstev ni bilo skoro nič, laži pa veliko. Demokristjani si celo upajo reči, da je njihova zasluga, če je Trst »prestolnica ladjedelništva*, kot da nc bi vsi poznali položaja Arzenala KD si prilašča vlogo, da ;e clala odločilen doprinos za mirno sožitje v naših krajih in s prijateljsko Jugoslavijo, obenem pa vlada najavlja de bodo nastavili atomske mine na Krasu in povečuje vojaške služnosti. Seznam neizpolnjenih obljub je zelo dolg: prevod bolnišnica, industrija, pomoli dok krožna železnica. Tajnik Rossetti je med neizpolnjenimi obljubami zlasti govoril o pomanjkanju upoštevanja ora-vic Slovencev.
V razpravo, k, je sledila tsjni
kovemu govoru, je poeeglo veliko
kovcev naj bi bilo okrog 200 mili jonov lir, vsakič pa naj bi poslali v promet po 20 trilijonov lir.
Vseh aretiranih oseb, ki jih sumijo, da so hranile oziroma pošiljale ponarejene bankovce, je sedem, prav včeraj pa so policisti aretirali še zadnja dva v ” »strah. Pet oseb, Modestiino Silvestri in Vittorio Covre iz Benetk, Sergio Ardito, ki se je rodil v Trstu, že nekaj mesecev pa stanuje v Benetkah ter Luigi Volpato in Pietro Citron iz Lombardije, že sedijo v zaporu, ostala dva, ki sta jugoslovanska državljana, pa sta zaprta v Kopru. Skupaj s tržaško kvesturo in kvesturo iz Benetk je pri pomembni akdji sodelovalo tudi osebje kriminalističnega odseka koprske UJV,
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
Zgolj neokusna šala ali pravcat poskus izsiljevanja?
Predvčerajšnjim je skupina golobradcev, ki jo policisti vneto iščejo zagodla 34-letnemu Antoniu Gla-vini iz Ul. Risorta 5 izredno neslano in predržno šalo, ki se v policijski terminologiji imenuje poskus izsiljevanja.
Glavina se je v torek okrog 13.30 vrnil domov z dela in, kot običajno, pogledal v svoj nabiralnik za pošto. Pošte ni bilo, pač pa je našel bel listek, prepognjen na dvoje. Na njem je bila risba črne roke ter napis: »Če vam je kaj do svojih otrok in jih nočete videti v mlaki krvi, pustite v nabiralniku 15 milijonov lir*. Preplašeni Glavina je zadevo takoj javil agentom letečega oddelka kvesture, agenti pa so ga pomirili, češ da gre prav gotovo za neokusno šalo
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 23. novembra KLEMEN
Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.27 — Dolžina dneva 9.11 — Luna vzide ob 18.55 in zatone ob 10.08 Jutri, PETEK, 24. novembra JANEZ
, Vreme včeraj: najvišja temperatura ] 11,7 stopinje, najnižja 8.9, ob 19. uri j 10.6 stopinje, zračni pritisk 1012,7 I mb, stanoviten, veter 2 kra na uro,
zahodni, vlaga 90-odstotna, nebo oblačno, morje mimo. temperatura morja 13 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22. novembra 1972 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 9 oseb.
UMRU SO: 76-letni Raffaele Gre-co. 74-letna Francesca Gettini, 63-letna Albina Grgič por. Grgič, 52-letni Emilio Chervatin, 65-letna Luigia Ric-chiuto por. Jelenkovich, 54-letni Luigi Bettelli, 77-letna Angelina Štolfa por. Pušpan, 83-letni Renato Benko, 76-letni Alfredo Happacher.
Razstave
v i i.zAšKi u .. .i ttt/.s.u.na
do konca meseca najnovejša pastelna olja slikar Rudolf Saksida.
V	piranski Mestni galeriji je retrospektivna razstava del slikarja Mber ta Sirka.
V	galeriji Torbandena razstavlja svoja dela Giuseppe Cesetti Razstava, ki bo trajala do 29. t. m. je odprta ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19 30. -it nedeljah pa od 11. do 13. ure
V	občinski umetniški galeriji bo do 25. novembra razstavljal svoja dela Guido Antoni Razstava je odprta ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 19 ure. ob nedeljah pa od 10. do 13. ure.
V	galeriji Cartesius. Ul. Marconi 16. bo do 30. novembra razstavljal svoja dela Fritz Baumgartner.
V	umetniški galeriji Mignon (Korzo Italia 9-f, Pasaža Rossoni) bo do 30. t. m. razstavlja) svoja dela slikar Giuseppe Duren.
lato Barvni film za vse.
liHf'
Ritz 15.30 «11 genio della raJL([i. Warren Beatty in Goldie
Barvni film za vse.
col
Aurora 16.30 «Storia di fifa e tello*. Franco Franchi “i vje, Ingrassia. Barvni film za ^ Impero 16.00 «11 violinista 3U* Barvni film.
Cristallo 16.30 «Da parte čefb1 _ fS(.
firmato mafia*. Barvni fil® pjoH Capitol 16.30 «Beati i ncchi>- {p Villaggio, Lino Toffolo. Bari® za vse.	Aotv
Filodrammatico 16.30 »La nia, prima monica e poi Barvni film. Prepovedano
pod 18. letom.
Moderno 16.30 «C'era una v0'lfr# Michel Cons«*
in*
commissario*.
Barvni film.	__
Vittorio Veneto 16.00 »Cane Prepovedano mladini pod 1“-Abbazia 16.00 «Billy Jack*.	—
film. Igrata Tom Laughlin lores Taylor. Prepovedano pod 14. letom.	. 0
Ideale 16.00 «11 tesoro di F®0 gjjt** — il pistolero del Messico*. Roland in Rory Calhoum-film.
Astra Danes Cineforum.
Kino Opčine 18.00 »Andromed**-stveno fantastični film
nrVas*
KASTA jigani/ira tečaj slt}U f ne Vpisovanje m informacij* ^ či ZavarllaJ. Ul. Geppa 9* stropje
Prvo zimovanje v Kranjski gori
rtO' ^
Potovalni utan Aurora (l,i. prvo zimovanje v KranjsH1^^.,^ in sicei oo * do 10. de* ^en 1972 z Divanjen> v nrvor*71 notelu rLarix»	,
Cena na i»ebc je 9.501 1 ir Kai je vključeno stanova* hrana (od kosila 8 do v v Kosila 10. decembra). K°P8,y£i)1 hotelskem bazenu m taksa	. pri
Informacije in vpisovanF $ potovalnem uradu Aurora. ceronc 4, telefon 29243.
Prispevki
Ob smrti matere Borisa ® |ie^J rujejo kolegi in ravnatelj'* gpoO »France Prešeren* v Trst0 u jr za miklavževanje Dobrodek' ajtfi-štvu in 6000 lir za Dijaško
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAngelo d’oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Via Belpoggio 4; Aj Due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44; Miani. Mira-marski drevored 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dott Gmeiner, Ul. Giuiia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2: Ai Gemelli. Ul. Zorutti 19/c.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/111
Izleti
SPDT priredi 3. decembra avtobusni izlet v Istro. V jutranjih urah vzpon na Orljak (1106 m) v čičeriji, v popoldanskih urah ogled Buzeta. Moto-vuna in Grožnjana z vodičem. V primeru slabega vremena bo namesto vzpona na Orljak ogled srednjeveških fresk v Hrastovljah in v Bera mu pri Pazinu. Prijave pri Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9 do 24. t. m.
22. novembra je preminil
FRANC BAN
* V
Pogreb bo jutri, 24. t. “*■ . v iz splošne bolnišnice naravn kev na Opčinah.	,i, ifl *’
Žalujoča brata Hl‘n , «0 -d te. drugo sorod**' # Pogrebno pod., Ul. Zonta
Sporočamo, da nas je zapustila, pet dni po moževi smrti-
draga
OLGA STAREC - BERDON
Pogreb bo danes, ob 15.30 iz mrtvašnice barkovljanskc8a ^ kopališča.	žalujoči: hči Arjana z možem. "«*
Barkovlje. 23. novembra 1972 bra‘le in dru6» sorodstvo
GORIŠKI DNEVNIK
S TORKOVEGA JAVNEGA ZBOROVANJA V MILJAH
Meščani sami izvolili osem članov rajonske konzulte mestnega centra
Inž. Costa o ureditvi zgodovinskega središča Milj - V kratkem ustanovitev dveh rajonskih konsult za Miljske hribe in Zindis
ZARADI PODRAŽITEV IN NOVIH DAVKOV
PRIJATELJ SLOVENCEV IN LJUDSTVA
li, e*4a šolska telovadnica v Mi-bila v torek zvečer polna escanov, ki so se zbrali na poziv . 'nske uprave, da izvolijo 8 čla-Sr..rajonske konzulte za mestno ninr e k* se seznanijo z osnov-jjr1 smernicami, ki jih je izdelal ■ Costa za ureditev zgodovinske-u centra Milj.
davnega zborovanja so se udele-val i?vPan 'n vs' zastopniki sveto-. s*uh skupin v občinskem svetu skaInŽ' ^osta’ kateremu je občin-5» uprava poverila nalogo, da Bite 6 načrt za obnovo in ohra-Ijah z^°^°vinskega središča v Mi-
BrMi z*5°r°vanju so sami meščani gagali kandidate za rajonsko Vp u t°’ 0310 so Me taJne volit-Ul’.katerih se je udeležilo 459 vo-?lur uPrav*čencev. Izvoljeni so ~aari° Cossi, Vincenzo Campa-Vittorina Pugliese, Paolo Fur-Elisa Fontanot, Italo De-B *’ t Eianni Marchio in Giuseppe a/aatti. Kot določa pravilnik, bo-
do
še
osem članov konzulte ime-
Za novo vodno pot Tržič-Latisana-Benetke
Na sedežu deželnega odbora se je včeraj sestala študjska komisi-sija, ki ima nalogo proučiti mož nosti za speljavo plovnega prekopa od Tržiča do Benetk. Prekop naj bi se začel v tržiškem pristanišču, nato pa bi mimo Ausa-Corno, Latisane in Portogruara dosegel reko S-,'t nedaleč od Benetk. Po mneniu deželne uprave bi takšen prekop olajšal poslovno zbližanje med Trstom. Benetkami in vrsto manjših pristanišč ob severnem Jadranu. Strokovnjak’ menijo, da bi na tem področju potrebovali vodno pot, ki naj bi bila globoka vsaj 9 metrov in široka 15 Medtem ko bi ob severnem obrežju prekopa uredili več deset kilometrov naveza, bi južni breg ostal praktično nedotaknjen da bi tako
tudi s tega vidika zaščitili okolje in naravne lepote prizadetih krajev.
V zvezi z novim prekopom se v krogih blizu deželne uprave naglasa pomen nove vodne poti za bodočo povezavo s prekopom Soča-Sava-Donava. Tudd beneška dežela se navdušuje za novo pobudo. Študijsko komisijo sestavlja šest strokovnjakov, in sicer trije za deželno upravo Furlanije-Julijske krajine in trije predstavniki Konzorcija za beneško obrežno vodno pot. Komisija bo skušala proučiti vprašanje v razmeroma kratkem času, da bi novo vodno pot lahko pravočasno vključili bodisi v petletni razvojni načrt, bodisi v urbanistični načrt za deželo Furlanijo-Julijsko krajino.
V prostorih RMV v Ul. Manna 29
je prodajni sejem taborniške ter smučarske opreme in strokovnih knjig. Sedež bo odprt v soboto od 17. do 19. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure.
rjk-f c stranke, ki so zastopane v lanskem svetu. Pred kratkim je I« USianov^ena rajonska konzul-tijjL , Stramar - žavlje, v prihod-taj ccdruh pa bcSo še volitve za i,, nsk° konzulto Griža - Korošci ZbjJ? raJonsko konzulto Čampore-
vo.1*tvami ju inž. Costa ute- j . JU svojo zamisel o ureditvi mest
liiiiiiiiiiimMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiimiiiiiiiMiiiiimiiimiifiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiii
Dogovor med občino Ilirska Bistrica in vodnim skladom SRS
»ega
w središča in je predvsem pri-PMv da je potrebna soudeležba ^Istva, ki more imeti mož 10J’ “a pove svoje mnenje in pred-Sa ’ da ne bi odločitve prihajale kres' °d zS°raj’ da se zašč tijo in-l'rh • skuPn°sti in posameznikov (^arustični načrt, je še dejal inž. voja’ mora nakazati smernice raz lote’ .Up°števajoč zgodovinske vred po >n ne sme biti le skupek pre b^sih Orisal je nato v glavnih o-*ijr- | zgodovinske, gospodarske in • razmere, ki so vplivale na
Z gradnjo objektov za akumulacijo bo rešen problem onesnaženja Reke
Zaskrbljujoče stanje zaradi onesnaženja reke Reke bodo z gradnjo prečiščevalnih objek-tov dokončno rešili do jeseni leta 1974
j ter., moteča, ki pa o)Ve "'av- že nekaj let zaskr °m: .ni -žili rloiita na Štiri rVie ; valce lirske Bistrice,
'mi žili delita na štiri dele. train evaj°č glavne značilnosti in st/1? vrednote, je zaključil inž. Co-i^J6.treba analizirati sedanje raz-m potrebe ter določiti smer-
Onesnaženje reke Reke v Ilirski Bistrici je doseglo takšno stopnjo, da je prebivalstvo tega kraja ze upravičeno zaskrbljeno. Na vse strani se širi odvratni smrad, voda pa je tako umazana, da ni v njej skoraj več mogoča nobena oblika življenja, čeprav je takšno stanje nekaj let zaskrbljevalo prebi-so se razme-
lice
hadaljnjega razvoja.
O^ravnem nagovoru je župan tjj h ^dlo med drugim pouda ^ r3 je ureditev mestnega sredi-ces*'neSa omrežja vedno bolj jeg/e vprašanje zaradi vedno več-iL Prometa in razvoja turizma. tejWske konzulte bodo tudi pri “Pele važno vlogo.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Jenski zdravstveni funkcionar 19.roča. da so v tednu od 13. do pt^Pevembra zabeležili naslednje Hw®re nalezljivih bolezni: 11 pri-škrlatinke, en primer tifusne tet Ce’ ? primere ošpic, en pri-ve„a noric, 12 primerov nalezlji-t>cir ''Petja priušesne slinavke (en toitn? izven tržaške občine), 30 »iee	“dečic. 8 primerov srbe-
ob^jn	katerih 6 izven tržaške
»teti m 2 primera nalezljivega Ja Jeter.
Osebni avtobusi TZa skrutinatorje
tie	občina bo uredila poseb
ielstlu usne proge za člane pode feli Volišč. Avtobusi bodo odha "L Giustiniano pred licejem
^“le» z naslednjim umikom.
v	25. novembra ob 15.30;
v jfdeljo, 26. novembra ob 5. uri; ponedeljek, 27. novem, ob 6. uri. vo]j]r.jP0vratek v mesto ob koncu sit^j formalnosti bodo zaintere-teevn, ‘aWco vprašali za občinsko vilki 6207 Sredstvo na felefonsld šte-
ti milijarda lir), Gorica in Tržič (vsaka po 200 milijonov lir), Krmili (140.000.000), Ronke (10.000.000). Večje vsote so dobile občine Videm in Pordenone, manjše pa še nekatere občine na Goriškem.
Prizadete občine morajo imeti u-rejene regulacijske načrte ter določana področja na podlagi državnega r kena štev. 167. De Carli je izja re tako poslabšale, da je čim hi- vj^ (ja ^	prispevke določili
v*ln° trčenje in avta
V«
^aUril’ai »krog 10. ure se je 18-letni »e	Zacchigna iz Koprske uli-
peljal s svojo vespo po feu ^caaafieri, ko je pri po-s hišno števjjko 2 prišlo do k jt/'Močenja s fiatom 124 sta-kohii-^aške registracije. Z avto-se je iz Ul. Malcanton Gl. T"®' 32-letni Gaetano Pisano iz v®dai 1. ki je, kot je sam po-e za*iji hip zapazil pred-^ v°sPista,
^	»e ^ v nesreči pobil
S® ort, n0Ki’ zaradi česar se bo l4t)Jj0Pedskem oddelku bolnišnice žuraviti približno 20 dni.
trejši poseg neodložljiv. Stopnja o-nesnaženja je narastla predvsem zaradi ekspanzije velikih tovarn kot so TOK, Lesonit in druge.
Za rešitev tega problema so že izdelali podroben načrt, ki je pokazal, da je možno rešiti vprašanje povodja Reke le s stalno regulacijo, čiščenjem in akumulacijo. Po programu, ki ga je izdelal zavod za vodno gospodarstvo SRS, naj bi v prvi fazi zajeli potok Mo-lo, ki po količini pretoka vode predstavlja 45 odstotkov povodja Reke. Po tem programu naj bi voda Mole preplavila okrog 78,5 ha kmetijskega zemljišča. Razen tega pa bo voda zalila tudi eno kmetijo in stanovanjsko hišo.
Skupščina občine Ilirska Bistrica je glede tega že sklenila pogodbo z vodnih skladom, po kateri se občina obvezuje, da bo preskrbela ta zemljišča ter jih odkupilo. S svoje strani bo vodni sklad SRS priskrbel denarna sredstva za gradnjo objektov akumulacije. Predvidevajo, da bo samo gradnja stala nad šest milijonov in pol din, če temu prištejemo še štiri milijone stroškov za nakup zemljišč, si lahko delno predstavljamo, koliko sredstev zahteva čiščenje onesnaženih voda.
Z gradnjo bodo začeli že letos, predvidevajo pa, da bo objekt do grajen šele 31. oktobra 1974.
Prispevki za izvajanj« stanovanjskega zakona
Predvčerajšnjim je deželni odbor, na predlog odbornika za urbanizem De Cerlija, odobril prvenstveno lestvico občin v naši deželi, ki bodo lahko dobile posojila od rimske «Cas-sa depositi e prestiti* za gradnjo infrastruktur na področjih, kjer na meravajo graditi ljudska stanovanja. To je prvi konkretni korak za izvajanje stanovanjskega zakona št. 865 iz leta 1971. V celoti bodo za prve potrebe v naši deželi porabili 5.200.000.000 lir.
Podpore bodo dobile občine Trst
občinam, ki imajo največje potrebe po ljudskih stanovanjih.
Tkdtna uJtednitim
Prihodnje leto cene hotelskim uslugam;^ ^^^^'
dražje za približno petnajst odstotkov
Hotel je prikazati to, kar združuje ljudstva treh obmejnih dežel
Novi dovek IVA bo vse storitve obremenil za 6 od sto ■ Najmanj za tisoč iir dražji dnevni penzion v Gradežu ■ Obetajo se podražitve tudi v goričkih hotelih
Če bomo želeli prihodnje leto na počitnice, bomo morali odšteti v hotelih za razne storitve od deset do petnajst odstotkov več kot v komaj minuli počitniški sezoni. Do teh ugotovitev prihajamo na podlag" predlogov za cene, ki so jih lastniki hotelov predložili pokrajinskim turističnim ustanovam do predvidenega roka 15. oktobra. Omenjene ustanove so predloge o cenah preučile, skušale, kjer se je dah, te znižati, končno odločitev morajo prevzeti uradi za cene, ki delujejo v sklopu prefektur.
Cene za prihodnje leto se bodo povišale iz dveh glavnih vzrokov; novi 6-odstotni davek IVA stopi v veljavo 1. januarja 1973 in bo prizadel brez izjeme vse hotelske storitve: cene raznim prehrambenim proizvodom ki se uporabljajo v restavracijskih kuhinjah so se povišale, istočasno so se povečale draginjska doklada na plačah ter cene '■sem drugim proizvodom, ki se uporabljajo v hotelih.
Poglejmo cene v Gorici in v Gradežu. Približno devetdeset odstotkov delovanja hotelov na Goriškem se nanaša na penzione, to predvsem v Gradežu v počitniški sezoni Kakšne so bile cene letos, kakšne se predvidevajo za prihodnje leto. V prvi kategoriji je penzion za eno osebo v dvoposteljni sobi s kopalnico veljal v hotelu prve kategorije 9.900 lir. Prihodnje leto bo treba odšteti 10.400 lir in tem dodati še 6 odstotkov za davek IVA, kar pomeni da bomo za penzion v tej kategoriji plačali 11.000 lir.
V	hoteiu druge kategorije beležimo naj večji skok cen:	letos je
bila cena za penzion za eno osebo v dvoposteljni moderni sobi 7.500 lir, prihodnje leto bo 9 500 lir plus davek IVA, t.j. približno 10.000 lir. Tu so ceno povišali kar za 25 odstotkov.
V	tretjo kategorijo spada v Gra
Wilo KZ »inojradnikom
zveza opozarja svoje
»S?®«. ____________________ I
vm°Sradnike, da je treba Pretek vina.
ffVe, bi izpolnil in oddal prišla a more P0*®111 dobiti dovo-\ Lv »d00 '»hko proda, ali , V** v osmici.
, onu so predvidene stroge pi]t Za tiste, ki bi vina ne pri-"p8lot£) 100 tisoč do 1 mili*)na
J« treba napisati na po °“razcih. Rok za njihovo 2aPade nepreklicno 29. no-“i torej moč računati na Prijave po tem roku. na .nf J se vinogradniki zglasi-\ da .J,ni*tvu KZ do 27. novem-J‘m izpolni in vloži prijavo.
Spoštovano uredništvo, pred dnevi smo po pošti dobili okrožnico s podpisom Daria Rinal-dija. občinskega svetovalca in pokrajinskega podtajnika KD, v kateri na dolgo m na široko opisuje in obljublja posege občinske uorave za rešitev perečega vprašanja otroških vrtcev v naši mestni četrti.
Med drugim omenja tudi gradnjo otroškega vrtca pri Montebelu, za katerega je občina že dobila prispevek 200 milijonov lir od posebne «komisije za Trst». V zaključku okrožnice pa Rinaldi mimogrede o-menja da bo za novi otroški vrtec občina marala komaj dobiti primeren prostor oz. zemljišče, dela pa naj bi se začela že spomladi.
Očitno je, da se bo vsa stvar še zavlekla, saj dobro vemo. da dandanes ni lahko naiti zemljišče za tako zahtevno gradnjo Okrožnica tudi omenja, da so v teku dela za popravitov jedilnice otroškega vrtca v Ul. Donadoni (katerega vhod je sicer v U' Viltorino da Feltre) in ki bodo veljala občino 20 milijonov 'ir. Dela pa naj bi se zaključila še pred božičem.
S tem v zvezi naj rečemo, da je trenutno jedilnica, katere strop se je pred časom zrušil kot se je zrušii tudi strop v kuhinji in kuharice so se rešile le po golem naključju še vedno v istem stanju, se Piavi, da sta obe popolnoma neuporabni. Do sedaj se namreč ni prikazal noben občinski delavec, tako da ta trditev svetovalca Ri-naldija absolutno ne drži.
Sprašujemo, koliko časa se bodo morali naši otroci igrati, spati in jesti v istih prostorih, ki že zdavnaj ne ustrezajo zantev arn, ki jih narekujejo načela sodobne vzgoje.
Eksperimentalni oder PDG iz Nove Gorice
bo na pobudo MLADINSKEGA KROŽKA IZ GORICE nastopil v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13
jutri, 24. t. m. ob 20.30 z novostjo
VITOMILA ZUPANA:
BELE RAKETE LETE NA AMSTERDAM
Režija: V. Soldatovič; scena: M. Vipotnik: kostumi: M. Kumar: song:	I. Mignozzi. Nastopajo:
Jerica Mrzel, Tone Šolar in Jure Kavšek.
Za mladino pod 14. letom neprimerno.
dežu največ hotelov z majhnimi kapacitetami. Tu so bile prejšnje penzionske cene od 4.400 do 6.500 lir, v prihodnjem letu pa bodo od 4.800 do 6.800, dodati je treba še šest odstotkov za IVA. V tej kategoriji so se torej lastniki hotelov kar se da omejih v poviških, to tudi ker precej dela opravljajo kar družinski člani lastnika.
Večji pa je predlagani povišek v četrt' kategoriji. Hotel, ki je letos zahteval 4.400 lir bo prihodnje leto zahteval 5.500 lir in še nekaj za običajno IVA.
Za počitnice v prihodnjem letu bo treba torej odšteti kar lepe denarce
Precej pa so se povečale tudi cene prenočiščem v Gorici. V dveh novih goriških hotelih druge kategorije, je treba seda.j plačati za dvoposteljno sobo s kopalnico brez penziona 6.600 lir. Predlog za prihodnje leto je 7.800 lir, temu je treba dodati še približno 500 lir za davek IVA. Če bo ustrezna komisija ta predlog odobrila, bo treba torej odšteti za dvoposteljno sobo 8.300 lir, t.j. 1 700 lir več kot sedaj. Za penzion za eno osebo je treba sedaj odšteti 7.000 lir, v prihodnje pa bo Denzior. veljal kar 9.000 iir
V goriških hotelih tretje kategorije pa je bilo treba plačati za dvoposteljno sobo 4.500 lir, v prihodnjem letu bo poskočila cena na 5.200 in temu je treba dodati še 300 lir novega davka. Tisoč lir več torej. Nespremenjeni pa so predlogi za hotele četrte kategorije in prenočišča. Tu naj bi cena ostala pri prvih 4 000 lir, pri drugih pa 3.000 lir.
Kar se tiče prenočevanja v Gorici lahko povemo, da so se trije novi hoteli, Palače, Motel in Flora, dobro obnesli, vendarle pa niso ostali hoteli izgubili svoje prejšnje klientele. Zaprt pa je bil hotel Union s svojimi šestdesetimi posteljami Po prvih podatkih, ki sicer niso popolni ker so trije novi ho- struie teli pričeli z delom tek j leta, — K ' pa se ni število nočitev v Gorici kdove kaj povečalo. Treba je namreč upoštevati dejstvo, da ie imel hotel Union nad 10.000 nočitev letno.
izmene stavkali tudi kovinarji. V Gorici je stavka zajela podjetja Safiog, San Giorgio, Brunnschvveiler, Vouk, Adani, Com itd. Večjo težo je seveda imela stavka kovinarjev v Tržiču, kjer je v tovarnah zaposlenega sorazmerno več delav stva.
Kovinarji bodo stavkali danes zju traj od 9. do 12. ure. V Tržiču bo v dopoldanskih urah sprevod stav kajočih, na zborovanju pa bodo sin dikalisti govorili o delavskih problemih.
V torek zvečer je v Krožku za svobodo kulture v Gorici, ki je že prejšnja leta organiziral zanimiva predavanja o aktualnih temah, dr. Arduino Cremonesi predstavil občinstvu svojo najnovejšo knjigo, ki je izšla prejšnji mesec: «Evropska dediščina oglejskega patriarhata» (E-redita Eurcrpea del Patriarcato d’A-quileia).
Avtor je man v Furlaniji kot dober poznavalec slovenskega slovstva in jezika ter je pred časom nastopil tudi na televizijski oddaji «Riscriatutto» prav s temo o slovenskem slovstvu. V gorici je že enkrat predaval o oglejskem par triarhatu pred nekaj meseci na povabilo akademskega društva SKAD.
Pred avtorjem je govorila načelnica Krožka prof. Pellegrini, ki je predstavila občinstvu avtorja m na kratko orisala zgodovino potriarhata, ki ni imel vedno svojega sedeža v Ogleju, ampak tudi po drugih krajih, med temi v Vidmu in Čedadu. ter je bil ukinjen leta 1751. O knjigi je dejala, da ni kaka učena razprava, ampak skuša biti poljudna in vsem dostopna knjiga. Velika prednost avtorja pred dru-
Nagrade «enaIotto»
Finančno ministrstvo je dalo dovoljenje za poseben konkurz rezerviran igralcem «enalotto». Kdor bo v prihodnjih dveh tednih igral na «enalotto», ga bo posebna komisija žrebala. Izžrebani bodo dobili avtomobil fiat. televizijske aparate in več zlatih žetonov.
...........................
PO REZULTATIH KONGRESA
Nocoj izvolitev tajnika socialistične stranke
Do sedaj je federacijo vodil Giorgio Dellago - Socialistično vodstvo bo razpravljalo tudi o odnosih v pokrajinski upravi
Uspele stavke državnih uradnikov in kovinarjev
Tudi v Gorici so včeraj stavkali državni uradniki. Veliko je bilo v uradih obolelih, vendar je tavka zajela precej uradov, ki so bili praktično zaprti. Sodišče včeraj ni delovalo, prav tako niso delovali razni manjši državni uradi. Stavke se je udeležilo tudi precej osebja prefekture.
Včeraj so zadnji dve uri sak
Drevi bodo posoški socialisti izvolili pokrajinskega političnega tajnika i.i izvršni odbor stranke. Novoizvoljeni člani odbora (enaintri deset jih je) se bodo sestali na goriškr-m sedežu stranke. Na kongresu, ki je bil pred nekaj tedni v Ronkan, so izvolili dvanajst zastopnikov avtonomistične struje, osem lombardijevcev, šest demartinov-cev m pet pristašev Mancinijeve Ni še znano kakšno veči-boao izvolili dtrevi Do sedaj je goriško federacijo vodil tajnik Giorgio Dellago, pristaš Demartino-ve struje in občinski svetovalec v Gorici
Po izvolitvi vodilnih organov bo odbor socialistične stranke razpravlja tudi o položaju v pokrajinski upravi, kjer ■ je*11 prišlo:rda nesogigsij med socialisti in krščanskimi demokrati zaradi spora z zdravi liki Casagrandoče 'skupine v goriški umobolnici'.1 O 'stvari Hč vod
stvo socialistične stranke razpravljalo že v ponedeljek zvečer, vendarle niso ob tisti priliki zavzeli nikakega stališča.
Na tržaški univerzi je z uspehom promoviral iz biologije dr. LUCIJAN PELIZZO iz Podgore
Mladinski krožek iz Gorice in prijatelji mu iskreno čestitajo.
mraaaRaBnBtManaigauBaatMMaHMiMH«u>««Mav«m«uui*>MUMHaiMM>*>a>MM>MiBBBniB>*>i>iB»aBaa*>iaSB*|BV>V9a*m"tffB>luaiBBiaaa>alliaBBBIaiataa*BaaaiaiBaa>l>aatlBS1BBaauaaBVBaaBftUBBU1Btaa11
REPORTAŽA Z ONSTRAN MEJE
Branik - cvetoče naselje v Vipavski dolini
S pomočjo vojakov so v nekdanjem Rihemberku dobili vodovod, ki bo omogočil še hitrejši gospodarski in družbeni napredek - Kljub temu, da je v kmetijstvu ostalo malo delavcev, je zemlja vzorno obdelana
Zadnje priprave za občinske volitve
V Ronkah, Vilešu in Romansu bodo v nedeljo občinske volitve. Polemika je zelo vroča, zlasti v Ronkah, kjer je vsak glas odloči len za nadaljnjo vodenje te občine. V Vilešu in v Romansu je nasprotno že vse vnaprej določeno, kajti tu glasujejo z večinskim sistemom in ni pričakovati večjih sprememb.
S;noči je v Ronkah govoril predsednik vlade Andreotti, nocoj bo na sporedu' socialdemokratsko zborovanje podtajnika Nicolazzija, ki bo prisostvoval ob tej priložnosti tudi sestanku vodstva te stranke v Gorici.
Polemike v Realkah so se še za ostrile, ker je župan pred dnevi sklical sestanek bivših občinskih svetovalcev. Na tem sestanku so bile izročene spominske kolajne in tudi brošure o dosedanjem delovanju občine. Nekateri opozicijski svetovalci se sestanka niso udeležili v znak protesta.
Ko potuješ po domovini, pa bodi po Sloveniji ali po drugih republikah oziroma pokrajinah, je povsod toliko novega in svojevrstnega, da kar kliče časnikarjevo pero. Preteklost krajev in ljudi se zliva v sedanjost, ta pa se že ozira v prihodnost.
V pozni jeseni sem obiskal Branik. To staro naselje leži ob skrajnem robu gornje Vipavske doline, tam, kjer ta plodna in sončna pokrajina prehaja v Kras. Hiše in vinogradi so se sicer kopali v soncu, toda z dreves je že odpadlo listje. Narava odhaja k počitku, človek pa v svojem nemiru in težnji, da bi zmeraj lepše živel misli na da-
Skupma staršev otrok otroškega vrtca iz Ul. Donadoni
V PRVI POLOVICI LETA
Po železnici čez naše področje 1.211.000 glav živine iz zaledja
Letos med dobavitelji tudi SZ - Madžarska, Romunija in Bolgarija zmanjšale izvoz
V prvi polovici letošnjega leta je Italija uvozila po železnici čez naše področje 1,211.000 glav živine za zakol. V primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta je uvoz čez Opčine, Gorico in Trbiž narastel za skoraj 132.000 glav. železniška uprava je v tej zvezi sporočila, da je uvoz v prvem letošnjem polletju zahteval uporabo 37.057 vagonov. Na prvem mestu med državami dobaviteljicami je bila do konca junija Jugoslavija z 892.184 glavami živine (113.676 glav več kakor lani), sledile pa so Poljska s 181.477 glavami (lani 153.035) Romunija z 81.616 (lani 91.978),’Avstrija s 30.804 (lani 52 tisoč 444), Češkoslovaška s 16.247 (lani 7.911), itd. Zanimivo je, da se je letos pojavila na spisku Sovjetska zveza, in sicer s 1.206 gla vami, medtem ko ni lani dobavila
Italiji čez naše področje enega samega repa. Medtem ko je uvoz iz Jugoslavije, Poljske, Avstrije in Češkoslovaške narastel, so se nasprotno dobave živine iz Madžarske, Bolgarije in Romunije skrčile.
Čez opensko železniško postajo smo v prvi polovici letošnjega leta uvozili 960.950 glav živine in sicer z uporabo 20.736 vagonov, čez tr-biško postajo 231.917 glav z uporabo 15.135 vagonov, a čez goriško postajo 18.503 glave z uporabo tisoč 186 vagonov. Cene pri uvoženi živini in mesu so se v prvih osmih mesecih letošnjega leta znatno dvignile: po nekaterih vesteh je podražitev znašala 40 odst. Hkrati s tem pa se je tudi meso domače proizvodnje podražilo, in sicer po cenitvah Vsedržavnega združenja uvoznikov, za 35 odst. Drugod v združeni Evropi so bile podražitve
mnogo manjše,
V	preteklem juniju so ministri dežel članic Evropske gospodarske skupnosti znižali za 20 odst. carinsko dajatev ob uvozu mesa iz tretjih dežel. S tem ukrepom naj bi omogočili pocenitev mesa, ki je danes v Evropi ena izmed najdraajih vrst blaga. Ukrep pa je ostal brez haska, ker so države dobaviteljice ustrezno dvignile dobavne cene.
V	prvi polovici leta je Italija proizvedla 7,134.969 stotov mesa, od tega pa je odpadlo na goveje meso 55,7 odst., na prašičje meso 38,1 odst., na konjsko 3,1 odst. in na ovčje in kozje meso prav toliko. Proizvodnja mesa je bila letos za 0,8 večja od lanske, pri tem pa je treba upoštevati, da se je proizvodnja konjskega mesa skrčila za 1,1 odst., proizvodnja kozjega in ovčjega mesa pa oelo aa 5,5 odst.
nes, pa na jutrišnji dan in dalje v prihodnost.
V Braniku ni več sledov tistega zločina nemških okupatorjev in njihovih domačih hlapcev domobran cev, ki so 15. februarja leta 1944 vas zažgali, prebivalce pa bodisi pobili ali pa odpeljali v taborišča. Spomin na tisti strašni dan sicer živi v Sircih ljudi, nanj pa opozarjajo tudi spomeniki in druga spominska obeležja. Toda hiše so obnovljene ter razširjene in modernizirane. Utrip današnjega Branika se skratka sklada s časom, ki v njem živimo.
Izrednega pomena je nov vodovod, ki so ga zgradili pred kratkim z odločilnim prispevkom in pomočjo vojakov iz Ajdovščine. Iz Branika že doslej ni bilo veliko izseljevanja, sedaj, ko imajo vodo pa bo, kot sodi tajnik Krajevne skupnosti Danilo Turk, povsem prenehalo. V naselju imajo mizarsko podjetje, ki zaposluje 100 domačinov, proizvaja pa spalnice vrste »Alenka* za novogoriško tovarno »Meblo*. Imajo dve trgovini, obnovljeno zasebno gostišče in pa seveda stari grad Rihemberk, ki ga obnav ljajo in bodo v njem uredili tudi sodobno gostišče.
Gospodarska in socialna podoba Branika bo popolnejša, če dodamo še nekaj podrobnosti. Povejmo najprej, da so vsi prebivalci, ki morejo delati, zaposleni. Bodisi v že omenjeni tovarni spalnic, ali pa se vsak dan sproti vozijo na delo v Sežano, Šempeter in zlasti v Novo Gorico. Zanimivo in spodbudno je, da so polja in vinogradi, kljub spremenjeni socialni sestavi prebivalstva, vzorno obdelani. Odročne površine so ljudje sicer opustili, zato pa toliko bolj intenzivno obdelujejo zemljo v dolini. Tam so koruzo, pšenico, krompir in druge poljščine zamenjali z vinogradi in nasadi breskev, ki so sedaj bolj donosni kot pa tradicionalne kul
ture. Tudi v vinogradnlšvtu so se mešane bele sorte umaknile s'rt-nim vinom, kot so merlot, barbera in malvazija.
Sadovi dela in dohodkov se seveda kažejo v življenjski ravni občanov Branika, ki se neprestano izboljšuje. Poprečno vsako drugo gospodinjstvo ima avtomobil, v nekaterih družinah pa sta celo po dva. Stanovanja pa po svoji urejenosti in opremljenosti v ničemer ne zaostajajo za domovi v mestih.
Toda človek ne živi samo od kruha in vode, zakaj življenje je kot mozaik, stkan iz mnogo potreb in želja. V Braniku, to je nekdanjem Rihemberku, je bila zmeraj živa tudi kulturno prosvetna aktivnost. Predsednik prosvetnega društva «Framc Zgonik* Franc Kodrič pra vi, da imajo v knjižnici okoli 400 knjig in med bralci je veliko mla dine. Aktiven je tudi moški pevski zbor, ki ga že dvanajst let vodi neumorni Gvido Filipčič, ki je sicer zaposlen kot bančni uradnik v Novi Gorici.
Takšne vtise in podobe nudi torej Branik v pozni jeseni leta 1972.
Smrtna nesreča 15-letnega študenta
Še ena žrtev prometne nesreče na naših cestah. Tokrat gre za komaj 15-letnega študenta iz Tržiča Adeli-na Centula, ki je s svojim mopedom trčil v kolo tovornjaka. Centul, ki je obiskoval profesionalno šolo v Tržiču, je bil včeraj namenjen v delavnico šole, ki ima svoje prostore v Ul. Ceriani. Med potjo, in sicer v Ul. San Giacomo, je študent izsilil prednost in siloivito trčil v kolo tovornjaka. Med prevozom v bolnišnico je mladi Centul izdihnil zaradi pretresa možganov in hudih telesnih poškodb.
Iz goriškega matičnega urada
V Gorici so se dne 21. novembra rodili 3 otroci, 2 osebi sta umrli.
ROJSTVA: Francesco Milost, En-rica Tomažič, Stefano Vidoe.
SMRTI: gospodinja 83-letna Lui-gia Kuklich vd. Rea, upokojenka 88-letna Amelia Depollo vd. Can-taasL
Obvestilo Kmečke zveze
Vinogradnike goriških Brd obveščamo, da morajo do 29. novembra t.l. prijaviti letošnji pridelek grozd ja, če hočejo prodati svoje vino pod zaščitno značko visakokvaiitetnih briških vin.
Obenem opozarjamo vse vinograd nike na Goriškem, da morajo do 29 t.m. prijaviti na pristojnih tro-šarinskih uradih letošnji pridelek vina. Po tem roku vinogradniki ne bodo smeli prodati svojega pridel ka, oziroma bo podvržen visokim denarnim kaznim.
Za izpopolnjevanje prijav, tako za grozdje kot za vino, se priza deti lahko obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2, med uradnimi urami ob delavnikih.
gimi pisci o tej temi je, da zna slovenščino in nemščino ter da je zato lahko proučil vse zadevne dokumente v originalu.
Nato je spregovoril avtor dr. Cremonesi, ki je najprej povedal, da je živel več let med Slovenci v Sloveniji, kjer ima mnogo dobrih prijateljev. Večkrat je obiskal tudi Koroško ter ugotovil precej sorodno miselnost, šego in navade ljudi, ki žive na področju treh dežel Furlanije - Jul. krajine, Slovenije in Koroške, na katerih področju se je odvijala tudi oblast oglejskega patriarhata. Med zadnjo vojno in prva leta po njej je ugotovil, da so razni antagonizmi političnega značaja u-stvarili umetne pregraje med tem prebivalstvom; to se je odražalo tudi v nekaterih knjigah, ki naj bi bile zgodovinske in zato je sklenil napisati to knjigo ter v njej prikazati predvsem tisto, kar ljudi in narode tega področja združuje ter pustiti tisto kar jih razdvaja.
Pobudo za svojo knjigo je dobil pred poltretjim letom v Celju, kjer je proučeval spomenike in dokumente ter našel nagrobni napis v štirih jezikih (latinsko, nemško, slovensko in italijansko). To je dokaz, da se je kultura na tem področju že v dami preteklosti med seboj prepletala in izpopolnjevala. Prav zato je zgodovina Oglejskega patriarhata s tega vidika zanimiva, saj je njegova cerkvena oblast segala od Coma v Italiji, preko Furla. nije. Goriške in Tržaške daleč v Slovenijo do Brežič in na severu preko večjega dela Koroške. Oporišča patriarhove moči so bili dobro organizirani samostani, ki so bili kulturna in gospodarska središča svojih okolišev. Med takimi samostani je omenil med drugimi Pleterje in Stično v Sloveniji .Podklo-šter in Osoje na Koroškem ter nekatere samostane na našem področju, zlasti v Čedadu, za katerega je poudaril, da ima najbolj bogato zbirko izkopanin in spomenikov iz dobe Langobardov in drugih narodov. ki so živeli, ali pa šli tod mimo.
Govornik se je v svojem izvajanju dotaknil tudi protestantske reformacije v naših krajih, ter sio-venskega slovstva, ki aa je zelo pohvalil in priporočal, da bi ga morali tudi Italijani bolje poznati, kar bi jim bilo samo v korist.
Njegovemu izvajanju je sledila debata, pri kateri se je oglasilo več prisotnih z vprašanji, pripombami ali dopolnili avtorjevih izjav. Ta je pri zaključku še enkrat poudaril, da je namen njegove knjige prispevati h kulturnemu, političnemu in socialnemu sodelovanju, ki je v razvoju med narodi treh obmejnih dežel; prav zato se je v svoji knjigi ognil vsemu tistemu, kar bi utegnilo tako sodelovanje ovirati ter je ostanek nekdanje hujskaške in šovinistične politike raznih mogočnežev, ki jim ni bila pri srcu dobrobit ljudstva, ampak njihovi o-sebni interesi.
I. M.
Razna obvestila
Goriško šolsko skrbništvo javlja, da
so prenesli prvo sejo komisije, ki predseduje usposobljenostnim izpitom na 30. novembra. Skrbništvo nadalje javlja, da bodo tečajnike seznanili o datumu pismene naloge 2. decembra.
SPD sporoča, da se bo jutri, 24. novembra, nepreklicno zaključilo vpisovanje za smučarski tečaj. Kdor do omenjenega datuma ne bo prinesel potrebnih dokumentov, tega ne bodo vpisali.
Tržaško gledališče doživelo uspeh
Gledališka predstava komedije »Noi delle vecchie provincie» je tudi v Gorici, kot že v Trstu, dosegla precejšen uspeh. Dvorana Verdijevega gledališča je bila ob primieri v torek zvečer natrpana do zadnjega kotička, veliko ljudi je bilo v gledališču tudi sinoči.
Jutri zborovski koncert na travniku
Ustanova za ktdtume prireditve v Gorici EMAC priredi, ob priliki sv. Cecilije. zavetnice glasbe, jutri zvečer, v petek, ob 20.30 o cerkvi sv. Ignacija na Travniku glasbeni koncert mestnih pevskih zborov.
Sodelovali bodo pevski zbor »C.A. Seghizzi» pod vodstvom 1. Montiglia, pevski zbor <Lojze Bratuž» pod vodstvom S. Jericija, zbor Madrigalisti di Gorizia» pod vodstvom O. Dipiazze, zbor «1 Ufjei» pod vodstvom R. Dipiazze, zbor Mirko Fi-lej* pod vodstvom V. Klanjščka in zbor *San Ignazio» pod vodstvom S. Jericija.
Slovenska zbora bosta zapela pesmi slovenskih skladateljev in sicer zbor *L. Bratuž» Gallusovo «0 marš, quam dura*, Mavovo Molim Te» in Tomčevo tJutranjo pesem*, zbor M. File j* pa Pahorjevo *Oče naš*, Foersterjevo »Večerni ave* in od Srebotnjaka prirejeno tDeep R iver*. Gallusove pesmi bosta zapela še zbora tSeghizzi* in »S. Ignazio*. Vstop prost.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «L’arancia mecca-nica*. M. McDonel in M. Magee. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.15-22.00 »Alfredo, Alfredo*. D. Hoffmann in S. Sandrelli. Barvni film.
CENTRALE 17.00-21.30 »Nel buio del terrore*. S. Koščina in S. Boyd. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.45-22.00 »Anoni-mo veneziano*. F. Bolkan in T. Musante. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA 17.15-22.00 »La veritš se-condo Satana*. R. Calderoni in L Ravaioli. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
Tržič
AZZURRO Počitek.
EXCELSlOR 16.00 «L’arancia mecca-nica*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
PRINCIPE 17.30 »Cielo rosso ali’alba*. Barvni film.
\ova Gorim
SOČA (N. Gorica) »Vrt Finzija Co»-tinija*, italijanski barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA «Sanje zločina*, italijanski barvni film — ob 18. in 20.
RENČE »Superdiabolik*, ameriško - i-talijanski barvni film — ob 19.30.
ŠEMPAS Prosto.
DESKLE »Ne dotikaj se kavboja, dokler je zaljubljen*, ameriški film — ob 19.30.
PRVAČINA «Demoni», angleški barvni film — ob 20.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Mar zini, Korzo Italija 88, tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. št. 72341.
IZ POROČILA ALDA RUPLA NA 9. SEJI GLAVNEGA ODBORA SKGZ
Sedanje stanje in perspektive mladinske problematike pri nas
Glavni smoter: večje narodnostno in družbeno osveščanje mladih ljudi v delu naših mladinskih organizacij
Na 9. seji glavnega odbora SKGZ je načelnik komisije za mladino in šport Aldo Rupel podal poročilo o mladinski problematiki, iz katerega povzemamo v izvlečku glavne misli in ugotovitve. Poročilo je bilo potem v razpravi osvetljeno s še drugimi pogledi in ocenami. Na koncu razprave ga je glavni odbor SKGZ osvojil.
V uvodu svojega poročila je Aldo Rupel dejal, da je poročilo sestavljeno na podlagi spoznanj in izkušenj članov komisije ne le v e-nem letu delovanja, temveč izkušenj, ki izvirajo iz večletnega delovanja na mladinskem področju.
Dejal je tudi, da v sedanjem trenutku ne obstaja kakšna enotna splošna mladinska organizacija v klasičnem smislu kot je bila Zveza antifašistične mladine do leta 1952, niti ne taka organizacija - gibanje, kakršno je delovalo v letih 1960-65 pod nazivom Mladinska iniciativa. Danes lahko govorimo o u-dejstvovanju mladine v raznih društvih, gibanjih in ustanovah in prav tako lahko ugotovimo, da je danes kvantiteta večja, kot je bila pred sedmimi ali osmimi leti, čeprav z nekaterimi omejitvami glede na področja.
Po uvodu je Aldo Rupel prešel na informacijo o današnjem položaju po posameznih področjih mladinske prisotnosti. Dejal je:
ŠOLA IN MLADINA
Specializirana organizacija, ki bi skrbela za mladino, ki obiskuje srednjo šolo, ne obstaja. Kar je bilo oporečništva in borbe za izboljšanje odnosov na raznih šolah je nastalo samoiniciativno, kot posledica študentskih gibanj v državi. Lahko trdimo, da so usmerjali posamezne faze srednješolci, ki so se vzgajali v taborniški organizaciji ali pa, ki so si pridobili ideološko in drugo znanje v KPI ali posamezni borbeni dijaki. Vendar je ta faza mimo, kot je mimo tudi drugod po svetu; mimo je vsaj v tisti bučni, prvotni obliki. Nekaj posledic pa je pustila in te se kažejo v prisotnosti dela srednješolcev tako v Trstu kot v Gorici v našem družbenem dogajanju. Verjetno je eden vzrokov zamrznitve tega fenomena ta, da je pač gibanje brez aparata sicer navdušujoč način angažiranja mas, se pa kaj hitro razvodeni zaradi pomanjkanja povezave med pripadniki samega gibanja in seveda zaradi specifičnih pogojev dela, pogojenega od tromesečij. Vsem je pač jasno, da horbo na srednjih šolah lahko vodijo le mladinci, ki so se izoblikovali izven le-teh, ker jih naše šole niti minimalno ne osveščajo. Če za take osveščene dijake in študente ne poskrbijo ostale strukture tudi na šolah, ne bo prišlo do diferenciacije mnenj in bo vedno prevladalo mnenje tatkoimenovane tihe večine, za katero pa vemo kako jih določene sile manipulirajo.
Na univerzi vlada mrtvilo. Ne moremo trditi niti tega, da obstaja skupina 20-30 študentov, ki bi nekje delovali kot taki. Tudi poizkus, ki ga je izvedla v zadnji sezoni skupina M. Gubec, je ostal samo poizkus: da bi na širok' antifašistični bazi združevali univerzitetne študente. Člani tega gibanja so spoznali, da način njihovega dela ni vodil do zaželenih rezultatov. Zato so se odločili, da svoje sile usmerijo in izrabijo za konkretno delo v osnovnih organizacijah. Menimo, da bo njihov idejni prispevek, združen z orgamzaci iškimi izkušnjami skupin in krožkov, ki delujejo na terenu, pozitivna simbioza, od katere si lahko pričakujemo nekaj rezultatov.
MLADI V PROSVETI
Mladina je seveda prisotna tudi v prosvetnih društvih. V zadnji sezoni je komisija SKGZ imela številne sestanke z mladino v posameznih društvih na Tržaškem in Goriškem. Na teh obiskih je prišlo do izraza naslednje: V nekaterih društvih je v vodstvu samo mlad kader, v posameznih pa so mladi obudili k življenju delovanje, ki je bilo že nekaj sezon mrtvo. Ta dejstva so sama po sebi pozitivna, absolutno vzeto pa to še ni dovolj in ne pomenijo nikakršno jamstvo, da je delovanje usmerjeno. K manjšim uspehom pripomore dejstvo, da manjka stik med generacijami v sm slu, da starejša vodstvena garnitura ni poskrbela za postopno uvajanje novih sil v vodenju nekega društva oz. prirejanja najrazličnejših akcij. Skoraj povsod so se zavzeti mladinci pritoževali nad mlačnostjo svojih vrstn:kov. Povsod pa tudi manjka širša razgledanost nad stanjem in dogodki, ki pogojujejo življenje naše narodnostne skupnosti.
MLADI V PLANINSTVU
Tudi obe planinski društvi imata v svojih vrstah mladino. Vendar je v Trstu ta mladina, kar zadeva njeno usmerjenost prepuščena slučaju, verjetno zaradi prevelikih problemov v zvezi s tek movanji, v Gorici pa mladine kot take dejansko ni, temveč lahko govorimo le o naraščajnikih. Na drugi strani pa je treba v obeh primerih poudariti množičnost, kar je vsekakor pozitiven dejavnik, če primerjamo današnje stanje s stanjem pred petimi leti. Zlasti je na ta način rešen problem kontinuitete planinskih društev, ki so bila v prejšnjih letih na robu odmiranja zaradi starosti članov.
MLADINSKI KROŽKI
V zadnji sezoni sta zaživela dva mladinska krožka — eden v Trstu, drugi v Gorici. V Gorici je pobuda zvodenela v prvem poizkusu;
spomladi pa se je izoblikovala druga garnitura, ki je pokazala večjo življenjskost. Zaživela je, čeprav je že začenjala zahajati v nevarne vode večnih diskusij, dvomov in pomislekov. Konec avgusta je prav ta skupina imela seminar v Bohinju in sedaj ima sestavljen idejni in tudi konkretni program dela. Tudi mladinski krožek v Trstu je imel uspeh z raznimi predavanji, filmi, gostovanji. Ideološka platforma je bila po našem mnenju pravilna. Zaradi pomanjkanja idej, zaradi utrujenosti, verjetno tudi zaradi bližanja konca šole in razporeda izpitov na univerzi, je krivulja začela spomladi padati in delovanje je bilo rešeno na zelo komoden način s tem, da se je preselita v Dijaški dom, kjer so prišli na vrsto družabni plesi. Z novo sezono se to delovanje nadaljuje prav v Dijaškem domu. Obsega pa v glavnem interesno sfero srednješolcev in bi potrebovalo večjega števila mentorjev. Na mladinskem področju sta v letošnjem letu izhajali dve ciklostilirani glasili: Slovenec v Gorici, glasita mladine, vendar uredniški odbor sestavljajo samo dijaki trgovske strokovne šole in Modri val, glasilo taborniške organizacije.
TABORNIŠKE ORGANIZACIJE
Taborniška organizacija je najstarejša mladinska ustanova, kar jih danes premoremo. Priča je bila ustanovitvam in propadanju najrazličnejših oblik delovanja in tudi sama je šla skozi razne krize in težave. Je pa vendar obstala, čeprav ne moremo trditi, da je bila vedno deležna potrebne pozornosti družbeno političnih dejavnikov. Generacijsko vzeto je sestavljena iz mlajših mladincev in zato bi bita verjetno umestno, da bi se odborniki ostalih društev in organizacij vprašali, kako deluje ta specifična tvorba. Po navadi odklonijo poglabljanje tega vprašanja, češ to so pač taborniki, kot če bi RMV bil metafizična ustanova, ki ne živi in deluje v enakih pogojih kot ostali z istimi gmotnimi kadrovskimi in prostorskimi problemi. Prav v letošnji sezoni je taborništvo v ofenzivni fazi s celo vrsto uspelih akcij, čeprav ne manjkajo tudi neuspehi, s prisotnostjo v našem dogajanju in z razširjanjem števila članov. Naj omenimo šp, da dejansko in ne le na papirju povezuje mladino iz Goriške in Tržaške pokrajine, da se dodobra spozna, da preseže lokalne vaške ali mestne okvire in že v zgodnjih letih začne gledati na našo probtamatiko s širšega zornega kota. Taborniški organizaciji moramo očitati, da premalo vlaga v splošno vzgoino delo in da prihaia do napak, ki bi iih ne smelo biti vsaj po ostrih kriterijih kadrovske šole ne. T abko tudi oč;tamo. da ni orgenizaciia znala pridobiti za svoje potrebe več specializiranega vzgojnega in političnega kadra. To pa je hiba vseh naših struktur.
Kot specializirano organizacijo lahko omenimo tudi KASTA, ki sicer ni naš član, ki pa s svojim delom na rekreacijskem, specifično -strokovnem področju in na področju zaposlovanja skuša reševati nro-bleme absolventov trgovske akademije.
MLADINA IN ŠPORT
Mladina je množično prisotna v športnih društvih. Sedanja športna društva so nastala ali na pobudo prosvetnih društev ali pa po zgledu močnejših in starejših športnih društev. Vseh pa je 22 do 24 od katerih 18 v ZSŠDI. Razen redkih izjem lahko trdimo, da se vsa vprašanja in odprti problemi pri športnih društvih vrtijo okoli finančnih težav. Odprava tega vprašanja bi verjetno v kratkem času pomenila tudi rgšitev problema trenerjev in srednjega kadra. Z igrišči smo na Tržaškem lahko kar zadovoljni, če primerjamo napredek zadnjih let z izjemo pomanjkanja še ene pokrite telovadnice. Glede tega je na Goriškem dosti slabše: zlasti pa je treba poudariti, da ni nikjer enega našega pokritega prostora, kjer bi lahko koristno vadili. Tako smo prisiljeni delati v zeta težkih in zapletenih pogojih.
Vse to seveda gledano z očmi 100 odstotnih športnikov. Če pa na šport pogledamo tudi z družbeno političnega stališča, potem je treba podčrtati, da šport še zdaleč ne zasleduje in ne uresničuje ciljev, ki bi jih moral. V športnih krogih, razen v izjemnih primerih, je premalo utrjevanja narodne zavesti, da o osveščenosti glede družbenih problemov ne govorimo. S tem seveda ne trdimo, da se v nekaterih naših športnih društvih zavest ne ohranja; to pa je odločno premalo. Iz članov športnih društev bi morali prihajati organizacijski, če že ne manjšinski kadri, tudi za druge dejavnosti. Dogaja pa se, da šport vzgaja lokalpatriote in kva-lunkviste. Kar ni takih, pa niso zrasli na športnem zelniku, temveč so pri športu pristali, potem ko so se drugod izoblikovali. Izjeme so le malenkostne. Taka usmeritev ni škodljiva le za našo narodnostno skupnost na splošno, temveč za posamezna športna društva, ki se po tem sprašujejo, kadar pride do krize in slabe krvi z lastnimi člani,
kako to, da igralci ne razumejo težaiv, kako to, da zapuščajo društvo itd. Ni mogoče pričakovati razumevanja od nekoga, ki ni bil vzgojen v spoznavanje določene problematike, nasprotno, ki je bil od določene problematike vedno varno oddaljen.
To stanje nedvomno pripomore k dejstvu, da ZSŠDI odklanja vključitev v SKGZ po več kot enem letu razprav in odločanj. Kakšna je miselnost in kakšni so odnosi v športnih krogih dokazuje dejstvo, da je prav glede vključitve ZSŠDI v SKGZ zmagala tiste skupina, ki je bila stalno postavljena v manjšino v primerih odločanja in da zmagujejo tisti, ki so taktizirali in zavlačevali, namesto da bi povedali jasno in odločno besedo.
Podoben je odnos številnih športnih društev do ZSŠDI. Vanj so včlanjena samo zaradi materialnih koristi, ne pa zato, ker bi združenje predstavljalo navzven moč zamejskega športa.
Spoznanje, ki iz vsega tega sledi je, da naš šport ni nekaj, kar obstaja izven našega časa in prostora, kar nima povezave s kon kretnim okoljem, v katerem deluje in da je to nekaj apolitičnega, odmaknjenega od vsakdanjih konfliktov, kot nas skušata prepričati tisti, ki v šport prinašata svojo usmerjenost in jim prija, če imajo opravka z amorino maso žogobor-cev in tekačev. Marsikdaj smo naš šport preveč idealizirali zaradi u-soeha v masovnosti in smo pozabljali na druge vidike. Če je bilo to umestno takrat, ko nismo vedeli. kako naj mladino zbiramo in smo v športu našli rešitev, je danes idealiz;ranie zabloda, ki nam lahko nemalo škodi. ,
ODNOSI Z MLADINO
V MATIČNI DOMOVINI
Odnosi z mladino matične domovine so v zadnji sezoni šli po koristni in uspešni poti. Pred desetimi leti je bilo preveč deleeatskih stikov. Potem smo prepustili vse društvom, zlasti športnim, ki so stike zreducirala na tehnično konfrontacijo. V sedanji fazi smo skušali uresničiti oboje: tež'li smo za tem, da bi množičnosti dali vsebino. Najprej smo vzpostavili stike na ravni vodstev in takoj za tem so sledile akcije, od katerih so nekatere tmčle ričkaj spodrsljajev kar se udeležbe tiče. Seveda je treba pripomniti, da .je bita treba in je še treba ustvariti navado in prepričanje v naši mladini in v mladini iz domovine, da je te povezava nujna, ker se bo v nasprotnem primeru zgodita, če se že ni, da bo šlo pri mladih generacijah življenje in način doživljanja socialnih, političnih in ambientalnih sprememb v razkorak pri obeh in bomo naenkrat spoznali, da pravzaprav govorimo le skupni slovnični jezik, nikakor pa ne enak po vsebini, izkušnjah in pomenu. To bi sicer zadostilo le delno načelu e-notnega kulturnega prostora, menimo pa, da je enotnost samo na kulturnem področju premalo.
Naneslo je. da smo tudi na drugi strani državne meje našli primerne pogoje za naše pobude in naša stališča. Nismo naleteli le na de-klarativnost, temveč na trdno voljo nekaj storiti. S stiki in sodelovanjem je treba nadaljevati in ga še bolj utrditi. Nove generacije, ki vstopajo v aktivno življenje naših organizacij, zlasti pa še tisti, ki ne vstopajo, nimajo nobene čustvene povezave z NOB, s povojnimi težavami in z izgradnjo, ki je potekala v matični deželi. Zato gledajo na vsa dogajanja z določeno odmaknjenostjo. če jim ne bomo znali na primeren način življenja in problematike ožje in širše domovine približati, je ne bodo več čutili kot svojo in ne bodo znali črpati iz nje tiste moralne opore, ki je za deta v naši narodnostni skupnosti potrebna.
ZAKLJUČEK
Izhajajoč iz tega prikaza stanja mladinske dejavnosti v zamejstvu je Aldo Rupel povzel nekatere zaključke, ki se nanašajo na pomanjkanje in na pomanjkljivo pripravo mladinskih kadrov, na pogosto premajhno zanimanje za konkretno deta, na pogosto odsotnost narodnostnega in idejnega osveščanja, na problem sredstev, ki jih vlagamo ki ki naj bi jih vlagali v mladinsko dejavnost spričo ogromnih profesionaliziranih finančnih možnosti italijanskih društev itd., na skoraj popolno odsotnost delavske in vajeniške mladine v naši mladinski dejavnosti, ki se z redkimi izjemami izgublja v vodah asimilacije.
ki jih je formuliral v tri vprašanja:
Katere ovire je treba premagati za večjo prisotnost mladine na vseh področjih delovanja in za njeno večjo odgovornost.
Na kakšen način krepiti narodno in družbeno napredno zavest v težnji, da postane prepričanje širših delov mladine?
Kako naj osveščeni del mladine na eni strani in SKGZ z vsemi strukturami na drugi strani to o-boje doseže?
V odgovorih nanje je dejal, da je treba ustvariti nov sistem odnosov že obstoječega mladinskega delovanja, da je treba doseči enotno hotenje v težnji za istimi smotri, čeprav prek različnih organizacijskih prijemov. Menil je. da se mora delo komisije za šport in mladino pri SKGZ nadaljevati in da se mora razširiti na skupino, ki bo številnejša in ki bo motor in usmerjevalec. Da je treba priti do vseh mladincev, ki jih lahko štejemo za slovenske, da pa se morajo zato razširiti osnove pristopa in tudi načini.
Motiv iz Benetk
(Foto M. Magajna)
OB ZADNJIH DOGAJANJIH NA KOROŠKEM
Gradiščanski Hrvati o problemih manjših
Kaj o vsem tem mislita vodstvi Hrvatskega kulturiieg® društva in Hrvatskega tiskarskega društva iz Žel jezna
Hude. izpade nacionalističnih skrajnežev proti Slovencem na Koroškem so budno spremljali tudi Hrvati iz Gradiščanskega, kar je tudi povsem logično, saj se ne bo njim nič boljše godilo, ko bodo tudi oni odločneje postavili svoje zahteve glede spoštovanja in u-poštevanja predpisov 7. člena avstrijske državne pogodbe glede zaščite hrvaške manjšine. V zvezi s tem smo že zabeležili kako njihovo mnenje. V predzadnji številki glasila gradiščanskih Hrva tov cHrvatske novines pa je objavljena skupna izjava dveh organizacij gradiščanskih Hrvatov, ki praktično zajemajo večino zavednih hrvaških ljudi na Gradiščanskem. Hrvatsko kulturno društvo in Hrvatsko štamparslco društvo, ki imata svoj sedež v Željeznu, sta v zvezi z nedavno TV-razpravo med zveznim kanclerjem dr. Kraiskgm in časnikarji o dvojezičnih napisih na Koroškem in o manjšinskih problemih nasploh, objavili naslednje poročilo.
«Z velikim zanimanjem je veli-
......m.umi.im.■■imiuiiiimii...iiimltl.....mi...............
PO ZAPISKIH FRANCA LUPINA PRIREDIL IVO MARINČIČ
Na ogromni moskovski razstavi tehničnih novosti in napredka
Zanimiv ogled oddelka za sovjetsko astronavtiko - Zenske pri moškem delu
Glavnina osebnih prevozov v Moskvi pa se odvija po moskovski podzemeljski železnici ali metroju. Dnevno se po vseh njenih progah prepelje okrog štiri milijone potnikov. Proge so speljane ena v globini 30 druga pa celo 70 metrov globoko. Prva ima krajšo, druga pa daljšo progo. Na postaji, kjer želiš vstopiti, vržeš novec za 5 kopejk v avtomat, stopiš na premične stopnice, ki tečejo neprestano po eni strani navzdol in po drugi navzgor. V globini 70 metrov prideš na čudovito in razkošno o-premljeno postajo. Takih podzemeljskim dvoranam podobnih postaj, je kar 86 po raznih predelih železniškega omrežja. Vse je obloženo z marmorjem in mozaikom, vmes stoje spomeniki, bronasti in pozlačeni kipi, da se vsepovsod blešči, tudi zaradi velikega števila razkošnih lestencev. Nikjer ne opaziš niti najmanjšega sledu vlage.
Tu so tudi stojnice, kjer prodajajo časopise, knjige, razglednice, spominčke in še marsikaj drugega. Dolžina vseh podzemeljskih prog v Moskvi znaša kar 383 km. Za borih pet kopejk, ki si jih plačal pri vhodu, lahko prevoziš vse te proge in se presedeš kolikokrat hočeš v vse smeri, dokler se zopet ne pojaviš na površju v tistem delu mesta, kamor si se namenil. Postaje so med seboj različne in vsaka je drugače opremljena. Na stropih vseh postaj visijo razkošni lestenci za električno razsvetljavo, in tudi ti so drugačni od ene postaje do druge. Vodič nam je povedal, da dobijo dnevno v blagajno po 24 ton bakrenih novcev po 5 kopejk za vstopnino.
Potnike prevažajo zelo dolgi, lepo urejeni vlaki. Vsake pol minute prihrumita in se srečata dva dolga vlaka, ob vsaki strani dvorane - postaje po eden. Ko vlak dospe na določeno mesto, se u-stavi, vsa vrata se hkrati in avtomatično odpro na stežaj. Potniki hitro izstopijo in prav tako hitro vstopijo drugi, vrata se zopet zaprejo in vlak naglo odbrzi naprej po podzemeljskem rovu. če nisi bil dovolj uren, boš moral počakati pol minute na naslednji vlak, ker ti lahko vrata odščipnejo na zadnji plati kos suknje, kar se tudi primeri. Tudi to lahko turistu služi kot spomin na obisk v Moskvi in morda je še cenejše kot drugi spominki.
Kadar moraš na kakšni postaji spremeniti smer svojega podzemeljskega potovanja, je dovolj, da izstopiš, napraviš nekaj korakov peš po stopnicah navzgor ali navzdol in se na drugi postaji odpelješ v zaželeno smer. Promet s podzemeljsko železnico je najbolj primeren in učinkovit za taka velemesta, ker teko lahko najhitreje prideš v najbolj oddalje-
■ ne mestne predele. Nas izletnike ! je zanimalo predvsem mesto, njegove ulice in življenje na njih ter smo se zato peljali z metrojem le nekaj postaj, da smo si ogledali tudi to veliko delo, na katero so Moskovčani povsem upravičeno ponosni.
NA RAZSTAVI TEHNIČNIH NOVOSTI IN NAPREDKA
V Sovjetski zvezi nimajo sejmov ali velesejmov v obliki, kakor jih poznamo na Zahodu, kjer trgovci, tovarnarji ali posredovalci razstavljajo in prodajajo svoje izdelke. Imajo pa n.pr. v Moskvi stalno razstavišče, ki zasega zelo velik prostor. Na tej razstavi lahko vidiš sovjetski napredek v proizvodnji, številne novosti in najnovejše iznajdbe. Za temeljitejši pregled razstavišča in blaga, ki ga na njem prikazujejo, bi potreboval vsaj nekaj dni; mi pa smo imeli na razpo lago le nekaj ur in smo morali svoj ogled temu primerno urediti. Zato smo morali sesti na mali vlak, ki vozi turiste po razstavišču in poslušati razlage vodiča, da smo bežno videli vsaj najbolj zanimive reči.
Takoj pri vhodu smo si ogle dali ogromen vodomet, ki ga obkroža jezerce; okrog vodometa je razpostavljenih 16 dekliških kipov v narodnih nošah, ki predstavljajo 16 sovjetskih republik.
Vlak nas je vozil med velikimi stavbami, kjer prikazujejo najnovejše iznajdbe.
Vozil Je počasi, da smo lahko videli napise nad posameznimi oddelki; Živinoreja, Prašičereja in sredi velikega nasada jablan ogromen kip agronoma in vzgojitelja novih vrst jabolk — Mičurina. Sploh pa je ves razstavni prostor v zelenju in cvetju, vse pa je tako razsežno in ogromno, da smo se pri tem zdeli vsi majhni in nebogljeni.
Zelo zanimiv je bil ogled oddelka za sovjetsko kozmonavtiko. V velikanskem paviljonu je prikazan ves razvoj od prvih malih raket, v katerih so se upali prvi kozmonavti v vesolje, ko se niso mogli v njih niti zganiti ali obrniti, pa do najnovejših, v katerih se človek tako rekoč kar sprehaja in prehaja iz ene rakete v drugo, pa celo izven njih.
Pred paviljonom je stojalo, na katerem je pritrjena vesoljska raketa v naravni velikosti in pripravljena za polet v vsemirje. Omenimo naj, da je na razstavišču kar 300 paviljonov, kar predstavlja že pravo mesto zase. Tukaj smo videli tudi ženske v delovnih oblekah, ki so opravljale moška dela, kot n.pr. zidarska. Ko so se po parku ob vodometih vračale v manjših skupinah v njihovih modrih tutah z dela, jih je hotel eden izmed turistov u-jeti v svoj foto aparat. Pa so ga, sicer prijazno, zavrnile in niso dopustile, da bi jih slikal.
Že v Leningradu smo opuzili žen ske pri moškem delu, ko so visoko na železnih ogrodjih hitele s pleskanjem pročelja visoke palače.
Naša želja je bila, da bi se povzpeli tudi na stolp televizijske antene, ki je najvišji na svetu, pa nam ni bilo mogoče zaradi prevelikega navala drugih domačih in tujih turistov. Ta stolp se dviga nad razstaviščem v višino 537 metrov in je zaradi svoje vitke linije podoben pu ščici, ki štrli visoko pod oblake. V višini 330 metrov je urejena restavracija, ki ima to značilnost, da se vrti okoli svoje osi. Na ta način si lahko ogledaš vso Moskvo, ne da bi se premaknil od mize v restavraciji in ne da bi se oziral okrog. Zvedeli pa smo, da bo ta razgledni stolp kmalu izgubil svoj svetovni rekord, ker gradijo Japonci še bolj-visokega,
(Nadaljevanje sledi)
•11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
NA FILMSKIH PLATNIH
V zaključku je Aldo Rupel tudi nakazal nekaj misli in predlogov,
■iiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiuiiuiiiiiiiiiu
žek zaradi nove organizacije. V prijetni družbi do pozne noči.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pri izbiranju med dvema odločitvama se lahko zanesete na svoj realizem. Težko družinsko obdobje pred zaključkom.
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Samo odločnost in vztrajnost vas bosta privedla do uspeha. Sklenitev no vega prijateljstva. Prijetno doživetje.
BIK (od 21. 4. do 20 5.) Zanimivo srečanje z ugodnimi profesionalnimi posledicami. Večer posvečen branju ali družabni igri.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Danes sklenjeni sporazumi bodo še dolgo podlaga vašemu delu. Z odkritostjo boste reševali neprijeten zapletljaj.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vse poti vam bodo danes odprte, zato ne zamujajte priložnosti. Našli bo-
ste ravnovesje med srcem in razumom.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Primeren trenutek za začetek že dalj časa odlašanega dela. Povečanje sentimentalnih ambicij. Pismo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Možnosti za osebno afirmacijo se bodo povečale. Nekoliko nervoze intimnega značaja.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne zanašajte se na pomoč vplivnega sorodnika, ker bo dvomljiva. Prejeli boste dokaz globoke simpatije.
ŠKORPIJON (od 24. 10 do 22. 11.) Povečanje možnosti za zaslu-
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zainteresirane osebe vas bodo skušale spraviti na napačno pot Zdravje odlično po pravkar prestani krizi.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zunanji pritisk bo treba odločno odvrniti. Vaše ideje bodo naletele na upoštevanje. Družinske skrbi.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne zaupajte osebam, ki se vam bodo v teh dneh vsiljevale. Nepozabne ure z ljubljeno osebo.
F. Ford Coppola:
«IL PADRINO»
Govorjenja o filmu «The God fathen (II padrino; ZDA 1972) smo se naveličali še preden je film izšel. Po velikem komercial nem uspehu istoimenske knjige Maria Puza se je velika ameriška industrija odločila tudi za njeno filmsko priredbo. Prvi in
pravi avtor filma je torej filmska hiša Paramount, ki je podelila režijo Franciscu Fordu Coppo-li, ki je tudi pripravil scenarij skupaj s Puzom samim. Že mesece in mesece so nam časopisi propagirali film kot naslednika velikih proizvodov filmske industrije, tako da smo ga šli nujno gledat z mnogimi predsodki v enega od dveh (!) tržaških kinematografov.
Toda priznati je treba, da je <zThe Godfathen naslednik bolj za detih filmskih zkolosalov» (od «Go-ne on the Wind» do Leanovih filmov), ne pa kakega «Love St or go. V njem je bogatost pripovedne strukture res sredstvo za prikazovanje dobro izdelanih oseb m atmosfer, čeprav knjige nismo brali, imamo občutek, da gre ponekod film preko njene romantičnosti v gledanju mafije (zanimiv je npr. konec filma, v katerem se film povsem oddalji od ivred-noU protagonista). Vse seveda ni dobro. Večkrat res občutimo »teologijo* filmske proizvodnje (ki je v filmskem proizvajanju še boli pomembna kot avtorska). Toda precej je odlomkov, zaradi kate rih ne moremo filma zavrniti.
Poleg zanimive fotografije Gor-dona Willisa bi radi omenili tudi dobro interpretacijo, ne le protagonista Marlona Branda, ampak tudi ostalih (Al Padno, James Caan, Rober Duvall, Sterling Hay-den, Richard Conte, Diane Kea-ton, v sicilskih prizorih SimoneVa Stefanelli, Franco Cilti Saro Vrzi). Glasbeno opremo (od katere je zaslovel le najbolj konvencionalen motiv) je sestavil Nino Rota.
S.	G.
ko število zavednih gradiščanski Hrvatov spremljalo v nedeljo, ' novembra 1972 TV-razpravo o m jezičnih napisih na Koroškem zveznim kanclerjem dr. KratsKP’ in nekaterimi časnikarji ter/ . kovnjaki za manjšinska vprašan. Za nas je bilo prav gotovo ko zadoščenje, da so vsi, ki s0.. razprave udeležili, glede • |0 skega vprašanja zavzemali “ stališče, ki ga je Hrvatsko /j_ turno društvo zastopalo od v ( no: državna pogodba našteva ^ členu 7 vse tiste dolžnosti, ki 1 Avstrija mora izpolniti do m°J. šin in to do Hrvatov na Graa ščanskem in do Slovencev Koroškem. Zveza je obvezana sporazum izvesti.	^
O sami razpravi pa se rm mirne duše reči naslednje:	^
1.	Vzdušje vse razprave 1? *
povoljno in more se sprejeti kanclerjevo mnenje glede zas r stva nas, gradiščanskih P/ri/ seveda razen tiste njegove op o naši «naklonjenosti» za . ladjo (to se pravi, da zatajiti svoje hrvaštvo in P051" Nemci).	-j.
2.	Pozdravljamo izjavo ar. tererja, da je država dolžna vs riti takšno vzdušje, v katerem^ similacija ne sme biti zaželena družbeno potrebna.
3.	Za nas so posebno ^ tiste izjave kanclerja, da 9^ na miselnost gospoda Robaka ^ njegovih prijateljev ni važno, ^ manjšina svoje pravice, k? ^ zapisane v členu 7 hoče ali^ važno je, da se državna P°jr a(j izpolne! Kakor smo zveden ■ naših načelnikov, da je zV,ji kancler dal podobno izjavo
na sestanku 27. p.m. na ista vprašanja, ki so jih P°\.m-Robakovi ljudje in deželni P°» var Kery.	k0
4.	Resnično zabolelo nas ^ je kancler rekel, da se 9 , fl, ščanski Hrvati že močno na9,.^
važ>]l
jo k asimilaciji, ko ne
želijo
drugorazredni državljani Avs ^ei podobno kot tudi njegova o legitimnosti zastopstva (r ščanskih Hrvatov.	,gp-
Tu ponavljamo stališče: za gti ni k gradiščanskih Hrvatov ar. biti le tisti, ki se priznava za ^ vata in ki se bori za °°s ^s|i Hrvatov na Gradiščanskem■ 1 flj. po, ki sili asimilacijo, nim? t kakršne pravice, govoriti v neke narodne manjšine. To anj-
šče zastopa tudi mednarodni m
šinski zakon. Če se torej na^!rVc-va ravnati z gradiščanskimi ** ^ ti povsem po zakonu. P0.^ bilo potrebno vzeti na znanje to dejstvo!	nlif
5.	Veselilo nas je, da sta 9
na urednika dr. Csoklich in 1 “je telbauer vzela tudi naše vP.^sr v pretres in ga objektivno ,n levredno podprla.	■
6.	Zelo pozitivno dejstvo Je $
nas načrt zveznega kanclerja, ^ se ustanovi komisija, ki "Lp sestavljali predstavniki	f
večine in manjšine, zastopnik' r litičnih strank, ekspert in s (ji kovnjaki mednarodnega Pr0‘', jr bi lahko bili tudi iz dru(Nt žav). Vsi ti zastopniki bi o .|C. komisiji enakopravni Sprejeti ^ pi bi se objavili tako, kot so t sprejeti (naj bo z večino 0 manjšino).	noj
7.	Predlog dr. Ortnerja d° „j-se izdela en zakon za vs( /J./. šine in to ne pod pritiskom
(Nadaljevanje na 6. strani
ČETRTEK, 23. NOVEMBRA 1972
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slov. ljudske pesmi;
18.45	Jazz; 19.25 Pisani balončki;
20.00	Šport; 20.35 »Mož z rdečim plaščem* — dramatizacija; 22.20 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
16.00	Literarna oddaja; 16.20 Komorni koncert.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
18.30,	20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Šola; 9.00 Stare skladbe; 10.00 Melodije;
10.45	Plošče; 11.00 Operne arie;
11.30	Plesna glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 šola; 15.45 Ital. pevski zbori; 17.00 Mladinski klub;
17.45	Hrističeve skladbe; 18.00 Juke box; 19.00 Male skladbe;
19.30	Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru: 20.40 Orkestri v noči:
21.00	Radijska drama; 22 00 Pio šče; 22.35 Flavtist Boris Čampa
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti program; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Glasbeni program za mladino; 17.50 Baletne skladbe; 18.35 Nove ital. pesmi, 19.10 Gospodarsko - sindikalna panorama; 20.20 Poslušajmo po novno; 21.15 Politična tribuna.
21.45	Pirandellov Rim.
II PROGRAM
7r30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po-
ročila; 8.40 in 9.35 Orkestri; 9.59 Pred nakupi; 9.50 Življenjepis Co-co Chanel; 10.05 Nove ital. pesmi; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 18.30 Posebna reportaža; 20.10 O piscih besedil; 20.50 Plošče; 22.40 Flaubert:	»Madame Bovary»;
23.05 Pariške popevke.
III PROGRAM
10.00	Jutranji koncert; 11.40 Franckova komorna glasba; 12.45 Izbrane skladbe; 14.00 Polifon-ska glasba; 14.30 Newyorški filharmonični orkester; 16.00 Sodobna ital. glasba; 17.20 Enotni razred; 18.15 Gospodarska rubrika;
18.30	Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.10 Donizettijeva »Anna Bolena*.
filodifuzija
9.00	Glasba in poezija; 9.45 Po-lifonske skladbe; 11.00 Schubert, Milhaud itd.; 12.00 Bizetova mala suita opus 22; 12.20 Bachova sonata štev. 3; 13.30 Lehar-jev «dgan baron*.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 8.10 Glasbena ma-
tineja; 9.05 Prve slovenske tiskane besede — Puntarska 1515; 9.35 Mali slov. pevski sestavi, 10.20 Pri vas doma; 12.10 Glasba E. Granadosa; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 «Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Enajsta šola; 15.40 V rapsodičnem tonu; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Naš podlistek — G. Kemoklidze: Mož beseda:	17.10
Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavni orkester;
18.30	Iz kasetne produkcije; 18.45
Kulturna kronika:	19.00 Ra
noč, otroci!, 20.00 Domače mi; 21.00 Literarni večer "„1.40 Hughes:	Vranove pesmi; L.
Glasbeni nokturno; 22.15 ke; 23.05 Literarni nokturno Kvedrova: Solze; 23.15 F. lene: »Košute* — balet.
ITAL TELEVIZIJA 9.45 TV šola; znanost: Perl); 13.00 Sever
12.30 Poljče
znanost: Peru; ij.uu oevei -0. Jug; 13.30 Dnevnik; 15.00 I .,e; ta; 17.00 Spored za najm1 ^
17.30	Dnevnik; 17.45 Prograr«> mladino; 18.20 Na poti 8 ‘cjn dam; 18.45 O športu; 19.1«' jfll dikalni problemi; 19.45 ®*2fl.3® dnevnik in ital. kronike; Dnevnik; 21.00 Politična t*10
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Slikaj
21.30	»Rischiatutto*; 22.45 ratura in umetnost.
JUG TELEVIZIJA
9.35 TV v šoli; 10.30 Ang«*, na; 10.45 Nemščina; 11-0®	^
coščina; 14.05 TV v šoli " te novitev; 15.00 Angleščina " ^ novitev; 15.15 Nemščina povite v; 15.30 Osnove splošhf a brazbe: Goriva; 16.00 Rote,os; Jugoslavija : NDR - P/Llc 17.15 Vsi vemo vse — P'®n Vs' kviz; 18.15 Obzornik; 18-3U vlaki sveta — serijski filnj' ,nev Mestece Peyton; 20.00 TV ,m nik; 20.30 četrtkovi razg1. ^ 21.20 A.P. Čehov: Snubač; tč#, W. Egk: Joan Von Zarissa; Poročila.
KOPRSKA BARVNA
20.00	Risanka: 20.15
Poreci
slova11/
20.30 »Kote 905» jugosiov-t, film; 22.00 Hitre sani, češki sp" ni film.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
V OSMEM KROGU
CLAY PREMAGAL BOBA FOSTERJA
foster je že pred koncem dvoboja večkrat padel na tla
STATELINE, 22. — Bivši svefov-prvak težke boksarske katego-Caisskis Clay je danes prema-svetovnega prvaka srednjetežke lorije Boba Fosterja s k. o. v csra«n krogu.
ki je tehtal dobrih dvajset
“"•gramov več ?*. je
kot njegov nasprot-prevladoval v prvih treh
medtem ko je v četrtem ne-"O popustil, vendar pa Foster ni ^ tega izrabiti. V petem krogu ^ Padel Foster na tla kar štirikrat ni, Ve*fc° mu je sodnik štel regular-jjj'1 osem sekund. V naslednjem ko ci -p foster z nekaj nevarnimi ak-Jj* ranil Clayu levo oko, v sed-teu je uspelo zaustaviti nasprotji®, s številnimi udarci leve roke, jndar je ciay ostro reagiral in ga * s.e dvakrat poslal na tla. Dvoboj la £®ključil v 40. sekundi osme-doi	ko Je Clay z desnico za-
* Fosterja. Sodnik je srečanje jTr-tičil zaradi k.o., vendar je bil Clay gladko v vodstvu tudi točkah na tabelah treh stranskih
'tonikov.
faradi rane na levem očesu so , rali Clayu dati pet šivov. Zgle-da je poškodba hujša, kot Predvidevali v prvem trenutku. ^Medtem pa je Clay ponudil Frazie-“a bi mu pomagal v pripravah srečanje za naslov svetovnega
prvaka težke kategorije. Frazier se bo namreč srečaj 22. januarja z Georgeem Foremanom na Jamajki.
Qay je izjavil: «Predvsem nočem, da bi Frazier zgubil naslov, saj se ne bi mogel drugače več srečati z njim v povratnem dvoboju. Zato predlagam Frazieru, naj me vzame za sparring partnerja.* Vendar sve tovni prvak Frazier še ni odgovoril na to ponudbo.
TELOVADBA
Korbutova poškodovana
MOSKVA, 22. — Olga Korbutova, sedemnajstletna sovjetska telovadka, ki se je izkazala na olimpijskih igrah v Mi.nchnu, si je resno poškodovala hrbtenico in se sedaj zdravi v zdravilišču Šaltubo. Vodja j sovjetske ženske telovadne vrste je izjavil, da ne ve, koliko časa se bo morala Korbutova zdraviti in kako resna je njena poškodba.
* * *
S. ANTONIO, 22. - Na šahovskem mednarodnem turnirju v S. Antoniu v Teksasu je jugoslovanski šahovski mojster Gligorič remi ziral proti Sovjetu Petrosjanu. medtem ko vodi na skupni lestvi ci Larsen z 2,5 točke.
TONSKI KOMENTAR AMATERSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV
V treh skupinah 3. amaterske lige padlo rekordno število 50 golov
Zarja preseneča z zaporednimi zmagami - Juventina je osvojila dragoceno točko - Prvi remi Primorca
silovitem udarcu Cassiusa
i|||lllll||||l,ll|||||||H|I|||||||||||||||||||||||||,|ll,II,HIHIIIIIIIIMlIllIlItUllllllllItUIIHHIIIIIIIIIIIIIIIlUllllMlllllllllllIIllnlilllllllllllllUlllllllllllllllllllllIIIIIUlllIIIinnilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
košarka
TEDENSKI KOMENTAR
Izidi nedeljskih tekem D lige kažejo da bo to prvenstvo letos zahtevno
Med našimi najboljšimi igralci preteklega kola je bil Ražem (Bor), ki je dosegel 18 točk
da to ne bo postala na-te^a- Tudi v nedeljo so bile nam-jj naše peterke poražene, kot
Pravzaprav predvideno. Naj-fZr1 'zid pa so tokrat dosegli Bo-teladinci (36:66) proti skromni
peterki Radiči Arte B.
D LIGA
je postala D liga resna stvar, Pričajo nedeljski izidi. Letos' Ud ***B*ita. Prvenstvo bo verjet-■ jzenačeno. V tej ostri kem lei1 -to tu*® Borova peterka, ki; j, tožos stairtala s svojo raladin «**avo. V nedeljo so r tir«. P°kazali napredek, zmaga-
'Postavo. V nedeljo so naši pred-„ ra . Pokazali napredek, zmaga-^J"®. Piso mogli proti bolj izkuše-k. ** višjim nasprotnikom. Odso-^ .le bil Fabjan (ki je študiral dam kasneje uspešno opravil univerzitetni izpit). Njegova V f, tnost se je poznala predvsem ^^Padu, saj nimajo ostali košar-S dovolj avtoritete, da bi se na J Uveljaviti proti spretnejšim potnikom.
Mnenje trenerja Trevisa Ma Štvo •ja 0 na®’ peterki: «Vaše mo-l ^j^^elo mlado. Zato smo prav
toedtTŠenostj° takoj dosegli večjo slinT°st 'n smo ^di zmagali. Mite^, ?a’ da boste prav kmalu s U^ti lahko dosegli kak viden
Don Bosco — Virtus PD ?2:p-’ CUS Padova — Jesolo VE F“d ;,^’do Samson VE — Pro Pace Hannibal — Ciamocolori Vjj' Treviso - Bor 63:37, INA Tpl Fiamma PD 59:54. C^TVICA: Lido Šanson VE in Vh, '081:0 4. Pro Pace Treviso, C p°. Jesolo VE, CUS PD in „ 2, Fiamma, Bor in Ciano-0.
. ^JODNJE KOLO (26. 11.): Bor ^ IV V® (17.00), Lido Šanson VE to>Wn ®0Sc°. Jesolo VE — Ciano-Vin., ’ CUS Padova — Hannibal, p® "D — Treviso, Fiamma PD rr° Pace PD
MLADINCI
trener Borove mladinske »Mislim, da slabše moji niso mogli igrati. Bil je tavari30 za vse- Grešili smo mete, na vtekanja in drugo. Skrat-
ka, vsi so bili zaspani in počasni*.
Borovci so proti Radiči Arte B igrali res slabo, daleč pod svojimi možnostmi.
IZIDI: POM - Italsider 78:71, Ardita — Tigers 62:46, Radiči Arte B — Bor 66:36, Lloyd Adriatico — SplUgen GO 77:61 — Itala — Fer-roviario 52:58.
■ LESTVICA: Lloyd. Adriatico, Radiči Arte B, Ardita 4, POM Tržič, Itala, Feiroviario, SplUgen GO 2, Bdr, Italsider in Tigers GO 0.
-• PRIHODNJE‘KOLO (26. II:)'; Bor
—	Italsider, Tigers — Itala, SplUgen GO — Radiči Arte B, Ferroviaiio
—	POM Tržič, Lloyd Adriatico — Ardita.
NARAŠČAJNIKI
V	naraščajniškem prvenstvu so bile vse naše peterke poražene, kljub temu pa so zapustile zadovoljiv vtis.
V	skupini A je Kontovel opravil svoj prvi uradni prvenstveni nastop. Kontovelri so igrali požrtvovalno in so zapustili dober vtis. Trener Kafol: ■(Nasprotnik je bil nedvomno močnejši od nas. S sv op ekipo pa sem zadovoljen, saj so igralci dosegli nekaj lepih košev in so vsi dali vse od sebe.*
V	tej skupini je tudi Polet igral dokaj dobro. Poletovci so se spoprijeli z Itaisidrom, ki ima najvišjo ekipo v tem prvenstvu. Naši košarkarji so se pogumno vrgli v borbo in so šele proti koncu nekoliko popustili.
Trener Tavčar: «Zgubili smo le s šestimi točkami razlike, kar je nedvomno uspeh. Ekipa je napredovala, žal pa nam manjka visokih igralcev*.
IZIDI: Lloyd Adriatico — Servo-{ana 77:38, Inter 1904 — Kontovel 93:35, Italsider - Polet 52:46.
LESTVICA:	Inter 1904 6 točk,
Lloyd Adriatico 4, Servolana in Italsider 2, Polet in Kontovel 0.
PRIHODNJE KOLO (26. 11.): Inter 1904 — Lloyd Adratico, Polet -Kontovel (11.00), Servolana — Ital sider.
V	skupini B so se borovci dobro odrezali proti ekipi Ricreatori. V Borove vrste se je ponovno vrnil
center Karel Ražem, ki je bil v tem srečanju najboljši strelec (18 točk). V drugi tekmi sporeda je SABA premočno odpravila Don Bosco.
IZIDA: SABA — Don Bosco 101: 28, Ricreatori — Bor 50:36, počival: Cianocolori.
LESTVICA: SABA 4 točke, Ri oreatori in Bor 2, Don Bosco in Cianocolori 0.	'
PRIHODNJE KOLO: Ricceatori-Don Bosco, Ciauocftlori — Bor (25. novembra ob 19.00), počitek: SABA.
4 t /4 ( 1 IV »	»	I_	«
D. I.
KOLESARSTVO
Rekord Cressarijeve
CIUDAD MEXICO, 22. - Ita lijanska kolesarka Maria Cressa-ri je v Mehiki izboljšala svetovni rekord v vožnji na 10 km s časom 14’19”9.
Kasneje pa je Cressatrijeva zgre šila svetovni rekord v enourni vožnja za 73 metrov in 62 cm, saj je prevozila le 41,273 km. Rekord pripada Luksemburžanki Elsie Jacobs z 41,347 km.
ROKOMET
BEOGRAD, 22. — Rokometna reprezentanca Jugoslavije je danes v prijateljski tekmi v Beogradu pred tri tisoč gledalci po dramatični igri premagala reprezentanco Vzhodne Nemčije, ki je na zadnjem svetovnem prvenstvu zavzela drugo mesto, z 20:18 (11:10). V jugoslovanskem moštvu so bili najboljši Pri-banič (pet golov), Pokrajac (3) in vratar Živkovič, v moštvu gostov pa Peter Rost, ki je sam dal 6 golov, ter izvrstni vratar Voigt.
SMUČANJE
MILAN, 22. - Italijanski smučarji, ki sestavljajo državno reprezentanco, so se preselili iz Ala-gne v Vipiteno, kjer bodo nadaljevali s treningi na sveže zapadlem snegu. Priprav na 2000 metrov visokem Vipitenu se med drugimi udeležujeje Gustavo Thoni, brata
Schmalzl, Demetz, Plank, Gros in Pegorari.
Smučarke pa so se iz neprimerne Alagne preselile v Cervinio, kjer imajo boljše možnosti za trening.
NOGOMET
BEOGRAD, 22. — Drugoligaška nogpmetpa reprezentanca Jugoslavije je dainies v Novem Sadu v prijateljski tekmi premagala enako reprezentanco Madžarske z 1:0. E-dijii gol je v deževnem vremenu
dosegel Hameršm d v 26. minuti.
# # *
MARIBOR, 22. — V zaostali tekma 2. jugoslovanske zvezne nogometne lige je danes Maribor premagal na domačem igrišču Šibenik s 5:0.
HOKEJ NA LEDU
LJUBLJANA, 22. - Jugoslovanska hokejska reprezentanca je danes v hali Tivoli v Ljubljani premagala mlado reprezentanco Zahodne Nemčije po lepi in nadmočni igri, posebno v drugi in tretji tretjini, s 7:2 (0:0, 4:2, 3:0).
2.	AMATERSKA LIGA
V	nedeljo so odigrali osmo kolo pr-. venstva druge amaterske lige. Na če-■ lu lestvice je ostala še vedno enajsterica Isonza, ki je remizirala v Miljah. Takoj za petami ji je Fogliano, ki je premagal Campanelle. Na dnu lestvice je položaj ostal nespremenjen. Osrednji dogodek tega kola je bil derbi Vesna — Primorje, ki se je zaključil z zmago Prosečanov. Po srečanju smo vprašali za mnenje sodnika Gergoleta, ki je odlično opravil svojo nalogo in je bil skupno z igralci protagonist te tekme: »Nedvomno je bila to najlepša tekma, ki sem jo sodil v letošnji sezoni. Igralci so bili precej korektni in ni bilo hujših prekrškov, čeprav je bila igra napeta in borbena. Bilo je pravo vzdušje derbija. Tehnika sicer ni prišla do izraza, vseeno pa lahko trdimo, da sta moštvi zaigrali res dobro in spadata med najboljše ekipe vseh skupin druge amaterske lige.*
Brežani so v srečanju s Portuale-jem iztržili dragoceno točko. Enajsterici sta bili enakovredni in je izid srečanja popolnoma pravilen, čeprav je slabo igrišče oviralo potek srečanja.
Za presenečenje je poskrbela Zarja, ki je s tretjim zaporednim izidom 1:0 odpravila doslej nepremagano ekipo Sagrada. Bazovci bi lahko zaključili srečanje z izdatnejšim številom golov, če ne bi zgrešili nekaj izrednih priložnosti. Z nedeljsko zmago si je Zarja še bolj popravila položaj na lestvici.
IZIDI: Inter S — Aurisina 1:0, Mug-gesana — Isonzo 2:2, Vesna — Primorje 1:2, Libertas Prosek — Liber-tas neod., Fogliano — Campanelle 2:1, Breg — Portuale 1:1, Zarja — Sagrado 1:0.
LESTVICA: Isonzo 12, Fogliano 11, Sagrado in Inter SS 10, Primorje 9, Flaminio, Portuale, Zarja in S. Can-zian 8, Breg, Muggesana in Vesna 7, Libertas, Libertas Prosek in Campanelle 5, Aurisina 4.
PRIHODNJE KOLO: Inter SS -Vesna, Isonzo — Primorje, Libertas Prosek — Muggesana, Fogliano — Flaminio, Aurisina — Libertas, Portuale — Campanelle, S. Canzian — Sagrado, Zarja — Breg.
V	skupini D je na vrhu lestvice še vedno Pro Farra. Juventina, ki je igrala v nedeljo s Torreanesejem, je prinesla domov dragoceno točko, štan-drežci so sicer vodili, toda domačini so nekaj minut pred koncem izenačili.
LESTVICA: Pro Farra 12, San Mar-co, San Rocco, Juventina in Torrea-nese 10, Cividalese, Natisone in Estu-dine 9, Ziracco in Piedimonte 8, Val-natisone 7, Aurora, Audax in Lucinico 6, Villanova in Vetroresina 4.
PRIHODNJE KOLO: San Rocco -Estudine, Juventina — Audax, Pro Farra Torreanese, Natisone — Val-natisone, Piedimonte — Lucinicco. Ziracco — Aurora. Villanova — San Marco, Cividalese -- Vetroresina.
3.	AMATERSKA LIGA
V	nedeljskem šestem kolu so se v tretji amaterski ligi uveljavile napadalne vrste. V treh skupinah je padlo rekordno število 50 golov (10 v skupini N, 19 v skupini O, 21 v skupini P). Nedeljski zavrtljaj je bil končno le uspešen za naše enajsterice.
V	skupini N ni dosegla ekipa Dui-
na več kot neodločen rezultat. Ta delni spodrsljaj je koristil seveda Cartimavu, ki je premagal ekipo Roeola, medtem ko je Demacori še enkrat zgubil priložnost, da bi se približal vrhu lestvice. Lep uspeh je požel Union, ki je z visokim izidom premagal moštvo COOP in je s tem potrdil, da je trenutno v dobri fonmi.
V	skupini O nadaljujeta svojo pot Zaule in Opicina Supercaffe, medtem ko je na tretjem mestu ekipa Stocka, ki je v nedeljo dosegla tretjo zaporedno zmago. Primorec je vendar prišel do točke, a je še vedno na dnu lestvice, ker je v nedeljo remizirala tudi ekipa Peru-gina. Vseeno pa se nam zdi, da pri Trebencih ne gre vse po pravi poti, kajti borna točka v petih srečanjih je vseeno premalo.
V	skupini P sta vodeči ekipi S. Arme in Costalunge zmagali ter sta še vedno skupaj na vrhu lestvice. Sledijo jima Giarizzole, ki so v nedeljo premagale Libertas Sv. Sergij. Olimpija je končno prišla do svoje prve letošnje zmage in je napravila s tem korak naprej na lest vici. Rezervno moštvo Brega pa je doživelo še en poraz, kateremu bi se lahko z nekoliko več sreče tudi izognilo.
SKUPINA N
IZIDI: Duino — Libertas S. Marco 1:1, Union — COOP 4:1, Roia-nese — Demacori 0:0, Esperia — ACEGAT neod., Cartimavo — Libertas Rocol 2:0.
LESTVICA: Duino 11, Cartimavo 8, ACEGAT 7, Libertas S. Marco 6, Demacori, Union in COOP 4, Roia-nese 3, Esperia in Libertas Rocol 2.
PRIHODNJE KOLO: COOP - Libertas S. Marco, Demacori — U-nion, ACEGAT — Roianese, Libertas Rocol -- Esperia, Cartimavo — Duino.
SKUPINA O
IZIDI: Opicina Suprecaffe —- GM Trst 2:1, Zaule — Fiamma 6:0, Pe-rugino — Edilcolor 1:1, Primorec — Libertas Opčine 1:1, Stock — Virtus 5:1.
LESTVICA: Zaule 12, Opicina Supercaffe 10, Stock in GM Trst 7, Virtus 5, Edilcolor 4, Libertas Op čine 3, Fiamma 2, Primorec in Pe rugino 1.
PRIHODNJE KOLO: Libertas Op čine — Stock, Edilcolor — Primorec, Fiamma — Perugino, GM Trst — Zaule, Virtus — Opicina Supercaffč.
SKUPINA P
IZIDI: Breg B — Libertas Bar-kovlje 1:3, S. Anna — Domio 3:0, Bar Venete — Costalunga 0:6, Li-
JNNSBRUCK, 22. — V Innsbrucku nestrpno pričakujejo odločitev mednarodnega olimpijskega odbora, ki se bo sestal 22. februarja, o podelitvi organizacije zimskih olimpijskih iger leta 1967. Predstavniki tirolske prestolnice trdijo, da bi bilo najbolje, če bi bila organizacija poverjena njim, saj imajo že izkušnje iz leta 1964, imajo pa tudi že pripravljene vse športne objekte, razen olimpijske vasi in tiskovnega središča, kar ne predstavlja velikih ovir. Regulacijski načrt Innsbrucka predvideva izgradnjo novega mestnega predela, ki bi ga lahko uporabljali za zimske olimpijske igre.
nimiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiniiiiiiiiiiivnniiiiHiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMI
bertas Sv. Sergij — Giarizzole 1:2, Olimpija — Don Bosoo 3:2.
LESTVICA: Costalunga in S. Anna 8, Giarizzole 6, Libertas Bar-kovlje, Olimpija, Libertas Sv. Sergij 4, Don Bosco in Domio 3, Bar Veneto 2, Breg B 0.
PRIHODNJE KOLO: Domio -Libertas Barkovlje, Costalunga — S. Anna, Giarizzole — Bar Veneto, Don Bosco — Libertas Sv. Sergij, Olimpija — Breg B.
B. R.
OLIMPIJSKE IGRE
ODBOJKA
2. ZVEZNA JUGOSLOVANSKA LIGA ZAHOD
Izredno zanimanje za nastop šesterke Salonita v Kamniku
V preteklem kolu so Kanalci gladko premagali Savo iz Črnuč
Derbi med Vesno in Primorjem je bil oster, vendar ne grob
V drugem zaporednem slovenskem derbiju v Kanalu so domači odbojkarji prijetno presenetili. Ne samo, da so visoko in prepričljivo premagali solidno moštvo Save iz Črnuč pri Ljubljani, ampak so spet zaigrali tako kot znajo in zmorejo.
Kanalski odbojkarji so se z od lično igro krepko oddolžili gledal cem za slabo predstaivo v derbiju z Mariborom, ko so siper omagali, so pa s prikazano Igro razočarali:
Kanalci, ki so se ves teden mar ljivo vadili, so tekmo" s 1 Savo--začeli v silovitem tempu1 in so-.-tSkoj dali vedeti vsem, da bo tokrat drugače. Z zelo lepo, duhovito, dina mično in učinkovito igro so že v samem začetku zmedli goste, ki niso znali vzpostaviti ravnotežja. Na padi Salonita so se vrstili kot na tekočem traku, gostje pa so bili potisnjeni v obrambo in so le poredkoma prehajal' v posamezn0 na pade.
Salonit se je v tej tekma prvič nredstavil gledalcem z naučenim tako imenovanim dvninim pe-nalom ki so ga uspešne izvajali. Morda je bilo to «tajno orožje* tisto, ki je goste demoraliziralo in popoi noma spravilo s tira.
Moštvo Save je razočaralo, saj smo od solidno uvrščenega m inča, ki je v sedmih kolih zbral osem točk, pričakovali veliko več. Res niči na ljubo je treba zapisati, da v moštvu Save ne nastopa več odlični Košuta, bivši igralec Fužinar ja, ki je odšel k vojakom. Brez tega odličnega igralca bo Savi vsekakor veliko težje kot je bilo do sedaj.
O sami tekmi ne bi imeli kaj dosti pisati. Salonit je diktiral tem po in slog igre celih 50 minut, ko likor je srečanje trajalo. Gostje so se včasih bolj včasih manj uspeš no upirali. Kaj več proti razpoloženemu nasprotniku niso zmogli. Kljub premoči domačinov pa je bilo na tekmi več razburljivih trenutkov, saj se je Salonit boril do zadnjega za vsako žogo, kot bi
le ta odločala o srečanju.
* * •
j Ostali slovenski drugoligaši so bili (z izjemo Maribora) neuspešni
1 Kamničani
gostovali v Sisku
kjer so doživeli težji poraz kot so pričakovali, saj so pred odhodom v Sisak dajali preveč optimistične izjave. Zgodilo pa se jim je isto, kot vsem ostalim do sedaj. Še več: zgubili so z rezultatom 3:0 in so uspeli zbrati borih 18 točk.
Metalac ostaja pač Metalac in nič ne kaže, da bi ga 'ahko kdo ogrozil. Jesenice sicer niso priča kovale točk v Karlovcu, vendar se zagotovo niso nadejale, * da jih bo Turbina premagala po 40 minutan igranja. Edino,.,Maribor je dodal skjflmftijp,,,štitm:; točkam Še dve. Doma je brez težav odpravil letos slabega Metalca iz Zagreba, ki je za nameček pripotoval v Maribor brez Pališaškega.
* * *
V nedeljo čaka Kanalce zete pomembna, prestižna tekma. Salonit mora v Kamnik na derbi sezone, ki bo vss-kakor zelo razburljiv in nepozaben športni dogodek.
Salonit in Kamnik vežejo dolgoletne vezi, lepi in manj lepi spo mini. Kanalci in Kamničani so se prvič srečali leta 1959 v drugi slovenski ligi. Istega leta so bile v Kamniku kvalifikacije za vstop v I. slovensko ligo na katerih sta sodelovali obe moštvi. V odločilni tekmi turnirja je bilo stanje v setih 2:2, Kamnik pa .je v petem setu vodil z rezultatom 14:2. Kanalci so napravili pravi podvig. Set so dobil: z rezultatom 16:14! S tem pod vi gom se je Kanal uvrstil v I. slo vensko ligo, Kamnik pa je mora! čez leto dni začeti vse znova. Ta dogodek je še vedno živ tako v Kanalu kot v Kamniku in je dajal ton vsem kasnejšim srečanjim. Kanalci so kasneje prav v Kamniku doživeli tudi tragične trenutke saj je npr. v letu 1968 prav Kamnik «pripomogel*, da Kanalci niso osvo jili naslova republiškega prvaka. Takoj je treba dodati, da so od nosi med kluboma zelo dobri in se sicer neizprosne bitke bijejo samo na igrišču, nikoli pa za zeleno mizo.
Odveč je poudarjati, da vlada za to tekmo ogromno zanimanje in dvorana v Kamniku ne bo mogla sprejeti vseh obiskovalcev. Zato bodo številni avtomobili zasedeni z navijači Salonita šli na pot v nedeljo
že ob peti uri zjutraj ali pa še prej, da bi si v Kamniku zagotovili prostorček na prizorišču najbolj zanimivega srečanja leta.
Rezultati slovenskih predstavnikov:
Salonit —	Sava			3:0
(15:6, 15:8, 15:8)				
Metalac (S) — Kamnik				3:0
Maribor -	- Metalac (Z)			3:0
Turbina -	- Jesenice			3:0
Lestvica:				
Metalac (S)	8	8	0	24 0 If
Salonit	8	7	1	21 9 14’
Kamnik	8	6	2	20 12 12
Borovo	8	6	2	21 15 12
Interplet	8	5	3	17 11 10
Turbina	8	4	4	17 15	8
Sava	8	4	4	12 18 8
Maribor	8	3	5	14 16	8
Čajavec	8	2	6	11 18 1
Jesenice	8	2	6	11 19	4
Spačva	8	1	7	8 ?■ 2
Metalac (Z)	8	0	8	4 24	0
Emil Hvalica
V 1. zvezni moški ligi
Fužinar zgubil b. b.
Moštvo Jedinstva iz Stan, Pa-zove je v nedeljo popoldne zaman pričakovalo Ravenčane s katerimi bi se moralo pomeriti v tretjem kolu prve zvezne odbojkarske- lige. Ker Fužinarja ni bile ob 10, uri na igrišče, je delega* registriral tekmo z rezultatom 3:0 v korist Jedinstva.
Medtem so se igraici Fužinarja še vozili v vlaku nroti Stari Pazo-vi, ker je imel vlak zaradi slabega vremena kar šest ur zamude! Ravenčani so se na igrišču predstavili ob 11. uri, kjer so dohili še vse domače igralce, sodnike in delegata. Prosili so da bi tekmo odigrali vendar delegat na to tri pristal Fužinar se bo po vsej verjetnosti pritožil nroti takemu sklepu delegata.
E. HVALICA
OBVESTILO
SPDT sporoča, da bo 4. : dinski predsmučarski Irenin; nedeljo, 26. t.m. Zbirališče bazoviškem spomeniku ob 1f».
OHlfLUM
gane
J
PARTIZANSKEGA 2DRA VNIKA
45.
hitro me je rob zakril, me obide čustvo, da se mi spet odpira. In za robom je še grapa! Svoj dostojan-k°ra,k spremenim v tek in se hutro spustim po strmem Vojjj v globino med drevje in grmovje. Ustavam se šeie ob mislim, da sem vsaj za silo na varnem. Od strahu in mi srce bije v grlu. Uležem se v visoko obvodno travo. S* odpočijem in ne slišim nobenih sumljivih šumov, si <<Kal{čno srečo sem imel!» Cimprej moram proč iz britji Jemcev, če grem ob vodi proti njenemu toku, moram % do izvira. Voda teče od Mrzle rupe. Tam so naši. Ekonom ^ I mi je pravil oni večer, ko smo bili skupaj v «Favli», i« skrito skladišče nekje ob izviru potoka. Skoro gotovo Potok.
\ *°reJ na pot. Plazil sem se ob vodi, se izogibal krpam sne-a de bi puščal sledov, včasih tako, da sem delal velike ^ Visoko nad menoj so kdaj pa kdaj zagrmeli rafali: spopadajo z esesovci, me je stisnilo pri srcu. tej^jSčela se me je lotevati utrujenost, mogoče bolj od nape-kot oh dolgotrajnega napora. Voda pa še vedno enako šl-016 ni kazalo, da se bližam Izviru. Zajeda, po kateri je danes vem, da je bila to Trebuša — se Je na nekate-
rih mestih tako zožila, da nisem mogel po suhem skozi in sem moral ta mesta obiti, včasih precej na daleč. Vode pa sem se moral držati, saj kraja nisem poznal.
Mračdio se je že, postajalo je hladno, moči so mi pohajale. Spet moram obiti neprehodno zajedo vode. Zavijem skozi smrekov gozd. Opazim kolibo iz tesanih brun. V njej je brlela luč. Ljudje! Toda kakšni? Gledam. Nikjer ne opazim orožja. Pravijo, da je vse cavitao prebivalstvo na Primorskem za partizane. In še tukaj v gozdovih Mrzle rupe — po času, ki sem ga prehodil, sem sklepal, da moram že biti blizu nje — ne bo četnikov ali kaj podobnega. Moram povprašati, kje sem.
Potrkam. Oglasi se več moških glasov. Vstopim. Več drvarjev sedi ob ognjišču z odprtim plamenom. Videl sem, da me opazujejo z nezaupanjem in strahom. Usedem se v kot nasproti ognjišču. Tudi mene je strah neznancev. Ne zaupam jim. V žepih grabim za bombe. Nekaj časa vsi molčimo, ko se oglasi eden od drvarjev: «Ald nisi ti doktor, ki je hodil z doktorico Pavlo, tod okoli po hišah zdravit bolnike?« Enkrat samkrat me je videl in se me je zapomnil.
Kako smo se oddahnili! Dali so mi bezgovega čaja z dmu-lovcem in kos suhe polente. Kmalu sem sd opomogel in jim povedal svojo zgodbo.
«Da, tudi mi smo danes zjutraj že dvakrat hajkald pred temi esesovci. Pojavili so se nepričakovano in nihče ni streljal, ne oni, pa tudi naši ne, ki jih je nekaj tod okoli. Sele opoldne smo zvedeli, da je cel bataljon luksemburških mobilizirancev v SS prešel na našo stran.«
To mi je dalo še več moči. Kakor da bi napetost tudi za nazaj popustila.
Drvarji so vedeli, da je tu v bližini partizanska bolnišnica, vendar ne prav natančno, kje. Za tovariša Dušana so pa vedeli. Nisem ga zgrešil, kar se smeri tiče, vendar ga sam ne bi bil nikoli našel. Se malo Skrite poti in pripeljali so me k njemu.
Pri njem je bil tovariš Sočan, ki se je pravkar vrnil s tečaja za ekonome in intendante, ki ga je organiziral glavni štab na Dolenjskem. Namenjen je bil v bolnišnico «Pavla», dobro je poznal pot in šel sem z njim Pogovarjala sva se vse mogoče.
«Oskrba ruske vojske in ruskih partizanov je nekaj posebnega,« je pripovedoval. «Borci nosijo samo orožje in muniedjo. Za vse drugo skrbi ,tii’. To bomo vpeljali tudi pri nas. Na Dolenjskem že delajo tako.«
Partizan je bil že od leta 1941. V neštetih hajkah in spopadih se je izognil vsem kroglam, čeprav so kot nadležne muhe letale okrog njega.
«Veš, ne marajo me.»
Za «ti!» je bil silno navdušen.
Na neprestanih pohodih je namreč poleg orožja in muni-dje prenosdl še mnogo stvari, ki so jih morali nositi partizani s seboj: lonce, kotel, odeje, šotorska krila, hrano, po pol prašiča in po petdeset kil zaseke.
No, ne vem, če je res vpeljal «tdl» tudi k nam.
Od tistega večera pa do danes se še nisva srečala. Vem pa, da ga tudi po tem najinem srečanju vse do konca vojne krogla ni marala.
MIKLAVŽ V «PAVLI»
5. 12. — 7. 1944
Takoj ko sem prišel v bolnišnico, sva z dr. Pavlo pregledala nekaj težjih ranjencev, vendar ni bilo treba nobenega tar koj operirati.
V bolniških barakah je vladalo neko posebno vzdušje, pričakovanje nečesa.
šele v kuhinji sem pri večerji zvedel, za kaj gre. Tu so se pripravljali partizanski Miklavž, partizanski angeli in hudiči,
vsi iz osebja bolnišnice, da obdarujejo ranjence in jih malo raz-vesele. Darila so poslale prek javke v bolnišnico organizacije protifašističnih žena. že pri pripravah smo se nasmejali do solz.
Miklavž je bil «žajfca», Idrijčan, ki je dobil ta vzdevek, ker je bril ranjence. Namesto škofovske palice je imel brzostrelko, namesto mitre triglavko, namesto koša z darili vojaški na hrbtndk. Iz vate so mu naredili zelo lepo brado Tudi angeli in parklji so se primerno našemili.
Zal, takrat še ni bilo magnetofonov, da bd posneli vse duhovitosti, ki jih je imel «Zajfca» pripravljene za vsakega ranjenca, ko mu je izročal darove. Tudi najtežjemu je izvabil nasmešek na obraz. In pri nobenem se ni ponavljal.
Nazadnje so Miklavž in njegovi spremljevalci začeli peti partizanske pesmi. Zdravi smo jim pritegnili. Tudi nekateri lažji ranjenci so zapeli.
Kljub temni noči je morala dr. Pavla še na drug oddelek po opravkih. Pozno ponoči so me zbudili. Z javke so prinesli majorja Radka, enega izmed Titovih oficirjev v IX K.
Pri Lokvah se je med borbo z Nemci izgubil in ostal sam v neznanem kraju. Bil je v lahki letni obleki, ponoči pa je ži zmrzovalo. Izčrpan se je privlekel do ljudi, ki so imeli zvezo s partizani. Ti so ga prenesli do bolniščne javke.
Na obeh nogah so mu zmrznili prsti.
V bolnišnici sem ostal še dva dni in operiral z dr. Pavlo več težjih ranjencev. Eno od operacij sem lahko izvršil snmn 2 znanjem, ki sem si ga pridobil v Parizu.
Že več dni je ležal v bolnišnici mlad partizan s prestreljenimi meči. Močno so mu otekla. Toda vse je kazalo, da se oteklina manjša in da ne bo hudega. Kar začne ena od prestreljenih ran krvaveti, kot bi odprl vodovodno pipo.
Lahko bi podvezal arterijo pod kolenom, kjer ni bilo poškodbe. Toda to je nevarno, ker lahko noga od kolena navzdol zaradi prekinjenega krvnega odtoka odmre.
(Nadaljevanje sledi)
PO PISANJU LIBANONSKIH ČASOPISOV
Zračni ščit egipčanskega letalstva je preprečil vdor izraelskih sil
Nasprotujoče si izjave izraelskih in sirskih poveljnikov Izraelski vojaški manevri na Sinajskem polotoku
Nfl OBRAVNAVI PROTI OBTOŽENCEM ZARADI POKOLA V DREVOREDU LflZlO
Zahteva tožilca: 141 let zapora skupini znanih mafijcev v Palermu
Zahtevana kazen zadeva samo splošno pripadnost kriminalni organizaciji, ne pa odgovornost za pokol
Vojaki in prebivalci izraelskega naselja ob sirski meji popravljajo poškodovano poslopje
PALERMO, 22. — Javni tožilec Franctsco Scozzari je danes zah teval naj porotniki druge sekcije palermskega porotnega sodišča oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov znanega mafijca Gerlanda Albertija glede obtožbe četvernega u-mora in dvojnega poskusnega umora do katerih je prišlo pozno popoldne 10. decembra 1969 v Drevoredu Lazio v Palermu. Za štiri druge glavne obtožence, in sicer za Gaetana Fidanzatija, Salvatore-ja Lo Prestija, Salvatoreja Rizzuta in Gitiseppa Galeazza je predstavnik javnega tožilstva zahteval popolno oprostitev, ker ne obstajajo dokazi o njihovi krivdi, to je, da ni nobenega dokaza, da so sodelovali z morilci, ki so povzročili streljanje v uradih gradbenika Moncade in niti, torej da so bili člani kriminalne organizacije. Za Francesca Sutero, za katerega je včeraj zahteval oprostitev od ob tožb omenjenih umorov oziroma poskusov umorov, pa ja danes menil, da bi ga bilo treba oprostiti tudi obtožbe organiziranja kriminalne dejavnosti. V obeh primerih naj bi bila oprostitev izra-
DAMASK, 22. — Damaščanska dnevnika «A1 Baath» in «A1 Saura» posvečata danes večji del svojih prvih strani sporočilu sirskega vojaškega glasnika glede «ogorčenih zračnih in kopnih bojev» do katerih je prišlo včeraj vzdolž črte, ki so jo 1967. leta določili za prenehanje sovražnosti.
Oba lista sta opremila ta po ročila s številnimi slikami džamij in hiš, ki so jih porušili Izraelci z bombnimi napadi. Prikazujeta nadalje stebre dima, ki se dvigajo iz izraelskih položajev, Ki jih je uničil ogenj sirskega težkega topništva in sirskih tankov.
Oba časnika poudarjata, da je sirska vojska hudo prizadela izraelskega napadalca. Ta je po pisanju omenjenih dveh časnikov izgubil tri letala, štirinajst tankov ter pet topniških baterij, ki so bile uničene ali pa poškodovane.
Ubit je bil nadalje neki poveljnik tankovskih enot, ter ' razni drugi častniki. Sirska časopisa pravita, da je sirska vojska izgubila dve letali in da je bilo ubitih šest vojakov ter deset civilistov.
Izraelci prikazujejo popolnoma drugačno sliko o posledicah brez dvoma ogorčenih bojev do katerih je prišlo včeraj. V Tel Avivu trdijo, da so uničili šest sirskih letal tipa «mig 21», petnajst tankov, eno radarsko oporišče, dva štaba sirske vojske, eno vojaško posadko ter tri središča palestinskih gverilcev.
včerajšnji spopad so brez dvoma povzročili Izraelci, ki trdijo, da njihova akcija spada v okvir načrta za ohranitev sedanjega stanja, brez spopadov na izraelsko-sirski meji. Izraelci menijo, da so te akcije proti Siriji umestne in potrebne vse dokler se ta država ne bo prepričala, da se mora izogibati vsakršni sovražni dejavnosti izven svojih meja, to je na izraelskem področju. Nadalje trdijo, da so bili prisiljeni na to akcijo zaradi akcij palestinskih gverilcev, ki so minirali razne poti v notranjosti izraelskega področja in ker sta dve izraelski vojaški vozili naleteli na mine. V Tel Avivu poudarjajo še, da je bila včerajšnja akcija naperjena predvsem proti palestinskim gverilcem, kar pa ne odgovarja resnici, ker je bil glavni udarec naperjen prav proti sirski vojski.	j
Tu se postavlja vprašanje, zakaj Izrael odgovarja s tak’ ihto na razne politične pobude v arabskem svetu. Nekateri časopisi, posebno libanonski, trdijo, da je v
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»nMiiiniiiiiiiiHiimi*niimiiininiimiiiiiiniiiiMiiniiii|it,,iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinini,*,iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
PRIPRAVE ZA POLET «APOLLA 17»
Siriji že navzoče egipčansko letalstvo, ki je v sedanjem primeru izraelskega napada nudilo sirski vojski potrebno zračno kritje Prav zahvaljujoč se temu kritju, se izraelskim letalom tipa «phantom» in «mirage» ni posrečilo prodreti globlje v sirski zračni prostor Izraelci so popolnoma drugačnega mnenja, saj trdijo, da so po koncu vojne leta 1967 zadali prav sedaj sirski vojski in njenemu letalstvu! enega od najhujših udarcev. General David Elazar ki je ebiskal golansko področje in prizadete kraje, ki jih je bombardiralo sirsko topništvo, je izjavil, da sirska vojska od leta 1967 ni zabeležila nobenega napredka.
Izraelska vojska medtem izvaja na Sinajskem polotoku velike vojaške manevre, ki bi najbrž po nameri telavivskih voditeljev morale predstavljati nekakšen opomin egipčanski vojski ‘ter \> prepričati, da ne bi bilo umestno, če poseže v sedanji spor Izraela in Sirije General Dayan je v nekem svojem govoru na zasedanju voditeljev judovsko-ameriške organizacije izjavil, da ne pričakuje, da bo meja s Sirijo tako mirna kot je tista z Jordanijo. Poudaril pa je da tudi, če bo prišlo ek kršitev pre mirja, bodo imeb te kršitve le obroben pomen. Iz te zjave sklepajo v nekaterih krogih da na Bližnjem vzhodu ne obdaja pomembnejša nevarnost vojne Pri vseh teh dogajanjih je v določeni meri zavito v meglo stališče Združene arabske republike. Zelo verjetno Kairo pomaga sirski vladi, toda obstajajo še vedno nekatera odprta vprašanja, ki zadevajo oborožitev arabskih držav posebne 7 ofenzivnim orožjem, ki ga Egipt še vedno upa dobiti od Sovjetske zveze. Prav v teh dneh se baje mudi v Sovjetski zvezi neka egipčanska vojaška misija, ki o-bravr.ava prav to vpnšanje s predstavnik; sovjetskih oblasti.
Da je Egipt še vedno zelo odločen nasprotnik zahodnega imperializma in kolonializma, predvsem angleškega, je razvidno tudi iz dejstva da egipčanski tisk in radio nadaljujeta precej ostro kampanjo proti angleški BBC, katero obtožujeta da podpira sionistične in imperialistične pobude
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiii
NAPETOST V ULSTRU NE POPUŠČA
Dva mrtva obračun današnjih spopadov
Surov napad na dva policista v belfaški protestantski četrti - IRA napoveduje velike demonstracije v Dublinu
NEW YORK, 22. - S pomočjo žarkov laser so ameriški znanstveniki izmerili točneje kot kdaj koli doslej svetlobno hitrost. Sedanje meritve so stokrat preciznejše od dosedanjih meritev.
BELFAST. 22. — Dve smrtni žrtvi in napad na dva policista je obračun današnjih spopadov v Ulstru.
Neznanci so s strelom iz samokresa ustrelili pripadnika ulstrskih prostovoljcev pred njegovim domom.. Ob njem je ležal zastrupljen njegov pes. Vse kaže, da gre za represalijo katoliških gverilcev, ki sovražijo in zaničujejo pripadnike prostovoljcev, ker so po njihovem mnenju le izdajalci.
Druga smrtna žrtev vala nasilja v Ulstru je katoličan, katerega so ubili neznanci medtem ko je sedel v kuhinji. Žena in otroci, ki so bili v tistem trenutku v drugi sobi, so slišali streljanje in nato stokanje moža v kuhinji. Takoj so poklicali rešilni avto, a nesrečnež je umrl med prevozom v bolnišnico.
Skoraj istočasno se je izvedelo, da je v neki belfaški protestantski četrti večja skupina ljudi napadla dva policijska agenta in ju surovo pretepla. To je le zadnji dogodek v vrsti nasilnih dejanj proti policiji v protestantskih četrtih ul strskih mest. Prejšnji mesec so pripadniki neke organizacije protestantskih skrajnežev ugrabili dva agenta, ki sta bila osvobojena šele po posegu vojaških oddelkov. Pred kratkim pa je razjarjena množica skoraj linčala dve telesni straži bivšega ministrskega predsednika Faulknerja.
Medtem ko se v Severni Irski nadaljuje val nasilja, pristaši ulstrskega odporniškega gibanja pripravljajo velike manifestacije v republiki Irski zaradi aretacije domnevnega poveljnika «provisionals» Macstiofaina. Vsi vidni predstavniki odporniškega gibanja so ostro protestirali proti temu ukrepu in IRA pripravlja velike poulične demonstracije. Odporniško gibanje je obtožilo irskega ministrskega pred sednika, da je popustil pritisku londonske vlade. Po mnenju političnih opazovalcev v Dublinu je
začetek sodnega postopka proti Macstiofainu posledica kočljivega mednarodnega položaja v katerem se je znašel Lynch. V kratkem bi morala republika Irska stopiti v EGS in dublinska vlada hoče dokazati tudi mednarodni javnosti, da ima oblast v državi.
Macstiofain je medtem izjavil pred sodiščem, da bo nadaljeval z gladovno stavko, dokler ne bo o-svobojen. V tej zvezi je neki dublinski zdravnik, ki je pregledal jetnika, izjavil, da bo njegovo telo zdržalo kvečjemu še dvanajst dni, če ne bo hotel zaužiti ne hrane ne pijače.
Ameriški kozmonavti Cernan, Schmitt in Ewans so v (eh dneh opravili simulirani pristanek na I.uno. Včeraj s« uspešno zaključili vajo poskusnega odštevanja. 30. novembra bo šlo zares! Na sliki poveljnik Cernan pred vstopom v dvigalo, ki ga bo s tovarišem popeljalo do vesoljske kabine
Solunski dolgolasci ne smejo v učilnice
ATENE, 22. — Ravnatelj neke solunske srednje šole je danes zjutraj prepovedal vstop v razred 50 učencem, češ da imajo predolge lase in da njihova zunanjost zato ni v skladu z ugiedom šole. Ravnatelj je izjavil, da se bodo dijaki lahko vrnili v učilnice, ko si bodo ostrigli lase.
žena v obliki formule «zaradd pomanjkanja dokazov».
Proces proti Gerlandu Albertiju in njegovim 24 soobtoženim mafijcem, se je začel 2U. septembra letos. Kaj se je takrat zgodilo v Drecoredu Lazio, ko so bile ubite štiri osebe, dve pa ranjeni, je v glavnem znano: 10. decembra 1969 sta se pred uradi gradbenega podjetja Girolama Moncade ustavili dve »giulii*, s katerima se je pripeljalo šest ljudi, ki so bili oblečeni v policijske uniforme in oboroženi z brzostrelkami in puškami V hodniku, ki pelje v urad Mon cadovega podjetja, so preoblečeni policisti srečali dva sinova palermskega gradnika Moncade, in sicer 19-letnega Angela in 25-letnega Filippa. Vdomiki so začeli streljati. V uradih so bili v tistem trenutku 35-letni Michele Cavataio (palermski mafijec). 41-letni Fran-cesco Tuminello (prav tako mafijev) ter uslužbenca gradbenega podjetja Salvalore Bevilacqua in Giovanni Done. Vsi so bili oboroženi ter je zato prišlo do pravcate bitke. Policisti so našli pozneje na kraju spopada več kot 200 izstreljenih nabojev V bitki so izgubili življenje Cavatsio, Done, Bevilacqua in Tu-minello brata Monicada pa sta bila ranjena Tudi od napadalcev je bil eden ob življenje. Vdorniki so ga naložili na avtomobil in se odpeljali neznano kam. Nekaj ur pozneje so policisti našli v nekem pomarančnem nasadu omenjeno «giulio», ki je medtem zgorela.
Policija je najprej aretirala Fran. cesca Sutero, ki sta ga na ulici prepoznala Filippo Vitale in 15-letni Antonio Prestana. Ta je kasneje pred preiskovalnim sodnikom zanikal svoje prejšnje izjave. Verjetno je prav v tem treba iskati razloge, da je javni tožilec zahtecal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov tudi glede Sutore.
Kakšno je bilo ozadje te palermske tragedije, se še ne ve. Očitno je, da gre, za obračunavanje med mafijskimi skupinami, ki sq se tedaj spoprijele domnevno zaradi zazidalnih zemljišč. Mogoče pa so bili vzroki krvavega obračuna še globlji vendar se preiskovalnim organom ni posrečilo, da bi .jih odkrili.
No, in tako se je zgodilo, da se je pred palermskim porotnim sodiščem znašlo 25 obtožencev, med katerimi je bil Gerlando Alberti najpomembnejša osebnost, saj so ga dolžili, da je bil odgovorna osebnost za tiste krvave dogodke. Danes je javni tožilec moral opustiti prvotno obtožnico ter zahtevati oprostitev, čeprav je na dlani, da so bili obtoženci bolj ali manj, na ta ali drug' način, povezani s tistimi krvavimi dogodki.
Kje tičijo vzroki nesposobnosti preiskovalnih organov, da bi pojasnili tega in podobne krvave obračune? Brez dvoma so razlogi deistvu da je sicilska družba
še zelo zaprta sama vase v političnem, družbenem in gospodarskem smislu, tako, da se ljudje bojijo pričevati, kor upravičeno mislijc, da jih bo prej ali slej dosegla maščevalna roka mafije. Samo tej okoliščini se mora skupina, ki se sedaj zagovarja pred palerrcskim porotnim sodiščem, zahvaliti da se ji ne bo treba zagovarjati zaradi četvernega umora in dveh poskusov umora.
Sicer pa bodo mnogi obtoženci morali na drug način plačati svoje sodelovanje pri raznih zločinskih dejavnostih. Roki pravice pa se to posreči samo zaradi tega, ker razpolaga z dokazi, da so mnogi od njih bili člani dveh kriminalnih organizacij. Gre za mafijsko organizacijo v Palermu in za neko drugo, ki so jo odkrili blizu Tre-visa. Prav za te prekrške pa je javni tožilec zahteval skupno 141 let. 8 mesecev in 10 dni zapora, zla nekatere druge obtožence, ki jih prej' nismo omemli, je zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, oziroma, ker obtoženci dejanja niso zagrešili.
VOŽNJA DO LJUBLJANE BO KRAJŠA IN PRIJETNEJŠA
V kratkem odprta avtocesta od Vrhnike do Postojne
Če bo izvršni svet sprejel predlog strokovnjakov, bo srednje velik avto plačal 8 dinarjev cestnine
LJUBLJANA, 22. — V kratkem, | jatelj, ki ima «amija», v Italiji pa verjetno 29. novembra, bodo odprli prometu odsek slovenske avtoceste
od Vrhnike do Postojne. Istočasno ko bodo prvi avtomobili zavozili na novo cesto bodo začeli tudi pobirati cestnino. To bo prva slovenska in sploh jugoslovanssa cesta, na kateri bodo pobirali cestnino.
O tem kolikšna bo cestnina na odseku Postojna — Vrhnika bo odločal izvršni svet. Po predlogu, ki so ga pripravili strokovnjaki, naj bi večina osebnih avtomobilov pla čala 0,25 din na kilometer. Takšno pristojbino bodo zaračunavali vozilom z medosno razdaljo od 2.05 do 3.20 metra. Vozila, ki imajo manjšo medosno razdaljo bodo plačala nekoliko manj, avtobusi, tovornjaki in večja osebna vozila pa nekoliko več. Italijanski vozniki bodo morda v začetku presenečeni nad tem sistemom zaračunavanja pristojbine, ker na italijanskih avtocestah zaračunajo cestnino na podlagi «fiskalnih» konjskih sil vozila. Tako se bo na omenjenem odseku pripetilo šoferju «minija»,
I da bo plačal precej manj kot pri-
iiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiininniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMHiiiiiumiiimiiiiiiiiiiiuiifiiiimiii
BELGIJSKA VLADA ODSTOPILA
se dogaja nasprotno.	,
Če bo izvršni svet potrdil Pre<1' log strokovnjakov, bo večina s®-ferjev plačala za vožnjo po avte cesti od Vrhnike do Postojne dinarjev, od Vrhnike do Loga® 2 dinarja in do Unca 5 dinarjev-Slovenski strokovnjaki so se P0" zanimali v tujini za razne sistem* plačevanja cestnine in so se P° posvetovanju odločili za tako i®*j novani zaprti sistem, ki je v ra® tudi v Italiji. Ko privoziš na avte cesto, ti uslužbenec izroči preluK' njano kartico, plačaš pa tam, We:
BOLNIKI
CEREBRO (švedska), 22. -Skoraj ves švedski regiment grenadirjev je zahteval zdravniški pregled in vojaški zdravniki so v teh dneh preobremenjeni z delom. Gre za svoje vrsten upor švedskih vojakov, ki protestirajo proti ukrepa novega poveljnika polkovnika Hultina, ki je prepovedal mladeničem, da ponoči zapustijo vojašnico. Nenavadne protestne manifestacije se udeležuje 863 vojakov na 1.056, kolikor jih šteje regiment. ^Vstajo* se je začela snoči in danes zjutraj so zdravniki še vedno pregledovali mlade korenjake, ki se pritožujejo zaradi bolečin v trebuhu, na hrbtu, ffla' vobola in zobobola.
Poveljnik se je sestal z delegacijo «upomikov», ki je razložila, da bi vojaki takoj «ozdraveli» če bi lahko spali s svojimi zaročenkami-Polkovnik Hultin pa ni bil pr®' več prepričan, da je ta metoda zdravljenja najbolj primer' na. Zagrozil je, da bo spravo vse upornike pred vojaško sodišče. Zdravniki pa, ki pregib dujejo rekrute trdijo, da le diagnoza zelo težka po simptO' mih, zaradi katerih se pr#®-žujejo «bolniki*.
Belgijski ministrski predsednik Eynskens je sporočil parlamentu, da bo njegova vlada odstopila, zaradi sporov o jezikovnem vprašanju med koalicijskimi strankami. Na sliki: belgijski ministrski predsednik med pogovorom s časnikarji, potem ko je podal ostavko
.........""""'M"1."""....... .........................................................................................................................
odločno stališče argentinske vojaške uprave	Fašistični požigalci
na delu v južni Italiji
BARI, 22. — Neznanci so v današnjih zgodnjih jutranjih urah zažgali vhodna vrata levičarskega krožka »Lenin di Puglia». Požar, ki ni povzročil hude škode, so pogasili mestni gasilci.
Policija je našla v bližini vrat posodo v kateri je bil bencin s katerim so fašistični zlikovci polili vrata. Celo policija ne izključuje, da gre morda za iste ljudi, ki so pred dnevi skušali zažgati sedež neke druge levičarske stranke.
Peron ne bo kandidat za predsednika
Na tiskovni konferenci je predsednik Lanusse izjavil, da je pripravljen na pogovor s peronisti
BUENOS AIRES, 22. — Argentinski predsednik general Lanusse je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da se marca 1975 ne bo predstavil kot kandidat na predsedniških volitvah, ki bodo prve volitve po šestih letih vojaške uprave v Argentini.
Istočasno pa je Lanusse izjavil, da tudi bivši diktator Peron ne bo mogel kandidirati na volitvah, ker vlada ne bo spremenila «zakona o 25. avgustu*, če vse argentinske politične stranke ne bodo izrecno zahtevale kakega ukrepa. Omenjeni zakon prepoveduje kandidiranje na predsedniških volitvah vsakemu argentinskemu državljanu, ki ne bi imel uradnega bivališča v državi pred 25. avgustom 1972. Politični opazovalci menijo v tej zvezi, da argentinske politične stranke ne bodo skupno nastopile, da bi omogočile kandidiranje Peronu, ker ima bivši predsednik še vedno številne in zelo močne sovražnike.
General Lanusse je v pogovoru s časnikarji obravnaval vsa najbolj pereča vprašanja Argentine. Izjavil je, da je pogovor s peronističnim gibanjem možen in poudaril, da je vlada pripravljena na sestanek in na pogajanja z bivšim predsednikom. Istočasno pa je na vprašanje, kako se bo ravnal v zvezi z zahtevo peroni-stov naj odstavi sedanjega notranjega ministra rezko odgovoril: »Dokler bom načeloval vladi, nimam namena postati lutka nikogar*.
številni do zob oboroženi policijski agenti so danes zjutraj obkolili vilo kjer stanuje Peron. Argentinski podtajnik za informacije je sinoči sporočil časnikarjem da skuša vojaška uprava preprečiti vsakršen napad na bivšega predsednika. Dodal je tudi, da je vlada odkrila zaroto proti Peronu.
Politični opazovalci v Buenos Airesu pa v tej zvezi opozarjajo, da je vojska na ta način ponovno obkolila Perona in mu preprečila neposreden stik z množico. Policisti so danes razgnali skupino peronistov, ki so hoteli ma nifestirati pred Peronovim stanova njem.
Politična komisija OZN za omejevanje kemičnega orožja
NEW YORK, 22. - Politična komisija OZN je skoraj soglasno odobrila (vzdržala sta se 2 dele gata) resolucijo, v kateri poziva konferenco o razorožitvi v Ženevi, naj daje prednost sporazumu za omejevanje kemičnega orožja in izraža upanje, da bo čimveč dr-
žav podpisalo resolucijo proti bakteriološkemu orožju.
Za resolucijo je volilo 99 delega tov, vzdržali pa sta se Francija in Kitajska. Pekinški predstavnik ni odobril dokumenta, ker zahteva takojšnje uničenje kemičnega in bakteriološkega orožja. Kitajski predstavnik je tudi pojasnil, da njegova vlada ne priznava sporazuma o bakteriološkem orožju, ker ga je lani podpisal zastopnik For-moze in ker po njegovem mnenju dovoljuje Sovjetski zvezi in ZDA nadaljnjo proizvodnjo tovrstnega orožja.
RIM, 22. — Ravnateljstvo italijanske pošte je sporočilo, da bo zaradi tehničnih vzrokov šele 6. decembra izdalo serijo znamk z
zapelješ z avtoceste, bodisi v V* gatcu, v Uncu ali v Postojni-Cestninske postaje v Postojni. Vrhniki in na obeh priključkih Logatcu in v Uncu so že postav' sg ne. S pobiranjem pristojbine j bo ukvarjalo približno 50 IjudJ. j se bodo vrstili ponoči in podne v treh izmenah.
Gradiščanski
Hrvati
(Nadaljevanje s 4. strani)
pisov državne pogodbe, oaf. ^ iz lastne dobre volje avstri)sK v naroda, bi bila najbolj idealna
šitev za manjšino. (Ta '•(‘V’ -,
*; s0\
kon pa bi prav gotovo ne biti po svoji vsebini slabši je člen 7 državne pogodbe). ( 8. Najpomembnejše, kar zvezni kancler rekel, pa N ^ prav gotovo to, ko je P°n0^uy poudaril pravno in moralno n ^ nost izvajanja člena 7. S ^ ,,i-bo ugled in pošten obraz Av's je v svetovni javnosti samo n nil. Pošten obraz pa je za nmi no državo, kakršna je A«str bolj važen kot nekaj divini l(j predstavlja večjo varnost J, predstavlja vojaška sila neke v le države!
Na koncu želimo še enkrat fj bila
"■“"g-
dariti: razprava je pozitivna ne samo za
manjšine, pač pa tudi za 'm ljudi, ki imajo še klico Poste te in pravičnosti v sebi. Ce ie ^ misli in izjave uresničijo, bo l gla Avstrija stopiti >u čelo l,.e držav, v katerih žive nCir°lf1n. manjšine in se pohva'iti s ‘ ■
da je idealno rešila vpros svojih manjšin.	e
Ilrvalsko kulturno d rus* Hrvatsko štamparsko tlrus>
božičnimi motivi.
..."""..."...‘"""a.....................m..........................„„„„„„„„...»«""*
ČUVAJI MOSKOVSKEGA ZOOLOŠKEGA VRTA IMAJO ŽE »SIVE LASf>
Neprestane lumparije moskovskega pingvinu
Najbolj poreden pingvin na svetu jo je že trikrat pobrisal iz zoološkega vrt*
I glasek iz slušalke. Na pritrdil1)*
I--- ---- .	•• «pn
MOSKVA, 22. — Ko bi bil otrok, bi mu brez dvoma nadeli ime Janez in v resnici je res podoben dečku, ki si je oblekel nedeljsko obleko, saj kroži po moskovskih ulicah v fraku.
Govorimo o pingvinu moskovskega zoološkega vrta, ki je brez dvoma med najbolj »navihanimi* pingvini na svetu. Dovolj je, da se čuvaj za trenutek obme in že izgine. Že trikrat je zbežal iz zoološkega vrta in je šel na sprehod po mestu, ki je v sedanjem zimskem času prekrito s snegom in ledom, kar zelo prija pringvinom. Moskovski večerni list »Večernaja Moskva* piše danes, da se je direktor zoološkega vrta naveličal »Janezkovih* potegavščin in ga je »aretiral zaradi .. . neubogljivosti*. Zaprli so ga v sobo, brez vsakršne odprtine sku-
paj z zelo mirnim in pohlevnim tovarišem.
Zaradi velikega »navala* Moskovčanov na zoološki vrt ob priliki obletnice oktobrske revolucije, je direktor vrta podvojil število »Janezkovih* čuvajev, a vse je bilo zaman: pingvin je izkoristil prvo priložnost za beg in jo je pobrisal. Ljudje, ki so se 6. novembra vračali domov okoli polnoči so bili verjet no prepričani, da so pili prekomerno, saj so pred veleblagovnico Ko-snopresenskij videli pingvina kako se je brezskrbno sprehajal. Marsikdo je v temi žival zamenjal z o-trokom, nekdo pa je spoznal pin gvina in obvestil čuvaje zoološkega vrta, kjer so ga že zaskrbljeno i skali. Prihiteli so v mesto, prijeli »Janezka za uho* in ga odpeljali v kletko.
To pa ni bil edini beg moskov skega pingvina. Pred časom jo je pobrisal iz zoološkega vrta zaradi požrešnosti. Izkoristil je nekoliko širšo odprtino v mreži in hipoma je bil prost. Čuvaji so ga našli nekaj ur pozneje, medtem ko je z velikim »zanimanjem* stikal po ribjem trgu.
»Dva kilograma zlatobrovom prosim. Ni treba, da jih zavijete, jih bom kar tukaj pojedel*. Prodajalci so z začudenjem opazovali malega pingvina, kako se je lotil rib. Pojedino pa so prekinili običajni pikolovski čuvaji zoološkega vrta, ki so ga odpeljali v kletko.
Pred dvema dnevoma jo je »Janezek* zadnjič pobrisal. Okoli polnoči je brnenje telefona prebudilo direktorja moskovskega zoološkega vrta. «Halo, govorim z zoološkim vrtom?* je začebljal nežen ženski
.govor je glasek pojasnil: -|doma imamo pingvina. Vam £a. . mo pripeljali jutri zjutraj, saJ sedaj zelo dobro počuti.* . ne Mlajša zakonca sta videla «ja j ka» kako je radovedno kolov L po postaji podzemske železnic® vdušena nad ljubkostjo male lice, sta ga prijela za roko (P®LL za plavut) in sta ga peljala d® Ravnatelj zoološkega vrta P®. odločil, da bo to zadnja pinčv' p »lumparija*. Ukazal je naj ^ prejo v sobo brez odprtin sK t, z zelo mirnim in »preudarnim. varišem. Čuvaji in ravnatelj , jo, da se bo »Janezek* PolP^Xe< pa izključeno, da bomo v kr«
brali v moskovskem tisku:	^
pingvina sta pobegnila iz zoo* ga vrta*.
Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	(JI.	24 Maggio 1/1	Telefon	833 82
XP;ava .. . ,	™ST	Ul.	Montecchi 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	\/ SFRJ nosa-
p ®.z,n? , t,e,V-'lka. 1*— ,dinar* mese4na 14-~ din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
23. novembra 1972
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20'
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca; trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice >n sožalja 200 lir «Mal' oglasl* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Sr..
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT